1.

1.
2.

(1723-1790)
,,,

-

( 1767-1832)-..

.
(1806-1873)
.
, .
(1818-1883)- ,
.
- .


.
-

- .
(1842-1924)
.
,


,
.



.

.

 (1818-1883)-
.
- ,
, , .
.
. .
- .

. .

.
.
.,( )

-
.

, .
-.
,
.


.

1. ,
,
.
2.

.

1. (1964) - .
2. (1975)- ,

.
3. ( 1980)-
.
4. (1985) - ,,
, ,

,(, )

5. -


.

1.-
,
2.- ,
3. -
..
4. -
.

80-

.
.
, (,, ).
.
,

,
.

-

,
,
.

-

(,, ),

.


- :
,
, ,
, ,
,,

1. - ,
2. -
,
3. -
,
4. -

5. -
,
6. -

,
.
,


,

,
.


.
1.1.Op{ti
aktivnost

Dene{nite

uslovi

za

otpo~nuvawe

uslovi za stopanisuvavawe

so

pretpriema~ka

se karakteriziraat

so izrazeni ekonomsko-razvojni dimenzii vo koi golemo zna~ewe

ima pretpriem aktivnost ne samo od aspekt na zgolemuvawe
na

proizvodstvoto

tuku

od

aspekt

na

zadovoluvawe

na

potrebite od potro{ni dobra i uslugi. Silnite pazarni odnosi,

noviot

na~in

inicijativata
pretstavuvaat

na

ekonomsko

pottiknuvaweto

najdobar

znak

razmisluvawe,
deka

na
ne{to

ekonomskite odnosi vo nacionalnata ekonomija.

razvojot

na

pretpriemni{tvoto
se

menuva

vo

Pretpriemni{tvoto zaedno so trudot, kapitalot

resursi

pretstavuvaat

istovremeno
faktori

~etvrtiot

pretstavuva

na

faktor

proizvodstvo

faktor
koj

zaradi

gi

na

i prirodnite
proizvodtsvo

kominira

ostvaruvawe

ostanatite
na

profit.

Pretpriemni{tvoto se karakterizira so postojano:

barawe na novi mo`nosti za rabota ;
organizirawe na razli~ni kombinacii vo rabotata;
prezemawe na rizik vo otpo~nuvawe so pretpriemni~ka
aktivnost; i
visok

stepen

na

ostvaruvawe na

motiviranost

zaradi

mo`nosta

za

profit koj pretstavuva nagrada za

prezemaniot rizik.1
Kako poim pretpriemni{tvoto

prv go upotrebil angliskiot

ekonomist

Ri~ard Kantilon kon krajot na 17-ti i po~etokot na 18-ti vek.

Pretpriema~ot kako ~ovek pretstavuva inicijator i organizator
na

rabotata,

mnogu

energi~en

deloven

~ovek

koj

raboti

vo

nepredvidlivi uslovi odnosno uslovi na umeren rizik i golema

odgovornost

kon

rabotata.

Od

druga

strana

pak

pretpriemni{tvoto pretstavuva slo`en proces na sozdavawe na

ne{to novo odnosno nova vrednost a pretpriema~ot e ~ovek koj
za da sozdade ne{to novo
vreme,

prezema

socijalen

ja vlo`uva svojata sila, znaewe i

rizik-finansiski,

rizik,

poradi

{to

materijalen,

o~ekuva

da

psiholo{ki

bide

finansiski

nagraden no i zadovolen so postignatiot uspeh iska`an preku

ugledot i statusot koj go u`iva vo svoeto okru`uvawe.
Otpo~nuvaweto
zadovoluvawe
uslovi

za

na

so

odredeni

otpo~nuvawe

pretpriemni~ka
neophodni
na

aktivnost

uslovi.

pretpriemni~kata

Kako

bara

neophodni

aktivnost

naveduvaat slednive:
poseduvawe na pretpriemni~ki duh;
zgolemuvawe na brojot na malite pretprijatija;

se

 motivite na pretpriema~ot za otpo~nuvawe za sopstven

biznis;
poseduvawe na odredeni li~ni karakteristiki;
rizik od pretpriemni~kata aktivnost; i
motiviranost od mo`nosta za ostvaruvawe na profit.

Poseduvaweto na pretpriemni~kiot duh e opredeleno preku

odnesuvaweto na pretprijatieto, odnosno

pretprijatieto

za da

bide pretpriemni~ki orientirano potrebno e da bide samostojno

i nezavisno vo raboteweto a toa zna~i samostojno i nezavisno
vo donesuvaweto na odlukite vo zakonski ramki, a pretpriema~ot
motiviran zaradi mo`nosta za ostvaruvawe na visok profit kako
nagrada za visoko rizi~nata nagrada.
Poseduvaweto na pretpriemni~ki duh ja so~inuva osnovata
na pazarno orientiraniot ekonomski sistem vo edna nacionalna
ekonomija. Mo`nostite koi gi nudat tradicionalno orientiranite
sistemi

se

sosema

razli~ni

od

mo`nostite

koi

gi

nudat

pazarnite sistemi so pretpriemni~ki karakteristiki.

Sovremenite pazarni ekonomii postojano sozdavaat uslovi
za promocija i razvoj na pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kite
aktivnosti. So prezemenite aktivnosti od strana na dr`avata se
sozdava

odr`uva

potrebna

fer

konkurencija,

se

{titat

pretprijatijata edni od drugi, se za{tituvaat potro{uva~ite od

nefer

delovna

konkurencija

od

druga

strana

se

{titat

interesite na pretprijatijata i op{testvenite vrednosti .

Zgolemuvawe na brojot na mali pretprijatija ili t.n.mal

sektor i zgolemuvaweto na nivnata uloga ima golemo zna~ewe za
razvojot na pazarnite dimenzii
odnosi

vo

sekoe

pazarno

na stopanisuvawe i

stopanstvo.

Malite

pazarnite

pretprijatija

navistina se mali koga gi analizirame od aspekt na brojot na

vrabotenite,

obemot

na

proizvodstvo,

potrebniot

kapital

za

otpo~nuvawe

so

pretpriemni~

aktivnost,

profitot

koj

go

sozdavaat i sl., no od druga strana nivniot pridones e mo{ne

golem

vo

re{avaweto

na

va`ni

op{ti

stopanski

socijalni

zada~i kako na primer:

prestruktuirawe
asortimanot

na

pretprijatija
zna~ajno

na

stopanstvoto

proizvodi
brzo

brzo

uslugi

nastanuvaat

reagiraat

zgolemuvawe

na

bidej}i

{to

na

malite

posebno

izmenetite

pazarni

uslovi;
namaluvawe na mo`nosta za postignuvawe na monopolska
pozicija na

odredeni pretprijatija;

zgolemuvawe

na

sposobnosta

na

vra}awe

vlo`enite

na

konkurencijata
malite

kako

rezultat

pretprijatija

sredstva

za

za

na
brzo

otpo~nuvawe

so

delovnata aktivnost;
zgolemuvawe na izvozot na nacionalnata ekonomija;
zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost;
modernizacija na pazarnata ekonomija i
mo`nosta za realizirawe na

Motivite
biznis

se

otpo~nuvawe

na

pretpriema~ot

pojavuvaat
so

kako

pretpriemni~ka

za

inovaciski proekti.

otpo~nuvawe

rezultat

na

dejnost

so

sopstven

predizvikot

za

primamlivosta

od

raboteweto vo sopstveno pretprijatie, steknuvawe na podobar

standard na `iveewe i status vo sredinata i sl. No ne e s
taka

ednostavno.

Dali

}e

se

uspee

ili

ne

zavisi

li~no

od

poedinecot i od negovite motivi vo otpo~nuvaweto so delovna

aktivnost,

od

negovata

inovativnost,

talentiranost

sposobnost za rabota ili so drugi zborovi ka`ano od {irok

spektar

na

slu~uvawa

od

ekonomski

aspekt,

situacija

vo

nacionalnata ekonomija ili regionot. Kako li~ni motivi koi gi

pottiknuvaat lu|eto za zapo~nuvawe so sopstven biznis spa|aat:

 visokiot
rabota

stepen
i

na

rabotno

nezadovolstvo
mesto

na

koe

od

postojnata

raboti

idniot

pretpriema~;
mo`nosta za golema zarabotuva~ka; i
mo`nosta za sopstvena nezavisnost;
Isto

taka

kako

osnovni

li~ni

motivi

za

zapo~nuvawe

so

sopstven biznis se smetaat:

razmisluvawata

na

idniot

pretpriema~

deka

sopstveniot biznis e ednostavena i lesna rabota vo

sporedba so rabotata koja bi ja izvr{uval koga bi
bil vraboten kaj drug sopstvenik ili pretpriema~;
kratkiot vremenski period

za ostvaruvawe na visoka

zarabotuva~ka .
Navedenite osnovni li~ni motivi vo su{tina
opasna

zamka

vo

otpo~nuvaweto

so

delovna

pretstavuvaat

aktivnost

bidej}i

uspe{en e onoj biznismen koj najprvo treba dobro da ja poznava

sopstvenata li~nost.2

Poseduvaweto na odredeni li~ni karakteristiki podrazbira

li~nost koja poseduva:
sposobnost
stavovi;

za

izrazuvawe

na

sopstvenite

misli

upornost vo izvr{uvawe na rabotata;

jasen

stav i karakternost;

sposobnost za dolgo~asovno rabotewe;

sposobnost za

sozdavawe na pari

vrz osnova na

sopstvenoto znaewe;
profesionalnost i samodgovornost;
golema `elba za ostvaruvawe na uspeh; i

 golema
hrabrost
raboteweto.3

za

prezemawe

na

rizik

vo

Rizikot od pretpriemni~kata aktivnost

se sostoi vo toa {to
pretpriema~ot ne mo`e da go predvidi rizikot od delovnata
aktivnost vo momentot na zapo~nuvawe na istata tuku toj mo`e
da gi predvidi samo faktorite koi go vodat do ostvaruvawe na
zadovolitelni delovni rezultati. Sekoj deloven potfat e
izlo`en na soodvetni rizici odnosno razli~ni opasnosti koi
idnite pretpriema~i ne gi posakuvaat no ne mo`at od niv da
pobegnat. Kako mo`ni rizici pri zapo~nuvawe so pretpriemni~ka
aktivnost se izdvojuvaat slednive:

finansiski rizik odnosno finansiska zaguba koja mo`e da

nastane dokolku dobro ne se procenat vlo`uvawata vo delovniot
potfat;
rizik od uni{tuvawe na karierata na delovniot potfat;
rizik od psihi~ki zaboluvawa i sl;
rizik od zapostavuvawe na familijata i sl.

Motiviranosta od mo`nosta za ostvaruvawe na profit e sodr`ana

preku postignuvawe :
visoko zadovolstvo od rabotata;
ostvaruvawe na finansiska nagrada;
~uvstvo na uspeh;
po~it od sredinata i okolinata po{iroko i
postignuvawe
na
odreden
status
vo
okru`uvawet

1. 2. Poim

za

pretpriemni{tvo

Poimot za pretpriemni{tvo vo pretprijatijata e predmet na

kontinuirani

istra`uvawa

prou~uvawa.

Interesot

na

ekonomistite za pretpriemni{tvoto najmnogu doa|a do izraz vo

periodot na sedumdesetite i osumdesetitte godini. Mo`e da se
ka`e

deka

po~etokot

na

osumdesettite

godini

za

zemjite

so

razvieno pazarno stopanstvo se karakterizira so nova pojava

nare~ena

pretpriemni{tvo.

sre}avaat

najrazli~ni

Vo

ekonomskata

objasnuvawa

literatura

za

samiot

se
poim

pretpriemni{tvo i li~nosta koja ja realizira pretpriemni~kata

aktivnost-pretpriema~ot.
Terminot pretpriema~ mo`e da se identifikuva so poimite:
stopanstvenik,
li~nost
mo`e

biznismen,

orientirana

da

se

kon

inicijator,

profitot

identifikuva

kako

menaxer,

sl,

odlu~uva~,

pretpriemni{tvoto

kontinuiran

proces

na

opredeluvawe na mo`nostite za delovna aktivnost i opredeluvawe

na li~nite vrednosti kako i proces na planirawe, izvr{uvawe i
ocenuvawe

na

potrebite

od

voveduvawe

realizirawe

na

potrebnata promena.
Vo su{tina samiot poim pretpriemni{tvoto mo`e da se razjasni
dokolku

se

poznati

odredeni

predznaewa

za

osnovnite

karakteristiki na pretpriemni{tvoto i dokolku mo`e da se pravi

razlika pome|u ona
pretpriemni{tvoto.

{to e pretpriema~ i ona {to pretstavuva

Na

najednostaven

na~in,

su{tinata

na

pretpriema{tvoto mo`e da se objasni preku

koncepciskiot i sodr`inskiot priod.4
Spored

koncepciskiot

priod,

pretpriemni{tvoto

se

objasnuva preku sogleduvawe na razlikite pome|u procesot na

pretpriemni{tvoto i samiot pretpriema~ kako li~nost. Spored
sodr`inskiot

priod,

pretpriemni{tvoto

se

objasnuva

preku

negovite osnovni karakteristiki i li~nite karakteristiki na

pretpriema~ot.

Koncepciskiot

pretpriemni{tvoto ja

priod

su{tinata

sogleduva preku analiza na osnovnite

karakteristiki na pretpriema~ot. Vo su{tina

mo`e

da

se

na

objasni

preku

objasnuvawe

pretpriemni{tvoto
na

ona

{to

zna~i

inovacija, hrabrost za prezemawe na rizik i slobodniot izbor i

nezavisnosta vo delovnoto rabotewe.
Preku inovacijata se sogleduva vo mo`nosta za voveduvawe
i koristewe na novini vo raboteweto kako na primer voveduvawe
na

nova,

voveduvawe

sovremena
na

novi

oprema
vidovi

vo

procesot

surovini

vo

na

proizvodstvo,

procesot

na

rabota,

otkrivawe na novi pazari za plasman na proizvodite, voveduvawe

na novi na~ini na pakuvawe na proizvodite, voveduvawe na novi
organizaciskini strukturi vo pretprijatieto i sl. Stepenot na
inovativnost

na

maloto

pretprijatie

zavisi

od

obemot

na

inovacija koj go primenuva pretpriema~ot.

Hrabrosta

za

prezemaweto

na

rizik

vo

raboteweto

vo

procesot na pretpriema{tvoto e vodi~ za pretpriema~ot bidej}i

postoi

visok

stepenot

Pretpriemni{tvoto
neizvesnost.

se

Golemata

pretpriemni~kata

na

neizvesnost

karakterizira

so

neizvesnost

aktivnost

vo

raboteweto.

golem

vo

stepen

izvr{uvaweto

proizleguva

od

faktot

na
na
{to

ostvaruvaweto na profitot od izvr{uvaweto na pretpriema~kata

aktivnost e nepoznata varijabla koja nikoga{ ne mo`e da se
predvidi. Poradi toa mo`e da se ka`e deka odlukite doneseni od
strana na pretpriema~ot se visoko rizi~ni i neizvesni.
Slobodniot izbor i nezavisnosta vo delovnoto rabotewe mu
ovozmo`uvaat na

pretpriema~ot da bide inicijator-voveduva~ na

promenite

raboteweto

vo

Pretpriema~ot

poseduva

golema

nositel
sloboda

odlukite-odlu~uva samostojno i samiot gi

na
vo

inicijativi.

donesuvaweto

na

opredeluva celite na

raboteweto na svoeto pretprijatie. Pretpriema~ot e onoj koj e

odgovoren za obezbeduvawe na osnovnite resursi za delovnite
aktivnosti

za

relizacija

na

istiot.

Slobodata

vo

donesuvaweto na odlukite mu ovozmo`uva na pretpriema~ot da gi

kontrolira vkupnite delovni aktivnosti.
Stepenot

na

zastapenosta

na

inovacijata,

prezemaweto

na

rizik, slobodata i nezavisnosta vo dejstvuvaweto od strana na

pretpriema~ot

ja

opredeluva

pretpriemni~kata

Navedenite

karakteristiki

pretprijatijata.
su{tinata

na

pretpriemni{tvoto

razlikuvaaat

pretprijatijata

pretpriemni~ki

od

nepretpriemni~ki
hrabrosta

za

kaj

koi

prezemawe

koi
na

ja

se
koi
i

da

se

odnesuvaatrabotat
se

nedostasuva

rizik

na

opredeluvaat

ovozmo`uvaat

pretprijatijata

aktivnost

odnesuvaat

inovativnosta,

postoi

zavisnost

vo

donesuvawe na odlukite. Pretprijatijata dokolku sakaat da se

odnesuvaat pretpriemni~ki neophodno e da prezemaat rizik vo
raboteweto,
donesuvaat

da

nezavisni

privilegija

da

bidej}i samo
delovnite

voveduvaat

inovativacii

odluki.

bidat

Mal

nare~eni

broj

raboteweto

pretprijatija

pretpriemni~ki

mal broj pretprijatija

aktivnosti

vo

prezemaat

vo

zna~i deka i mo`nostite za dolgoro~en uspeh

da

imaat

pretprijatija

primenuvaat

rizik

inovacii vo

raboteweto

{to

kaj niv se pomali

sporedbeno so pretpriemni~kite pretprijatija.

1.3 Pretpriemni{tvoto vo ekonomskata nauka

Vo sovremenata ekonomska teorija evidentni se golem broj

na

sfa}awa

pretpriema~ot.
poimot

razmisluvawa

[irokiot

pretpriemni{tvo

sedumdesettite

za

spektar
osobeno

od

pretpriemni{tvoto
razli~ni

dominira

osumdesettite

godini

vo
od

opredelbi

periodot
minatiot

i
za

pome|u
vek.

Razmisluvawata i sfa}awata za pretpriemni{tvoto

mnogu te{ko

se

ekonomskata

sintetiziraat

nauka

grupiraat.

No

promenite

vo

koi se pojavuvaat kako rezultat na istaknuvaweto na

neoliberalnata

ekonomska

{kola

koja

kako

filozofija

ja

istaknuva ulogata na pazarot i pazarnata ekonomija a pred se

li~nata-individualna

inicijativa

nacionalnata

ekonomija

sublimirawe

na

ekonomskiot

pridonesuvaat

sfa}awata

pretpriemni{tvoto.

vo

Mo`e

za

da

se

za

na

generalizirawe

toa

ka`e

razvoj

{to

deka

pretstavuva

mo{ne

te{ko

se

voop{tuvaat i sublimirat sfa}awata na sovremenata ekonomska

misla za pretpriema{tvoto. Generalno poimot pretpriemni{tvo se
povrzuva so inovacijata i malite i sredni pretprijatija.
Inovacijata
postoe~kite
vo

pretstavuva

aktivnost

koja

gi

promenuva

resursi. Vo su{ina pretpriemni{tvoto e sodr`ano

inovaciite.5

Pretpriema~ite

donesuvaat

inovacii.

Preku

inovaciite pretpriema~ot gleda mo`nost za uspeh i prodor na

negovoto pretprijatie i mo`nost za realizacija na sopstvenite
idei.

Voobi~aeno

inovacijata
zna~i

pretpriemni{tvoto

sfatena

kako

poistovetuvawe

ekonomski

na

se

poistovetuva

socijalen

pretpriemni{tvoto

poim

so

so
toa

postojano

voveduvawe na ne{to novo vo raboteweto pa makar toa da bide i

minimalno

otstapuvawe

od

op{to

prifatenite

standardi

na

rabotewe. Razvojnata dimenzija i ostvaruvaweto na profit vo

raboteweto se sodr`ani vo postojano voveduvawe na novini vo
raboteweto.
Pretpriemni{tvoto e karakteristi~no za golemiot broj na
novi mali i sredni pretprijatija koi masovno se pojavija vo
osumdesetitte

godini

vo

zemjite

so

razvieni

pazarni

stopanstva. Zgolemeniot broj na mali i sredni pretprijatija e

rezultat na merkite koi gi prezemala dr`avata za podr`uvawe na
sektorot

na

mali

sredni

pretprijatija

odigrale

vrabotuvaweto

bidej}i

nevraboteni,

vo

pretprijatija.

zna~ajna
apsorbirale

zgolemuvaweto

na

Malite

uloga
del

vo
od

sredni

oblasta
golemiot

ponudata,

razvojot

na
broj
na

konkurencijata, inovaciite i pretpriemni{tvoto.

Preku pretpriemni{tvoto i inovaciite visoko razvienite pazarni
stopanstva

na

osumdesettite

SAD,

Japonija

godini

izvr{ija

prestruktuirawe

pazarni ekonomii.

Evropa

vo

periodot
na

na

nivnite

Vo

sovremenata

istaknuva

zna~eweto

razvojot

na

pridonesot

ekonomska
na

malite

nacionalnata

na

malite

literatura
i

sredni

ekonomija.
sredni

se

pove}e

pretprijatija

Pred

pretprijatija

vo

se
za

ogromen

delot

na

vrabotuvaweto na nekvalikuvana rabotna sila i iskoristuvawe na

prirodnite
teorija

bogatstva.
dominiraat

pretpriemni{tvoto

Vo

poslednite

godini

razmisluvawata

odnosno

za

pomestuvaweto

na

vo

ekonomskata

povrzanosta

na

pretpriemni{tvoto

od malite i sredni pretprijatija kon menaxerskite timovi vo

golemite

pretprijatija.

menxerite

stanuvaat

Denes

sopstvenici

vo

golemite

nasproti

pretprijatija

tendencijata

na

razdvojuvawe na kapital funkcijata od kapital sopstvenosta. No

toa

ne

zna~i

menaxerite,

deka

tuku

pretpriema~ite
naprotiv,

se

poistovetuvaat

so

pome|u

menaxerite

sli~nostite

napravena

pretpriema~ite postojat golemi razliki.

Za

da

se

razlikite

sogledat
pome|u

dobro

karakteristikite,

pretpriema~ot

menaxerot

sporedba pomeu pretpriema~ot i menaxer vo edno pretprijatie.

Karakteristikite na pretpriema~ot i menaxerot
slika

se prka`ani na

1-1.

Slika

1-1

Karakteristiki na pretpriema~ i menaxer

Kako {to mo`e da se zabele`i od tabelata karakteristikite na

pretpriema~ot se dijametralno sprotivni od karakteristikite na

menaxerot.

Vaka

prika`anite

razliki

uka`uvaat

na

toa

deka

pretpriema~ot so svoeto odnesuvawe i rabotewe se pribli`uva do

liderot, a menaxerot do tradicionalniot {ef .

1.4. Pretpriemni{tvoto i malite pretprijatija

Podra~jeto

na

malite

sredni

pretprijatija

posebno

podra~jeto na t.n. mal sektor e predmet na postojano izu~uvawe

i istra`uvawe.Toa e podra~je koe predizvikuva golem interes na
istra`uva~ite na ekonomskata nauka. Interesot za izu~uvawe na
ova oblast se javuva kako rezultat na pove}e pri~ini me|u koi
spa|aat

zabele`livoto

zglemuvawe

na

brojot

na

malite

pretprijatija, mo`nostite za novi vrabotuvawa ili

samovrabotuvawe, vrabotuvawe na ~lenovi od svojata familija,
podr{kata

od strana na dr`avnite institucii za otpo~nuvawe so

pretpriemni~ka
strana na
Po

aktivnost

kako

pozitivnite

iskustva

od

uspe{nite mali pretprijatijata.

definicija

pretprijatija

koi

malite
se

vo

pretprijatija
sopstvenost

na

pretstavuvaat
edno

lice

ili

individua. Maliot biznis mo`e da se opredeli kako biznis koj e

vo

racete

malite

na

edna

induvidua

pretprijatija

mo`e

da

koja
se

dejstvuva
ka`e

deka

nezavisno.6

Za

pretstavuvaat

pretprijatija vo koi:
sopstvenosta i menaxmentot se nezavisni;
ne se dominantni vo podra~jeto vo koe dejstvuvaat; i
voobi~aeno ne vrabotuvaat pove}e od 50 lu|e.
Od edna strana malite pretprijatija se mali no od druga
strana golemi. Po nivnite fizi~ki karakteristiki tie se mali
sporedbeno so golemite pretprijatija. Tokmu nivnata golemina
gi pravi specifi~ni odnosno im ovozmo`uva da se razlikuvaat od
ostanatite pretprijatija vo okru`uvaweto.

Kako

osnovni

karakteristiki,

obele`ja

po

koi

malite

pretprijatija se razlikuvaat od ostanatite mo`e da se izdvojat

slednite:
broj na vraboteni;
maliot obem na rabota;
maliot obem na potro{uva~i koi gi opslu`uvaat;
podra~jeto na dejstvuvawe i

obemot na promet.

