J

Dober Pajda kalendarium

na prestopno leto

1940.
z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim tenjom, pripovestmi i veruami.

XIX. letni tekdj.

Prekmurska Tiskarna v Murski Soboti Odgovoren Hahn Izidor.

gt.i

i.-Jt i~x

: i ' i a 3 n n

i 1 i_.ir.-r, x

jcc

3D

Januar - Seen ma 31 dni

Dnevi Imenik Premenjavanje vrejmena 1 mejseca3

Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja C 1 Pondelek Novo leto & 7 48 4 19 11 10 Abel C 5 v. 56 m. sh 7 48 4 19 0 9 11 39 2 Tork Genoveva d. 3 Sreda sh 7 48 4 21 1 21 12 5 Mrzlo 4 etrtek Titus pk. HK 7 47 4 22 2 37 12 48 u r 7 47 4 23 3 39 1 27 Telesfor sneg 5 Petek TK z votrom Sobota Tri krali 7 47 4 24 4 32 2 12 6 Kak bi ezu 12 let star bio. Luk. II, 4252. 1. tjeden. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Sreda 11 etrtek 12 Petek 13 Sobota 2. tjeden. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Sreda 18 etrtek 19 Petek 20 Sobota 3. tjeden. 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Po tri kr. 1 Severin Marcel Vilmo pk. Higin p. m. Erno ap. Veronika Drei @ 2 v. 53 m. a moen mraz 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 47 47 47 46 46 45 45 44 44 43 43 42 42 41 41 39 38 36 36 35 34 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 24 5 25 6 27 7 28 7 30 8 30 8 32 9 33 35 36 37 38 40 41 43 45 46 48 49 50 52 9 10 10 11 11 12 12 1 2 3 4 6 7 8 39 31 15 54 27 56 22 47 12 37 1 30 9 48 36 30 36 48 3 21 40 3 3 4 5 6 7 8 2 56 55 55 56 57 57

an

A A A

Svadba vinjena v Galilejskoj Kanai. Jan. II, 1 11. P o tri kr. 2. Pavel pu. Premenjavno Marceli p. m. Anton apat Q) 7 v. 21 m. Piroka d. m. B. Marjeta mrzlo 9* vrejmen Fab. i Seb. 9* 9 57 10 56 11 57 1 4 2 00 3 2 4 5 5 6 7 8 8 3 2 57 45 27 5 39

Delavci v goricaj. Mat. XX. 1 16.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota 4. tjeden.

Septuages. M Vince mantr. Prijetno M P. Raimund zimsko -K Timot pk. -K Pavla obrn. o o v. 22 m. Polikarp pk. f mrzlo Zlatov. sv. Jan.

Od sejaa i semena. Luk. VIII, 415. Sneg de se 7 33 Sexages. poniijao Sal. sv. Ferenc sh 7 32 nestalno Martina d. m. sh 7 30 C 3 v. 47 m. 7 29 Virgilia 53 9 55 9 11 55 1 9 9 43 10 16 57 58 0 21 10 51

Nedela
Pondelek Tork Sreda

Stoletni Kalendar: 18 viherno, mrzli dnevi, moni sneeni zameti, moen mraz, 917 na veke vedrno, ali z mrazom, 1824 nikelko se poveka mraz, 2531 prijetneje postane vrejmen, z menim sneenjom.

a
Dnevi
1 etrtek 2 Petek 3 Sobota 5. tjeden. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Sreda 8 etrtek 9 Petek 10 Sobota 6. tjeden. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Sreda 15 etrtek 16 Petek 17 Sobota 7. tjeden. 18 19 20 21 22 23 24

Id

Februar - Sue
ma 29 dni
Imenik
Ignac pk. m.

8 8

Mejsec Sunce PrimBn]avin]e vrcjmena i mejseca Q> zide zahaja zlde zahaja
Mrzlo mokro vrejmen

rMr 7 29 5 59 1 30 11 28
ifv HK 7 27 5 # 7 26 5 1 2 35 12 11 2 2 34 12 59 4 4 27 1 52

Svenica
Bala pk. m.

Jezu ob tretjim proroktije trplenje. Luk. XVIII, 31--43. Premenjavno voterno Agota pk. m. nestalno Faenek Pepelnica M. Sv. Jano @ 8 v. 45 m. Abigail Skolastika mrzlo

Quinquag.

7 <&.

& 7 24 5 5 5 13 2 47
A 7 A 7 A 7 7 m**
21 21 19 18 16 5 7 5 54 3 46 5 9 6 29 4 47 5 10 6 58 5 47 5 12 7 26 6 47 5 14 7 42 7 48

&

7 24 5

Hudi duh skuava Jezusa. Mat. IV, 1--11.

Postna 1.
Lidia Ella Balint Faustin Juliana m. Donat pk. m. Ded sneg

7 11 5 19 9 8 0 7 10 5 21 9 36 11 * f 7 8 5 22 10 7 1 v. 55 m. f 7 6 5 23 10 43 0 mrzlo M 7 4 5 24 11 26 1 Jezu se na brejgi spremeni. Mat. XVII, 19. 7 7 6 6 6 6 6 3 1 59 58 56 54 53 5 5 5 5 5 5 5 26 28 30 31 32 33 34 12 1 2 3 4 6 7 17 15 22 34 51 11 29 2 3 4 5 5 6 7

mn7 15 5 16 8 16 8 47 <t+ 7 13 5 17 8 38 9 46

**

47 47

48 48 47 41 32 16 56 34 8

Postna 2. M Premenjavno M Pondelek . Konrad mrzlo Tork Aladar pk. m. -K mokro Sreda Eleonora 4E etrtek Geron f Petek Dam. Peter o 10 v. 55 m. Sobota vrejmen Prestop, den Nedela
8. tjeden.

Jezu z nejmoga odene vraga. Luk. XI, 1428.

B T V Stoletni Kalendar: Prvi tjeden mrzlo, ded ali snejg, mono viherje, 816 malo popusti, nagoustci mrzli dedovje, 1723 znovi se na mrzlo obrne i do konca meseea tak ostane.

25 26 27 28 29

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek

Postna 3.
Geza Sandor Gabor pass. Roman ap. Padavina premenjavno suncno

6 UkT 6

ih 6 49 5 38 10 4 8 15 sh 6 47 5 40 11 18 8 51

6 51 5 36 8 48 7 41

45 5 41 9 28 43 5 43 0 25 10 11

n r t" ae m

f '

* "

<r-pii-i-ir

t r

ip

8
Uncvl 1 Petek 2 Sobota 9. tjeden. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Marc - Mdlitraven
i r-r i r - f " - j if| p Sunce Me sec zlde zahaja zide zahaja 6 39 5 45 1 30 10 57 Premenjavanje vrejmena i mejseca C Albin Simplicij C 3 v. 35 m.

rna 31 dni nt i 1 3 1 1*" ir T II I" i-i t i

*
a A

4f 6 41 5 47 2 23 11 49
6 6 6 6 6 6 6 37 36 34 32 30 29 25 23 22 20 18 16 14 12 5 5 5 5 5 5 5 48 49 50 52 54 55 57 3 3 4 5 5 5 6 12 53 30 1 30 56 21 12 1 2 3 4 5 6 43 41 39 40 43 40 39 39 39 39 52 38

Jezus nasiti 5000 ludi. Jan. VI, 1 15.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Postna 4.
Kazmer Oeb Gottlieb A. sv. Toma Zoltan Franika Mrzlo sneg @ 3 v. 23 m.

10. tjeden.

Sto me more karati med vami ? Jan. VIII, 4659.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek 9obota

Postna 5.
Aladar I. Gregor p. Kristian Matild Kritof Henriette

Premenjavno hladno
*

sneno sunce

6 6 6 6 6 6 M 6

5 58 6 47 7 5 59 7 12 8 6 1 7 40 9 6 2 8 10 10 6 4 8 41 11 6 5 9 22 6 7 10 19 0 11 12 1 2 3 4 6 2 2 11 22 39 58 12 1 2 3 3 4 5 5

46 39 21 7 48 26 1 35 8 43 21 4 50 42 37

11. tjeden.

Gda bi se Jezu Jerualemi pribliao. Mate XXI, 1 9.

17 Nedela
18 Pondelek 19 Tork 20 Sreda 21 etrtek 22 Petek 23 Sobota 12. tjeden. 24 25 26 28

Cvetna n.
Sandor

Sv. Joef
Hubert Vel. etrtek

Vel. petek
Vel. sobota

3 4 v. 25 m. M 1 iS voterno sunno lepe f 8 v. 33 m.

Jezu goristane od mrtvi. Mark XVI,

6 10 6 8 6 8 6 9 6 6 6 11 6 4 6 13 6 3 6 14 6 0 6 15 6 59 6 16 6 6 6 6 6 6 6

7.

Viiz. ned. Nedela Pondelek Viiz. pond.

Tork etrtek

27 Sreda 29 Petek 30 Sobota

13. tjeden.

XX, 19<31. 34 5 43 I6 28 | 1 51111 1 t Stoletni Kalendar: Z hladnimi, vetrovnimi dnevi se zane, po 10-tom rtienesneenje, potom premenjvno vrejmen pride, po 20-tom naveke vedrno, ali ee vsigdar mrzlo. Prvoga je den dugi 11 vdr 4 min,, do konca meseca 1 voro 39 min. priraste Zatek sprotolejtja 20-ga ob 7 vttri 24 min.

sh 5 56 Sprotolenje sh 5 55 5 53 hladno Mano CJ^" 5 51 voterno Dam. Jano vrejmen Gedeon Ifr 5 50 5 46 Ciril Izidor C 5 v. 20 m. - a 5 44 Jezu se prikae vuenikom. Jano Po viiz. 1. |
Toplo

18 7 40 6 19 8 53 6 21 10 6 7 23 11 3 8 8 24 25 8 14 9 26 1 7 10

31 |Nedela

o April - Velki traven B

fl
Dnevi
1 2 3 4 5 6 7 9 8 10 11 12 13 Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

ma 30 dni
Imenik
Hugo P. Franc Rihard p. Izidor p. Fer. sv. Vince Coelestin Premenjavanje DFBjmena i mejseca

[j
C

Mejsec zide zahaja zide zahaja

5 5 5 5 5 5 40 39 36 34 32 30 29 25 24 22 20 19 17 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 29 31 31 33 34 36 2 3 3 3 4 4 31 12 3 1 33 2 59 3 25 4 51 5 38 33 34 33 32 31

Sunce

Premenjavno & voterno & mrzlo nestalno 4K

14. tjeden. ,

Jaz sem dober paster. Jan. X. 11 16.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Pd viiz. 2.
Dene p. Konrad Zolt Leo Gjula p. Hermenegild

9 v. 18 m. m* 5 5 Velki voter ^ 5 hladno fl* 5 5 sunno lepe M 5 M > 5

38 5 17 6 31 39 5 44 7 32 40 6 12 8 33 41 6 45 9 43 43 7 23 10 31 44 7 57 11 26 46 8 57

15. tjeden. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Sreda 18 etrtek 19 Petek 20 Sobota 16. tjeden. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Sreda 25 etrtek 26 Petek 27 Sobota 17. tjeden. 28 29 30

Edno malo i nete me vidli. Jan. XVI. 1622.

Po viiz. 3.

3 2 v. 46 m. Anastazia Lambert f Anicet Nestalno Apollonius m. premenjavno rf Ema topleje Tivadar vrejmen

-K 5 15 6 47 9 53 0 16
5 13 6 49 5 12 6 50 5 10 6 51 5 7 6 54 5 6 6 54 5 4 6 56 2 0 58 56 54 53 51 10 12 1 2 3 5 57 6 17 31 48 16 1 1 2 2 3 4

8 44 22 47 30 3 36 14 53 38 29 24 23

Idem k onomi, ki me je poslao. Jan. XVI. 514.

Po v uz. 4.
Soter i Kaj. Bela p. Gjtiri m. Mark ev. Ervin Aristid

sh 5 5 v . 37. m. sh 5 4 toplo sunce cJLT4 4 prijetno 4 voter 4

6 58 6 24 4 6 58 7 34 5 7 0 8 52 5 7 1 9 58 6 7 3 10 57 7 7 4 11 46 8 7 5 9

i te kaj prosili od Oe. Jan. XVI. 2330.

Nedela
Pondelek Tork

Po vuz. 5.
Albertina S. Katalena
X

C 8 v. 49 m. lepe vrejmen A

4 50 7 7 0 28 10 23 4 48 7 9 1 4 11 23 4 46 7 10 1 36 12 24
X

- -

*wi%iIIMar

1 ftlliv, itjpu

1 V.UIV1I, I

Up u ^Ul^lJHfUUj p

dedevno, konca raejseca lejpo, toplo vrejmen. Prvoga je den diigi 12 vor 49 min., do konca mejseca 1 voro 35 min. priraste.

Den

ZAMERKANJE

Nofrijemanje Din P

Vodavanje Din | p

8 S
a

Maj - Risalek
t n a 31 d n i
Premenjivanje gpejmena i msJsBca 3 Toplo suho
A

fd

Dnevi
2 3 4

Imenik
Filip i Jak.

Sunce

Mejsec

1 Sreda etrtek
Petek Sobota

Krist. vnb.
lrma Florian

z de zahaja z'de zahaja rt 4 45 7 11 2 13 1 24 4 43 7 13- 2 29 2 24 4 42 7 15 2 54 3 23 4 40 7 15 3.26 4 23 26. XVI. 7 16 3 7 17 4 7 19 4 7 21 5 7 22 6 7 24 6 7 24 7 4. 46 15 46 22 4 53 49 5 6 7 8 9 10 11 23 25 25 25 22 15 4

B B
n

18. tjeden 5 Nedela 6 Pondelek 7 Tork 8 Sreda 9 etrtek 10 Petek 11 Sobota 19. tjeden.

G da pride obveselitev. Jan. XV. 4 39 Po viiz. 6. 4 37 Nestalno Frida 4 36 1 v. 7 m. Napoleon 4 34 lejpo Gizela 9* topel Gergelj sh 4 33 ded Anton in A 4 30 4 29 Mamertus

i to lubi mene. XIV. 2331. Ris&I. ned. 12 Nedela -K 4 28 7 25 8 49 11 45 13 Pondelek Risal. pond. Premenjavno -K 4 26 7 29 9 55 Q, 9 v. 51 m. f 4 25 7 29 11 5 0 24 Bonifac 14 Tork ofia 15 Sreda *it 4 24 7 30 12 22 0 50 4 23 7 31 1 30 1 38 Nep. Jano itak nestalno 16 etrtek 4 20 7 32 2 45 2 2 lepe Pakal 17 Petek 4 19 7 34 4 0 2 33 Erik 18 Sobota A Vsa monost je dana meni. Mat. XXVIII. 1820. 20. tjeden. Sv. tr. 1. 19 Nedela A 4 18 7 34 5 15 2 8 4 17 7 34 6 29 3 45 Lejpo Bernat 20 Pondelek 4 16 7 36 7 32 4 27 @ 2 v. 33 m. Konstantin 21 Tork 4 15 7 38 8 41 5 15 prijetno Julia 22 Sreda toplo 4 14 7 39 9 36 6 9 23 etrtek Tejlovo vrejmen Ester 24 Petek 4X 4 13 7 41 10 22 7 6 Orban 25 Sobota -JL 4 12 7 43 11 2 8 7 Eden lovik je velko veerjo spravo. Luk. XVI. 16 - 2 4 . 21. tjeden. Sv. tr. 2. 26 Nedela - a 4 11 7 43 11 36 9 9 Viherno 4 11 7 44 _ 10 10 27 Pondelek Beda 4 10 7 45 0 6 11 12 28 Tork Emil A C 1 v. 40 m. M 4 10 7 46 0 32 12 13 Maxim 29 Sreda 4 9 7 47 0 58 13 12 Nandor toplo 30 etrtek vrejmen 4 8 7 48 1 23 14 12 31 Petek Petronela

Stoletni Kalendar: Z preve dedevnlmi dnevi se zane, po 14-tom lejpo, toplo, sunno, med 20 i 26-tom premenjavno vrejmen, ali po 26 toni znpva lejpo sunno vrejmen. .

8 8
n

ac

luni - Ivanek
m4 30 dni
Dnevi Imenik
Pamfilius Prcmenjavanjs V F B j m e n a I mejseca O
*

Sunce

Mejsec

PJC

8 8
13 14 15 24 10 0 46

zide zahaja zide zahaja

1 Sobota 22. tjeden. 2 Nedela 3 Pondelek 4 Tork 5 Sreda 6 etrtek 7 Petek 8 Sobota 23. tjeden. 9 Nedela 10 Pondelek 11 Tork 12 Sreda 13 etrtek 14 Petek 15 Sobota 24. tjeden. 16 Nedela 17 Pondelek 18 Tork 19 Sreda 20 etrtek 21 Petek 22 Sobota 25. tjeden. 23 24 25 26 27 28 29 30

Lejpo 4 8 7 49 1 48 3 12 Prilika od izgiiblene ovce Luk. XV, 1 10. 4 7 7 50 2 4 7 7 51 2 4 5 7 52 3 M 4 5 7 53 4 M 4 5 7 54 4 H 4 5 7 54 5 4 5 7 54 6 Jezus vu Petra ladjici. Luk. V, 1 11. Mogoe ded 16 41 21 0 46 40 38 4 5 6 7 8 9 9

Sv. tr. 3

Klotild Nestalno Kar. Ferenc oblano Bonifac p. m. voter Norbert p. 2 v. 5 m. Robert toplo Medard p.

Sv. tr. 4
Margit kr. Barnaba ap. Klaudius Tobia Vazul Vid

4 4 Q) 2 v. 59 m. 4 toplo rt 4 rk 4 Jezus od srditosti i od vozuiirjenja

-K 4 f 4

*
*

4 7 3 7 3 7 2 7 2 7 2 7 2 7 gui.

55 7 47 10 27 56 8 56 11 2 56 10 7 11 34 57 11 19 57 12 32 0 5 58 1 46 0 34 58 2 59 1 9 Mat. 20--24. 1 2 3 3 4 5 7 44 21 6 55 50 50 13 55 58 59 7 59 59 1

4 2 7 59 4 11 Rainer Vroe 4 2 7 59 5 20 Arnold prijetno # 4 2 8 00 6 26 Gjarfa i Prot. it 4 2 8 00 7 18 Silver p. 0. v 2 in. # 4 2 8 00 8 14 Alujz a 4 2 8 00 8 58 Ak. Paulin p. stalno 4 3 8 00 9 35 Jezus nasiti 4000 liidi. Mark. VIII. 1--9.

Sv. tr. 5

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek

Sv. tr. 6.
Ivan Vilmo Jan o, Pavel Las! o Voter premenjavno

Petek Sobota

26. tjeden.

4 7 v. 13 m. B* 4 Dr. svetek nestalno H1 4 4 Pet. i Pavel toplo uvajte se od krivi prorokov. Mat. VII. 1521.

A 4 M* 4

3 3 3 4 4 5 5

8 8 8 8 8 8 8

01 01 01 01 01 01 01

10 10 11 11 11

7 8 9 11 11 12 0 21 2 4 35 1 26 51

6| 8 91 0 46| 2*59 Stoletni Kalendar i 1-6 prijetno, topli dnevi, od 714 dedevno, od 15-ga do konca meseca stalno lejpo vrejmen. Prvoga je den dugi 15 vor 41 min., do konca meseca se 2 min. skraja. Leto se zane 21-ga ob 2 vori 31 min.

Nedela \ Sv. tr. 7

Juli - Jakobeek
rna 3 1 dni
Dnevi
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota E

j
1 1 59 53 42 24 3 38 10 42 13 45

Imenik

Premenjavanjs mjmena l mcjseca 3

Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 4 7 8 4 7 8 4 7 7 4 9 7 4 10 7 4 11 7 11 11 12 13 13 15 16 7 7 7 7 7 7 7 0 1 19 4 0 1 55 5 59 2 39 5 59 3 30 6 59 4 28 7 58 5 33 8 58 58 58 57 56 56 55 54 53 52 51 51 49 49 6 7 9 10 11 12 12 3 4 5 6 6 7 8 43 9 55 9 9 10 13 10 41 11 48 11 10 10 15 14 8 53 28 7

Tibold Srp. B. M. Ploha toplo Kornel M Ulrik pk. M Ciril i Metod (g> 12 v. 28 m. HK Ezaia grmlenca 46

27. tjeden.

Prilika od krivinoga pana. Luk. XVI. 19.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 8
Erebet kr. Lukrecia Amalia I. Pius p. m. Izabela Marjeta

4 4 *> 4 4 suho A 4 4 Q) 7 v. 35 m. 4 Vroina

28. tjeden. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Sreda 18 etrtek 19 Petek 20 Sobota !29. tjeden. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Sreda 25 etrtek 26 Petek 27 Sobota 30. tjeden. 28 29 30 31

Jezus joe nad Jerualemom. XIX, C J S C 4 17 7 Sv. tr. 9 usp 4 18 7 Ploha Henrik Valter voter 4 18 7 Elek premenjavno Ur 4 19 7 Frigje 4 20 7 Emilia 4 20 7 < 10 v. 55 m. Ile vroe i* 4 22 7

41 -47.

0 23 1 3 1 49 2 42 3 38 4 40 5 41 Prilika od farizeua i publikanua. Luk. XVIII. 9--14. 4 4 4 4 4 4 4 24 25 26 27 28 30 30 7 7 7 7 7 7 7 48 47 46 45 44 43 41 8 9 9 9 10 11 12 38 6 4 7 29 8 56 9 20 10 48 11 18 12 45 46 47 47 46 46 48

Sv. tr. 10 t% Marija Magd. Toplo A Apolin pk. m. stalno Kristina vroina Jakab ap. Ana ttf Pantaleon m. C 12 v. 29 m. Jezu ozdravi gliihonemoga. Sv. tr. 11
Marta dev. Judit m. Loy. sv. Ignac Lejpo vroe viherno

Mark VII, 3137. 4 33 7 40 11 53 1 46

Nedela
Pondelek Tork Sreda

2 45 m* 4 34 7 40 4 35 7 37 3 44 0 30 M

M 4 36 7 36

1 18 4 40

Stoletni Kalendar: Na gostci dedevno, potom do 18-ga premenjavno, od 20-ga trpea vroina z vekratnov plohov, 2830 oblano i dedevno vrejmen

igrmngr-i

i m f i - i r r n - i

-jt

a. i r i i - x - i r - r i i - * iot

8
ar j

Augustu - Menjek
ma 31 jaaacraaaa aa a dni aaaaaaaaaaaaia
Dnevi
1 etrtek 2 Petek 3 Sobota 31. tjeden.

Imenik
Zv. Peter Lehel Hermina

Premenjavanjo vrejmena 1 mejseca J Siiho

Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja

-K 4 37 7 35 4 38 7 34 4 39 7. 32 9 v. 9 m

2 12 5 31 3 14 6 17 7 32 6 59 36 11 44 17 50 25 4

Od smilenoga samaritanua. Luk. X, 23 37.

4 5 6 7 8 9 ior 11 12

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 12
Osvald Berta Kajetan Lasio Emod Lorinc

32. tjeden.

4 40 7 30 5 36 7 4 42 7 29 6 51 8 4 42 7 27 8 6 8 4 45 7 27 9 22 9 ift 4 46 7 25 10 37 10 A 4 47 7 23 11 53 10 4 48 7 21 1 11 11 O 1 v. 0 m. Jezus ozdravi 10 gobavih. Luk. XVII. 11 1 9. Vroina premenjavno mogoe ded

* *

Nedela

Sv. tr. 13
Klara Ipolj Oeb Vroe voter ploha

Pondelek 13 Tork 14 Sreda

15 etrtek
16 17 18 19 20 21 22 23 24 Petek Sobota

Vel. mea
Abraham Anastaz

Mit. 4 4 4 -a 4 4 A 4 a 4

50 51 52 53 55 56 58

7 7 7 7 7 7 7

20 18 17 15 13 11 9

2 7 11 48 3 9 4 3 0 38 4 50 1 3 3 ' 5 32 2 31 6 7 3 32 6 40 4 33 35 35 37 36 35 35 34

33. tjeden.

Od boe previdnosti. Mat. VI, 24 33.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 14
Lajo pk. tevan kr. S. Franika Timot m. Beniti s. Fiilop Bertalan ap.

@ 0 v. 2 m. A Siiho vroe

m f*

4 59 7 7 7 6 5 5 1 7 5 7 33 6 5 2 7 4 7 56 7 5 4 7 3 8 25 8 5 4 7 1 8 51 9 5 6 6 59 9 20 10 5 7 6 57 9 52 11 8 10 12 13 14 15 17 6 6 6 6 6 6 6 55 52 50 49 47 45 43

34. tjeden. 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Sreda 29 etrtek 30 Petek 31 Sobota

Od mladenca vu Naimi. Luk. VII, 11 16. 5 C 4 v. 33 m. M 5 Io Kal. sv. Joef M 5 Agoton pk. Premenjavno M 5 oblano Odglav. Ivana 46 5 T5 Limai Roza mali ded f M 5 Rajmund

Sv. tr. 15

10 28 12 33 11 10 1 32 11 59 2 27 3 18 0 56 4 6 1 59 4 50 3 10 5 30

Stoletni Kalendar: 1-10 vroe, lejpo vrejmen, 1117 premenjavno ali naveke vroina, od 1 8 - ga prijetna toploa, od 25-ga neprijetna vroina, proti konci mejseca meno slapovje. Prvoga je den 14 vor 58 min. dugi, do konca mejseca se 1 voro 32 min skraja.

Den

ZAMERKANJE

Nofrijemanje Din P

tfoddvaitje Din p

\i T

o September - Mihalsek
B r i r r n a a n a a a a a a a a a a a a a a a a a a a E i

ma 30 dni

Dnevi
35. tjeden.

Imenik Sv. tr. 16

Rebeka Hilda Rozalia Viktor Regina

PremEnjuanje vrejraena i mejceca 3

Sunce

Mejsec

zide |zabaja zide zahaja 18 19 20 22 23 25 25 27 29 30 31 33 34 35 37 39 40 41 42 44 45 46 47 49 50 52 52 54 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 40 4 24 40 5 43 38 7 11 37 8 22 33 9 35 31 10 48 29 11 58 27 25 23 21 19 17 15 1 1 2 3 4 4 5 5 5 6 6 7 8 8 6 6 7 7 8 9 9 1 40 14 49 25 4 48 37 29 25 26 27 27 29 29 28 27 27 26 25

Jezus ozdravi vodenoga. Luk. XIV. 1--11. f 5 v. 15 m. Lejpo vroe A vrejmen A 5 5 5 5 5 5 Ulf 5

1 Nedela
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Pondelek Tork Sreda etrtek

* *

Petek
Sobota

II. Peter krala roj. den

36. tjeden.

Od najveke zapovedi. Mate XXII. 34 46.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 17
KI. sv. Peter Tol. Miklo Prot. i Jacint Guido Ludovika Serenke

Q) 8 v. 32 m.

5 5 Voter 5 premenjavno 5 ded -A 5 5 5 A

4f

2 10 59 11 49 31 0 9 1 40 2 10 3 32 59 28 55 22 4 28 4 5 6 7 8 9 10

37. tjeden.

Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mate IX.

8.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 18
Edit Sv. Fran. r. Titus Vilhelmina Friderika Mate % 3 v. 41 m. Voterno toplo sunno

t* 9*

5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5

6 12 6 11 6 9 6 7 6 5 6 3 6 1 5 5 5 5 5 5 5

38. tjeden.

Kralenska enitev. Mat. XXII. 1 14.

Nedela

Sv. tr. 19
Tekla Gelert Kleofa Cipr. i Just. Adalbert Vencel

Pondelek Tork Srdea etrtek Petek Sobota 39. tjeden.

t*

Toplo M C 6 v. 47 m. M -K jesensko 45 prijetno t*

rf

59 9 7 11 21 57 9 51 12 17 55 10 43 1 9 52 11 43 1 58 50 2 42 48 0 48 3 22 47 1 59 3 59 3 13 4 39 4 30 5 8

Jezus ozdravi kralovoga sina. Jan. IV. 4653.

Nedela
Pondelek

Sv. tr. 20
Jeromo

Premenjavno

Stoletni Kalendar: Prvi dnevi so dedevni, po 8-om lejpo sunno, 16-24 preve premenjavno, 2530 prijetno, sunno vrejmen Pr?oga je den dugi 13 vor 25 min , do konca mejseca se 1 voro 38 min. skraja. Zatek jeseni 24-ga ob 0 vori 46 min.

5 56 5 45 5 57 5 41

a Oktober - Svestvinek
H ma 31 dni 2 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
Dnevi
1 2 3 4 5 Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Imenik
Remig pk. Angel. var. Helga Ass. Ferenc Aurel Sv. tr. 21 Amalia Etelka Dene Gedeon Brigita Mika Sv. tr. 22 Helen Terez Gal Hedvig Luka Alk. Peter Sv. tr. 23 Orola Kordula Ignac p. Rafael ark. Blanka Domotor

PremenjaDanJe vrejmena I mejseca J 1 v. 41 m.

Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaia 5 6 6 7 8 43 19 57 40 28 21 19 14

40. tjeden. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Sreda 10 etrtek 11 Petek 12 Sobota 41. tjeden. 13 Nedela 14 Pondelek 15 Tork 16 Sreda 17 etrtek 18 Petek 19 Sobota 42. tjeden. 20 21 22 23 24 25 26

5 57 5 40 5 48 5 59 5 38 7 6 sh 6 1 5 36 8 25 Toplo sh fMf 6 3 5 34 9 40 sililo Cjir 6 4 5 32 10 49 voter Od nesmilenoga slugo. Mat. XVIII. 23 35. 6 Premenjavno tf 6 3 7 v. 18 m. & 6 6 jesensko A 6 megleno A 6 6 5 6 8 10 11 12 14 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 4 4 30 28 26 25 23 21 19 18 15 13 12 10 8 7 5 3 0 59 57 55 54 11 12 1 2 2 3 3 4 4 4 5 5 6 7 7 8 9 10 11

51 9 45 10 30 11 10 44 0 13 1 40 2 6 33 58 24 55 28 6 3 4 5 6 7 8 9

17 21 23 22 21 22 20 19 19 17 13 5 54 39 19 56 30 3 37 11 48 29

Jeli se sme daa dati casari ? Mat. M M 6 5 6 6 Oblano 6 8 MT6 10 9 v 15 m. 11 mt 6 nestalno 6 12 irf voter t* 6 14

XXII. 1521.

Hi Jairova oivela. Mat. 1826.

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

M 6 25 Premenjavno M 6 26 nestalno -K 6 28 6 31 6 32 C 7 v. 4 m. f 6 33 ded f 6 35

48 10 38 11 32 11 24 12 41 1 1 q 49 2 3 3 4 4 5

43. tjeden. 27 Nedela 28 Pondelek 29 Tork 30 Sreda 31 etrtek

Ti si idovski krao ? Jan XVIII. 33--37. 6 35 4 52 2 3 Simon, Juda Hladno *> 6 38 4 50 3 19 voterno Narcis pk. sh 6 38 4 49 4 36 11 v. 3 m. fh 6 40 4 47 5 56 Kolo Spom. ref. vrejmen 6 41 4 46 7 12

Sv. tr. 24

Stoletni Kalendar: Za edno-dva preminjavniva dneva mono razhlajenje,. na goustci mrzlo dedovje. Mejseca z&dnji tjeden preve premenjdven, vedrni I megleni dnevi. Prvoga je den dugi 13 vdr 43 min, do konca mejseca se 1 voro 38 min. skraja.

B a a a p c i g o c i o p c i p c i o p o p o p p o p p c i

d November - Andrejsek
S
aoor-H-inr*"
l < t

"

J t r i r j r i

m i 30 dni r , r T
" * Premetavanje vrejmena 1 mejseca Nestalno hladno

*"Jt

g
Sunce Mej se c
8 27 6 16 9 36 6 58 5 8 9 11 14 13 14 12 12 13 11 12 18 4 53 36 21 57 31 3

i r m r j a r m a n g

Dnevi
1 Petek 2 Sobota 44. tjeden. 3 4 5 6 7 8 9

Imenik Vse sv. den

Mrtvecov den

zide zahaja zide zahaja

f|T 6 43 4 45 6 45 4 42

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Od zburkanoga morja. Mate 8. 23 27. 6 45 4 40 0 37 8 Sv. tr. 25 6 47 4 40 11 26 9 Bor. sv. Karolj Dedevno voterno 6 48 4 38 12 7 10 Imre herceg Lenard Q) 10 v. 8 m. A 6 50 4 36 12 45 11 Engelb. pk. A 6 52 4 35 1 16 Gotfried vrejmen A 6 58 4 33 1 44 0 6 54 4 32 2 11 1 Tivadar m. Kokolj med penicov . Mate VIII. 24--30.

45. tjeden. 10 Nedela 11 Pondelek 12 Tork 13 Sreda 14 etrtek 15 Petek 16 Sobota 46. tjeden. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Sv. tr. 26
Marton Jona Sanislo Klementina Lipot Otmar

6 56 4 31 2 37 6 58 4 30 3 2 7 0 4 29 3 28 t * 7 1 4 27 3 55 7 2 4 26 4 29 7 2 4 24 5 0 O 3 v. 23 m. M 7 5 4 23 5 46 Od mutarskoga zrna. Mate VIII. 31--35. Megleno mrzlo padavina M 7 7 M 7 8 HK 7 10 7 11 voterno f 7 13 C 5 v. 36 m. f 7 14 7 15 nestalno Jasno 4 4 4 4 4 4 4

2 3 4 5 6 7 8

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

Sv. tr. 27 Odon Erebet Jolan Oliver Cecilia Kelemen Sv. tr. 28 Katalin m. Milo Virgil
tefania Saturn in m. Andra ap.

47. tjeden.

Od slednje sodbe. XXIV. 1535. 7 16 4 Premenjavno f h 7 18 4 7 19 4 nestalno 7 20 4 votrovje HK 7 22 4 @ 9 v. 42 m. & 7 23 4 mrzlo # 7 25 4

21 6 34 9 22 7 27 9 21 8 26 10 20 9 30 11 19 10 37 11 18 11 48 11 1 17

Nedela
Pondelek Tork Sreda etrtek Petek Sobota

16 0 57 1 35 15 2 12 2 8 14 3 28 2 44 14 4 43 3 18 13 6 0 4 2 13 7 11 4 50 12 8 17 5 47

Stoletni K a l e n d a r i 17 vedrno, prijetno toplo, 814 mrzlo jesensko dediovje, 1521 obl&ni viherni dnevi, tudi premenjavno, 2229 prijetni dnvi, po 29-tom mrzlo dedovje ali snejg i mrzli veter. Prvoga je den dugl 10 vdr 2 min., do konca mejseca se 1 voro 15 min. skraja.

p December - Prosinec
g ma 31 dni S
Daaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Sunce Mejsec FPBinenjavanjG VFBjmena 1 mejseca0) zide zahaja zide zahaja Linevi Imenik
48. tjeden. 1 2 3 4 5 . 6 7 Konec sveta. Luk. XXI, 2533.

Nedela
Pondelek Tork , Sreda etrtek Petek Sobota

A. 1. Dr. sv.
Bibiana Xaver Franc Borbala Sabas ap. Miklo pk. Ambru

7 7 7 7 s\7 7 Q) 3 v. 1 m. 2: 7 A Premenjavno & oblano a mrzlo A

26 26 28 29 31 32 33

4 4 4 4 4 4 4

12 12 10 10 10 10 10

9 10 10 11 11 12 2

14 1 43 17 46 14 40

6 7 8 9 10

46 45 55 59 52

0 2

49. tjeden. 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Sreda 12 etrtek 13 Petek 14 Sobota 50. tjeden.

Jezusa rodjenje Gabriel glasi Mariji. Luk. I. 26 28.

Advent 2.
Natalia Judit Damaz p. m. Gabriela Luca d. Silardka Ded sneg mraz voter

i * 7 34 4 10 1 6 1 2 A* 7 35 4 9 1 31 2 2 7 36 4 9 1 59 3 2 7 37 4 9 2 30 4 1

38 4 9 3 4 5 1 39 4 9 3 42 5 58 8 v. 38 m. M 1 7 40 4 9 4 24 6 56 idovje so pope i levite poslali. Jan. I. 1928. Viherno mrzlo oblano sneg

i*? 7 H> 7
H

15 Nedela 16 Pondelek
17 18 19 20 21 Tork Sreda etrtek Petek Sobota 51. tjeden.

Advent 3.
Albina Lazar Gracian Pelagia Teofil Tarna

7 41 4 10

5 21 7 49

4 g 7 42 4 10 6 18 8 37 -K 7 43 4 11 7 22 9 21

11 8 29 10 0 11 9 38 10 36 11 10 48 11 7 12 11 58 11 38 V 15-tom leti kraliivanja Tiberius casara. Luk. III. 16.

* * *

7 7 7 7

44 44 44 45

4 4 4 4

22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Sreda 26 etrtek 27 Petek 28 Sobota 52. tjeden. 29 Nedela 30 Pondelek 31 Tork

Advent 4.
Viktoria Adam i Eva

Boi tefan mtr.

Jano ap. Drov. dec. d.

7 7 Mrzlo aH 7 7 nestalno 7 HK 7 7 @ 9 v. 56 m. C 2 v. 45 m.

45 46 46 47 47 47 48

4 4 4 4 4 4 4

12 12 9 12 1 22 12 43 13 2 26 1 17 13 3 39 1 55 14 4 51 2 40 15 5 57 3 31 16 6 58 4 28

Prerokiivanie Simeona. Luk. II. 3340.

Po Boii O . 7 48 4 17 7 52 5 30 David Voter - a 7 48 4 18 8 36 6 35 Silvester sneg A 7 48 4 16 9 14 7 40 Stoletni Kalandari 16 zmeren mraz, na Igoustci sneeno, 714 vedrno > mraz, po 15-tommalo prijetneje, 1620 sneeno ali dedevno, po 20-tom mraz. 2530 mraz malo popusti, mono sneenje. PrTOga-je dn dugi 8 vor 46 min., do 22-ga se 19 min. skraja, potom do konca mejseca 4 min. priraste. Zima se zane 22-ga ob 0 vori 55 min.

Den

ZAMERKANJE

Notrijemanje Din 1 p

Vodauanje Din p

Potrejbna znanja na 1940-to leto To 1940 leto

je prestopno leto, to je ka ma 366 dnevov ali z-52 tjedna i 2 dneva. Zane se z pondelkoni i dokona se z torkom. Pravoslavno leto za zane januara 14-ga 1940. leta i se dokona 13. januara 1941. Mohamedansko leto, tero je 1358 i se zanolo 3-ga marca 1939 navadno leto 354 dnevi se dokona februara 21-ga 1940. Februara 3-ga 1939 leta se pa zane novo leto 1359, tero je navadno leto z 354 dnevi. idovsko leto 5700 se je zanolo septembra 14-ga 1939 je navadno leto z 353 dnevi i se dokona septembra 13-ga 1940. Nato se zane novo leto 5701 septembra 14-ga 1940, tero je navadno leto z 353 dnevi.

1. Zaetek leta 1940:

Obno i dravno leto se zane 1. janua'ra; cerkevno leto pa z 1. adventskov nedelov.

2. Lejtni as:
Sprotoletje se zane marca 20-ga ob 7 vori 24 min. No i den sta asa ednako dugiva. Leto se zane junija 21-ga ob 2 vori 31 min. Prinas je toga asa dugi den. Jesn se zane septembra 24-ga ob 0 vori 46 min. No i den sta pa ednako dugiva. Z i m a se zane decembra 22-ga ob 0 vori 55 min. Prinas je toga najkraii den. toga najzdaj asa

3. Prestopni svtki :
Septuagesima jan. 21, Pepelnica febr. 7, Veliki petek marca 22, Viizem marca 24, Krist. v nebo zastoplenje maja 2, Risalska nedela maja 12, Sv, Trojstva nedela maja 19, Tejlovo maja 23, I. adventska nedela dec. 1.

4. Faensko tekaj:
Faensko vremen se zane na Trej kralovo, to je januara 7-ga i trpelo bode do februara 6-ga, vsevkiip 31 dni.

5. Kvaterni posti:
1. 2. 3. 4. kvatre kvatre kvatre kvatre sprotolenje ali postne: 4, 6, 7 februara. risalske ali letne: 5, 7, 8 maja. jesenske: 18, 20, 21 septembra. zimske ali adventske: 18, 20, 21 decembra.

6. Preminjavanje meseca se znamenfije :

9 mlad, Q) mladani, pun, C stari.

7. Sunce z svojimi planetarni: Na sredi svoji planet je nae sunce. Glavne planete so : Merkur : skoro 8 milijon mil od sunca ; leto na njem trpi 88 dni. V e n u s : 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. e n i l a : 20 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 365 dni. M a r s : 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planejt do 1925 leta; ali zvejzdzbrodjavci ji ee vsako leto najdejo ve na tistom tali pod nebov. J u p i t e r : 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 nai let trpi edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevi, leto na njem zato tak dugo trpi. U r a n u s : 39672 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, tere se naimre okoli veki planet vrtijo i z vekimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec.

8. Ndrodni svetki:
28. junija : Vidov dan ; 6. septembra : Rojstni den Njegovega Velianstva krala Petra II. ; 1. decembra ; Ousvetek narodnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev.

9. Planet znamejnje: Sprotoletje:

Ko Rak Bik j ? , Dvojki Devojka M Vaga Bak fo,

Jesen :
Rogla Strela #

Leto :
Oroslan

Zima :
Dedev. Ribe

10. Potemnejnje sunca i mejseca.

V 1940-tom leti potemnej sunce dvakrat, mejsec pa ednok nej. Aprila 7-ga rinno potemnej sunce. Vidlo de se v Severnoj i Srednjoj Ameriki i na Tihem oceani. Oktobra 10-ga popolen sunni mrak. Vidlo de se v Junoj Ameriki, na Atlantnom oceani i v Junoj Afriki. V celoj Ameriki, na Indijskem oceani, v Indiji i Vzhodnoj Aiji bodo lehko opazuvali prehod planete Merkur prek sonnoga obroa, to se bo zgodilo med 11. i 12. novembrom, gda bo pri nas no.

POTNA TARIFA :
Za navadna pisma. Za pisma do tee 20 gr. po vsej dravi pristojbina

1-50 D ; za 2050 gr. 2 D ; za 50250 gr. 350 D ; za 250500

gr. 5 D ; za 5001000 gr. 10 Din. Vu zvonske drave do tee 20 gr. 4 D ; za vsaki nadalni 20 gr. pa 2 Din ve. Dopisnice (karte). Znamka 1 D ; dopisnica z odgovorom znamka 3 D ; vu zvonske drave dopisnica 2 Din. Tiskovine. Potnina za vsaki 50 gr. je 25 par. Vu zvonske drave 50 par. (Tea samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.) Vzorci bl&ga. Pristojbina za teo do 100 gr. je 50 par. Za zvonstva 1 D.

Priporoeno. Za priporoeno" je ee posebna pristojbina 3 Din. Za zvonstvo 4 Din. Z a vrednostna pisma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Potne nakaznice (Utalvany). Pristojbina do 50 Din 1-50 D i n ; do 100 Din 2 Din ; do 250 Din 3 Din ; do 500 Din 4 Din ; do 750 Din 5 Din ; do 1.000 Din 6 Din ; do 1.500 Din 7 Din; do 2.000 Din S Din ; do 2.500 Din 9 Din ; do 3.000 Din 9 50 Din ; do 3.500 Din 10 D i n ; do 4.000 Din 1050 D i n ; do 4500 Din 11 D i n ; do 5.000 Din 11-50 Din. Do 5.000 Din se lehko pole po nakaznici. V inozemstvo do 100 Din 3 Din; za vsaki nadalnji 100 Din 50 par i 1 % aio. Polonice (ek). Pristojbina do 100 Din 050 Din; do 250 Din 075 Din; do 500 Din 1 D i n ; do 1.000 Din 1-50 D i n ; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 250 D i n ; do 10.000 Din 3 D i n ; do 25.000 Din 4 Din ; do 50.000 Din 3 Din ; nad 50.000 Din 6 Din i za vsaki nadalnji 100.000 Din i za sleherni meni zakliini znesek po 1 Din. Z a vozno potne poilj&tve (zavoje-vree, pakete) se plaa do 1 kg 3 Din, do 5 kg (v daljavi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsaka re 70 par; na Vogrsko 232 Din, v Austrijo 2-61 Din, v Francijo 3.91 Din, v Nemijo 4-06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din.

Vlad&rska hia kralevine Jugoslavije.

Njegovo Velianstvo Kral Peter II. rojen v Beogradl 6. septembra 1923. Proglaen za krali 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934. v Marseilli. Po l. 41. in 42. astve Kraljevine Jugoslavije vrijo kraljevsko namestniko oblast: Nj. Kralj. Visoanstvo knez Pavle Karadjordjevi, dr. Radenko Stankovi in dr. Ivo Perovi. Njeno Velianstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevi Tomislav, rojen 19. januAra 1928. v Beogradi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Viso. kraljevi Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastij Karadjordjeviev. Peter, spadno v boji z Torkami 17331784, njegova ena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovi, rojen leta 1762 v Vievci. Vmorjen v noi 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; ena Jelena, hi kneza Nikole Jovanoviia v Masloveva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin: Aleksander Karadjordjevi, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vuitel je bio Dositej Obradovi. Leta 1814 je ou z oom v Austrijo, odkec je v jesn tistoga leta odiao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1830 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrone sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrAnl za kneza Srbije. Ltta 1858 je po zaprtji Narodne skupine odstopo, ou je v Austrijo in ivo do smrti 22. aprila 1885 v Temevari. Pokopan je na Dunaju. Njegova ena Persida, fai Jevrma Nenadovia, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju.

Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova ena Zorka, hi rnogorskoga kneza Nikola L, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poroena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinoviem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od boleikov; sin Vsevolod Jovanovi, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27.aug, 1887, se odpovedao stolonaslednitva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888 leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vro od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ust&vi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3, kak kril SHS i od 3 oktobra 1929. kak I kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, ena bivega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simia. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temevari, poroen z Auroro, knzinjov Demidovov di. S- Donato, razporoena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi.

79 Mpitt dobro blAgo, obrnite se na elezL d l d l p e n c z e n 0 trgovino JOSIP KARDO v Murski Soboti, gde dobite po konkurenni ceni betonsko i palino elezo, traverze, iolacijski (katran) paper, okavanje za oken i dver, vsakovrstno gospodarsko orodje. Dobi se tiidi za kovae koks. Velika zaloga smodnika itd.
n i b c e i e

2/vafe

Rd, mir, mirovina na svejti naj kraltlje loveki rod, pa med sebov se naj potiije. I eden drugomi naj, vrednost ne bantiije, Za volo parovnosti se ndj ne svajiije. Ali kaj pa vidim: grozota se nahaja, Eden drugoga kole, mantra i nagnja. Strano kldnje besnej, narod proti nrodi Se grozno vojskuje v Aiji i v Europi. Bojno pustimo na stran i z-njov njeni tekaj Bog nds obvari, ka bi knam prila, Bog ne daj. Mi hodimo naprej po naoj rednoj poti I poglednimo, ka bode k-leti na poli? Zemla se od sunca dale vkraj obrnola I tak zemlo ne segreva sunce toplota. Zato pa vsake leto mraz z zimov prihaja I zima samo na sprotolejtje odhaja Te gda se zemla pa proti sunci obrne I znovi prihaja toplota vsem na veselje. Letos de zima duga, dr de rano prila. Rdvno tak mrzla i se nede engarila. Glejte, da si v jesenski dnevaj pripravite Za zimo vse potrebno, i notri spravite, Da te v mrzlom lehko brez skrbij v toploj hii Poivali letne triide i deco vili.

Prikldnianje.

Zima.

"

Na vfizenske svetke, de letos ee mrzlo, Rvno tak aprila de tfidi prei hladno. Ali vrta zemia dnvno kolobri Blie sunca, i si tak ve toplote zgrabi. Noij postanejo kratie, dngvi duki I sunce vsaki den bole toploto pui. Pa tiidi pride jug, teri vremen obrn, Na toplee, dr topel zrdk z sebov prines. Tak potm postdnejo dnvi sprotolenji, Ttidi vsaki dn, za dnvom bole toplei. I tak potakem se narodij sprotoletje Zemte prebivlcam na ndjvke veselje. Kelko vas je zamudilo na sprotoletje Vremen, felko de zdaj veseleje i lepe. i glij v kosidev de Vas malo zadralo Ali ito de v tvo lepe vo dralo. Tak, da te snOpje nalejci v kop spravili, Boemi blagoslovi pa se veselili. V mlatidev, do se akli obilno punili Tak da te od maina komaj vkraj nosili. Oslice do se razirjdvale i rasle, Stere do vam na firko i visiko zrasle. Topli jesenski dnevi do grozdje zorili, Grozdje v preo, nje vino, te v kafaj nosili. ' Na njivi or de veslo orao, sejao, teri de si za plfigom fuko i popevao. Proso, hajdina, kromper, repa i kukorca De prei puna i bode vsega zadosta. To vam e naprej povem, da letonja jesen Vds bode veselila z svojim povom v zevsm, I tak, celoga leta i v jesnskom deli teroga zakluite, te zadovolnost meli. S tunim srcom vzemem od Vas slobd. Bog z Vami J Kak sem pravo, da te se tak ravnati znali. Jaz idem po mojoj zrendelfivanoj poti, Vaa usoda pa naj bode v Booj roki. elm Vam v etom novom leti vse dobroga, Bog Vam naj dd dosta sree i blagoslova.

Sprotoletie.

Leto.

Jesn.

Slobbdo

Kak se je Kari oeno.

Bio je eden bogati kmet, tevan, ki je meo ednoga sina Kareca. Fant je bio eden i delaven, samo edno falingo je meo preve se je bojo dekeo. Bio je okoli 30 let star i oa ga je vekrat nagovarjao, naj se zdaj e oeni. Karec bi pa rad svojemi oi nagodo ali ne si je znao poiskati nevesto. Tisto leto je prio z Amerike tevan kmeta dalenji rod Jano, ki je sebov pripelao eno i herko Faniko, tera je rada mejla fante i je lubila ali to nevem stalno, i so fanti tudi njo tak radi ineli, kak ona fante. I donok se je tevanov Karec zagledo prek vuh vu njo. Ali ka, i njej ne vtipo pokazati svojo velko Itibezen Mogoe bi ostalo vse pri starom i Karec bi bio ee nadale fant, i bi ne bi dobo njegov oa ednoga dneva pismo od Janoa, ki je v sosednoj vesi kupo lejpo verstvo i tam vortivao z enov i herkov Fanikov. Jano verti je Karec dostakrat bio v pameti, tak tiidi Faniki, i ran je bio fant sramelivi i bojei ino nikam je nej rad o, tak da bi pot pred njim bila zastavlena. Jano je iio, da bi se fant rad oeno i bi se mogoe ne bi brano njegove heri, zato si je mislo, ka de dobro i pozove Stevanove k sebi za boine svetke, pa ee zato, ar je bio te svetek za njiva veseleji, vej je svetiio z svojov enov srebrno poroko. I tak je dobo Karecov oa pismo. Komaj ga je preteo, je e zvao svojega sinu Kareca : No, preti ! Za svetke nas zovejo, pa srebrno poroko do tiidi svetili. Samo lepo napii, ka pridemo i smo preve veseli, da so se z nas nej spozabili." Karec je nikaj zamrmro, vzeo pismo i je odio v kiihnjo z njim. Si sede na stolec i trikrak prek prete. Ja, pismo je pisala Fanika. Kak malo i lejpo pisavo ma. Na konci je pa napisala : Ka pa Karec? Da bo on tiidi prio. Pozdravite ga!" Tak, dekla ga pozdravla, i je on ravnok mislo, da se nigdar ne spomni na njega. iito je nekaj toploga okolik srca. 1 zdaj on naj da odgovor ? On naj pie pismo s svojov okornov ' kmekov rokov ? Vej neve ! Smehala. se bo njegovim akam. Spomlo se je starogakolnika Mikloa, ki njemi je bio prijatel. K njemi idem. On naj napie odgovor, pa bo vse dobro i prav, vej je navajen pisanji i znam, da bo dobro napiso !" si je mislo fant i ee tisti den 6biskao starca. Miklo ga je z veseljem sprejeo. Kak njemi je Karec povedo, zakoj je prio, naj napie namesto njega odgovor, je bio kolnik vasi pripravleni. Fant njemi vse redno raztolmao i se je samo na tom iidiivao, da ga je Miklo, ki je bio zadosta glujpi, tak hitro vse razmo i stiskavo roko. Prvle kak je fant odio, njemi je starec obliibo, da bo vasi piso i da pismo kar sam da na poto. Karec njemi ee- povedo atres i odio. Fant bi rad pogledno i vido pismo, i ga je glupi kolnik dobro razmo. Ali kak bi on zazijao, i bi teo odgovor, ki se je glaso etak : Dragi sorodnik Jano i tvoji! Lejpa ti hvala, da si se na nas spomno, vej je dobra tvoja hi zaenitev. Naprej znam,

da se bodeta z mojim sinom vasi razmila, da bodeta ostala vsigdar sreniva i ta ednok svetila srebrno poroko. Prijdemo pa vsi za boine svetke, da si vse po drobnom doguimo. elimo vsem vkiiper vesele svetke. tefan oa i domai." Jano verti se je pismo vidlo prei udno. Pokazo je pismo eni i herki, pa so po kratkom poguavanji se vsi zanoli veseliti. Gda so na boine svetke prili tevanovi i se je pri obedi seo Karec poleg Fanike, je vstano Jano vert i pravo : Zah valu jem se vam, da ste prili i poastili nao hio. Vuva dva mladiva pa bojta liibezniviva i eden driigoga liibta dnes i do groba. Jaz moj oinski aldov darujem na vajni zakonski stan !" Karec je postao blejdi, ali Jano vert je nadaljavo svoj gu:

Mo nae Fanike je tevanov Karec ! Bog jiva ivi !" Fant je pogledno sem i ta, potem pa zdigne kupico i vdari z svojov izvoljenkov vkiiper. Gda so bili e vsi dobre vole, je pitao tevan oa Janoa : Kak pa, da je to vse tak hitro prilo ? Karec mi je nikaj nej povedo !" Jano je prineso pismo i ga pokazo. Vsi so se veselo zasmehali, ar pa je Karec zdaj e tudi korajen postoa je etak pravo : Zdaj pa ne odstopim. Fanika je moja nevesta, jeli ka je tak ?" Deklica ga je liibeznivo poglednola, stisnola njemi je roko i fajn skimala.

Notri polo : Poui Ludvik Fokovci t. 33.

Predga.
Dragi vorniki, pop zane svojo predgo pekel se je poriio, Hudii so prejli, nej se vam trbej ve nika bojati . . . Vorniki so po tom veselom glasi, ve ne hodili v cerkev, svojemi diievnomi pasteri so ve ne teli zberec davati, i zaka bi davali ? . . . Hudia i pekla nega ve . . . Pop si premilava, to je ne dobro, zdaj enkrat sem zafuro z mojov predgov! . . . to more nai biti. . . Edno nedelo zane na pop z sledeov predgov: Dragi vorniki! Pred nekaj vremenom sem Vam veseli glas povedo; i zdaj je to vse nai prilo. Tistikrat sem Vam pravo, da ni ve Hudiov, to je istina bila. Hudii so sprejli, samo so vragice ostanole, i te so tistikrat vse v blagoslovlenom stani bile. I od tistoga cajta kak vi dragi vornicke slabo obiskavlete cerkev i se branite zberce, so se mladi hudii natelko naplodili, da jih je zdaj e ve kak jih je pa prvle bilo. Proti tomi se pa moremo braniti z celov naov silov i to tak, ka pa vsi morete redno v cerkev hoditi i sveto meo posluati, i ravno tak vaemi duhovniki zberco davati, i ete v nebesa i ne v pekeo priti.

