Multi Me Dija

olski center Novo mesto Vija strokovna ola
egova ulica 112, 8000 Novo mesto
Multimediji tudijsko leto 2010/2011
olski center Novo mesto Vija strokovna ola egova ulica 112, 8000 Novo mesto
Multimedija
Pojem multimedija (multimedia) izhaja iz latinske besede multus (mnogi) in medium. Pridevnik multimedialen pomenil tisto, kar hkrati uporablja ve tehnik reprodukcije in prenaanja komunikacije, pojem multimedija pa naj bi zajemal
vepredstavnost, dialog med lovekom in raunalnikom, pri katerem se uporablja kombinacija razlinih medijev; npr. besedilo, zvok, grafika, in videoposnetki.
september 10 Stran 2
www.ecnm.si
Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si
Zgodovinski pregled
V prazgodovini so slikali in pisali na kamne, les in glino za hranjenje podatkov pa so se posluevali tudi ivalskih ko in rastlinskih materialov. Pisavo so prvi izumili Sumerci.
Znamenja so vpraskovali s tankim trsnim pisalom v mehko glino oz. pravokotne ploice.
Sumerski klinopis
Stari Egipani in kasneje Grki pa so zapisovali e na papirus
papirus
www.ecnm.si
Zgodovinski pregled
Do 15 st. so na papir zapisovali z roko 1455 izide prav tiskana knjiga Gutenbergov izum knjigotiska z ulitimi rkami in znaki (180 naklad biblije).
zaetek mnoinega posredovanja informacij na daljavo po modelu od-enega-k-ve

www.ecnm.si
Zgodovinski pregled
Fotografija se v zametkih pojavi v tridesetih letih devetnajstega stoletja. (Janez Puhar steklo, veplo, jodova para in alkohol) tirideset let kasneje izumijo telefon ter kmalu zatem e snemanje zvoka prvi nemi film se odvrti leta 1896 prvi radijski programi v 20 letih 19. st. (Radijska
postaja Ljubljana je zaela delovati 1. septembra leta 1928). zaela oddajati 28. novembra 1958 redna postaja).
sredi tridesetih se prine razvoj televizijskih programov (Prva redna oddaja na TV Ljubljana pa je estdeseta leta zaznamuje razvoj interneta
www.ecnm.si
Vloge novih medijev
lovek se je sposoben zapomniti 20% informacij, ki jih je slial, 40% e jih je slial in videl in 75%, e jih je slial, videl in aktivno uporabljal.
www.ecnm.si
Vloge novih medijev
Posameznikom in skupinam laji in hitreji dostop do informacij, njihovo obdelavo in shranjevanje, udobnejo komunikacijo na daljavo, razirjene monosti zabave, druenja, ohranjanja stikov itd.. Poslovni svet pri neposredni prodaji vsakovrstnih drugih transakcijah promociji izdelkov in storitev, izobraevanju kupcev in zaposlenih, poslovni komunikaciji itd..
www.ecnm.si
Vloge novih medijev
Uporaba multimedije - poslovno prispeva k prepriljivosti izdelka ali storitve na daljavo, poveana hitrost izmenjave podatkov, Ni ve prostorske razprenosti (uporaba el. Pote, videokonferenni sistemi ipd.). Uporaba multimedije zabava Videoigre, On-line igre, Izmenjava datotek ipd.., Virtualni svetovi.
www.ecnm.si
Je medijska produkcija lahko moralna, dobra?
(Ne)enako kulturno okolje Medijsko razkritje zasebnosti Razline lovekove vrednote Etika in morala
www.ecnm.si
www.ecnm.si
www.ecnm.si
www.ecnm.si
Problematika
Zasebnost in identiteta: dileme med pozitivnim in negativnim uinkom novih tehnologij (spletne kamere). Je to varnost ali vdiranje v zasebnost?
Virtualizacija in identiteta?
www.ecnm.si
Resninost in zanesljivost v medijih
Eno od najbolj problematinih podroij loveke drube oziroma komunikacije, s tem pa tudi medijske produkcije je zanesljivost oziroma verodostojnost informacije
Kako lahko razberemo verodostojnost informacije oziroma (multi)medijskega sporoila? In kako lahko nanjo (pozitivno) vplivamo?
www.ecnm.si
Resninost in zanesljivost v medijih
Obdelava kakrnekoli informacije (besede, slike, zvoka) na katerikoli stopnji njenega obstoja (nastanek, procesiranje, hranjenje, posredovanje) omogoa nartno zavajanje prejemnikov sporoila skozi njegovo spreminjanje Manipulacija nestrokovnost
www.ecnm.si
Estetika
Estetika prouuje lepo in lovekov odnos do lepega. Medijski izdelek ali storitev oziroma medijsko sporoilo deluje skozi besedilo, sliko, in/ali zvok, lahko pa ga zaznavamo tudi skozi druge komunikacijske kanale oziroma ute in mentalne procese (vonj, tip, spomini, asociacije). Izbor naina podajanja sporoila : - kulturno ozadje - estetski preseek - umetnika dodana vrednost - kreativnosti in inovativnost
www.ecnm.si
Dizajn
Slovenska beseda je oblikovanje Dizajn v irem pomenu besede zajema tudi: procese raziskovanja, razvoja zamisli, in modeliranja
Dober dizajn lahko pritegne pozornost, izbolja delovanje izdelka, zmanja stroke proizvodnje in zagotavlja izdelku mono konkurenno prednost na ciljnem trgu
Stil (skupek znailnih elementov pri opravljanju) Dizajn (daje obliko predmetu z upotevanjem skladnosti med
funkcionalnostjo, estetiko in tehnolokim procesom).
www.ecnm.si
Dizajn
Faze kreativnega procesa: 7

