Na svetu si, da gleda sonce. Na svetu si, da gre za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganja - sence.

Tone Pavek

Zakaj govoriti o depresiji?

Depresija ni naravni del staranja in lahko mono poslaba kakovost ivljenja. Zato je pomembno, da jo pravoasno odkrijemo in zdravimo, saj je ob zgodnji prepoznavi zdravljenje zelo uinkovito.

Kako prepoznati depresijo?

Depresija se lahko kae skozi: obutke brezvoljnosti, alosti ali nemoi,   risotnost strahov, p  trujenost ali teave s koncentracijo, u  premembe ritma spanja (npr. nespenost s ali zgodnje prebujanje),  premembe apetita, s  azmiljanje o smrti ali o samomoru. r Vsi se kdaj poutimo alostni, brezvoljni ali brez moi, vendar e katere od zgoraj natetih teav pri vas trajajo ve kot dva tedna in vas ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih, je potrebno pomisliti, da gre za depresijo in poiskati pomo.

Se sooate z depresijo?
(Geriatrina lestvica depresivnosti)

Pri vsakem vpraanju obkroite odgovor, ki najbolje opisuje vae poutje v preteklem tednu: Ste v glavnem zadovoljni s svojim ivljenjem?  DA / NE Ste opustili veliko svojih aktivnosti in  zanimanj? DA / NE Ali se vam zdi, da je vae ivljenje prazno?  DA / NE Se pogosto dolgoasite? DA / NE  Ste dobro razpoloeni veino asa? DA / NE  Vas je strah, da se vam bo zgodilo kaj hudega?  DA / NE Se poutite sreni veino asa? DA / NE  Se pogosto poutite nemoni? DA / NE  Raji ostanete doma, kot da bi li ven in  poeli nove stvari? DA / NE Se vam zdi, da imate ve teav s spominom  kot drugi? DA / NE Se vam trenutno zdi, da je udovito iveti?  DA / NE Se takni, kot ste sedaj, poutite precej  nevredni? DA / NE Se poutite polni energije? DA / NE  Se vam zdi, da je vaa situacija brezupna?  DA / NE Se vam zdi, da gre veini ljudi bolje kot vam?  DA / NE
Vsak zelen odgovor, ki ste ga obkroili, pomeni 1 toko. Setejte vse toke (vse obkroene zelene odgovore) in na drugi strani lista poglejte, kaj pomeni va rezultat.

Zakaj se depresija pojavi?

Depresija je bolezen in ne znak ibkosti posameznika. Moni vzroki za njen pojav so razlini in se med seboj pogosto povezujejo. Sproijo jo lahko:  tresni dogodki in izgube s (npr. izguba svojca ali prijatelja, upokojitev), teke ivljenjske okoliine  (npr. pomanjkanje denarja, invalidnost, osamljenost), nekatere telesne bolezni,   ekatere vrste zdravil. n Vasih jasnega vzroka ni mogoe odkriti, vendar je vseeno potrebno depresijo prepoznati in zdraviti.

Kdaj je treba e pomisliti na monost depresije?

Ker se lahko depresija izraa na razline naine, morate nanjo pomisliti tudi ob: kroninih telesnih teavah,  za katere ni medicinske razlage (npr. kronina boleina, zaprtost); teavah s spominom,  ki niso povezane z demenco; vedenjskih spremembah  (npr. umikanje v samoto, pretirano pitje alkohola). V teh primerih je priporoljivo poiskati zdravniko pomo in preveriti, ali se morda sooate z depresijo.

Depresija med starejimi

Rezultat ve kot 5 tok nakazuje verjetnost depresije, vendar jo mora potrditi zdravnik. Zato je zelo priporoljivo, da pri rezultatu nad 5 tok obiete svojega osebnega zdravnika in mu poveste o svojem poutju.

Kakni so naini zdravljenja depresije?