Vinopivec Vince.
Ali zato mi nezamerte jaz Vinopivec Vince itak ostanem tisti, terf sem bio, i nemam penez tak bom na porgo pio. Lani so Soboanci Prekmurski tjeden meli, gde je dosta lepote razstavleno bilo, eden je od driigoga bole poniijao vsefele blago. Ringlipilov je ve bilo kak ji pa jeste v Prateri ali pa v Varoligeti. Pofozo Jani je tudi bio, teromi sem ee jaz dvej privoo. Krma je tiidj bila pa ee prei velka, tak ka so si trije otarjake talali dobiek. V vinskom paviloni sem najo vino mojega prijatela Talanyija. Skoda ka je od toga vina samo par glaov bilo. Kak sem zvedo, je to vino prvi preis dobilo. I to me veselij. Gda knjemi pridem, te mo samo s toga herenjega vina pio. Sobota se zida, Sobota raste. Na radgonskom marofi bi mogla nova krma biti. Tak sem iio, ka de se zidalo, samo ka nike zadranje v zragi plava, tero se pa more odstraniti z nevihtov, gromom i bliskom ! . . . Jaz Vinopivec Vince samo to pravim najlepa je mirovina na tom puklavom sveti i eden ovomi dajmo iveti. Maiivanje i zagrienost se naj odstrani i naj se neha . . . Kak je ta velka vroina po leti bila, sem jaz tudi odio na goriko gde je dosta borovi logov, ar to pravijo ka v borovom logi je zdravje. V vroini sem v senci borov leo i smolnatni zrak v sebe vleko. Pliia so mi rasla, ali gut se mi je siio,

Sreo dobro! Bog daj, Bog! odgovor dam kak se mi je poklono mimo mene idoi g. otarja i veliki upan pa mi pravi: Kaj! Vinopivec Vince, vi tudi delate? Ka pa mislite, ka jaz samo pijem? Tak je, Vi pa vraga mate, ka tak hitro ste vgonili moje milenje mi odgovorij te otarja. Ka pa delate? Rigoleram. Ka rigolerate? Ja evo, kak vidite, te breg sem kupo i zdaj njega mislim napraviti tak kak tista tajerska nota pravi: En breg sem kupo Trst bom radio Bom ga obdelavo I slatko vince pio. Na to sem se odloo zato, ar mi finanni minister nedopusti, ka bi po krmaj h odo.

tak, da sem mogo mojega staroga prijatela obiskati, tak sem si njegovim vinom malo ejo pogaso. Jaz Vinopivec Vince sem v preminoem leti dosta moji stari prijatelov gorpoiskao. Radi bi znali to so tej, prijatelje? to driigi kak krmarje. Krmare obiskavati, to pa peneze kota. Oda sem e dosta penezvodao, sem si zmislo na tajeri na mojega prijatela Talanyija, pri njem sem lehko brez penez. o bom k njem i. Bicikli pod noge. No glej! Petanjski most je gotov. Ali prek po njem so me ee ne pustili, pa sem se odpelao z barontom. V Ko malo morem poglednoti. Od mosta vleea cesta je visika, tak, da skoron v Ko bi niti priti ne bi mogo. Tu si malo poinem, potom pa hajda dale proti Gornji Radgoni, gde bom pri svojem prijateli lehko jo i pio. Tu sem! Stopim v krmo. Ka pa je to? Tuhinci so me prejeli. Mojega prijatela nega. Je to mogoe? s1 premilavam. Kama je pa odio ? Kak sem k sebi prio, pitam: Gde so pa TaIanyijovi? Na Kapeli je bio kratek odgovor. Pa vsi? Ka pa tam delajo? Ja ta so se odselili! Zgrabim klobuk, skoim na bicikli i hajda nazaj proti Slatina Radenci i gor na Kapelo. Po naglom dirkanji sem eden poto i na Kapeli v to prvo krmo

stopim, da se malo okrepim i da opitam gde bom iskao mojega prijdtela. Kak v krmo stopim, na najveke zaudenje pred prijatelom se najdem. No Vinopivec Vince, ka ste pa tak prestraeni? Ka me gledate tak, da bi me ee nigdar ne bi vidli ? Vino, vino, eden sem njemi odgovorim. Tri dni i tri noi sem bio pri Kapeli. Gor sem hodo v torem i od tistec sem gledo to lepo prestreto pokrajino, tera se od tec vidi. Vzemem dalnogled i na dale po svejti pustim oi. Glej, glej! Je to mogoe, ka je to? Tista bela velka svetla krpa tam ta prek Dolnje Lendave. Prijatel! To je Balaton Blatno jezero. Od tec visiko z torma se v lepom istom vremeni vidi Blatno jezero! Kak sem e pravo, na tretji den sem se odpelao z Kapele. Pa kak sem se z brega doli pusto, proti meni prileti eden auto. Na ves glas kriim proti njemi: Hej auto, auto pazi i se mi ogni, ar te ee ovak povozim. I glej, auto me boga i se ogne. Jaz pa v najbokoj idanoj voli se dale naprej pelam proti dom i v Mursko Soboto. Novo vino, tero sem pio je izvrstno. Slatko i ka je glavno, ne drago. to ednomi krmari, teri kisilino too. na tajeri mono. Pa Razlagam je neko

Bodite pozdravleni. elem vsem sreno novo leto, k leti na videnje

Jaz Vinopivec Vince.

Vsaki zna, ka je ndjveka i njfaleja trgovina

Hehli 5tefa|n-a v M u r s k i S o b o t i
kde se dobi v najvekem preberanji vsefele elezje, traverze, betonsko in palino-elezo, naredi in piike za kola, vsefele orodje obrtniko in kmetijsko : engleke age, pile, sekire, lopate, motjke, vsefele okavanje hino in pohitveno, vsefele glaojne, barve, laki, firnajs, mainski in cilinderski oli in mast, najlepe pei in paratke za notrizidati in TRIUMPH" paratke in najlepa posoda: emajlerana in iz aluminija, ebri za mast so pa tudi tu najfaleji.

Za kovae pa najbolji koks.

Nadale eti dobite najbolje in garantirane ^ TURKE-, VEDSKE-, MURA- in VULKAN kose, srpe, kosne klepae in prave Tirolske kamle. ORIGINAL

M &

VESTA" in -MURA" biciklini.fj

teri so garanterani in najboli se samo eti dobijo.

Kr. prodaja smodnika

in vse vrste patroni in prij, tudi rudarski smodnik (praj'iza razstrelivo penovje in kamen) POZOR LOVCI ! !
teri e dobro trufiti, more smodnik, patrone in prij v trgovini HEKLI-a kupiti.

JV; .(

Solidna postreba < Nisike cene! Prepriajte se in te zagvflno zadovolni!

Ka

se je

vse

zgodilo

v preminoem leti po sveti

Jugoslavija je v denenjoj bojni i svetovnem nemeri nevtralna. Mi emo samo mir i mir obvarovati. Se razmi, da ta naa vola je odvisna od drugi nevtralni sosedni drav. V notranjom politinom pogledi je doivela naa drava velke dogotke. Po lanski StojadinoviKoroec volitvaj je najprvle spadno Koroec kak notranji minister, po njem pa je odio Stojadinovi. I to se je zgodilo zaradi nerednoga dogotka pri volitvaj. Vlado je prevzel Dragia Cvetkovi, teri se je po dugem pogajanji z Hrvati v Hrvatkem pitanji zglihao. Savska i Primorska banovina z niternimi drugimi srezi je postanola Hrvatka banovina, tera je dobila iro samoupravo. Skorom vse tisto, ka je Dr. Maek v svojem programi zahtevo e dvajseti lejt. .. Dr. Maek je stopo v Cvetkoviovo vlado kak ministerski podpredsednik, Hrvati so ee dobili tiri druga najvaneja ministrstva. Senat in parlament so razpustili. Poslanci, teri so tak vam je znano po kaki volitvaj prili v skupino ne zastopajo volo naroda. V kratkom bodejo slobodne tajne volitve brez nasilstva i narod de te meo telko samozavesti, da pokae svojo volo i zaviipanje onim kandidatom, tere je do segamao ne smeo voliti. V Sloveniji se je meseca marca ustanovila Slovenska Kmetska Stranka" s spristai Dr. Makove politike, tera se po celoj Sloveniji organizera i ta stranka de se brigala za Slovensko banovino, da dobimo vse tisto, ka. so dobili Hrvatje. Anglija kak sveta najveka i najmonea drava s svojimi dominfomi i kolonijami se sedaj borij fkuper z Francozi na francoskom fronti proti Nemiji. Anglija je do letos mela samo plaano vojatvo, zdaj pa je vpelala obvezno vojako slubo i je grozne miliarde obrnola na oboroitev za svoje vojatvo. Njeni cil v toj bojni je, Nemce premagati na telko, da ve nedo ogroali svetovni mir, neglede na to jeli Nemci majo prav ali ne i da Poljsko i eko postavijo nazaj kot svobodno dravo. Albanijo je Italija zasedla z svojov vojskov. Albanski kralj je niogo pobegnoti, dravo so pa Talijanje priklflili svojoj dravi i svojega krala proglasili za krala Albanije. Bolgarija je sklenila z Jugoslavijov veno prijatelstvo, bojni je nevtralna. v sedajnoj

Belgija je v sedajnoj bojni popolnoma nevtralna . . . je mobilizirala i njeni soldacke na meji stojijo, da ne bi tak obhodila kak v svetovnoj bojni, gda je nemka vojska prek Belgije v Francijo vdrla. eka kot ehoslovaka je razpadnola. ehi so Slovake tak povedano podjarmili, na Slovakom vsepovsodi so svoje ludi v urade postavili, te gda so Slovaki brezposelni bili. Enakopravnost je med ehi i Slovaki ravno taksa bila kot prinas med Srbi, Hrvati i Slovenci.

Nemci so najprvle sudetski tao zasedli, to je tisto, gde so samo Nemci bili, leto pozneje pa so celo eko zasedli i pod svoj protektorat spravili. Ob toj priliki se je Slovaka odcepila od ehov i je sama svoja postanola. Francija je z Anglijo vkiiper ve milijonov mono vojsko vrgla proti Nemcom na siihom i ravno tak na morji. Francija i Anglija sta teli proti Nemiji tak zvani mirovni obro stvoriti, pogajale sta se z Rusijov ali ta je odklonila, da bi ona aktivno delala. Anglija i Francija pravita, da teas nede mera, doke Nemca ne spravita na kolena, i de vasi ve let bojna drala, njevi vozdrita, ar mata zadosta bogastva, tero njima omogoi ve letno bojno. It&lija je v denenjoj bojni nevtralna i tudi misli ostanoti, njej je mir potreben, ar se misli v Abesiniji i v svoji drugi afriki kolonijaj obtrditi i gospodarsko razvijati, boji se pa, i bi se v bojno zmeala, da nebi Anglija Abesince oboroila i Negua z svojov pomojov nazaj postaviti, tak, po takem, bi e znala vsa svoja posestva v Afriki zgubiti. Madarska je od Slovakov veliki tao svoje prejnje zemle nazaj dobila i celo Podkarpatsko Ukrajino, na tom tali je mejakinja postinola z Rusi. Nemija je mela velike uspehe, razvija se kak sama e, po svetovnoj bojni je zasedla Posarje, Austrijo, ekoslovako, celo Polsko i tak je vse druge velesile postavila pred dokonano piko. Poljsko je v 18 dnevaj zasedla i proti Poljakom bojno dokonala. S celov svojov mojov se je obrnola proti Francozom, kaki uspeh de tam mela, je pitanje. Z Rusijov se je pogodila za medsebojno nenapadanje i na severi je proste roke pustila Ruam. Nemija je dnesden najbole oboroena drava, v kratki par letaj je potroila za oboroevanje 90 milijard mark. Premisliti se pa more, da Nemija nema zadosta sirovine, ki bi njej omogoile dugoletno bojno. Poljska je zgiiblena. V njenoj zgodovini je e trtikrat raztalana i je zgubila samostojnost. Istina do zdaj v tej dogodkaj njej je Anglija garanterala njene meje. I i do Nemci premagani, tak tudi de nazaj postavlena. Tisti tao, teroga zdaj Nemci majo v rokaj de nova Poljska. R o m u n i j a je v velki brigaj, njene notranje razmere stojijo dnesden na vulkani. elezna garda je vodilnim osebam jako dosta neprilik prizadevala. Z edne strani se je bojala, da nebi postanola meja Nemije, teri so aspirerali na njene itna pola i na petrolejske vrelce. Ali Rusija jo to z svojov zasedbov Poljske prepreila. Rusija je zasedla od Poljske tisti tao, teroga je Polska od Rusije leta 1921 vkraj vzela, ali pa e nekaj ve. Pravzaprav tak imenuvani Beli ruski kraj i ukranski del do Madarske granice v Karpataj. Z Rusijov se je pogajala Anglija i Francija tri mesece in da so se e skoron pogodili, je Nemija sklenila pogodbo z Rusijov, tera je za Ruse ugodneja bila kot Zapadni velesil. Ka namerava Rusija, je neznano nikomi. Edno pa je gvuno i de Nemija premagana, tak te do Rusi meli priliko zdruiti vse one slovanske narode, s terimi je zdaj meja i so si sosidi.

panija. Tri letna bratska bojna se je dokonala meseca marca 1939. panski narod se je med sebov bio ali lehko pravimo na ednom kraji narod, na drugom pa od tuhincov plaani i z vojskov pomagajoi generali, proti narodnoj voli. Zmago je general Franko s pomojov Italije i Nemije, terivi sta si tak prisvojile novo vano postojanko na Sredozemskem morju proti Franciji. Za dobleno pomo od Italije i Nemije se je po zmagi panija mogla pridruiti proti Kominterni. I zdaj ob sklenitvi nemko-ruske pogodbe si lahko predstavlamo kake razoaranje je doivo general Franko. panija se je vasi izjavila za popolno nevtralnost, s terim je olajala staJie Francije i Anglije.. Turija je sklenola vojako pogodbo z Francijov i Anglijov, tak je stopila na stran Francije i Anglije. Turija je za to dobila od Francije Aleksandretski Sandakot, teri ma velko vojako i gospodarsko vrednost, z terim se je Turija povekala z ednov tretinov. Zdruene Amerike drdve so se z celov mojov borile proti svetovnomi ognji. Roosevelt je pisao Hitleri, Mussoliniji i Italijanskomi krali, da naj obvarjejo mir, ar z tov bojnov zna cela Europa sedanji druabni red spremeniti, teroga posledice bi iito celi svet. V Ameriki je v zaetki bojne stopo v veljavo novi zakon, teri je prepovedo vojskojoim dravam poilanje oroja. Zdaj ejo te zakon spremeniti, potom te spremembe de Amerika poilala Angliji i Franciji vse potrebine za bojno. Japonska i Kitajska bojna ee itak trpi. Japonska je svojo politiko proti Rusiji vasi spremenila kak se je Nemija i Rusija zglihala. Japonci probajo z Ruami se poglijati, da bi tak Kitajce brez Ruske pomoi leej obvladali. Ali kak se vidi Rusi majo na Kitajskom velike interese i ne zapustijo Kitajce.

Afrika zgodba.
Scott, preiskava Afrike je pravo sledeo zgodbo: Krokodil je pri kopanji porl neko mladenko. Afrikanci-domaini so na to vkupzezvali sodni dvor", v terom je igrao najvanejo vlogo tak zvani zva". Te je odio na breg vode, gde se je zano dreti na ves glas. Naskori se je pojavilo ve krokodilov, ki so iz valovja stremeli" v zvaa" i v sodni dvor, ki se je med tem zbrao na bregi vode. Zva" je zano nato govoriti proti krokodilom obsodbo i med tem se je zano proti njemi pleziti eden krokodil. Domaini so se zagnoli na njega i ga bujli. Tak je bilo pravici zadoeno. V krokodilovem alodci so pa resan najli razgrizeno telo nesrene dekle. Scott pravi dale, da je sluaj zagoneten, vendar pa se lejko razmi. Krokodili so prei radovedne ivali. loveki, ki na nje krii i mahuta z rokami, se pribliijo na izvestno daljavo, varvajo se prevelike bliine. Krokodil pa, ki je e gda napadno loveka, je pogumneji i pride k zvai." Zato je preve verjetno, da je ravno tisti krokodil, ki pride bluzi loveki, razbojnik", teroga aka smrtna obsodba.

IS

Da znate

Motorna vozila so konje z hitre vonje vo potisnoli, do dnes den je na svejti razlini motorni vozov 6 in pol miliionov, konjov je pa 80 milijonov. Kokosov je 1540 milijonov, tere letno znesejo 70 milijard bilic. Ovcov je 670 milijonov. Govedi 620 milijonov. Koze 60 milijonov i svinj jeste 220 milijonov. Bojna i mir. Svetovna zgodovina kae v dobi 3500 letaj je na zemli samo 280 let mir bio, v vsej drugi letaj pa so se razlini narodje med sebov vojskiivali. Penica. Dva Ruskiva vuenjaka sta z ve letnim probanjom i raziskavanjom krianja penice z nikov travov gori najla i se njima je posreilo stvoriti novo vrsto peninico, tero se enkrat poseja i se ve let poredoma enja. Poeta penica na drugo leto znovi sama zraste z starih korenin tak kak detelca.ali navadna trava. Akademik Cicin je kriao penico z nikov travov, tera kak penica kusto i visiko slamo ma. Prof. Derin pa je kriao v Kavkazi na visiki bregaj rasteov itov. Pov te nove penice so razdelili za nadale povanje dravnim veleposestvom i kolektivnim gospodarstvom. Piejo, da za par let de se na ruskom sejala samo ve letna penica. Ta nova penica je dobila ime po najditeli. Edna se imenuje Cincinova, druga pa Derinova penica.

ske krajine do belgijske meje. Njeno ime je od tistoga vojnoga ministra dobilo, teri je te nart dao napraviti i se imeniivao Maginot Andrej. Te nart je kak vojni minister pred parlament dao leta 1930 s proraunom dveh miliard 200 milijonov frankov. Zakon so soglasno sprejeli i se vleko na tiri leta. V tiri letaj je Francija zozidala po elom sveti poznano Maginovo linijo. Ta obrambna trdnjava je globoka 50 metrov, iroka na ve mestaj ve kilometrov, zozidana je z velkimi razlinimi sobami, elektrinim posvetom, z elektrinimi parheti, z velkimi magazinami, spalnicami, ma cesto z motornimi vozovi v ve mestaj se vlee dale nazaj notri v dravo. Trdnjave so tak napravlene, da z ednim pritiskom se celi torem vo z zemle zdigne i e z tiikami strelajo. Skoz te obrambne linije je nemogoe vdreti. Zdaj od tec se vojskuje Francoska i Angleka zaveznika armada proti Nemiji.

estnijst milijonov viherov.

Meteoroloki urad britskoga ministrstva za zrano plovbo je izraunao na podlagi opazuvanja z nad 3000 vremenoslovnih postaj, da je bilo lani po vsej zemli povpreno 16 milijonov viherov. To se pravi, da divja v istom hipi neprestano povpreno 18.000 viherov na razlini konaj zemle. Ar se vsako voro zabliska povpreno 36.000 bliskov, odpadne na vsako sekundo do 1000 bliskov. Mi liidje se vse premalo zavedamo, kaka elektrina krugla je ta naa preminica.

Francoska Maginotova linija

je duga 400 kilometrov, tera se vlee od vicarske meje prek saar-

Pod boinim drevom je zaspala i se njej senja. I. djanje.

Lepo opremlena soba, v ednom koti stoji lepo opleteno boino drevo, pod njim dosta igra. Manci i Micika sedita pod boinim drevom i se zmenjata od Jezusa poslanimi igraami. Mica je v gosposkoj obleki, Manci pa v navadno siromako paverskoj ali v istoj obleki obleena. Manci: Srca se veselim i nemrem zadosta zahvaliti tvojoj mami, gospej, ka me je dnes na boini veer povabila k tebi se stebov zmenjat. Kelko vse fele lepote ti je mali Jezuek prineso. O h ! kelko, da se jih niti nagledati nemrem . . . Mici: (gizdavo): Istina, da mi je mamika pravla, naj te pustim se malo zmenjati, ali zato ne vidim rada, i je prima, ar se bojim, da je spotere, v tvoji rokaj ti bole pasa kramp i motika . . . Manci: (na jo obregnjenim obrazom) Tvoja mamika ma boke srce kak pa ti. Oh vel ki so dosta boksi kak pa deca. Vi deca bogati stariov se z mene norca delate... Za cotavo i koavo Trejzo me mate! i polek mene idete, me za vlase cukate i po hrpti diinete . . . Mici: Prav majo. i glij si v oli te edni najboka, ali zato itak si siromaka, paverska . . . Manci: Nam je mali Jezuek ne prineso boino drevo . . . Pa kak bi lepo bilo v naoj maloj sobici, kak bi se svetile svee, kak bi se bliskalo srebro i zlato . . . Dragi Jezuek kak je to, ka samo bogati stariov deca dobijo i mi siromaki pa ne? . . . Znam, i bi mi dobili tako boino drevo, bi se ee moje drage mamice tuen obraz razveselio . . . la mo, tak me ne vidi rada. Zbogom. Mici: Zbogom! Manci: (skuznatimi omi vo biij).

II. djanje.
(Mici se samo dale igra). Mati z druge sobe: Mici! Mici: Prosim mamika! Mati : e je kesno, bo spat la. Mici: Ee mo se malo igrala pa te. Mati: Ja lehko, ali ne dugo.

III. dj&nje.
(Kak se Micika sama pod boinim drevom igra, po mali v sobi krnica postanjiije i kak je popolnoma krnica e Micika tudi spij, roke ma pod^lavov. Voni se iije tiho popevanje i z malim zvoncom cinkanje. V sobi postane svetlo i okno se odpre, skoz teroga v hio prihajajo trije angelje. Micika glavo zdigne i prestraeno gleda). I. Angel: Na prej pajdake, hitro hodite I to drevo dobro poglednite, V napano hio ste jo prinesli Glejte, da te jo od tec odnesli. II. Angel: Kam pa? to dobi vse to lepoto? I. Angel: Poglednite eno, tam, prek ceste, V tisto malo hio se odnese, Tam stanuje ta deklina prava tera jo e trnok metno aka. III. Angel: Hitro, hitro, vi angelje gde ste ? Primlite to drevo i odneste . . . Micika: (z drgetajoim glasom) akajte edno malo! To je ne pravica, i ste mi jo e enkrat prinesli,

da bi mi jo zdaj vzeli i odnesli. . I da znate, tam prek ceste tista mala hia je siromaka, v teroj stanuje edna dovica z malov deklinov. Ne vorjem, da bi Jezuek to lepo blisketajoo boino drevo s temi dragimi igraami njim polo. I. Angel: (emerno) Ne vorje ? Zapomli si, pred dobrim Bogom nega razloka med siromakom i bogatcom. Pred njim samo dobra dua i srdce rauna. Angelje hodte i spunimo nae poslanstvo . . .

da sem nigdar ne bila dobra do tebe . . . I ti! i ti . . . siromaka dua je boksa kak bogatcova . . . Obedve si k boinoj drevi sedeta i z zaudiivanjom boino darilo gledate i se veselita. Angelje z smejajoim obrazom stopijo oko lik njeve. Po mali se soba znovi kmiij, postane krnica, v krnici se iije: Materin glas: Micika hodi e spat.

V. djanje.
V sobi je znovi sveklo. Mici je sama, kak v III. djanji. Naklaj na tepihi leij i roke pod glavov ma. Mati: (v sobo stopi) Mici! (na tihoma.) Zaspala je sirota od velkoga veselja . . . (se doli nagne i jo na roke vzeme), v tom se naglo prebudij i prestraeno na velko gleda svojo mater.) Mici: Oh draga mamika vse so odnesli angelje. Mati: (se smeje) Ka so odnesli ? Ka se ti je senjalo? Micika : okolik gleda i se iiduje) Senjalo se mi je ? Blajeno! Sen je samo bio ! Premileno gleda boino drevo i doblene igrae. Obine materin injek i hitroma pravi : Mamika, nikaj bi te rada prosila . . . Manciki je mali Jezuek nika ne prineso. Bi njej ne bi lehko dala z moji igra nekaj? . . . I za par dnevov sledi bi njim prek odnesli boino drevo. Sirotici je mamika vsigdar tak tuna . . . Mancika bi blajena bila, i bi vidla, da njene matere tuen obraz se razveselio od boinoga svetloga dreva... (Konec.)

IV. dj&nje.
(Po dveraj se iije klonckanje, v sobo stopi Manci. Prestraeno gleda na angele i k Mici beij.) Manci: Jaj, da si dosta vsefele lepoga dobila. Slobodno se tudi jaz igram s tem ? Tvoja mamika me na edno voro pozvala, tak blajena sem... I. Angel: Kak ne bi bilo slobodno ! To ka vidi, je vse samo tvoje. Manci: M o j e O h Bog moj kake veselje! Ee sem nigdar ne mela tak lepo Boino drevo i telko dragi igra . . . To udo niti vorvati nemrem... Mici ka si pa ti dobila ?... Mici:, Jaz? Jaz? Nika . . . Manci: Oh, sirota! No te pa hodi i si rastalajve . . . Polovica je tvoje, polovica pa moje . . . Ali Boino drevo bi mamiki rada dala. Jeli dragi dobri Angelje, da prek k nam odnesete, mojoj dragoj Mamiki ? Oh kak de se ona veselila. Mogoe, da se njeni tuen obraz tudi razveseli... Micika! Zaistina polovico meni da ? Kak dobro plemenito srdce ma . . . Jas se tak spominam . . .

Hahn Pavel, M. Sobota

Veletrgovina manufakturnega, pletenega in kratkega blga. Prodaja samo na veliko.
Kolodvorska ul- t. 1. Telefon t. 49.

MR.BAHOVEC

ZIMA
Nova narava, odnemoglo je nae telo i teko se brani proti betegam. Zato moremo teli pomagati i pripraviti ga za monoga i zdravoga. Telo moremo oistiti od preterenih i kodlivih stvri i njemi doprinesti nove i oivljajoe moi. V te namen se priporoa za nar&vno zdraulenje. ti ki je pripravleni z vkega iz najbolega planinskoga zdravilnoga bilja, je toga delovaHje priznano e v znanstvenoj medicini kak hasnovito vrastvo. Dugoletno izkustvo nam potrdi, da je Planinka" zdravilni aj preve dobro potno vrastvo, ar so njegove sestavine vzete iz znanstvene, delno tudi iz potne medicine. Planinka" zdravilni aj je dober regul&tor za ienje 1 obnvlanje. Zavolo toga je zdravlenje od 6 do 12 tjednov z Planinka" ajom Bahovec zviinrdno dobro: pri slaboj prebvi I zaprtji," pri nerednom delflvanji reva, pri napetosti tela i pri odnemoglogti, glavoboli, slabosti i garavici, pri obolenji mokrone kisiline, pri obolenji jeter i hemoroide, pri nervoznosti i ivnom betegi.
Planinka* zdravilni 4j pospeuje apetit. Zahtevajte apotekaj edino Planinka" aj Bahovec, sferi je samo t pravi, e je zapreti i plombirani ino nosi

PLANINKA" AJ

ime:

I Reg.

Sp. br. 14.212

od 10.

Vil.

1934

LJUBLJANA

HR.BAH0VE0

Siromak deko, tri ele i tak dale.

e v davnom vremeni je sluo vrli i poteni deko pri siromaki. Po ednom leti odide dale po sveti. Za plao je dobo samo tri krajcare. Ali ne je dale prio, kda srea cotavoga kodia, ki ga prosi aldova. Da njemi te krajcar ta. Za malo srea ee dva kodia i tudi tema je alduvao slednjiva dva krajcara. Ali kak e naprej iti, ga te tretji kodi zadri i njemi pravi: Dobroga srca si, deko, slednje svoje krajcare si ta dao. Jaz ti em to povrnoti. Povej tri ele i vse se ti spunijo." Deko si malo premilava pa pravi: Daj mi taksi stolnjek, ka bom lehko z njega vsigdar jo, pa nigdar ne zmanjka; tako flao, ka bom vsigdar z nje pio pa bo sploh puna; takso palico, da bo tak dugo bila loveka, doke nebom pravo, naj henja." Istina, vse tri ele se njemi spunijo i vasi se siromak deko nasiti i napije. Na veer pa pride v velki log, kde so tovaji kurili ogen i si pekli praia. Deko se jih ne zboji. Korajno si pri njih vsedne, razprostre svoj stolnjek, se naje, potom napije iz flae. Tovajom se sline cedijo. Ali dobroga srca deko jim ponudi jesti i piti. Oni si vzemejo oboje i neejo njemi vrniti ne stolnjeka, ne flae. Teda zapove deko svoji palici: bij ! I udri, palica zane mlatiti te tovaje, ka vsi cvilijo od vdarcov. Vrnejo njemi stolnjek i flao pa ee dosta penez njemi dajo. Deko odide dale po sveti. Kak pride do krme, se po svoji navadi napije i naje. Kda krmar to vidi, si misli: to bi mi trbelo! Brodo je, kak bi njemi mogo to vzeti. Ar je e krnica bila, je pravo deki, ka lehko pri njem spi. Svojo hio njemi da. Okoli polnoi se krmar tihoma plazi v hio, kde je te mladi deko spao, i nje-, mi e odnesti. Ali spadno je prekpalice, tero je deko naslono na zid. Deko se prebudi i skrii palici : bij L ' I palica ga poteno nabije. Krmar njemi e dosta penez da, samo ka palici zapove, naj henja biti. Deko se ga vsmili, vzeme pe~ neze i ide dale po sveti. Za tri dni pride do zakunjenoga grada, v terom je kral prebivao. On se njemi ponudi, ka rei grad arovnice. Vsepovsed v gradi je bila krnica, li tam, kde je stala arovnica, je bilo malo svetlo. Z lehkim srcom ide deko proti njej, nika se ne boji. Svoji palici zapove: bij! I udri, palica mlati to arovnico. Nika arovnija jo je ne mogla prepraviti, palica je If bila pa bila. Naednok pa se uje moen grom, zemla se strosi, abi iska se i svetlo je v elom gradi. O arovnici nega ve ne sluha, ne duha. Kral njemi da svojo her za eno i po smrti celo kralestvo. Ali deko je raj hodo po sveti kak bi se sprehajao po kralevskih vrtovih. Zato pravi, ka se za sedem let vrne, ali e ga nede, te si slobodno driigoga moa zbere. Deko pa hodi po sveti, ive z dneva v den, jej i pije. Ali ednok je preve potegno z svojega glaa,, zapojo se je i liidje so njemi vkradnoli te rei. Gda se je streno,, je trnok aluvao za svojim vkradnjenim imanjem. V toj alosti se spomni na kralevsko her i poie jo. metno ga je e akala. Vesela je gratala, Vasi so napravili gostovanje, ka so ga v elom kralestvi ne pomnili. Sreno sta oba ivela i dostakrat se je siromak deko, zdaj kral, spominao na svoj stolnjek i gla i ee bole na palico, tera njemi je telko sree v itki napravila. Polo: Karel ebjanl, ullnci 3S.

