PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

1. Poim za proizvodstven sistem

Proizvodstvenite sistemi gi obedinuvaat proizvodstvenite tehnologii i menaxerskite tehnologii so cel da realiziraat odreden proizvod i/ili usluga. Koga kako izlez od proizvodstveniot sistem se javuva proizvod (avtomobil, avion, mebel, igra~ki i sl.) toga{ stanuva zbor za proizvodstven sistem {to proizveduva proizvodi (Manugfacturing system), dodeka koga kako izlez se javuva usluga (film, muzika, sliki, TV programa i sl.) toga{ stanuva zbor za proizvodstven sistem za uslugi (Service system). Proizvodstvenata tehnologija se zanimava so protokot na materijalite (od surovinite, pa preku nivnata transformacija vo pogonite, do gotoviot proizvod, ispora~an na kupuva~ot). Menaxerskata tehnologija (menaxmentot) glavno se zanimava so protokot na informaciite so cel efektivno da se upravuva so protokot na materijalite so negovo planirawe i upravuvawe. Pogolemiot del od studiite po proizvodstvenite tehnologii se zanimava so proizvodstvenite procesi, ma{inite i alatite, pri {to se koristat osnovnite principi od ma{instvoto i proizvodnoto in`inerstvo. Delot koj se zanimava so menaxerskite tehnologii glavno se potpira na oblasta na industriskoto in`enerstvo i delovnata administracija. Vo uslu`nite sistemi glavno odsustvuva fizi~ki protok na materijali i nivna transformacija. Sepak, tamu isto taka se sre}avame so vlezovi (informacii, znaewe, kapital...), nivno procesirawe (dodavawe na vrednosta, sozdavawe novo znaewe, novi informacii i sl.) i isporaka na uslugata na klientite. Mnogu sistemi se kombinacija na uslu`en i sitem za proizvodstvo na proizvodi (restorani, kino i TV produkcija, proizvodstvo na umetni~ki dela i sl.), taka {to deneska mo`eme da zboruvame za kombinacija na proizvodi i uslugi i primena na sli~ni metodologii za analiza, proektirawe i upravuvawe na proizvodnite i uslu`nite sistemi. Vo pogolemiot del od ponatamo{noto razgleduvawe ke se zanimavame so proizvodstvoto na proizvodi, no za odredeni slu~ai ke se uka`uva na specifikite na uslu`nite sistemi. So izu~uvaweto na proizvodstvenite sistemi, kako edinstvena celina na proizvodstvenite tehnologii i menaxmentot, se steknuva znaewe ne samo od hardverot na sistemite, tuku i za negoviot softver (sl.1.1).

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Proektirawe (dizajnirawe) na proizvodot

Procesirawe na informacii

Sirovini

Fizi~ki aktivnosti vo fabrikata

Planirawe na proizvodstvoto

Zavr{ni proizvodi

Delovni (biznis) funkcii

Upravuvawe na proizvodstvoto

Sl.1.1. Model na proizvodstven sistem

1.1. Operaciski funkcii vo proizvodstvenite sistemi Vo sekoja kompanija, nezavisno dali e privatna ili dr`avna, proizvodstvena ili uslu`na, se odviva operaciska funkcija. Upravuvaweto i realizacijata na operaciskite funkcii e vo direktna korelacija so proizvodstvoto na proizvodi i uslugi koi se realiziraat vo kompanijata, soglasno so postavenite celi i vo sovremena nauka i praktika se narekuva operaciski menaxment. Upravuvaweto na operaciskite funkcii vo kompanijata go elaborira pravecot na realizacija i kontrola na procesite koi se odvivaat vo firmata (proizvodstvena ili uslu`na), a so koi se transformiraat vlezovite (inputs) so cel da se dobijat izlezi (outputs) proizvodi i uslugi. Na slikata 2.2. e ilustriran sistemot na upravuvawe so operaciskite funkcii vo proizvodstven ili uslu`en sistem. Vlezovite vo sistemot gi vklu~uvaat ~ove~kite resursi (rabotnici i menaxeri), opremata (ma{ini, alati), materijalite, kapacitetite i energijata. Na slikata 2.2 simboli~no e prika`an krugot na transformacija na vlezovite, prezentirana preku operacii niz koi proizvodot, odnosno uslugata minuva pri procesot na transformirawe. Na primer, vo fabrika transformacijata mo`e da bide fizi~ka ili hemiska; vo u~ili{te, taa e obrazovna, a vo bolnica, taa e fiziolo{ka. Operaciite na transformirawe se sproveduvaa (lokaciski) na ma{ina, vo u~ilnica ili vo bolni~ka laboratorija. Isprekinatata linija na slika 2.2 prezentira dva specifi~ni tipovi na inputi: participacijata na korisnikot ili klientot i informaciite od vnatre{ni i nadvore{ni izvori.

