Uvodnik Dialog je bil letos vodilna tema Teolokega teaja za tudente in izobraence v Ljubljani.

Teaj pod naslovom Nikodemovi veeri ime je dobil po svetopisemskem Nikodemu ki je ponoi priel k !ezusu iz Nazareta in ga spraeval o veri ivljenju smislu bivanja in delovanja je oblika ne"ormalnega verskega izobraevanja katolianov in vse do zgodovinski# drubeni# sprememb v devetdeseti# leti# je bil eno redki# javni# in dovoljeni# verski# izobraevanj v slovenskem prostoru. $e %&. leto zapovrstjo privablja v dvorano Teoloke "akultete v Ljubljani tevilne tudente in izobraence k posluanju predavanj in pogovoru s predavatelji. ' uvodnem predavanju se je predavatelj !oe Deman direktor (uzeja noveje zgodovine v predavanju z naslovom Preseganje bremen zgodovine dotaknil najbolj bolee toke v slovenskem narodu o kateri se teko odkrito pogovarjamo in zaradi katere je dialog oviran tudi na drugi# podroji# to je vpraanja povojni# komunistini# pobojev in nasilja. ) to teko in neprijetno temo dravljanske vojne in revolucionarnega nasilja smo se e enkrat sreali na okrogli mizi o *ulturi dialoga v )loveniji na kateri so bili navzoi gostje +lenka ,u#ar pro". !ustin )tanovnik in jezuit p. ,eter La#. ,rav odprt in iskren pogovor o tej bolei rani naega naroda in ne izmikanje tej temi z navidezno spravo bi la#ko dvignil kulturo dialoga v nai dravi ki je na nizki ravni tudi zaradi represivnega sistema komunizma ki odprtega in odkritega dialoga ni dovoljeval. -a prizadete in sprte strani bi bila nedvomno zelo koristen terapevtski pristop o katerem sta predavala imago partnerska terapevta zakonca (eta in .udi Tavar. -avesten partnerski dialog ki ga ui imago partnerska terapija slui kot varen most iz ene deele v drugo. * partnerju grem na obisk da ga razumem da vidimo kaj je v njegovi deeli res pomembno in da spoznam da ima njegovo vedenje smisel. /krati pa se mi s tem ni treba strinjati in smem misliti da bi jaz doloeno stvar naredil drugae. 0ilj dialoga je predvsem razumeti drugega in ga spotovati. ,rav s tem namenom smo povabili voditelja islamske skupnosti v )loveniji mu"tija Nedada 1rabusa ki nam je spregovoril o 2zzivi# medverskega dialoga v sodobnem svetu. 3dlina izkunja dialoga in preseganja predsodkov in razdeljenosti pa je bila tudi okrogla miza o 4kumenskem dialogu med kristjani na kateri so o svoji izkunji dialoga spregovorili pripadniki kranski# cerkva5 (atja 6rnivec iz )vetopisemske drube )ilvester 1abrek iz (arijinega dela ekumenskega gibanja .imokatolike cerkve mag. Leon Novak iz evangelianske cerkve in dr. )aa *neevi7 iz srbske pravoslavne cerkve. 3 notranjem Dialogu v .imokatoliki 0erkvi pa je kritino premiljeval mag. 8ranko 0estnik. )pregovoril je o prevladujoem javnem mnenju da je 0erkev nedialoka kar v samem iz#odiu ne dri kar pa zadeva stanje dialoga

v 0erkvi v )loveniji bi vsekakor bilo la#ko bolje. ,redvsem manjka notranje kritike res pa je tudi da sta tudi nas katoliane mono zaznamovala vpliv komunistinega reima in njegova nedialokost. To se odraa tudi v dialogu med vero in kulturo. *ako naj preidemo od 9kulturnega boja9 # kulturnemu dialogu in kako naj postavimo temelje za oblikovanje konstruktivnega pomodernega soitja med za#odnim kranstvom in za#odno :postmoderno; kulturo sta razglabljala dr. 2gor <kamperle in dr. !oe" (u#ovi. 3 tem kako naj bo sodoben lovek najprej v stalnem dialogu s samim seboj da bo la#ko v iskrenem dialogu z drugimi pa nam je spregovoril teolog in psi#olog jezuit p. )ilvo <inkovec. -a pravo razumevanje Dialoga je najprej treba razumeti izvor same besede nato pa njegovo dinamiko in naela ki se ji# moramo drati e #oemo gojiti visoko kulturo dialoga. 8eseda dialog je grkega izvora :dialogos iz#aja iz glagola dialogesthai kar pomeni pogovarjati se razpravljati; in pomeni pogovor med dvema :v etimolokem pomenu; ali ve osebami. Dialog ni preprievanje drugega niti nekritino prilagajanje drugemu ampak vzajemno spoznavanje in iskanje soglasja. 0ilj dialoga ni da bi oseba + postala kot oseba 8 ampak da oseba + in oseba 8 obogatita druga drugo in najdeta skupno reitev za probleme in izzive pred katerimi se na#ajata. Dialog je dejavnost s sebi lastnimi smernicami za#tevami in dostojanstvom zato se je treba drati nekateri# osnovni# pravil ki ji# je postavil !. *oppersc#midt za govornike in poslualce5 o Naelo enakopravnosti in enakosti je iz#odie za sprejemanje razlinosti vzajemno spoznavanje ustvarjalno sobivanje in iskanje skupni# vrednot. o Drugo naelo od nas za#teva da se v primeru neuspenega dialoga odpovemo sankcijam kot je izkljuitev iz odnosa kaznovanju ali maevanju. o 6e pa ugotovimo da nae ugotovitve ne drijo in so nas protiargumenti sogovornika prepriali je tretje pomembno naelo za pravi dialog da smo pripravljeni spremeniti svoje stalie in se po novem staliu tudi ravnati. *ristjani smo e posebej poklicani da preseemo predsodke zgodovinske nesporazume in med seboj sodelujemo pri uveljavljanju miru pravinosti #armonije lovekovi# pravic in spotovanju stvarstva. 1ledano s kranskega stalia ima dialog prednost pred vsakim religioznim dejanjem. ' (atejevem evangeliju !ezus v govoru na gori ui5 =8lagor tistim ki ustvarjajo mir kajti imenovani bodo 8oji sinovi> :(t ? @; in =6e torej prinese svoj dar k oltarju in se tam spomni da ima tvoj brat kaj proti tebi pusti dar tam pred oltarjem pojdi in se najprej spravi z bratom potem pa pridi in daruj svoj dar> :(t ? A%;. 22. vatikanski koncil spodbuja kristjane in vse ljudi dobre volje k dialogu ki bo 9priznaval