Sodba.
Ne je znao, ka je pregreo, v kom so najli njegove grehe, za tere so ga obsodili. Samo to je znao, da je konec vsemi, da nega milosti i ne vupanja ve. Obsodili so ga z najtekejov katigov. Na ivlenje je obsojeni. Ne je znao, ne je razmo, ka je to, ka aka na njega, samo to je vido z ovi drugi na milo tuni aliivajoi pogledov, da nekaj stranoga trpee lagoje more biti to, ka prvle ali sledi, de njim vsem ta usoda, samo ka ednomi prvle, driigomi pa sledi pride. Vel ko viipanje je meo, da na njega ee zdaj. ne pride red, njemi ee nede trbelo zapustiti vekivenost i oditi ta, tero se tak zove ivlenje. Zakaj ravno on? Da jih nepreraunano dosta drugi tu jeste, teri e m i! ion miliard let v nemeri plavajo i se veselijo sunca, toplote, zlate svetlobe i ponoi blesketajoe svetle zvezde lepoto. On je ee tak mladi, komaj ma za sebov pa,r milijon let, od gda je nastano z najdbe obinjeni atomov.. V caglost spadnjeno tuno aka na dogodek, teroga nemre predrugaiti i se ognoti. Zevsem je raune napravo. Konec je dosegamao njegovomi bivanji! Ve se nede zmenjo i od zvezde na zvezdo skako, po rimskoj cesti drko i staromi Saturnusi svojimi ve milijon let starimi pajdai prstanik obraao. Vnii se, mine njegovo bivanje i oditi more nekam, tero tak zovejo ivlenje . . . Naroditi se more . . . Ne ve ka je to. To tiidi drugi nevejo, samo grozotno guijo od toga. Ar to vnienje i konec bivati pa oditi ta, kama den za dnevom ji nepreraunano dosta odide i od kec je ee nigdar nie ne nazaj prio, ka bi povedo, ka je tam ? To tam prek more biti globoko odprejta arna rasprestrina, tero zovejo ivlenje. Mogoe je navoke arna krnica . . . I zato se more tu pustiti zlato svetlo sunce i bliskajoe zvezde . . . Ta sodba se ne da spremeniti. Z zadovolnostjov jo more prijeti.... V oblast ga vzeme vrtinec betargije. Niti premilavati si nema ve vremena. Samo to vidi, da v uporaj prihajajo k njemi tenjebratje, da ga trotajo i batrijo: Ne boj se, ne alosti se, vsi mamo ednako usodo. Prvle ali sledi tiidi na nas vse pride red. Tam prek na novom sveti se najdemo . . . To tak batrivno pravijo, tak, da bi ga gonili, da e naj ide . . . On pa zna, da vsaki trotajoi, ravno tak kak on bi se noo, ibi na njegovom mesti bio, ka bi ako na velko skrivno Rodjenje. Od teroga nie nika drugo nevej, kak samo telko ka je ! . . . Te zaetek do segamao ee vo ne zbrodjeni nikomi zaetek tistomi, tero tu konec imenuje . . . Senni bratovje ga trotajo, z njim se alostijo i znankar tudi bojijo ? . . . po tem znova odidejo vznemerje po zvezdaj se zmenjat, skakat i skrivat, po terom znovi pozabijo, da na nje tiidi to aka: se Naroditi . . . Po tem prido, teri sodbo zvrijo... Prvle pa ee ednok sodbo pretejo za na rodjenje . . .

Celi svejt se pograa. Megla oblee milenje, brez znanja i milenja je, tejlo tero je do segamao z sence i zraka bilo, se fkiiper po- tegne, trdo postane. Nika njemi gut stiskava, davi ga . . . V velko krnico je zaprejti . . . Ne; v skrinjo . . . Consummatum est . . .
*

Doke je v krnici bio, je od sebe nika ne znao. Po tem kak je svetloba postanola, naednok henja utenje stiskavanja guta i vdari v jo . . . Narodo se je . . . Prvi moment je ne razmo ka se je z njim zgodilo, ali kak je zano pomliti, udno gleda sam sebe i ka vidi ? Gibajoe kotrige. Roke, noge, glavo. V gledali vidi svoj kejp, opazuje druge, tej so ravno taksi kak on, potom uti, ka tejlo ma, tero je metno i ga na tla vlee ! iv je, zmenja se z drugimi, ive, gui, veseli se tak kak se liidje znajo veseliti i je zalubleni. Zna, ka je z liibezni na te svejt prio. Cteo je v razlini knigaj od vekivenosti ali ne je razmo iio je od konca, ali ne je razmo. Ne se je brigo s temi problemi. Ne ga je intereseralo, zanimalo ga je samo telko, keliko je vido; sunce, zvezde, lepota, veselje . . . Veselio se zevsem, tero je s tem bilo v zvezi tero so tak zvali ivlenje . . ." Znova stoji pred velkim dogodkom. Ne razmi, ka se je z njim zgodilo. Gleda, gleda, uti, kontatera, da je na smrt obsojeni, obsojen je na smrt. Mreti more ! . . .

Ne razmi. Ne je mogoi svojov pametjov zarazmeti, ka aka na njega, samo vidi i uti, da pride sprememba v njegovom ivlenji. Nevej, ka se godij okolik njega, samo to vidi z ovi drugi okolik njega stojei nemilo tuno aliivajoi pogledov, da nekaj strano, trpee, lagoje more biti tisto, ka za tem pride. Znao je, da de taksikonec. Da je smrt zadnji dogodek tistomi, tero se zove ivlenje" i da je to usoda vsakoga, teri senarodij i ive. Ali on je na to nigdar ne mislo, ka na njega tudi prle ali sledi red pride i tak rano, te gda od njega dosta stareji jeste . . . Spotrejti, brez viipanja i razmenja, aka na nemogono predrvigaeni dogodek. Raun je napravo i slobod je vzeo od ivlenja i veselja pa merno aka na smrt. Nevej ka je to ! . . . Tudi drugi nevejo. i glij grozotno guijo od toga : unienja, ar to konec imenuje ivlenji : . . Oditi more ta, kama vsaki den na stotine ali jezero i jezero jihodide i odkec nigdar ve nie nazaj ne pride, ka bi povedo kak je tam. Mogoe, da tam prek na ovom svejti je to "edna velika arna kmina razprestrina, tero za smrt zovejo . . . Pa itak se toj usodi more prepustiti, ar jo predriigaiti nemre... Vometno posluha trotanje okolik njega stojee : Ne boj se ! Vsi mamo to usodo, eden prvle drugi sledi, tudi na nas. pride red. Na drugom svejti se pa najdemo i vidimo 1

JELI SE PLUCNI BETEGI DAJO ZVRAITI?

Z tem vanim pitanjom se brigajo vsi nadiilivosti trpi jetini, oni, ki trpijo na plfinom katari,' zastaranim kalom, slinavosti, dugo trpei hripavosti i gripi i so d o zdaj ne najli vrastva. Vsi taksi beteniki dobijo od nas

sploj Nienki knigo z kejpami,

tero j e spiso dr. med G u t t m a n n z naslovom J e l i s e p l a t n i b e t e g i d a j o z v r & e i t l T" Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, frankirano z Din 2. i jo poslati na '

P U H L I HS0 ,
To trotanje se njemi tak vidi, tak da bi ga e trucali, da naj ide . . . Ali on zna, uti, ka saki trotajoi, ravno tak kak on, bi strane muke trpo, e bi obri njega vopovedali smrtno sodbo . . . Zaspi. aliivajoi razdidejo vsaki na svoje delo i pozabijo na smrt i na trotanje, da se na drugom svejti najdejo. Po tem pridejo sodbo vrilci... Pretejo smrtno sodbo: Na smrt obsojeni itd. Vrti se njemi. Ve ne uti, nevej, ne razmi, ne pomli nika . . . Nesejo, nesejo ga na vokivoni poitek. Po tem krnica, vona krnica . . . Dokono je !
*

BERLIN 440.
ZS-ZS-a.

Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933.

obstanek je brez teine, tela, nema rok, nog i glave, njegov obstoj je tenja i para sunne svetlobe i zraka. Prestano je katigo, muko, purgatorium, presto je vse nevole, tere so i se zovejo ivlenje znovi je tam v vokivonosti. Z viine gleda doli i vidi kak se starajo i joejo za njega i za svoje preminenje. Smej njemi vujde. Smeje se nad njimi, teri so za njega jokali. Ci bi mogo nazaj k njim, povedo bi: da naj se nika ne joejo, ar je ivlenje samo edna tacija v vokivonosti v terom more vsake ivo bitje skoz spadnoti i prestati svoje grehe.

Visiko gor na sivoj nebi plava med suncom i zvezdami, njegov

Kanari i vrabel.
Sloboina! Sloboden biti, sloboden! se je zduhavo i premilavo mali kanarek, teri je staniivo polek okna v lepoj zlatoj klonji. S klonje je vogledo pred njim razpresterajoo zlato sloboino, gde je vido veselo letajoe ftice, teri so se veselili v dragoj sloboini. Zduhavo si: te moj ftiji rod v toj velkoj svetovnoj sloboini letij sem i ta tak dale kak se njemi liibi i kak sam e i jaz v toj svetloj lepoj palai, gde stanujem, niti si peroti nemrem razprestrejti, da bi leto. Oh par rob! Rob dobrote. Ka mi to vse pomaga, ka mam i sloboine nemam, i nemrem to delati, ka bi sam teo. Vremen tee, po sprotoletji pride leto i za letom votrovna hladna mokra jesen, listje tero je drevji lepoto delalo, ivo postane i nakla spadne, drevje golo postane i zimski mraz se pribliava, v sloboini ivei ftii zmrzujejo i gladiijejo. Ali od toga na v sobi ivei kanarek nika nevej, od kec bi on to znao ? Kak bi on to mogo znati ? Narodo se je v klonji, voni na sloboini je nigdar ne bio. Edno gojdno, kak so enske v sobi opravlale delo i sobo zraile, se zna, ka je te okno navadno vsako jiitro odprejto i skoz odprejtoga okna v hio prileti eden na pol zmrnjeni i moker vrabel. Na nezadovolnjak ga gleda i pita : Kaj je s tebov? Ka se ti je zgodilo ? Zakaj si tak truden ? 1 to si? Vrabel sem. Stanujem tam voni v sloboini. Oh prijatel stanuje v sloboini! Zakaj si pa te tak navolen? Ar sem laen ! Laen ? Kak to ? Tam voni v sloboini raste vse i ti nema kaj jesti. No ali hodi sem k meni, vidi moja kopanja je puna i jaz ti dam. Vrabel zleti na drago svetlo klonjo i brez toga, da bi si kaj dao povedati, z najvekim veseljom zane kliikati drobno semenje. Kak se najo, njemi kanarek pravi: Prijatel, pripovedavaj mi, kak je kaj tam voni, v toj dragoj zlatoj sloboini ? I vrabel zane : Jaz sem vandrar sloboine, idem ta, kama se mi vidi, v leti mam obilno razprestreti stol z jestvinov, vsega zadosta i ve vrste, ali v zimi ! Zima je mrzla, vse zmrzne, vse je mrtvo, jesti nega, v nSjvekem gladi ivemo, jemo, sam ne vem gda. Od gladi nas dosta preide, ali teri zimo prestane, na sprotoletje se njemi odpre prijetna toplota i z ednim zraste jestvina . . . Zanemo si hie povati za novi narod, se veselimo, pleemo i enimo, svejt je na, ivemo v radosti i v sloboini. Dragi prijatel pravi kanari. Kak lepo ivlenje je v sloboini, rad bi o s tebov ta vo i bi se veselio kak se moj rod veseli. Ne eli si to! To bi ti bila smrt. Ka e? Ma toplo hio, v njej je zadosta jesti i piti, preskrbleni si zevsem, ne se ti trbej boriti za jestvino i ne ti trbej zmrzavati. Vidi kak vo vidim jaz! Od deda sem vtepeni, na pol zmrnjeni i laen. i ne bi meo sree do tebe, zdaj bi e od gladi vmrou. alujem te pravi kanarek. Jaz ti srdca pomorem. Vsako jiitro je okno odprejto, Ii pridi k meni. Kak vidi jesti mam zadosta i z srdca

ti ga dam, ne elem drugo od tebe, kak da mi pripovedava od zlate sloboine i v njej od slobodnoga ivlenja. Vrabel je prio vsako jutro i pri-, povidavao je naemi v klonji iveemi gospodi od vsega tistoga, ka je kanarek ne pozno i ne znao. Edno jutro kak vrabel prileti, na veliko iiduvanje je klonja prazna, njegovoga dobrodelnoga prijatela nega. Na drugi den kak je prio, je ravno tak klonja prazna bila. Ka se je zgodilo ? Gde je moj prijatel? Ali na tretji den kak pride, pa najde svojega prijatela v zlatoj klonji. Z veseljom ga pozdravi i ga pita: Gde si hodo? Gde si bio? Gde si jo? Gde si pio? Pusti, pusti odgovorij njemi kanarek. Hodo sem sloboino skiiavat. Edno jutro sem vrata odprejte najo i ne sem se mogo braniti proti skunjavi. Vo sem zleto v sloboino. Ali koda . . . Vido

sem samo nevolo, glad, trplenje, tero trpi moj ftiji rod. Jesti nemajo, od deda i od mrzloga votra zmrzavajo. alujem je! Vrabel vsako jutro dale naprej gor poie svojega prijatela i njemi pripovedava voni v sloboijii dogajajoe dogodke. Edno jutro pa se njemi lepo zahvali za prijatelsko gostoliibnost. Kanarek ga z iiduvanjom pita: Ka sem se ti zamero, da me ve nee obiskati ? Odgovorij njemi vrabel: Sprotoletje je prilo. Vidi drevje, zemla zelena grauje na travnikaj, korine cvetejo, vsaki grm nam sala ponuja. Selitve se vraajo dale od juga, lubezen se nam klanja i v srcej uborij . . . Znova mo si hie povali i se skrbeli za mladenie, da naj ftiji narod ne prejde. Narave veliki meter nam je tak zrendeluvo i mi se moremo pokoriti naravnim zakonom. Z Bogom! V jesen te znova obiem.

Zdravlenje prekmejne debeloe.

V najve sluaji je vzrok debeloe vivanje preobilne nepazljivo sestavlene hrane pri nedovolnoga zaposlenja miija. Pri mokaj je vzrok debeloe istotak vekrat previe vivanje alkoholne pijae, ali pri enskaj se navadno pojavi pri prestopi 25 leta starosti. Sredstva proti preobilni debeloi ne mankajo. Takse so na pr. jako gibanje miija, port, mehanina sredstva (maseranje), elektrika, parne kopeli itv. Ali mi znamo, da vsaka od te metode ma tiidi svojo slabo stran, klodliva pretirava ma slabe posledice za zdravje. Slatinske tablete za deliivanje, tere so sestavlene z zdravstveni mineralni soli i nekodlivi ekstraktov zdravstvenoga bilja, odstranjajo brez najmene neprijetosti vse pojave i znake prekmerne debeloe. Mladostno sfriano te se perali taki, i nucate Slatinske tablete za slokost, ar nestane previna debeloa z trebuha, z stegna, izpod brade, sinjega i v kratkom povsedi, gde je dozdaj debeloa kvarila zvonenjost, pa tiidi tak v notranji organaj. Nenormalna teina zane odpasti, telo postane gibno i lehko i da zadoblenov novov elastinostjov znova veselje do ivlenja. Slatinske tablete se dobijo v vsakoj apoteki 50 tablet Din 24-. 100 tablet Din 39- i 200 tablet Din 69-. R. s. br. 27494128.1934 . . . Nonp.

Peter i gospodski gu.

Na Vratariovom imanji je vsaki pozna Fartekova Petra. Bister ino poulivi deko je bio i i je vu verstvi kaj edno trbelo opraviti, so to gospod vsigdar na Petra zaviipali. Dobro njemi je tudi lo, ar vu slubi je vasi za ipanom on prio. On je bio te predjen, ki na svinje skrb ma, kak so ga z norije Vratari zvali. On bio ob priliki vonje te paradiki koi, z ednim tiidi pincemeter, kertejs. Naslednje ga je Bog ee k toj esti pomogo da grato tiidi ina pri gospodi. No nej stalno, ar je verstvo nucalo njegovo delavnost, ali samo tak ob prilikaj, da so prili kaki gosti. Prvle so ga samo tak pri familiji notri vili, i due asa je on noso gorik jesti. Vili so ga, ka da prinese jestvino z teroga kraja more poniditi i kak more drati skleco. lo je tudi vse kak Oana, ar je z svojov monov rokov tak poniido skleco, kak da bi na ocelnoj peri odla se pa ta. Znao je e, koga trbej obdriigim poniditi i ee z raokinoga leaja je znao jeli te ali oni gost e z peenke ali ne. Lepo se je znao naniziti ino tiho biti, i bar se njemi je vse vu viiha zgrabilo z gospodskoga gua. Vidlo se je Petri to novo delo, za pio se njemi vidlo i poleg je ee lepe tringlete dobo. Najmenje dela je meo z gospodiinov, ar je tista samo telko jela kak eden fti, bar bi na njo lo, ar je sloka bila kak spica, ali i se njej tak vidlo, zobston so se obregnoli na njo Vratari i so jo triicali naj ve jej, ona vsigdar kraj potisnola skleco. Ne afekteraj so njej pravli takega hipa gospod, i skonali' dalnji gu, ali v Petrovo vtijo so vcepili to tajno rej. Na kaj takem si lehko premilavle, bar nej dosta, ar i gospod tak sigurno z tov rejov potrdijo bonoga apetita zrok, te je to telko kak da bi doktor pravo. Meo je e edno-dvej taksi reji Peter, ali za enkrat je samo pri beroaj sprobo je vo. Tiidi z spotiivanjom so posliihali vsi te gospocke rei. Kravari se barem tak vidlo, gda ga Peter na istoo etak opominao: Ti tevek ! Preve je aktualna e ta krava . . . ! as bi bio jo emalo postrugati! tevek je na velko odprtimi oami zijao na kravo i je sam prevido ka bormi preve aktualna" je krava na mestaj, donok doke je po trigel o, je z potenjom sprevajao Petra do vrat, ki je od te probe gizdavo o vo z tale. Z ednim je tiidi vasi znani grato z tem pajsnim tiluom, potem so se ga pa navadili bereke i pomali je glas razdio, ka je Peter intelegenten" lovek postao. Telko je gviino, ka koda za njega, ar je ovak zadosta reden lovek bio! Celo pred deklinami je meo velko potenje, ar je dosta iidnoga znao pripovedavati od znotranjega gospodskoga ivlenja, i preve za velkoga so ga gledale i je tero etak oberkao :

 Micka, ka se pa mota tak intrikantno ! Take rei so vsigdar dotino deklico bole coj prinesle k gospodskomi svejti i k Petri. Ali vsekako je Peter nej dro za velko svojo znanost. Znao je, ka je glavno probo ee nej presta o. K tomi gospode i sluaj trbej. To je tiidi prilo. Na Vratariov imenden je dosta gospodov prilo vkup i Peter v arnom obleeni obsluavao vo. Vredi je tiidi lo vse. Fino se gibo med njimi, prilino toei kupice i vkraj jemao tanjere. Med tem delom je ee as meo, da pogledne svinje jeli redno jejo. To je edno vino, ar je edna oka samo tuno gledala pomije, zobston jo trtica naj jej, kak se vidi je v booom stanji. To vasi glasiti trbej gospodi, si misli Peter. Gospoda so e samo pijaili pri stoli i Peter ne meo e niko delo itak je notri o i Vratari za hrbet stopivi na tihoma poepetne : Gospod, prosim ! Ka je Peter ? se
o o o o o o o o o o o o oe m>i<m

proti njemi nervozno Vratari, ar je ravno edno pripovest pravo. Afektera svinja pravi Peter ponino i misle, da je zdaj tu prilika i pokae svoj gospodski gu pred gospodov. Vratari iidno pogledne na Petra, misle da je pijen, njemi zmuvi : Ka dela svinja ? Afektera, gospod ! ponovi zdaj e glasno Peter, videi ka ga vsi gledajo. . Ka si odnoro ? Kak misli ta ka afektera ? spitava na, dale deka Vratari. Hat . . . nee jesti, ravno se tak dri, kak gospodiina ! pravi ponino Peter i iidivi se, zakoj se vsi tak glasno smejejo. Vratarii tiidi smehek vujde na obraz. Razmim! . . . se smehao. zdaj e, i vasi je dao Petri edno kupico vina, solgabirov njemi je pa ponudo eden debeli cigar i ee te se je dro za rvo od smeha, gda je Peter e na trnaci piavo zadovolno dim na dobro skonanom egzajmeni od inteligence".

obrne

tak se posvea tudi dnesden domaoj hinoj zabavi vsikdarveka pozornost. Veliki i mali, stari i mladi, neejo ve samo posluati, nego vsaki elej tiidi sodeliivati pri igranji, ar naj si bo to e pri kakoj koli prireditvi, to je binoj zabavi, ali izleti ne je mogoe biti brez lastooga sodeluvanja pri igranji. Pri tom pa vsaki obuduje i poviava tiste liidi, ki znajo igrati na kakikoli goslaj. Tudi VI se lejko navite igrati na vsake gosli brez uitela, e se obrnete nasvetovnoznanofabriko glasbenih intrumentov MEINEL & HEROLD, ki dava svojim strankam brezplaen, tiidi deci, razumlivi pouk v igranji. Pri tom pa morete meti, se razmi, dobre gosli s istim i punim zvokom. Take pa dobite zaistino po fal ceni v fabriki glasbenih intrumentov Meinel & Herold, jugoslovanska odavna centrala Maribor t. 257, ar je ta poila naravnost izfabrinoga skladia. Zahtevajte ee dnes brezplaen, lepo ilustrirani cenik!

Rab n ctanih rlnhnih Faeai

noti V aiarill UUUril Matij,

Ozdravo jo je.
Trplenova Meca je bila preve dobra enska. Samo eno falingo je mela, ka njej je mo nika ne mogo zaviipati, i glih se njemi je zaklinjala, ka se nanjo lehko zavupa, ka ona zna tiho biti kak grob. To je Trplenovoga andora preve metno stalo i zato se je odloo, ka jo more ozdraviti. Ednok se je tak napravo, ka je ne guo, samo s samim sebov je muvo i guo nerazmete rei. To je njegovo eno Meco trnok zosagalo i. dosta skrbi je mela. Ednok si je okoli polnoi, kak je vido, ka ona ne spi, mono zdehno i na ves glas skrio: Da bi te donok do smrti ne zbio!" Jezu Maria, moj mo je loveka bujo", je skriala Meea i se zanola jokati. andor pa kak da bi se te prebudo, pita eno, zaka joe. Moj Bog, andor, jeli si istina loveka bujo?" Istina sem ga, i za stalo sem ga pokopo", pravi andor, ve pa je Meca ne mogla od njega zvedeti. Kda je vgojdno vstano, je proso Meco, naj nikomi ne ovadi to, ar ovak bo obema kisilo. Ali za malo je pribeala k Trplenovim sosidova uika z veselov novicov, ka je njena kokvaa -zlegla sedem arni i sedem beli piancov. Ali na pamet je vzela, ka je ne vse vredi pri hii, celo ee, kda je vidila Mecine skuznate oi. Zanola jo je spitavati, zaka joka. Sirota Meca je ne mogla zakriti svojo alost i povedala je iiiki svojo metno novico, ka je njen mo razbojnik, ka je loveka zaklao i ga za stalo pokopo. Ali prosila jo je, naj nikomi to ne ovadi, ar ovak se njima bo hudo godilo. Brez skrbi bodi, draga Meca", jo je hitita miriti uika, ti zna, takega kaj nemo la drugomi pravit." Kak se je poslovila od Mece, je ne zavinola proti domi, liki se je popaila do soside Fanike i njej je vasi povedala i je ee dostavila : Zna, draga Fanika, ti si edina, teroj to zavupam i prosim te, tiho boj, da se dale ne zve!" Komaj pa je sosida odila, je Fanika e beala k driigoj i njej friko povedala, ka njej tei srce. I tak se je ta novica kak blisk raznesla po celoj vesi. Prila je na viiho andarmerijskoga komandera tudi i te se je vasi napoto k Trplenovim. Komander je kiinten andar bio i eo je priti tej rei do dna. Trplenova Meca je skoron vkuper spadnola, kda je vidla, ka idejo andarje k njim. Beala je v hio i na ves glas kriala andori: andor, andor, bei i se skrij, andarje ido." Ali on se je ne geno: Zaka naj beim, vej nie drugi ne ve za moj greh kak ti. Jeli si ti zblebetala, baba sakramenska ?" Ona se prestrai, ali na sreo e stopijo andarje v liio i aretirajo andora. andor prizna, ka je bujo nekoga i ga pokopo za talo. Komanderi so se sline cedile, veselo se je primao za elodec, ar si je mislo, ka je zdaj strano re odkrio. Vasi so telefonirali v mesto po komisijo i trije moki so e akali z lopatami, ka odkopajo toga bujtoga. Naednok se je puno ludi nabralo okoli. Vsi so akali na to

tj1

Namae se ali izpij

kaplice tri,

ZAITNI

ZNAK

ivlenje znova tebe veseli!

P r a s f d r a b i l j n am o d r o s tis n a g ous s a h o jt i a p
Vsaki poedini glaek hinoga fluida

BILJNA

ROSA

zdruje iidoineo snago jezero balzamini zdravstveni biljk blinji i dalei travnikov, logov i bregov. Prastara izkustva razni narodov skupila je stoletna apoteka v Ba-i, tera uva dragocejno tajno sestavine delotvorne BILJNE ROSE.

odzviina ali odznotraj niicane, otirajo boleine mantre preminejo i lovek se pera triek i novi. OD JEZER VOSPROBANO 1 NUCANO! Pri gl&voboll, vmorjenosti, potre (osti se nariba tem i elo z 3 kaphcami. Pri naeci i zapretostf nosa edtio kaplico v luknje nosa Pri zamuklenosti, ka teri se 3 kaplice vlijejo v tanjer vroe vode die para skoz nosa i lamp. Pri pokv&rjenji e boleine v elodci, riganji, kraj vzemejo se 3 kapl na cukri. Pri zoba bolenji irbej bolno mesto d mazati. Pri reumi, gihtl, smlcanji, bi leinaj v kri trganji udov, dobro mazanje vasi vtia bolein lice v kupici vodi da izvrstno vodo za izpr&nj Originalna (prava) BILJNA ROSA odavle se samo z zakona zatitni zeleni glaaj za ceno od Din 12 po komadi. Ne dajte, da vam se mesto BILJNE ROSE podmee nekaj menje vredna potvorina. V '

3 KAPLICE

SNANI HINI FLUID

Dobi se v apotekaj, drogerijaj i bougi trgovinaj, ali vam se naravno polje, i se obrnete z navadnov dopisnicov na adreso:

1oo LETNA APOTEKA,

(DUNAVSKA BANOVINA)

BAi

Z postov polemo 4 originalne glae z potnim strokom za Din 52 , a 8 origin. glaov za Din 96 franko franko, to je ka potne stroke tnosimo sami.

senzacijo. Edni pa drugi so privoili andori, ti edni pa so ga pomiliivali, ka je na tak stranska pota odio. Komisija se pripela z avtojom. Lopate so zasekale v zemlo, hitro je lo delo spod rok, liidstvo se je lialo k delavcom, ka so andarje komaj drali red. Ali na velko preseneenje vseh so odkopali velkoga psa. Teda se je andor oglaso i razloo je vsem, zaka je vino to huncvotarijo. Liidje so se zaali smejati i vsaki je odio na svoj -opravek, teroga je povrgo. Gospoda od komisije se je emerila sprva,

sledi pa se je tudi zaala smejati i andor je mogo samo stroke povrnoti. Meca se je tak zasagala, ka je dugo ne prila k sebi, ali od toga hipa mao je vsigdar tiho bila i nigdar ve se je ne trbelo emeriti andori zavolo svoje zdaj ne ve brbrave Mece. Zato dragi Dobroga Pajdaa" tejoi moki, teri mate take nesrene brbrave enske, probajte je take formo zvraiti. Polo: Veren Koloman Bodonci.