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Korisnicite ili klientite pretstavuvaat aktiven del vo procesot na transformacija so nivnite stavovi i zabele{ki, kako {to na primer, studentite u~estvuvaat vo diskusijata pri obrazovnata transformacija. Informaciite od nadvore{ni ili vnatre{ni izvori vklu~uvaat izve{tai od korisnicite ili klientite, vladini izve{tai za ekonomskite trendovi, informacii od dobavuva~ite itn. So cel uspe{no upravuvawe so proizvodniot ili uslu`niot sistem, na menaxmentot mu se potrebni site vidovi na informacii.
Nadvore{no opkru`uvawe Participacija na korisnikot ili klientot

VLEZOVI rabotnici menaxeri oprema materijali kapaciteti energija

Operacii i transformacii

IZLEZI proizvodi uslugi

3 1 5 2 4

Informacii za performansite

Sl.1.2. Sistem na upravuvawe so operaciite vo proizvodstven / uslu`en sistem

2. Funkcii vo proizvodstvoto

Postojat odredeni osnovni funkcii koi moraat da bidat prisutni za da se pretvori siroviot materijal vo zavr{en proizvod. Za kompaniite koi proizveduvaat diskretni proizvodi, mo`e da se prepoznaat slednive funkcii : procesirawe ( obrabotka ) monta`a manipulacija so materijalite i skladirawe kontrola na kvalitetot i testirawe upravuvawe Prvite ~etiri od ovie funkcii se fizi~ki aktivnosti koi se vr{at na proizvodot. Obrabotkata i monta`ata se operacii koi dodavaat vrednost na proizvodot. Tretata i ~etvrtata funkcii se prisutni vo proizvodstvoto, no ne dodavaat vrednost ( sl.2.1).

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Sirovini

1. 2. 3. 4.

