Professional Documents
Culture Documents
UVOD Loimo finanne od investicijskih odloitev. Do sedaj smo vrednotili investicije s pomojo neto sedanje vrednosti. Poglobili smo se v bilance. o Izkaz uspehov, ki kae tok dogodkov. Obiajno se delajo analize na podlag letnega izkaza (mesenega, 9 mesenega itd.). Primerjajo se izkazi npr. iz prejnjega leta 2009 ter tekoega leta 2010. o im imamo dve leti v primerjavi, se lahko govori o trendu ter indeksih. Indeksi so primerjave istovrstnih podatkov v dveh razlinih asovnih obdobjih. o Npr. prodaja 2010 glede na prodajo 2009. e dobimo indeks 103. To pomeni, da je prodaje 2010 za 3% ve kot je je bilo leta 2009. o Vse postavke je mono primerjati. Vsebinska je primerjava posameznih postavk izkaza uspeha, bilance stanja ter izkaza denarnih tokov. Ti trije izkazi se med seboj prepletajo ter so med seboj odvisni. Sprememba v izkazu uspeha se pozna v bilanci stanja kot tudi v izkazu denarnih tokov.
Pomembni so kazalniki:
KAZALNIKI
Uinkovitosti
Uspenosti
Likvidnosti
Ravnovnoteja
obrat terjatev
Dolg na kapital
obrat zalog
Dolg na sredstva
obrat obveznosti
Neto donosnost
Kazalniki uinkovitosti
Denarni tok
OBRAT TERJATEV
OBRAT OBVEZNOSTI
Na denarni cikel vplivajo terjatve, zaloge ter obveznosti. Cilj podjetja je im kraji denarni cikel, saj ima na ta nain na razpolago dovolj obratnih sredstev za poslovanje. Denarni cikel lahko podjetje zmanja s tem ko pospei uporabo zalog ter prodajo, skraja obdobje terjatev do kupcev ter podalja as obrata obveznosti do dobaviteljev ali znia plaila s hitrejo poravnavo obveznosti.
dobavitelj
OBRAT ZALOG
PODJETJE
kupci
zaloge
Obrat terjatev (Accounts Receivables Turnover) Kazalnik obraanja terjatev nam pove kolikokrat na leto se v povpreju terjatve obrnejo oz. poplaajo. tevilo obratov terjatev =
Obrat se obiajno izrazi v dnevih, tednih ali mesecih, zato se obrat terjatev zmnoi z 365, 52 ali 12. Povprena doba vezave terjatev nam pove, koliko dni, tednov ali mesecev so v povpreju terjatve vezane oz. v koliko dneh nam kupci v povpreju plaujejo. Povprena doba vezave terjatev
ALI
Povprena doba vezave terjatev
Prodaja na odlog upoasni pritekanje denarja v podjetje ter povea monosti, da kupec ne bo poravnal rauna, ko ta zapade v plailo. Da pa podjetje ostaja konkurenno mora prodajati svoje izdelke ali storitve na odlog. Tako je blago dostavljeno, zaloge so se zmanjale in nastale so terjatve. Te terjatve se zaprejo ele, ko podjetje prejme denar. Obrat obveznosti (Accounts Payable Turnover) Koeficient obraanja obveznosti iz poslovanja pove razmerje med tevilom dni v letu in tevilom dni v katerih so povpreno vezane obveznosti, povpreen plailni rok podjetja do dobaviteljev. Viji kot je, veja je likvidnost podjetja. Zanimiv je v primerjavi z koeficientom obraanja terjatev do kupcev. Ugodno za podjetje je, e je plailni rok kupcev im bolj izravnan s plailnim rokom obveznosti do dobaviteljev. Obrat obveznosti =
( )
Obrat se obiajno izrazi v dnevih, tednih ali mesecih, zato se obrat terjatev zmnoi z 365, 52 ali 12. Obdobje obrata obveznosti =
( )
ALI
Obdobje obrata obveznosti =
Obrat zalog (Inventory Turnover) Koeficient obraanja zalog materiala kae tevilo obratov materiala v proizvodnjo v letu dni. Visok koeficient pomeni, da se zaloge hitro porabijo in da material hitro kroi, kar pomeni tudi vejo likvidnost. Obrat zalog =
( )
Obrat se obiajno izrazi v dnevih, tednih ali mesecih, zato se obrat terjatev zmnoi z 365, 52 ali 12. Obdobje obrata zalog =
( )
ALI
Obdobje obrata zalog =
Kazalniki likvidnosti
Koliko sredstev ima podjetje za poplailo svojih obveznosti.