Navedenite obele`ja se osnovni karakteristiki po koi malite

pretprijatija

se

razlikuvaat

od

ostanatite

pretprijatija.

Isto taka malite pretprijatija se razlikuvaat od golemite i od

aspekt

na

organizacijata

organizaciskata

na

nivnata

postavenost,

ednostavna

struktura

planirawe,

brzata

malite

iska`ana

preku

efikasna

rabota.

Od

aspekt

pretprijatija
ednostavniot

koordinacija

imaat

na~in

na

na
na

delovnite

aktivnosti. Perspektivata na malite pretprijatija se poka`uva

preku povrzanosta na malite pretprijatija so pretpriemni{tvoto
odnosno

ulogata

na

sopstvenikot,

osnova~

na

maloto

pretprijatie kako pretpriema~. Pretpriema~ot kako nositel na

maliot biznis e nezavisen vo raboteweto. Toj e ubeden deka
negovata

delovna

pretpriema~ot

aktivnost

pridonesuvaat

}e
za

uspee.

Ubeduvawata

ostvaruvawe

na

na

ekonomska

nezavisnost na malite pretprijatija. Na toj na~in sopstvenikot

na

maloto

pretprijatie

blagosostojba.
turbulentnoto

Malite

vlijae

vrz

pretprijatija

okru`uvawe

treba

sopstvenata
za
da

da

ekonomska

opstanat

se

vo

odnesuvaat

pretpriemni~ki. Toa zna~i deka malite pretprijatija treba da

poseduvaat

golem

stepen

na

fleksibilnost

vo

raboteweto.

Fleksibilnosta pretstavuva sposobnost na maloto pretprijatie

da gi menuva aktivnostite i brzo da reagira na promenite vo
lokalnoto okru`uvawe i po{iroko.
Fleksibilnosta isto taka se povrzuva so sposobnosta koja ja
poseduvaat

malite

pretprijatija

za

brzo

dejstvuvawe

prezemawe na korektivni akcii na predhodno doneseni odluki.

Pretpriemni~koto
sogleduva

preku

prilagoduvaweto
pazarnite

odnesuvawe

nivnata

na

malite

sposobnost

delovnite

uslovi

na

brzo

pretprijatija

se

menuvawe

za

aktivnosti

kon

promenite

vo

prilagoduvawe

kon

potrebite

na

pobaruva~kata.
Zastapenosta na pretpriemni{tvoto vo malite pretprijatija se
sogleduva

preku izvr{uvaweto na slednite delovni aktivnosti:

kontinuirano sledewe i primena na novi mo`nosti za

razvoj;
primena na novi mo`nosti za razvoj vo zavisnost od
stepenot na pretpriemni~ko odnesuvawe;
pravilen

izbor

na

~ove~ki

resursi

nivno

rasporeduvawe na soodvetni mesta ;

minimizirawe na posledicite od eventualniot neuspeh
na delovniot potfat;
izrazena

sposobnost

na

~ove~kite

resursi

za

iskoristuvawe na raspolo`livite mo`nosti za razvoj;

i
sposobnost

za

raspolo`livite

alokacija
resursi

odlu~i sopstvenikot;

vo

i
uslovi

kombinacija

na

koga

}e

za

toa

Pretpriemni~koto odnesuvawe

na malite pretprijatija im pomaga na sopstvenicitepretpriema~ite

voveduvaweto

da
na

prezemat

odgovornost

inovaciite

vo

od

raboteweto.

Voveduvaweto na inovaciite vo raboteweto podrazbira

kreirawe na idea, ocenuvawe na li~nite sposobnosti i
prezemawe na akcii. Prezemaweto na odgovornost za
delovnite

aktivnosti

zna~i

deka

pretpriema~ot

prezema rizik od realizirawe na delovnite aktivnosti

no istovremeno uspe{no realiziraniot deloven potfat
podrazbira i dobivawe na nagrada.
Povrzanosta

na

maliot

biznis

so

pretpriemni{tvoto

se

sogleduva preku tri-dimenzionalniot model na pretpriemni{tvo.

Tridimenzionalniot
ocenuvawe

na

model

aktivnostite

na

pretpriemni{tvo

odnosno

ovozmo`uva

ovozmo`uva
ocenuvawe

na

nivoto na pretpriemni~ko odnesuvawe na maloto pretprijatie.

Tri-dimenzionalniot
slednive

tri

model

komponenti:

na

pretpriemni{tvo

ekonomska

inovacija,

organizacija i barawe profit na pazarot.

pri {to se zgolemuva

sostoi

od

kreirawe

na

Ekonomskata inovacija podrazbira primena na

ili pak novi na~ini na koristewe na

se

nova tehnologija

postojnata tehnologija,

postojnata vrednost ili se sozdava nova

ekonomska vrednost.
Preku sozdavaweto, kreiraweto na organizacijata se realizira
ekonomskata inovacija. Vo procesot na sozdavawe na ekonomskata
vrednost vklu~eni se site ~ove~ki resursi vo pretprijatieto a
toa bara voveduvawe na soodvetna organizaciska postavenost na
maloto pretprijatie. Organizaciskata postavenost go poka`uva
na~inot na koj }e se realizira inovacijata.
Baraweto profit na pazarot ja locira oblasta vo koja preku
pretpriemni~koto odnesuvawe }e se realizira profitot odnosno
podra~jeto kade

}e se realizira ekonomskata inovacija.

1.5.Pri~ini

za

otpo~nuvawe

so

pretpriemni~ka

aktivnost

Otpo~nuvaweto

so pretpriemni~ka aktivnost e kompleksna

rabota koja vo su{tina pretstavuva realizirawe na ideja preku

odgovor na pove}e kompleksni pra{awa me|u koi i pra{aweto za
toa {to e ona {to ja pottiknuva individuata na pretpriemni~ka
aktivnost. Golemiot broj istra`uvawa sprovedeni vo ovaa oblast
poka`uvaat deka pretpriema~ite donesuvaat odluka da otpo~nat
so izvr{uvawe

na pretpriemni~ka aktivnost poradi :

`elbata za zarabotuvawe na pove}e pari;

 `elbata da se bide sopstvenik i samostojno da se

odlu~uva;
`elbata da se prodol`i familijarniot biznis;
`elbata da se bide gazda.9
Otpo~nuvaweto

so

pretpriemni~ka

aktivnost

podrazbira

prezemawe na golem rizik. I pokraj toa {to zapo~nuvaweto so

sopstven biznis samo po sebe nosi opredeleni slabosti, sepak
ne

mal

broj

individui

se

opredeluvaat

za

zapo~nuvawe

so

sopstven mal biznis.

Vo

postapkata

idniot

za

otpo~nuvawe

pretpriema~

ja

so

definira

pretpriemni~ka
delovnata

aktivnost,

politika

na

pretprijatieto i obezbeduva finansiski sredstva za zapo~nuvawe

so rabota na sopstvenoto pretprijatie. Voden

od `elbata da

bide sopstvenik i nezavisen gazda i mo`nosta za zarabotuvawe

na pove}e pari, pretpriema~ot samostojno odlu~uva

da

zapo~ne

svoj biznis so cel da gi zadovoli materijalnite potrebi i da

sozdade profit.
Idniot

pretpriema~

donesuva

odluka

da

otpo~ne

so

pretpriemni~ka aktivnost poradi:

samostojnosta vo donesuvaweto na odlukite ili ka`ano
so drugi zborovi gazda na samiot sebe;
finansiskite benefiti od raboteweto za samiot sebe i
mo`nosta

za

ostvaruvawe

na

pogolema

zarabotuva~ka

odnosno ostvaruvawe na pogolem profit koj mu pripa|a

na pretpriema~ot;
spokojstvo

zaradi

sigurnosta

vo

rabotata

bidej}i

pretpriema~ot, individuata mo`e da raboti kolku saka

a opasnosta od gubewe na rabotata i napu{tawe od
rabota
mo`nosta

e svedena na minimum;
za

familijata

vrabotuvawe
odnosno

samovrabotuvawe;

se

na

ostanatite
sozdava

~lenovi
mo`nost

od
za

Pri~inite za osnovawe na sopstveno malo pretprijatie se

mnogubrojni.
istra`uvawa

Zaradi
a

so

toa

cel

sprovedeni

utvrduvawe

na

se

golem

osnovnite

broj

na

pri~inite

za

otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost.

Zaradi

sogleduvawe

na

pri~inite

za

osnovawe

na

malo

pretprijatie, sprovedena e anketa pome|u 250 nevraboteni lica

od

podra~jeto

na

op{tina

Gevgelija

so

cel

prakti~no

sogleduvawe na pri~inite koi bi gi pottiknale nevrabotenite

lica da zapo~nat so pretpriemni~ka aktivnost.
Dobienite
deka

rezultati

postojat

od

golem

sprovedenoto

broj

pri~ini

istra`uvawe
koi

vlijaat

poka`uvaat
na

idniot

pretpriema~ da donese odluka za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka

aktivnost i istite

se prika`ani vo tabela 1-1.

Tabela 1-1 Pri~ini za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost

Pri~ini

Broj
na
odgovori
48
18

Mo`nosta za egzistencija
Nezavisnost i sloboda vo
raboteweto
Rabotewe za sebe - da se bide
gazda
Da se zarabotat pove}e pari
Pogolema sigurnost
Nasleduvawe na familijaren biznis
Pro{iruvawe na familijaren biznis
Nemo`nost za vrabotuvawe na drugo
mesto

Pri~inite

za

otpo~nuvawe

grupirani vo tri grupi

povtoruvawa

na

37
69
15
8
6
49

so

pretpriemni~ka

i toa:

materijalno-ekonomski pri~ini
semejni pri~ini i
li~ni karakteristiki

aktivnost

se

Vo

grupata

na

materijalno-ekonomski

pri~ini

za

otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost spa|aat:

mo`nosta za pogolema zarabotuva~ka;
sozdavaweto na pove}e pari;
pogolema sigurnost;
`elbata za brzo unapreduvawe; i
`elbata za samostojno rabotewe.
Vo

grupata

na

semejni

pri~ini

za

zapo~nuvawe

so

pretpriemni~ka aktivnost spa|aat:

`elbata da se bide sam gazda;
mo`nosta za nasleduvawe na semejniot biznis;
mo`nosta za koristewe na znaeweto i iskustvoto od
povozrasnite

~lenovi

na

familijata

koi

go

vodat

biznisot.
Vo

grupata

na

li~ni

karakteristiki

za

otpo~nuvawe

so

pretpriemni~ka aktivnost spa|aat:

poseduvaweto na znaewe i sposobnost
na odluki;

za donesuvawe

poseduvawe na znaewe i sposobnost za upravuvawe so

finansiite;
poseduvawe
rabotewe ;

sposobnost

za

sposobnost i podgotvenost
raboteweto.

dolgo~asovno

naporno

za prezemawe rizik vo

Otpo~nuvaweto so pretpriemni~ka aktivnost se javuva kako

rezultat

na

semejnite

vlijanieto

pri~ini

se

na

trite

vode~ki

za

grupi

faktori.

zapo~nuvawe

so

No

iako

delovna

aktivnost, rezultatite od sprovedenoto prakti~no istra`uvawe

poka`uvaat
pretstavuva

deka

mo`nosta

glaven

za

zarabotuvawe

odlu~uva~ki

pretpriemni~ka aktivnost.

faktor

za

na

pove}e

otpo~nuvawe

pari
so

1.6. Programi za edukacija i obuka na pretpriema~ite

Uspe{noto izvr{uvawe na pretpriemni~kata aktivnost so cel

promovirawe

na

pretpriemni{tvoto

sozdavawe

na

finansiska

dobivka bara malite pretprijatija da bidat upravuvani od licapretpriema~i

koi

sposobnosti.

Toa

pretpriemni{tvoto
odr`uvawe

poseduvaat

na

ja
vo

stru~ni

odredeni

nametnuva

potrebata

dr`avnite
obuki

znaewa,

voveduvawe

na

organizirawe

od

institucii,
predavawa

ve{tini

za

pretpriema~ite,

implementirawe na specijalizirani stru~ni programi za obuka za

pretpriema~ite, organizirawe i odr`uvawe na redovni stru~ni
seminari

kako

na~ini

za

zgolemuvawe

na

sposobnosta

na

pretpriema~ite za uspe{no upravuvawe so delovnite aktivnosti

koi gi izvr{uvaat.
Zaradi

unapreduvawe

pretprijatija,

postignuvawe

na

raboteweto

na

pobrz

obrt

na
na

malite

kapitalot,

namaluvawe na tro{ocite na rabota i namaluvawe na rizikot vo

raboteweto,

se

pretpriema~ite.

voveduvaat
Vo

su{tina,

programite

za

obuka

na

programite

za

obuka

na

pretpriema~ite im pomagaat na pretpriema~ite da :

gi steknat potrebnite znaewa za da mo`at uspe{no da
upravuvaat so finansiskite tekovi na pretprijatieto;
izgotvuvaat

kratkoro~ni

planovi

za

voveduvawe

na

planovi

za

novi delovni potfati;

voveduvaat novi na~ini na rabota;
izrabotuvaat

specifi~ni

vidovi

unapreduvawe na pretpriemni~kata aktivnost;

ja

zgolemat

sopstvenata

kompetencija,

ve{tini za menaxirawe so pretprijatieto;

steknat novi znaewa;

znaewe

 gi promenat na~inite na razmisluvawe za sopstvenata

uloga- uloga na pretpriema~ i lider;
steknat

znaewa

informaciite

za

koi

sogleduvawe

ovozmo`uvaat

upotreba

na

donesuvawe

na

odluki

}e

kvalitetni odluki; i
steknat

znaewa

za

donesuvawe

na

koi

pridonesat za namaluvawe na rizikot vo donesuvawe na

pogre{ni

delovni

odluki.

pretpriemni{tvoto

Zaradi

promovirawe

donesuvawe

na

odluka

na
za

zapo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost, potrebno e

malite

pretprijatija

da

bidat

upravuvani

od

pretpriema~i koi }e poseduvaat odredeni ve{tini i

znaewa.

Razvojot

na
razvojot

pretpriemni{tvoto

pottiknuvaweto

na

na

karakteristiki

kaj

kreativnosta,

inicijativnosta,

odredeni

pretpriema~ite

kako

i
li~ni

{to

se

samostojnosta

odgovornosta pretstavuvaat osnova na konceptot za

pottiknuvawe

na

lu|eto

za

otpo~nuvawe

so

pretpriemni~ka aktivnost.

.

. .
.
, .
.

, , ,
, ,
,
.

, , , .

.

.1
, ,
,

.

:
1. ?
2. , ?
3. ?

4. ?
5.

.
.

.

2.2.
,

. .

.

, .

.
.
:

. 2-1
.

++

++
, ,

++

++

2-1

, , ,
,

,
,

:

-
.

, ,
,
, .

.
.
.
,

, ,
.

2.3. (SWOT )

.
SWOT
. SWOT
:
S-Strengths-
W-Weaknesses-
O-Opportunities-,
T-Threats-,

SWOT

.



. SWOT
.

, ,

, , .

SWOT

,

.
.
SWOT

SWOT

SWOT

2-2

SWOT

++

++

++

++
Strenght

++

Weaknesses

++

Opportunities

++

Threats

2-2

(Strenghts)

SWOT

.

:

?

 (Weaknesses)

.

.

.
:

,
?

:
,
,

.2

(Opportunitis)

.
,
, ,
, ,

 .

.

. ,

:
-
?
?

?
, (Threats)

.
,
.

?

?

?

?

?

SWOT

2.3.1. SWOT

SWOT

SWOT



.
, ,
,

SWOT .

(S-strengths)

(S-strengths)
:

1. ?
2. ?
3. ?
4.
?
5. ?
6. ?
7.

8.

weaknesses)

W-

 (W-weaknesses)
:

1.
?

2. ?
3.

4. ?
5. ?
6.

7.

8.

Opportunities )

(Opportunities)
:

1. ?
2. ?
3. ?
4. ?
5.
?
6.
?

7. ?
8.

( T-threats )

(T-threats)
:

1. ?
2. ?
3. - ?
4.

5. ?
6.

, ?
7.

8.
?

2-3 SWOT
.

 2-3 SWOT

2.4.

SWOT ,

.


.
. :
?
,

.
.

- .
:

. ,

. .

.3

.
:

, .

.

.
,

, , .

.
.4

.


.
,

.

.

.
.

2-4
.

------

++

++

++

++

2-4

,
.

, ,

 .
,

.
.

. :
?

, ?

.
.

:
, ,
, .
,

.

.
,

, ,
.
.

.
.

.
,
.

. ,
,
.

:
?
(
,

?
,
:

?
?

 ?

?

.
.
.
,
.


. ,

.
:
,

.
.
.
, .
. ,

 : , ,
, .

3.2.

,
:
,
,

..

,
.

: , ,

 ,

.
50

.

.
- ,
, , .

.
,

.

,

3.3.

 .
. ,
.

3-1.

- a
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-

3-1

, .

.
.


.

 .
(
)
.
:
? (
)
? ( , )
? ( )
? (
).

.

,
,
.

, .

.

 ,
.
:
( )
?
?
? (
- .)
?(, , ,
)

?
(
)

)

?
?
?

.

.
.2

.

,
.

.
:
O ?
?
?
?

? (, )
.
.
.

. :
?
-

 ,
.
?
,
?

?
.

.
.


,
,
. :
? (
)
?

, , , ,
.?
?
( , ,
, ,
)

?
.
,
:
?

, ,
.
,

 , ,

.3

.
.

.
:

?

-
?

.
..

.4

.

, , .

, .
,

.
.

.
()
.


-
.
.

.
.
,
.

,
-

 .
:
,
,
,

3.4.
.

.

,

, , .


.

.

.
:
,
,
,

 ,
,

.


.
,
.


.

, ,


.

:
?

?

.

,
.
.

.

.
3-2
.

 ++

++

3-2

3.5. ()

 , .

,
.
.

.
,
.5
.

. .
.
.
:

 , .
.
,
,

15

.
. ,

,
.

, ,
.

.

.


.
,

.

.

.


.
.
,
.

.

.

.
.

3.1.
pretprijatie

Fizibiliti

studija

za

osnovawe

na

novo

Osnovaweto na novo pretrpijatie pretstavuva eden od na~inite

za zapo~nuvawe so mal biznis ili otpo~nuvawe na pretpriemni~ka
aktivnost. Izrabotkata na fizibiliti studija za osnovawe na
malo

pretprijatie

donesuvawe

na

Fizibiliti

studijata

postapka

odluka

za
za

koja

predhodi

osnovawe
osnovawe

na

na

na

novo

malo

procesot

na

pretprijatie.

pretrpijatie

ja

poka`uva opravdanosta od osnovaweto na maloto pretprijatie.

Sopstvenikot mo`e da ima `elba da bide samiot gazda i da ima
svoe pretprijatie vo koe }e ima sloboda da gi pravi
onaka

rabotite

kako {to saka, no opravdanosta od negovata odluka ja

poka`uva

fizibiliti

studijata.

Fizibiliti

studijata

za

osnovawe na malo pretprijatie pretstavuva analiza na faktorite

koi

bi

imale

vlijanie

vrz

raboteweto

na

pretprijatieto.

Analizata na faktorite koi imaat vlijanie na raboteweto na

pretprijatieto pretstavuva

analiza na slednite faktori:

pazarot na proizvodite i uslugite koi }e gi nudi

novoto pretprijatie;

lokacijata na novoto pretprijatie;

finansiskite

potrebi

maloto pretprijatie;

za

zapo~nuvawe

so

rabota

pravnite barawa za rabotewe na pretprijatieto.

3.1.1. Analiza na pazarot na proizvodite i uslugite

koi }e gi

nudi novoto pretprijatie

na

Analizata na pazarot na proizvodite i uslugite koi }e

gi nudi novoto pretrpijatie vsu{nost pretstavuva izrabotka na
pazarna studija odnosno podrazbira sproveduvawe na istra`uvawe
na

pazarot.

koja

se

Pokonkretno

sproveduva

ka`ano,

analiza

fizibiliti

na

pazarot

studijata

na

preku

proizvodite

uslugite koi }e gi nudi novoto pretprijatie se sproveduva za

da se dobijat podatoci i informacii za
nudi

na

pazarot,

proizvodite

pretprijatijata

za

samiot

pazar

za

konkurencijata

koi

proizveduvaat

proizvodot koj }e se
na

koj

odnosno
i

nudat

}e

se

nudat

informacii
isti

ili

za

sli~ni

proizvodi. Analizata na proizvodot koj planira da se vovede na

pazarot treba da poka`e kolku i vo {to se sostoi razlikata na
noviot

proizvod

od

sli~nite

proizvodi

koi

gi

nudi

konkurencijata i koi se prednostite i slabostite na novoto

pretprijatie.

Preku ova analiza se

sogleduvaat site mo`nosti

za iskoristuvawe na prednostite i kolku {to e mo`no namaluvawe

odnosno

nadminuvawe

na

pojavenite

slabosti

nivno

minimizirawe. Isto taka ova analiza gi poka`uva mo`nostite za

toa noviot proizvod da se stavi vo funkcija na istra`uvawe na
pazrot no pri toa imaj}i

gi

vo predvid

ograni~uva~kite

faktori za proizvodstvo na istite (surovini,tehnologija i sl.)

Analizata na pazarot treba da odgovori na pra{awata povrzani
so

segmentiraweto

na

opredeluvawe

na

grupa

so~inuva

}e

gi

pazarot,

konkretna

naselenieto,

grupa

najgolemite

kako

potro{uva~ite,
potro{uva~i

na

primer

koja

celna

vo

smisla

na

nivoto na obrazovanie, starosta, goleminata na prihodite koi

gi ostvaruvaat, brojot na ~lenovite na familijata, nivnata
profesionalna struka, `elbite, nivnite naviki, obi~aite, {to
tro{at, zo{to odreden proizod ne go tro{at, zo{to odredeni
proizvodi preferiiraat pove}e da gi tro{at i sl. Pazarot e
mesto

kade

nasokite

se

kon

transformiraat

koi

treba

vrednosti

pretprijatieto

dvi`ewe. Isto taka pazarot

i
da

toj
go

gi

poka`uva

naso~i

svoeto

mu pomaga na pretprijatieto da se

osposobi vo sekoj moment da gi sogleduva potrebite i `elbite

na potro{uva~ite kako i osposobuvawe za predviduvawe na idnite

promeni

vo

potrebite

na

potro{uva~ite.

Preku

analiza

na

konkurencijata se sogleduvaat:

mo`nostite

ograni~uvawata

na

proizvodot

koj

se

planira da se vovede na pazarot odnosno karakteristikite

na proizvodite koi gi nudi konkurencijata;

asortimanot
pretprijatieto;

na

proizvodite

koi

gi

nudi

obemot koj se nudi i

cenite po koi se prodavaat proizvodite na pazarot.

Identifikuvaweto

na

karakteristikite

na

konkurencijata

pridonesuva novoto pretrijatie da se podgotvi za sozdavawe na

potro{uva~i

ne

za

proizvodstvo

na

odnapred

opredelen

proizvod.1
3.1.2. Analiza na lokacijata na novoto pretprijatie

Donesuvaweto

na

odluka

za

lokacijata

na

novoto

pretprijatie ne e ni malku ednostavna rabota. Pravilniot izbor

na lokacijata na pretprijatieto pretstavuva klu~ za uspehot na
pretprijatieto

pretprijatieto.

klu~en

Pogre{no

faktor

za

opredelenata

prifitabilnosta
lokacija

na

na

novoto

pretprijatie ja namaluva ekonomi~nosta i profitabilnosta vo

raboteweto. Izborot na dobra lokacija zavisi od analizata na
podra~jeto
koristat

na

rabota

uslugite

koi

vidot

}e

gi

na
nudi

potro{uva~ite
novoto

koi

}e

pretprijatie.

gi
Pri

analizata na lokacijata na novoto pretrpijatie treba da se

zemat predvid faktorite koi vlijaat na izborot na lokacija.
Postojat pove}e klasifikacii za faktorite koi imaat vlijanie
na

odlukata

faktorite

koi

za

lokacija

imaat

na

vlijanie

pretprijatieto.
na

odlukata

za

pretprijatieto se podeleni na:

op{ti faktori pri izbor na lokacijata i

posebni faktori pri izbor na lokacijata.2

Voobi~aeno,
lokacija

na

Vo grupata na op{ti faktori koi treba da se analiziraat pred

da

se

donese

odluka

za

lokacijata

na

novoto

pretprijatie

spa|aat:
a)

li~nite

novoto

faktori-pretpriema~ot,

pretprijatie

sam

ja

izbira

sopstvenikot

na

mestopolo`bata

na

pretprijatieto;
b)

ekonomski

mo}ta

na

faktori-vkupniot

naselenieto,

nacionalnata

ekonomija

prihod

brojot
i

na

na

familijata,

vrabotenite

zastapenosta

na

vo

finansiskite

institucii vo nacionalnata ekonomija ;

v) konkurencijata i nejzinoto vlijanieto za unapreduvaweto
i prestanok

na rabotata na

novoto pretprijatie; i

g) zakonskite akti i propisi so koi se ograni~uva odnosno se

opredeluva zadovoluvaweto na posebni uslovi kako osnoven
uslov za otpo~nuvawe so rabota na maloto pretprijatie.