Procesirawe Monta`a Manipulirawe so proizvodite Kontrola i testirawe

Zavr{en proizvod

Priem

Upravuvawe na proizvodstvoto

Isporaka

Sl.2.1. Model na fabrikata koj gi poka`uva pette funkcii vo proizvodstvoto

2.1. Procesirawe ( obrabotka ) Procesnite operacii go transformiraat proizvodot od edna sostojba vo druga, pokompleksna, sostojba. Vo ovaa transformacija, glavno se dodava energija (mehani~ka, toplinska, elektri~na, hemiska i sl.) potrebna za promena na oblikot, za otstranuvawe na materijalot ili za menuvawe na fizi~kite osobini na delot. Ovie operacii mo`at da se klasificiraat vo slednive ~etiri kategorii: osnovni procesi sekundarni procesi operacii za podobruvawe na fizi~kite svojstva zavr{ni operacii Osnovnite procesi se onie koi mu ja davaat na materijalot osnovnata forma. Kako primer mo`e da se navedat lieweto na metalite ili injektiraweto na plastikata, kade, siroviot materijal se transformira vo osnovnata geometrija na baraniot proizvod. Voobi~aeno, potrebni se dopolnitelni obrabotki za da se dobie zavr{nata forma, dimenzii ili osobini na delot. Sekundarnite procesi sleduvaat po osnovnite i imaat za cel da mu ja dadat na delot negovata zavr{na geometrija. Vo ovaa kategorija na procesi spa|aat: obrabotkite so re`ewe (so stru`ewe, glodawe, dup~ewe, brusewe i sl.) ili so plasti~na deformacija (kovawe, vitkawe, izvlekuvawe i dr.). Operaciite za podobruvawe na fizi~kite osobini vizuelno ne davaat promena na geometrijata na delot. Namesto toa tie gi podobruvaat negovite fizi~ki svojstva (tvrdina, jakost i sl.). Termi~ata obrabotka e tipi~en primer na operacija za podobruvawe na svojstvata na metalite. Zavr{nite operacii se zavr{niot proces koj se realizira vrz delot. Nivnata namena e, na primer, da se podobri izgledot ili da obezbedi za{titen sloj, otporen na r|osuvawe, hemikalii i sl. Tipi~ni primeri na ovaa kategorija operacii se: polirawe, bojadisuvawe, hromirawe i sl.

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Slikata 2.2 go pretstavuva vlezno/izlezniot model na tipi~na operacija vo proizvodstvoto na proizvodi. Pogolemiot del na proizvodstveni procesi imaat potreba od pet vleza: sirov materijal oprema ( ma{ini alatki ) alati i pomagala energija rabotna raka
sirov materijal oprema alati, pomagala energija rabotna raka zavr{en proizvod

Proizvodstven proces

{kart, otpad

Sl.2.2. Model na proizvodstveniot proces

Proizvodstveniot proces dodava vrednost na siroviot materijal (proces na nezavr{eno proizvodstvo) so negova transformacija vo nekakva posakuvana sostojaba. Procesot voobi~aeno se realizira so odredena oprema koja ja pretstavuva kapitalnata investicija na firmata. Pri obrabotkata dopolnitelno se koristat alati, pomagala i kalapi specijalno proektirani za obrabotuvanoto par~e. Za realizacija na procesot neophodna e energija za rabota na ma{inite i drugata oprema, pri {to naj~esto se koristi elektri~nata energija. Pri realizacija na procesot, potrebno e vklu~uvawe na rabotna raka so cel da se upravuva procesot, da se obslu`uva ma{inata, da se kontroliraat dimenziite na obrabotuvanoto par~e i sl. Proizvodstveniot proces proizveduva dva izleza: obraboteno par~e otpadoci i gubitoci

Bidej}i par~eto pominuva niz pove}e operacii na obrabotka, samo poslednata go oformuva vo baranata forma. Vo ostanatite operacii par~eto se nao|a vo proces na nezavr{eno proizvodstvo. Kako dopolnitelen proces kon osnovniot se javuvaat odredeni odpadoci vo proizvodstvoto i soodvetni gubitoci. Tipi~ni odpadoci se stru{kata, ostatoci od limovi, plastika i sl. Gubitocite se vo tro{ewe na alatite, trieweto, zagrevaweto i sl. 2.2. Monta`a Monta`nite i operaciite za spojuvawe go predstavuvaat vtoriot glaven del od operaciite vo proizvodtvoto. Pri monta`ata , dva ili pove}e dela se spojuvaat vo edna celina. Tuka se vklu~eni razni

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

mehani~ki operacii za spojuvawe, vo koi se koristat zavrtki , navrtki, ~ivii i sl., kako i procesi za spojuvawe, kako {to se zavaruvaweto, lemeweto i dr. Vo proizvodstvoto, monta`ata sleduva posle operaciite na obrabotka. 2.3. Manipulirawe so materijalite i nivno skladirawe Pokraj osnovnite operacii so koi se dodava vrednost, materijalite i proizvodite mora da se premestuvaat i skladiraat vo tekot na proizvodstveniot proces. Vo poveketo proizvodstveni pogoni, materijalite i delovite pominuvaat pove}e vreme vo dvi`ewe i skladirawe otkolku vo operacii so koi im se dodava vrednost (sl. 3.3).

