Sodr`ina

Voved ............................................................................. .............2 1. Sou~esni{tvo (poim, pravna priroda i

vidovi)...............4 2. Pottiknuvawe................................................................... .......6 1.1. Krivi~na

odgovornost.............................................................7

3. 0 4.

Agent-

provokator.....................................................................1

Zaklu~ok......................................................................... ................ 5. Koristena

literature.................................................................

Voved

Soo~uvaj}i se so samiot fakt deka edno krivi~no delo, osven od edno lice mo`e da se izvr{i i od pove}e lica, se javuva potrebata od toa da teorijata na krivi~noto pravo neophodno gi definira pooddelnite (posebnite) vidovi na u~estvo t.e. nivnite ulogi, no i da vodi smetka tie da si ostanat vo svoite granici, odnosno da nema nivno isprepletuvawe. Ovaa potreba se dol`i za pravilno odreduvawe na krivi~no-pravniot tretman na sekoj u~esnik vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, t.e. vo krivi~noto pravo sekoj e odgovoren za ona {to go storil.1 Karakteristi~no e da se spomnat i objektivnite i subjektivnite uslovi na krivi~noto delo za da se raboti za u~estvo na pove}e lica vo izvr{uvaweto na toa krivi~no delo. Objektivnite uslovi se ispolneti toga{ koga postoi krivi~no delo vo ~ie ostvaruvawe u~estvuvale pove}e lica so opredeleni dejstvija, ili poprecizno deloto treba da e zbir od site poedini dejnosti na u~esnicite vo
1

Marjanovi} \. (1) str. 241

toa delo. No mora da spomeneme deka u~estvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto mora da e ispolneto pred ili za vreme, no ne i po izvr{uvaweto na deloto. Subjektivnite uslovi pak go opfa}aat onoj element vo koj se bara svest kaj u~esnikot deka postojat i drugi lica vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, so toa deka pridonesuva za negovoto izvr{uvawe.2 Koga sme kaj definiraweto na poimot za u~estvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo, besmisleno bi bilo da ne gi spomeneme i posebnite oblici na u~estvo. Tie oblici se: pomagawe, pottiknuvawe i soizvr{itelstvo. Vo tekot na seminarskiot trud }e se potrudam da gi dolovam glavnite karakteristiki na site ovie oblici, a sega }e se zadr`am na razgrani~uvaweto na poimite soizvr{itelstvo i sou~esni{tvo. Ako pogledneme lai~ki i ne postoi nekoja razlika, no mora da napomeneme deka taa e sepak ogromna. Soizvr{itelstvoto go opfa}a onoj moment koga pove}e lica u~estvuvaat vo prezemaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto na edno krivi~no delo, dodeka sou~esni{tvoto ne pretstavuva u~estvo vo dejstvieto na izvr{uvaweto, tuku samo odreden pridones vo realizacijata na tu|o delo. Za kraj na vovedov bi sakal da spomenam i za razlikata koja ja pravi teorijata na krivi~noto pravo za imenuvaweto na ovaa materija. Poprifatlivo e da se imenuva kako u~estvo na pove}e lica vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo otkolku sou~esni{tvo vo krivi~noto delo, zatoa {to sou~esni{tvoto pretstavuva eden potesen poim koj se izu~uva kako posebna materija. No ova ne pravi celosno razgrani~uvawe na ovie dva poimi. Sepak, sou~esni{tvoto zadira na nekoj na~in i vo u~estvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

Sulejmanov Z. (1) str. 277

1.

Sou~esni{tvo(poim, pravna priroda i

vidovi)
Opredeluvaj}i literaturite od go poimot na sou~esni{tvoto, i Marjanovi} mo`e da vrz osnova na se ka`e deka

Kambovski

sou~esni{tvoto e vid na u~estvo vo izvr{uvaweto na deloto, no go nema atributot negov izvr{itel kako {to e slu~aj za vistinskiot izvr{itel. Ili pak poprecizno definirano bi bilo toa deka sou~esni{tvoto e umislen pridones vo deloto {to go vr{i drug. Ovde biten element e toa da postoi glavno delo i toa da e tu|o na sou~esnikot za da mo`eme da mu ja dodelime ovaa uloga (na sou~esnik). Ovaa zavisnost na sou~esni{tvoto i postoeweto na tu|oto delo se narekuva akcesornost. Koga sme kaj akcesornosta bi bilo dobro da se opredelat nekoi takanare~eni granici na kvantiteti na akcesornosta: 1. Spored privrzanicite na minimalnata akcesornost, za da postoi sou~esni{tvo dovolno e storitelot da go ostvari zakonskoto bitie na edno 4

