SODR@INA

Voved Poim i pravna priroda na sou~esni{tvoto Vidovi sou~esni{tvo o Pottiknuvawe Agent provokator Eksces Kaznuvawe na pottiknuva~ot Neuspe{no pottiknuvawe o Pomagawe Zaklu~ok Koristena literatura

VOVED
U~estvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto na edno krivi~no delo ja isprava teorijata na krivi~noto pravo pred zada~ata to~no da gi definira posebnite vidovi na toa u~estvo, davaj}i precizni kriteriumi za nivnoto me|usebno razgrani~uvawe i razlikuvawe. Vo teorijata na krivi~noto pravo (a i vo KZ) se pravi razlika pome|u soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto, kakom dva su{testveno razli~ni kvaliteta. Pritoa, sou~esni{tvoto, na~elno gledano, po svoeto zna~ewe e sepak vtorostepen vid u~estvo vo izvr{uvaweto krivi~no delo: toa e u~estvo vo tu|o delo, pote{ka forma na ova u~estvo e (so)izvr{itelstvoto.

Poim i pravna priroda na sou~esni{tvo

Sou~esni{tvoto e vid na u~estvo na izvr{uvaweto na krivi~no delo kade {to sekoj u~esnik vo deloto za razlika od soizvr{itelstvoto, ne e negov izvr{itel. Sou~esni{tvoto e pro{iruvawe na obemot na zakonskoto bitie taka {to negovata kaznivost da go opfati ne samo ona {to e neposredno poso~eno vo toa bitie, tuku i dejstvijata na onoj {to go pottiknuva ili pomaga ostvaruvaweto na deloto. Toa e zna~i, pridones na edno lice kon tu|o delo kazniv samo dokolku postoi toa tu|o delo. Ovaa zavisnost na sou~esni{tvoto od tu|oto delo se narekuva akcesornost. Ovde direktno se postavuva pra{aweto kolkava mora da bide akcesornosta. Spored edni privrzanici na t.n. minimalna akcesornost, za da postoi sou~esni{tvo dovolno e storitelot da go ostvari zakonskoto bitie na edno krivi~no delo, pri {to e bez zna~ewe dali toa ostvaruvawe e voop{to protivpravno. Spored u~eweto za na t.n. edno limitirana akcesornost, sou~esnik e onoj {to dava pridones kon protivpravnoto ostvaruvawe zakonsko bitie od strana na storitelot. Koncepcijata za t.n. ekstremna akcesornost, bara protivpravno i vinovno
4

ostvaruvawe na edno zakonsko bitie od strtana na storitelot (ako ovoj e krivi~no neodgovoren, od toa bi morale da imaat za i t.n. korist i na sou~esnicite). sou~esnicite Spored vo site koncepcijata odgovornosta hiperakcesorna akcesornost,

kaznivosta

podrobnosti treba da zavisi od odgovornosta i kaznivosta od storitelot na deloto (sekoj li~en odnos, svojstvo ili okolnost poradi koi zakonot ja isklu~uva krivi~nata odgovornost ili dozvoluva osloboduvawe od kaznata, ubla`uvawe ili poostruvawe na kaznata, bi se zemale predvid presuduvaweto na udelot na sou~esnikot). Ekstremnata i hiperakcesornata akcesornost se eksplicitno isklu~eni so odredbata od ~l.25 st.2 KZ koja glasi:Li~nite odnosi, svojstva i okolnosti poradi koi zakonot ja isklu~uva krivi~nata odgovornost ili dozvoluva osloboduvawe od kazna, ubla`uvawe ili poostruvawe na kaznata, mo`at da se zemat vo predvid samo za onoj izvr{itel, soizvr{itel, pottiknuva~ ili pomaga~ kaj kogo postojat takvi odnosi, svojstva i okolnosti . Na makedonskiot KZ mu odgovara koncepcijata za limitirana akcesornost. Koncepcijata za principalnost na sou~esni{tvoto vo teorijata mo`e da se sretne i kako sfa}awe za pravnata priroda na sou~esni{tvoto.Spored nea , dejnosta na sekoj sou~esnik e od samostojno kriminalno zna~ewe i sekoj sou~esnik odgovara samostojno i nezavisno od drugiot u~esnik vo deloto. Ovaa koncepcija zna~i, likvidirawe na poimot sou~esni{tvo vo krivi~noto pravo i razbivawe na

edna prirocna celina, {to samo kako takva mo`e da se svati pravilno. Pra{aweto za osnovata na kaznuvaweto na sou~esnicite e razli~no. spored t.n. teorija na vinata, sou~esnikot e odgovoren i se kaznuva zatoa {to na opredelen na~in go korumpira storitelot ili naveduvaj}i go na izvr{uvawe ili pomagaj}i mu vo izvr{uvaweto na deloto. Spored t.n teorija na sopredizvikuvawe, osnovata na kaznuvaweto na sou~esnicite le`i tokmu vo davaweto opredelen pridones kon izvr{uvaweto na deloto, {to zaslu`uva kazna.

