Univerzitet " Sv.

Kliment Ohridski" - Bitola Policiska Akademija Skopje

Seminarska rabota
Krivi~no pravo

Tema: "Krivi~ni dela protiv zdravjeto"

Izrabotil: Elena Goceva ana Taseva I-b grupa

Profesor: Doc. D-r. Sla|

Skopje, Maj 2005

Voved
-Delata protiv zdravjeto na lu|eto imaat generi~ki identi~en objekt na za{tita so delata protiv `ivotot i teloto. Vo sovremenoto kazneno pravo e prisuten trendot za izdvojuvawe na ovie dela od op{tite dela protiv `ivotot i teloto. Vrz izdvojuvaweto na delata protiv zdravjeto na lu|eto vo sistemot na posebniot del, kako i vrz porastot na zna~eweto na ovie inkriminacii, osobeno golemo vlijanie ima jakneweto na dr`avata intervencija vo oblasta na zdravjeto. Vo uslovi na o{ta zagri`enost za za{titata na ~ovekovata okolina i brziot razvitok na medicinata i nejzinite mo`nosti za spre~uvawe na masovni oblici na zagrozuvawe na zdravjeto na naselenieto, se pove}e se potencira zna~eweto na t.n. medicinsko kazneno pravo.1 Potrebata od zasilena za{tita i po pat na kazneno-pravni normi ne rezultira samo od svesta za vistinskite vrednosti na ova osnovno ~ovekovo dobro - zdravjeto, tuku i od negovata izlo`enost na se pogolemi i pote{ko sovladlivi rizici. Razbirlivi se naporite na sovremeniot svet na razli~ni na~ini, pa i preku kaznenoto pravo, atavisti~kiot strav na ~ovekot za svojot opstanok da se racionalizira i da stane dvigatel za organizirana aktivnost za spre~uvawe ili namaluvawe na spomenatite rizici. Osnovna karakteristika na ovie dela e, pred se toa deka se raboti za op{toopasni dela, dela protiv zdravjeto na pove}emina, odnapred neopredelen krug lica, a ne protiv zdravjeto na poedinec. Ako od nekoe od delata protiv zdravjeto na lu|eto, osobeno onie na konkretno zagrozuvawe, proizleze i opredelena posledicaza zdravjeto na poedinec ili li{uvawe od `ivot. Pro{iruvaweto na obemot na za{titata na zdravjeto na lu|eto gi pomestuva granicite na odgovornosta na onie {to profesionalno se zanimavaat so takvata za{tita: lekarot i drugiot medicinski personal. Tuku e vo prv red problemot na nekoi socijalno-patolo{ki pojavi, bolesti vo socijalno patolo{ka smisla. Takvi se najkaktuelni bezdrugo narkomanijata i alkoholizmot.

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.247.

Pove}eto od ovie dela imaat blanketna dispozicija. Zdravjeto e predmet na minuciozna pravna regulative, ~esto podlo`na na promeni i soobrazuvawa so razvitokot na medicinata. Vo zavisnost od izbraniot kriterium mo`e da se vr{i razli~na klasifikacija na ovie dela: spored dejstvieto i posledicata dela na apstraktno zagrozuvawe, konkretno zagrozuvawe i povreda, spored subjektot - dela so specijalen subjekt i op{ti kazneni dela.