Sl.2.3. Raspored na potro{enoto vreme vo tipi~no serisko proizvodstvo

2.4. Kontrola i testirawe Kontrolata i testiraweto se smetaat kako delovi od menaxmentot na kvalitetot vo organizaciite. Namenata na kontrolata e da se proveri dali delot ili proizvodot gi zadovoluva zadadenite standardi ili specifikacija. Na primer, so kontrolata se proveruva dali stvarnite dimenzii na par~eto se vo tolerantnite granici poka`ani na crte`ot na delot. Testiraweto glavno se odnesuva na proverkata na funkcionalnite karakteristiki na zavr{eniot proizvod, no mo`e da se primeni i na nekoi podsklopovi. Na primer, zavr{noto testirawe na proizvodot poka`uva deka toj raboti na na~in koj e specificiran od strana na negoviot proektant. 2.5. Upravuvawe Upravuva~kata funkcija vo proizvodstvoto gi vklu~uva kako upravuvaweto na individualnite procesi na transformacija i monta`a, taka i menaxment aktivnostite na nivo na pogon i firma vo celina.

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Upravuvaweto so procesite na nivo na ma{ina vklu~uva postignuvawe soodvetni celi so soodvetno koristewe na vlezovite vo procesot. Upravuvaweto na nivo na fabrika vklu~uva efektivno koristewe na rabotnata raka, odr`uvaweto na opremata, dvi`eweto na materijalite i nivnoto skladirawe, navremena isporakata na proizvodi so baran kvalitet, upravuvawe so tro{ocite so cel na nivna minimizacija i sl. Upravuvaweto na proizvodstvoto na nivo na pogon ili organizacija, predstavuva glavnata to~ka na presek pomegu fizi~kite operacii vo organizacijata i operaciite na procesirawe na informaciite koi se javuvaat vo proizvodstvoto.

3. Struktura na proizvodniot sistem

Proizvodniot sistem gi opfa}a site aktivnosti povrzani so izrabotkata na odreden proizvod, po~nuvajki od sirovo par~e, pa do finalen proizvod, nivna kontrola, vnatre{en transport, monta`a na sklopovi i podsklopovi, kontrola i ispituvawe na gotov proizvod, vskladi{tuvawe na gotovi proizvodi, odnosno celokupnata tehni~ka podgotovka i kompletniot proizvoden proces (Sl.4.2), sostaven od pove}e poedine~ni tehnolo{ki sistemi. Tehnolo{kiot sistem, Sl.4.3, kako del od proizvodniot proces, ja opfa}a transformacijata na po~etniot materijal vo finalen proizvod, obezbeduvajki geometriska promena na oblikot, dimenziite, kvalitetot na obrabotenata povr{ina, hemiskite i mehani~kite svojstva, so primena na razli~ni vidovi na obrabotka (simnuvawe na materijal,deformacija, nekonvencionalni metodi, termi~ka obrabotka).
Proizvoden sistem
Tehni~ka podgotovka
Proektirawe na ma{inski proizvod

Proizvoden proces
Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki proces sistem Tehnolo{ki Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki proces Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki proces Tehnolo{ki sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Tehnolo{ki sistem Tehnolo{ki sistem Obrabotuva~ki sistem Tehnolo{ki proces Tehnolo{ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Tehnolo{ki proces Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem

Proektirawe na tehnolo{ki procesi

Ma{inski Obrabotuv a~ki Ma{inski sistem Obrabotuva~ki proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki proces Ma{in ski Obrabotuva~ki Ma{inski sistem Obrabotuva~ki proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{ina Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{ina Ma{inski Obrabotuva~ki Ma{inski sistem Obr abotuva~ki Obrabotuv a~ki pro ces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Obrabo tuv a~ki pro ces Ma{ina Ma{inski sistem Obrabo tuva~ki Ma{inski Ma{ina proces sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{inski sistem Obrabotuv a~ki Obrabotuva~ki Ma{in a proces Ma{inski sistem sistem Obrabo tuv a~ki Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{in ski sistem proces Obrabo tuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{in ski sistem sistem Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{inski sistem proces sistem Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{inski sistem sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{inski Ma{insk i Ma{ina proces sistem sistem Obr abotuva~ki proces Ma{insk Ma{inski i proces sistem Ma{ina sistem Obrabotuva~ki Obr abotuva~ki Ma{ina Ma{inski Ma{inski proces pro ces sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~ki proces Ma{inski Ma{inski Ma{ina pro ces sistem Obrabotuva~ki Obrabo tuva~ki Ma{ina proces Ma{inski sistem Obr abotuva~ki Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{inski sistem Obrabotuv a~ki Ma{ina pro ces Ma{inski proces Ma{inski sistem Obrabo Obrabotuva~ki tuv a~ki Ma{ina pro ces Ma{inski sistem Ma{ina proces Obrabotuva~ki Obrabo tuva~ki proces Ma{inski Ma{ina Ma{in ski sistem Obrabotuva~ki proces Ma{inski Ma{in a Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Ma{in a proces Ma{inski sistem Ma{ina proces sistem Obrabotuva~ki proces Ma{in ski proces Ma{ina Ma{insk i sistem sistem Obrabotuva~ki proces Ma{in ski Ma{ina proces Ma{inski sistem sistem Obrabotuva~ki proces Ma{inski Ma{ina Ma{inski proces sistem Obrabotuva~ki Ma{inski Ma{ina proces sistem sistem Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{insk Ma{inski i proces Ma{inski sistem Obr abotuva~ki Ma{inski Ma{ina proces Ma{inski sistem Obr abotuva~ki Ma{inski Ma{ina pro ces sistem Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{inski pro ces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Ma{inski proces Ma{ina Ma{ina sistem Obrabotuva~ki Ma{inski 1 1 Ma{in a Ma{ina proces Ma{inski sistem Obrabotuv a~ki Ma{inski Ma{ina Ma{in a proces Ma{inski sistem Obrabo tuv a~ki Ma{inski Ma{ina Ma{ina proces Ma{in ski sistem Obrabo tuva~ki Ma{inski Ma{ina Ma{ina proces Ma{in ski1 2 sistem Obrabotuva~ki Ma{in Ma{ina a proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki Ma{inski Ma{in Ma{ina a proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki 1 3 Ma{ina proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki 11 1 Ma{ina proces Ma{insk i sistem Obrabotuva~ki Ma{inski Ma{ina proces sistem Obrabotuva~ki Ma{ina proces Ma{inski sistem Obrabotuva~ki 11 1 2 Ma{ina proces Ma{inski sistem Obr abotuva~ki proces Ma{ina sistem 1 Ma{ina pro ces Ma{inski n sistem Obrabotuva~ki 1 2 3 Ma{ina proces sistem 1 1 Ma{ina proces 1 1 2 Ma{in a Ma{inski sistem Obrabotuv 1 3 Ma{in a proces a~ki 1 2 1 Ma{ina 1 2 3 Ma{ina sistem 1 1 Ma{ina proces n 1 1 3 2 Ma{ina 1 3 1 Ma{ina 1 2 1 n 1 2 3 Ma{ina 1 2 1 n 1 3 2 1 3 1 Ma{ina n 1 3 2 1 n

Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Tehnolo{ki sistem sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki sistem Obrabotuva~ki Obrabotuva~kisistem sistem Obrabotuva~ki sistem