varoval in pospeeval du#ovne in moralne dobrine drugi# verstev in vrednote lastne nji#ovi drubi in kulturi.9 ,apeki svet za dialog med verstvi priporoa dialog tiri# razsenosti5 o Dialog ivljenja5 ljudje se trudijo iveti v du#u odprtosti in medsebojne sloge si delijo svoje radosti in alosti teave in skrbi. o Dialog delovanja5 kristjani in drugi sodelujejo pri celostnem razvoju in osvobajanju ljudi. o Dialog verskega izkustva5 ljudje zakoreninjeni v svoji# verski# izroili# delijo du#ovna bogastva z drugimi npr. izkustva glede molitve in kontemplacije vere in nainov iskanja 8oga ali +bsolutnega. o Dialog teoloke izmenjave5 izvedenci skuajo poglobiti svoje razumevanje razlini# du#ovni# dediin in se trudijo za medsebojno spotovanje du#ovni# vrednot. *ot vemo so v zgodovini verstva vkljuno s kranstvom pogosto igrala razdiralno izkorievalno in kon"liktno vlogo. ' zvezi s tem eli medverski dialog razviti zdruevalno in osvobajajoo mo vse# verstev in s tem pokazati na pomembnost religije pri lovekovi blaginji pravinosti in svetovnem miru. 8iti vernik danes pomeni biti medverski kar pomeni da je v svetu verskega pluralizma nujna naklonjenost do vernikov drugi# veroizpovedi. )kupne prvine du#ovni# dediin in prizadevanj nas silijo da se e bolj poveemo in sicer na temelju splono sprejeti# etini# vrednot. Tako bomo mogli s celim srcem sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje pri uveljavljanju miru pravinosti razumevanja lovekovi# pravic in spotovanja bojega stvarstva. (edverski dialog seveda nikoli ne sme postati strategija za dosego spreobrnjenj. ,risten dialog z verniki drugi# religij za#teva od nas da poglobimo svojo kransko vero in zavzetost kajti pravi dialog je moen le med tistimi ki so ukoreninjeni v svoji identiteti. ,ri tem seveda ne smemo iveti v iluziji in nerealni# priakovanji#. -avedati se moramo izzivov problemov in stra#ov ki so prisotni v medverskem dialogu in pri tem je dobro da imamo pred omi besede pokojnega papea !aneza ,avla 22 voditeljem nekranski# ver5 B,o dialogu pustimo 8ogu da je prisoten med nami kajti kadar se odpiramo drug drugemu se odpiramo tudi 8ogu.9 ' takem dialogu se nam odpira kar 8og dela v ivljenju drugi# ljudi in po tem se bolj zavedamo bojega delovanja. 'erjamem da imajo verstva v sebi osvobajajoo mo ki bi mogla s pomojo medverskega sodelovanja ustvarjati bolj loveki svet. -ato moramo v svoji zavzetosti za pravinost mir lovekove pravice in varovanje okolja sodelovati z verniki drugi# religij. -avzemanje za celostno loveko osvoboditev e posebej za osvoboditev ubogi# la#ko