Vo grupata na posebni
pred da se

faktori koi treba da se analiziraat

donese odluka za izbor na lokacijata na novoto

pretprijatie

spa|aat

karakteristikite

na

onie

faktori

poodelnite

koi

podra~ja

maloproda`ba, golemoproda`ba, trgovija,

turizmot

proizleguvaat
na

rabota

od
:

uslugi, proizvodstvo,

i sl.

Analizata

na

faktorite

koi

imaat

vlijanie

za

izborot

na

lokacijata na novoto pretprijatie ima za cel da gi otkrie onie

faktori koi imaat presudno vlijanie vo donesuvaweto na odluka
za opredeluvawe na lokacijata na novoto pretprijatie, pri {to
treba da se ima vo predvid podra~jeto na rabota kako faktor
koj

bitno

vlijae

na

lokacijata

na

koja

}e

raboti

novoto

pretprijatie. Na primer, dokolku se osnova novo pretprijatie

koe }e deluva vo podra~jeto na trgovijata ili uslugite toga{
treba da se izbere lokacija koja }e bide vo neposredna blizina
do potro{uva~ite i pokraj toa {to takvata lokacija sozdava
pogolem

tro{koven

efekt

odnosno

poskapa.(ima

povisoka

kirija sporedbeno so drug prostor na druga lokacija ili cenata

za kupuvawe na prostorot e povisoka sporedbeno so cenata za
kupuvawe na deloven prostor na druga lokacija). Dokolku pak se
osnova

novo

pretprijatie

koe

}e

deluva

vo

proizvodstveno

podra~je toga{ potrebno e da se izbere lokacija vo blizina na

industriska

zona

so

sodvetni

soobra}ajnici

infrastruktura. Dokolku zapo~nuva so rabota novo

~ija {to osnovna dejnost }e bide
da

se

odbere

lokacija

vo

soodvetna

pretprijatie

ugostitelstvoto, potrebno e

blizina

na

centralnoto

gradsko

podra~je koja bi bila vo neposredna blizina na pogolemiot broj

potro{uva~i.

3.1.3. Finansiskite potrebi za zapo~nuvawe so rabota

na malo

pretprijatie

Finansiite

pretstavuvaat

eden

od

najzna~ajnite

faktori

koj treba da se obezbedi i

koj ovozmo`uva pretprijatieto da

zapo~ne

toa

da

studijata

raboti.
e

Poradi

posveten

na

poseben

analiziraweto

del
i

od

fizibiliti

utvrduvaweto

na

finansiskite potrebi odnosno tro{ocite koi }e bidat napraveni

za da mo`e maloto pretprijatie da zapo~ne so rabota. Ovaa
analiza

gi

opfa}a

pretprijatieto

site

finansiski

preku

nea

potrebi

se

koi

opredeluvaat

finansiski sredstva koi treba da se vlo`at za

zapo~ne

so

finansiski

rabota
sredstva

novoto
ne

mo`e

pretprijatie.
da

gi

se

vkupnite

da mo`e da

Bez

zapo~ne

ima

obezbedeni
so

delovni

aktivnosti a seto toa go onevozmo`uva vlezot na pazarot na

novoto pretprijatie.
Zadovoluvaweto
pretprijatie

na

vsu{nost

finansiskite
podrazbira

potrebi

prezemawe

na
na

maloto

soodveten

stepen na rizik vo raboteweto.3 poka`uva

podgotvenosta za prezemawe na investiciona aktivnost i u~estvo

na pazarot so sodveten vid na proizvod.
Zapo~nuvaweto so rabota na novoto pretrpijatie isto taka
podrazbira
sredstva

obezbeduvawe na soodvetni izvori na finansiski

koi

mo`e

da

sopstvenikot

na

finansiskite

sredstva

finansiski
bankarski

bidat

novoto

pretprijatie

da

institucii

sopstveni,

bidat

banki

ili

od

za

sredstva

pak

obezbedeni

(sredstva

institucii,

li~ni

mo`no

od

soodvetni

kreditni

podr{ka

na

linii

razvoj

na

na
mali

pretprijatija, specijalizirani fondovi za finansirawe na mali

pretprijatija i sl.), goleminata na sredstvata, namenata i
strukturata na sredstvata.
Nedostigot

na

soodvetni

finansiski

sredstva

go

onevozmo`uva zapo~nuvaweto so rabota na maloto pretprijatie.

No isto taka obezbeduvaweto na odreden iznos na finansiski
sredstva

za

zapo~nuvawe

so

pretstavuva

garancija

za

aktivnost.

Nesoodvetnata

finansiski

sredstva

pogre{nata

raspredelba

pretstavuva pre~ka

vo

rabota

uspe{no

na

novo

zapo~nuvawe

raspredelba
ramki

na

na

fiksni

pretprijatie

na

na

delovnata

raspolo`livite

pretprijatieto,
i

ne

odnosno

varijabilni

sredstva

vo raboteweto na pretprijatieto. Toa zna~i

deka dokolku pretprijatieto ima investirano premnogu sredstva

vo

fiksen

kapital

toga{

iznosot

nad

vistinski

potrebnite

sredstva e zemen od varijabilnite sredstva koi sredstva ne se

dovolni

za

vistinska
stanuva

rabotewe

pre~ka

toga{

za

koga

na

pretprijatieto

natamo{no
ne

se

rabotewe.

dovolno

toa

pretstavuva

Vistinski

analizirani

problem

sogledani

vkupnite finansiskite aspekti vo raboteweto.

3.1.4. Pravni barawa za rabotewe na pretprijatieto

Postojat

golem

broj

na

pravni

propisi,

zakonska

regulativa, podzakonski akti i pravilnici so koi se regulira

oblasta na osnovaweto i raboteweto na
Idniot

pretpriema~,

sopstvenik

malite

treba

prtprijatija.

da

ja

poznava

celokupnata pravna regulativa koja ima vlijanie na rabotata na

malite pretprijatija. Osnovaweto i planiraweto na rabotata na
maloto pretprijatie treba da bide vo soglasnost so pravnata
regulativa
odgovori

na

toa

zna~i

site

pravni

deka

novoto

barawa

za

pretrpijatie
zapo~nuvawe

treba

so

da

delovna

aktivnost.4 Pokonkretno ka`ano, pred zapo~nuvaweto so rabota,

sopstvenikot-menaxer

treba

da

gi

obezbedi

site

neophodni

dozvoli za rabota na svoeto pretprijatie koi se predvideni so

zakonska regulativa ne pravej}i razlika zatoa dali se raboti
za dozvola za gradba na objektot koja treba da bide obezbedena
u{te vo fazata na zapo~nuvawe so gradba na objektot, ili pak
dozvola za rabota na objektot koja se obezbeduva so samiot
proces

na

otpo~nuvawe

so

rabota

na

pretprijatieto

kako

na

primer dozvola za obezbedeni soodvetni sanitarnopazarni uslovi

za rabota i sl. Analizata na pravnite barawa za zapo~nuvawe so
rabota na pretprijatieto gi sodr`i i soodvetnite propisi koi
ja

reguliraat

oblasta

pravnite

propisi

koi

odnosi,

sopstvenikot

na

rabotni

ja

reguliraat

na

pretprijatieto

informacii koi se neophodni

~ove~ki

resursi.

odnosi.

Faktorite

Preku

oblasta
se

analiza

na

na

rabotnite

steknuva

so

vo postapkata za anga`irawe na
koi

pretstavuvaat

predmet

na

analiza pri izrabotkata na fizibiliti studija za osnovawe na

novo pretprijatie se prika`ani na slika 3-1.

Analiza
i istra`uvawa od
sopstvenikot

-Pazar na proizvodot
-Lokacija na
pretprijatieto
-F inanskiski potrebi
-Pravni barawa

-Donesuvawe odluka
za osnovawe na novo
pretprijatie

Slika 3 -1 Faktori na analiza pri izrabotka na fizibiliti

studija
Kako {to se gleda od slikata, vo postapkata za izrabotaka na
fizibiliti studija za donesuvawe na odluka za osnovawe na novo
pretprijatie
prodavaat

najprvo se definira

proizvodite

pretprijatie
vkupnata

preku

ponuda

konkurentite

uslugite

utvrduvawe

na

pobaruva~ka,

nivnata

pazarot se utvrduva

pazarot
koi

}e

na koj }e se
gi

kapacitetot

nudi
na

konkurencijata,

lokacija.

soodvetnata

Po

izvr{enata

novoto

pazarot,

brojot

na

analiza

na

lokacija na pretprijatieto,

finansiskite sredstva potrebni za osnovawe i zapo~nuvawe so

rabota na pretprijatieto a na kraj se sproveduva analizata na
pravnata regulativa.

3.2. Dogovor za osnovawe na malo pretprijatie

Dogovorot

za

osnovawe

navidum

pretstavuva

ednostaven

dokument no negovato zna~ewe se sostoi vo toa {to so nego se

ureduvaat

vkupnite

odnosi

vo

pretprijatieto.

Maloto

pretprijatie pretstavuva celosen i samostoen praven subjekt

koj mo`e da bide vo promet.5
Osnovawe na novo malo pretprijatie vo su{tina pretstavuva
zbir od prava, predmeti i fakti~ki odnosi koi imaat imotna
vrednost i koi pripa|aaat kon trgovskata dejnost na trgovecot,
pri {to ovie elementi ja so~inuvaat aktivata na pretpriema~ot
no isto taka

gi opfa}aat i negovite obvrski.

Dogovorot
dokument-akt
istovremeno
ureduvaat

za

so

osnovawe

koj

{to

pretstavuva
odnosite,

na

se

malo

osnova

osnoven

maloto

op{t

organizacijata

pretprijatieto po negovoto osnovawe.

pretrpijatie

akt

pismen

pretprijatie
so

koj{to

se

funkcioniraweto

na

Dogovorot

za

osnovawe

na

malo

pretprijatie

pismen

dokument so koj se opredeluvaat :

firmata i sedi{teto na maloto pretprijatie;

imeto

osnova~ite

mestoto

dokolku

na

`iveewe

maloto

na

pretprijatie

osnova~ot
se

osnova

ili
od

pove}e lica;

imeto
i
prezimeto
na
upravitelot
upravitelite i EMBG;

predmet na rabotewe na maloto pretprijatie;

odnosno

vremetraeweto na pretprijatieto;

iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na

vlogot

na sekoj osniva~sodru`nik oddelno i opis i nazna~uvawe na

nepari~nite vlogovi ;

na~inot i merilata na raspredelba na dobivkata i

na~inot na pokrivawe na zagubata na maloto pretprijatie;

pravata i obvrskite

{to osnova~ite-sodru`nici gi

imaat kon pretprijatieto, kako i pravata i obvrskite koi

{to gi ima pretprijatieto sprema osnova~ite;

upravuvaweto,zastapuvaweto i prestanuvawe so rabota

na pretprijatieto;

Vo

dogovorot

sedi{teto

na

za

osnovawe

pretprijatieto

na
se

pretprijatieto
nazna~uvaat

so

firmata

celosen

skraten naziv. Firmata na pretprijatieto go pretstavuva imeto

pod koe{to novoto pretprijatie }e raboti i pod koe ime toa }e
raboti vo pravniot promet. Firmata na novoto pretprijatie se
zapi{uva

vo

trgovskiot

registar.

Vo

svoeto

rabotewe,

pretprijatieto mora da ja upotrebuva firmata onaka kako {to e

zapi{ana vo trgovskiot registar. Sedi{teto na pretprijatieto
se nazna~uva so to~en naziv odnosno celosna adresa. Nazivot na
firmata i sedi{teto na pretprijatieto se ispi{ani na pe~atot
na

pretprijatieto

pretprijatieto

koj
vo

ima

kru`na

pravoagolna

forma.

forma.

Vo

[tembilot

na

dogovorot

za

osnovawe na pretprijatieto se regulira na~inot na upotreba na

pe~atot

{tembilot.

pretprijatieto

se

Spored

toa,

upotrebuvaat

na

pe~atot
site

{tembilot

pismeni

op{ti

na
i

poedine~ni akti koi proizleguvaat od sekojdnevnoto rabotewe na

pretprijatieto.

Vo

dogovorot

imeto

za

mestoto

osnovawe
na

na

`iveewe

pretprijatieto
na

osnova~ot

se

ili

opredeleni
osniva~ite.

Dokolku novoto pretprijatie se osnova od pove}e lica-osnova~i

vo

dogovorot

za

osnovawe

se

nazna~uvaat

podatoci

od

site

osnova~i so celosni podatoci koi soodvestuvaat so podatocite

od dokumentite za li~na identifikacija (li~na karta ili patna
isprava). Kako osnova~ na malo pretprijatie mo`e da bide sekoe
lice koe zaradi osnovawe na maloto pretprijtie ima potpi{ano
dogovor za osnovawe ili pak ima podneseno izjava za osnovawe
na

malo

pretprijatie.

pretprijatie

pismen

Izjavata

za

osnovawe

dokument

so

koj{to

na

malo

se

osnova

upravitelot

odnosno

pretprijatieto od strana na edno lice.

Li~nite

podatoci

upravitelite

za

-imeto

identifikacija
i

prezimeto

na
na

upravitelot

odnosno

upravitelite so podatok za EMBG i to~na adresa na `iveewe

vo

dogovorot za osnovawe se nazna~uvaat posebno. Upravitelot e

lice

koe

mu

Voobi~aeno,
istovremeno
So

e
kaj

Predmetot
pretstavuva
dejnostite

malite

upravuvaweto

so

pretprijatija

pretprijatieto.
sopstvenikot

pretprijatie

se

i upravitel na pretprijatieto.

dogovorot

opredeluva

dovereno

za

predmetot
na

rabotewe
osnovnata

osnovawe
na

na

rabotewe
na

maloto

dejnost

na

maloto
na

maloto

pretprijatie.

pretprijatie

vsu{ost

pretprijatieto,

ja

odnosno

ili pak dejnosta koja e opredelena vo izjavata za

osnovawe na pretprijatieto od edno lice, klasificirani spored

dejnostite

utvrdeni

dejnostite.

Predmetot

vo
na

Nacionalnata
rabota

se

klasifikacija

zapi{uva

vo

na

trgovskiot

registar so nazna~uvawe na {ifrata i nazivot na oddelot i na

grupata na dejnosta, utvrden so Nacionalnata klasifikacija na

dejnosti. So dogovorot za osnovawe na malo pretprijatie se
definira predmetot na rabota odnosno dejnosta a isto taka se
opredeluva

osnovnata

dejnost

koja

}e

ja

izvr{uva

pretprijatieto. Pretprijatieto mo`e da gi vr{i site dejnosti

koi ne se zabraneti so zakon i mo`e da gi prezema onie pravni
raboti i dejstvija koi se opfateni vo predmetot na rabota.
Vremenskiot

period

na

rabota

na

novoto

pretprijatie

ili

vremetraeweto na pretprijatieto zadol`itelno se predviduva so

dogovorot

za

osnovawe.

Voobi~aeno

maloto

pretprijatie

se

osnova na neopredeleno vreme, no ponekoga{ mo`e da se slu~i

opredelen

vid

na

pretprijatie

da

se

osnova

za

odreden

vremenski period, odnosno do postignuvawe na odredena cel a

potoa da prestane so rabota.
Iznosot
sekoj

na

osnovnata

osniva~-sodru`nik

vlogot

na

sekoj
koj

osnovawe

maloto

pretprijatieto
dopolnitelno

oddelno

go

iznosot

se

izrazuva

vo

pretprijatie,

vlo`uva

po~eten

na

pretstavuva

osnova~-sodru`nik

pretprijatie
na

glavnina

imotot

oddelno

pari.

vo

na
ili

maloto

postapkata

na

sopstvenikot-osnova~ot

na

kapital

Vo

vlogot

ili

postojni

vlo`eni materijalni sredstva ~ija {to vrednost e

iska`ana vo pari

preku izvr{ena procenka od strana ovlasten

procenitel.

Vlogot

vo

pretprijatie

vsu{nost

go

osnovnata

glavnina

pretstavuvaat

udelot

na
na

maloto
osnova~ot

odnosno sodru`incite. Osnovnata glavnina na malo pretprijatie

ne

mo`e

da

bide

protivvrednost,
Republika

pomala

od

5.000

EVRA

vo

denarska

spored sredniot kurs na Narodnata banka na

Makedonija

na

denot

na

uplatata,

osven

ako

osnova~ite ne se dogovorile toa da bide denot na potpi{uvawe

na dogovorot za dru{tvoto,odnosno na izjavata za osnovawe na
dru{tvoto.6

Poedine~niot vlog na sekoj osnova~-sodru`nik ne

mo`e da bide pomal od 100 EVRA vo denarska protivvrednost.

Vlogot vo pretprijatieto mo`e da bidat pari, stvari i prava
koi {to sodru`nikot gi otstapuva i prenesuva na pretprijatieto
vo

postapkata

za

osnovawe

na

pretprijatieto.

Udelot

vo

pretprijatieto
koi{to

pretstavuva

sodru`nikot

gi

sevkupnost

steknuva

vrz

na

prava

osnova

na

obvrski

vlogot

vo

pretprijatieto pri {to sekoj sodru`nik ima eden udel koj mo`e
da bide pari~en i nepari~en. Nepari~en vlog vo dogovorot za
osnovawe

odnosno

vo

izjavata

za

osnovawe

na

maloto

pretprijatie se nazna~uvaat detalno.

Vo dogovorot za osnovawe na pretprijatieto se opredluva
na~inot na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na
zagubata na maloto pretprijatie. Osnovna cel zaradi koja se
osnova pretprijatieto e sozdavawe na profit-dobivka. Profitotdobivkata pretstavuvaat pozitiven finansiski rezultat sozdaden
vo

soglasnost

so

propisite

za

finansisko

smetkovodstveno

rabotewe za {to pretpriema~ot-soptvenikot e zadol`en da vodi

posebna finansisko-smetkovodstvena evidencija vo soglasnost so
zakonskata regulativa koja ja regulira oblasta na finansiskoto
rabotewe.

Dogovorot

za

osnovawe

na

novo

pretprijatie

go

regulira na~inot na raspredelba na dobivkata po reguliraweto

na

zakonskite

obvrski

kon

dr`avata

odnosno

na~inot

na

rspredelba na neto dobivkata. Soglasno zakonskata regulativa,

neto dobivkata mo`e da se raspredeli za pokrivawe na zaguba od
minati godini, za isplata na dividenda, vnesuvawe na del od
dobivkata vo zakonski predvidenite fondovi, za zgolemuvawe na
osnovniot kapital i sl.
So

dogovorot

za

osnovawe

na

malo

pretprijatie

se

preciziraat i mo`nite na~ini odnosno izvori na pokrivawe na

eventualno pojavenata zaguba kako na primer, nadomestuvawe na
zadol`itelnata rezerva na pretprijatieto, otpis na pobaruvawa
na

doveritelite,

nadomestuvawe

od

osnova~kiot

kapital

na

pretprijatieto, odnosno namaluvawe na kapitalot za iznosot na

evidentiranata zaguba i sl.
Vo dogovorot za osnovawe na pretprijatieto se opredleni
pravata i obvrskite na osnova~ite-sodru`nici koi gi imaat vo
pretprijatieto, a koi se iska`ani vo mo`nosta koja ja imaat
osnova~ite :

da u~estvuvaat vo upravuvaweto so pretprijatieto;

da u~estvuvat vo raspredelba na ostvarenata dobivka;

da
bidat
pretprijatieto; i

da

vr{at

informirani
uvid

vo

za

knigite

raboteweto
i

drugata

na

delovna

dokumentacija na pretprijatieto;7
So dogovorot za osnovawe na malo pretprijatie mo`e da se
predvidat

drugi

pravi

na

osnova~ite-sopstvenicite

na

pretprijatieto.
Od

aspekt

na

obvrskite
na

koi

dogovorot

za

osnovawe

novo

obvrskata

na

osnova~itesodru`nici

gi

imaat

osnova~ite,

pretprijatie
za

se

so

iska`uva

obezbeduvawe

odnosno

vlo`uvawe-celosno pla}awe na prezemeniot vlog.

Osnova~ite odnosno sodru`incite prezemaat odgovornost vo
raboteweto :

ako go zloupotrebat pretprijatieto kako pravno lice

za da postignat celi {to za niv kako li~nost-poedinec

se

zabraneti;

go zloupotrebile pretprijatieto kako pravno lice za

da im nanesat {teta na svoite doveriteli; i

dokolku sprotivno na zakon, raspolagale so imotot na

pretprijatieto.
Upravuvaweto so pretprijatieto se izvr{uva od strana na
upravitelot. Toj e ovlasten da go upravuva pretprijatieto. Ako
pretrpijatieto

ima

pove}e

od

eden

upravitel,nego

go

zastapuvaat site upraviteli. Upravitelot prezema odgovornost:

li~no sprema pretprijatieto i sprema treti lica za

rabotewe

na

pretprijatieto

sprotivno

na

zakonskite

odredbi i drugi propisi,;

za nepo~ituvawe na ona {to e predvideno so Dogovorot

za osnovawe;

za eventualnite gre{ki koi gi napravil vo upravuvawe

so pretprijatieto.
Zastapuvaweto
lice

koe

na

pretprijatieto

opredeleno

da

go

Voobi~aeno vo pravniot promet

dovereno

zastapuva

na

fizi~ko

pretprijatieto.

upravitelot na pretprijatieto

go zastapuva istoto ili pak osniva~otsodru`nik li~no. Vo toj

slu~aj edinstveniot sodru`nik go zastapuva pretprijatieto na
na~in za koj {to smeta deka e

najdobar za ostvaruvawe na

interesot na pretprijatieto.
So dogovorot za osnovawe na malo pretprijatie e reguliran
na~inot

na

prestanuvawe

na

rabota

na

maloto

pretprijatie.

Prestanuvaweto so rabota na maloto pretprijatie

mo`e da se

slu~i dokolku:

iste~e vremeto za koe e osnovano pretprijatieto;

osnova~ot

sodru`nici

ili

donesat

dokolku
odluka

postojat
za

pove}e

prestanok

so

osnova~irabota

na

pretprijatieto;

osnova~ot

sodru`nici

ili

donesat

dokolku
odluka

postojat
za

pove}e

pripojuvawe

osnova~ikon

drugo

pretprijatie ili podelba na postoe~koto pretprijatie;

sproveduvawe na ste~ajna postapka;

odluka na nadle`en

sud i sl.
Za

da

mo`e

prestanokot

na

vr{ewe

na

dejnosta

da

se

evidentira vo nalde`nite institucii-Uprava za javni prihodi,

Fond za PIOM, Fond za zdravstevno osiguruvawe, Agencija za
vrabotuvawe i drugi, pretprijatieto ima obvrska prestanokot na
vr{ewe na dejnosta da go prijavi vo navedenite institucii so
podnesuvawe na soodvetna dokumentacija-re{enie za prestanok na
vr{ewe na dejnosta izdadeno od nadle`na institucijaCentralniot
registar na RM.