1 1 3 1 1 2 1 n 1 3 2 3 1 1 n 2 1 3 2 n 2 1 3 1 n 1 2 1 n 3 1 1 3 1 1 n 2 1 3 2 3 1 1 n n 1 2 n 3 2 1 3 n 1 1 n 2 1 1 3 1 1 n 1 2 3 3 1 n 1 n 2 1 2 3 n 1 1 n 1 1 3 1 n 1 2 3 1 1 n 2 1 3 n 1 n 13 1n n

2
n

3 n

Sl.3.2. Struktura na proizvoden sistem

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Site vidovi na obrabotka proektirani vo ramki na eden tehnolo{ki sistem, definiraat posebni tehnolo{ki procesi (Sl.3.2 i 3.3). Spored toa, proizvodniot sistem mo`e da sodr`i 1,...n razli~ni tehnolo{ki sistemi (sl.3.2), a vo sekoj tehnolo{ki sistem mo`e da se proektirani 1,...n razli~ni tehnolo{ki procesi (sl.3.3), kade sekoj poedine~no e definiran so 1,...n obrabotuva~ki sistemi.

Sl.3.3. Struktura na tehnolo{ki sistem Pri proektirawe na tehnolo{kiot proces, vo nego se definiraat pove}e obrabotuva~ki sistemi so koi se ostvaruva neposrednoto proizvodstvo, odnosno izrabotkata na ma{inskiot del. Obrabotuva~kiot sistem gi opfa}a ma{inskiot sistem na koj se izveduva obrabotkata i obrabotuva~kiot proces koj ja definira obrabotkata so cel dobivawe na odreden proizvod. Ma{inskiot sistem pretstavuva alatna ili druga ma{ina, koja go determinira obrabotuva~kiot proces.
Vi(t)

Xi(t)

Struktura na ma{ina so numeri~ko upravuvawe E-podsistem A-podsistem O-podsistem M-podsistem

Yi(t)

Yi(t)

Yi(t)

K-podsistem U-podsistem

Sl.3.4. Blok-{ema za pretstavuvawe na model na ma{inski sistem so CNC upravuvawe

Doc.d-r V.Ge~evska

PREDAVAWE 1

Ma{inska obrabotka i proizvodni sistemi

Ma{inskite sistemi so CNC upravuvawe imaat slo`ena struktura ~ii elementi mo`e da se grupiraat vo pove}e podsistemi (Sl.3.4.), od aspekt na: konstruktivni karakteristiki, stepen na avtomatizacija, upravuva~ka edinica, prenos i obrabotka na podatoci itn. Strukturata na ma{inski sistem so CNC upravuvawe mo`e da se pretstavi so blok{ema kako {to e prika`ano na Sl.3.4. Obrabotuva~kiot proces pri obrabotka na metalite so simnuvawe na materijal pretstavuva transformacija na materijal, energija i informacii vo obraboten ma{inski del i pritoa se karakterizira so vid na obrabotka i obrabotuva~ki re`imi so koj se izveduva. Obrabotuva~kiot proces, Sl.3.3, e strukturiran od n-operacii i nzafati za obrabotka na soodvetni povr{ini, koi se karakteriziraat so poedine~ni obrabotuva~ki parametri i primenet reza~ki alat. Ovie informacii se sodr`ani vo proektiranata tehnolo{ka lista za izrabotka na ma{inski del, na osnova na koja se izrabotuva NC programa so {to se oformuva tehnolo{kata dokumentacija. Izgotvuvaweto na NC programot se izveduva so ra~no programirawe so primena na ISO univerzalniot kod ili so specijalizirani kodovi koi se kompatibilni so postprocesorot na upravuva~kata edinica, razli~ni za razli~ni proizvoditeli HAIDENHAIN, MAZATROL, MAHO, EL-DEHO i drugi. NC programot mo`e da se procesira i avtomatski so primena na avtomatizirani softveri ili moduli za kompjuterski potpomognato proizvodstvo (CAM), kako: MasterCAM, MazakCAM, CATIA, Pro-Engineer, SolidCAM i dr.

Doc.d-r V.Ge~evska