Sestrica i brat.
(Narodna.) Sestrica ne ela, da na pao bi la, bi gnala dva vola i konjie tri. Sestrica ne stan'Ia, na pao ne la, da bi spala, Bog daj, do bele zorje. Brat prijo dva vola pa konjie tri, pa o je na njive k prosi orat. Brat prvo brazdico je e preorao, je k njemi prileto en aren kovran: Brat, pusti oranje pa hodi domo, ar tvoja sestrica voglednika ma." Brat drugo brazdico je e spreorao, je k njemi prileto en beli golob: Brat, pusti oranje pa hodi domo, ar tvoja sestrica na pisanje gre." Brat tretjo brazdico je e spreorao, je k njemi prietao en zelen gospod: Brat, pusti oranje pa hodi domo, ar tvoja sestrica e k zdavanji gre." Brat pusto oranje pa o je domo, v dvorii je najo rdeo koijo. Na rdei koiji sestrica sedi, vu skuznatni roki pa glaek dri. Bratec, zdaj vidi, da si ne vervao, zdaj vidi kak alosten venec jaz mam."

Beli strah.
Mrzlo, vetrovno vremen jo bilo, sunce je svoje slednje pramene poilalo na uboreo vodo i na grmovje kraj Mure. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo od Miirinih valov, zdaj pa zdaj se je iio glas trka, ki je zvao druino. Po poti kre Mure pa je v tom vremeni o proti domi Petekov Pali, vesniki mali ritar i ribi. Ran zdaj je noso puno krblao rib, tere je meo sreo vioviti.., Fukao si je koranico, ka bi si pregno neprijeten obutek samote i pribliavajoe se krnice. Naednok obstane. Ka je bilo ? Tam iz Mure se je dvignolo nalehko kak megla i se njemi je pribliavalo, vsigdar veke pa veke je graiivalo. e je razloo ednoga moa v belo obleenoga i velki kri je noso pred sebov. Vsakemi drugomi bi e davno srce v hlae spadnolo, ali Pali je bio mo, ki je: e dostakrat meo priliko nevarnosti z oi v oi stati. Batrivno je dale o i kda je pomali korakajo do njega prio, je pozdravo: Dober veer vam Bog daj!" Vse tiho! Te tiihinec je nan ne megno z oami, ne ka bi odgovoro, i kak leseni je dale o. Pali se obrne i gleda. V belo obleeni moki pa li ide, pred sebov neso kri stopa po poti med grmovjem. Palivi zatrepee ila. Ka i bi o gledat za njim? Doli dene krblao, se pokria, ar ga je e donok malo zaalo skrbeti, ka bo, i'ide za njim. Pri vsakoj vejki, tera poi pod njegovim stopajom, njemi srce zatrepee. Spomno se je, tak so njemi ee pravili dedek, ka je ne varno veer stopati za fiihinci, pa naj si bodo kakikoli e. Ali on li ide. Komaj pride za ovinek, vidi tiihinca kak se slai. Kda je bio samo v spodnji hlaaj, se zgledne naokoli i z kriom v roki se poene v vodo. Voda se zagrne i pore telo toga tiihinca. Pali ga gleda. Ka naj vini ? Ran e skoiti za njim, kda v tistom hipi vidi, kak te tiihinec stopa iz vode s kriom v roki i se zane oblaiti. Sapa njemi zastane, ne viipa se geniti, kak mrtev kii Pali za grmom kre ovinka. Z belim prtom ogrnjeni tiihinec pa naednok premine, udna sapa po mrtveci vdari Palivi v nos i ves omotien ide po krblao pa domo i sklene, ka nikomi nika ne ovadi, ka je doivo.
*
*

Nekaj dni je minolo, pa je e cela ves guala od tiihinca v belom prti, ki' strai kre Mure. Te stari Skledarov so ga tiidi veraj veer sreali i dnes so e vmrli. Ran je Petekovomi Palivi vsa ivina zginola, i ee drugim tiidi, teri so vidili toga beloga straha" tak so ga zvali se je cela vrsta nesre pripetila. Vesniarje so bili v velkom strahi i nie je ve ne viipao iti k Muri. Pa se je dogodilo, bilo je poleti, da so se deca kopali vu onom kraji pri Muri i eden se je vtopio. Silno je to razburkalo te mirne vesniarje i bole so odsegamao pazili na svojo deco, naj ne pride bluzi Mure.

Nekaj mesecov ee je strao te beli strah pri Muri. potem ga je pa nie ve ne vido. Dosta so guali vesniarje, kdo bi to mogo biti, ki jeli kaka comprnica, ki jih je sagala, ali pa kaki drugi moki,

je velki greh vino i se mogo pokoravati za volo njega. Niterni so pa znali praviti, ka bi to bio kaplan z sosednje fare, teri je v onom vremeni vmro i o terom so znali pripovedavati, ka je ne najbogi boi sluga bio.

Jezik i srce.
Eden bogate je zapovedo svojemi hlapci: Zakoli ovco i mi prinesi na sto nje najbogi falat!" Hlapec je napravo kak njemi je vert velo i prineso je na sto pred bogatca jezik i srce. Priestni den je bogate pali pozvo hlapca i njemi naroo, naj zakole drugo ovco i njemi prinese nje najslabi falat. Ali hlapec je tiidi obdriigim prineso na sto jezik i srce. Ka pa to pomeni?" ga opita vert. Gospod", njemi pravi hlapec, nika lepega nega na zemli kak sta jezik i srce, i sta dobra, pa tudi nika hujega, i sta slaba.

IFTAR LUDVIK

T V O R N I M P E R I L A
MURSKA SOBOTA
Brzojavi: PERILO IFTAR" Telefon tevilka 43.

Rob votline.
(Nadaljavanje iz leta 1939.) Nigdar je nej bila ee tak samo ostavleno vorena vu svejt . . . ali z cejlov mojov si je poskusila potrotati trepetajoo duo : vsa nevola, nevarnost je boga, kak pa nazajidti vu pekel, z teroga je zdaj najla vopout. Naj pride, ka pridti ma. Veer je e prilino kmien bio. Po cestaj je malo liidstva hodilo. Klara je dosegnola postajo, i preborivi bojazen, je angleki pitala ednoga prometnoga policaja, ka gda ide najblianji auto proti Ledesnai. Pol vore je mogla akati. Dugi as gda se lovek nemre doakati, da kak najprle prek grabetrnja bode i se boji ee od votra umlenja, od listja gibanja i protivnika misli vu goeri grma i drevja senci, tera ga okolivzemejo. Klara se je maloasa dvojiivala i te si je tak mislila, ka je bouge vu mranoj vilici ostanoti kak pa vu razsvetleno akalnico idti, gde je takega asa gviino dosta liidi... i i bar, ka jo je stari Goik dobro preoblejko i preformo . . . donok lovek nigdar ne vej . . . Zamileno se je naslonila k ednoj stolici, tera je pri stejni stala... Naednok se je samo strano zosagala i trepetala kak iist. Komaj na par stopajov je oo zaglednola. Z omurnim obrazom si je zguavo z nikim lovekom, koga je Klara e vekrat vidla pri njih. Filippo se je zvao i i je prio, oa se je na vore dugo notri zapro njm v delavno sobo. Dvojni strah njej je obhodo srce. Vu krnico se je silila, ali tam je tiidi samo do asa najla mer. Ka bode te, gda de gori mogla sesti na vdrazsvetleni auto ? i de se oa tiidi pelo? K Goiki bi rada nazajodbeala, obrambo, tana prositi . . . Ali nej je mogla. Z Robertom sta si tak zguala, ka se videti moreta, i samo na edno minuto, prvle kak pa na vlak sedeta. Samo da bi li znala, ali se oa tudi pelati e, ali je pa samo gledat prio i so pobegnjenci li nej med potniki? as odhoda je prio. Kalauz je z monim glasom silo potnike, naj si gorisedejo. Klara je poakati tela doke si potniki vsi gorisedejo, naj zagviino zna, i de se oa njimi pelo, ali nej? Medoka je pri zadnji stubaj stao i je niko volou nej kazo, ka bi se tiidi pelo. Gviino je ee ednok vse potnike teo videti. Klara si je zdaj hitro odloila, ka de boge i se med liidstva stiskavanje zmea, kak pa i de akala, ar tak bole na sebe obrne pazko i de slednja, zdaj se pa leej taskrije. S smrtnim strahom se je vmeala med liidi. Poskiisila je to nemogoe. Natelko si je obladala ivce, da kak kaki lehkomielni svetski gospodi je ee fiikala med potjov. Krak si je na kraj potegnola, teri njej je z edne strani sploj zakrio lice. Konno je notri bila vu vozi. Ee se njej je posreilo pri ednom okni prazno mesto najdti, gde si je dolisela i vogiedala na krajino. Z okna gledala je pazila na one, ki so ee goristopili. Medoka je ne bio med njimi, ali Filippo je ravno pred njov sedo.

Klara je nad sebom obutila toga kminoga obraza loveka pogled. Mraz jo je obio. Trepetati je zaala od straha. Pa je znala, ka se merno more obnaati. Jedini pogled, ali rok trepetanje . . . i vse je zgubleno! Zdrala je Filippoja pogled, oi so se njej najle z njegvimi, ali tak se je kazala, da bi ga ne poznala, kak te druge nepoznane. Nikak njej je od strani na plee djao roko i jo glasno obere: Nini, gospod Jimmi, zdaj vidim samo, ka vi tudi na tistoj poti ste kak jas! No, i bom pa eti hodo, donok staroga Goika lehko potrotam, ka sem pazo na njegovoga lehkomielnoga bratranca! Ne reite se me i ne dopustim ka bi pa kako norijo napravili! Klara je pazila natelko na sebe, ka se je nej prestraila. I kak si je celo stavo premislila, se je veselila, ka te lovek, ki je dnes popoldnevi pri Goiki bio, i komi so jo kak staroga falotastoga bratranca predstavili, donok odvrne nje vso potvarjanje! Filippo je ee en as nastrejgo v nje obraz, ali te, kak koga nika ne briga, je dolizapro oi i je zaao dremati. Rogatanje potaov je porlo glas zguavanja. Klari se je ne trbelo bojati, ka jo Filippo mogoe po glasi spozna. Ee par prijaznivi rei je povedala z Goika prijatelom angleki i te se je oprostila, da je jako trudna i zaspana i glavo dolinagnovi je poskfisila spati. Od spanja je niti gua ne bilo! O d na pol zapretimi omi i od kraka vo je pazila na Filippoja. Ne je znala, jo li bojazen strauje, ali jo Filippo resan opazuje i samo se dela kak da bi spao?

as se njej je neskonano dugi vido. Potniki so se zaali gibati proti Ledesni. Klara se je naglo paila proti dveram. Ne je gledala nazaj, bojala se je ka jo Filippo na pamet vzetne da se boji. Vu nono krnico je nastregla, iskala je Roberta. Ali komaj je par stopajov napravila kak je z autoja vostopila, Goika poznani prijatel je e pa pri njej bio: Samo pomali mladi prijatel, kam se paite? Mene bogme ne strosite doli z sebe. Morem znati, i nenapravite kako norijo! Z silov jo je nazajzadro i za roko prejo. Klra je ne samo neprijetnoga, nego za nevarnoga najla toga loveka. Jeli je ne Medoke zaviipani? Ka njej je vedno za petami? Ka e od nje? Vsake formo se ga more osloboditi! Nika njemi je zmuvila, ka de v akalnico la pitat gda de se lehko dale pelala v Cordobo? i je ne zamudila? Vo se je vtrgnola z rok njegovi i je notrila v dvorano, ali tu je ne za te potrebne informacije pitala, nego to gledala, kak se naj najbole skrije pred tim neprijetnim lovekom. Nasproti akalnice vhoda je ve dver bilo. Klara je edne odprla i notristopila. Na eden trnac je prila i te vu niko pisarno, z tere je skoz glaeni dver voprila na drugo stran zidine. Tu se je med nosae, potnike i razlino liidstvo vmeala. Od ednoga nosaa je zvedla, ka te vlak samo vgojdno proti estoj vori ide v Cordobo. eleznika postaja je ne dale i peki lehko ide ta. Gviina je bila, ka Goika prijatel je e goridao vupanje, da bi se njov pa najo i gviino za svojim poslom ide. Skrbno je okolipoglednola i se je na pot vzela na kolodvor. Ne se je dvojuvala, ka tam

Roberta najde i si njim par reji zgui prvle kak bi pa vlak o. Z hitrimi stopaji se je vzela skoz mrano razsvetlene vilice, ali kem bole se je paila, tem bole jo je zavzela nervozna bojazen, ka jo nikak nasledtije. Ne se je vupala okoli zglednoti. Pa je stopaje iila za sebom. Enoglasne, mone merne stopaje. Se njej samo dvoji? Ali je pa resan naslediijejo? . . . Prazen kouj je o proti njej. Zakimala je koii i si je v voz sedla. Zdaj se je e lehko nazajzglednola. Dva moka je zaglednola na trotoari... Mogoe njej je razburjena fantazija vidla tak, ali tiidi je mogoe, ka se je ne motila. Kak da bi Goika prijatel i Filippo bila vkiiper i bi la za njov. Spoznala sta jo? Preganjata jo? Nezreena caglost jo je zavzela. Rada bi pobegnola. jezero misli se njej je vrtelo po glavi, ivci so do skrajnosti bili napnjeni. Pri najblianjem kriopotji je vostopila z koiija. Bojala se je, ka tidva njou naslediivajoiva sta tiidi fiakera vzela. Ne se je vkanila. Te taidoi voz je za kratkomalo eden drugi nasleduvo. Samo telko asa njej je ostalo, ka se je v sili med grmovje skrila. Zdaj je e gviina ka Filippo i on mo, ki se za Goika prijatela vodao, sedita v njem . . . Ali reila se je njidva! Zdaj za praznim vozom tirata! Niti nemislita, ka njima je porob vujo i z grmovja gleda za njima. To njej je nazajdalo batrivnost, vu panje v sebe. Od veselja bi rada na ves glas se zasmehala, ka njidva je znorila. Naj ideta li brezi nje. Ona as mk se z drugim vlakom pelati. Ali ta radost njej je tudi nej dugo trpela. Na pamet njej je prilo, ka Roberta lehko spoznata na kolodvori. Vsake formo more injim guati.

Brez glave je zaala beati. Ne se je bojala ka jo drugi opazijo, vejm ti neprijateli so e odili. Samo edna misel jo je gnala: z Robertom guati, njega opominati na nevarnost . . . Zalecana je prila na kolodvor. Ne se je vmeala med potnike, nego z ostrimi omi je na pamet vzela edno skrivno mesto z terec merno lehko opazuje vsakega loveka, ki mimo ide. Krak si je na oi potegnola i tak je pazila na mimoidoe. Ne njej je trpelo dugo akati. Na peroni, med semta hodi je hitro zapazila Filippoja i njega tovaria . . . I naednok samo, vu nasprotnoj strani bodooj garderobi dveraj se pokae eden malo puklavi, sivi pla nosei starek vu arnom klobuki . . . Skoron ka je od radosti gori ne skriala. Vsi ivci, misli so njej samo ednoounjali: Robert! Robert! Gori je skoila z mesta gde je skrita bila i na sama sebe pozabivi je beati zanola proti tomi staromi gospodi. Nikaki so fidno gledali za njov i kak se prijaznivo pozdravlata te starec i mladenec, potem je pa vsaki o za svojim delom. Robert je zgrabo najprvle v pamet: Za Boo volo! i nas stoj vidi od neprijatelov! Ni edno minuto nesmiva nadale vkiipostanoti... Samo ti pokazati em . . . Kldra je proti perona dver potegnola Roberta. Tam, tam! . . . Te visiki, z velkitn nosom, z arnimi omi to je Filippo . . . i te drugi . . . Kak da bi Filippo obiito te na njega vreni pogled, ali je pa stilno pazo . . . pogled njegov se je v Klare oi vgloubo i je stano. Klara je prestraeno nazaj potegnola Roberta.

 Na pamet naj je vzeo! Beiva ! . . . Doke prek perona pride, teas midva sva e v parki... gosto grmovje sem vidla i se skrijeva. . . Z celov mojov sta proti parki beala . . . ali pri zidine glavni vrataj nikak njidva je z ocelnimi rokami za plea nazajzadro . . . Srce njima je stanolo biti. Od groznoga straha sta samo na velki gledala . . . Don Pedro del Medoke roka njidva je drala. VI. Lord Wa!lham je v zadnji asaj preve neredno vdablo svoje opium porcije, tere njem i je za as njegove oddaljenosti del Medoke zaviipnik Winter Freddy lifro. Lord je strane mantre mogo zatrpeti za volo menkanja toga emera. Doli se je posiiho od strasti, v emeraj je krio kak da bi li pamet zgubo, za opium . . . I te je prio Winter Freddy, kak angel reenja z tem zaistino emerno dragim opiumom, pred kem je Lord na kolena spadno i se skozio od radosti. Tak se vidi, ka se gospodara zveze odveiijejo, ka tak na redi i male porcije poila! razlaga Winter Freddy tomi Lordi i mi dovolite bom zvedavo za drugi vrelec . . . ali te morete vse zveze odtrgnoti z Del Medokom . . . ar ta druga konkurenna firma, tere ime morem zaposliihati pred vami, je stari protivnik M e d o k i . . . Marao je li Lord kaj, ka to z kakimi zvezami je z drugim? to je prijatel i to protivnik? Naj njemi samo dnevno porcijo opiuma dajo i te naj elej od njega telo, duo, roke, noge . . . vse! Samo naj opium bode . . . Nika je ne

meo proti Winter Freddyja ponudbi. Naj ini ka se njemi vidi . . . Vseedno . . . Lord Wallham je z sebom nezmoen lovek bio. O d prave pameti zgiibleni nevolen lovei kejp je postano vu rokaj svoji uorasti falotov . . . Eden popoldnevi je Winter Freddy o njim se etat. Druine je ne melo nika proti tomi. Dobro so znali, ka Winter Freddy je ravno tak plaani sluga Medoke, kak o n i . . . Z toga etanja je potem Lorda ne bilo ve nazaj nigdar. Ta prestraena druina je zaman akala do veera. Te so odili na stanovanje Winter Freddyja. Njega so tudi ne najli. Zdaj so hudo zaali slutiti. Celo no so v nemirovnom akanji potroili, nie je ne spao. Telefonerali so se i ta, zvedavali i bi se tima zgublenima ne kaka nesrea pripetila . . . ali od nikec so ne dobili trotajoi odgovor. Strah ji je obio. Ka de pravo k tomi Medoka ? to njemi naj da na znanje ? . . . Kak ? . . . Telegram so njemi dali gori, i bar so znali, ka v njegovo vilo pri Calileuga bregi ne pride prvle, kak pismo . . . Pitali so ga, ka naj inijo, ali na drugi den veera je ee izda ne bilo odgovora. Trepetali so od Medoke srda, ka je telko asa minolo e i oni so nika nej vinoli, naj Lorda najdejo. Na policijo bi se za celi svet ne obrnoli. Raji smrt, kak pa policijo vmeati v njihove skrivne dela. Ne je ostanolo drugo, kak pa, ka Witkins, te glaven zavupnik i cinko Medoke, more sam lino idti, poiskati Medoko i njemi vse na znanje dati. Eroplan si je naroo i tak se pao v Esperanzo. Znao je, ka v takoj priliki Medoka ne para peneze.

Z Esperanze se je z autom pelo vo do Medoke ville. Ne ga je najo doma i te skopoga gua, amurnoga pogleda indianski slugi so njemi tudi nika ne znali, ali ne teli povedati. Witkins je par minut premilavo, ka bi bilo tu za initi i te njemi je na pamet prilo Filippoja adres. Auto je pa z velko hitroov leto injim po cesti. Toga je doma najo, ali z skrivnim smehom je odvrno od sebe vso pitanje Witkinsa. Majster je v preve glavnom deli zaposleni! Nie ga nesmi motiti! Ta stvar je od vsega bole glavna! i se za smrt i itek ide, donok ga moremo obvestiti! To nemrem! se protivi Filippo. Ki bi ga zdaj moto, on se z itkom pila. Na voro je pogledno. Tak za pet, est vor e lehko guimo njim. Witkins je nemirovno poo z nogov. Zarazmite, ka nemrem akati! Gde je Medoka? Ravno to je, kavam nemrem povedati . . . Znati em 1 Ali te nosili odgovornost, i majster zgubi vso vrednost i vupanje? Razmite! Za to se ide! . . . Te . . . te . . . i se vi vu? pate . . . Ar jaz v toj minuti ne elem pred njega stopiti! . . . To njajte na mene! Gde je? Ta vas odpelam! V Caligeus brega ednoj votlini . . . V auto sta si sedla i naglo vozila od Medoke vile dosta dale naprej, po slabi potaj, po gostom lejsi, kre potoka do ednoga zavinka toga do nebes segajoega brega.

Tu vostopiva! ere Filippo, i zdaj vas na or zavupam. Ci te po toj strmoj stezi goriplezili i vookroite to vostojee grmovje, te na levoj strani prei velki otvor edne votline najdete. Tam . . . tam . . . se spustite doli . . . i viipajte se v srei . . . Mogoe ne denete itek na kocko . . . Ali ve ne elte od mene! . . . Drugo vam nemrem povedati ! Dosta sree i dobro delo !... Filippo se je obrno i tam nihao svojga cinkoa i peki se pao dale prek po logi. Witkins je zanjim skrio: Hej! Filippo! Zaman beite ! i red pride na to, se itak ne ognete Medoke srda, ar njemi morem povedati, ka ste me vi se napotili! Sam bi tak ne najo, ka v terom kraji te puave ga lehko najde?! Boge bi bilo, i bi poakali . . . i i te vidli, ka je nevola, te dajte na znanje Wallham Lorda druini, v Valparaisoi . . . Filippoi je e lehko guo. Nikak je ne teo navzoi bidti, gda se Medoke srd proti Witkinsi obrne! Naj bei, ki beati zna! si misli vu sebi i dale bei, naj samo kak najdale vujde. Witkins je za njim gledo i z glavo troso: Stralivi gunec! ere med zobmi i se notriobrne po voskoj, strmnoj poti v grmovje. Ne njemi je trbelo dugo iskati. Kak je grmovje okroo, je hitro do votline prio. Malo si je postano i te se batrivno obrno notri vu kmino no te skrivne votline . . . VII. Del Medoka se je ne dosta engaro z tirni zgrablenimi pobegnjenci, donok telko je pazo, naj potnikom, ali na plai stojeemi policaji nede sumlivo, naj njih panjo ne obrne na sebe.

 Ni eden glas ! onja med zobmi i z oi njemi oster blisk ejka na te nesrene porobe. Na to njidva z rokami okoli obimle, kak da bi si najbogi prijateli bili. Klara je v cejlom tejli trepetala od straha. i je bar ne znala, ka z kakim mantranjem de njidva katigo oa, donok je znala, ka grozne mantre akajo na vsakega. I na reenje je niti nej za misliti. Robert i bkr neprijetno, donok batrivno je ou z Medokom. Nej je teo vervati, ka rejsan z takov loveov zverinov ma delo, teroj je nika nej sveto, ki divje emere i mrnjo, tak vivanje vu mantranji na peklensko formo spuni vo nad njima. Del Medoka se je parkrat skalao i okolizglednovi je stano. Za par megnjenj so je e smeheega obraza poznanci pozdravlali z poniznov pokornostjov, so okolivzeli to malo drutvo i se na pout vzeli prouti vonej akajoim automobilom. Medoke ludje so bili tej, tere je sem zapovedo, gvuen vu tom, ka tu na kolodvori e zgrabi te pobegnjene. Klara je z dolinagnjenov glavov stala med dvema mokoma, ki sta jo okolivzela. Niti si je premilavati nej znala, samo smrten trud je obutila kak vu kotrigaj, tak vu dui. Naednok samo fukanje iije vu bliini. Sploj tak, gda slaviek fiika vu noi. Ne je viipala goripoglednoti. Na to fukanje jo je stari Goik navo. Tak je pravo, ka po tom fukanji se spoznajo njegovi liidje. Zdaj je to fukanje tou znameniivalo, ka Goika eden lovek je v bliini i pazi . . . Nemre proutistanoti vekoj moui, ali glas da staromi Goiki . . . i od njega se lehko aka pomo . . .

Klara si je nedovedno zdehnola. Pomo akati! si misli, more tu kaka pomo bidti ? I bode li ? Z rokov si je elo zaala brisati. V tom megnjenji so jo mone roke gorizdignole, notrivrgle vu auto, dva sta jo okolivzela i auto je e z velikov hitrostjov vozo z njimi vo z mesta na. velko cesto. Komaj par stopajov za njimi je drugi auto ou. Ni vu prvom, ni vu drugom je nie nikaj ne guao. Medoka je amurno posliihao. Robert si je pa na tom trou glavo, ka bi bila te zverine slaba stran, gde bi ga lehko pridobo ? Z kem bi lehko vplivao na njega ? Ne je teo teas guati, doke ga on ne obere. Ali Medoka ga je ne dro za vrednoga na zguavanje. V prvom autovi pa je Klara sploj za odvie drala, da bi si z tejmi hohari v gu stanola. V misli se je vglobila. Vasi se njej je posvejtilo v glavi, ka bi dobro bilo voskoiti z autoja, poskusiti smrten skok . . . Samo vkraj od etec . . . Vkraj pred stranim orom . . . Ali hitro je previdla, ka ta misel je zamanska . . . I i si je dobro premislila, brezi Roberta je ne tela vmrejti. Mogoe red pride na to... Oa njidva tak na snjrt zmantra. Ee hiia milenja so se njej prebudila. Njo gviino ne vmori te nesmileni hohar, vejm jo k Lord Wallhami e prisiliti, ar njemi je sila za Lorda pejneze! . . . Ali Roberta? Dragi Bog! i je to najao vo na oba mantranje, naj Roberta z dugov smrtjov vmori.. v i ona de kcoj gledati mogla k njega trplenji ?

Klara je dobro poznala svojega oo. Znala je, ka jo ne grozi zopston ta priestnost . . . Mogoe je tii, vu zadpjoj sili kaka pomo ? Lehko si ee na kaj takega misli i viipa ? . . . Del Medoke krampli so ostri, i globoko se vpiijo vu krv toga voodioenoga poroba . . . Med potjov njim je en motorbicikl ropoto mimo ta. Klari se je pa tak iilo, da bi Goika fukanje iila mogoe njej samo fantazija dela. Med tem se je ta grozna pout tiidi skonala. K cili so prili. Autovi so na ednom zapuenom mesti stanoli. Njidva so zvezali i vu edno votlino odnesli. Klara je tii ee nigdar ne hodila. Pogled se njej je za megnjenje najo z Robertovim. Nejmo batriivanje je tejla njega. Potem so njidva razloili od edendriigoga . . . Mogoe na veke ? Za vhodom vu votlino se je pout na dva kraja talala. Roberta so na pravo stran sinja val i. Klaro na lejvo. Po prei iirkom hodniki so li dale. Krnico je elektrini posvejt presvejto. Po dugi, zaviti potaj skoz vnogi lukenj je prila Klara na ono mesto tero je za njo odloeno bilo. Eden

moki je pri njej ostano. Pitolo v rokaj drei je ostro pazo na njou, naj si dolisede na po zemlej taprestrejto slamo. Vu glihnoj temi, tero je samo eden epni Iampa osvejto, je ne znala kelko asa pretee. Vu nevoli se njej vsaka minuta za cejlo voro duga vidla. Dvakrat so njej e prinesli za jesti. Z toga si je mislila, ka je e dvanajset vora minola od teroga mao je v toj vouzi bila. Te paznik je niti rejci ne pregovoro na njo. Gda te ta deklina z blejdim obrazom si talegla na slamo, vu tom milenji ka spij, je dolipiisto pitolo i si je tiidi doliseo v driigom koti na slamo. Gda so ob tretjim prinesli Klari jesti, so ga goriodmejnili. Klara se je niti nej genola. Za nikoj se je nej brigala, ka se okoli nje godilo. Samo misli i utki so jo mantrali nezmerno. Pa je dugi as mino. Konno je Medoka prio z potlivim smehom na obrazi. Z menov ide ! Klara je brezi rejci goristanoia i ga je naslediivala. Po dugom, vouskom hodniki sta la skouz. Parkrat sta se na levo obrnola. Pri ednom ovinki je Klari posvet vdaro vu oi.

C i e t ed o b r o blago

i po solidnoj ceni kupiti spee rijo, si poglednite novo trgovino na = = = = = = = = LENDAVSKOJ CESTI 37. (prvle Hirschl), gde te tono voobsliieni i gde je tiidi vsigdar na zalogi ribja mela, klejno vpno, rafija, modra galica itd. itd. itd. Se priporoa cenjenim odjem&Icom

ERDEN KAROL, H. Sobota.