a) definiranje (problema, izhodi, vpraanj itd.); b) raziskava (pregled virov, obstojeih in sorodnih reitev, predvidevanja reitev); c) zasnova (idejni osnutek izdelka/storitve kot zamisel, abstraktni model; zasnova procesa); d) prototipiranje (celovit funkcionalen in detajliran model); e) izbira (pravega modela oziroma prototipa, na podlagi preizkusa); f) uporaba (dejanska, konkretna implementacija izdelka/storitve); g) uenje (skozi merjenje, nadzor uporabe, refleksijo, uporabo nadaljnjih virov, mnenj ipd.); tudi (ciklino) Izboljevanje.
www.ecnm.si
Uporabna multimedija
Najpogosteje se danes uporablja multimedija na svetovnem spletu. Pritegnitev pozornosti Uporaba slik, animacij, videa ali zvoka je priporoljiva le, ko se natete aplikacije ujemajo s sporoilom tehnine omejitve (Paziti je treba tudi na nove, e ne testirane tehnologije). Priakovanja uporabnikov Le zvok? Slide show? Video?
www.ecnm.si
Zvok
Ko snemate originalni zvok, si vzemite as in poskrbite, da bo posnetek kvaliteten. Paziti je potrebno: Nizkofrekvenni umi v ozadju (zvok ventilatorja ipd.) Kompresiranje datotek (laja prenosljivostslaba kakovost).
www.ecnm.si
Slide show
Slide show (tukaj se zvok sinhronizira s slikami. )
Potrebovali bomo program, ki bo zdruil zvoni posnetek z nepreminimi slikicami.