3.3. Pravna regulativa za osnovawe na pretprijatie

vo Republika
Makedonija

Osnovaweto

na

pretprijatijata

vo

Republika

Makedonija

regulirano so Zakonot za trgovski dru{tva. Zakonot za trgovski

dru{tva

se

primenuva

na

slednite

organizacioni

formi

trgovec-poedinec, trgovsko dru{tvo, podru`nici organizirani od

stranski trgovski dru{tva, stranski trgovecpoedinec i tajno
dru{tvo.
So Zakonot za trgovski dru{tva objaven vo Slu`ben vesnik
na RM broj 28/2004 i donesenite izmeni vo Slu`ben vesnik
broj 84/2005
ureduvaat

25/2007,87/2008,42/10,48/10 i 24/2011 godina se

odnosno opredeluvaat :
trgovecot spored dejnosta koja ja izvr{uva i formata

na osnovawe na

pretprijatieto;

prirodata i obemot na dejnosta;

osnovnata glavnina, udelite i akciite;

dogovorot za dru{tvoto odnosno statutot na dru{tvoto

ili pretprijatieto;

preddru{tvoto;

vremetraewe na dru{tvoto;

svojstvoto na pravno lice na dru{tvoto ili pravniot

podru`incite;

subjektivitet

odgovornosta za obvrskite na pretprijatieto;

posebnata

sodru`nici,

licata

odgovornost
odnosno

koi

mo`at

na

osniva~ite-

na akcionerite;
odnosno

licata

koi

ne

mo`at

da

osnovat pretprijatie;

uslovite

pod

sodru`nik odnosno

koi

stransko

akcioner;

lice

mo`e

da

bide

pravata na stranskite lica;

ni{tovnosta na dru{tvoto;

vlogovite na dru{tvoto(pari~ni i nepari~ni);

zabranata

za

osloboduvawe

od

obvrskta

za

uplata,

odnosno vnesuvawe na vlog;

u~estvoto vo dobivkata;

pravata

odnosno na

za

informiranost

na

osniva~ite-sodu`nici

akcionerot;

prvniot re`im na imotot na dru{tvoto;

za{tita

na

pravata

na

sodru`incite,

odnosno

na

akcionerite pred sudot;

ocenka na zakonitosta;

belezite

na

trgovskoto

dru{tvo

(firmata,sedi{teto,predmetot na rabotewe);

zastapuvaweto

zakon,zastapnik

na
po

trgovskoto
polnomo{tvo

dru{tvo(zastapnik
i

polnomo{nik

po
po

vrabotuvawe),trgovski polnomo{nik i trgovski patnik;

trgovskiot registar,postapkata,upisite vo trgovskiot

registar i nivnoto objavuvawe;

uslovite

za

osnovawe,

upravuvaweto,

nadzorot,

namaluvaweto i zgolemuvaweto na osnovnata glavnina;

odnosite
akcionerite;

na

me|u

osniva~ite-sodru`nici,

odnosno

drugi pra{wa koi se od zna~ewe za razli~nite formi

trgovski

dru{tva-javno

trgovsko

dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena

dru{tvo,komanditno

odgovornost, akcionersko

dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii;

golemite
zdelki
zainteresirana strana;

zdelkite

finansiski

na

dru{tvoto

so

trgovskite knigi;

godi{nite
revizija;

smetki

izve{tai

nivnata

dividendata;

u~estvoto
dru{tva);

vo

drugi

konsolidiranite

trgovski

godi{ni

smetki

dru{tva(povrzani
i

konsolidiranite

finansiski izve{tai;

preobrazba na dru{tvoto od edna vo druga forma na

dru{tvo;

prisoedinuvaweto,
dru{tvata;

spojuvaweto

likvidacijata na dru{tvoto;

tajnoto dru{tvo;

stransko
poedinec;

trgovsko

podru`incite

na

dru{tvo

stranskoto

podelbata

stranskiot
dru{tvo

na

trgovec-

odnosno

na

stranski trgovec poedinec i pretstavni{tva na stranski

dru{tva;

na~inot na vospostavuvawe na edinstveniot trgovski

registar vo materijalna i vo elektronska forma i

na

edno{alterskiot sistem;

kontrola i nadzor i

kaznenite odredbi.
Spored Zakonot za trgovski dru{tva, trgovec odnosno nositel
na dejnost vo mal obem pretstavuva sekoe lice koe samostojno
trajno

vo

vid

na

zanimawe

ostvaruvawe

na

uslugi

pazarot

na

dobivka

so

so

vr{i

trgovska

proizvodstvo,

slednive

dejnost

trgovija

izvr{uvawe

na

zaradi

davawe

slednive

aktivnosti:

kupuvawe na podvi`ni stvari so cel da se prodadat vo

prvobiten,preraboten ili obraboten vid;

proda`ba na
obraboten vid od

podvi`ni

stvari

vo

preraboten

ili

sopstveno proizvodstvo;

trguvawe
fondovi;

so

hartii

od

vrednost

upravuvawe

so

bankarski,menuva~ki i drugi finansiski dejnosti;

dejnosti na osiguruvawe;

prevoz na lica i stoka;

komisioni
uslugi,skladi{ni(magacinski)uslugi i

raboti,{pediterski

lizing;

trgovsko zastapuvawe i posreduvawe;

ugostitelsko

turisti~ka

dejnost,

informativna

dejnost, marketing i drugi intelektualni uslugi;

proizvodstvo na filmovi, videokaseti, audiovizuelni

zapisi, softver kako i drugi sli~ni dejnosti;

izdava~ka

pe~atarska

dejnost

drugi

raboti

povrzani so trgovija so knigi i umetniki tvorbi i

kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nedvi`ni stvari so

cel proda`ba i izdavawe.8

So Zakonot za trgovski dru{tva regulirano e deka nositel na
dejnost odnosno trgovsko dru{tvo ili pretprijatie pretstavuva
sekoe pravno lice vo koe{to edno ili pove}e lica vlo`uvaat
pari, stvari ili prava vo imot {to go koristat za zaedni~ko
rabotewe

zaedni~ki

ja

delat

dobivkata

zagubata

od

raboteweto.

Soglasno navedeniot zakon trgovcite se klasificiraat vo

golemi, sredni, mali i mikro trgovci, vo zavisnost od brojot
na

vrabotenite,

vkupnite

godi{niot

sredstva

po

prihod

godi{nite

prose~nata

smetki

vo

vrednost

poslednite

na
dve

godini(presmetkovni godini).
Za mikro trgovec se smeta trgovecot koj vo sekoja od
poslednite dve presmetkovni godini, odnosno vo prvata godina
od raboteweto go zadovolil prviot kriterium i najmalku eden od
vtoriot i tretiot od slednive kriteriumi:

prose~niot broj na vraboteni vrz osnova na ~asovi na

rabota da e do deset rabotnici i

bruto prihod ostvaren od trgovecot od koj bilo izvor

da ne nadminuva 50.000 EVRA vo denarska protivvrednost i

najmnogu 80% od bruto prihodot na trgovecot da e

ostvaren

od

eden

klient/potro{uva~

od

lice

koe

povrzano so ovoj klient /potro{uva~ i

site prava na u~estvo vo mikropretprijatieto da se

vo sopstvenost na najmalku dve fizi~ki lica.

Spored Zakonot za trgovski dru{tva, mal trgovec e trgovecot
koj vo sekoja od poslednite dve presmetkovni godini, odnosno
vo prvata godina od raboteweto go zadovolil prviot kriterium i
najmalku eden od vtoriot i tretiot od slednive kriteriumi:

prose~niot broj na vraboteni vrz osnova na ~asovi na

rabota da e do pedeset vraboteni i

godi{niot prihod da e pomal od 2.000.000 EVRA vo

denarska

protivvrednost,

vkupniot

obrt

da

pomal

od

prose~nata vrednost (na po~etokot i na krajot

na

2.000.000 EVRA vo denarska protivvrednost

ili

presmetkovnata godina) na vkupnite sredstva (vo aktivata)

da e pomala od 2.000.000 EVRA vo denarska protivvrednost.
Rasporeduvaweto

na

pretprijatijata

spored

pogorenavedenata klasifikacija go vr{i Centarlniot registar na

Republika

Makedonija

vrz

osnova

na

godi{nite

smetki

finansiskite izve{tai podneseni od strana na ovlastenite lica

na pretprijatijata. Centralniot registar na RM

istovremeno

vr{i nadzor na podatocite vo rok od 60 dena od rokot propi{an

za predavawe na poslednata godi{na smetka vo tekovnata godina
koja

se

odnesuva

za

izvr{enite

transakcii

vo

predhodnata

godina..
Pretprijatieto

se

zapi{uva

vo

trgovskiot

registar

vrz

osnova na pismena prijava za koja {to e predviden poseben

obrazec koj se podnesuva od strana na ovlasten podnositel koj
istovremeno e i odgovoren za vistinitosta i zakonitosta na

podatocite
prijavata

sodr`ani
za

upis

vo
vo

prijavata

trgovskiot

za

upis.

registar

Vo

se

prilog

so

podnesuvaat

potrebnite prilozi (ispravi i dokazi) koi vo postapkata za

osnovawe na pretprijatieto se skeniraat od strana na ovlasteno
lice od Centarlniot registar i se ~uvaat kako vo elektronska
forma, taka i vo original, prepis ili zavereni kopii, kako
sostaven del na prijavata za upis vo trgovskiot registar.

3.4.

Specifi~ni karakteristi na novo

malo

pretprijatie

Osnovaweto

na

novo

pretprijatie

na~inite za zapo~nuvawe so mal biznis.

so

formirano

mal

biznis

karakterizira

so

preku

osnovawe

slednite

na

specifi~ni

pretstavuva

eden

od

Na~inot na zapo~nuvawe
novo

pretprijatie

karakteristiki

mo`e da se ka`e deka pretstavuvaat edn vid

za

se
koi

prednost na ovaa

organizaciona forma:

Samostojno donesuvawe odluka za vidot na pretprijatieto

koe }e se osnova - Vidot na organizcionata

forma koj }e go

izbere sopstvenikot e isklu~ivo negova odluka odnosno samiot

odlu~uva dali svoeto pretprijatie }e bide organizirano kako
edinstven sopstvenik, partnerstvo ili }e se opredeli za malo
pretprijatie organizirano kako korporacija ili pak }e izbere
nekoj od drugite organizacioni formi.

Samostojno opredeluvawe na podra~jeto na rabota na svoeto

pretprijatie - So po~nuvawe na postapkata za osnovawe na novo
pretprijatie, sopstvenikot go opredeluva i podra~jeto vo koe
toa }e deluva. Pri toa toj gi ima predvid finansiskite aspekti
i sopstvenite mo`nosti i sposobnosti. Od druga strana pak,

podra~jeto na rabota na pretprijatieto vlijae na izborot na

lokacija na istoto.Na primer, za prodavnica na malosupermarket
treba

da

se

odbere

lokacija

vo

neposredna

blizina

na

potro{uva~ite; dokolku za podra~jeto na rabota bi se odbralo

trgovija na golemo-distributer na golemo treba da se odbere
lokacijata

koja

nudi

niski

tro{oci

za

{to

sopstvenikot

odlu~uva samostojno i nezavisno.

Samostojno
pretprijatie

donesuvawe

Lokacijata

opredeluvaweto
izborot

na

odluka

na

za

pretstavuva

profitabilnosta

lokacija

za

lokacijata

novoto

na

klu~en

na

svoeto

element

pretprijatieto.

pretprijatie,

vo
Pri

sopstvenikot

samiot odlu~uva za lokacijata koja }e ja izbere. Sopstvenikot

treba da ima predvid deka ne postoi edno univerzalno pravilo
ili

kriteriumi

soodvetna

koi

lokacija.

bi

se

Sepak

primenuvale
izborot

na

za

da

lokacija

se

izbere

na

novoto

pretprijatie e pod vlijanie na slednive faktori:10

dostapnosta

dostapnosta na biznisot;

uslovite na okru`uvaweto na biznisot;

dostapnosta na podra~jeto i tro{ocite;

Bidej}i

na resursite;

lokacijata

podrazbira

tro{oci

koi

tro{oci

se

pretpostavka za ostvaruvawe na efekti vo idnina se smeta deka

lokacijata

na

maloto

pretprijatie

ekonomi~nosta i profitabilnosta

ima

samiot sopstvenik;11

Sopstvenikot

odlu~uva

raboteweto

upravuvaweto

organizaciona

postavenost

vo

uloga

na

na pretprijatieto a za toa

odgovornosta ja snosi

samiot

presudna

za

organizacijata

pretprijatieto

na

pretprijatieto

na

Vkupnata
kako

upravuvaweto so istoto e vo racete na sopstvenikot odnosno

edinstveno

toj

pretprijatieto

samiot
i

za

odlu~uva

negovoto

za

organiziraweto

upravuvawe.

Sopstvenikot

na
na

maloto

pretprijatie

nezavisen

toa

zna~i

deka

negovite

odluki se samo negovi i za niv ne treba soglasnost od

drug.

Toj istovremeno e sopstvenik i menaxer. Sopstvenikot sam go

organizira raboteweto, samiot ja formulira delovnata politika
i site drugi metodi i na~ini za rabota.

Sopstvenikot

samiot

donesuva

odluka

za

vidot

na

sredstvata koi }e se koristat vo raboteweto na pretprijatieto

- Sredstvata so koi novoto pretprijatie }e zapo~ne da raboti
gi izbira sopstvenikot. Dali sopstvenikot raboteweto na svoeto
pretprijatie }e odlu~i

da go finansira samo od sopstveni,

li~ni

}e

sredstva

ili

pak

se

odlu~i

da

koristi

sredstva

sopstvenost na drugi institucii-krediti, zaemi, pozajmici i

sl.zavisi isklu~ivo od nego.

Mo`nosta

za

familijataZapo~nuvaweto
samovrabotuvawe
vrabotuvawe

na

na

vrabotuvawe
so

mal

biznis

sopstvenikot,

ostanatite

na

~lenovi

~lenovi

pokraj

sozdava
od

od

mo`nosta

za

mo`nost

za

familijata.

Visokiot

moral i golemiot stepen na doverba koj go imaat ~lenovite od

familijata

na

sopstvenikot

pretstavuvaat

Mo`nosta
prednosti
preku
pove}e

za

koi

gi

mo`nosta
pari.

proizleguva
pove}e

del od

na

poseduva

Mo`nosta

za

{to

sporedbeno

raspredelbata na
sopstvenikot.

sozdavawe

toa

predizvikuva

samite

da

pretprijatieto koe uspe{no raboti.

pove}e

novoto

sopstvenikot

od

~asovi

gi

na

pari

pretprijatie

noviot

zarabotuvawe

sopstvenikot
so

zarabotuva~ka

drugite,

biznis
na

Finansiskite
se

iska`ani

da

zaraboti

pove}e

pari

ne

raboti

sekojdnevno

po

tuku

proizleguva

od

koja vo celost mu pripa|a na

Predizvikot koj go poseduva sopstvenikot - Samata ideja

za zapo~nuvawe so nov biznis pretstavuva golem predizvik za
sopstvenikot.

Li~noto

pretstavuvaat

zadovolstvo

predizvik

za

~uvstvo

zapo~nuvawe

na

so

ostvaruvawe
nov

biznis.

Predizvikot koj go ima sopstvenikot mu dava psiholo{ka sila za

uspe{no

rabotewe

raboteweto

toj

stanuva

zavisi od nego.

ubeden

deka

rezultatot

od

12

Pokraj navedenite karakteristiki koi pretstavuvaat prednost

na ova organizaciona forma, postojat i odredeni karakteristiki
koi mo`e da se klasificiraat kako slabosti na ovoj na~in za
zapo~nuvawe so mal biznis.
Negativni karakteristiki na ovaa organizaciona forma se
slednite:

Visok stepen na rizik so zapo~nuvaweto so mal biznis Samiot process na zapo~nuvawe so rabota na maloto pretprijatie
zna~i prezemawe na soodveten stepen na rizik. Rizikot so koj
se

soo~uva

neuspehot

sopstvenikot

da

gi

zagubi

na

maliot

investiranite

biznis

sodr`an

finansiski

vo

sredstva.

Sekoj deloven potfat sodr`i rizik. Pokraj toa {to sopstvenikot

na maloto pretprijatie gi mobilizira sopstvenite sposobnosti i
znaewa odnosno

maksimalno vlo`uva napor negoviot biznis da

uspee, se slu~uva noviot biznis da ne uspee poradi faktori koi

ne se pod kontorla na sopstvenikot odnosno poradi nadvore{ni
faktori. Ponekoga{ se slu~uva sopstvenikot da donese pogre{na
odluka koja odluka }e pretstavuva pri~ina za neuspehot.Taka na
primer

donesenata

odluka

za

namaluvawe

na

cenata

na

proizvodite vo opredeleni situacii mo`e da sozdade pogre{en

efekt kaj potro{uva~ite. Mo`e da se slu~i namalenite ceni da
predizvikaat ~uvstvo za nesoodveten kvalitet na proizvodot {to
vsu{nost zna~i deka namaluvaweto na cenite nema da ja
pobaruva~ka a seto toa }e predizvika namaluvawe na

zgolemi
profitot.

Rizikot od neuspeh na novo osnovanoto preptprijatie se sostoi

vo gubewe na li~nata investicija vo vreme, vlo`eniot trud i
finansiskite sredstva.13 Sopstvenikot na novo osnovanoto malo

pretprijatie e odgovoren za finansiskiot neuspeh odnosno za

zagubite i dolgovite koi }e proizlezat od raboteweto.

Pogolemi

sredstva

Zapo~nuvaweto so

za

zapo~nuvawe

so

mal

mal biznis zna~i investirawe

biznis

na sopstveni

sredstva. Iznosot na finansiski sredstva koi treba da bidat

mobilizirani za zapo~nuvaweto so rabota e pogolem od pri~ina
{to sopstvenikot treba da go osmisli i realizira celokupnoto
rabotewe na pretprijatieto. Toa zna~i deka sopstvenikot treba
da

investira vo prostorii kade }e se odviva raboteweto, vo

oprema,surovini i materijali, investirawe vo ~ove~ki resursi i

sl. Pogolemi finansiski sredstva bara
Sopstvenikot
konkurenti

treba
vo

kontinuirano

odnos

na

samiot na~in na rabota.

da

gi

proizvodite

sledi

koi

negovite

gi

nudi

na

pazarot.kapacitetot,vidot na opremata so koja raspolaga i sl.

Sledeweto i prilagoduvaweto kon konkurencijata bara vlo`uvawe
na pogolemi finansiski sredstva.

Pote{kotii vo obezbeduvaweto na dopolnitelni finansiski

sredstva - Novoto pretprijatie raspolga so odnapred poznati i
ograni~eni

finansiski

pretprijatieto

ima

sredstva.

potreba

od

Na

po~etokot

investirawe

na

so

rabota,

finansiski

sredstva vo ma{ini i oprema, zalihi na surovini i materijali,

sredstva za pokrivawe na tekovnite tro{oci od raboteweto ili
ka`ano poinaku sredstva investirani za obezbeduvawe na fiksen
i varijabilen kapital. Nedostigot na soodveten po~eten kapital
pretstavuva

osnovna

gri`a

na

sopstvenikot

na

novoto

pretprijatie. Nedostigot od finansiski sredstva sopstvenikot

se obiduva da go nadomesti so krediti i zaemi od soodvetnite
finansiski
pote{kotii

institucii.
bidej}i

od

Ovdeka
edna

sopstvenikot

strana

toj

nema

naiduva

na

iskustvo

vo

dobivaweto na kredit a od druga strana postojat mal broj na

investicioni

fondovi

banki

koi

im

se

dostapni

na

novo

osnovanite mali pretprijatija. Pote{kotiite vo obezbeduvaweto

na finansiski sredstva se sostoi vo toa {to mal broj banki

nudat

zaemi

krediti

na

preprijatijata

koi

ne

poseduvaat

referenca za pove}e godi{en uspe{en biznis, odnosno za novo

osnovani pretprijatija koi zapo~nuvaat so rabota vo sosema
novo podra~je

na rabota i koi nudat proizvod koj re~isi i ne

e voveden na pazarot

ili pak sosema nov proizvod {to zna~i

deka novoto pretprijatie nema {to da ponudi kako pokritie za

sredstvata

{to bi gi dobil kako zaem odnosno kredit.

Pove}e vreme za sovladuvawe na po~etnite pote{kotii vo

rabotata - Vo raboteweto na novoto
i

odredeni

bidat

pote{kotii.

najrazli~ni

no

pretprijatie se slu~uvaat

Pri~inite
dokolku

za

pote{kotiite

saka

biznisot

mo`at
da

da

uspee,

sopstvenikot mora istite da gi nadmine. Pri toa,vremeto koe mu

e potrebno na sopstvenikot da gi nadmine pojavenite pote{kotii
vo raboteweto e pogolemo. Novoto pretprijatie nema predhodno
iskustvo

za

re{avawe

odnosno

eliminirawe

na

pojavenite

pote{kotii vo raboteweto koe bi mu pomognalo vo nadminuvawe na

sostojbata.

Nedostigot

na

iskustvo

vo

raboteweto

so

pretprijatieto pretstavuva pri~ina {to sopstvenikot treba da

investira pove}e vreme vo re{avawe na soodvetniot problem. Toa
zna~i deka treba vreme da se sogledat efektite od soodvetnata
odluka koja ja nosi sopsvenikot za nadminuvawe na pojavenata
pote{kotija. Dokolku se poka`e deka odlukata ne gi nadminuva
pote{kotiite, sopstvenikot prezema drugi aktivnosti-nosi druga
odluka za koja smeta deka }e bide pravilna. Seto toa tro{i
pove}e vreme.
Pove}e vreme za vospostavuvawe na dobri delovni odnosi
so

partnerite

iskustvo

koe

go

Uspehot
ima

zapo~nuva so rabota

vo

biznisot

sopstvenikot.
nema voop{to

zavisi

Novoto

od

predhodnoto

pretprijatie

koe

iskustvo vo komunikacijata

i nema vospostaveni odnosi so partnerite so koi sekojdnevno

sorabotuva

kako

na

primer

so

dobavuva~ite,

potro{uva~ite,

vrabotenite i sl. Sopstvenikot na novoto pretprijatie vlo`uva

napori da izgradi neposredni kontkti so svoite dobavuva~i i da

vospostavi

poneformalni

odnosi

so

niv

so

cel

da

izgradi

efikasni delovni odnosi. Isto taka sopstvenikot se trudi da

vospostavi neposredni odnosi so svoite vraboteni odnosno da
vospostavi direktna komunikacija pome|u niv

koja }e pridonese

za zgolemuvawe na komunikaciskta efikasnost i za namaluvawe na

komunikaciskite nedorazbirawa. Neposredni odnosi sopstvenikot
vospostavuva
blizina

so

so

poto{uva~ite.

potro{uva~ite

toa

Sopstvenikot
mu

se

ovozmo`uva

nao|a
da

vo

ponudi

proizvodi i uslugi koi gi zadovoluvaat vo celost nivnite `elbi

i potrebi i brzo da odgovori na nivnite barawa. Vakviot odnos
gi ohrabruva potro{uva~ite za sorabotka.Tie se podgotveni

za

davawe

za

na

sugestii

prigovori

koi

se

dobredojdeni

sopstvenikot na novoto pretprijatie. Vospostavuvaweto na dobri

delovni odnosi bara podolgo vreme odnosno
treba da ima

novoto pretprijatie

imix vo raboteweto. Zapo~nuvaweto so rabota mu

ovozmo`uva na sopstvenikot samiot da go gradi imixot na svoeto

pretprijatie.

Pove}e vreme za steknuvawe na menaxerski sposobnosti Novoto pretprijatie koe zapo~nuva so rabota e upravuvano od
sopstvenikot. Sopstvenikot istovremeno e osnova~ i menaxer na
maloto pretprijatie. Sopstvenikot vleguva vo biznisot pove}e
slu~ajno otkolku predhodno da bide podgotven za toa. Novoto
pretprijatie

za

da

bide

uspe{no

vo

rabotata

bara

od

sopstvenikot-menaxer da ima soodvetni znaewa za menaxmentot.

Obi~no
nemaat

sopstvenicite-menxeri
menaxersko

znaewe.

pri

Toa

zapo~nuvaweto

zna~i

deka

so

rabota

pretprijatieto

upravuvano od sopstvenik-menaxer koj poseduva nedovolno znaewe

i

sposobnosti

za

biznisot

koj

Sopstvenicite-menaxeri

imaat

menaxerska

koja

obuka

preku

zapo~nuva

potreba
}e

se

od

da

go

raboti.

pomo{

vo

vid

steknat

so

na

neophodnite

znaewa za upravuvawe na sopstvenoto pretprijatie. Potrebata od

obuka doa|a do izraz vo poodminatata faza na razvoj posebno
koga e izrazena potrebata od delegirawe na soodveten stepen na

avtoritet i odgovornost na ostanatite vraboteni. Anga`iraweto

na

specijalisti

novite

za

izvr{uvawe

pretprijatija

na

odredeni

ote`nato

aktivnosti

bidej}i

kaj

menaxerot

istovremeno e menaxer, prodava~, smetkovoditel, organizator,

proizvoditel, finansiski menaxer

i sl. Menaxerot vo maloto

pretprijatie e generalist koj e orientiran kon momentalnite

problemi a specijalizacijata na rabotata pretstavuva uslov za
efikasno i efektivno izvr{uvawe na rabotata .