Oddelni dela
1.Prenesuvawe zarazna bolest (~l.205) i drugi dela na zagrozuvawe na zdravjeto so zarazni bolesti
a) Prenesuvawe na zarazna bolest (~l.205) e osnovno i op{to delo vo podgrupata na dela na zagrozuvawe na zdravjeto na lu|eto so zarazna bolest. Objekt na za{tita e grupniot za{titen objekt na ovie dela zdravjeto na lu|eto. Deloto od st.1 se vr{i so kr{ewe na propisite ili naredbite so koi nadle`en organ opredeluva pregledi, dezifenkcija, izdvojuvawe na bolni ili nekoi drugi merki za sobirawe ili spre~uvawe zarazni bolesti kaj lu|eto, so vrabotuvawe ili dr`ewe na lice {to boleduva od zarazna bolest, so vr{ewe na polovo dejstvie, ili na drug na~in predizvikuvawe na prenesuvawe zarazna bolest. Vrabotuvaweto ili dr`eweto na lice {to boleduva od zarazna bolest podrazbira anga`irawe na takvo lice vo kakva i da e dejnost svrzana so po{irok krug lu|e. Vr{eweto polovo bejstvie opfa}a obluba ili drugo polovo dejstbie. Prsnesuvawsto zarazna bolest na drug na~in go podrazbira i sekoe drugo dejstvie na sozdavawe kontakt pome|u izvorot na bolesta I nekoe lice. Posledicata se izrazuva kako prenesuvawe zarazna bolest pri {to ne e bitno za kakva po te`ina bolest se raboti kako i toa vrz kolkumina e taa prenesena . Zaraznata bolest mo`e da ima i epidemiolo{ki karakter. Se kaznuva (st.4) i obidot za prenesubawe na neizle~liva zarazna bolest. Vo st. 2 e sodr`an poseben oblik na posredno prenesuvawe na zarazna bolest so nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi ili naredbi vo pogled suzbivawe ili spre~uvawe na zarazni bolesti kaj `ibotni {to mo`at da se prenesat vrz lu|eto i so toa predizvikuvawe prenesuvawe na zarazna bolest. Vo st. 3 e pote`ok oblik {to se sostoi vo prenesuvawe na neizle~iva zarazna bolest. 3

Kako posebno delo vo stav 5 e predvideno zagrozuvaweto na sigurnosta na drug so la`na zakana za prenesuvawe ili so {irewe na nevistiniti tvrdewa za postoewe na neizle~liva zarazna bolest. - Za odgovornost za delata od stav 1 i 2 se bara umisla ili nebre`nost (st.6) . Za pote{kiot oblik od st. 3 s propi{ana kazna zatvor od edna do deset godini. Deloto od st. 5 se kaznuva so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. Pote{ki oblici se sodr`ani vo ~l. 217. b ) Nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi za vreme na epidemija (~l. 206) e delikt na apstraktno zagrozuvawe. Inkriminirano e samoto nepostapuvawe za vreme na epidemija na nekoja opasna zarazna bolest spored propisi ili naredbi so koi se opredeluvaat merkite za nejzinoto suzbivawe ili spre~uvawe. Od nazivot na deloto proizleguva deka treba da se raboti za bolest od po{iroki razmeri odnosno bolest so epidemiolo{ki karakter. Opasnosta od prenesuvawe na zaraznata bolest e samo zakonodaven motiv na inkriminacija; no ako dojde do prenesuvawe na bolesta storitelot }e odgovara za deloto prenesuvawe na zarazna bolest.2 Deloto e umisleno. Kaznapari~na ili zatvor do edna godina.

2.- Nesovesno lekuvawe bolni (~l.207)

a) Zna~eweto na deloto - nesovesnoto lekuvawe na bolni e najmarkantnoto me|u t.n. lekarski kazneni dela, dopira nekoi naj~uvstvitelni pra{awa vo vrska so odgovornosta na lekarite i drugite zdravstveni rabotnici. Od edna strana, medicinata se razviva denes so takvo tempo {to lekarot (ili drug zdravstven rabotnik) ~esto e staven pred alternative da se opredeluva i za ne{to {to do v~era bilo nemo`no, poradi takviot brz razvitok se razbira deka lekarot, i koga se raboti za specijalist, ne mo`e da bide sekoga{vo tek so site novi soznanija. Od druga strana, i pokraj upotrebata na se posovr{eni tehni~ki i drugi sredstva, sovremenata medicina e nejzinoto ekipno efektuirawe, lekuvaweto e se pomalku delo na poedinec. Seto toa doveduva do relativizirawe na poimite na nestru~nost, nesovesnost, neznaewe, kako komponenti na nebre`no postapuvawe, odnosno do nemo`nost merata na dol`no vnimanie da se ocenuva in abstractio. Deloto nesovesno lekuvawe na bolni gi podveduva pod udarot na kaznenoto pravo samo lekarskite gre{ki {to pretstavuvaat, od edna
2