http://www.youtube.com/watch?v=_bTdLi0YUVM http://www.youtube.com/watch?v=xe3RqgnXaT4&feature=related
www.ecnm.si
Video
Video je najbolj izzivalna multimedijska vsebina, ki se prenaa po spletu. Ena sekunda nekompresiranega videa NTSC (National Television Standards Committee), mednarodnega standarda za televizijo in video, zahteva priblino 27 megabajtov. Potrebna kompresija (s tem se zmanja kvaliteta podatkov)
www.ecnm.si
Video-napotki
Snemanje iz bliine. iroki posnetki imajo preve podrobnosti za malo resolucijo. Snemanje videa s preprostim enobarvnim ozadjem. Izogibaj se zumiranju. V videu z majhnim faktorjem okvirjev lahko povzroi zmedo v predstavitvi in interpretaciji, pa tudi kompresija je slaba . Pri urejanju videa uporabi trd prehod med posnetki e digitalizira material, ki je bil originalno posnet za video ali za film, pazljivo izberi material. Izberi posnetke, ki vsebujejo malo gibanja in nimajo veliko podrobnosti.
www.ecnm.si
Multimedija
Multimedija predstavlja integracijo razlinih medijskih elementov, ki so v osnovi samostojna vsebina.
Multimedija je informacija predstavljena v kombinaciji teksta, grafike, zvoka, animacije in videa narejena s pomojo raunalnika. Interaktivna multimedija uporabnikom je omogoena kontrola nad aplikacijo, e je dodana struktura hiperpovezave
www.ecnm.si
Hiper-tekst-medija
Hipertekst -Tekst prikazan na raunalniku, ki vsebuje povezave na druge tekstovne dokumente. Bralec lahko z enostavnim klikom odpre drugi tekst, ki vsebuje recimo opirnejo tolmaenje nekaterih besedipd.. Hipermedija - Nastane kadar se v hipertekst dodajajo slike, animacije, zvok, video itd..veinoma se za to uporablja splet (www.)
www.ecnm.si
Primer hiperteksta
www.ecnm.si
INTERAKTIVNOST
Dialog med uporabnikom in aplikacijo Uporabniku omogoa odloanje in izbiro, obenem pa se lahko v realnem asu vrne nazaj na prvotno vsebino. Navigacija- nain premikanja uporabnika skozi hipermedisko aplikacijo. Za lajanje navigacije v aplikaciji se dodajajo razne mape, gumbi ikone ipd..
www.ecnm.si
Mreni hipermedijski sistemi
Zaetki so bili pristop nemreni hipermediji (posamezni uporabnik v interakciji z eno aplikacijo..na CD-romu ). Razvoj raunalnike mree: istoasni pregled aplikacij s strani ve uporabnikov znotraj sistema-ol, hi, podjetji.. Svojo posebnost dosee z razvojem interneta, kjer je medij dosegljiv praktino po celem svetu.
www.ecnm.si
Prednosti mrene hipermedije
Avtor teksta lahko dodaja reference k tekstom drugih avtorjev, ki se nahajajo na drugih raunalnikih. Pri tem lahko vsak avtor menja, dopolnjuje in izpopolnjuje svoj tekst, Avtor nima nikakrnih potreb, da objasnjuje tisto, kar so pred njim e bolje objasnili, bralec sam izbira o kakovosti vsebine. Internet je praktino eden globalnih hipermedijskih sistemov, kjer lahko najdemo praktino vse kar nas zanima.
www.ecnm.si
Uporaba multimedije
Praktino povsod, kjer je prisotna elektronska informacija V poslovnem svetu: marketing, prezentacije, reklame, simulacije, katalogi, videokonference, on-line prodaja..ipd. Na javnih mestih: hoteli, avtobusne in eleznike postaje, trgovski centi, muzeji in vse, kjer so potrebne informacije.
www.ecnm.si
Uporaba multimedije
Doma (raunalnik, internet) V izobraevanju - izobraevalne ustanove - predolska vzgoja: vana grafika, animacija in zvok pri uenju motorike, branja ipd... - odrasli: fotografije podprte z tekstom in video zapisi. Izobraevanje na daljavo
www.ecnm.si
Multimedijski sistemi za razvoj (avtorji) in za pregledovanje (koristniki) multimedijskih aplikacij. Prevladajo Windows in Machintos sistemi Pravila: hitreji raunalniki z vejim spominom in diskom
Multimedijski raunalniki sistemi
www.ecnm.si
Strojna oprema
RAM, ROM, trdi disk Disketa, magnetni in optini zapisi DVD, CD-rom italniki in snemalniki USB Kljuki
Vhodne enote: tipkovnice, mike, ekrani na dotik, grafine table, skenerji, digitalne kamere, mikrofon.. Izhodne enote: monitor, zvoniki, video enote, projektorji, printerji Komunikacija: modem, ISDN adapter, ADSL modem
www.ecnm.si
Programska oprema
Sistemski softver - Microsoft Windows ali MacOS Oblikovanje teksta in OCR programi Pripomoki za risanje, slikanje in obdelavo grafike 3D modeliranje Obdelava zvoka Obdelava animacij in video signalov Konverzija izmed razliinih formatov video in zvonih signalov. Multimedijski avtorski pripomoki
www.ecnm.si
Osnovni elementi multimedije
Grafika Tekst Zvok Animacija Video
www.ecnm.si
Grafika
Pomembna za vizualni efekt multimedijske aplikacije Bitmap (paint rasterska grafika) ali vektorska (drawn grafika). Bitmape foto realistine slike in za kompleksne risbe, ki zahtevajo fine detajle. Vektroska grafika za grafine oblike, katere se lahko matematino izraajo v koordinatah, dolinah in kotih (rte, pravokotniki, poligoni, kronice..)
www.ecnm.si
Vrste grafike
A) Bitmape (paint ali rastorska grafika) B) Vektorska (drawn grafika). Bitmap sastavljena od posameznih toka - pixelov (picture element) vsaki pixel iste veliikosti resolucija - tevilo pikslov po horizontali i vertikali narekuje kvaliteto slike. matrika za spomin informacij o vsakem pixlu kateri dela sliko (lokacija, barva), dimenzija matrice je odvisna od tevila barv.
www.ecnm.si
Bitmap-barve in velikost slike
rno-bela slika (monochromatska) Vsak pixel je shranjen kot en bit (0 ali 1), 640 x 480 slika zahteva 37,5 KB (640 x 480 / 8 / 1024) Slika u toni sive barve (gray-scale) Vsak pixel je shranjen kot byte (vrednost izmd 0 do 255) 640 x 480 slika zahteva prek 300 KB. Slika u 8-bitni barvi (indeksirana) Slika u 24-bitni barvi Vsak pixel je shranjen kot 3 byta (za vsako RGB barvo po eden) Podpira 256 x 256 x 256 mogoih kombinacij barv (16,777,216) 640 x 480 slika zahteva 921.6 KB. Mnoge RGB slike se shranjujejo kot 32-bitne slike ker se dodatni byte podatkov za vsak pixel uporabla za shranjevanje alpha vrednosti katera predstavlja informacije o posebnih efektih.
www.ecnm.si
Vektorske slike
Original slika
Poveani detajli
www.ecnm.si
Rastrska grafika
Prednosti - lovekovo zaznavanje slik (sliko prikaemo na zelo