krivi~no delo, pri {to e bez zna~ewe dali toa ostvaruvawe voop{to e protivpravno; 2. Spored u~eweto za limitiranata akcesornost, sou~esnik e onoj {to dava pridones kon protivpravnoto ostvaruvawe na edno zakonsko bitie od strana na storitelot. 3. zna~i 4. Koncepcijata za ekstremna akcesornost, bara protivpravno i deka dokolku storitelot e krivi~no neodgovoren toga{ i vinovno ostvaruvawe na edno zakonsko bitie od strana na storitelot. Ova sou~esnicite treba da izvle~at korist od toa. I na kraj, spored koncepcijata za takanare~enata hiperakcesorna odgovornosta i kaznivosta na sou~esnicite vo site akcesornost, deloto.3 Od ovie ~etiri koncepcii za akcesornosta na MKZ mu odgovara limitiranata akcesornost. Toa e opredeleno so toa {to vo ~l. 25 st. 3 KZ se veli: Li~nite odnosi, svojstva i okolnosti poradi koi zakonot ja isklu~uva krivi~nata odgovornost ili dozvoluva osloboduvawe od kazna, ubla`uvawe ili poostruvawe na kaznata, mo`at da se zemat predvid samo za onoj izvr{itel, soizvr{itel, pottiknuva~ ili pomaga~ kaj kogo postojat takvi odnosi, svojstva i okolnosti.4 Pokraj seto ova se javuva i koncepcijata za principalnost na sou~esni{tvoto, spored koja dejnosta na sekoj sou~esnik e samostojna, a toa zna~i deka sekoj sou~esnik si odgovara samostojno i nezavisno od drugiot sou~esnik vo deloto. Vo MKZ postoi otstapka od koncepcijata za limitiranata akcesornost i se primenuva ovaa koncepcija, no vo slu~aevi na kaznivoto neuspe{no pottiknuvawe (~l. 23 st. 2 KZ). [to se odnesuva na pra{aweto za kaznuvawe na sou~esni{tvoto postojat dve stanovi{ta i toa: teorija za sou~esni{tvo vo vinata na izvr{itelot i teorijata za sopredizvikuvawe. Za prvata, teorijata za vinata se kaznuva moralnata odgovornost na sou~esnicite t.e. moralno go korumpiraat, go zaveduvaat ili mu davaat
3 4

podrobnosti treba da zavisi od odgovornosta i kaznivosta na storitelot na

Marjanovi} \. (1) str. 251 Krivi~en zakonik na R.M.

podr{ka

na

izvr{itelot

vo

izvr{uvaweto pridonesuva

na za

deloto.

So

vakvoto ili pak

odnesuvawe

sou~esnikot

formirawe

zacvrstuvawe na negovata vina. So ova mo`eme da zaklu~ime deka kaznivosta na sou~esni~koto dejstvie e izvedeno od vinata i kaznivosta na glavniot izvr{itel.5 Kaj vtorata pak, teorijata za sopredizvikuvaweto, osnovata za kaznuvaweto ja nao|a vo sopstvenoto nepravo i vina na sou~esnikot, a ne kaj vinata i kaznivosta na glavniot izvr{itel. Sou~esnikot treba da se kazni zatoa {to so svoeto dejstvie pridonel kon kriminalniot rezultat, so predizvikuvawe odluka kaj izvr{itelot za izvr{uvawe na deloto ili so pomagaweto na izvr{itelot vo negovoto izvr{uvawe.

1.

Pottiknuvawe

Poglednuvaj}i

go

osnovnoto

zna~ewe

na

samiot

poim

pottiknuvawe, nema potreba od nekoe posebno elaborirawe okolu toa kakvo dejstvie ovoj poim objasnuva. Zna~i pottiknuvaweto pretstavuva umisleno naveduvawe na nekoe lice kon izvr{uvawe (storuvawe) na nekoe to~no odredeno krivi~no delo opfateno vo umislata na pottiknuva~ot. Na pra{aweto za toa kako zakonot go opredeluva poimot na pottiknuvaweto, toj re~isi i voop{to ne navleguva vo toa, no go regulira so ~l. 23 st. 1 KZ koj veli: Toj {to drug so umisla }e go pottikne da stori krivi~no delo }e se kazni kako da go storil samiot, pa taka opredeluvaweto na poimot im e predostaveno na teorijata i na sudskata praktika. Od nivna strana pak tie se soglasni so toa deka pottiknuvaweto
5