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.254.

strana, znatno otstapuvaweod pravilata na medicinskata nauka i struka, a od druga strana, imaat za posledica vlo{uvawe na zdrastvenata sostojba na pacientot. b) Deloto sodr`ano vo st. 1 se sostoi vo primena na o~igledno nepodobnosredstvo ili na~in na lekuvawe, ili neprimenuvawe soodvetni higienski merki ili voop{to nesovesno postapuvawe na lekarot pri uka`uvaweto lekarska pomo{, i predizvikuvawe so toa vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na nekoe lice. Nesovesno postapuvawe kako dejstvie na izvr{uvawe, prika`uvaweto lekarska pomo{, postapuvaweto na lekarot se sostoi: vo dijagnoza na bolesta, kako po~eten i najte`ok stadium na lekuvaweto, i terapija kako na~in na lekuvaweto {to ima za cel ozdravuvawe, namaluvawe na opasnosta za `ivot. Pod nesovesnost treba da se podrazbere relacija pome|u postapkata na storitelot i pravilata na medicinskata nauka i struka, toa e objektiven sud {to se zasnova vrz ocenkata dali i vo koja mera postapuvaweto na storitelot se poklopuva so tie pravila. Pod o~igledno sredvstvo ili na~in na lekuvawe se podrazbira primena na sredtstvo ili na~in {to znatno otstapuva od pravilata za nivnata primena.3 Iako sekoe lekuvawe e svoeviden eksperiment, bi trebalo da se zema deka so toa e isklu~ena primenata na novi sredstva i na~in, {to ne se verificirani preku prethodno nau~no ispituvawe na nivnata efikasnost, ili barem nepostoewe {tetno dejstvo. Postoi nesovesno postapuvawe i koga upotrebnite sredstva ili na~in se posledica na neto~no i nesovesnopostavena dijagnoza. Ocenkata e sekoga{ konkretna za{to ne postojat pravila so bezuslovno obvrzuva~ka dejstvo, tuku pove}eto od tie pravila na lekarot mu ostavaat metodolo{ka sloboda. Nesovesnoto postapuvawe voop{to mo`e da se sostoi i vo pogre{en izbor na tretmanot, ili ostapuvawe od opredelniot tretman, i na krajot da se sostoi i vo propu{tawe na dol`niot nadzor nad pomo{niot personal. Posledica na deloto e vlo{uvaweto na zdravstvenata sostojba na pacientot, manifestirana kako naru{uvawe na negovoto zdravje, prodol`uvawe na vremetraeweto na bolesta i sl. v) Nesovesnoto lekuvawe bolni mo`e da bide izvr{eno so umisla ili od nebre`nost (st. 3). Kaj umislata po odnos na dejstvieto postoi svest i volja za takvo postapuvawe, dodeka vlo{uvaweto na zdravstvenata sostojba na pacientot ne treba da bide opfateno so umislata.

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.256.

Izvr{itel na deloto mo`e da bide samo lekar ili stomatolog, toa e lice {to diplomira na medicinski ili stomatolo{ki fakultet, bez ogled na toa dali profesionalno se zanimava so lekuvawe, dostatno e vo eden konkreten slu~aj toj na drugo lice dam u uka`uva lekarska pomo{, odnosno da prezema dejstvija {to imaat za cel lekuvawe na na toa lice. g) Vo st. 2 e sodr`ano posebno delo na nesovesno postapuvawe pri uka`uvawe medicinska pomo{ ili nega od strana na babica ili drug zdravstven rabotnik, i predizvikuvawe so toa vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na nekoe lice. Od prethodnoto delo ovde postoi razlika vo objektivnoto bitie na deloto, deloto ne se vr{i pri uka`uvawe lekarska pomo{, tuku pri uka`uvawe medicinska pomo{ ili nega, pod {to se podrazbiraat razli~ni dejstvija {to ne zna~at pomo{ na lekarot vo potesna smisla. Vtorata razlika e vo izvr{itelskiot krug, tuka toj gi opfa}a drugite, pomo{ni rabotnici, babica ili drug zdravstven rabotnik (laborant, zaben, tehni~ar, medicinska sestra). Se kaznuva umislenoto i nebre`noto izvr{uvawe (st. 3). d) Umislenite dela (st.1 i 2) se kaznuvaat so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini, nebre`nite (st. 3) so pari~na kazna ili zatvor do edna godina. Vo ~l. 217 se sodr`ani pote{ki oblici na deloto.