Medoka je odposlo za njima stapajoega uvara. Sam je teo kcojgledati one strane mantre, tere je z svoje razbojnike glave vonajo. Kak sta posvejti blie prila, je Klara edno vozgloubano, iirko luknjo vidla pred sebom, tera je z monimi eleznimi gatrami bila od njidva vkraj zagrajena. Za gatrami je grozen kejp bio pred Klarov. Robert vu kout stisnjeni je stao kak steber. Z na velko odprejtimi omi je gledo vedno naprej pred sebe. Notrispadnjeni obraz njemi je blejdi bio kak stejna. Z glavov se je malo nazajnaslono kamenoj stejni. Klara je nedovejdno za Roberta pogledom vrgla oi. V ilaj njej je krv stanola. Srce nje je tak bilo, ka je od pete pa do glave obutila. Prestraenje se v divjem krii vdere z nje. Pred Robertom je eden straen velki medved stao na zadnje noge postavleni. Pred gatrami postavleni lampa je na Roberta svejto, medved je vu mraki ostano. V teroj minuti skoi na porob ta zverina? Na koj aka? Te straen medved se je zdaj prouti tim pridouim obrno, z prednjimi nogami okoli zagrno, kak da bi koga obinoti teo i te je nazaj spadno na zemlo. Muvelnje se njemi je grozno odbijalo med kminimi stenami. Medoka se je eden as veselio i vivao vu tom stranom videnji i te se k Klari obrnovi, hladno ere: Tu ostane! Lehko kcoj gleda do konca! Klara se je joukati zanola. Pusti me njim vret vmrejti! Nej! Molim se ti! Bojdi smileni! Dopusti mi vmrejti!

Nej! Na kolena spadnem pred tebom ! Vse ti odpustim, ka si prouti meni i prouti materi mojoj pregrejo! Molila bom za tebe! Dopusti mi vmrejti! Nej! Z slednjim megnjenjom bom te blagoslavlala! Tak bom utila, ka si dober smileni bio k meni! Pusti mi vmrejti! Nej! Kak od pameti zgublena, se je zdaj ta deklina na gatre vrgla i z cejle moui zanola trousiti. Ali ta mona ocel se je niti nej genola. Medoka se je smehao: Zamanski trud! Vse napravim, ka samo e! Ne stanem nigdar ve prouti tvojoj vouli. Vzemem Wa!lham Lorda! Kesna pokoura! Tou tak i tak vini gda bom jaz teo! Zdaj tu ostane! Deklina v dvojnost spadnjeno ga je prosila: Reji ga! Reji ga! Medoka njej je niti nej odgouvoro. Obrno se je i v driigoj minuti le e vesno. Votline slejpa krnica ga je porla. Klara je omedlejla i pred gatrami vkuperspadnola. Kak dugo je leala brez vesti? Sama nevej. Gda je k sebi prila i odprla oi, se je z strahom prebudila na grozno resnico, tera je pred njouv bila. Nej je vupala vu lflknjo se zglednoti. Ka se je zgoudilo od onoga mao z Robertom? Ka de mogla zdaj videti? V stranoj bojazni ga je na tiho zvati zaala: Robert! . . . Robert! ive ee? . . . Z strganimi remi i metno se je giaso odgovor:

 Ee ivem! . . . Tak se vidi, ka je ta zverina sita! Klara je goristanola. Medved je tavtegnjeni leo vu kouti. Samo oi so se njemi svejtile vo z duge bunde, kak male, plavoga plamena olenke. Kak je deklina goristanola, je medved tudi gorizdigno glavou, goubec na velki goroudpro i se na zadnje noge postavo. Robert se je nagibno nazajpotegvo vu kout i oi na zverino obrnovl zanunjo na tiho: Ne geni se Klara! Za Bouga te prosim! Medved je par stopajov naprej stoupo, z metnimi, lejni stopaj?. Nega to bi tou strano stavo vopovedati znao . . . V oi gledati toj najgroznejoj smrti i akati, paziti, ka gda pride do njega?... Moliti se, prositi, naj konec bode toj stranoj mantri, od pameti spravlajouem akanji. Naj pride, ka pridti more! Medved si je pa nazajlego na zemlou i glavou vkraj obrno. Dale trbej akati! Klara je na kolena spadnola i molila: Gospodne Boe, reji ga od trplenja! Daj smrt na naj! Smrt! Poli nam jo! Smrt! Smrt! . . . VIII. Goik stari je ne imeo telko ludi. na razpolago, kak Medoka, ali kelko jih je bilo, te je vse polo na pomo Roberti i Klari. Tiidi to ga je dosta nazajzadravalo, ka je vu zadnjem asi nej bio natelko informirani od vsakdenenjega zviina stojei razmer i dogodkov. i bar je zvedo, ka heranji razbojniki gde i kake falotije so napravili, i kak se njim je posreilo, ali neposreilo, donok je z-

toga ne znao sebi isti kejp postaviti. Najbole je to ne znao, konkurenni banditi, ki so si med sebov ne dobri, kak stojijo prouti edendriigomi ? Vsigdar so se najli med njimi smrtni nasprotniki. Nevoenost, skoupost, zadomeavanje i mrnja je dosta skrivnoga boja pobiidila med njimi i njihovem voskejem kroui. Pejnez je te vkiiperdree raztrgo, druge tiihince pa za prijatele napravo. Tak, kak je komi bole pasalo. Edno-dva zaviipaniva je gviino imeo. Hanton Jonniji je ednok itek rejo, Winter Fredyja je pa ednok tak zagouvoro pred sodnijov, da bi brezi njega najmenje pet-est lejt vouze lehko dobo, Take dobra dela nepozabijo ni oni nej, ki zviina loveanstva ivejo i so banditi . . . Ravno tak nej, kak pa se nespozabijo z zadomeavanja. Hanton Jonn je Klaro naslediivo po njenoj pouti. V zvezi je bio z Winter Fredyjom i navzoi pri zgrablenjej teva nesreniva zaliibIenca, za njimi je ou sploj do bregov i tak je znao v tero votlino sta bila ti nesreniva pogublena. Ka kake mantre akajo na njiva, to je ne znao i ne mogeo znati. Za ednok je ne mogo drugo napraviti, kak med goustim grmovjem se skrivati i nastrejgati, ka de se godilo. Vido je kak so jesti prinesli, kak so se strae premenjavale, ee ednok, gda se je za bole gviinoga obuto, je notri ou vu votlino, ali te zgrablene voreiti je niti sam ne poskuso. Edno no je vido, ka pet-est liidi se pribliava z vozom i z velkov pazkov nika okolivzevi so vlekli za sebom . . . ali vu krnici i od prei velke daline je ne mogo spoznati, ka koga ali ka vleejo vu votlino. Samo z nervoznoga vo

i notri letanja si je mislo, ka se nika zvonrednoga godij i ka ti porobov pokatiganje samo zdaj pride. Ne je znao ka naj dela. Na znanje bi trbelo dati Goiki i pomo prositi od njega, ar on sam se nemre zboriti z tov vekov mojov. Jalnost i batrivnost sama tu nepomaga. Tomi nemernomi zbrodjavanji sta Witkins i Filippo vrgla konec. Oba je dobro pozno. Znao je, ka je Witkins zrendeluvani naj Lorda pazi. i je brezi Medoke znanja se vfipo pridti, te gvuno velke zroke ma na to. Tak se vidi, ka je v tom Goika roka vmejs. Vido je kak si Witkins i Filippo mono zguavata med sebom, kak Filippo nazajodbei i Witkins premini vu kminoj votlini. Nej je ako dale. Na vsake formo more znati, ka se godi tam notri. e edno dvakrat je tak hodo notri vu votlini, se je odloo, ka de nasleduvo Witkinsa, vejm i de nevola, e najde niko skrivno mesto kam se skrije. Kak se je odloo, tak je napravo. Pitolo vu rokaj drei, v drugoj pa epni lompa, je z tihimi stopaji naprej ou vu kmino votlino. Komaj na dvajseti stopajov je do kriopotja prio. Po teroj naj ide? Po kratkom premilavanji je z lompaom na vlano zemlo posvejto, naj se po friki stopajaj opoti. To se njemi je posreilo. Po ravnoj, naprej pelajooj pouti je dosta ve stopajov vzeo na pamet, kak pa po stranskoj. Batrivno je ou dale naprej po toj ravnoj. Pazlivo je nasleduvo vse kluke i zavinke te votline, tera se je vedno bole zaala iriti. Z obej strani so se vozglobane luknje prijavlale vu stejni. Vasi je na nje posvejto, naj se bole vospozna. Naednok njemi je ostro zguavanje vdarilo v vuha.

No, zdaj smo e na mesti f si misli. Tudi pout je ne pelala dale. V urkom, kak edna soba velkom mesti se je najo, z tere ni na pravo ni na lejvo je ne bilo vohoda. Glasi so se z strani uli. Tak se vidi, ka sem zablodo muvi vu sebi. Od etec samo n a z a j pela pout. Glas se z nike stranske pouti uje. Eden as je postano i posluho. Te je z rokov polato okoli stene, doke je ne do edni skrivni dver prio, tere so vkrajzaprle pout vu sosedno votlino. Hitro je vonajo, kak se d veri odprejti morejo. Vu itki je e z huimi zapori meo delo. TtS je samo gori trbelo zdignoti eden pokrov, pod njim bodoega na stran potisnoti i pout je e odprta bila pred njim. Dale notri je nej vupo. Odtec je tak zadosta vido i uo z toga, ka se je pred njim godilo. Medoka je pred ednim tirikuklatim, z gatrami obitim oknom stao. Nej je glado nad okno, nego na stran i je strano poutao pred njim stojeega Witkinsa. Toupi posvejt je razsvejto krnico. Razbojnik! Tak pazi ti na tebe zavupanoga loveka ?! Tak spunjava ti tvojo dunost? I z korbaom je divje vsejko prouti Witkinsi, ali nej ga je pogoudo. Witkins je prvle skoo na stran, kak bi ga pa vdarec dosegno. Si zbesno! krii z emerami nazaj Medoki. Nej sem tvoj robsluga! Nema drugoga dela, kak z korbaom se pilati? Hodi i pomori mi Wallhama poiskati! Zmenov se pa ne pilaj, ka te v roka} mam! Pozabo si e Atkinsona delo, z zgrablenim banditom, koga so nej mogli spoznati, ar so njegovi cinkoi posluhali i verni bili k njemi?....

Pozabo si, kak si pobegno z zapora v Buenos Airesi? . . . Dobro de i ti na pamet pride i z menom si nai dene, ali pa . . . Medoka je samo na toupi muvo pred sebe. Zdaj se je na moa namero, ar je zamukno i bar trepetajou, donok odlouno njemi odgouvoro: Dobro, dobro! Istino ma!... Pustiva tou! . . . . Zdaj je samo Wallham glavni! . . . . Morem ga najdti, i bom tak dugo ivo! itek, bodounost mi je od njega odvisen ! Hodiva zdaj naednouk! I nej brigavi se z nikim na dale se je z hitrimi stopaji vonapouto z votline. Hantoni je komaj ostalo asa, da se je v sili vu edno luknjo skrio i ta dva sta e mimo njega tirala. Skoron ka sta v njega nej vdarila. Hantoni je najprvo delo bilo, ka je notriou vu drugo votlino z tere sta ravno Medoka i Witkins voodbejala. Naravnost je k gatram ou i skouz pogledno. Tak se je zosago, ka je nedovejdno nazaj stoupo. Na drugoj strani od gater je eden straen velki medved stao na zadnje noge postavleni, fudajoui i mrnjavivi gledo na pred njim stojeega Roberta pripravleni naj na njega skoi. Grozno! Grozno! muvi Hanton zvon sebe. Betialna mis e l ! . . . Kak njemi naj hitim na pomou? Samo naj ne zamudim, doke pout ta najdem! . . . Te razbojniki Medoka! . . . Samo on je pripraven na take grozno delo!... Zdaj je nazaj bejo po pouti gde je prio do kriopotja, gde se je po svojem raunanji na stransko pout obrno. Dobro je prio, dosegno je mesto ti strani dogoutkov.

Klara i Robert sta ee izda vu tistoj stavi trosila te brezkonni as, bluzi od zgublenjej pameti, med vedno vekimi nemirovnostmi. Hanton je edno za drugim petkrat strejlo na medveda. Prvi strlaj, ga je v lejvo okoii pogoudo. Naglas strlajov je tak rumio po cejloj votlini, kak da bi tuki strejlali i se je vmejo vu smrtno troublenje tezverine. Kak da bi se vso kamenje ruiti telo i cejla votlina poruiti tela, je ropoto te straen glas. Medved se je vu boleinaj gda na pravo, gda na levo stran meto i te se na dugi tavtegno. Kak potok se njemi je lejvala krv z ran. Klara je nej znala, ka to je njidva reitel . . . Joi se je pred njega noge vrela i zahvalila: Bog vam naj plaa vao dobrouto ! Hvala vam! Hvala vam!... Glas se njej je vu jo vtio. Velko veselje jo je ee bole odnemoglo. Nej se je mogla zadrati. Debele skuze so njej tekle doli po licaj . . . Hanton se je dolinagno k njej i je gorizdigno to vu cejlom tej t i' trepetajouo deklino. Pomerite se gospodiina Kla-. ra! . . . Pomerite se i vam pravim ! . . . Zdaj je e vsa nevola minola . . . Ka ste se rejili, tou. staromi Goiki mate zahvaliti . . . on je vse tak vodo . . . Klara se je z cejlov mojouv vu gatre zgrabila, naj vkiiper ne spadne. Hanton je pa Roberta ou voosloboditi. Gde so vas se prinesli? pita Roberta. Tam, tam . . . lakat jeste na gatraj! . . . V lejvom kouti, sploj, odzgora. Za par minut je Hanton dolizbio lakat i pout je odprejta bila.. Robert se je poskuso moko obnaati. Moko prenositi to nepriakano oslobodjenje z te grozne stave,.

ali te vopretrplene nevoule so njemi natelko odnemogle ivce i dunovejst, ka se je zdaj nej mogo zadrati. V roke si je nagno obraz i z hripajouim glasom ere: Ka ste vi vinili nama . . . ka ste vi vinili . za tou nega zadosta radosti i blajenstva na svejti, -z kem bi vas Gospodni Bog zadosta lehko obdaruvo . . . Pustimo! Pustimo tou ! odvrne vkraj od sebe Hanton to zahvalnost. Srea je, ka se je tak zgoudilo! . . . Za drugo se pa ne brigajte don Gardio! . . . Zdaj se je k medvedi obrno i ga pregledavo. Zverina je v celoj duini tavtegnjena leala. Na ednoj zadnjoj nogej je z lancom bila privezana za edno vu steno notrizazidano verigo, tak ka je samo par stopajov mogla naprej napraviti . . . Zato je medved ne napado, zato je ne na Roberta skoo. Samo postraenje je bilo cejlo ! ere Hanton. Gospod Medoka je ne teo Vas vmoriti i razejsati dati, kak vidim, samo se je spilo z Vami i Vas na smrt postrauvo, naj on viva od Vae mantre . . . Kaki lovek . . . Kaka zverina ! . . . Klara se je v Roberta naroa vrgla: Kelko si trpo za mene ! . . . Zna mi li to odpustiti ? . . . Robert jo je poglado po vlasaj : Ti si ravno telko trpejla za mene! Mogoe ee ve! Midva sva si zasluila blajenstvo i edendrugoga! . . . Sami so ne znali, kak so prili vo na svetel den. V glavi se njim je vrtelo, kak da bi pijani bili so

edendrugoga podperali i tak hitili vo z te strane votline. Robert je saeno gledo na to deklino. Kak nou arni vlasje so njej snejgbejli postanoli od par vor grozni nevoul i mantre. Tvoji bejli vlasje so meni dragi od vsega diamanta i lepi, kak pa prvle doke so ee arni bili! . . . Hanton jih je silo, naj kak najprvle, se vu gviinost spravita, prvle kak bi pa Medoki na pamet prilo za njidva se brigati i nove mantre vonajdti. IX. Stari Goik i je e zano, te je popolno delo teo napraviti. e dugo je imeo znanje od Medoke eftanjem z Wallham Lordom. Znao je, ka ta od vsega loveega vorazslaena zverina sploj v rokaj dri toga nevolnoga Lorda i od vsega za bole glavno dri, naj ga z vrejdnosti vozobrne. Na to je rauno, gda je zavupo svojga staroga prijatela Winter Fredyja, naj za eden as skrije Wallhama i sam se naj do asa ne kae nindri. Fredy je z pri njem navadnov tonostjov odpravo na njega zavupano delo. Natelko je potuvo Goika, ka je za to niti plaano ne teo meti. Lorda je odneso k ednomi svojemi dalejnjemi prijateli i te je obvejsto to na policijo i gorizglaso Medoko. Ka Wallham Lord, koga je njegova familija e dugo iskati dala, je vu roke opiumvercarov spadno, ka je telovno sploj nanikoj prio i dua samo e spat hodi vu njega, ali rodbina si ee lehko rei njegvo velko vrejdnost, z tere ga Pedro del Medoka sploj voraz-

slejti e. On njemi tudi dava te prepovejdani opium. Na dale ga je obtoo, ka Medoka vu Calelugia bregaj bodooj vili svojoj, dosta takega dela, tero je prouti zakoni . . . Tam se najde z svojimi cinkomi vu ednoj votlini . . . i vu toj votlini je e dosta ludi preilo s svojimi pejnezi, ali z drugimi dragocejnimi remi . . . Edno nou se je Del Medoka na neprijetno resnico prebudo . . . Hio njemi je policija vzla okoli... i ee prvle kak bi pa odskoiti mogo po niterntfj podzemelskoj

pouti, so na njega vdrli dveri i so> ga zgrabili . . . Del Medoka je pred soud prio. i bar ka Klara i Robert sta nej svedoila prouti njemi, se je zadosta svedokov najlo, ki so posvedoili toga panjolca razbojnika dela. Medoka je nej poako, ka bi vo povedali obri njega te smrten soud, nego kak je tou e njemi prispodobno bilo, se je za lani motvoz goriobeso za gatre na vouze oknu Za bole plemenitno je dro, naj, sam soudi obri sebe. Konec.

Njej v o r j e m . . .
Vedr je, nemam mra vtt Idem, tam pred . . . me nekaj st&vla. Pred njnoj hio, gledam I vidim, da se poitki spretvla. Zdaj ide sp&t. . . r&vno zadnji piamn, posveta vg&sne v okni. J o vidim, kak se v postel Ide i m e d vankle se vtopl. Stojim pred njenim o k n o m i ujem v tlhoti njeno sred Kak glasno neredno tik, tak bije koda, da nemrem d o nJ6. D a bi jo poboo, kuno i pa pomdro njeno srce V u sp&nji moje Ime epee I milo z o v e mene. Vse to njej v6rjem, ka v epnjl gul, Ar 6ujem njeni viista. O b e n e m njej vttrjem ka me lubi tak kak niedna druga. TALANYI F R A N C .

Prvovrstna zdravstvena k vini nijboga kisila voda je

P E NS L A T N IA
Europe nAJveki senavnatronlithion drea klella voda

Lastnika:

Vogler Joef i Jano

Pota, telefon I eleznika postaja

Slatina Radenci.

Reeniva.
Imre, pravi predstojnik dnes te namesto Jakoba Vi sorterali poto. Imre vzeme svojo hobo i odide v driigo sobo, gde se razdelava pota. Celi bregovje pisem, dopisnic, novine i driigo potno poilanje e aka na gor delanje. Imre ostane sam v toj sobi. v roke vzeme paket pisem i zane je razdeliti, kak 'ak sortera, njemi na pamet pride, da je zdaj prilika v ! edno ali driigo pismo pogledno i. ka pa i bi . - . Ne, ne tolvaj nemre postanoti... Ali ka pa de stem dugom. teroga je nicou z kartami napravo ? . . . Veer do desete vore je na svojo potenost obliibo, da de ga poravnao Ali kak ? Skem ? . . Kak tak pisma razdelava njemi vu rok pride edno malo bole kusto pismo, z prstami stisne, polata, tak se njemi vidi, da v tom pismi je nekaj nenavadnoga, hitro odpre, pogledne . . . Oh, vkano se je, samo neka fotografijaPisma z hitrostjov nadale tala, znovi edno kuje pismo . srce njemi zane glasno i hitro biti . . . pismo je odprto! . - . vsi tiri strani so puni pisanja, na sredi pisma pa dv po sto papernatniva peneza. Ravno telko kelko je duen Peneze skli v epko, pismo pa zane *eti: Luba sestra! Nevem kak bi zanola to moje milo i slednje nesreno pismo, v terom ti naznanje dam: Te, gda bo ti to pismo tela, sem jaz e ve ne med ivimi. To pa zato, ar se dnes, kak to pismo napiem i je na poto dam, se zagiftam. Zagiftala pa se bodem zato, ar me je Francek pred ednim mesecom sramotno povrgo. Mislila sem si e te vasi ivlenje vzeti, ali ne sem mela telko moi, da bi to napravila. Zdaj pa kak sem opazila, ka je nijna liibezen ne ostala brezi posledic. To sramoto nemrem nositi, da bi povila nezakonsko dete, teroga de usoda ravno tak*a kak je moja, ar nezakonska deca na svejti nemajo nigdar kaj dobroga V pismi ti poilam dvastotaka, teriva vzemi i je poniicaj, mogoe, da bo ee na mene kaj troiti mela . . Moja gospa so se e odpelali v toplice, jaz sem ista sama dom i kak sem iila, da je najlepa i najhitreja smrt z plinom . Imre to pismo nemre dale teti, vepko potisne i v driigo sobo vstopi i na tihoma zaunja svojemi tovarii, da ga naj teas zastopa v njegovom deli doke nepride nazj. Imre vstopi na dvorie, vzeme slubeno motorno kolo i se pela z najvekov hitrostjov proti tistomi kraji, kak je vu pismi naznanjeni atres To hio dobro pozna, ravno tak pismo pisajoo Juliko. V tom kraji je e dostakrat slubo delo ka pismonoa.

Dveri so odznotraj zaklenjene, zopstom rogae, vu hii je vse tiho. Glaojno na dveraj stere i tak notri segne pa odklene, skoi v edno sobo, v drugo, v kiihnjo, nindrik nikoga. Odpre dveri kopalnice, tera je puna z plinom, naklaj leij Julika v nezavesti. Plinovo pipo zakrne. Deklino odnese vu kiihnjo, gde odpre okno skoz tere se z ogradeka sune friek zrk. Poskusi z umetnim dihanjem i reevanje opravla z veseljem. Veseli ga, ar ta mlada lejpa deklina, na teroj je e prvle vekrat svoje oi pozdbo, ee iv i zdaj jo na rokaj drij. Ne, ne je prio kesno . . . Kak se je Julika z pomojov pismonoa z driigoga svejta povrnola i je odprla oi, zaudeno glda na poleg sebe stojeoga potara, ne je mogla razmiti, kak je prio te lovek se ? . . . Po tem se zane jokati, jokala se je tak, kak se samo lehko joe edna mlada od mrtvi stanjena enska v rokaj ednoga mlddoga moka. Od plina jo je glava bolela i je tak slaba bila, da je komaj guala. Ne jo je mantrao spitavanjom, ne jo je pitao zakaj je la to delat, zakaj bi jo to spitavo, da je e itak vse znao z pisma. Kak je malo moneja postanola, zane se njej on spoveda-

vati, povedo njej je, kak je prio se i ka je napravo z nj&iim pismom i z penezmi. Vidite draga Julika, jaz sem slab lovik, tovaj sem, vkradno sem vae peneze, tak dale sem se spoz^bo i to vse zavolo kartanja. Ali obliibim Vatn zdaj tu i mi odpustite.. . tak ve nigddr nemo vzeo vroke karte pa se tiidi ve nigdar nemo karto. To vam obliibim zdaj tii, gde sem Vam Vae ivlenje reo i sem si mojo blajenstvo osnovo. i ete mi odpustite, e pa neete, pa me dajte zapreti, kak tovaja. Zapreti! Zapreti privite ? . . . Kaj zapreti ? Dobro po Vaem elenji naj bode, mo Vas dala zapreti v moje srce, kak tovaja mojega src. Imenitno pravi on. Izvrstno sta se razmela. Veer po slubi je svoj asni dug poravno z dvoma stotakoma. Z kartami naprdvleni dug je astni dug, teri se more astno reiti. Imre je oblubo, da se ve nede karto i od denenjega dneva naprej je svojo oblubo zdro, Za eden mesec dni se je oeno z Julikov i to z dv razloga : prvo, ar jo e dugo rad meo i ob drugim pa zdto, ar v njegovoj slubi eden oenjeni nameenec dobi meseno namesto osemsto, jezerodvesto dinarov.

P r i r i u l r a c i 7 < i s 1 o n i a f Od toga predmeta je izila jako zanir U U U K o d J a l A 1 V I C I 1 J C X m i v a knigica, tero tevci dobijoista kenki, e jo s kartov zaprosijo od pot. zbiralnoga mesta Ernest Pasternack, Berlin SO., Michaelkirchplatz 13, Abt. III. 11. Na driigom mesti se od toga lejko obirneje poduite.

Mika i fikali.
Repeoga obraza kmet se postavi notri v pisarno ednoga znanoga fikalia. Potiivanoga gospoda fikalia iem ? Jaz sem to. Kaj bi pa radi prijatel ? Loo bi se rad . . . Prosim ji, da me loijo od Brglesove Fanike. Od Brglesove Fanike ? to ste pa te Vi ? Jaz sem Brgles Mika. Zakoj pa te ne pravite, ka naj Vas od ene loim ? Zato ne, ar jaz dotino ensko osebo ne drim za svojo eno. No, no, pa za volo kakega vzroka Vas naj loim od nje ? To jaz na gospoda fikalia zaviipam. Hja, da je to ne samo tak, moj dragi prijatel. Za volo kakega vzroka se ete loiti, to Vi morete povedati, ar to Vi znate, ka kako nevolo mate z enov. Hat, prosim ji, naj vloijo tobo za volo teke telovne pokodbe. Za volo telovne pokodbe? Te Vas je pa ena zbijla ? Ne, prosim ji. Jaz sem njo zbio. Fikali se zasmehe. Da je pa to ne tak. Po tem samo ona lehko toi Vas ino se loi, ar ste Vi krivec. Ej, njegvoga abela. Zdaj e gospod fikali so tiidi na njenoj partaji. Kak bi bio jaz kriv, i je ona lefetala proti meni ? Fikali se v dugi gu pusti. Frtao vore je trpelo doke je tomi trdoglavnomi Brglesi raztolmao, ka pod tem njega nigdar nika birovija nede loila od ene. Nego i se obadva skupno zglihata, da ne trpita eden-driigoga, pod tem pogojom se lehko zane toba. Teko, ali itak sta se naslednje zglihala v formalnosti loitve. No, pa kelko reskirate na to delo ? pita fikali. Dva mejseca. Mislim, ka v telkom asi vred spravite. Ne v asi, nego v dinaraj, kelko reskirate za loitev. To naj gospod fikali povejo, i i so povedali, te se jaz e bodem pogajao. Pol vorsko pogajanje se je zanolo. Stari Brgles je z nogami i rokami lamatao, na nebo i zemlo prisegao i pogajao. Na slednje se je fikali nevolo i nervozno po stoli treo. Edno jezerko kota i ni pare ne menje. Sedemsto dinarjev prisiijavle Brgles. Jezero! Osemsto ! Ni pare ne pustim ve. Jezero dinarov, ali ne prevzemem. Te pa pravite, ka pod jezero ne vzemete prek? Ne, ne vzemem. Brgles se pomiri, goristane i pomali proti dveram ide. No, te so li poteni i dober lovik g. fikali dr. X. Od kakega dr. X. goite Vi ? pita fikali Brglesa. Od kakega, od tistoga komi sem veraj dao prek mojo tobo za loitev. Prek ste dali ? ujete, vaega pilatua, ka ste se pa te pogajali tiri vore z menov, i ste e tak prek dali celo zadevo ednomi drugomi fikalii ? Samo zato, prosim ji, ar sem teo znati, i so g. X nej predrago vzeli prek to mojo tobo.

Sankanje
Jaj da lepa je zinia, Deca v njej so veseli. Snega je kak blazina Lepi beli i mehki Zbregov, dolov, prek grabe V belom snegi veselo Z ve decov sani same Kak voter se nesejo. Ne sija sunce mraz je Taki, da vse trpee. Deca zato itak se Sanka, i gli drgee. Ndj je, kak te, naj bode Velki sneg i kripanje, Zdto itak najbole Veselo je sankanjeTALANVI FRANC-

Cenjenorni t =

obinstvi

naznanjam, da

imam na zalogi veliko izbiro najno-

vejega modnega in vsakovrstnega kratkega blaga v moji

manufakturni trgovini
II (prel Brat. iftar in Hahn). | | | | | | | | | | | | | | | | | [ | 1 | | | | | | | | 1 | ] | [ | | | zadovoljivo ! Prepriajte se in oglejte si zalogo, postregel bom vsakogar

Tvornika zaloga perila !

Solidna postreba!

IFTAR KAROL
MURSKA SOBOTA.