Li~ni karakteristiki na sopstvenikot-menaxer - kako li~ni

karakteristiki na sopstvenikot-menaxer na maloto pretprijatie
koi

istovremeno

pretstavuvaat

negativnost

vo

raboteweto

na

novoto pretprijatie se izdvojuvaat slednite :

poseduvawe na ograni~eno znaewe za menaxmentot;

ograni~eno

formalno

obrazovanie

so

istaknuvawe

na

va`nosta od iskustvoto za uspeh vo rabotata;

otsustvo na

pretpriemni~ka inicijtiva;

primena

sopstvenoto

na

mislewe

kako

pravilo

za

odnesuvawe i postapuvawe i

intuitivno odlu~uvawe nasproti odlu~uvawe zasnovano

na objektivni faktori.

, :

4.1. Proces na kupuvawe na postojno pretprijatie

Eden

od

na~inite

za

zapo~nuvawe

so

mal

biznis

kupuvaweto na postojno pretprijatie. Odlukata za kupuvawe na

postojno pretprijatie e mnogu slo`ena i kompleksna. Edna od
osnovnite

pri~ini

nedoslednosta

za

vo

neuspehot

na

postapkata

malite

za

pretprijatija

kupuvawe

na

postojno

pretprijatie a seto toa se sveduva na nesproveduvawe na fazite

od

procesot

Nepo~ituvaweto

na

kupuvawe

na

na

postapkata

postojno

procesot

pretprijatie.

na

kupuvawe

na

postojno pretrpijatie mo`e da predizvika seriozni problemi vo

raboteweto na pretprijatieto. Seto ova pridonesuva
na

kupuvawe

rizi~na

na

postojno

aktivnost

vo

pretprijatie

postapkata

na

da

procesot

pretstavuva

izbor

na

visoko

na~inot

za

zapo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost. Vo prakata

pretpriema~i

sopstveniot

na

biznis

pretprijatie,

neadekvaten

preku

odnosno

formata

da

gi

na~in

na

kupuvawe

preskoknat

go

zapo~nat

na

postojno

fazite

koi

pretstavuvaat sostaven del na procesot na kupuvawe na postojno

pretprijatie.
Procesot na kupuvawe na postojno pretprijatie treba da gi
vklu~uva

onie

aktivnosti

koi

imaat

najgolemo

vlijanie

za

donesuvawe na pravilna odluka.

Procesot
realizira preku
1. Analiza

na

kupuvawe

na

postojno

pretprijatie

se

sproveduvawe na slednie faz:1

na

eksternoto

okru`uvawe

vo

koe

dejstuva

postojnoto pretprijatie;
2. Analiza

na

internoto

okru`uvawe

vo

koe

dejstvuva

postojnoto pretprijatie;
3. Analiza na pravnata dokumentacija so koja se doka`uva
sopstvenosta na postojnoto pretprijatie;
4. Donesuvawe

na

pretprijatie;

odluka

za

kupuvawe

na

postojnoto

Kupuvawe na
postojno
pretprijatie

Donesuvawe na odluka za
kupuvawe na postojno
pretprijatie

Analiza na
Analiza na interno
okru`uvawe

eksterno

Analiza na pravna
dokumentacija

okru`uvawe

5. Promena na sopstvenosta na postojnoto pretprijatie;

Procesot na kupuvawe
prika`an na slika

na

postojnoto

pretprijatie

4-1.
Slika 4-1 Proces na kupuvawe na postojno pretprijatie

4.1.1. Analiza na eksternoto okru`uvawe

Postapkata

na

analizata

na

eksternoto

okru`uvawe

ja

sodr`i analizata na site faktori koi se nao|aat nadvor od

granicite na postojnoto pretprijatie a koi imaat vlijanie na
rabotata na pretprijatieto.
Kako

faktori

raboteweto na

koi

imaat

potencijalno

pretprijatieto se izdvojuvaat:

ekonomskite faktori;

op{testvenite faktori;

tehnolo{kite faktori;

pravnite faktori;

vlijanie

vrz

demografskite faktori i
razli~nite kulturno socijalni faktori.

Ne postoi nitu edno pretprijatie odnosno praven subjekt koj

mo`e da funkcionira samo nezavisno od nadvore{noto okru`uvawe.
Pretprijatieto

vlijae

vrz

okru`uvaweto

istovremeno

pod

vlijanie na okru`uvaweto.2 Pravilnata ocenka na okru`uvaweto vo

koe

raboti

pretprijatieto

pretprijatieto

pretstavuva

od

golemo

otvoren

sistem

zna~ewe
koj

vo

bidej}i
tekot

na

raboteweto vnesuva resursi a autputot od raboteweto go vra}a

povtorno vo okru`uvaweto. Analizata na eksternoto okru`uvawe
sodr`i:

skenirawe;

nabluduvawe;

predviduvawe i

procenuvawe na faktorite koi sozdavat mo`nosti

ili ograni~uvawa za pretprijatieto.3

Identifikacijata na eksternoto okru`uvawe ovozmo`uva da se
participiraat

idnite

slu~uvawa

koi

}e

imaat

vlijanie

vo

raboteweto na pretprijatieto.

4.1.2. Analiza na internoto okru`uvawe

Preku analizata na internoto okru`uvawe se opredeluvaat

internite
slabosti

faktori
koi

na

pretstavuvaat

pretprijatieto.

Preku

ovozmo`uva

se

da

pretprijatieto

pretprijatieto,

vo

sostaven

analizata

sogledat
odnos

na

na

negovite
del

od

raboteweto

na

internoto

okru`uvawe

se

prednostite
konkurentnite

sega{noto no i vo idnoto okru`uvawe.4

prednosti

slabostite

na

pretprijatija

vo

Analizata na internoto okru`uvawe sodr`i sproveduvawe na

analiza na slednite resursi so koi raspolaga pretprijatieto a
koi pridonesuvaat za ostvaruvawe na celite na raboteweto:

~ove~kite resursi;

fizi~kite resursi;

materijalnite resursi;

finansiskite resursi;

organizaciskite sredstva i

imotnite
profit .

Analizata

na

pretpriema~

prava i sposobnosti za ostvaruvawe na

internoto

da

dobie

okru`uvawe

objektivni

mu

pomaga

informacii

vnatre{na vrednost na pretprijatieto.5

na

za

idniot

tekovnata,

Dobienite objektivni

informacii na idniot sopstvenik mu ovozmo`uvaat dobivawe

realna

slika

okru`uvawe i

za

prednostite

slabostite

na

na

internoto

iskoristuvawe na ona {to pretstavuva prednost.

4.1.3. Analiza na pravnata dokumentacija

Analizata na pravnata dokumentacija so koja se potvrduva,

doka`uva

sopstvenosta

na

kompletna

analiza

na

postojnoto

pretprijatie

postojnoto

pretprijatie

dokumentacijata
a

se

koja

odnesuva

pretprijatieto,

razli~nite

vidovi

pretprijatieto,

sklu~enite

dogovori

za

ja

opfa}a
poseduva

sopstvenosta

na

vlogovi

na

na
so

dobavuva~ite,

kupuva~ite i sklu~enite dogovori za finansirawe na raboteweto

na postojnoto pretprijatie so razli~ni finansiski institucii.
So drugi zborovi ka`ano analizata na pravnata dokumentacija ja
otkriva

li~nata

karta

na

pretprijatieto

koe

predmet

na

kupuvawe. Preku analizata na pravnata dokumentacija onoj koj

ima

namera

da

go

kupi

postojnoto

pretprijatie

dobiva

objektivni informacii za biznisot koj }e go kupi so {to se

pravi

~ekor

napred

vo

donesuvaweto

ili

nedonesuvaweto

na

odluka za kupuvawe na postojnoto pretprijatie. Isto taka preku

analizata
postojnoto

na

pravnata

pretprijatie

dokumentacija
se

sogleduva

so

koja

fakti~ki

raspolaga
realnata

vrednost koja ja ima pretprijatieto kako i pravata i obvrskite

koi

pretprijatieto

gi

ima

koi

proizleguvaat

od

ve}e

sklu~enite dogovori.

4.1.4. Donesuvaweto na odluka za kupuvawe na postojno

pretprijatie

Neposredno po sproveduvaweto na analizata na eksternoto

okru`uvawe,

internoto

okru`uvawe

analizata

na

pravnata

dokumetacija sleduva donesuvaweto na odlukata za kupuvawe na

postojnoto pretprijatie . Dobienite rezultati od predhodnite
analizi se patokaz vo ponatamo{noto odlu~uvawe i istite se od
golema

va`nost

postojnoto

za

donesuvawe

pretprijatie.

na

odlukata

Donesuvawe

na

za

kupuvawe

pozitivna

na

odluka

za

kupuvawe na postojnoto pretprijatie sleduva dokolku analizite

poka`uvaat

deka

pretprijatieto

mo`e

da

gi

minimizira

site

slabosti vo raboteweto a mo`e maksimalno da gi iskoristi site

prednosti.

Postojnoto

pretprijatie

}e

se

potencijalniot pretpriema~ dokolku toj e

kupi

od

strana

na

ubeden deka :

pretprijatieto ima zadovolitelen stepen na

profitabilnost;
soodvetna visina na sredstva i imot spored
negovite barawa; i
okru`uvawe koi gi koristi prednostite so koi
raspolaga
slabostite vo

pretprijatieto a gi minimizira
raboteweto.

4.1.5.
pretprijatie

Po

Promena

donesuvawe

na

na

sopstvenosta

odlukata

za

kupuvawe

na

postojnoto

na

postojnoto

pretprijatie sleduva promenata na sopstvenosta na postojnoto

pretprijatie. Izvr{enata promena na sopstvenosta na postojnoto
pretprijatie

podrazbira

evidentirawe

na

promenata

vo

nadle`nite institucii. Promenata na sopstvenosta na postojnoto

pretprijatie se sproveduva vo nadle`nite registri i institucii
vrz

osnova

na

pretprijatie,

pismeniot
odnosno

dogovor

po

za

kupuvawe

kupuvaweto

na

postojno

uplatata

na

pretprijatieto sleduva:

sproveduvawe na promenite vo sopstvenosta

upravuvaweto;
promena vo nazivot na pravniot subjekt; i

zapoznavawe na postojnite vraboteni so novite

sopstvenici.

4.2. Ocenuvawe na biznisot

Pred
za

da se donese odlukata od strana na idniot pretpriema~

toa

dali

za

zapo~nuvawe

so

biznisot

}e

se

odlu~i

za

kupuvawe na postojno pretprijatie kako eden od mo`nite ~etiri

na~ini

za

zapo~nuvawe

pretpriema~

da

izvr{i

so

mal

biznis,

analiza

na

neophodno

dosega{noto

idniot

rabotewe

na

pretprijatieto koe saka da go kupi. Analizata na tekovnoto

rabotewe

na

pretprijatieto

mo`e

da

ja

izvr{i

samiot

pretpriema~ ili pak sproveduvaweto na ova aktivnost mo`e da ja

doveri na specijaliizrani, stru~ni konsultanski pretprijatija
koi

vrz

osnova

na

relevantni

podatoci

informacii

za

raboteweto na pretprijatieto }e sostavat stru~en izve{taj za

tekovnoto rabotewe na pretprijatieto. Analizata na raboteweto
na pretprijatieto koe e predmet na kupuvawe sodr`i:

analiza na ekonomsko-finansiskoto rabotewe i

analiza

na

okru`uvawe vo
Procesot

na

eksteroto

okru`uvawe

internoto

koe dejstvuva pretprijatieto.

ocenuvawe

na

postojnoto

pretprijatie

se

izvr{uva vo tri fazi i toa:

Prva

faza

faza

na

istra`uvawe

od

potencijalniot

strana

na

kupuva~;

Vtora faza -faza na analiza na faktorite za kupuvawe na

postojnoto pretprijatie; i
Treta faza -faza
pretrpijatieto.

na

opredeluvawe

na

vrednosta

na

Sekoja od navedenite tri fazi podrazbira sproveduvawe na

oddelni, detalni analizi za sekoja faza poodelno,kako rezultat
na {to se dobivaat objektivni informacii za biznisot koj se
kupuva .
Analizata

na

faktorite

pri

kupuvawe

pretprijatie se sproveduva preku analiza na

na

postojnoto

pri~inite za prodavawe na pretprijatieto;

profitabilnosta na pretprijatieto (vo

tekovnata

godina i izminatite godini);

kapitalot

na

pretprijatieto

sodr`an

vo

vkupnite

sredstva i obvrski na pretprijatieto;

eksternoto okru`uvawe;

internoto okru`uvawe; i

pravnata

dokumentacija

so

koja

se

doka`uva

sopstvenosta na pretprijatieto.

Procesot na ocenuvawe na postojno pretprijatie e prika`an na

slika 4-2.

Faktori za
kupuvawe na
postojno
pretprijatie

Istra`uvawe od
potencijalniot
kupuva~

Slika 4-2

Vrednost na
pretprijatieto

Ocenuvawe na raboteweto na pretprijatieto

4.2.1.Pri~inite za prodavawe na pretprijatieto

Postojnoto pretprijatie mo`e da se prodava poradi golem

broj

pri~ini.

Pri~inite

za

prodavawe

na

postojnoto

pretprijatie se od najrazli~na priroda i voobi~aeno e tie da

se razlikuvaat od pri~inite za kupuvawe na pretprijatieto.
Kako mo`ni pri~ini za prodavawe na pretprijatieto mo`e da
se

izdvojat slednite:

odlukata

da

se

prestane

so

rabota

odnosno

sopstvenikot na pretprijatieto da se povle~e od biznisot;

raboteweto

so

negativen

finansiski

efekt,

odnosno

rabotewe so zaguba;

postignuvawe
sopstvenikot

na

rezulati

koi

ne

go

zadovoluvaat

odnosno lo{o rabotewe na pretprijatieto;

donesuvawe odluka za promena na biznisot

ili

zapo~nuavwe so sosema nov biznis i osnovawe na novo

pretprijatie;

spre~enost

na

sopstvenikot

za

ponatmo{no

rabotewe

zaradi bolest; i

nesoodvetna

lokacija

izvr{uva pretprijatieto.8

za

dejnosta

koja

ja

Otkrivaweto

na

objektivnite

pri~ini

za

prodavawe

na

pretprijatieto e kompleksna rabota. Potencijalniot kupuva~ za

da

gi

osoznae

objektivnite

pri~ini

za

prodavawe

pretprijatieto treba da bide dobro informiran

na

pretprijatieto

od

strana

na

na

za sostojbata

dobavuva~ite

so

koi

pretprijatieto ve}e ima izgradeni delovni odnosi, finansiskite

institucii so koi sorabotuva pretprijatieto, potro{uva~ite koi
gi

koristat

proizvodite

konkurentite

sl.

uslugite

Nedostatokot

od
na

pretprijatieto,
informacii

od

pogorenavednite subjekti }e pridonesat za toa potencijalniot

kupuva~ da nema objektivna analiza za tekovnoto raboteweto na
pretprijatieto a seto toa }e vlijae na sozdavawe na pogre{na
slika za mestoto i

ulogata na pretprijatieto vo okru`uvaweto.

4.2.2. Analiza na profitabilnosta na pretprijatieto

Preku
analiza
godina

analiza

na
i

na

profitabilnosta

profitabilnosta
predhodnite

na

godini,

na

pretprijatieto-

pretprijatieto
idniot

vo

tekovnata

pretpriema~

dobiva

informacii za toa dali pretprijatieto raboti so zaguba ili pak

raboti

profitabilno.

idniot

pretpriema~

Ovaa

vo

analiza

nadminuvawe

treba
na

da

mu

golemata

pomogne
dilema

koja

postoi kaj nego a se odnesuva na pri~inite za proda`ba

pretprijatieto

na
na

odnosno za toa dali pretprijatieto se prodava

bidej}i raboti so zaguba ili poradi drugi pri~ini. Analizata

na profitabilnosta na pretprijatieto podrazbira sproveduvawe
na:

analiza

pretprijatieto

na
so

momentalnata
primena

na

postapki za nejzino utvrduvawe;

profitabilnost
standardnite

metodi

na
i

sporeduvawe na rezultatite dobieni od sprovedenata

analiza

na

profitabilnosta

rezultati od

drugi sli~ni

sproveduvawe

na

na

pretprijatieto

so

pretprijatija;

analiza

na

profitabilnosta

na

pretprijatieto vo izminatite godini pri {to posebno se

analiziraat

eventualno

pojavenite

golemi

varijacii

vo

stapkata na profitabilnost;

analiza na obemot na proda`bata vo naredniot period

kako i

proekciite na obemot na proda`ba vo idnina.

Podatocite i informaciite dobieni od sprovedenata analiza

}e

mu

pomognat

na

potencijalniot

sopstvenik

da

donese

objektivna odluka bazirana na realni pokazateli.

4.2.3. Analiza na

kapitalot-vkupnite sredstva i

obvrski so koi

raspolaga pretprijatieto

Analizata na kapitalot-vkupnite sredstva i obvrski so koi

raspolaga

pretprijatieto

podrazbira

izrabotka

na

finansiski

izve{tai vo soglasnost so zakonskata regulativa i analizirawe

na

podatocite

finansiskite

za

sredstvata

izve{tai

na

obvrskite

pretprijatieto

prika`ani

odnosno

analiza

vo
na

prika`anite podatoci vo aktivata i pasivata vo bilansot na

sostojba od poslednata presmetkovna godina.
Analizata
va`en segment
na

na

sredstvata

obvrskite

pretstavuva

mnogu

bidej}i preku ova analiza se otkriva vrednosta

pretprijatieto

koe

se

kupuva.

Na

vrednosta

na

pretprijatieto koe se kupuva vlijae i fizi~kata sostojba na

sredstvata so koi raspolaga pretprijatieto. Fizi~kata sostojba
na sredstavta e mnogu va`na.9 Kapitalot na pretprijatieto se
zgolemuva odnosno negovata vrednost se menuva kako rezultat na

dopolnitelno investiranite sredstva za investiciono i tekovno

odr`uvawe na sredstvata.
Pri

kupuvawe

na

postojnoto

pretprijatie,

kupuva~ot

na

pretprijatieto ja opredeluva negovata vrednost imaj}i gi vo

predvid site dopolnitelni vlo`uvawa vo novi sredstva koi se
neophodni za normalno rabotewe na

pretprijatieto i sredstvata investirani za zamena na dotraena

oprema i ma{ini bez koi pretprijatieto

ne

bi

rabotelo

normalno.
Analizata na sredstvata i obvrskite ne bi bila kompletna
dokolku potencijalniot kupuva~ ne izvr{i procenka na obrtnite
sredstva so koi raspolaga pretprijatieto a koja se sostoi od :

procenka

(nivnata

na

zalihata

vrednost

na

iska`ana

finansiskite izve{tai i nivnata

surovini
vo

materijali

smetkovodstveno-

realna vrednost);

procenka na zalihata na gotovite proizvodi;

procenka na sostojbata so finansiskite sredstva-

sostojbata
bankarskite

na

pari~nite

institucii,

sredstva
denarski

na

smetkite

idevizni

vo

smetki

sredstvata vo kasa),

procenka na vkupnite obvrski sprema dobavuva~ite,

kreditorite i bankite.

4.2.4. Analizata na eksternoto okru`uvawe

Analizata na eksternoto okru`uvawe opfa}a se {to e nadvor od

pretprijatieto

istovremeno

ima

potencijalno

vlijanie

vrz

raboteweto na istoto.
Eksternoto okru`uvawe go so~inuvaat :

10

potro{uva~ite na pretprijatieto;

konkurentite;

dobavuva~ite;

106

tehnologijata;

vladata;

politi~ko-sociolo{ki institucii;

pravni, obrazovni i drugi institucii.

Eksternoto okru`uvawe se sostoi od posebno i op{to okru`uvawe.

Analizata na posebnoto okru`uvawe se odnesuva na istra`uvawe
na

pazarot

so

akcent

na

konkurencijata,

stavovite

na

vlijanie

pri

potro{uva~ite i pazarot.11
Stavovite

na

potro{uva~ite

imaat

golemo

utvrduvawe na vrednosta na pretprijatieto. Pozitivnite stavovi

vlijaat

za

zgolemuvawe

negativnite

stavovi

predomisluvawe

na

na

vrednosta

razmisluvawa

potencijalniot

na

mo`e

kupuva~

pretprijatieto
da

da

pridonesat

donese

a
za

pozitivna

odluka za kupuvawe na pretprijatieto.

Op{toto
politi~ki,

okru`uvawe

go

so~inuvaat:

ekonomski,obrazovni,vladini

sociolo{ki,

agencii

pravni,

demografskite

faktori.

4.2.5. Analizata na internoto okru`uvawe

Predmet na analizata na internoto okru`uvawe e sproveduvawe

na analiza na internite strategiski faktori na pretprijatieto,
negovite prednosti i slabosti. Analizata na internoto okru`uvawe
pretstavuva uslov za donesuvawe na pravilna odluka. Analizata na
internoto
faktori:

okru`uvawe

podrazbira

analiza

na

osnovnite

interni

11

107


analiza
na
pretprijatieto;

resursite

so

analiza na konkurentnosta;

analiza na ~ove~kite resursi;

analiza
na
pretprijatieto;

analiza
razvojot

tehnolohijata

na

so

proizvodstvoto,

ocenuvaweto

na

internite

koi

raspolaga

koja

raspolaga

istra`uvaweto

strategiski

faktori

preku koi se opredeluvaat prednostite i slabostite na

pretprijatieto

vo

sega{noto

idnoto

konkurentsko

okru`uvawe.
Prednostite

na

pretprijatieto

se

sodr`ani

vo

pozitivnite

mo`nosti na pretprijatieto koi toa treba da gi iskoristi.

Slabostite

na

pretprijatieto

se

sodr`ani

vo

negativnite

mo`nosti na pretprijatieto i tie ja poka`uvaat nesposobnosta na

pretprijatieto da se natprevaruva so konkurentite.
Informaciite dobieni od analizata na okru`uvaweto direktno
vlijaat na kone~nata cena na pretprijatieto.

4.2.6.

Analizata

na

doka`uva

pravnata

dokumentacija

so

koja

se

sopstvenosta na pretprijatieto

Analizata

na

pravnite

dokumenti

so

koi

se

doka`uva

sopstvenosta na pretprijatieto sodr`i analiza na dokumentite za

sopstvenost

na

pretprijatieto

dobavuva~ite,

kupuva~ite

analiza

dobivaat

se

kako

bankarskite

informacii

za

sklu~enite

dogovori

institucii.

so

Preku

ova

verodostojnosta

na

prezentiranita dokumentacija za sopstvenosta na pretprijatieto,

108

sproveduvaweto na prezentiranite dokumenti za sopstvenost

vo

nadle`nite

vo

institucii

kade

se

sopstvenosta, imotno-pravni raboti

evidentiraat

promenite

i sproveduvaweto na istite vo

aktot na osnovawe na pretprijatieto.

Analizata
pretprijatieto

na

pravnite

dokumenti

so

koi

raspolaga

sodr`i informacii za:

va`e~kite

dogovori

koi

pretprijatieto

gi

ima

sklu~eno so dobavuva~ite na surovini i materijali;

va`e~kite
dogovori
proizvodi i uslugi;

so

kupuva~ite

na

gotovi

va`e~kite dogovori so finansiskite institucii i

va`e~kite
pretprijatieto.

dogovori

so

vrabotenite

4.3. Mo`nosti za idniot pretpriema~ od kupuvaweto

postojno

vo

na

pretprijatie

Odlukata za kupuvawe na postojno pretprijatie e kompleksna

rabota. Kupuvaweto na pretprijatie koe ve}e postoi ima pove}e
pozitivni mo`nosti odnosno prednosti za idniot pretpriema~.12
Me|u pove}eto prednosti koi gi ima idniot sopstvenik se
izdvojuvaat slednive:

lokacijata na pretprijatieto;

potrebata od pomal obem na obrtni sredstva;

pomala neizvesnost vo raboteweto;

pomala
neizvesnost
na
pobaruva~kata

za

proizvodite i uslugite;

109

mo`nosta za porano ostvaruvawe na profit;

pobrgu vra}awe na po~etnite investicii;

pomal rizik vo raboteweto;

polesnen na~in na planirawe na rabotata;

postojni

klienti,

bankarski institucii

dobavuva~i,

potro{uva~i

odnapred poznati objekti i oprema za rabota.

Vo prodol`enie

detalno se

Lokacijata
pretprijatieto

na
koe

objasneti pogorenavedenite prednosti.

maloto
postoi

pretprijatie
e

odnapred

lokacijata

poznata.

kaj

Kupuva~ot

na

postojnoto pretprijatie za{teduva vreme za izbor na soodvetna

lokacija

bidej}i

pretprijatie

ima

taa

svoja

ve}e

lokacija.

poznata
Ovdeka

odnosno
ovoj

postojnoto

faktor

ve}e

opredelen i efektot od izbranata lokacija na maloto pretprijatie

ve}e e poznat.13 Tro{ocite koi se napraveni za izbor na lokacijata
se vkalkulirani vo vrednosta na pretprijatieto koe postoi i se
pretpostavka za ostvaruvawe na idni efekti Lokacijata vsu{nost ja
poka`uva dostapnosta na biznisot do potro{uva~ot.14

Pomali obrtni sredstva - pretprijatieto koe postoi ima potreba

od pomali po~etni obrtni sredstva odnosno potrebata od sredstva
za

pokrivawe

na

po~etnite

tro{oci

na

rabotewe

pomala.