3. Neuka`uvawe medicinska pomo{ (~l. 208)

a) Se raboti za specijalen oblik na deloto neuka`uvawe pomo{ (~l. 136), zad koj pokraj identi~nata solidarna osnova, stoi i posebnata obvrska na lekarot ili drug zdrastven rabotnik {to proizleguva od posebnata profesija {to toj ja vr{i. Lekarot e sloboden vo vr{eweto na svojata profesija i mo`e da odbie da prezeme lekuvawe, osven vo slednive situacii: koga fakti~ki ve}e prezel lekuvawe na nekoe lice, vo slu~aite na nu`da koga vr{i takva posebna praktika, kako i toga{ koga se raboti za lice {to se nao|a vo neposredna opasnost vo `ivotot.4 b) Deloto e konstruirano kako omisiven delikt. Vo st. 1 se kaznuva lekarot, ili drug zdravstven rabotnik {to sprotivno na svojata dol`nost, nema da mu uka`e neodlo`na medicinska pomo{ na lice {to se nao|a vo opasnost za `ivotot, }e se kazni so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini. Pote`ok oblik (st. 2) postoi ako nastapi smrt na liceto na koe ne mu e uka`ano pomo{.
4

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.259.

Izvr{itel mo`e da bide samo lekar ili drug zdrastven rabotnik {to se zanimava so medicinska praktika, odnosno so profesija. Nepostavuvaweto spored svojata dol`nost e limitira~ko obele`je {to ocenkata dali postoi propu{tawe vo kazneno-pravna smisla, ja pravi zavisna od site konkretni okolnosti. Pasiven subject e lice {to se nao|a vo opasnost za `ivot (ne i opasnost za teloto). v) Za odgovornosta se bara umisla: storitelot treba da bide svesen i za nu`nosta od uka`uvawe lekarska pomo{. Za odgovornost za pote{kata posledica (st. 2) ja odredbata od ~l. 15. g) Osnovnoto delo se kaznuva so pari~na kazna ili zatvor do edna godina, e pote{kiot oblik so zatvor od {esy meseci do pet godini.

4.Nadrilekarstvo (~l. 209)

a) Nadrilekarstvo e oblik na zagrozuvawe na zdravjeto na lu|eto so lekuvawe od strana na lice {to za toa nema propi{ana stru~na podgotovka. Konstruirano e kako delikt na apstraktno zagrozuvawe; se kaznuva samoto zanimavawe so lekuvawe ili so davawe medicinska pomo{ bez proi{ana stru~na podgotovka za toa. Deloto postoi bez ogled na toa dali nastapile i nekoi {tetni posledici poradi nestru~noto lekuvawe. b) Deloto se sostoi vo zanimavawe so lekuvawe ili davawe medicinska pomo{ od strana na lice bez propi{ana stru~na podgotovka. Dejstvie na izvr{uvawe e zanimavaweto so lekuvawe ili davawe medicinska pomo{: vo prviot slu~aj nadrilekarot se javuva vo uloga na lekar, vo vtoriot prezema dejstvija {to gi vr{at drugi zdrastveni rabotnici. Spored porane{nata sudska praktika, poimot na zanimavawe be{e ograni~en na re{enost za povtoruvawe na dejstvijata zaradi stepnuvawe bilo kakva korist. Za odgovornosta se bara umisla. Izvr{itel lice bez propi{ana stru~na podgotovka za zanimavawe so lekuvawe ili medicinski pomo{. v) Kaznata e zatvor do edna godina i pari~na Pote{kite oblici se sodr`ani vo ~l. 217. kazna.