Koliko sredstev odpade na eno obveznost. Stremi se k temu, da ima podjetje vsaj enkrat toliko sredstev kot pa ima obveznosti. Kar pomeni, e bi podjetje prenehalo s poslovanjem bi lahko prodalo vsa sredstva (premoenje) podjetja aktivo. Aktiva (Sredstva) o Osnovna sredstva o Gibljiva sredstva o Denar o Zaloge S prodajo sredstev mora podjetje poravnati svoje obveznosti. Pasiva (obveznosti) o Poslovne obveznosti o Finanne obveznosti o Kapital (dolgorona obveznost) Likvidna so tista sredstva, ki se lahko pretvorijo v denar, brez velike izgube vrednosti. Koeficient nam pove, kakna je sposobnost podjetja, da svoje kratkorone obveznosti poravna z likvidnostnimi sredstvi. Veji kot je koeficient, laje podjetje poravna obveznosti. Tekoi kazalnik likvidnosti (Current Ratio)
CR > 2 CR 1 CR 1
Podjetje lahko poplaa svoje obveznosti, denar e ostane. Podjetje poplaa obveznost in ostane brez sredstev. Podjetje ne more poplaati obveznosti.
Pospeeni kazalnik likvidnosti (Quick Ratio) Za razliko od tekoega kazalnika likvidnosti pospeeni kazalnik ne vkljuuje zalog, saj so te manj likvidne.
Kazalniki uspenosti
Kazalnik donosnosti I (brez davka)
Prikazuje stopnjo donosnosti kapitala. Z drugimi besedami - prikazuje dobiek oziroma isti dobiek na enoto kapitala.
( )
( )
Kako uspeno je poslovodstvo pri angairanju sredstev. ve kot je dobika na sredstvih, bolj uspeen je bil management.
Kazalniki ravnoteja
Kaejo ravnoteje ter so vezani na bilanco stanja. Pomembni so za banke.
Kazalnik dolg na kapital (Kazalnik finannega vzvoda)
Kazalnik prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom. e je razmerje preveliko, se poveuje nevarnost, da bo prilo do plailne nesposobnosti, ko bo podjetju lo slabo. Njegov denarni tok iz poslovanja bo takrat namre obremenjen s plailom obresti in odplailom dolga. Podjetja z razmeroma visoko stopnjo zadolenosti so izpostavljena vejemu tveganju zaradi monih izgub ob niji rasti podjetja. Vrednost stopnje kapitalizacije naj bi bila 0,5, kar pomeni, da naj bi bilo razmerje med lastnimi in tujimi viri 1 : 1. S tem naj bi lastni viri pokrivali tuje vire, kar tujim virom zagotavlja varnost. S spremembo strukture kapitala v korist dolgov pada kreditna sposobnost podjetja, zaradi esar ima podjetje edalje manj monosti za najemanje novih posojil.1
Podjetje naj stremi k temu, da je uravnoteenost im bolj 1:1. Kazalnik dolg na sredstva
Kazalnik pove, koliken dele sredstev podjetja je financiran z dolnikim kapitalom, ki zahteva redno plaevanje obresti. Zato dolgovi predstavljajo veje breme oziroma obveznost za poslovanje podjetja, kot lastniki kapital, ki je poplaan iz poslovnega izida. Veja je uporaba dolgov, kot cenejega vira financiranja, vejo dobikonosnost lahko priakujejo lastniki kapitala. Poveevanje dolga namesto poveevanja kapitala s strani nelastnikov pa obstojeim lastnikom omogoa ohranjanje nadzora nad podjetjem. Nasprotno pa so upniki zainteresirani za im manjo stopnjo zadolenosti podjetja.
Kazalnik pokritja finannih strokov (mnogokratnik finannih strokov)
( )
Kae ali imamo denar za pokritje kreditnih obveznosti ali ne. Kreditna obveznost so obresti, ne glavnica. Pove nam kolikokrat lahko podjetje s svojim EBIT-om pokrije obresti oz. za koliko lahko pade dobiek iz poslovanja, ne da bi bilo ogroeno odplaevanje obresti. Nezmonost plaevanja obresti
1
lahko privede do pravnih ukrepov s strani upnikov in tudi do steaja. Za upnika (posojilodajalca) je kazalnik tem bolj ugoden, im viji je.
Cena za delnico
( )
Ve vrst vrednotenja podjetij: metoda diskontiranih denarnih tokov statina metoda, kjer se ugotavlja kakno je razmerje med sredstvi in obveznostmi (od sredstev se odtejejo vsi krediti ter se na podlagi tega ugotovi, kakna je vrednost podjetja) likvidacijska vrednost podjetja vrednost podjetja na podlagi primerljivih podjetij (npr. po panogah, trgih itd.) veliko predpostavk in predvidevanj Bistveni kazalniki s katerimi se podjetje deklarira so: - Donosnost na kapital (ROE) - Donosnost na sredstva (ROE) - Current Ratio - Quick Ratio - EBITDEA - Dobiek