Vidovi na sou~esni{tvo
Pottiknuvawe
^l.23 st.1 KZ veli: Toj {to drug so umisla }e go pottikne da stori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot. Pottiknuvaweto pretstavuva umisleno predizvikuvawe ili zacvrstuvawe odluka na edno lice da izvr{i krivi~no delo. Zakonot ne go definira ni na~inot ni sredstvata na pottiknuvaweto. Kako pottiknuvawe mo`e da se javi bilo koja dejnost {to kaj liceto mo`e da sozdade odluka za izvr{uvawe krivi~no delo: molba, vetuvawe, nagovarawe, sovetuvawe,

zakana, podbivawe i sl. Pottiknuvaweto mo`e da bide neposredno i posredno, a isto taka mo`e da bide rezultat od zaedni~ka svesna i voleva dejnost na pove}e lica, no i rezultat na dejnosta na pove}e samostojni pottiknuva~i {to ne znaat eden za drug. Zakonot ne go kaznuva nebre`noto pottiknuvawe (iako e mo`no) za{to toa bi pretstavuvalo pro{iruvawe na krivi~nata odgovornost preku granicite na vistinskite potrebi: toa bi zna~elo od gra|aninot da se bara preterana pretpazlivost vo odnosite so drugite gra|ani, {to bi mo`elo da dojde do sopirawe na inicijativata vo nivnata aktivnost. Kaj pottiknuvaweto postoi krivi~na vrska pome|u dejnosta na pottiknuva~ot i sozdavaweto odluka za izvr{uvawe krivi~no delo kaj edno lice, so toa {to pottiknuvaweto ne mora da bide edinstvenata pri~ina za sozdavaweto na ovaa odluka. Opredelenata vrska me|u pottiknuva~ot i pottiknatiot ne mora da bide bilateralna, odnosno storitelot ne mora da znae deka e pottiknat, no pottiknuva~ot mora da znae za pottiknatiot. Vo nekoi zakonodavstva postoi posebna inkriminacija javno povikuvawe na (vr{ewe) krivi~ni dela , {to se primenuva koga pottiknuvaweto ne e naso~eno kon opredeleno lice i pritoa interesno e toa {to storitelot se kaznuva kako pottiknuva~. Pottiknuva~ot, spored zakonot odgovara samo vo granicite na svojata umisla (~l. 25 stav 1 KZ). Spored edna odluka na VSM, pottiknuva~ot e odgovoren i koga izvr{itelite deloto go storile ne na denot {to go opredelil pottiknuva~ot, tuku naredniot den (ZSO 1,K-8).
7

Agent provokator
Umislata na pottiknuva~ot treba da bide naso~ena kon izvr{uvawe na deloto od stranata na pottiknatiot. Dokolku negovata umisla ne e naso~ena kon dovr{uvawe na deloto tuku samo kon toa pottiknatiot da napravi kazniv obid za pritoa da bide faten, vo teorijata se zboruva za agent provokator. Dejnosta na agent provokatorot e metod za borba protiv kriminalitetot, {to ponekoga{ se koristi od strana na policijata. Ovaa metoda ne e osobeno prepora~liva, makar {to mo`e da bide racionalizirana i opravduvana od gledna to~ka na za{titenite pravila i dobra: ima mo{ne itri, opasni kriminalci {to nikako ne mo`at da bidat fateni, parlament policijata ponekoga{ pribegnuva kon ovoj vid na stapica. Pome|u dve zla policijata se re{ava za pomaloto i ja izbira ovaa nefer igra. Vrhovniot sud na SAD vo po~etokot na 20 vek
8

go

priznava

postavuvaweto

stapica

kako

legitimno e

sredstvo za borba protiv kriminalot. Spored edno stojali{te vakvoto pottiknuvawe nekaznivo, za{to umislata na agent provokatorot ne go opfa}a i dovr{uvaweto na deloto, tuku samo vleguvaweto na pottiknatiot vo zonata na kazniviot obid. Spored drugo stojali{te i ovaa dejnost bi moralo da bide kazniva, za{to agent provokatorot naveduvaj}i go pottiknatiot na kazniv obid, sepak sozdava opasnost za za{titenoto pravno dobro. Ova sfa}awe treba da se poddr`i, agent provokatorot treba da ostane nekaznet vo slu~aj koga samiot go popre~il dovr{uvaweto na deloto, odnosno dobrovolno se otka`al. Ako ova ne mu uspee, treba da odgovara za nebre`no predizvikuvawe na kriminalniot rezultat.

Eksces
Vo slu~aj na nesovpa|awe na umislata na

pottiknuva~ot so ona {to pottiknatiot navistina go storil, se zboruva za eksces na stranata na izvr{itelot ( excessus mandati). Ekscesite kvantitativni. Kvalitativen eksces postoi koga pottiknatiot }e stori sosema drugo delo od ona na koe bil pottiknat pr.: nekoj nagovara nekogo da ograbi edna dama, a ovoj, namesto
9

mo`e

da

bidat

razli~ni:

kvalitativni

toa ja siluva. Tuka ne postoi raznoglasie ni vo terijata ni vo praktikata: pottiknuva~ot ne odgovara za ekscesot na storitelot. Kvantitativen eksces e koga storitelot }e stori pote`ok ili polesen oblik na deloto na koe bil pottiknat, odnosno pove}e ili pomalku od ona na {to e pottiknat. Prvata situacija se narekuva pozitiven kvantitativen eksces, dodeka pak, vtorata se narekuva negativen kvantitativen eksces. Vo dvata slu~ai mo`e da se primenat razni kazni i postrogi kako {to e zatvor, od edna do deset godini, no zakonot eksplicitno dopu{ta i poblagi kaznuvawa. Prepora~livo e sudskata praktika najstrogo da se dr`i za praviloto deka pottiknuva~ot (a isto taka i pomaga~ot) odgovara vo granicite na svojata umisla.