5.Nedopu{teno presaduvawe delovi od ~ove~koto telo (~l.210).

a) So razvitokot na medicinata se aktualizira i pra{aweto {to e nerazdvojno povrzano so po~ituvaweto na principot na nepovredlivost na `ivotot i telesniot integritet: problemot na transplatacija na delovi na ~ovekovoto telo i nejzinata legalizacija od kazneno-praven aspect. Problemite na transplatacijata se, se razbira, poo{ti, i vklu~yvat brojni drugi aspekti : medicinski, filozofski, moralno-eti~ki. Problemot na transplatacijata e vo toa i koje e otvoreno pra{awe e transpaltacijata na vitalnite organi koji mo`at da se transpaltirat samo od `iv ~ovek kako na primer: srceto, drobovi i sl. Vr{eweto na transpaltacijata e prifateno samo so negova soglasnost. Soglasnosta na donatorot ja isklu~uva protivpravnosta kaj presaduvaweto i na vitalni organi , ako e istoto izvr{eno od strana na stru~no lice so po~ituvawe na site medicinski pravila, so cel za spasuvawe na drug. Na~elno e potrebno i soglasnost na prima~ot, osven koga toj ne mo`e da dade soglasnost ( koma i sl. ), vo koj slu~aj e relevntana i taa dadena od nemu bliski lica. Osnovot za isklu~uvawe na protiv pravnosta na site slu~aji, ako dojde do neostvaruvawe na sakanite celi, gr{ki i sl., se bara na prezemawe na dejstvija vo granicite na dozvoleniot rizik. Vo na{eto pravo transpaltacijata e regulirano so poseben zakon za uslovite za zemawe, razmenuvawe, prenesuvawe i presaduvawe delovi od ~ove~koto telo zaradi lekuvawe. b) Deloto od stav 1 : inkriminirano e zemawe na delo od teloto na drug zaradi presaduvawe, ili presaduvawe na del ot teloto, ako zemaweto ili presaduvaweto e sprotivno na medicinskata struka ili nauka. Izvr{uvaweto na deloto e lekar i ako toa ne e posebno istaknato vo zakonskiot opis, toa preizlekuva od zakonskata dikcija spored koja presaduvaweto treba da e izvr{eno sprotivno na medicinskata struka ili nauka. v) Deloto od stav 2 go vr{i toj {to so namera za presaduvawe }e zeme del ~ovekovoto telo pred smrtta da e utvrdena spored propi{an na~in. Pod propi{an na~in se podrazbira na sodvetni medicinski postapki za utvrduvawe na smrta, opredeleni so pravni propisi i so pravilata na medicinskata struka i nauka. g) Deloto od stav 3 se sostoi vo zemawe na del od teloto na drug ili presaduvawe na drug del od teloto bez soglasnost na davatelot ili primatelot ili na nivniot zakonski zastapnik. Postoeweto na deloto ne e isklu~eno ako postoji samo pretpostavena soglasnost. Ne e bitna formata na soglasnosta ( usno, pismeno itn).

d) Deloto od stav 4 go vr{i toj {to sprotivno na zakonot za nagrada prodava ili posreduva pri davawe delovi od teloto na `ivi ili umreni lica zaradi presaduvawe. Isklu~eno e odgovornosta na onoj {to samiot prodava delovi od sopstvenoto telo na pr. mo`at da bidat prezemani po negovata smrt.5 |) Subjektivnata strana na delata se sostoji vo umisla. e) Za deloto od st. 1 i 2 e propi{ana kazna zatvor od tri meseci do tri godini, deloto od st. 3 i 4 se kaznuvat so pari~na kazna ili so zatvor do tri godini.