Kambovski V. (1) str. 684

e umisleno predizvikuvawe ili zacvrstuvawe odluka na edno lice da izvr{i krivi~no delo. Vo ova mislewe se razgrani~uvaat dve celini: 1. 2. Prvata, umisleno sozdavawe vakva odluka kaj lice {to ja nemalo, Vtorata pak, umisleno zacvrstuvawe na vakvata odluka me|utoa

kaj lice koe {to se dvoumi za taa odluka t.e. se koleba.6 Od prethodno ka`anoto mo`eme da zaklu~ime deka za postoewe na pottiknuvaweto e potrebno da postoi naveduvawe na drugo lice i da e izvr{eno so umisla. Zakonot ne sodr`i odredbi koi se odnesuvaat na dejnostite koi mo`e da se smetaat za naveduvawe. Takvi dejnosti mo`at da bidat: davawe podaroci ili sovetuvawe na odredena korist, so sovetuvawe, so molba, so oblo`uvawe i tn. Za vtoriot element, umislata vo pottiknuvaweto e neophodna za da se kazni pottiknuva~ot. Zakonot go goni samo nego, no ne i pottiknuva~ot koj i od nebre`nost pottiknal nekogo. Za umislata bitno e toa deka kaj pottiknuva~ot treba da postoi svest za pri~inskata vrska me| u naveduvaweto i sozdavaweto na odlukata na nekoe lice za izvr{uvawe na edno odredeno krivi~no delo. Pokraj toa pottiknuva~ot mora da ima svest ili barem mo`nost za svest za nedopu{tenosta na svoeto povedenie i na deloto na koe {to pottiknuva. Isto taka voop{to ne e potrebno, odnosno ne se bara od pottiknuva~ot da znae kon koe konkretno lice }e go naso~i pottiknuvaweto. Dovolno e da go znae krugot na licata, od koj mo`e da proizleze storitelot na krivi~noto delo kon koe toj pottiknuva, a sprotivno na ova pak kaj pottiknatiot ne se bara da bide svesen deka e pottiknat za izvr{uvawe na deloto. Za razlika od toa {to zakonot kaj pottiknuva~ot bara samo umisla, kaj pottiknatiot dovolno e da postoi i nebre`nost za da toj bide vinoven. Spored ova oblikot na vinata kaj pottiknuva~ot mo`e da bide samo umislata, a kaj pottiknatiot ne samo umisla tuku i nebre`nost.

Marjanovi} \. (1) str. 253

2.1. Krivi~na odgovornost

Ednostavno, spored ~len 23 KZ, pottiknuva~ot se kaznuva kako samiot da go storil krivi~noto delo. Glavnata osnova t.e. pri~inata za vakviot stav le`i vo toa {to vo su{tina pottiknuva~ot e avtor na krivi~noto delo. Istata ovaa odredba e sodr`ana i vo pove}eto stranski zakonodavstva. Oddelni zakonici predviduvaat i postrogo kaznuvawe (italijanskiot KZ).7 Vo odnos na MKZ ako krivi~noto delo ostanalo vo obid, toga{ pottiknuva~ot se kaznuva kako za obid, se razbira dokolku obidot za toa krivi~no delo e predviden kako kazniv. Vo vakvite slu~aevi logi~no e i storitelot polesno da se kazni. Ova e regulirano so ~l. 19 st. 2 KZ koj veli: Storitelot }e se kazni za obid vo granicite na kaznata propi{ana za krivi~noto delo, a mo`e da se kazni i poblago. Koga 1. 2. bi navlegle podlaboko vo
8

krivi~nata

odgovornost

na

pottiknuva~ot bi uvidele deka se zasnova na dva osnovni principi: Odgovornost vo granicite na svojata umisla; Odgovornost vo ramkite na ona {to e ostvareno od strana na