Zdravljenje depresije je lahko tudi med starejimi zelo uspeno, zato je dobro z njim zaeti im prej. e osebni zdravnik ali psihiater oceni, da se sooate z depresijo, lahko: predpie antidepresive (to so zdravila, ki  pomagajo izboljati poutje, e jih jemljete v skladu z navodili zdravnika, in ne povzroajo odvisnosti), napoti na psiholoko svetovanje ali  psihoterapijo (na psihoterapiji se lahko pogovorite o svojih teavah in poiete bolje naine njihovega reevanja) ali predlaga kombinacijo obeh oblik  zdravljenja. Osebnega zdravnika lahko prosite tudi za napotnico za izobraevalne delavnice za depresijo, ki jih izvajajo na Centru za izvenbolninino psihiatrijo na Polikliniki Ljubljana. Delavnice so brezplane in na njih posamezniki, ki se sooajo z depresijo, ter njihovi svojci dobijo vse informacije o depresiji in o tem, kaj lahko sami naredijo za izboljanje poutja.

Kako si lahko pomagate sami?

Veliko lahko za prepreevanje in bolje spoprijemanje z depresijo naredite tudi sami. Pouite  se o depresiji.  Spregovorite o teavah in se obrnite po  podporo k svojcem in prijateljem. Skrbite za zdravo prehrano.  Skrbite za telesno aktivnost in dovolj  poitka. Ne posegajte po alkoholu.  Vzdrujte hobije (npr. vrtnarjenje, branje,  rone spretnosti, glasba). Vkljuite se v prostovoljske aktivnosti.  Poiite  strokovno pomo, ko jo  potrebujete. Ne pozabite na humor in pozitiven nain  razmiljanja.

Za svojce in prijatelje
e opazite pri stareji osebi znake depresije, ji pomagajte na razline naine.

Kam po strokovno pomo?

e pri sebi opazite opisane simptome depresije ali e razmiljate o samomoru, vas spodbujamo, da poiete strokovno pomo. 1.  Prvi vir strokovne pomoi predstavlja va osebni zdravnik. On vam bo po potrebi predpisal zdravljenje ali vas napotil k specialistu ali k drugim oblikam pomoi. 2.  Kadar je stiska zelo huda in va osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete na deurnega zdravnika, najblijo splono ali psihiatrino bolninico ali na reevalno slubo (112). 3.  Za informacije o ustreznih oblikah pomoi ali za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomo v stiski: 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, 24h/dan, klici so brezplani 01 520 99 00 Klic v duevni stiski, med 19. in 7. uro zjutraj 01 422 33 70 Gerontoloko drutvo Slovenije (telefon za stareje ljudi in njihove svojce), vsako delovno sredo od 9. do 14. ure 01 528 39 95 Spominica - Slovensko zdruenje za pomo pri demenci, vsak delovni ponedeljek, sredo in etrtek od 15. do 17. ure ali na Drutvo DAM
(Drutvo za pomo osebam z depresijo in anksioznimi motnjami): www.nebojse.si

Izdajatelj: IVZ, 2012, Sofinancer: ARRS (projekta: J3-4046 in J5-3638), Avtorici: asist. Alenka Tani Grum in asist. Vita Potuvan, Recenzent: doc. dr. Ale Kogoj, Fotografija: Matja Tani in mislimtorejsem.si, Oblikovanje: Tinka M. T. Ve informacij na: alenka.tancic@ivz-rs.si.

Spodbujajte jo, da se oglasi pri svojem  zdravniku.  Pomagajte ji poiskati ustrezno (strokovno)  pomo.  Spodbujajte jo k zdravi prehrani in k aktivnostim, s katerimi pa ne sme pretiravati.  Pomagajte ji pri praktinih opravilih in bodite na razpolago za pogovor.  Naj vas ne bo strah vpraati, e morda razmilja o samomoru.  V primeru samomorilnih misli ji poleg iskanja strokovne pomoi pomagajte videti alternativne reitve teav in je ne puajte same. Poskrbite tudi za svoje poutje, saj je skrb za  osebo, ki se sooa z depresijo, lahko zelo naporna.