naraven nain
- Mogoe sorazmerno enostavno izvesti mnoico
fotorealistinih uinkov (senenje, osvetljevanje, manipulacije doloenih obmoij slike ), saj ima vsaka toka doloeno barvo, osvetljitev
- Enostavno tiskanje, saj izhodne naprave, kot so laserski tiskalniki ali fotoosvetljevalniki izdelajo sliko na enak nain kot je predstavljena rastrska slika s pomojo mnoice obarvanih tok.
www.ecnm.si
Rastrska grafika
Slabosti
Delo z rastrskimi slikami zahteva precejnje koliine delovnega pomnilnika, pa tudi prostora na naem disku. Teave nam predvsem povzroajo slike, ki jih dobimo s skeniranjem v visokih loljivostih ali pa jih izdelamo s programi, ki podpirajo fotorealistino senenje predmetov (npr. AutoCAD, Micro Lathe ), saj je njihova velikost lahko nekaj 10 MB do celo 100 MB in ve. Tudi obdelava obsenih bitnih slik s primernimi programi je zahtevno opravilo. Predvsem moramo zagotoviti primerno strojno opremo (hiter procesor, dovolj delovnega pomnilnika), saj bo v nasprotnem delo zelo poasno in utrujajoe.
www.ecnm.si
Vektorska grafika
Prednosti Najpomembneja prednost vektorske grafike je v tem, da se kakovost slike pri poveavi ali pomanjavi ohranja, saj so predmeti opisani s pomojo geometrinih formul.
Ne oziraje se na to, v kolikni meri bomo poveali vektorsko sliko, bo ta e naprej ostala enako gladka in ostra (kakor jo pa zmore natisniti tiskalnik).
Spreminjamo lahko posamezne dele slike, ne da bi s tem vplivali na preostale objekte v njej. Objekti v vektorski
sliki se lahko med seboj tudi poljubno prekrivajo.
Datoteke z vektorskimi slikami zasedajo relativno malo prostora. Tudi slike s tevilnimi podrobnostmi zavzamejo le
malokdaj ve kot nekaj 100 kB prostora.
www.ecnm.si
Vektorska grafika
Slabosti
Nenaraven videz. V naravi se obiajno ne sreujemo z ravnimi rtami ampak bolj ali manj ukrivljenimi. Prav ravne rte pa so podlaga vektorske grafike. Druga pomanjkljivost pa je isto tehninega znaaja teave pri tiskanju. Datoteka z vektorsko grafiko lahko vsebuje na tisoe ukazov, ki so namenjeni krmiljenju tiskalnika, na katerem bomo sliko natisnili. Tako se vasih rado zgodi, da tiskalnik ne more razumeti vseh ukazov ali pa mu preprosto zmanjkuje prostora v pomnilniku. Zato se lahko odtis precej razlikuje od priakovanega, v najslabem primeru pa slika sploh ne bo natisnjena.
www.ecnm.si
Kakovost slike
Rasterska grafika
Vektorska grafika
www.ecnm.si
Grafini formati
Tip datoteke Tip slike Format .TIFF bitmapa Format GIF .JPG bitmapa bitmapa bitmapa vektorska bitmapa vektorska oba bitmapa vektorska vektorska
Ime formata
Ime formata Tagged Image File GIF (Graphics Interchange) JPEG
PNG (Portable Network Graphics) .PNG Encapsulased PostScript Windows Bitmap Windows Metafile Macintosh PICT i PICT2 Adobe Photoshop Adobe Illustrator CorelDraw CRD .EPS .BMP .WMF .PIC .PSD .AI .CRD
www.ecnm.si
Grafika za splet
Stiskanje slikovni datotek za hitreji prenos po mrei