izvr{itelot.9 Makedonskoto krivi~no zakonodavstvo go sudi pottiknuva~ot vo ramkite na negovata umisla. Toa zna~i deka toj odgovara za posledicata koja ja ostvaril storitelot (izvr{itelot) na krivi~noto delo, me|utoa samo vo onaa mera kolku {to taa bila opfatena so negovata umisla. Sletstveno na ova, ako storitelot izvr{i pote`ot oblik na krivi~noto delo od ona koe bilo umisleno od strana na pottiknu~va~ot, toj nema da odgovara za pote{kiot oblik tuku za onoj oblik koj spored negovata umisla trebalo da
Kambovski V. (1) str. 723 Krivi~en zakonik na RM 9 Sulejmanov Z. (1) str. 299
7 8

se ostvari. Vo vakvite slu~aevi koga izvr{en pote`ok oblik na krivi~no delo odumislata na pottiknuva~ot velime deka stanuva zbor za pozitiven kvantitativen ekces. Sprotivno na ova, vo slu~j koga izvr{itelot storil pomalku od ona {to e opfateno so umislata na pottiknuva~ot stanuva zbor za negativen kvantitativen ekces. Me|utoa sega kaznuvaweto na pottiknuva~ot }e se dvi`i vo granicite na ona {to e storeno od strana na storitelot. Zna~i ako toj umislil da go pottikne nekoe lice da izvr{i te{ka telesna povreda, a ovoj storil lesna telesna povreda, pottiknuva~ot odgovara za lesnata telesna povreda. Tuka mo`at da se zabele`at elementi na odlu~uvawe za poblago kaznuvawe na storitelot t.e. pottiknuva~ot. Karakteristi~no e da se spomenat i neuspe{noto pottiknuvawe i pottiknuvaweto kako samostojno delo. Nema da navleguvam vo detali tuku samo }e gi definiram nakratko: Neuspe{noto pottiknuvawe postoi vo dva slu~ai: a) koga pottiknuva~ot, kaj pottiknatiot ne uspeal da ja sozdade ili pak ne uspeal da ja zacvrsti odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo, b) koga pottiknuva~ot uspeal da ja sozdade ili zacvrsti odlukata na pottiknatoto lice da izvr{i krivi~no delo, me|utoa toa lice od koi bilo pri~ini (se predomislilo, ne ja prona{ol `rtvata, bilo spre~eno vo izvr{uvaweto i sl.) ne go izvr{ilo deloto, nitu se obidelo da go izvr{i. Se javuva ovde eden poseben slu~aj na neuspe{no pottiknuvawwe t.e. pottiknuvawe na lice koe ve}e donelo odluka da go stori deloto (amnimodo facturus)
10

Pottiknuvawe kako samostojno delo. Vo nekoi to~no odredeni

situacii pottiknuvaweto e odredeno kako dejstvie na izvr{uvawe na posebno krivi~no delo. Takov slu~aj postoi kaj krivi~nite dela od ~l. 128, 189 st.1, 190 st.2, 191 st.1 i 3 i nekoi drugi, (prethodno nevedenite ~lenovi gi opfa}aat naveduvawata na samoubistvo, zloupotreba na slu`bena polo`ba za naveduvawe na obquba ili drugo polovo dejstvie, naveduvawe na prostitucija i dr. ). Vo ovie slu~aevi pottiknuvaweto se pojavuva kako samostojno krivi~no delo
10

Sulejmanov Z. (1) str. 301

. Vo prethodnoto izlagawe spomenav ne{to za pozitivniot i negativniot kvantitativen ekces koi se odnesuvaa na istorodni krivi~ni dela no stanuva{e zbor za nivniot kvantitet. Me|utoa postojat i slu~ai koga izvr{itelot }e izvr{i sosem raznorodno krivi~no delo od ona koe bilo opfateno vo umislata na pottiknuva~ot. Ovoj slu~aj vo literaturata e poznat kako kvalitativen na ekces. E, sega kakva e krivi~nata odgovornost pottiknuva~ot vo ovoj slu~aj. Pa nemo`eme da