PRIPOROA SE s

Nisike cene 1

L a s t n ii n t e r e sv s a h e g ab e t e n i h a ,
rol popunoma kenki 1 franko pouno knigo s slikami i da poniica ponudbo od poznane firme Puhlmann & Co., Berlin 440., Mfiggelstrasse 25-25a, tera obstoji 2e duga leta. Pazite na oglas v naem kalendariji.

B l a g o s l o v i t e vf u n d a m e n t n o g u mm s e l a n s l s ee v a n g . c r U v e .
Selanski verniki so se z velikim navdiienjom i oumurnostjov e ve let pripravlali, da bi se med njimi obnovilo versko stanje, kake je bilo pred 300 leti v tom kraji. Vse te priprave so pa 27. julila 1939 dosegnole svoj cio, gda so zanoli s kopanjom fundamenta za novo cerkev. K tomi znamenitomi inenji je pripomoglo vsestransko razmenje cerkveni i civilni initelov g. Benko Joef i vnogo drugi odlinikov, tere je vse prav prisrno pozdravo pri vhodi olski upravitel g. Hari Dene. Po blagoslovitvi fundamentnoga kamna se je vrila sveana seja. Pri toj priliki je predsednik evang. filiale v Seli g. Va Karol srno pozdravo gg. duhovnike, sinj. inpektora i druge odlinike, terim se je tiidi najtopleje zahvalo za navzonost i vse-

kak tiidi vnogi dobrovolni dari, tere so dobivali od vsej strani. Te znameniti dogodek se je pa 20. augusta 1939 ee bole potrdo. Te den je bio blagoslovleni fundamentni kamen nove evang. cerkvi v Seli (kak vidimo na sliki), tero so izvrili senior g. Kovat tefan iz Sobote z pomojov gg. duhovnikov: Darva Aladarom iz Krievec, Skali andorom iz Lendave i Kuhar Francom iz Moravec. Slavnosti so se tiidi vdeleili sinjorski inpektor

stransko pomo. Zahvalo se je tiidi vsem evang. bratom v Ameriki i bratom doma, ki so daruvali ali pripomogli, da se ta lepa miseo ednok z Boov pomojov vresnii. Te lepi osvetek ostane nepozableni vsem tistim, ki so od bluzi i dale prili v Selo, da naj tao vzemejo pri tom veselom dogodki. Tomi veselomi dogodki se panajbole radiijejo selanski verniki, da po 300 leti pa bodo meli v rojstnoj vesi cerkev, v teroj de se glasila Re boa.

Kamena upa.
Portugalska pripovest.
Na Portugalskom v ednoj vesi je ednok svejta hodo eden barat koudivat. Ali napekao se je, ar je v cejloj vesi nej dobo niti falajek kruha. Kak pride e k slednjoj hii i za Boo volo prosi nikaj za jesti, so se te hie lastniki samo smehali z njega i njemi pravili: Vej ste pa zadosta moni idite delat, ne ka tak moen lovik hodi okoli prosit! Ali alodec je velki gospod, gda zahtejvle svoj ju. Te barat je pa tudi bio zadosta prefrigani. Doj se sede pred vratami poleg studenca, vzeme eden kamen i ga zane prati pri studenci bodoem kafi. Gospodinja i slukinja ga gledajo : Glej, glej toga noroga barata, lekaj de kamen jo. Ja, se oglasi barat bormi bi Vam preve hvaleen bio, i bi mi eden lonec posodili, da bi si skiijao kamnovo upo. Kamnovo upo? ga gledate zaudeno enski, ali eden lonec njemi zato data, ar sta radovejdnivi bile, kak vovidi taksa upa. Barat vzeme lonec, dene kamen v njega i nato ga do polojne nalije z vodov. Zdaj prosi gospodinjo, da i Iejko dene na parhert. Kak voda vre v lonci, barat vzeme edno lico i zane kotavati. Hm, kak je fajna, samo malo neslana je, si zmuvi. Neslana je, no vej pa eto mate sol. Njemi dajo sol i ga dale z velkim udiivanjom gledajo. Barat meja, meja to kamnovo upo, za eden as si malo strosi glavo i ere: Fajn je, fajn, ali kak bi fajn bila, i bi malo zelja bilo notri, te bi si lovek ee prste polijzao. No idi ere gospodinja svojoj slukinji pa prinesi z ogradeka dvej glavici zelja. Slukinja prinese zelje i je da barati, teri je lepo zapere i notri zree v upo. Pomali meja dale. Za dobri frtao vore, gda pa zane vreti, znova kota to kamnovo upo i samo namali mahiie z glavov. Ka je, ka je za nevole, ga spitavleta tevi enski, terivi sta e nestrplivo akale, ka se skiija stoga dela. Hej, hej, da je pa fajna, si lie vusta barat, ali i bi tii notri ee eden falajek kolbasa bio, ee i angelje bi se polijzali i ne vorjem da bi bio v toj vesi lovek, ki bi v svojem ivlenji jo takso nebeko dobro hrano. Kak gospodinja to iije. se napoti v shrambo i prinese eden prei velki falat kolbasa, teroga barat v mali falataj notri zree v upo. Za dobri pol vore barat vzeme iz parheta lonec, dene ga pred sebe i zane majno jesti. Gda je e vse pojo, je zadovolno stano gori. enske ga gledajo i idejo k lonci, v terom je kamen ee izdak notri bio. Hej, barat, njemi ere gospodinja, ka pa bo z kamnom ? Z kamnom? Ja, gda pa kamen mislite pojesti ? Ja tisto ne bom delao, nego ga vzemem vo iz lonca, pa gda pridem znova pred take nedarovitne liidi, te bom si znova kiijao Kamnovo upo" ere smehe i zadovolno zdaj e sit barat.

Kmetijska ola v Rakianu.

Namen zavoda.
' Kmetijska ola v Rakianu ima v prvi vrsti namen, v enoletnem pouku izobraziti in vzgojiti mladenie, ki so dovrili ljudsko olo, v dobre in umne kmetovalce. Izobrazba se vri iz onih panog kmetijstva, s katerimi se prvenstveno bavijo kmetovalci v okrajih Murska Sobota, Lendava in Ljutomer, ker ustreza uni nart predvsem potrebam posestnikov iz teh okoliev. Poleg splonih, utemljevalnih in pomonih predmetov se obravnavata kot glavna strokovna predmeta poljedelstvo in ivinoreja, sadjarstvo in vinarstvo v" takem obsegu, kakor to najbolje ustreza kmetijskim razmeram v Sloveniji. Pouk podaja uencem zaokroeno strokovno znanje v teoriji in praksi in jih obenem usposobi za nadaljno samoizobrazbo iz vseh kmetijskih panog.

Banovinska kmetijska ola v Rakianu.

Uenci se sprejemajo predvsem iz zgoraj omenjenih krajev, v drugi vrsti ele iz drugih delov Slovenije. Izven te naloge ima ola e namen, da prideluje na svojem posestvu, kjer naj se poedine gospodarske panoge medsebojno izpolnjujejo, priznana semena it in drugih poljskih rastlin, sadna drevesca ter podlage in da vzreja dobro plemensko ivino. Tako slui zavod z oddajo plemenskega in semenskega materiala tudi splonemu pospeevanju kmetijstva v Sloveniji. Na ta nain urejeno olsko gospodarstvo nudi uencem vedno dovolj prilike za praktino udejstvovanje in vebanje pri vseh delih v poljedelstvu, ivinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, drevesniarstvu itd. in si gojenci ob tej razvrstitvi kmetijskih panog prisvojijo s teoretino naobrazbo tudi praktino

znanje v takem obsegu, da ga lahko po dovritvi ole s pridom uporabljajo na domaih posestvih. Po potrebi prireja kmetijska ola tudi strokovne teaje za praktine kmetovalce v svrho pouitve gospodarjev o naprednem gospodarstvu in o novih pridobitvah na polju kmetijstva, ki pridejo v potev za kmetijsko prebivalstvo v slovenskem Pomurju.

Sprejemni pogoji.
Vsako leto se sprejme v zavod 25 do 30 prosilcev. V prvi vrsti se sprejemajo sinovi kmekih starev v starosti od 16 do 22 let, za katere se predvideva, da ostanejo po dovrnem olanju doma na kmetiji. olsko leto se prine vsako leto s 1. oktobrom in se kona z 31. avgustom. Oskrbnina znaa 300- Din meseno. Banska uprava prispeva k tein strokom 3 / 5 , 2 / 5 pa plaajo gojenci sami, oziroma se krije ta razlika s podporo okrajnih kmetijskih odborov, tako, da odpade mesene oskrbnine na poedinega uenca le kakih 5075 Din. To je v resnici malo plailo, e se upoteva, da imajo uenci na zavodu vso oskrbo (hrano, stanovanje, pranje perila, popravlanje in ivanje perila itd.) V interesu naega kmetijstva je, da se tukajnji posestniki odloijo, da poiljajo svoje sinove v im vejem tevilu v ta na kmetijski zavod, ki ima vse predpogoje, da nudi gojencem temeljito strokovno izobrazbo.

taPiMBEH O
V a m nudi res po ceni vsakovrstnega mokega perila, manufakturnega blaga, klobuke, denike ter trikano blago za deco in odrasle.
Na zalogi nepremoljivi Hubertus" kaputi, enski kaputi itd.

v M. Soboti

Glavni trg.

VELIKA IZBIRA!

CENENI5IKE!

M hasni d o b r o hino urastuo, n e g o jezero prijtileis^htonM

V vsaki dom prinaa udodelni hini fluid BILJNA ROSA radost i slui zdrdvji. Izkustva 100-lefne APOTEKE v BAI bodo hasnili tudi Vam.

Dober tana.
Dnes sem v parki doli sejla na edno friko pofarbano klop i mo mi je vasi dao peneze za novo obleko. Povej mi friko, kde je tista klop.

Sini je podobno.
Fotograf: Prineso sem kepe, tere je va sin dao pri meni napraviti", Oa: Kepi so njemi mono podobni. Jeli "je e3plao ?" Fotograf: Ne, gospod, pravo je, ka vi . . Oa: To pa njemi je ee bole podobno 1"

Ne razmi.
Ka pa ti je Pali, ka se e cele pol vore dere? Ah, ajta pravi tebi, da si kobila, ti njemi somar, ka sam pa te jaz ?

Strano, te deca.
Mama: BeIa, tebi pa fali eden falat od kopalnih hla". Bela: Ne, mama, ne fali mi, v epi sem z sebov prineso!"
* * *

Pri vojakaj.
Ka zija, somar? Razmim kaplare! Ka razmi? Ka zija, somar!

Brezi strdha.
e pali kodivate. Idite vo, ali pa pozovem svojega moa. Samo ga pozovte. Poznam ga. Veraj me je sagao, ka pozove svojo eno.

Na sodniji.
Obtoenec vam je pravo, da ste somar, jeli to istina ? Istina je, gospon sodnik. Zakaj ga pa te toite?

Varaki otrok.
Pogledni mama, tista gospa pa doji kravo. Zakaj pa ne spiple toplinov, da bi mleko hitreje teklo.

Maloga Ferka je oa nabio. Gda se je vozjokao, je pitao svojo mamo: Jeli je dedek oo tudi bio? Tiidi, je odgovorila emerno. I dedokov oa je tiidi dedeka bio ? Zagviino! I oa od dedekovoga oo je tiidi bio dedekovoga oo? Se razmi! Ali tiho bodi e ednok s svojimi vokivonimi pitanji ! Malo asa vse tiho. Naslednje pravi Ferko: Mama, povej mi samo, to je to. sploh zaao ?
* * *

Ee eden.
Pri olskom izleti je pravo romantino razpoloeni dijak svojemi profesori: Kelko interesantnoga bi ta krava lehko povedala, i bi znala guati! Profesor: Ta krava bi pravla: jaz sem gjtinec".

Dedek, jeli si ti bio tudfkda ista mali ? Se razmi, moj mali! Oh, te si mogo pa smeen biti z svojov dugov bradov i oalami.

Med prijatelicami.
Veraj mi je Ivan pravo, da sem najlepa devojka, tero pozna! Ravno to je pravo lani meni! No, te se pa vidi, ka letos ma e bogi okus!

to bi to znao.
Prosim Vas prah za buhe. Za kelko ? Vrag ga zna, nej sem je presto.
#

Znajao se.
Gcspodiina, kelko ste stari ! To se ensko nigdar ne pita ! Odpustite mi, nej sem znao, da ste tak stari.

Kesno veer je prio Toni z svojov zaroenkov v park. Kak se sedeta jo on pita : Ali te lehko kiinem ? Ja, ali misli, da sem prila sem akat autobus !
*

V norinici.
Doktor vidi, ka eden nori pismo pie, ide k njemi i ga pita : Komi pa piete ? Komi bi pisao, sebi ! No, pa ka dobroga ste si napisali ? To pa ee nevem, ar mi je potar ee ne izroo pisma.

Profesor : Kelko bratov ma ? Dijak : Ednoga gospod profesor! Profesor: To je pa udno, veraj mi je tvoja sestra pravla, da ma dva !

Toen odgovor.
Ste e dugo vdovica ? Od smrti svojega moa!
*

Zna on zakoj.
Prosim edno kilo kisiloga grodja prosi mali Jokec na plai g. Krstica. Kisilo ? Zakoj to ? Zato ar ga te nie nede jo, pa ostane vse meni !
*

Zna ajta, dnes mi je eden deak pravo, ka sem slien k tebi! Ka si njemi pa na to ti odgovoro ? Nikaj ne, ajta! Ka sem mogo, i je bio dosta veki od mene.

Gramatika.
Mikec, kako vremen je to, i tvoja tetica pravi: ja sem bila lepa pita kolnik maloga Mikeca. To je minolo vrejmen ! A ka bi bilo i pravi: jaz sem lejpa ? To bi bila la . . .

Mali tevek pride v trgovino, gde je njegova mama stalno kupiivala, vzeme z epke cedelo i zane narouvati : Dajte mi deset i pol kile kave po 28 dinarov, trinajst paklinov svej po 9 dinarov, tiri i pol kil cukra po 15 i pol dinarov i 8 kil ajfe po 8 dinarov! Kda je trgovec spakivao vse i zrauno kelko kota, pravi teveki: Raun voznese 564 din. i 75 par. Ma ti telko penez ? Ne, nika penez nemam ! Dobro, te pa vse gori spiem na mamin raun. Ne, to ne delajte, ar moja mama od toga nevej nika. Nego kolnik so nam veraj to dali za nalogo i jaz kak te sem se mantrao, nikak sem nej mogo izraunati.

Fikdliova mo.
No, zdaj, kda ste oproeni, mi lehko odkrito povejte, i ste vkradnoli kravo ali ne ? Gospod advokat, odkrito vam povem, prvle kak sem na sodnijo o, sem bio ista gotov, da sem jo vkradno, po vaem gui pa sam sebi ne vorjem, i sem jo.

Mati: Ka je Pita, zakaj ma zavezani nos ?" Pita: eo sem ponofati, i kaj slanina dii vmijoj pasti".
* * *

Tisonoec.
Moki, teromi so povozili nogo, je proso 1000 lir. Jeli mislite, ka sem milionar? je pravo lastnik avtoja. Jeli mislite, ka sem jaz tiso noug lovek? odgovori povoeni.

Doktor: Vi ste tak zdravi, ka te do sedemdeset lejt iveli". Betenik: Ravno dnes sem telko star". Doktor: Vidite, da sem prav povedo." Poslala: V i d a A g n e k a , Selo.

Pred birovom.
Gospon birov, rad bi se pritoo. Li vo njov. Je tak voni. Sto ? ena. Ka pa te mate? Na klesto sem jo. Gute e, da vas razmim. Odila je. I? . . . Rad bi bio, i bi nazaj prila ! Vala, najprvle jo zbijete, te bi jo pa nazaj radi meli. Ja, ja, da bi samo nazaj prila ! Radi bi bili? Kak ne, rad bi bio, da bi dala podpis, ka se zaistino misli raspitati.
* # *

Moder.
Povej mi, kama je dale: do Avstralije ali na mesec ? Do Avstralije. Zakaj ? Ar mesec vidimo, Avstralijo pa ne.

V perotninskoj trgovini.
Kupec : Rad bi vido edno zaistino debelo gosko. Pomonik : Malo poakajte, vasi pride naa gospa.

V krmi.
Tepe: Prosim eden liter vina. Krmar: Ma peneze? Tepe: i bi jaz peneze meo, te nebi proso, nego bi zapovedao.

Birov: Zakaj ste toga loveka za viija poili, te gda vam je on nika ne djao ? Obtoenec: Preve sem emeren gratao, ka sem ga tak preve veseloga vido na tom grdom dragom nevolnom svejti.

7nclDfllBnnot i icfina I G d a e d n a dobra stvar v najiri slojaj naroda vse UU9lb]llbllUai I iBlIlIll S do najviii krogaj pride do odobravanja, e se najdejo liidje, teri z podobnov stvarjov probajo sreo. Tak se proba srea pri povsem priliiblenom, iz zdravilnoga alpskoga bilja sestavleni Planinka aj", ali vsi tisti, teri so se osvedoili od zvunrednoga dobroga delovanja Planinka-cija" pri vseh motnjaj prebave i pri vnogo tevilni betegaj, teri nastanejo zavolo nepravilnoga pretakanja krvi, kak i zavolo nerednoga delovanja alodca, reva, jeter, ledvic i bubrega, ne dajo se zapelati, nego kupiijejo v apotekaj samo prvi Planinka-aj-Bahovec" v zaprejti plombirani paketaj z jasnim i virilivim imenom Bahovec" iz apoteke Mr. L. Bahovec v Ljubljani.

Mali Pali se je svado z gospodiinov, tera ga je vila. 1 zdaj", pravi mama, kda je oba pomirila, idi k gospodiini i kuni jo !" Kiinem jo naj", pravi Pali, da dobim taksi pofon kak ga je oa dobo . . ."
* * *

Tolaba.
Gospod doktor, iio sam, ka se je pripetilo, gda je doktor vrao betene na elodci, pa so vmrli zavolo tifusa. Bodite brezi skrbi, koga jaz vraim na alodci, tisti bo tiidi zavolo alodca vmro.

V internat je prio nov. dijak i prvle kak je zaao jesti, je zbriso no i vilico v stolnjek. Ravnateo ga pita, kda to vidi: Jeli je pri vas doma taksa navada?" Ne", pravi dijak, pri nas doma denejo na sto samo isti esceig."
#

Nerodno.
Zakaj pa mate tak alosten obraz, gospod profesor ? Zgiibo sem oale, zdaj jih pa nemreni prvle iskati, doke jih ne najdem. Vej jih pa na nosi mate !

Kelko let si star, ti moj mali prijateo ? est let. Ka, est let? I si ne veki kak moja marela? Kak stara pa je te vaa marela ?
*

Opraviilo.
Mo pride kesno v noi domo: Ne bodi emerna, stara. Zna, dnes sam gvinao pri kartaj celoga kozlika. Kde pa ga ma? Mislo sem si, ka bom z kozlikom, pa sem ga odo. Prav si vino. Kde pa ma peneze ? Vidi, te pa sem zapio.

to je prvi pravo, da je zemla okrogla ? Jaz ne, gospon kolnik !

* *
*

Pita, povej mi rei otrok. Dvojka!

dvojino

od

Ne je dobro razino.
Vidi se mi, da sem va obraz e vido ednok na drugom kraji. Ne zamerte, gospod, e od svojega rojstva naprej mam sploh obraz na istom kraji.

Te pa e.
Kak je z vaimi oami ? Doktor mi je pravo, da zdaj e boge vidim.

Teko naroilo.
Trgovec inai: Oda bom doktorovoj gospej pravo ceno za zeleno svilo, mi more zaepetati, da je prodajna cena viia. Zaepei mi tak glasno, da te bo gospa ula, ali ne tak, da bi mislila, da epee zato, naj te ona iije.

Dobro stanovanje.
Stanovanje mi pae. Vzeo bi ga, i bi ne bilo tak drago. Gospod, vi ste ista pozabili, da je prveji stanovalec v njem gvino glavni loterijski dobitek.

Rodbina.
Ti, to pa je bio te gospod, teroga si prvle pozdravila? To je bio tretji mo prve ene mojega drugoga moa.

Malo preve.
Oa sini: Plaao sem ti stanovanje i hrano, dao sem ti peneze, ka bi ee rad meo od mene?" Sin: Da bi mesto mene o v olo".

Znd si pom&gati.
Dekla pita hlapca, zakaj vzeme vsigdar maloga Beleka z sebov v pivnico. Hlapec odgovori: Zato, ar mi vert je zapovedao, ka morem teas fiikati, doke sem v pivnici. Zdaj pa fiika Bela, jaz pa pijem".
* * *

Na kolodvori.
Potnik: Gospod blagajnik, zmeali ste se pri vodavanji penez. Blagajnik: Zakaj ste ne pri blagajni preteli peneze, zdaj e zopston guite. Potnik: Tak, eo sem vam samo povedati, ka ste mi 100 dinarov ve vodali.

Ti pa tudi nigdar ne ve, kda ma zadosta", pravi ena moi, teri pride vinjen domo. Vsaka stvar zna, da more henjati piti!" Mo : Oh, i vodo pijem, tudi znam!"

Pri fikalii.
Prosim vas gospod fikali, tote v mojem imeni Blaovoga Petra, ar mi je pred sedmim letom, pravo, ka sem jaz edna velka opica. No, pa zakaj ste ga nej toili te vasik? Zato, ar sem samo veraj vido obprvim opico.
* *
*

Doblena stava.
Mati i oa sedita na verandi. V hii naednok mono scinka. Mati se prestrai i pravi : Stavim, ka je dete strlo drago glaeno skleco". Zdaj pa se pokae skozi okno Joekova glava i Joek pravi: Mati, stavo si dobila !"

Nagi v Soboti.
andor: Bos sem prio v Soboto". Pepi: To je nikaj nej! Jaz pa celo nagi". andor: Ne brbraj, to je ne mogoe !" Pepi: Kak nej? Narodo sem se v Soboti". Polo : V e r e n K a l m a n , Bodonci.

Veraj sem si dva zoba dao voskubnoti. Ali sta te oba zoba naednok zanola boleti ? Nej! Samo eden me je bolo, ali zobar je nej mogo vo dati z sto dinarov i zato mi je ee ednoga skubno.

Lumpi med sebov.

Ka pa krable telko v tolni? Gledam, i sem ee eden !:

Nemre zato.
tevan vert vsaki veer kak pijen domo pride, obea eni, ka de viitro e drugi lovik. Ali zato na drugi den pa pijen pride domo i ena njemi joi pravi t Ali si ne obeao, ka bo drugi lovek? Draga ena, zna da je obliiba dosta leeja kak pa zdranje.

Pomali.
Bela: Mama, dnes nas je kolnik nekaj pitao i samo trije smo znali odgovoriti". Mama: Istina? To pa je lepo! Zagviino si tudi ti bio med temi tremi ?" Bela: Se razmi!" Mama: Noi ka je kolnik pitao?" Bela: Pitao je, to je potro olsko okno".

Doktorski tana.
Bono je vrastvo ? Nemrete notri vzeti ? Zaprite oi i si mislite, ka Talanyijovo vino pijete. Ne bi lehko Talanyijovo vino. pio i si tak mislo, ka je vrastvo.

UHI
I.

Skrivno pitanje |j|j

LETONJE VGANKE:
VI. Mali je, zvit je, pa donok najmoneje dveri odpre.

Oa je star 4-krat telko let kak sin. Po 5-tih letaj bo oa samo 3krat telko let star kak sin. Kelko je star oa i kelko sin ? II. V tali je 45 falatov ivine. Od ete je 3-krat menje konjov kak telcev, krav pa 5-krat ve kak konjov. Kelko je krav, telcev i konjov? III. V natampane kocke trbej napisati vse numere od 1 do 10 tak, da dobimo vsigdar vsoto 23, e setejemo vse numere od A do B, od C do D i od E do F.

Polo:
Gergori Ernest, Fokovci 41. VII. Zidana stala, bronana krava, s prediva pa rep ! Polo : Lang Karol, Veeslavci 4. VIII. Kde niha plug, kda zorje njivo pa ivino vkraj vzeme, ka ide vlait? IX. Steri svetec je ee ne v nebesaj, ka ee ide ? Polo: Hassaj tefan, Dankovci. X. Po listji ide, ne umae, po vodi ide, ne opka, ka je to ?

CI III
F IV.

XI. Ka ma posvet, ka Bog nema? XII. Kde je ee Bog ne bio? Polo: Smodi Kalman, Adrijanci 19.

Puna hia dece pa nema oken pa ne dver! V. lovek ma, Bog pa ne!

Vsem naim prijatelom, damo naznanje, ka letos ravno tak, kak vse

ova preminoua lejta 10 novi kalendarov za leto 1941 vopotegnemo i teri do sreo je meli dobiti, tistim je po poti domo polemo i i njihova imena v Dober Pajda kalendarium damo natampati. Reenja se morejo do 15. marca v reditelstvo poslati, pisma etak Dober adresirajte : Urednitvo

lovci, Vida Agneka, Selo 87 p. Prosenjakovci, ahuk Vince, Dankovci 18 p. Makovci, Gergori Ernest, Fokovci 41, Temlin Miklo South Bethlehem, asar Evgen Logatinci, Ropoa tefan Police, Vidovi Ida Ljutomer. Gratoleramo vsem naim prijatelom, teri so tou sreo meli, ka so na Dober Pajda" gvinali. Nadale so ee tiidi dobro rejili nae vganke, ali nej so meli sreo do dobika zgubili oni, teri pisma smo potrotamo kalendarium

P a j d a kalendariuma, Kapela, pota Slatina Radenci. DOBRO SO REJ ILI

v lanskom kalendari prineene vganke i so gvinali po lutri vopotegnjeni Dober Pajda kalendarium sledei: Jeno Frumec, Kruplivnik 31, Veren Kalman, Francija (Bodonci), Baraba Ernest, Markovci 28 p. a-

pri selitvi

je pa s tem naj probajo letonje vganke reiti, lejko do pa letos veko sreo meli.

V lanskom kalendarlji prineene vganke so etak pravilno reene :

I. Vinopivec je imeo denarja 1) 45, 44, 22, 21 2) 21, 20, 10, 9 3) 9, 8, 4, 3 4) 3, 2, 1, 0 II. Bolha. pri pri pri pri Fafliki Turki Baci Flisari V. Kak je 8 X 4 = 5 0 0 , je etak 444 44 4 4 4 ~500~ i koplemo jamo. Ka jih 1 kg potegne. 2. januara. 1. i ne bi bio somar, bi znao ka naj napravi.

III.
renje.

IV.
Liibi te tvoj ded Liibi ti svoj red i njemi das med raj ma kak vsako drugo jed.

2.
Vino. 3. Blato.

Odgovor urednitva.
Vsem prijatelom, znancom i tejoim Dober Pajda kalendara, naznanjam, da sem se iz Gor. Radgone odselo na Kapelo, Slatina Radenci, gde sem kupil staro znano Horvatovo gostilno i posestvo. i de med vami gda teri hodo po tej tajerski bregaj okolik Kapele, tak me ob toj priliki gor poiite. Vae gor poiskanje, de me jako veselilo. Obenem pa i toj kaj e znati od urednitva Dober Pajda kalendariuma, Vam na razpolago stojim, tak ustmeno kak pismeno. Nadale vsem tistim, teri so reenje vgank poslali i v letonjem kalendari ne najdejo svoja imena, naj spreglednejo to! Pri selitvi z Gor. Radgone na Kapelo smo meli garambol in v tej zmenjavi so se pisma zgubile. Vam vsem elem sreno novo leto 1940. TALANVI FRANC. Tiidi urednitvo Dober Pajda kalendariuma vam elej veselo sreno novo leto.