6. Drugite dela protiv zdravjeto na lu|eto

a) Nesovesno vr{ewe na aptekarska dejnost ( ~l.211 ). Deloto go vr{i apotekar ili drugo lice ovlasteno za podgotvuvawe na lekovi {to }e podgotvi lek sprotivno na pravilata na svojata struka ili }e izdade pogre{en lek, poradi toa bide doveden vo opasnost `ivotot ili zdravjeto na nekoe lice. b) Proizvodstvo i pu{tawe vo promet {tetni sredstva za lekuvawe ( ~l.212 ). Se kaznuva proizvodstvoto, proda`bata ili na drug na~in stavaweto vo promet lekovi ili drugi strestva za lekuvawe {to se {tetni za zdravjeto. v) Proizvodstvo i pu{tawe vo promet {tetni prehrambeni i drugi produkti ( ~l. 213 ). Deloto se sostoi vo proizveduvawe zaradi proda`ba, prodavawe ili na drug na~in pu{tawe vo promet {tetni prehrambeni produkti, ili pialoci ili sredstva za li~na higiena, nega ili drugi {tetni prodikti, i predizvikuvawe so toa opasnost za `ivotot i zdravjeto na lu|eto. Se kaznuva i nebre`noto izvr{uvawe na deloto (st.2) ; umislenoto delo (st.1) se kaznuva so zatvor od tri meseci do tri godini, a nebre`noto (st.2) so pari~na kazna ili so zatvor do {est meseci. Propi{ano e zadol`itelno odzemawe na {tetnite prehrambeni proizvodi i drugi produkti (st.3). g) Nesovesno br{ewe pregled na meso za ishrana ( ~l.214 ) e delo na apstraktno zagrozuvawe vo vrska so pu{taweto vo promet {tetni prehrambeni prodikti. Ne e potrebno, poradi toa da do{lo do zagrozuvawe na neko lice. Izvr{itel mo`e da bide samo veterinar ili drug ovlasten veterinaren rabotnik. Se kaznuva i nebr`noto izvr{uvawe na deloto (st.2). Kaznata za umislenoto delo (st.1) e
5

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.262

pari~na ili zatvor do edna godina a za nebre`niot oblik(st.2) pari~na ili zatvor do {est meseci.

7. Dela vo vrska so narkoti~nite drogi i psihotropnite supstanci ( ~l.215 i 216 )

a) Problemot na narkomanijata . Kako socijalno devijantana pojava narkomanijata vleguva vo redot na mo{ne akutnite problemi na sovremeniot svet.6 Vo tije pristapi se pribli`no jasni identificirani dva negativni pravci na dejstvoto na narkomanijata: socijalniot i individualniot. Vo razli~nite priodi kon definiraweto na samiot poim na narkomanijata, dominira definicijata na Svetskata zdravstvena organizacija od 1964 god., spored koja ovoj poim ozna~uva sostojba na privremena ili hroni~na intoksikacija, predizvikana so zemawe drogi. 7 Za suzbivawe na ova pojava stanuvaat me|unarodnite konvencii pr.: Me|unarodnata konvencija za opojnite drogi od 1912, Edinstvenata konvencija za opojnite drogi 1961, @enevskite konvencii 1925, 1931 i 1936 i dr. 6. Vo ovie konvencii se sodr`ani i za na{eto kazneno-pravo relavantnite poimi na droga i druga psihotropna supstancija; dadena opis na supstanciite {to se smetaat za opjni drogi (morfium, kokain, heroin, opium itn), kako i na drugi psihotropni supstancii i prekursori {to vleguvaat vo poimot na tabletomania. Vo na{eto kazneno-pravo e inkriminarano samo neovlastenoto proizvodstvo i pu{tawe na promet na narkoti~ni drogi, psihotrpni supstancii, kako i ovozmo`uvaweto u`ivawe narkoti~ni drogi i psihotropni supatancii. b) Neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na opjni drogi (~l. 215). Inkriminacijata opfa}a dejstvija so koi se ovozmo`uva {irewe na narkomanijata: neovlastenoto proizvodstvoto i neovlastenata trgovija. Se pojavuva, spored toa, vo dva oblici. Prviot oblik (st. 1) za ovoj svoj materialen supstrat go ima neovlastenoto proizveduvawe ili prerabotuvawe na supstancii ili preparati {to se proglaseni za narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii ili prekursori. Ako nekoj proizveduva ili prerabotuva, me| utoa, droga za sopstveni potrebi, a potoa ja pu{ti vo promet, }e se raboti za neovlasteno pu{tawe vo promet na opojni drogi. Vtoriot oblik (st. 1) : dejstvie na izvr{uvawe e neovlastenoto pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii ili
6

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.264.