zboruvame za krivi~na odgovornost zatoa {to ovde nema nikakva povrzanost pome|u umislata na pottiknuva~ot i dejstvieto {to go storil pottiknatiot. Vo kraen slu~aj mo`e da odgovara pottiknuva~ot za neuspe{no pottiknuvawe. Za kraj vo ramkite na krivi~nata odgovornost na pottiknuva~ot bi sakal da spomnam ne{to i za li~nite odnosi, svojstva i okolnosti. Tie mo`at da mu bidat vo polza ili na {teta samo na onoj pottiknuva~ kaj kogo }e se najdat (kaj kogo postojat), a ne i na drugite sou~esnici. 11 Za ~ist primer bi spomenal deka samo pottiknuva~ot koj {to dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se oslobodi od kazna. Ova e regulirano so ~l. 25 st. 2 KZ koj veli: Soizvr{itelot, pottiknuva~ot ili pomaga~ot koj dobrovolno go spre~il ili seriozno se obidel da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~noto delo, mo`e da se oslobodi od kazna. Toa va`i i vo slu~aj na podgotvuvawe na krivi~noto delo, bez ogled dali so zakon e opredeleno kako posebno krivi~no delo ili so zakon e propi{ano kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo (~l. 18 st. 2).12 Vo ovoj pogled va`i seto ona {to za ovoj problem va`i i za soizvr{itelstvoto. Me|utoa kako {to kaj sekoe pravilo postojat isklu~oci taka i ovde. Tie isklu~oci se javuvaat kako li~nite svojstva i odnosi koi postojat kaj izvr{itelot mo`at da bidat osnova za zasnovawe na krivi~na odgovornost na pottiknuva~ot. Toa e slu~aj koga li~noto svojstvo e element na bitieto na krivi~noto delo.

11 12

Ibid str. 301 Krivi~en zakonik na R.M.

10

3. Agent-provokator

Ovaa figura vo kazneno-pravnata teorija, poto~no vo oblasta za uestvoto na pove}e lica vo izvr{uvaweto na krivi~no delo zavzema edna dosta delikatna, no i zna~ajna pozicija. Se odnesuva konkretno na pottiknuvaweto. Definiran ovoj poim bi izgledal vaka: Pottiknuva~, koj postapuva so umisla za zapo~nuvawe so izvr{uvawe na deloto od strana na neposredniot izvr{itel, so specijalna namera za negovo otkrivawe i fa}awe pred deloto da e dovr{eno.13 Ovaa definicija od Kambovski doa|a vo nekoi kontradiktornosti so definicijata {to ja dava Sulejmanov. Poto~no toj veli deka agent provokatorot se javuva vo slu~aj koga nekoj naveduva na izvr{uvawe na krivi~no delo za da so toa izvr{itelot na deloto da bide izlo`en na krivi~na odgovornost i so samoto toa da bide kaznet. E sega, kade jas ja gledam taa kontradiktornost. Vo izlagaweto na Kambovski, barem spored mene, jasno se podrazbira deka agentprovokatorot e koristen re~isi samo od policijata, za razlika od Sulejmanov koj vo mnogu {iroki ramki toj poim go generalizira. Se javuva pra{aweto zo{to e bitno ba{ toa od koj e koristen agent-provokatorot t.e. (od strana na policijata). Za da odgovoram na ova bi sakal prvo da obrazlo`am vo koi slu~ai policijata go koristi ovoj metod na rabota. Poznato ni e deka so razvojot na op{testvoto paralelno se razviva vo efikasnost i procentot na uspeh na kriminalcite. Pod ova se podrazbira deka tie se pove}e napreduvaat vo sekoj pogled taka da mnogu e te{ko da se fatat od strana na policijata, naro~ito pak i so obi~nite, sekojdnevni policiski metodi za razotkrivawe na nivnite kriminalni dejnosti. Od vie pri~ini policijata mora da se odnesuva malku podmolno i nemoralno, pa se odlu~uva na primenuvawe na ovoj metod. Poto~no, koga policijata
13