Na Petanjskom mosti.
Na mosti stojim, pod menov tei se kota, V globokoj muri gizdava deroa voda. Na dvoma krajoma je stinjena med brege, Gda se svadi, gda narasti, ti vse td nesi, V njem ribe sprehajanjem vesilo plavajo Nastavleno ribiovo mreo, ftikajo. Gladalo ponuja nji tekoe valovje, V terom se gleda kre nji rastie grmovje. Mujva, peri, v njo visio travo, vrbovje, Ravno tak v njej na stebraj stojie mostove. Bealie ponudi v liibizni vkanjenim, Strotom vokiveen poitek dariije njim. Gizdavo bojio, deroo mo, kak dobi j, Tak slatko ivlenje v globokom morji zgiibij! 7ALANYI FRANC.

e se zamae s peatnim voskom, to vkraj spravi, e odpraska najprvle kelko mogoe peatni vosek i potom zbrie s flanelasto capo, tero namoi v piriti. Likerove fleke zbriemo s capov, namoeno v piriti i speremo s istov vodov. Fleke od trave operemo iz vsakega blaga z vodov, teroj smo pridali malo amonijaka. Potom pa ee flek operemo z vodov i z ajfov. e se ee kaj pozna, trbej blago dobro oprati z vrelov vodov ali pa okadit' z veplenovim dimom i potom z mrzlov vodov oprati. Belo volneno obleko i bele ipke potrosimo z gibsom i drgnemo te prah s istov capov i nato skefamo obleko. Ednako se pucajo ledrne rokavice i remeni. e e shraniti sir za dugi as, ga zavij v platneno krpo, tero si namoila v slanoj vodi i iztisnila. Star i suhi sir sfria, e ga poloi za nikelko dni v dobro, gosto kislo mleko. Sir se sfria i dobi dober maj. Mlejko sprobamo najteej z iglov. Vteknemo jo v mleko i jo nalehki potegnemo iz njega. e obvisi na igli kaplica, je mleko dobro, e pa spadne z nje, je zmeano z vodov. karje najhitreje nabriisi, e z malo poevno nagnjenimi odprtimi karjami parkrat potegne po vratu navadne flae, tak da sta obe klingi naslonjeni na flao kak jih briisa prisloni na brus. Svea due sveti i tiidi moneje, e posiplemo okoli njore malo kuhinjske soli. Svetle dveri v stanovanji se hitro zamaejo. Najlei jih spucamo, e jih ribamo s falatom prerezanoga krompira i fieki bodo vasi zginoli. Potom e zbriemo dveri s siihov cotov. Vaze za korine se ne prevrejo, e jim damo na dno malo peska ali kamenkov. Molje v pohitvi. Pohitvo najprej pokrijemo z kaknov debelov odejov i poloimo potem pod vsaki falst segreti cigeo, politoga s toplim jesihom. Duh ki nastane, vnii molje. Barvasto perilo peremo v vodi, ki je pomeana z jesihom. Oprano zavijemo v krpe i iztisnemo vodo, da se barve ne prelejejo. Ko se posui, ga spejglamo z ne preve vroov peglov. Kurje oi. e ne oliipani liik dri v vodi 4 vore, potom ga oliipli i deni na tisti prst tenko vrezani falat i ga zamotaj s platnenim povitkom. To delaj vsaki den, doke se kurje oko ne potegne telko vo, da ga s prsti lehko izdere.

Breskov liker. 1/2 kg rnehkih breskev zmekaj, k coj daj tri skuena jedra, prelej z 1 osminkov litra istoga alkohola i daj vse vkuper v veliki gla za vlaganje. Na osminko litra vode prekuhaj 40 dkg cukra i ga mrzloga prilij k breskvam. Vse vkuper pusti, e je mogoe 12 meseca na sunci. Nato liker precedi, vlej v glae i shrani. Trdo vodo za pranje zmeha, e v kupico vode dene dve lici glicerina, to dobro premea i vleje v vodo za pranje. Kda toj enjek ali slinoga jej i njemi potem vusta neprijeten duh majo i bi se rad toga rejo, to tak dosegne, ka vzeme vu vusta edno ali dve zrni spraene kave, to naj dobro zozvee med zobmi i pore. Za par minut se toga neprijetnoga duha rei. Ee i falingaste ougurke lehko denemo na stran za zimo, e je po bratvi zaperemo i je denemo v edno korito. Zdaj vzememo (kak e mislimo, ka dojde) polojno jesiha i polojno vode, med to notri zmejamo za 12 dinara salicila, edno lico soli i edno lico celoga arnoga popra. To pustimo edno-dve minuti vreti. Zdaj v koriti bodoe ougorke dolipoparimo i je z ednim stolnjekom ali slinim pokrijemo. Oda se razhladijo je denemo v gla i med nje sklademo malo hrena, par zrn zelenoga grozdja i grozdjine bajusi. Potom vlejemo tisti jesi, z terim smo je poparili gorik, tak da so ougorke vse zalite i zveemo dobro doli z pergamentpim paperom. Take ougurke celo zimo stojijo. Mehke tikvi tak denemo lehko nastran za zimo, ka je notri potrijamo z vapnom i je gorik denemo na podstreje na suho mesto. Tak ta djane tikvi so zdrave i dugo stojijo. Prvle kak je niicamo, se morejo od gori namazanoga vapna oistiti. Pearke (sampion) gobe so jako fine na sledei nain : Naberemo lejpe mlade pearke, je spucamo, z glavice koo doli potegnemo, potem je zrejemo kak vrganje i je denemo kojat. Gda so e dobro zavrele je precedimo. Zdaj denemo v laboko mast v tero zrejemo liik i pustimo, da liik malo rdekasti grata. Zdaj notri denemo pearke i je pustimo ka lepo vkup se zdinstajo potom potabamo z melov i vlejemo gorik frtao ali pol litra smetene, to naj vse vkup zavre i za as lehko gorik talamo. K-coj se da lehko kojani krumpi. Krmlenje stri svinj. Natanni znanstveni poizkusi so dokazali, ka je za zvianje 1 kg ive tee potrebno pokrmiti : 4 do 5 kg jemena ali kukorce, 18 do 20 kg krumpia. Na podlagi denenji cejn naj si kmet sam prerauna za tero krmo se odloi. Dobro je svinjo vekrat zvagati, ar i ne priraste na ivo vago pol kg na den, te je samo zapravlanje krmiti staro svinjo i ne hasek kmeti. Zelje potrebiije vnogo kalija i nikelko superfosfata, repa pa kalijovo sol.

NIBOL"-TABLETE Mr. BAHOVEC

izkazale so se pri reumatizmi, gihti i iijai, odstranjuje trganje po tejli, v g!vi i zoboboli oblaiije ivevne boleine i reumatine boleine v miievji i zglobovivaj, pom&ga pri betegi od prehlada, inflaence i gripe, olejavanji betegov za asa menstruacije. Novo sredstvo je postavljeno v promet v obliki praktinih tablet pod imenom NiboJ" i izdelava jih apoteka Mr. B a h o v e c v Ljubljani. Edna od prednosti Nibol"-tablet Bahovec jeste ta, da so te tablete razmeroma jako dobre, ka je potrebno znati, da se Nibol"-tabIete izdelavajo v naoj zemli, zavolo teroga odpadnejo vsi carinski i dovozni stroki. Opis 1 zdravlenje betegov, pri terih so se Nibol" tablete pokazale hasnuvajoue: REUMATIZEM. Vzeme se 3-krSt dnevno po 2 NibolMableti, s kem se reumatine boleine odstranijo. Zviin toga zdravlenja pomaga tudi znojenje, topla i sunana kopanja, maseranje, zamotejnje v toplo vuneno blago i pogousto gibanje. Trbej izbegavati promaji, studeni, vlagi, naglomi ohlajenji poedmih delov tela, kak i preslanomi i zainjenomi leli. Trbej dati prednost zelenjavnoj hrani, jesti dosta sada, piti mleko, sadno pijae i beline aje. Alkohol betenik na reumi more sploj zapustiti. Zviin notrijemanja Nibol"tablet priporoa se ttidi maseranje z Nibol" maavov. OIHT, lllA. lia je zvuganje bedrenoga ivca, od leba v koleni pa vse dolnjega tala noge. Zdravlenje: Leanje v posteli, dnevno 3 krat po 2 NibolMableti, segrevanje boleih delov, parna i znojna koupanja, zadravanje od vivanja mesa i alkohola, dosta sadja, mleka, sadnih sokov, bilnih ajov i malo &imbe. Zviin toga se priporoua maseranje z Nibol" mavov. Zavolo ponovnoga pojdvlanja betega trbe vzti dnevno po 1 Nibor-tab1eto, toplo spodanjo obleko, obiiteo tera ne prepua vodou, ogibati se preotrUjenosti i prehlada. BOLEilNE KRllA, TELA I UDOV. Zdravlenje: Zdravlenje i dijeta ravno tak kak je imenuvana pri reumatizmi i gihti. Bolei deli tela i zglobovi se morejo zamotati v toplo koo, posebno v noi. Te se boleine tudi prepreijo, e se 3-krat dnvno notri vzeme po 2 NiboI"-tableti. Zviin notrijemanja MNibol"-tablet pomdga zdravlenje z maseranjom z N!bol" maavov. GLAVOBOLA, MIGRENA. to betegiije od glavobola i eli(da se oslobodi od tej groznih bolein more taki gda obiiti ka ga glava zane boleti, vzeti notri 2 Nibol" tableti more biti popunomameren. TEIKOAE MENSTRUACIJE. Zdravlenje: Kak sredstvo za oblaiivanje bolein, prouti kraj i za pomirenje ivcov, vzeme se notri 3 krat dnevno po 1 Nibol" tableto. ZOBOBOLA. Pri zoboboli vzeme se notri taki pri zaetki njegovoga pojava 2 Nibol"-tableti, terive odstranita boleine i pri tom pomirijo se ivci. GRIPA, INFLUENCA. Zdravlenje: Pri vsakom pojavi prehlada kak i pri gripi i influenci, priporoa se hitro vicanje tela, tero se najhitrej dosgne s pomojov vroih ajov od bilja i notrivzetji 3-krat dnvno po 2 Ni bol "-tableti. Zahtevajte v apotekaj edino .Nibol"-tablete Bahovec v originalnih glaekaj po 24 tablet Din 20.-, 48 tablet Din 34.. Nibol m4st 1 tuba Din 20.. Reg. br. 1 7 4 0 4 1 3 6 .

SENJE (SEJMI).
PREKMURJE.
Beltinci (ivinsko i kramarsko) 20. januar, 24. na prestopno^ leto pa 25. februara, 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novembra. Bogojina (iv. i kram.) 15. februara, 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra. rensovci (iv. i kram.) 14. marca, v pondelek po 3. maji, v pondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo ivinsko) 6. aprila (iv. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, iv. i kram.) 25. januara, 16. februara, 27. marca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsaki tork svinjsko sen je. e pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den. Dokleovje (konjsko iv. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Krievci (iv. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. i spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejo soboto. K u z m a (kramarsko) na Krini etrtek. Krog (kram.) 4. mja. Martjanci (iv. i kram.) 23. maja, 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januara ivinsko senje, prvi pondelek februara ivinsko i kramarsko, prvi pondelek marca ivinsko i kramarsko, prvi pondelek aprila ivinsko, prvi pondelek maja ivinsko i kramarsko, prvi pondelek junija ivinsko, prvi pondelek julija ivinsko i kramarsko, 24. augusta ivinsko i kramarsko, prvi pondelek septembra ivinsko, 15. oktobra ivinsko i kramarsko, prvi pondelak novembra ivinsko, 6. decembra ivinsko i kramarsko. e spadne na prvi pondelek svetek, se vri senje na drugi den. Petrovcl (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt. Puevci (kram.) 13. julija. Puconci (iv. i kram.) 28. maja, 10, julija, 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (iv. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakian (iv.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Mikloovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebetjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vuzmi, 15. jun. i 21. dec. Turnfe (iv. i kram.) v etrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondelek po , Vuzmi, etrtek pred Risdli, 12. junija, etrtek pred Velkov meov, drfigi den po maloj mei, 4. oktobra i vsaki etrtek svinjsko senje. e spadne velko senje na etrtek, te je svinjsko senje eden den sledi.

Srez L J U T O M E R
Ljutomer ivinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. augusta, 12. nov.; kramarsko i ivinsko senje: 11. febr., 11. marca, 13. maja (tiidi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i iv. senje 14. okt. Cven 7. septembra. Gornja Radgona 3. februara, 25. maja, 10. augusta i 15. novembra. Sv. Kri pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra. Mla Nedelja etrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Verej 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januara (29. junija), 30. junija, 21. septembra.

Mesto i srez PTUJ.

Ptuj ivinsko senje: za konje i rogato ivino vsaki prvi i tretji tork v mejseci, za druge vsako srejdo: trni den je vsaki petek; letno kramarsko senje se vri: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andra v Slov. Gor. 13. junija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. marca, veliki tork, v soboto pred kri. nedelov ali pa v soboto po Vtizmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. marca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred Vnebohodom, 23. julija i v soboto pred ronovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. maja, 25. julija. Breg pri Ptuji drugi pond. v maji, 6. junija, drugi pond. v juliji, 26. augusta, drugi pond. v septembri. Ormo Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marca, maja, junija, jul, sept, okt, dec. Ci spadne na ednoga od tej pondelkov svetek, se vri senje na drugi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni. Sv. Toma 21. jun, 29. aug, 28. okt, 3. decembra.

MEDJIMURJE.
akovec Cventni pondelek, 29. jun, 13. aug, 3. okt, 26. nov. Drakovec sredo po Jurjavom, 7. i 16. aug, 11. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljie 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risalski tork i pondelek po jakobovom. Razkri 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Sredie 1. maja, 20. aug. i 26. okt. trigova 19. marca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec. Sv. Helena pri akovci 18. augusta t 22. septembra. Sv. Rok pri akovci na Rokovo i Mihalovo.

Mesto i srez M A R I B O R , levi dravski breg

Maribor vsaki drugi i 4 tork v mejseci senje za ivino; i je v tork svetek, se vri ivinsko senje den prvle. Vsaki petek svinjsko senje; i je v petek svetek, se vri svinjsko senje den prvle. Vsako sredo i soboto trni den. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja* 24. junija, 2. augijsta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija Snena na Veliki kram. 20. maja, iv. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjoj kvaternoj nedeli.

Srez M A R I B O R , desni dravski breg.

Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slov. Bistrica 24. febr., Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. marca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra. Studenci pri Poljanah 25. januara, trti pond. po Viizmi i 13. dec.

Murska Sobota Miro Domajnko Aleksandrova c. 23 PRVO PREKMURSKO POGREBNO PODJETJE

Skladie pri pokopaliu PRODAJAM: Nagrobne vence umetne od Mrtvake rakve mehki les od Mrtvake rakve trdi les od Mrtvake rakve kovinaste od Mrtvaki prti (lari) nav. od Traki za vence od 60 Din Din 160 Din 750 Din 1250 30 Din 20 Din

Sprejmem naroila tudi za svee vence ! !

IN VSE DRUGE POTREBINE ! Izposojam mrtvaki oder (ravatal) in voz. Izvrujem : kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po

zmerni ceni. POPOLNOMA DOMAE PODJETJE ! ! !

gm Ali m & t e ddr za muiiko !

Skoro vsaki ga ma, samo se toga niti sam ne zave. Od toga svedoijo najbole nezraunana, jezera na svetskoznano fabriko muzini instrumentov

MEINEL & HEROLD

prihajajoa priznanja celo e tiidi stareji ludje, ki so se navili igrati s pomojov njeni preprosti navuni pisem Kniico Kak posanem dober muzikant" dava tvrdka vsakomi Instrumente same pa dobite pri firmi Meinel & Herold zvonrdno fal, ar se pri njej kupuje naravnost s fabrlke, odnosno njenega fabrikoga skladia. Muzini instrumenti te najbole zn&ne fabrike vivajo zavolo rSsan istoga glasa i precizne strokovne izdelave prednost po elom sveti, &r to priglih&va kakovost, k u p u j e glasbila MEINEL & HEROLD Tambure od Din 60-

popunoma kenki.

od Din 2.580-

od Din 120

c 4) JS M r: 5 2 b f l M J ? 4
C

c f l > U

Klavir harm. od D 480'-, gosli od D. 65--, trompete od D. 570'-, gitare od D. 1 2 1 Popolno jamstvo davle tvrdka vsakomi za vsako glazbilo, tero dobite 8 dni ni poisktiinjo; zamenjava je dopuena.
Povsem brezplano dobite lepi, Ilustrirani cenik, potrebno je samo da ga s kartov sproslte od firmi

MEINEL&

HEROLD

d. z. o. z. zal. tvornice glazbil i harmonik Maribor it. 257. Dobavltel odlinih muzikov i slovitih glasbenih zborov!

Ol >- -J tO S s >
>

*o

oo^ocito g v

n4

< 1 to to m > ~M TJ rt .O. re 2

(OMMmjn-^ tO tO tO " C O tO tO >-1-1 kto tO tO i I > " T J -Jtotomiaitoooitooo4.< > 0 -ooitioo5toooi^.ooKoo5tooo^. 5 "O n > C 1 6 5

o jas .

"75"
u n cr tO (D h C C f Q
>
ta

o
n o

Z s
o

< a S > f -S 3

2? 6 1

D.
3

o tr o
CM

OJtOOO^. n .

^jSoE O tO "5*

o n

7?

(A n

g K K -a c
>

c 0t) O J( N J 06

B 3 to oi > oi to S 6 5 <i totocn o 2.

>

2 s a
2 > n

a S.
P?

pj

CtfOOJtOOO^OOtO > s 90 <CWiC 3 to i-1

O
a. n

s tu . to to to O ( C
o

>oo.&-a>tO(0Oi>-'-JtotOcn>->o<>-><ltOto > g a 6 5 2 o s toroto O K to to 45

C/J

>

o. o sr o s rx n > n > N 2 & tu S" S-H. a >

tO W tO "-1 tOtOtO>->" COtOtO>->>M tO M I-11-11"1 >->-JtOtOy<>-'-JWcoOT>-' -JtO(Ul'-'00>t*>&-tO00>^.00S>N}00J C / 3 o z a fl> o o < a o

K-

tO tO tO 1 > 1 1 a rs P tototo i-' O

tOtOtO"-"-1 Z O < 1 tO tO tO t i C / J rs T J S 0 3
>

1 tO tO tO h -

W tO tO > * > > > 2 3 MSOM""-" S 0 0 to

o"

tO tO tO I-'i- 1 P r* tO tO tO ( D O4

: 5. o
Cl

tOMMM tO tO tO * 1 1 t O tO tooo^-oaitsjtD-j -JUW>-OI> > g 6 5 a

t*r

S?
O

s rx a > r t >

K< .

Spi
Najveka
1

^ Vv
domaa

y i
hia v Jugoslaviji
Zviinredno nisika cene I 1

trgovska

I STERMECKI, Celje br. 307. 1

g Prosite taki brezplani cenik, v terom najdete ee vnogo S S driigi predmetov. Ka ne odgovarja se zameni ali pa se i povrnejo penezi.
Veliko prebiranje !

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii|

= i ete meti dobro i po | fal ceni OBLEKO, ne kii piijte prvle, doke ne poli glednete veliko zalogo = gotovih mokih i dein| skih oblek, zimskih i let= nih kaputov, houb iz cais ga ali iz tofa pri MAjERI. i Tiidi sprejmejo se obleke j po elenji na mero. Pri= dite i se osvedoite! I ! .

JVlAJER TEFAN |
kroja i trgovec z goto- s vimi oblekami za moke j

V MURSKI SOBOTI
Radgonska cesta t. 2. I stota m

AUTOTAKSA
Vozi vsaki as i v vsako smer Zaprti auto ! Solidne cene!

|
= =

^fiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiitfiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiEiiviiiiiiittiiaiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiatiaiiiaiiiisiiigiaiiiiiiiiiiiiniiiafif^

^ D B B a B n B n B M B B ^ B a H g M H a a M H i i

Hahn Pavel, M. Sobota

Veletrgovina manufakturnega, pletenega in kratkega bl&ga. Prodaja samo na veliko.
Kolodvorska ul- t. 1. Telefon t. 49.

p o . Sit >2 cx . g cn E - -a qi o g S g.SL S-S S-s.,2 9 w m u O aB t < W > ok" p. n ^ tn m re bj'*" a 2.0 Sag. ^3 rt."* g ao a < -J O 3.2; i 1 H*: S -o Ki < s o<W p-g s a 2 5 2 . oj rs S < co s:-- s v a a = D. o "O r* o.-*"" I-O col < 3 a 2 II I TJ co< o00 feu o a I * oo 3 g o o 3 '-a B 3 e n i f a a: 2. s* g o S. 3 o.B iS-E^a. to ?? oa J 3 B 3 nr-S '"P 9c23 o T 3 O D. C / l

KT J ! W0

WT3

TJ

7**0 PsTJ
-t fD p

18

00

4 . it". o > Kg -J -4 N) O J 8*!o -j o

fe

O J s 4^

ot O J to -a -J Ol o! o > O JO J to 4". T O T ife. O SO O tO 4

O T

8-

c. B. p*
< p

o<

CT> cd

O T i

co to

goo

ot w_ .-oo -j a-, O T . g 00

tO O T 4". O T O O T JT gOT tO

sSS

<d

II O -t

n
M 2 C

O J 5 (O t f e .4 . g s*OI O C D 00 0 0 O T 0 0 00 O T

oo ooO -J ^OT tO fe00 tO OU O T 0 0 D 4".

SSs to

oo

to to

n
3

m 0 0o C D -i O T "

Kto

5 ar < n<
3 rD

tS
00

OTOO

4* o ctj 0 J*. 2 8 O -J S to o 0 -4 tO tO -a o00 0 0

II C/3
O n* 05 w
u

1L ~ J2

O T 4 tO O J0 0 i *0 J tO C DO J i4 > - O0 0 ot < 1 O T| O 0 0 0 lC D I -J -J feio O T T | OJ 8 O J! j O T

OT __ o 0 00 0 O TC D S"* 00 S

^ n
n
<

4 = -J 0 C A Ji0 OOl O ^ C 4 D tO

)O T co o J O oo o

f 2=

O pt n O Q[Q O CTQ P

<0 TO g-s-g3 Ss < B<w TO-O S _J O TO c ,s.?S 3 2 K < so- 5a < 5 f a ~ rtT O to" TOTO J O B TO S . G! ~ o 3. n T"

O T -J 0 0 C D0 0 i -J O T: O JC D O S 0 T-J 0 ]

to OO T . co

1 O T -J tO ot to r; 4 ^ o o O) I- O) -J to OTO I s 0 0 -a -a

ai p . Soo - j i ooai y O T O J0 0 0 C to tO C OTO 00' O T 01 o > > D -J fO _

Najveka

domaa

trgovska

hia

Jugoslaviji

Prosite taki brezplani cenik, v terom najdete ee vnogo drugi predmetov. Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi.
Veliko prebiranje ! Zvunrdno nisike cene !

STERMECKI, Celje br. 307.

KC 9 6

S I i P S ft %B

najfaleje i najbole trepee je

ALEKSANDROVA CESTA

BRATA v Murski Soboti

JUG

V NEMEOVOJ HII

Zgotavla vsakovrstno gradbeno penglarsko delo, kak libe na hio, pokrivanje torme i. pokrivanje z palami. Izdelava strelovode (villamharito). Popravla vsakovrstno posodo.

AUTOTAKSA
BRATA JUG

vozi vsak as i vsako smer. CENE ZELO NISKEI

P o d u & a j si ivlenje!
ivlenje se more podukati, betegi se morejo zvraiti, slabi ojaiti, nestanovitni morejo postati jakostni i nesreni postanoti sreni!

KA PRIDE ZA VSAKIM BETEGOM ?

Oslabitev ivcov, zguba dobri prijatelov ali svoji blinji razoaranost, strah pred betegom, nepravi nain ivlenja i vnogo drugi razlogov.

ZADOVOLJSTVO
je najbolji doktor! Vnogo je poti, tere te lejko prlpelajo do dobroga raipoloenja, tera te oivijo, te navdajo z novim vBpanjom, a t poti so prikazane v ednoj razprivi, tero vsaki, ki jo zaprosi, dobi

ISTA

KENKI !

V toj m i l o j knlglci je raztumaeno, kak se morejo v kr&tkom vremeni I brezi faling pri deli ivci i miievje ojaiti, triiiava, slabo razpoloenje, raztresenost, nerazpoioenje za delo i nebroj drfigl pojavev betega popraviti li cllo odstraniti. Zahtevajte to razpravo, tera vam pove vndgo hasnovitoga.

BERLIN S. O , MichaelkirchpJatz 13, Abt.III. 11.

ERNEST PASTERNACK,

Potno zbiralno mesto:

< s > :
I

ASCHER B
Murska Sobota
TELEGRAF:

IN SIN Glavni trg

GRUNTANA LETA 1855 ASCHER TELEFON TEVILKA 15

Kolonska, pecerijska i vsefele mele, zrnja

velika trgovina.

.'!"!(. it; I^IR

Najveka

domaa

trgovska

hia

Jugoslaviji

STERNECKI, Celje br. 307.

Prosite taki brezpini cenik, v terom najdete ee vnogo drugi predmetov. Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi.
Veliko prebranje ! Zviinrdno nisike cene I

K m e k a h r a n n li c i a in p n s o n ij c ia
v Brezovcih.
KMETJE ! Svoje pejneze najbole gviino lehko naloite pri naom zavodi i teri pejnez se obrestuje po najviioj obrestnoj meri. Posojila za kmeki narod da po najmenoj obrestnoj meri.

Hranilnica in posojilnica m ve stotin l&nov, ki odgovarjajo za vsaki najveki naloeni pejnez.

Kmetje ! i v to posojilnico naloite vae pejneze, sami sebe podperate, ar je te zavod va !

ZDRAVJE
s pomojov zdravilnih svojstev bilja

HERSAN

AJA

meavine posebnih zdravilnih biljk po predpisi R. V. Pearsona, efa zdravnika v Bengaliji (Angleka Indija). V dugoletnoj praksi meo je Dr. Pearson priliko, da potrdi prednost

HERSAN AJA"
i to z uspenim delovanjom pri obolenji : zesiikanji arterije, boieinaj krvotoka, enski betegaj, boleinaj pri menstruaciji (menjavi mesene periode), migreni, reumatizmi, bubreni boleinaj, boleinaj na jetraj, zmenjavi v alodci, zagiftanja, zaprtosti, gihta, revnih obolenj, hemoroida (iiljavosti), splonoga i prenagloga debelenja, kak proti slabosti (garaviee). Hersan aj" dobi se v vsakoj apoteki. Brezplani vzorec pole

HERSAN

na zahtevo fl fl D I 0 5 fl N " ZAGREB, Dukljaninova ul. t. 1.

Reg. S. br. 1400HI934.
Piroi p""-! jfevjacatiTvv jvoj biljn oro.cvod>aWoj M rijSilo bolufi,kori<t<>

OGI?AUVANJE v kalenpAraj
ZVRAVA N A J B O U G E STARI PECIALNI STRUNI

KONCERNI INTERREKLAM D. O. ZAGREB, Masarykova 28. TELEFON 23-125. POT. PRED. ZAGREB 1/446 PREDLOGI I STROKI BREZPLANI.

ov BLOCKNERKALENDARSKI ODDELEK V

-vi
a

a n a i a
A

foto
hia v Jugoslaviji

Najveka

domaa

trgovska

Prosite taki brezplani cenik, v terom najdete ee vnogo drugi predmetov. Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnejo penezi.
Veliko preberanje! Zviinrdno nisike cene t

STEHHECKt, CETIE fers 307.

Najtsarea i najfaleja trgovina je

Kardo Joefa v M. Soboti

Aleksandrova cesta Prek od Dobrajove otarije.
Dobi se vu velikoj meri na preberanje vsefele elezno blgo po najfaleoj ceni, kakti: traverze, beton i palino elezo, stavbeno i pohitveno okavanje, vsakefele najfineje orodje (ker), age, pile sekire, itd.

Njbogse Turke i Svdske kose, srpi, kosni klepai i kamni.

Vse gospodarsko orodje, pluge, reporez* nie, sekare, pree i vsefele kotle, pei i parhete, najfineje farbe, lake, firnajs, terpentin, mainski oli i mast, koks za kovae, glaojne za okna itd. Vse po niskoj ceni.

to e peneze priparati, more pri tv. K a r d o kupiti. Kr. prodaja smodnikov i vse lovski potrebin.

H
EDINI

OBINSKA MURSKA SOBOTA

TELEFON ST. 34.

RANILNICA
VARNI ZAVOD V

EK. RA. T. 14.891

POP1LARNO

PREKMURJI

Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Obinske hranilnice jami velika obina Murska Sobota z vsem svojim premoenjem in z vso svojov davnov mojov, zato se tiidi arvinski penezi in obinske fonde samo tu morejo vloiti. Sprejme vloge na hranilne knjiice in v tekoem raunu, ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjibi in na porotvo (na grunt i na karto bijanko z kezeami).

DOVOLJUJE

VSAKOVRSTNE

KREDITE

(lombardne, menino-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoe transakcije najkulantneje

izvleek iz najnovejega ilustriranega cenika

Najvek$e domae trgovske^hie v Jugoslaviji R M E C K I Prosite taki brezplani cenik, v terom nSj___ __ dete ee vnogo dragih predmetov. C E L J E St. 307. Ka ne odgovirfa se zameni ali pa se povrnjo penezi VELIKO PREBIRANJE! ZVONRDNO NISIKE CENE!

NAJMODERNEJA FABRIKA MESNATI IZDELKOV, HLADILNICA I FABRIKA ZA LED

JOS. BENKO
MURSKA SOBOTA
DELAJO SE VSAKEVRSTE KLOBASI, SALAMI (ZIMSKI I LETNI) KAK TUDI VSEFELfe P R E K A J E N O MESO. EXPORT GOVENSKE IVINE, SVINJ, TELET I MESA.

DOBI

SE

MAST 1. VRSTE

TUDI IN A MALO.
NAJNIIAJCENA I NAjBOGA KVALITETA.

ZA DELAVCE OCVRKE, PREKAJENE SVINJSKE |NOG PO NISIKOJ CEJNI.