Zapo~nuvaweto so rabota vo uslovi na ograni~eni obrtni sredstva e

mnogu te{ko zatoa {to
finansiski

sredstva

sopstvenikot ima potreba od anga`irawe na

za

ma{ini

oprema,

zalihi,

sredstva

za

pokrivawe na tekovnite tro{oci na rabotewe i sl. Koga zapo~nuva

pretpriemni~ka aktivnost preku kupuvawe na postojno pretprijatie,
sopstvenikot

vlo`uva

pomali

obrtni

sredstva

za

razlika

od

zapo~nuvaweto so mal biznis preku osnovawe na novo pretprijatie.

110

Pomala neizvesnost vo raboteweto - pretprijatieto koe postoi ja

namaluva neizvesnosta od neuspeh vo raboteweto. Sekoja rabota
sodr`i rizik. Rizikot kaj maloto pretprijatie koe postoi e pomal
bidej}i ve}e e poznat rezultatot od vkupnata
podrazbira
neizvesnost
sposobnosta

pomala
vo

na

neizvesnost

raboteweto

vo

raboteweto.

pridonesuva

pretprijatieto

da

se

investicija. Toa

za

adaptira

Pomalata

zgolemuvawe
na

na

promenlivite

uslovi .

Pomala

neizvesnost

na

pobaruva~kata

za

proizvodite

uslugiteproizvodite i uslugite koi gi nudi pretprijatieto ve}e se

poznati na kupuva~ite taka da toa zapo~nuva so rabota na nekoj
na~in so poznata pobaruva~ka ili pobaruva~ka koja mo`e kvalitetno
da se predvivi. Ocenuvaweto na obemot na proda`bata ja namaluva
neizvesnosta za pobaruva~kata na proizvodite i uslugite.

Mo`nosta za porano ostvaruvawe na profit - zapo~nuvaweto so

mal biznis preku formata na kupuvawe na pretprijatie koe postoi
pobrzo

}e

sozdava

profit

sporedbeno

so

osnovaweto

na

novo

pretprijatie. Kupuvaweto na pretprijatie koe postoi mnogu pobrgu

sozdava profit za razlika od novo osnovanoto pretprijatie koe vo
prvite

godini

od

raboteweto

ne

sozdava

dovolno

finansiski

sredstva odnosno potrebni mu se nekolku godini rabotewe za da

po~ne da sozdava profit.

Pobrzo vra}awe na po~etnite investicii - vremeto na vra}awe

na vlo`enite finansiski sredstva e mnogu pokratko bidej}i postoi
kontinuitet vo rabotata taka da so zapo~nuvaweto so biznisot u{te

111

vo po~etnite godini

se sozdavaat finansiski sredstva so {to

vedna{ mo`e da se zapo~ne so vra}awe na vlo`enata investicija.

Pomal

rizik

vo

raboteweto

kupuvaweto

na

postojno

pretprijatie go namaluva rizikot od neuspeh vo raboteweto dotolku

pove}e

ako

se

kupuva

pretprijatie

rabotewe. Pomaliot rizik vo

koe

raboteweto

uspe{no

vo

svoeto

pridonesuva za uspeh vo

raboteweto a seto toa proizleguva od:

poznatoto u~estvo na pretprijatieto na pazarot;

potro{uva~i koi gi poznavaat proizvodite i uslugite

koi gi nudi

pretprijatieto;

finansiskite

institucii,

dobavuva~ite,

klientite

so

izgradeni delovni odnosi so pretprijatieto koe postoi; i

vraboteni so soodveten stepen na iskustvo vo rabotata

i sl.15

Polesen na~in na planirawe na rabotata - planiraweto na

biznisot vo pretprijatie koe ve}e postoi e mnogu poednostavno
otkolku planiraweto na biznisot vo sosema novo pretprijatie. Vo
postojnoto pretprijatie ve}e postoi osnova za sproveduvawe na
planiraweto za razlika od novo osnovanoto pretprijatie koe treba
od

po~etok

polesnoto

da

zapo~ne

planirawe

se

so

planiraweto

namaluva

na

raboteweto.

neizvesnosta

Preku

rizikot

vo

raboteweto, se zgolemuva verojatnosta za uspeh, profitabilnosta,

se unapreduva sistemot na kontrola vo raboteweto ,se pridonesuva
za podobro iskoristuvawe na resursite i sl.

Postojni klienti, dobavuva~i, potro{uva~i i bankarski institucii

- kupuvaweto na postojnoto pretprijatie podrazbira

kupuvawe na

postojnite klienti-dobavuva~i, kupuva~i, potro{uva~i, finansiski

112

partneri i sl. Kupuvaweto na pretprijatieto koe postoi vsu{nost

zna~i

nasleduvawe

postojnoto

na

postojnite

pretprijatie

postoi

klienti.
promena

Pri
vo

kupuvaweto

na

sopstvenosta

na

pretprijatieto a vospostavenite delovni odnosi prodol`uvaat da

egzistiraat vo idnina.

Odnapred

poznati

objekti

oprema

so

kupuvaweto

na

pretprijatie koe postoi po avtomatizam se nasleduvaat objektite i

opremata koi gi poseduva pretprijatieto. So toa se za{teduva na
vreme koe e

potrebno za gradewe na proizvodstveni objekti, hali

ili administartivni prostorii odnosno kupuvawe na celokupnata

potrebna oprema. Celiot proces na nabavka na potrebnite sredstva
(objekti i oprema) kaj ovoj na~in na zapo~nuvawe so mal biznis so
samoto zapo~nuvawe so biznisot ve}e e zavr{en.16

4.4. Ograni~uvawa za idniot pretpriema~ od

na postojno

kupuvaweto

pretprijatie

Pokraj mo`nostite koi se javuvaat koga se donesuva odluka za

kupuvawe

na

postojno

pretprijatie,

postojat

odredeni

ograni~uvawa ili slabosti koi se svojstveni na ovoj na~in za

zapo~nuvawe so mal biznis. Kako slabosti koi se javuvaat koga se
donesuva

odluka

za

kupuvawe

na

postojno

pretprijatie

se

izdvojuvaat slednive:

proda`nata cena;

lo{ata lokacija;

113

zgolemuvawe na tro{ocite;

pogre{na delovna politika;

te{ko menuvawe na delovnata politika;

bad will;

nesoodvetni

zalihi i sl.

Proda`nata cena - Koga se kupuva postojno pretprijatie te{ko

mo`e da se opredeli realnata cena na pretprijatieto. Za toa svoe
vlijanie ima raboteweto na pretprijatieto. Dokolku pretprijatieto
ostvaruva pozitivni rezultati odnosno raboti dobro, proda`nata
cena }e bide visoko opredelena. Visoko opredelenata cena po koja
se kupuva pretprijatieto }e pridonese za prodol`uvawe na rokot za
ostvaruvawe na profit a so toa }e se prolongira vremeto potrebno
za

finansisko

zakrepnuvawe

na

kupuva~ot

na

pretprijatieto.

Dokolku pak pretprijatieto raboti so negativen finansiski efekt

odnosno raboti so zaguba, proda`nata cena na pretprijatieto koe
se

kupuva

}e

bide

nisko

opredelena.

Seto

ova

poka`uva

deka

opredeluvaweto na proda`nata cena na pretprijatieto koe se kupuva

e mo{ne kompleksna rabota.

Lo{ata lokacija - Kako edna od mo`nite pri~ini za prodavawe na

biznisot

mo`e

pretprijatieto.

da

pretstavuva
Neadekvatnata

lo{ata

lokacija

lokacija

na

koja

ja

ima

pretprijatieto

pridonesuva za neuspeh vo raboteweto bidej}i pravilno izbranata

lokacija

pretstavuva

klu~en

element

vo

opredeluvaweto

na

profitabilnosta kaj sekoj vid na pretprijatie. Dokolku prodava~ot

e siguren deka pogre{no izbranata lokacija ima presudno vlijanie
za neuspehot na pretprijatieto, so golema ume{nost }e se obide da
ja prikrie vistinskata pri~ina za proda`ba na pretprijatieto i }e
se obide da go ubedi potencijalniot kupuva~ deka postojat drugi
pri~ini

za prodavawe na pretprijatieto.

114

Zgolemuvaweto

na

tro{ocite

vo

postapkata

na

analiza

na

sredstvata i obvrskite, potencijalniot kupuva~ na pretprijatieto

treba da gi vkalkulira i dopolnitelnite tro{oci koi }e se pojavat
zaradi

kupuvawe

na

zastarenata

oprema

usovr{uvawe

na

nova

oprema

koja

odnosno

tro{oci

postoe~kata

oprema.

treba

zaradi

da

ja

zameni

modernizacija

Dopolnitelno

napravenite

tro{oci }e ja namalat profitabilnosta na pretprijatieto i }e go

prolongiraat vremeto za ostvaruvawe na profitot. Koga go kupuva
pretprijatieto, kupuva~ot e izlo`en na dopolnitelni tro{oci koi
indirektno

Bad

ja zgolemuvaat proda`nata cena.

will

so

kupuvaweto

na

pretprijatieto

koe

postoi

istovremeno se kupuvaat odnosno nasleduvaat i klientite koi gi

ima

pretprijatieto

dobavuva~ite

kupuva~ite,

finansiskite

sorabotnici i sl. Mo`e da se slu~i so kupuvawe na pretprijatieto

da se kupi lo{ will kako rezultat na proizvodot ili uslugata so
koj raspolaga pretprijatieto ili pak vospostavenite odnosi so
vrabotenite i sl. So kupuvawe na pretprijatieto se menuva samo
sopstvenosta. So promenata na sopstvenosta u{te vo samiot po~etok
}e se pojavat odredeni problemi predizvikani od
}e go prolongira raboteweto

bad will , a toa

so profit na pretprijatieto.

Pogre{na delovna politika - so kupuvawe na pretprijatieto se

transferira
politika

sopstvenosta

koja

ja

vodi

so

toa

se

prenesuva

pretprijatieto.

delovnata

Delovnata

politika

pretstavuva zbir od upravuva~ki odluki za srodni principi ili

pravila

so

koi

se

naso~uva

odlu~uvaweto

vo

pretprijatieto.17

Dokolku delovnata politika bila vodena vrz osnova na principi i

na~ela

koi

bile

nesoodvetni

za

konkretnite

proizvodi

toa

se

prenesuva vo idnina so {to se prodol`uva so vodewe na delovna

115

politika zasnovana vrz pogre{ni principi i na~ela kako na primer:

za nagraduvawe na vrabotenite, za proda`ba na proizvodi i uslugi
na

odlo`eno

pla}awe,

za

uslovite

za

rabota,

za

koristewe

na

krediti i sl.

Te{ko menuvawe na delovnata politika - prenesenata delovna

politika iako e pogre{na te{ko se menuva. Principite i pravilata
koi se primenuvaat vo procesot na odlu~uvawe za site delovni
funkcii
delovna

i izrabotuvaweto
funkcija

poodelno

na
se

konkretnite planovi za sekoja

menuvaat

ote`nato

bidej}i

dolgo

vreme istite se primenuvaat i potrebno e vreme da se nadmine

otporot za nivna promena i da se sogledaat lo{ite rezultati od
primenata na istata.

Nesoodvetni zalihi - koga se kupuva pretprijatie koe postoi se

nasleduvaat i zalihite na gotovi proizvodi i materijali. Dokolku
zalihite

od

gotovi

stanuva zbor za

proizvodi

se

nesoodvetni

odnosno

zastareni zalihi a kupuva~ot

dokolku

ve}e ja platil

nivnata realna cena odnosno platil za ne{to bezvredno, u{te vo

po~etok so rabota toa }e sozdade negativen finansiski rezultat
ili izgubeni finansiski sredstva, izgubeno vreme i prostor za
nivno ~uvawe i sl. Dokolku stanuva zbor za zaliha na materijali
koi

kupuva~ot

prizvodstvoto

planiral
a

istite

da
se

gi

iskoristi

nesoodvetni,

vo

vedna{

procesot

na

kupuva~ot

se

izlo`uva na dopolnitelni tro{oci za nabavka na soodvetni surovini

i materijali.

Zaminuvawe na postojnite potro{uva~i - opredelena kategorija

na potro{uva~i vedna{ po transferot na sopstvenosta mo`e da go
napu{ti

pretprijatieto.

Potro{uva~ite

mo`e

da

go

napu{taat

116

pretprijatieto poradi nedoverbata koja ja ~uvstvuvaat za noviot

sopstvenik i sl.
Pokraj

navedenite

karakteristiki

koi

se

smetaat

kako

ograni~uvawa za idniot pretpriema~ koga se kupuva pretprijatie

koe

postoi,

vo

ekonomskata

literatura

poznati

se

slednite

ograni~uvawa:

prifa}awe na postignatata proda`na cena

utvrdena;

nefunkcionalni

prostorii;

objekti-pogoni

koja e visoko
administartivni

lo{a selekcija na proizvodite;

nesoodvetna kvalifikaciona struktura na vrabotenite i

sl.18

5.1

Poim

karakteristiki

na

familijarniot

biznis

amilijarnoto pretprijatie

se karakterizira so:
poznata lokacija odnosno ednostavnost vo izborot na
lokacijata koja vo ovoj slu~aj odnapred e poznata;
kontinuitet

vo

rabotata

koj

se

iska`uva

so

prodol`uvawe na predhodno zapo~natiot biznis koj samo

se prenesuva od generacija na generacija ;
ednostavnost vo finansiraweto na biznisot bidej}i ve}e
postoi izgradena finansiska struktura koja egzistira
vo ramki na familijarnoto pretprijatie i

117

 iskustvoto

vo

biznisot

koe

go

poseduvaat

ve}e

vrabotenite ~lenovi na familijata koe iskustvo isto

taka se prenesuva od generacija na generacija;

Karakteristikite

odnosno

pretprijatija

proizleguvaat

familijata

biznisot.

specifi~nostite
od

na

familijarnite

vospostavenite

Familijata

ima

odnosi

vlijanie

vrz

pome|u
vkupnite

delovni aktivnosti vo maloto pretprijatie. Karakteristikite na

familijarniot

biznis

vrabotenite

vo

pretprijatija

proizleguvaat

pretrpiajtieto.

mo`e

pretprijatieto,

da

bidat

soprugata,

od

Imeno

strukturata
vo

familijarnite

vraboteni

decata,

na

osnova~ot

rodninite

kako

na
drugi

li~nosti koi ne se vo nikakvo srodstvo so familijata vo ~ija

sopstvenost

biznisot

Familijarnite
usoglasenost

pretprijatija

koja

upravuva

se

so

pretprijatieto.

karakteriziraat

so

uspe{na

na barawata na familijata i barawata na biznisot.

Familijarnoto

pretprijatie

odr`uva

balans

pome|u

ona

{to

pretstavuva emotivnost za familijata i ona {to e potrebno za

uspe{en

razvoj

na

pretprijatieto.

Isto

pretprijatie se karakterizira so soodvetni

za

razre{uvawe

na

konfliktnite

situacii

taka

familijarnoto

mehanizmi i procesi
koi

proizleguvaat

od

me|usebnite odnosi na
~lenovite

na

familijata.

Eventualno

nere{enite

familijarni

problemi koi bi se pojavile ne pretstavuvaat prepreka bidej}i

familijarnoto

pretprijatie

ima

struktura i procesi na koi ne

problemi

nere{eni

izgradeno

na

pra{awa.

familijata.

organizaciona

mo`e da vlijaat familijarnite

iska`uva sposobnost za usoglasuvawe

potrebite

takva

Familijarnoto

pretprijatie

na individualnite potrebi so

Kompromisot

pome|u

principite

na

familijata za koja od golema va`nost se op{testevenite odnosi

pome|u ~lenovite na familijata i biznisot za koj od va`nost e

118

ponudata

na

pretstavuva

proizvodi
edna

od

uslugi

bitnite

koi

}e

ostvarat

karakteristiki

na

dobivka

familijarniot

biznis.
Vo

ekonomskata

literatura

se

sre}avaat

golem

broj

na

definicii za toa {to pretstavuva familijarniot biznis. Mo`e da se

ka`e deka ne postoi edna univerzalna definicija koja ja iska`uva
sodr`inata odnosno su{tinata na familijarniot biznis.
Familijarniot biznis se definira od aspekt na sopstvenosta,
od aspekt na generaciskoto prenesuvawe na biznisot, od aspekt na
me|uzavisnosta na podsistemite, od aspekt na ispolnuvaweto na
pove}e

uslovi,

od

aspekt

strategiskiot menaxment.1

na

kulturata

od

aspekt

na

Definiran od aspekt na sopstvenosta,

familijarniot biznis pretstavuva

, biznis, koj e

vo

sopstvenost i istovremeno upravuvan od strana na semejstvoto,

familijata i vo koj se vraboteni nekolku ~lenovi od familijata.
familijarniot biznis se definira kako biznis
koj e vo racete na familijata pod ~ie
odlukite

koi

se

odnesuvaat

na

vlijanie se

sopstvenosta

menaxmentot.

, familijar biznis

biznis

istovremeno

koj

vo

sopstvenost

na

upravuva so pretprijatieto.

familijata

koj

Definiran od aspekt

na generaciskoto prenesuvawe na biznisot, familijarniot biznis se

definira kako biznis vo koj potomcite odnosno pomladite

~lenovi

na familijata go nasleduvaat odnosno vospostavuvaat kontrola na

biznisot od
zborovi,

postarite ~lenovi na familijata. Ili ka`ano so drugi

familijarniot

biznis

biznis

koj

se

prenesuva

od

generacija na generacija, od koleno na koleno. Kaj familijarniot

biznis poznato e odnapred koj }e

upravuva so pretprijatieto vo

idnina. Bidej}i biznisot se prenesuva od postarite na pomladite

toa zna~i deka i

upravuvaweto

postarite na pomladite

so pretpijatieto se prenesuva od

generacija.

119

Definiran od aspekt na me|uzavisnosta na podsistemite,

familijariot

biznis

se

definira

vo

me|usebnata

povrzanost

na

osnova~ot na familijarnoto pretprijatie, familijata i odborot na

direktori. Me|usebnata povrzanost na podsistemite proizleguva od
vlijanieto koe go imaat me|u sebe osniva~ot na familijarnoto
pretprijatie i samata familija kako i upravuva~kata struktura vo
familijarnoto

pretprijatie.

Prepoznatlivosta

na

familijarniot

biznis proizleguva od podsistemite na organizacijata, familijata

i biznisot.
d aspekt na ispolnuvaweto na pove}e uslovi,
se definira kako biznis vo koj e iska`an procentot na u~estvo na
familijata vo biznisot, me|usebnata povrzanost na generaciite,
u~estvoto na ~lenovi
pretprijatieto,
familijata

vo

od familijata vo organite na upravuvawe so

ktivnoto

raboteweto

anga`irawe

na

na

pove}e

pretprijatieto,

~lena

od

anga`iranosta

na

pove}e generacii vo vodewe na biznisot, kontrolata na biznisot od

strana na familijata i naporite na familijata biznisot da ne se
pro{iruva

nadvor

familijarniot

od

biznis

granicite

se

na

familijata.Spored

definira

kako

biznis

vo

ova,
koj

sopstvenosta i upravuvaweto so maloto pretprijatie se vo racete

na eden ili pove}e
~lenovi od edna familija.2
Familijarniot biznis od aspekt na strategiskiot menaxment se
definira kako biznis koj se izvr{uva na trajna osnova, prenesuvan
i kontroliran od genaracija na generacija odnosno od ~lenovi na
ista familija.

Definiran od strategiski aspekt,

familijarniot

biznis uka`uva na kontinuitet, prodol`uvawe na zapo~nat biznis,

implementacija na strategijata
celi,

predviduvawe

na

za ostvaruvawe

dolgoro~na

kontrola

na predvidenite
na

pretprijtie a so cel ostvaruvawe na predvidenite

familijarnoto
celi za razvoj

na familijarnoto pretprijatie.

120

5.2. Vidovi familijaren biznis

Familijarniot biznis pretstavuva biznis koj e vo sopstvenost

i

upravuvan

od

strana

familijarniot biznis

na

~lenovi

na

familijata.

Vo

vklu~eni se :

osnova~ot na pretprijatieto,
~lenovite

na

familijata-soprugata,decata,vnunicite

ostanatite ~lenovi na familijata.

Familijarniot biznis mo`e da vklu~i i li~nosti koi nemaat
rodninska povrzanost so nositelite na familijarniot biznis.
Vo ekonomskata literatura i praktikata se sre}avaat pove}e
vidovi na familijarni pretprijati. ako pova`ni se istaknuvaat
slednive dva vida na familijarni pretpijatija:
biznis izvr{uvan doma (home-based busines) i
biznis
vo
business).

sopstvenost

Biznisot izvr{uvan doma ili

na

parovi

(couple-owned

home-based busines pretstavuva

vid na familijaren biznis koj e izvr{uvan od doma i vo koj

aktivna uloga imaat decata. Biznisot izvr{uvan od doma

e pod

vlijanie na razli~ni faktori koi se podeleni vo dve grupi faktori

i toa :

121

 faktori

povrzani so karakterot na rabotata

faktori

na okru`uvaweto.

Prvata grupa na faktori ja so~inuvaat faktorite koi imaat

vlijanie na samata rabota na maloto pretprijatie
sposobnosta

za

rabota,

vrabotuvaweto

kako na primer:

lokacijata

na

maliot

biznis .
Vtorata grupa na faktori ja so~inuvaat faktorite koi se
povrzani

so

okru`uvaweto.

Preku

ovie

faktori

se

sogleduva

povrzanosta na familijata i rabotata. Faktorite na okru`uvaweto

vlijaat vrz karakterot na rabotata, alokacijata na resursite i
zadovolstvoto

od

rabotata.3

Vo

ovaa

grupa

na

faktori

spa|aat

vremeto, prostorot, pla}aweto i nagradite.

Osnovna karakteristika kaj ovoj vid na familijaren biznis e
toa {to decata imaat aktivna uloga vo izvr{uvaweto na rabotnite
aktivnosti.
pomagaat

vo

Vo

izvr{uvaweto

rabotata

na

na

rabotnite

roditelite

aktivnost,

odnosno

tie

decata

aktivno

gi

izvr{uvat rabotni zada~i kako na pr:

decata

preku

igra

rabotata,odnosno

so

zabava

nivnoto

u~estvuvaat

prisustvo

gi

vo

sledat

aktivnostite koi gi izvr{uvaat nivnite roditeli;

so dolgovremenoto nabquduvawe na aktivnostite koi gi
izvr{uvaat

nivnite

roditeli,decata

iska`uvaat

podgotvenost za izvr{uvawe na ednostavni,neformalni i

ne taka va`ni rabotni aktivnosti;
decata

se

vklu~eni

vo

aktivnoto

izvr{uvawe

na

redovnite rabotni aktivnosti,so ili bez nadomest za

nivnoto anga`irawe;

122

 decata

se

vklu~eni

vo

redovnata

rabota

na

pretprijatieto so nadomestok isto kako za ostanatite

vraboteni vo pretprijatieto.

Biznisot vo sopstvenost na parovi ili

pretstavuva poseben
poslednite

deset

couple-owned business

vid na familijaren biznis koj e razvien vo

godini.

Poimot

copreneurs

upatuva

na

pretpriema~ki bra~ni parovi koi delat sopstveni{tvo, posvetenost

i

odgovornost

biznisot.4

kon

Familijarniot

biznis

koj

sopstvenost na parovi podrazbira biznis vo racete na bra~en par

koj e pretpriema~ki orientiran ,odgovoren i posveten na biznisot
a vo koj sopstvenosta e podelena. Vo ovoj vid na familijaren
biznis postoi golem stepen na povrzanost pome|u dva segmenta i
toa

prviot

segment

go

pretstavuva

qubovta

odnosno

li~nite

odnosi pome|u bra~nite partneri i vtoriot segment go pretstavuva

rabotata

odnosno

biznis

partnerstvoto.

Ovie

dva

segmenta

se

zaemno povrzani, nedelivi i pretstavuvat najbiten faktor za uspeh

na familijarniot biznis. Uspehot kaj biznisot vo sopstvenost na
parovi

rezultat

na

timskata

rabota

pome|u

partnerite

gradeweto na me|usebna povrzanost na sistemite na li~nite odnosi

pome|u partnerite i rabotata. Nadopolnuvaweto i usoglasuvaweto na
li~nite odnosi so delovnite pretstavuva osnovna karakteristika na
ovoj vid na familijaren biznis.