postane kraj sreanja med verstvi. *ristjani smo poklicani skleniti roke z vsemi ljudmi dobre volje in skupaj delati za bolj pravino in mirno drubo. *er se kristjani v )loveniji sooamo s popolnoma novo situacijo etnine kulturne in verske stvarnosti #krati pa e niso zaceljene rane in razreeni kon"likti iz polpretekle zgodovine je pogovor na temo Dialoga nujno potreben. Na mnogi# deli# sveta so prav verske in politine razdeljenosti tiste ki dajo najve moi krivinosti nasilju in vojnam in )lovenija pri tem al ni izjema. -a preseganje predsodkov in razdeljenosti je dialog ki nas vabi k odpuanju in ljubezni nujen e #oemo ustvariti bolji svet. ,redstavlja nov nain bivanja kristjana ki poskua biti ve kot le poten resnicoljuben in nepristranski. Dialog je prizadevanje za zastonjsko delovanje v slubi resniceC je gledanje stvari s stalia drugi#C je resno upotevanje nji#ove kritike o lastnem obestvu in njegovi# zgodovinski# napaka# in spodrsljaji#. *ot pravi ustanovitelj jezuitov 2gnacij Lojolski v knjiici Du#ovni# vaj dialog ie najboljo razlago tega kar drugi reejo in storijo. - eno besedo dialog raje ie kar zdruuje kakor tisto kar louje ie razumevanje in ne nasprotovanjaC druge eli spoznati razumeti in ljubiti tako kot sami elijo biti spoznani in razumljeni z velikim spotovanjem do nji#ove posebnosti prek resninega pravinega in ljubeega dialoga. 6e bomo skuali vse kar je bilo do zdaj povedano o dialogu prenesti v nao osebno in drubeno realnost la#ko pridemo do ugotovitve da je v )loveniji kultura dialoga na nizki ravni. 'zroke za to stanje verjetno la#ko najdemo v nai polpretekli zgodovini v kateri resnien dialog zaradi partijskega nasilja in represije ni bil mogo saj drugae mislei niso smeli obstajati kar dokazujejo tudi tevilna grobia po vsej )loveniji pa tudi kasneja preganjanja oporenikov komunistinega sistema. 'zroke za nizko raven dialoga la#ko z la#koto najdemo tudi v predvojnem obdobju ko ni bilo dovolj odprtosti za dialog z drugae misleimi zaradi takratne prevladujoe militantne kranske dre. (eje dialoga se v slovenski javnosti pokaejo ob tematiziranju krivic povezani# z dravljansko vojno in revolucionarnim nasiljem. (nogi bi seveda najraje vse skupaj pometli pod preprogo navidezne sprave in iveli dalje kot da se ni ni zgodilo kar je sicer laje problema sovratva in razdvojenosti v slovenskem narodu pa ne odpravi. Naa polpretekla zgodovina polna nasilja kon"liktov in krivic ki e vedno niso razreene in poravnane je la#ko udovita prilika za poglobljen dialog v katerem bi pridobile vse vpletene strani. +vtentini dialog tako kot vsak resnien odnos pa vkljuuje moan izziv in za#teva boleo spremembo tega pa kot kae nismo pripravljeni sprejeti. ,roblem je v tem da nam manjka poguma in pripravljenosti sooiti se z drugae misleimi in ji# priznati za enakopravne sogovornike da nismo pripravljeni iskati objektivne resnice ampak raje vstajamo vsak pri svoji da nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za

storjena dejanja priznati svoj del krivde se opraviiti tistim ki smo jim storili krivico ter poravnati storjeno kodo. .es pa je tudi da smo rtve totalitarnega komunistinega sistema ki je pustil za seboj opustoenje na vse# podroji# lovekega in drubenega ivljenja in e posebej na podroju medsebojni# odnosov. -ato dialog v )loveniji poteka zgolj na ravni navideznega dialoga ki nima za cilj iskanje resnice niti skupnega dobrega ampak je zgolj merjenje moi in dokazovanja svojega prav ne da bi resnino prislu#nili sogovorniku in ga skuali razumeti kaj ele da bi bili pripravljeni spremeniti svoje stalie in se po novem staliu tudi ravnati e bi spoznali da nae ugotovitve ne drijo in so nas protiargumenti sogovornika prepriali. Dinamika dialoga v drubi seveda ne more biti dosti drugana od dinamike dialoga v partnerski# odnosi# ali druina# la#ko bi celo z veliko gotovostjo rekli da se kultura dialoga v drubi odraa v kulturi dialoga v druini in obratno. +vtentini dialog v partnerskem odnosu ali v druinski# odnosi# bomo la#ko gradili le e bomo pripravljeni odkrito spregovoriti o svoji# misli# obutji# in doivetji# prislu#niti eljam in potrebam drugega sprejeti njegove argumente in skupaj poiskali reitev ki bo zadovoljila obe strani. ,ri tem je pomembno prepoznati navade in vedenjske vzorce ki pogosto ovirajo uinkovit dialog in se jim izogniti. 6e elimo imeti zdravo in stabilno drubo potem nam mora postati prizadevanje za visoko kulturo dialoga na vse# ravne# pomembna prioriteta. Dragi bralecDbralka naj ti zbornik Nikodemovi# veerov pomaga k globljemu razumevanju pomembnosti kulture dialoga. 2zbranim predavateljem in piscem tega zbornika pa iskrena #vala za sodelovanje na Nikodemovi# veeri# in nji#ov prispevek k dvigu kulture dialoga v )loveniji.