7

V. poop{iron vo trudot: Drogata vo Makedonija, str.44.

10

prekursori po pat na prodavawe, nudewe na proda`ba, ili zaradi proda`ba kupuvawe, dr`ewe ili prenesuvawe, ili posreduvawe vo preoda`bata ili kupuvaweto, ili na drug na~in.8 Deloto e umisleno: storitelot treba da bide svesen deka proizveduva ili prerabotuva, bez ovlastuvawe za toa, supstancii ili preparati {to se proglaseni za narkoti~ni drogi psihotropni supstancii ili prekursori, odnosno deka na koj id a na~in u~estvuva vo trgovijata so takvite predmeti. Pote{ki oblici se sodr`ani vo st. 2: ako deloto izvr{eno od strana na pove}e lica, pote{ko se kaznuva organizatorot na mre`a na prodava~i ili posrednicii. Poseben oblik e sodr`an vo stav 3: neovlasteno pravewe, nabavuvawe, posreduvawe ili davawe na upotreba oprema, material ili supstancii za koi storitelot znae deka se nameneti za proizvodstvo na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori. v) Ovozmo`uvawe na upotreba narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii (~l. 216). U`ivaweto na narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii ne prestavuva kaznano delo. Isto taka, kaznenoto pravo i tuka treba da se dr`i za na~elniot kriminalno-politi~ki stav za neintervencija vo slu~aite na avtodestrukcija. Kako samostojni dejstvija na izvr{uvawe vo osnovnoto delo od st. 1 se inkriminirani: naveduvaweto na drug na u`ivawe narkoti~ni drogi i psihotropni supstancii, davawe narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii zaradi u`ivawe, stavawe na raspolagawe prostorii, ili ovozmo`uvawe na drug na~in na drug da u`iva narkoti~na droga ili psihotropni supstancii. Naveduvaweto zna~i potiknuvawe na edno ili pove}e lica. Inkriminirano e in e uspe{noto potiknuvawe za postoewe na deloto e dostatno storitelot da prezel dejstvija so koji kaj drug saka da sozdade ili zacvrsti odluka za u`ivawe na droga, pri {to ne e nu`no drugoto lice za dapo~nalo da u`iva opojna doga ili psihotropna supstancija. Davaweto na drug opojna droga ili psihotropna supstancija zna~i dejstvija na ovo`mo`uvawe na drug za nivno u`ivawe. Za razlika od predhodnoto delo napu{tawe na promet, tuka se rsboti ne za trgovska operacija, tuku za neposredno predavawe zaradi u`ivawe na drogata na drugo lice. Stavaweto na raspolagawe prostorii is to taka dejstvije na sozdavawe uslovi za u`ivawe na drogata. Deloto e dovr{eno so samoto stavawe na prostoriite na raspolagawe. Ovozmo`uvawe na drug na~in e sekoje drugo dejstvije na sozdavawe uslovi, pomagawe na drug da u`iva doga ( na pr.
8

Prof. D-r. Vlado Kambovski "Kazneno pravo" poseben del, str.267.

11

davawe stredsva za iwektirawe na drogata, pari za kupuvawe droga ). Pasiven subjekt e hroni~en narkoman ili lice {to za prvpat doa|a vo sredba so drogata. Deloto e umisleno : umislata na storitelot posebno treba da ja opfati relacijata na ovie dejstvija so u`ivaweto na opojnite drogi.

12

Zaklu~ok

Delata protiv zdravjeto na lu|eto se dela na zagrozuvawe, {to obi~no prerastuvaat vo predizvikuvawe pote{ki posledici po `ivotot i zdravjeto na lu|eto. Zakonodavecot se opredeluva za koncepcijata za pote{ko tretirawe na pote{kite posledici na tie dela kako tipi~no opasni dejstvija, zaradi odbegnuvawe na propisite za stekot. Pote{kite oblici na delata se sistematizirani spored misleniot ili nebre`niot oblik na osnovnoto delo, dodeka vnatre vo tie dve grupi se diferencirani razli~nite pote`ina posledici: te{ka telesna povreda, ili smrt na edno ili pove}e lica.

13