Stiskanje z izgubo Stiskanje brez izgub Vektorske grafike za splet Bitna grafika: GIF, JPEG, PNG Scalable Vector Graphics (SVG)
ni format, ampak jezik za opis 2-D grafike v XML
PNG (Portable Network Graphics)
noveji format, zamenjava za GIF, stiskanje brez izgub
www.ecnm.si
Grafika za splet
Spomnimo se. Vektorske risbe so veliko bolj fleksibilne od rastrskih (bitmap). Te slike se lahko brez izgub poveujejo in zamnjujejo.Dovolj je, da spremenimo nekatere matematine parametre v nai formuli. Pri rasterskih slikah se z poveevanjem ali manjanjem slik zgublja na kvaliteti slike
www.ecnm.si
Grafini formati GIF
GIF (Graphics Interchange Format) Postopek za stiskanje: LZW. Barvne globine: indeksirane barvne palete do 256 barv. Podpira animacije (omogoa shranjevanje ve slik v eni sami datoteki), prepletanje (je postopno izboljevanje slike, medtem ko se slika e nalaga, torej sprva motna slika se s asom izostri) in transparentnost (eno izmed barv v barvni paleti doloimo kot prozorno). Omogoa uinkovito kodiranje slik visoke loljivosti in kakovosti. Kodiranje temelji na uporabi vgrajenega LZW algoritma, ki za zmanjanje koliine podatkov izkoria dejstvo, da se doloena zaporedja ponavljajo, pri emer ne izgubljamo podatkov. Torej najprej poie slikovne pike z enako barvo in jih nato indeksira v barvno paleto slike, za kar ima na voljo najve 8 bitov oz. max 256 barv. Uporabljamo ga za: izrezke, risalne sliice, logotipe, animacije, skice
www.ecnm.si
Osnovne karaktaristike GIF
Transparent image: transporentno ozadje slike. (slika z neprozornim ozadjem)
www.ecnm.si

Multi Me Dija

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Multi Me Dija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

olski center Novo mesto Vija strokovna ola

egova ulica 112, 8000 Novo mesto

Multimediji tudijsko leto 2010/2011

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Stari Egipani in kasneje Grki pa so zapisovali e na papirus

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

zaetek mnoinega posredovanja informacij na daljavo po modelu od-enega-k-ve

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Vloge novih medijev

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Vloge novih medijev

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Vloge novih medijev

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Je medijska produkcija lahko moralna, dobra?

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Resninost in zanesljivost v medijih

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Resninost in zanesljivost v medijih

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Faze kreativnega procesa: 7

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Slide show (tukaj se zvok sinhronizira s slikami. )

Potrebovali bomo program, ki bo zdruil zvoni posnetek z nepreminimi slikicami.

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Multimedija predstavlja integracijo razlinih medijskih elementov, ki so v osnovi samostojna vsebina.

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Mreni hipermedijski sistemi

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Prednosti mrene hipermedije

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Multimedijski raunalniki sistemi

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Osnovni elementi multimedije

Grafika Tekst Zvok Animacija Video

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Bitmap-barve in velikost slike

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Prednosti - lovekovo zaznavanje slik (sliko prikaemo na zelo

- Mogoe sorazmerno enostavno izvesti mnoico

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si

Nosilka predmeta: Joica Koir Bobnar e-mail: jozica.kosir-bobnar@guest.arnes.si