Od aspekt na goleminata na ovie

pretprijatija ne postojat nekoi posebni ograni~uvawa. Isto taka

ne

postojat

dejstvuvaat

ograni~uvawa
familijarnite

od

aspekt

na

pretprijatija.

oblasta

vo

Familijarniot

koja

}e

biznis

mo`e da bide zastapen vo sekoja oblast: proizvodstvoto, uslugite,

trgovijata na golemo ili malo i sl.
Biznisot

vo

sopstvenost

na

parovi

se

karakterizira

so

vospostavuvawe na ednakvost na `ivotnite odnosi pome|u partnerite

123

ili ka`ano so drugi zborovi dvojna kariera na parovite( dualcareer couples).

Dvojnata

kariera

na

partnerite

ja

iska`uva

opredelbata

na

parovite da vospostavat ednakvost vo `ivotnite odnosi.

5.
pretprijatija

3.

Organizacionata
su{tina

go

Organizaciska

struktura

pretstavuva

kaj

struktura

kaj

familijarnite

planot

na

familijarni

pretpijtija

pretprijatieto

sli~no

vo
na

arihitektonskiot plan koj go poka`uva planot na edna zgrda

ku}a. Zna~eweto na organizacionata struktura
procesot

na

rast

razvoj

na

se zgolemuva so

pretprijatieto.

Organizacionata

struktura ja pretstavuva mre`ata na vospostaveni odnosi pome|u

razli~ni oddeli, pozicii i li~nosti na pozicii vo ramkite na edno
pretprijatie.5 Generalno, odnosite pome|u oddelnite pozicii vo
ramki na pretprijatieto proizleguvaat od stepnot na delegiran
avtoritet pome|u razli~nite nivoa ili oddelenija. So delegiraweto
na avtoritetot se ovozmo`uva nadminuvawe na problemite koi se
odnesuvaat

na

rastot

razvojot

na

pretprijatieto,kako

problemite koi proizleguvaat od razli~nite nivoa vo ramki na

pretprijatieto.
pretprijatie

Organizacionata

struktura

vo

ramki

na

edno

mo`e da se sfati kako sistem na izgradeni formalni

odnosi na izvestuvawe, imaj}i go predvid stepenot na delegiran

avtoritet, brojot na nivoata na odlu~uvawe vo pretprijatieto,
odgovornosta za odlukite i rasponot na kontrolata na menaxerite.6
Organizacionata struktura uka`uva na raspredelenite rabotni
aktivnosti

pome|u

individuite

oddelenijata

vo

ramki

na

124

pretprijatieto i na sredstvo preku koe se obezbeduva efikasna

koordinacija na individuite vo oddelenijta.
rganizaciskata struktura gi poka`uva odnosite na avtoritet i
na~inot na povrzuvawe na aktivnostite vo funkcija na ostvaruvawe
na planiranite celi. reirawe rganizaci struktura kaj
familijarnite

pretpijatija
reiraweto

aktivnost.

pretstavuva

slo`ena

rganizaciskata

odgovorna

struktura

kaj

familijarnite pretpijtija se javuva kako rezultat procesot

rabotata

na organizirawe

i podrazbira formalno propi{ani

odnosi preku koi se vodat aktivnostite na lu|eto vo ramki na

pretprijatieto.
Sozdavaweto na organizaciskata struktura kaj familijarnite
pretprijatija podrazbira opredeluvawe
koi

treba

da

se realiziraat

zaradi

na potrebnite aktivnosti
ostvaruvawe

na

celite

na

pretprijatieto i toa konkretno opredeluvaj}i koj }e gi izvr{uva

konkretnite

aktivnosti,

vidot

na

aktivnostite

koi

}e

se

izvr{uvaat, vremeto koe e potrebno za izvr{uvawe na odredenite

aktivnosti,

zaedni~kite

aktivnosti

na

oddelenijata

sl.

Organizaciskata struktura kaj familijarnite pretprijatija treba

da bide kreirana na na~in koj }e pridonese za celosno izvr{uvawe
na rabotnite aktivnosti.7
Familijarnite pretprijatija se karakteriziraat so mal stepen na
izgradeni interni odnosi na kontrola pome|u razli~nite oddeli.
Niskiot stepen na interna kontrola vo ramki na pretprijatieto
uka`uva

na

kontrola

toa

vo

deka

svoi

familijata

race.

Toa

saka

da

pri~ina

ja

odr`uva

li~nata

za

nepostoeweto

na

formalizirani odnosi na kontrolirawe na raboteweto preku koi }e

se

nabluduva

izvr{uvaweto

ili

sporeduva

so

standardite

na

izvr{uvawe i sl. Samiot fakt deka kaj familijarnite pretprijatija

ne postoi
na

soodveten stepen na interna kontrola upatuva na vidot

organizacionata

struktura

koja

pove}e

zastapena.

Kaj

125

familijarnite pretprijatija pove}e e zastapena centraliziranata

organizaciska struktura. Visokiot stepen na centralizacija gi
koncentrira avtoritetot i odlu~uvaweto vo racete na familijata
odnosno

osnova~ot.

podgotveni
vraboteni

da
vo

Samata

delegiraat

familija
del

pretprijatieto,

od
da

odnosno

osnova~ot

odgovornostite
delegiraat

del

ne

se

na

ostanatite

od

kontrolata

odnosno avtoritet na ostanatite induvidui koi se podgotveni za

izvr{uvawe na ovie aktivnosti. Nepodgotvenosta za delegirawe na
soodveten

stepen

na

avtoritet

familijarnoto pretprijatie
razvoj

na

ostanatite

pretstavuva

unapreduvaweto

na

vraboteni

vo

ko~nica za natamo{niot

rabotata

vo

familijarnoto

pretprijatie.
Rabotata
organizirana

vo

familijarnite

spored

slednite

pretprijatija

mo`e

da

bide

organizaciski strukturi:

Semejno pretprijatie
Pretpriema~ko pretprijatie
Sopstvenik/menaxer-pretprijatie i
Profesionalno upravuvano pretprijatie
Semejno pretprijatie pretstavuva malo pretrpijatie koe se
prenesuva od edna genaracija na druga vo ramki na edno semejstvo,
familija. Procesot na prenesuvawe na pretprijatieto od edna na
druga generacija
ostanatite

mali

go pravi razli~no semejnoto pretprijatie

pretprijatija.

semejnoto pretprijatie od vidot

Vo

najgolem

broj

od

slu~ai

mama i tato ne se odnesuvaat

pretpriemni~ki.8
Pretpriemni~ko pretprijatie pretstavuva novo osnovano malo
pretprijatie koe vo okru`uvaweto se odnesuva pretpriemni~ki.Toa
zna~i deka pretpriemni~koto pretprijatie predhodno ne postoelo
tuku

liceto

osnova~-pretrpiema~

go

sozdalo,osnovalo

subjekt na pazarot. Pretpriema~ot so svoeto odnesuvawe

kako

nov

koe se

126

sostoi

so

prezemawe

na

istrajnost, kreativnost

rizik,

avtonomijata

vo

raboteweto,

i golem stepen na inovativnost se stremi

kon sozdavawe na profitabilno pretpriemni~ko pretprijatie.

Sopstvenik/menaxer-pretprijatie

ne

se

poistovetuva

so

pretpriema~ot ili pretpriemni~koto pretprijatie. Sopstveni{tvoto

i menaxmentot ne se povrzuvaat so pretrpiemni{tvoto.Sopstvenikotmenaxer se trudi da izgradi sopstven stil na menaxirawe po koj }e
bide

prepoznatliv

po

koj

se

razlikuva

od

pretpriema~ot.

Voobi~aeno sopstvenikot-menaxer ne prezema visok stepen na rizik

kako pretpriema~ot i ne e
Profesionalno

inovativen

upravuvano

kako pretpriema~ot.

pretprijatie

voobi~aeno

upravuvano od menaxerot koj samo go upravuva maloto pretprijatie

a istovremeno ne e sopstvenik na istoto. Interesite na menaxerot
kaj

profesionalno

uspe{no

upravuvanoto

upravuvawe

izvr{uvawe

na

so

pretprijatie

pretprijatieto

menaxerskata

se

odnosno

funkcija.

Za

sveduvaat

na

profesionalno
razlika

od

organizacionata postavenost na pretpriemni~koto pretprijatie i

sopstvenik/menaxer-pretprijatieto
sopstvenikot,
postoi

kaj

kade

profesionalno

razgrani~uvawe

na

dominira

upravuvanoto

sopstvenosta

so

interest

na

pretprijatie
menaxmentot.

Razgrani~uvaweto na sopstvenosta od menaxmentot kaj ovoj vid na

organizaciona

postavenost

pridonesuva

za

zgolemuvawe

na

objektivnosta vo raboteweto.

5.4 Upravuvaweto

vo familijarnite pretprijatija

127

Upravuvaweto
familijarnite

ima

posebno

pretprijatija.

mesto

Osnovnata

vo

funkcioniraweto

cel

na

menaxmentot

familijarnite pretprijatija e efikasnosta vo raboteweto.

Preku

funkciite

pretprijatijata

na

planiraweto

na

kontrola

kaj

menaxerite

na

se obiduvaat da gi kontorliraat promenite i

neizvesnosta koi proizleguvaat od turbulentnoto okru`uvawe a seto

toa vlijae na razvojot i primenata na menaxmentot vo istite.
Promenite

koi

pretstavuvaat

postojano
kriti~en

se

faktor

slu~uvaat
za

vo

raboteweto

okru`uvaweto
i

uspehot

na

pretprijatieto. Seto toa

ja nametnuva potrebata od sogleduvawe

na

na

mo`nostite

za

razvoj

pretprijatieto

sogleduvawe

na

ograni~uvawata koi vo idnina mo`e da pretstavuvaat pre~ka za

razvoj na pretprijatieto.

Posebno zna~ewe vo adaptiraweto na

familijarnite pretprijatijata kon promenite na okru`uvaweto imaat

menaxerite.
Menaxmentot

vo

familijarnite

pretprijatija

mo`e

da

se

definira kako kontinuiran proces na naso~uvawe na naporot na

individuite kon ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto ili pak
efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi
lu|e.10

Preku

menaxmentot

se

nastojuva

da

se

izgradi

pretprimni~ko odnesuvawe na pretprijatieto a menaxerite dobivaat

pogolemi

obvrski

za

ostvaruvawe

na

pozitivni

rezultati

od

raboteweto. Tie ja sproveduvaat kontrolata od izvr{uvaweto na

rabotnite aktivnosti i zaradi toa imaat mo`nost da gi

sogledat

eventualnite

prezemat

korektivna
ostvaruvawe

otstapuvawa
akcija.
na

od

Primenata

konkurentska

predvidenite
na

to~ki

menaxmentot

prednost

i
se

sozdavawe

da

fokusira
na

na

stabilna

idnina.11
Razvojot

na

menaxmentot

vo

sekoe

pretprijatie

pa

vo

familijarnoto pretprijatie bara vlo`uvawe na napor i vreme zaradi

osposobuvawe

na pretprijatieto uspe{no i brzo da reagira na

128

promenite odnosno da gi menuva planovite i razvojnata strategija.

Voobi~aeno

koga

se

zapo~nuva

so

primenata

na

menaxmentot

vo

biznisot toa se sveduva na ednostavno planirawe na prihodite i

tro{ocite

za

menaxmentot

kratok
se

period.

pro{iruva

So tek

na

site

na

razvojot

podra~ja

na

na

biznisot,

dejstvuvawe

na

pretprijatieto, na podolg vremenski period .

Menaxmentot e potreben koga samata rabotata

bara koordinacija.

Toa zna~i deka samata rabota i biznis procesi ja nametnuvaat

potrebata

od

menaxment

primena

na

formaliziran

proces

na

menaxment. Me|usebnite odnosi pome|u familijata i rabotata imaat

vlijanie na menaxmentot vo pretrpijatieto.
Kako i sekoj drug biznis
potreba

od

menaxment.

taka i

Osnovniot

familijarnite

pretprijatija

pretprijatija.

Toj

se

familijarniot biznis ima

proces

na

identi~en

ostvaruva

preku

menaxment

za

site

izvr{uvawe

kaj

vidovi

funkciite

planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivacija, kontrolirawe i

odlu~uvawe.
Planiraweto (planing) pretstavuva umstvena
koja

se

unapreduva

naso~uva

rabotata

aktivnost
na

so

menaxerite.

Planiarweto mo`e da se definira kako umstvena aktivnost koja ja

izvr{uva menaxmentot vo nasoka na opredeluvawe na celi, politiki
i

planovi

imaj}i

go

predvid

okru`uvaweto

vo

koe

dejstvuva

pretprijatieto.12 Vo ovoj kontekst, planiarweto mo`e da bide :

kratkoro~no i

dolgoro~no.

Kratkoro~noto planirawe gi poka`uva nasokite za ostvaruvawe na

momentalnite,tekovni zada~i.
Dolgoro~noto planirawe gi sodr`i upatstvata za ostvaruvawe na
predvidenite celi vo idniot period.
Preku planiraweto pretprijatieto gi predviduva promenite vo
dinami~noto okru`uvawe i ja namaluva neizvesnosta vo raboteweto.

129

Organiziraweto (organizating) e del od vkupniot menaxment

proces preku koj se vr{i menuvawe na organizaciskata struktura.
Preku

organiziraweto

rabotnite

se

aktivnosti,

opredeluva

se

definira

rabotata,
delegira

se

grupirat

odgovornosta

avtoritetot pome|u vrabotenite i menaxerite vo pretprijatieto.

Preku

izvr{uvawe

odnosite

pome|u

na

funkcijata

oddelni

organizirawe

organizacioni

se

vospostavuvaat

delovi

(vrabotenite,

fizi~ki faktori i funkcii vo ramki na pretprijatieto) vo pravec

na nivno naso~uvawe kon ostvaruvawe na celite na raboteweto.
Koordiniraweto (coordination) vsu{nost zna~i usoglasuvawe i
povrzuvawe

na

ostvaruvawe

rabotnite

na

celite

aktivnosti

na

na

site

pretprijatieto.

vraboteni

Zgolemeniot

zaradi
obem

na

rabota bara voveduvawe na novi tehnologii i procesi na rabota vo

koi

se

zastapeni

rabotata.Toa

ja

sovremenite
uslo`nuva

metodi

rabotata

na

specijalizacija

na

menaxerite

na

odnosno

koordiniraweto na rabotata bidej}i sinhroniziraweto na brojnite

aktivnosti stanuva pote{ko. So koordinacijata se naso~uva naporot
na

individuite

kon

ostvaruvawe

na

op{tite

zada~i

na

pretprijatieto.
Motivacijata
naso~uva

go

(motivation)
opredeluva

ja

iska`uva

energijata

intenzitetot

na

koja

odnesuvawe

go
na

individuite vo ramki na pretprijatieto. Motivacijata pretstavuva

proces

vo

koj

ostvaruvawe

na

motivacijata

odnesuvaweto
celite

uka`uva

na

pretprijatieto.13

na
na

individuite

sostojbite

koi

pottiknato
Op{to
go

kon

ka`ano,

motiviraat

odnesuvaweto na individuite vo pretprijatieto. Motivacijata gi

pottiknuva vrabotenite kon konkretno odnesuvawe.
Kontroliraweto (controling) se odnesuva na rezultatite od
ostanatite
Kontrolata

funkcii
gi

koi

signalizira

go

so~inuvaat

slabostite

menaxment
gre{kite

vo

procesot.
vkupnoto

rabotawe so namera istite da se koregiraat i ne{tata se dovedat

130

na vistinskoto mesto.14 Taa se sproveduva vrz osnova na izgradeni

standardi za kontrola. Standardite za kontorla se vospostavuvaat
so

procesot

na

posledniot

planiraweto.

rezultat

na

Standardite

procesot

na

go

pretstavuvaat

planiraweto

vo

kontroliraweto tie go ozna~uvaat po~etokot na zapo~nuvaweto na

kontolniot

proces.

Ne

standardi.

Tie

poka`uvaat

go

mo`e

da

postoi

kontrolen

rezultatot

koj

proces

bez

posakuvan

pretstavuvaat kriteriumi so koi se procenuvaat izvr{uvawata vo

pretprijatieto

ili

kriteriumi

za

merewe

na

rezultatite

od

izvr{uvaweto. Kako menaxment funkcija, preku kontrolata se vr{i

merewe i korekcija na izvr{uvaweto od strana

na izvr{itelite vo

funkcija na ostvaruvawe na celite i planovite.

Odlu~uvaweto ( decision ) pretstavuva proces na izbor me|u
pove}e

alternativni

alternativni
iden

tek

re{enija

mo`nosti.

na

So

ili

donesuvawe

odlu~uvaweto

aktivnostite

koi

se

se

na

izbira

izvr{uvaat

re{enie

me|u

posakuvaniot
na

nivo

na

pretprijatie.
Kako menaxment proces, odlu~uvaweto opfa}a :
selektirawe na problemite;
opredeluvawe na mo`ni re{enija za problemite;
opredeluvawe na najdobro

mo`no re{enie od pove}eto;

realizacija na izbranoto re{enie i

sproveduvawe na kontrolata na izvr{uvaweto.

Odlu~uvaweto ne e ednostaven nitu pak lesen proces. Procesot

na odlu~uvawe mo`e da se razgleduva kako obid na menaxerot da gi
ostvari

celite

na

pretprijatieto.

Odlu~uvaweto

zapo~nuva

zavr{uva so celite. Kraen rezultat na procesot na odlu~uvawe e

odlukata. Od pravilno donesenata odluka zavisi vkupniot uspeh na
pretprijatieto.

Procesot

na

donesuvawe

odluka

zapo~nuva

so

131

pretpostavkata deka ve}e ima problem a krajnata cel e da se

donese odluka koja }e go nadmine problemot.
Od aspekt na menaxmentot, kaj familijarnite pretprijatija
zastapen e strategiskiot menaxment. Strategiskiot menaxment kaj
familijarnoto

pretprijatie

mo`e

se

definira

kako

proces

na

ostvaruvawe na dolgoro~na ramnote`a na pretprijatieto so vkupnoto

okru`uvawe.15

Strategiskiot

pretprijatie

proces

na

menaxment
naso~uvawe

kaj
na

familijarnoto

pretprijatieto

ostvaruvawe na misijata i celite. Ovde se postavuva

kon

pra{aweto :

Na koj na~in odnosno kako funkcionira strategiskiot menaxment ili

na koj na~in se donesuvaat odlukite i koja e nivnata povrzanost
so

familijata?

Odgovorot

na

ova

pra{awe

se

sogleduva

preku

objasnuvaweto na procesot na strategiski menaxment.

Procesot

na

strategiski

menaxment

kaj

familijarnoto

pretprijatie pominuva niz slednite fazi:

Faza na ocenuvawe na okru`uvaweto
Faza na formulirawe na strategija
Faza na izvr{uvawe na strategijata.
Vo fazata na ocenuvawe na okru`uvaweto se vr{i ocenuvawe na
vlijanieto na faktorite vo vkupnoto okru`uvawe vrz ostvaruvaweto
na strategijata na pretprijatieto.
Vo fazata na formulirawe na strategija se formulira planot
za

menaxirawe

vkupnite(eksterni

interni)

faktori

na

okru`uvaweto;
Vo

fazata

strategijata
strategija vo

vo

na

izvr{uvawe

akcija

odnosno

na
se

strategijata

se

realizira

transformira

formuliranata

realno merlivi rezultati;

Preku fazata na ocenuvawe i kontrola na strategijata se vr{i

sledewe na dobienite rezultati od izvr{uavwe na strategijata, se

132

sporeduvaat dobienite rezultati so predvidenite i se prezemaat

korektivni akcii dokolku se oceni deka toa e potrebno.
Kako

posebno

va`na

uloga

vo

ovoj

dinami~en

proces

ima

analizata na okru`uvaweto. Okru`uvaweto e od posebna va`nost za

menaxmentot

bidej}i

site

okru`uvawa

razlikuvaat

spored

stepenot

ocenuvaweto

na

okru`uvaweto

na

ne

se

neizvesnost.

se

fokusira

na

eksternoto i internoto okru`uvawe i ocenuvawe na

isti.

Tie

se

Analizata
ocenuvawe

i
na

faktorite koi

vlijaat na okru`uvaweto i nivnoto vlijanie na strategijata vo

pretprijatieto.
Preku eksternoto okru`uvawe se ocenuvaat
deluvaat

faktorite koi

nadvor od granicite na pretprijatieto a koi istovremeno

vlijaat na rabotata na istoto a se odnesuva na predviduvawe i

procenuvawe

na

faktorite

koi

gi

sozdavaat

mo`nostite

ograni~uvawata za pretprijatieto.
Ocenuvaweto na internoto okru`uvawe gi poka`uva vnatre{nite
faktori

na

pretprijatieto,

prednostite

slabostite

koi

se

odnesuvaat na resursite koi gi poseduva pretprijatieto preku koi

toa mo`e da ostvari konkurentska prednost na pazarot. Dobienite
rezultati od procesot na ocenuvawe na okru`uvaweto pretstavuvaat
vodi~, nasoka za pretprijatieto od edna strana a od druga strana
tie pretstavuvaat osnova za profitabilnost na pretprijatieto.

5.5.Familijata i biznisot

Familijarniot biznis pretstavuava biznis koj e vo sopstvenost i

e upravuvan od strana na edna familija i vo koj se vraboteni
pove}e

~lenovi

od

familijata.

Uspe{noto

funkcionirawe

na

133

familijarniot biznis zavisi od sposobnosta za prisposobuvawe na

familijarniot biznis kon familijata od edna strana

i barawata na

biznisot od druga strana.

Usoglasuvaweto na konfliktnite barawa na biznisot i familijata se
izvr{uva preku ispolnuvawe na pove}e kriteriumi me|u koi spa|aat
slednive16
razgrani~uvawe

na

emotivnite

problemite povrzani
sostojat

vo

familijarni

problemi

od potrebite na biznisot

odr`uvawe

na

profitabilno

koi se

rabotewe

na

pretprijatieto;
kreirawe na sopstveni mehanizmi i pravila preku koi se
ovozmo`uva

razre{uvawe

na

familijarnite

problemi

pra{awa;
kreirawe

na

ovozmo`uva

mehanizmi

razre{uvawe

i
na

pravila

preku

problemite

koi

koi

se

ne

se

povrzani so familijarnite pra{awa tuku proizleguvaat

od delovnoto rabotewe na pretprijatieto;
sozdavawe
pomogne

na

organizaciska

procesot

na

struktura

funkcionirawe

na

koja

}e

go

familijarnoto

pretprijatie vo nasoka na ostvaruvawe na organizaciski

kompomis;

Barawata

na

familijarniot

biznis

koi

se

naso~eni

kon

familijata proizleguvaat od osnovnata opredelba na familijata za

neguvawe na op{testvenite odnosi me|u ~lenovite na familijata za
razlika od barawata na biznisot koi se naso~eni kon sozdavawe na
profitabilni ekonomski vrednosti. Kako problem koj mo`e da se
pojavi

vo

funkcioniraweto

institucionalnoto preklopuvawe

na

familijarnoto

pretprijatie

na principite na koi se zasnovani

134

familijata
problemi

biznisot.

vo

Nadminuvaweto

funkcioniraweto

na

na

eventualno

familijarnoto

pojavenite

pretprijatie

aspekt na barawata na familijata i barawata na biznisot se

so

postignuvawe

na

kompromis

pome|u

sprotivnite

od

vr{i

principi

stavovi na familijata i biznisot so {to se vr{i usoglasuvawe na

konfliktnite interesi na familijata i biznisot.
Od

aspekt

na

menaxmentot,

principot

na

usoglasuvawe

na

interesite na familijata so interesite na biznisot rezultira so

donesuvawe

na

podoptimalni

odluki.