Kaznuvawe na pottiknuva~ot
[to se odnesuva do kaznuvaweto na pottiknuva~ot, nego zakonot go izedna~uva so storitelot: spored ~l. 23 stav 1 KZ, toj {to so umisla }e pottikne drug da sori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot. Vo smisla na ~l. 25 stav 2 KZ pottiknuva~ot {to dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo na koe pottiknal, mo`e da se oslobodi od kazna. Vo ovaa odredba se regulirani dva instituta: 1. Dobrovolno otka`uvawe od pottiknuvaweto 2. Delotvorno kaewe na pottiknuva~ot

10

Neuspe{no pottiknuvawe
Za neuspe{no pottiknuvawe mo`e da stane zbor vo slednive situacii: 1. Koga pottiknuva~ot ne uspeal da sozdade odluka za izvr{uvawe krivi~no delo kaj edno lice odnosno koga ne uspeal da ja zacvrsti takvata odluka. 2. Koga pottiknuva~ot verno uspeal da ja sozdade odnosno da ja zacvrsti vakvata odluka kaj edno lice, no ova od koja i da e pri~ina, deloto sepak ne go izvr{ilo, nitu pak, napravilo kazniv obid za negovo izvr{uvawe. 3. Koga pottiknuva~ot naveduva na krivi~no delo lice {to ve}e donelo odluka za izvr{uvawe. Vo posledniot slu~aj ne e isklu~eno dejnosta na vakviot pottiknuva~ da se tretira kako psihi~ko pomagawe. Za neuspe{no pottiknuvawe }e se raboti i toga{ koga pottiknatiot dejstvie. }e stori samo nekaznivo podgotvitelno

11

Pomagawe
Pomagaweto e umislen pridones kon ostvaruvawe na tu|o krivi~no delo. Pod pomaga~ki se trretiraat site dejnosti na linijata na olesnuvawe, unapreduvawe na tu| oto delo. Kaznivo e samo umislenoto i samo uspe{noto pomagawe. Nebre`noto i neuspe{noto (iako mo`ni i ne taka retki vo `ivotot) zakonot ne gi kaznuva. Spored ~l.24 st.1 KZ, toj {to na drug so umisla }e mu pomogne vo izvr{uvawe krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot, a mo`e da se kazni i poblago. Pomagaweto e mo`no samo otkako storitelot donesol odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo. I kaj pomagaweto (kako i kaj pottiknuvaweto) e potrebno da postoi opredelen odnos pome|u pomaga~ot i izvr{itelot. I tuka e dovolna unilateralna vrska: pomaga~ot treba da znae za izvr{itelot, a ne i obratno. Kako i pottiknuvaweto i pomagaweto mo`e da bide posredno i neposredno. Zakonot predviduva mo`nost za poblago kaznuvawe na pomagaweto, mo`eme da izvedeme zaklu~ok deka zakonodavecot ovaa forma na sou~esni{tvo ja ocenuva kako pomalku opasna od pottiknuvaweto. Ova me|utoa, nikako ne zna~i deka vo eden konkreten slu~aj ne mo`e da dojde i do pote{ko kaznuvawe na pomaga~ot odo{to na samiot izvr{itel:odredbata za vlijanieto na li~nite odnosi, svojstva i okolnosti vrz kaznuvaweto na

12

sou~esnicite pomaga~ot.

(~l.25

st.3

KZ)

va`i

vo

pogled

na

Vo na{iot krivi~en zakon vo ~lenot 23 stav 1 se veli: Toj {to drug so umisla }e go pottikne da stori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot . Toa zna~i deka sou~esnikot {to nateral drugo lice da stori krivi~no delo, toj }e odgovara za istoto kako toj da storil. Zna~i, sou~esni{tvoto za razlika od soizvr{itelstvoto e pro{iruvawe na obemot na zakonskoto bitie, taka {to

13

negovata kaznivost ne go opfa}a samo ona {to e direktno poso~eno vo toa bitie, tuku i dejstvieto na onoj {to go pottiknuva ili pomaga ostvaruvaweto na deloto. Od ovde mo`e da zaklu~ime deka sekoj koj {to e u~esnik vo odredeno krivi~no delo, bez razlika dali u~estvuval direktno ili indirektno, }e snosi posledici srazmerni na krivi~noto delo.

Koristena literatura

Prof. d-r \or|i Marjanovi} Makedonsko krivi~no pravo (op{t del)

KZ na R. Makedonija

14

15