Kambovski V. (1) str. 723

11

ima osnovno somnevawe deka nekoe lice se zanimava so kriminalna aktivnost, no nema dovolno dokazi da pokrene gonewe, koristi agentprovokator. Negovata cel e da go navede somnitelnoto lice na izvr{uvawe na kazneno delo so edinstvena cel da bide faten pri negovoto izvr{uvawe (in flagranti), a so toa se razbira da bide obezbeden dovolen dokazen materijal. Isto taka bitna razlika pome|u dvete definicii, kaj ednata (Kambovski) se naglasuva pred otposle da se fati storitelot. Ovie dve razliki ne doveduvaat na raspa}e kako da se tretira agent-provokatorot od kazneno-praven aspekt. Spored toa se javuvaat dve glavni stanovi{ta: 2. 3. Agent provokatorot da ne u`iva kakov bilo privilegiran tretman; Toj da ne podle`i na krivi~na odgovornost. Na prv pogled prvoto stanovi{te bi bilo opravdano od aspekt na toa {to agent-provokatorot sepak e pottiknuva~, a plus na ova smee li policijata da koristi metodi koi se sosem sprotivni na nejzinata osnovna funkcija? No sepak spored mene, mislam deka agent-provokatorot voop{to ne treba da podle`i na krivi~na odgovornost. Kako prvo agentprovokatorot pottiknuva i negovata namera e da go fati izvr{itelot pred toj da go izvr{i deloto, {to zna~i nema posledica. Vtoro so toa {to policijata go izbira ova takanare~eno pomalo zlo go spre~uva pogolemoto., a toa e povredata na mnogu nevini gra|ani. i kako treto, zarem policijata ne prevzema i drugi podmolni metodi koi sepak se odobreni od strana site?! Takvi metodi na primer se: prislu{uvaweto, tonskoto snimawe, sledeweto, otvoraweto simulirani smetki i tn. Ovde preovladuva toa deka krajnata cel e da se spre~i organiziraniot i opasen kriminal i fa}aweto na nivnite izvr{iteli. Zo{to toa da ne bide slu~aj i so agent-provokatorite? Za da go re{i ova pra{awe MKZ pronao|a edno posredno re{enie. Toa go primenuva institutot na dobrovolno otka`uvawe 12 deloto da e dovr{eno dodeka kaj

Sulejmanov se odi i do celosno nastapuvawe na posledicata, pa da mo`e i

na sou~esnicite. Agent-provokatorot ednostavno treba da se tretira kako pottiknuva~ koj se otka`al od pottiknuvaweto i go spre~il izvr{uvaweto na deloto.14 So drugi zborovi toj bi mo`el da se potpira na beneficijata na (mo`nost od osloboduvawe od kazna) dobrovolno otka`uvawe, samo ako uspeal da go spre~i izvr{uvaweto na deloto, samiot ili so pomo{ na policijata, dokolku ne e policisko lice {to e mnogu,mnogu redok moment.

Zaklu~ok

13

Prou~uvaj}i go materijalot za da ja napi{am seminarskata zabele`av mnogu sli~ni, istoimeni stavovi na razni avtori, no isto taka zabele`av i mnogu raziduvawa vo nivnite sfa}awa za odredeni konkretni poimi. Fakt e i toa deka materijava i ne e ba{ tolku lesno progoltliva za da nema takvi situacii, no razlikite se ogromni. No kako i sekoj drug ~itatel, taka i jas si zazedov nekoj svoj li~en stav koj go iska`av vo seminarskiot trud. Vo nego se potrudiv na kolku tolku za mene sfatliv na~in da se iska`am, a so toa i pravilno da vi go dolovam mojot stav. Specifi~na e i gradbata na materijata {to ja obrabotuvav od gledna to~ka na toa {to trite nejzini ~lena: sou~esni{tvo, pottiknuvaweto i agent-provokatorot pretstavuvaat podmno`estvo od mno`estvoto koe {to e podmno`estvo od mno`estvoto koe {to go opfa}a sou~esni{tvoto. Se razbira po~nuvaj}i od agent-provokatorot. So matemati~koto izrazuvawe sakav da naglasam na toa deka tie eden vo drug se slevaat (agentprovokatorot vo pottiknuvaweto, a ova pak vo sou~esni{tvoto koe pak e samo edna uloga koja mo`e da ja imaat pove}eto u~esnici vo izvr{uvaweto na edno krivi~no delo). Interesen e i na~inot na koj ovie u~esnici odgovarat pred krivi~niot sud i vrz osnova na koi kriteriumi. Za kraj edinstvena zabele{ka t.e. pra{awe koe {to neuspeav da si go odgovoram. Od pri~ina {to kaj pottiknuva~ot e bitno zadol`itelnoto prisustvo na umislata, {to pretstavuva misloven proces, kakvo e utvrduvaweto na nejzinoto prisustvo kaj pottiknuva~ot, koj e na~inot na koj toa se doka`uva? Se nadevam deka odgovorot na ova pra{awe }e go dobijam so va{a pomo{!

Koristena literatura

14

1.

Kambovski Vlado (1). KAZNENO PRAVO (op{t del)

2. Sulejmanov Zoran (1). KRIVI^NO PRAVO (op{t del)

3. Marjanovi} \or|i (1). MAKEDONSKO KRIVI^NO PRAVO (op{t del)

4. Krivi~en zakonik (Slu`ben vesnik na RM

15