Menaxmentot

nastojuva

vrabotenite ~lenovi od familijata da gi naso~i kon niven razvoj i

usovr{uvawe preku voveduvawe na proces na kontinuirani obuki i
razvoj

na

internite,

nivnata
li~ni

kariera.

potrebi

so

Stepenot
biznis

na

prilagoduvawe

potrebite

ja

na

opredeluva

vkupnata efektivnost na pretprijatieto. Vo sprotivno inertnosta

na ~lenovite na familijata, nivnata opredelba za ostvaruavwe na
sopstvenite individualni potrebi, zainteresiranosta samo za sebe
samite,

onevozmo`uva

pretprijatie a toa
pretprijatieto.
familijarniot

da

se

kompromis

na

nivo

na

pretstavuva prepreka za idniot razvoj na

Postapkata

biznis

postigne

so

na

prisposobuvawe

barawata

na

familijata se sproveduva so usoglasuvawe

na

vraboteniete

barawata

na

~lenovi

na

na slednite kriteriumi:

Kriterium na izbor
Kriterium na nagraduvawe
Kriterium na procenka i
Kriterium na obuka

Usoglasuvaweto na familijarnite barawa so li~nite barawa so

primena na kriterium na izbor ozna~uva postignuvawe na ramnote`a
vo vrabotuvaweto : roditelite

se obiduvaat da sozdadat uslovi za

vrabotuvawe na ~lenovi od familijata, poto~no za vrabotuvawe na

135

svoite deca a menaxmentot nastojuva da gi vraboti najsposobnite i

najkonkurentnite ~ove~ki potencijali;
Preku kriteriumot na nagraduvawe nositelot na familijarniot
biznis se obiduva nagraduvaweto da go izvr{uva vo soglasnost so
potrebite,

menaxmentot

vo

soglasnost

so

rezultatite

od

raboteweto i vrednostite na pazarot.

Spored kriteriumot na procenka osnova~ot ne pravi razlika
me|u

vraboteniot

razlikite

me|u

ma`-`ena

za

vrabotenite

razlika
gi

od

menaxment

primenuva

za

timot

koj

ostvaruvawe

na

zadovolitelen stepen na profitabilnost.

Preku kriteriumot na obuka osnova~ot pravi obid da obezbedi
mo`nosti za u~ewe vo soglasnost so potrebite na vrabotenite a
menaxerite

se

obiduvaat

da

obezbedat

mo`nosti

za

u~ewe

vo

soglasnost so potrebite na pretprijatieto.

Familijarnoto pretprijatie funkcionira kako sistem od dva
me|usebno

povrzani

familijarnoto

sistema:

pretprijatie

familijata
kako

biznisot.

dvodimenzionalen

Me|utoa

sistem

ne

funkcionira izolirano od steikholderite - grupi koi so svoeto

odnesuvawe

vlijaat

ili

se

pod

vlijanie

na

odnesuvaweto

na

prteprijatieto. Od aspekt na nastanuvaweto i razre{uvaweto na

konfliktite,

familijarnoto

kako

sostaven

sistem

steikholderi.17

od

pretprijatie
tri

Razre{uvaweto

treba

podsistema:
na

da

se

familija,

konfliktite

vo

analizira
biznis

familijarnoto

pretprijatie zavisi od nivoto na konfliktot kako i od vklu~enosta

na podsistemite vo kreiraweto na konfliktite. Vo familijarniot
biznis postojat tri nivoa na konflikti.
Prvoto

nivo

na

konflikti

gi

opfa}a

konfliktite

koi

ne

proizleguvaat od me|usebnite odnosi na familijata, biznisot i

steikholderite. Razre{uvaweto na ovie konflikti se izvr{uva so
pomo{ na li~nite sposobnosti na ~lenovite na familijata.

136

Vtoroto

nivo

na

konflikti

gi

opfa}a

konfliktite

koi

nastanuvaat pome|u dva segmenta koi se preklopuvaat. Izvorite za

nastanuvawe

na

konfliktite

se

poslo`eni

pote{ki

bidej}i

pretstavuvaat kombinacija od razli~ni segmenata. Razre{uvaweto na

konfliktite na ovaa nivo e poslo`eno sporedbeno so razre{uvaweto
na konfliktite na predhodnoto nivo bidejki vo sozdavaweto na
konfliktite u~estvuvaat dva subjekta.
Tretoto

nivo

proizleguvaat

na

od

konflikti

me|usebnite

gi

opfa}a

odnosi

na

konfliktite

trite

koi

elementi

vo

funkcioniraweto na familijarniot biznis: familijata, biznisot i

nadvore{nite

steikholderi.

sozdavaweto

na

razre{uvawe

na

Vklu~enosta

konfliktite
istite.

go

pravi

Razre{uvaweto

na

trite

elementi

vo

ova

nivo

najslo`eno

za

na

ovie

konflikti

se

izvr{uva so pomo{ na nadvore{ni konsultanti-eksperti koi rabotat

zaedno so timot za razre{uvawe na konfliktite.

5.6. Sukcesija na familijaren biznis

Sukcesijata

vo

familijarniot

biznis

go

opredeluva

vremeto

potrebno za podgotovka na sukcesorot za liderskata pozicija vo

familijarnoto

pretprijatie.

Podgotvuvaweto

na

sukcesorot

za

liderstvo e razvoen proces koe go opfa}a potrebnoto vreme za

u~ewe

sukcesija

osposobuvawe
mu

pomaga

na
na

idniot
idniot

lider.

lider

Pominatoto

uspe{no

da

vreme

gi

za

izvr{uva

liderskite aktivnosti.
Procesot na sukcesija se sproveduva niz pove}e fazi. Fazite vo
sukcesijata
pozicija
dete.18

od

ja

definiraat

edna

Modelot

na

postapkata

na

premin

generacija

na

druga

odnosno

sukcesija

vo

familijarnoto

na
od

liderskata
roditel

na

pretprijatie

se

137

analizira kako transfer na liderskata pozicija vo familijarnoto

pretprijatie

pome|u

tatkoto

sinot.

Voobi~aeniot

model

na

sukcesija vo familijarnoto pretprijatie sodr`i tri nivoa i sedum

fazi. Procesot na sukcesijata zapo~nuva so onie

aktivnosti koi

predhodat na samata postapka na vrabotuvawe na sukcesorot vo

familijarnoto pretprijatie odnosno aktivnosti koi treba da se
zavr{at

pred

pretprijatie.
modelot

vrabotuvaweto
Voobi~aeno

odnosno

prvite

na

sukcesorot

vo

toa

go

pretstavuva

tri

fazi:predbiznis,

familijarnoto

prvoto
voved

nivo
i

od

voved-

funkcija.
Predbiznis

fazata

od

procesot

na

sukcesija

vo

familijarniot

biznis go ozna~uva zapoznavaweto na potencijalniot sukcesor so

rabotata koja treba da ja izvr{uva.Vo ovaa faza se postavuvaat
osnovite na sukcesijata koja treba da se sprovede vo naredniot
period.
Voved

fazata

se

karakterizira

so

prakti~no

zapoznavawe

na

potencijalniot sukcesor so razli~ite sodr`ini na biznisot i so

vrabotenite vo pretprijatieto so {to steknuva iskustvo i znaewe
koga u{te ne e vraboten odnosno pred da zapo~ne da raboti vo
pretprijatieto.
Voved-funkcionalna faza se karakterizira so prakti~no po~nuvawe
so rabota na potencijalniot sukcesor. Voobi~aeno potencijalniot
sukcesor po~nuva da raboti na opredeleno vreme.Toj raboti za
vreme na pauzite, raspustot ili po zavr{uvawe na ~asovite.Ovaa
faza

go

opfa}a

formalnoto

obrazovanie

sukcesor vo ovaa faza paralelno

odnosno

potencijalniot

raboti i se obrazuva. Mo`e da se

slu~i toj da raboti i vo drugi pretprijatija.

Site aktivnostite koi se izvr{uvaat so cel

vrabotuvawe

na

sukcesorot vo pretprijatieto se izvr{uvaat vo ramki na vtoroto

nivo od modelot na sukcesija koe

gi opfa}a slednite fazi :

funkcija i naprednafunkcija.

138

Vo funkcionalna faza potencijalniot sukcesor zapo~nuva da

raboti na neopredeleno rabotno vreme vedna{ po zavr{uvawe na
formalnoto

obrazovanie.

smetkovotstvenoto

Toj

mo`e

oddelenie,

vo

da

raboti

oddelenieto

vo
za

finansiskoproda`ba

marketing, plan i analiza i sl.

Napredno-funkcionalnata faza se karakterizira so izvr{uvawe na
menaxerski aktivnosti od strana na potencijalniot sukcesor no ne
i aktivnostite na upravuvawe so pretprijatieto. Iskustvoto koe go
steknuva potencijalniot sukcesor od izvr{uvaweto na menaxerski
aktivnosti

pretstavuva

pretsedatel.

Preku

prednost

fazite

za

funkcija

nego
i

pred

napredna

transferot

za

se

funkcija

ovozmo`uva usovr{uvawe i razvoj na vraboteniot vo familijarnoto

pretprijatie do pozicijata na lider pod pretpostavka deka toa
lice }e bide nazna~eno za taa pozicija.
Postapkata na transfer na liderskata pozicija na sukcesorot
se sproveduva vo ramki na tretoto nivo preku fazite na rana
sukcesija i zrela sukcesija.
Vo fazata na rana sukcesija potencijalniot sukcesor se nazna~uva
za generalen menaxer na pretprijatieto. So pomo{ na negoviot
roditel vo ovaa faza se vr{i prisposobuvawe na noviot sukcesor za
donesuvawe na vkupnite odluki za raboteweto na pretprijatieto.
Ovaa faza go sodr`i vremeto za podgotvuvawe i zapoznavawe na
generalniot menaxer so pravata, obvrskite i odgovornostite koi
proizleguvaat od negovata pozicija.
Fazata na zrela sukcesija ja pretstavuva poslednata faza od
modelot na sukcesija na familijarniot biznis. Kako {to poka`uva
samiot naziv vo ovaa faza procesot na transfer na sukcesijata e
zavr{en

sukcesorot

socijalizacija
liderskata

ne

pozicija

stanuva
zavr{en
so

lider.

Procesot

dokolku

postoi

liderskata

uloga

na

razvoj

povrzanost
vo

ramki

i
na
na

pretprijatieto i dokolku noviot lider e celosno samostoen vo

139

svojata pozicija sporedbeno so smenetiot sukcesor. Razgleduvano

od vremenski aspekt, fazata na zrela sukcesija zapo~nuva dve
godini po izvr{uvawe na transferot na pretsedatelstvoto.

.
.

6.1. Definirawe

Vo
na~in

ekonomskata

na

na fran{izata

literatura

zapo~nuvawe

so

mal

za

fran{izata

biznis

ili

se

kako

zboruva

na~in

za

kako
brza

ekspanzija, rast i razvoj na ve}e postojno pretprijatie odnosno

kako

mo`nost

poteknuva

od

za

podobruvawe

francuskiot

na

zbor

biznisot.

Poimot

franchise

fran{iza

{to

zna~i

privilegija. Francija go pretstavuva prvoto mesto vo primenata

na fran{izata. Vo ovaa smisla francuskiot Kodeks za deontologija
donesen

1971

godina

koj

zamenet

vo

1991

godina

denes

pretstavuva Evropski kodeks za deontologija odnosno za eti~ko

odnesuvawe koj e prifaten vo delovnoto rabotewe vo oblasta na
fran{izingot

od

site

angliskiot jazik poimot

zemji

~lenki

na

Evropskata

unija.

Vo

franchise ozna~uva pravo na glas

140

ili pak nekoe specijalno pravo da se raboti koe go ovozmo`uva

Vladata.
Po~etocite na prakti~nata primena na fran{izata datiraat
u{te

od

18

vek

poslednite

no

ekspanzijata

dvaesetina

ekspanzija

ja

godini.

ostvaruva

vo

na

fran{izata

Iako

zapo~nuva

fran{izingot

poslednite

godini

se

vo

svojata
smeta

za

relativno nova delovna aktivnost evidentno e deka vo zemjite od

Evropskata unija preku ovaa forma se ostvaruva okolu 10 % od
vkupniot

promet

vo

trgovijata

fran{izingot se ostvaruva

na

malo

vo

Japonija

preku

edna tretina od vkupno ostvareniot

promet vo trgovijata na malo.

Vo delovnoto rabotewe fran{izata gi opredeluva formalnite
odnosi koi se vospostaveni pome|u sopstvenikot na proizvodot,
procesot

ili

uslugata

sopstvenikot

na

maliot

bisnis.1

Sopstvenikot na proizvodot, procesot ili uslugata i sopstvenikot

na maliot biznis se dva nezavisni pravni subjekta.
Sopstvenikot na maliot biznis nare~en fran{izer- franchiser
mu go dava, iznajmuva biznisot za
na

biznisot

ili

literaturata
Fran{izata
sopstvenikot

ne
e

uslugata

postoi
metod

na

odreden nadomest na prima~ot

na

fran{izantot-franchisee.Vo

edinstvena

na

definicija

distrubucija

ili

biznisot-pretprijatieto

koe

za

fran{iza.

marketing
e

kade

iznajmuva~

na

biznisot preku dogovor so prima~ot na biznisot, poedinec ili

pretprijatie mu ovozmo`uva da go izvr{uva biznisot na ist na~in
na odnapred poznata
Dogovorot

za

lokacija, za opredelen vremenski period.2

fran{iza

vo

su{tina

pretstavuva

dogovor

pome|u prodava~ot i kupuva~ot preku koj mu se ovozmo`uva na

kupuva~ot-fran{izer da go prodava proizvodot odnosno uslugata na
prodava~ot-fran{izantot.
markira

odreden

period

na

proizvod

opredeleno

Fran{izingot
ili

usluga

podra~je.

Vrz

privelegija

za

opredelen
osnova

na

da

se

vremenski
dadenata

141

privelegija

se

ostvaruva

proda`bata

na

proizvodi

koi

se

sopstvenost na mati~noto pretprijatie, se primenuvaat metodi na

rabota

svojstveni za mati~noto pretprijatie, se koristi imeto i

logoto na mati~noto pretprijatie, simbolite, markata i dizajnot.

Preku

fran{izingot

se

izbegnuvaat

rizi~nite

vlo`uvawa

se

za{teduvaat vreme i pari. Vo me|unarodniot biznis pod poimot

fran{iza se podrazbira poseben vid na strategija na licencirawe
koga edno doma{no pretprijatie gi kupuva zakonskite prava za
koristewe na imeto, materijalite ili metodite na rabotewe od
nekoe

stransko

pretprijatie.

Vo

razvienite

zemji

fran{izata

pretstavuva mnogu popularen na~in na zapo~nuvawe so mal biznis.

Taa

pretstavuva

sopstvenikot

eden

na

vid

licenciran

dogovor

biznisot-fran{izerot

izvr{uva

preku

koj

periodi~ni

isporaki na proizvodi i uslugi, go prenesuva sopstvenoto znaewe

i iskustvo vo raboteweto na prima~ot na biznisot-fran{izantot za
odreden

nadomest

odnosno

nagrada

koja

opredelena

so

dogovorot za fran{iza. Naj~esto preku dogovorot za fran{iza se

podeluva odgovornosta vo biznisot i
pretprijatie

za

koristewe

na

se dava pravo na nekoe

imeto

simbolite

na

drugo

pretprijatie bez naru{uvawe na nejzinite prava po licenca. Na

primer, vo 1999 godina kompanijata Mekdonalds odlu~ila da ja
pro{iri

svojata

dejnost

vo

Ungarija

za

{to

izbrala

odreden

restoran koj }e raboti pod ime na kompanijata. Nadomestokot koj

go

platil

kompanijata

izbraniot

Mekdonalds

dolari koi tro{oci

Za

razlika

restoran

od

za

koristewe

iznesuval

57

na

iljadi

imeto

na

amerikanski

za brzo vreme restorantot gi naplatil.

ostanatite

dr`avi

od

Sredna

Evropa, fran{izingot najmnogu e zastapen vo Ungarija.

Isto~na
Preku

ovaa forma vo
Ungarija rabotat slednite kompanii: Benetton , Pepsi ,
Burger King ,

142

Stefanel , Yves Rocher i drugi.

Bidej}i fran{izerot go

opredeluva na~inot na koj biznisot }e se realizira, sodr`inata,

karakterot

na

proizvodite

koi

}e

bidat

ponudeni,

nivniot

kvalitet i cena proizleguva i negovata prednost od aspekt na

mo`nosta koja ja ima zaradi izbegnuvawe na rizi~nite plasmani na
nepoznati
vreme,

pazari,

obemot

mo`nosta

za

na

vlo`enite

primena

sredstva,

na

potro{enoto

pilot-proekt

zaradi

prisposobuvaweto na proizvodite i uslugite na izbraniot pazar i

sl. Privelegijata za prima~ot na fran{izata podrazbira koristewe
na trgovskoto ime, trgovskiot znak i site drugi za{titni logoa,
biznis, tehni~ki metodi i proceduri.3
fran{izantot

mu

pla}a

na

fran{izerot

Kupuva~ot na biznisotnadomest

ili

del

od

ostvarenata dobivka-tantiema za vr{eweto na biznisot odnosno za

koristewe na imeto na prodava~ot na biznisot, logoto, opremata,
tehnikite i postapkite za rabota. Ovaa forma
fran{izantot

da

marketin{ka

zapo~ne

podr{ka

poednostaven

pristap

od

sopstven
svojot

kon

biznis
partner

bankarskite

mu ovozmo`uva na
so

finansiska

za

{to

garancii,

toj

i
ima

reklamata

propagandata, zazemawe soodvetno mesto na pazarot so proda`ba na

proizvodi i uslugi od renomiran brend i sl.
Zaradi opredeluvawe na op{tite uslovi na rabotewe na ovaa
delovna forma vo 1960 gidna vo ^ikago e osnovano Me|unarodnoto
zdru`enie za fran{izing.( International Franchising Association
IFA). Vo Republika
Makedonija

fran{izingot

Podobruvaweto
klima

vo

na

vkupnoto

se

sostojbite
rabotewe

u{te
i

ne

sozdavaweto

vlijae

na

aktivno
na

uslovite

zastapen.

povolna
za

biznis

primena

{irewe na fran{izingot vo site oblasti.

143

6.2. Vidovi fran{iza

Vo

ekonomskata

literatura

praktika

poznati

se

pove}e

vidovi fran{iza me|u koi se izdvojuvaat slednive :

fran{iza za distrubucija;
fran{iza za proizvodstvo;
fran{iza po ime i
fran{iza na trgovska marka.
Fran{izata za distrubucija podrazbira sklu~uvawe na

dogovor

pome|u dve nezavisni strani, fran{izer i fran{izant za razmena

na

opredeleni

teritorijalni

prava,

da

~uva

odredeni

koli~ini

stoki i uslugi na zaliha, da gi odr`uva proizvodite i uslugite

na

na~in

predviden

vo

dogovorot

soodvetno

na

standardite

na

fran{izerot. So dogovorot za fran{iza za distribucija predviduva

fran{izantot

da

gi

koristi

uslugite

za

obuka

reklama

na

fran{izerot.

Fran{izata za proizvodstvo pretstavuva eden vid dogovor za

fran{iza sklu~en pome|u dve strani koi se pravno nezavisni so
koj se reguliraat odnosite vo proizvodstvoto odnosno proizvodot
i vremeto na proizvodstvo. Ovoj vid na dogovor za fran{iza se
karkterizira so toa {to
mo`e

da

ja

koristi

korisnikot na fran{izata-fran{izantot

markata

na

proizvodot

kako

zamena

na

nadomestokot vo dobivkata koj bi mu pripadnal na fran{izerot

odnosno tantiemata vo proda`bata.

Fran{izata

po

ime

pretstavuva

ovozmo`uva na korisnikot na fran{izata

dogovor

so

koj

mu

se

da go koristi imeto na

144

poznata li~nost so cel zgolemuvawe na proda`bata na opredelen

proizvod ili pak imeto na poznata li~nost se koristi kako simbol
za kvalitetot na odreden proizvod. Dogovorot za fran{iza po ime
postoi toga{ koga poznat sportist koristi opredelena sportska
oprema vo izvr{uvaweto na svoite aktivnosti i pritoa go stava
sopstvenoto ime na proizvodot za {to proizvodotelot mu pla}a
odreden vid na nadomest. Dogovorot za fran{iza po ime postoi i
toga{

koga

poznata

li~nost

na

primer

poznat

peja~

koristi

opredelen vid proizvod. Vo ovie slu~ai imeto se fran{izira.

Primer

za

fran{iza

proizvodite

na

Mlekarnica

po

ime

Bitola

pretstavuva
od

strana

koristeweto

na

poznati

na

lica-

Karolina Go~eva i Darko

Pan~ev, koristeweto na sportskata oprema na Adidas od strana na
Dejvid Bekam i konzumiraweto na bezalkoholniot pijalok Pepsi sl.

Fran{izata

na

trgovska

marka

pretstavuva

takov

vid

na

fran{iza kade {to poznat proizvod komercijalno se koristi za

nadomestok
marka

namesto

postoi

toga{

imeto
koga

na

poedinec.

fran{izantot

Fran{izata
gi

kupuva

na

trgovska

pravata

za

koristewe na trgovskata marka od fran{izerot no bez pravoto da

go distrubuira proizvodot pod imeto na fran{izerot.
Pokraj pogorenavedenite vidovi na dogovori za fran{iza, vo
ekonomskata literatura

se sre}avaat :

biznis-format na fran{iza;
fran{iza na pripa|awe; i
fran{iza za distribucija na proizvod ili trgovsko ime;

Biznis-format fran{izata

pretstavuva dogovor za fran{iza

kade fran{izantot pla}a nadomestok za koristewe na fran{izata

145

u{te na po~etokot od sklu~uvaweto na dogovorot za fran{iza i

kontinuirana nagrada za koristeweto na fran{izata
proverena

delovna

aktivnost

identitet.

vo razmena za

Kaj

ovoj

vid

na

fran{iza, fran{izantot gi koristi imeto na fran{izerot, negovite

proizvodni linii i marketing procesi kako i ostanatite delovni
procesi

vo

raboteweto.

Biznis

format

fran{izata

pretstavuva

dogovoren odnos pome|u fran{izerot i fran{izantot.

Fran{izata

za

pripa|awe

ja

pretstavuva

mo`nosta

za

kombinirawe na sopstvenite resursi pod imeto na edna operativna

mre`a. Kaj ovoj vid na fran{iza se koristat zaedni~kite sredstva
za kupuvawe i reklamirawe. Ovoj vid na fran{iza e poednostaven
vid na biznis za razlika od biznis format fran{izata.

Fran{izata
postoi

toga{

koga

fran{izantot
sopstvenost

za

distribucija

na

se

dogovor

sklu~uva

proizvod

ili

pome|u

trgovsko

ime

fran{izerot

za distribucija na proizvodite i uslugite koi se

na fran{izerot. Kaj ovoj vid na dogovor za delovna

sorabotka, fran{izantot stanuva del od distributivnata mre`a na

fran{izerot.
Dogovorot za fran{iza e specifi~en dogovor za delovna sorabotka
vo

koj

pome|u

fran{izerot

fran{izantot

se

vospostavuat

soodvetni odnosi na sorabotka. Pome|u fran{izerot i fran{izantot

mo`e

da

se

vospostavat

Vospostavenite
fran{izantot
povrzuvaat

odnosi
se

najrazli~en
na

nare~eni

proizvoditelot

sorabotka

vid

na

pome|u

fran{izing-sistemi.
i

trgovijata

na

delovni

odnosi.

fran{izerot
Preku
malo

niv

i
se

odnosno

trgovijata na golemo ili pak trgovijata na golemo so trgovijata

na malo i sli~no.

146

6.3. Izbor na dogovor za fran{iza

Pred sklu~uvawe na dogovorot za fran{iza predhodi procesot na

izbor na fran{izata. Pred sklu~uvawe na dogovorot za fran{iza
neophodno e idniot fran{izant da bide informiran za izborot na
fran{izata, vidot na biznisot koj }e go izvr{uva i site drugi
aktivnosti koi proizleguvaat od potpi{uvaweto na dogovorot za
fran{iza. Dogovorot za delovna fran{iza pretstavuva obvrzuva~ki
dokument koj gi obvrzuva stranite potpisni~ki na dogovorot na
ispolnuvawe na opredeleni obvrski odnosno izvr{uvawe na rabotata
od strana na

korisnikot na fran{izata.

Procesot

na

organizirawe

na

delovna

sorabotka

preku

fran{iza bara poznavawe od toa vo koi oblasti i dejnosti mo`e

istiot da se primeni. Mo`nostite za primena na fran{izata se
mnogubrojni. Taka na primer fran{izata mo`e da se primeni vo
maloproda`bata, delovnite i personalni uslugi, industrijata na
kompjuterskite igri, uslugite vo transportot i sl. Sekoja od
navedenite
slabosti.

dejnosti
Uspe{no

se

karakterizira

izvr{en

proces

so
na

svoi
izbor

prednosti
na

fran{iza

pretstavuva preduslov za uspe{na delovna fran{iza.

Procesot na izbor na fran{iza opfa}a izvr{uvawe na slednite
poedine~ni fazi:
sproveduvawe na sopstvena analiza za biznisot vo koj
saka

da

se

vklu~i

korisnikot

na

fran{izata-

fran{izantot;
sproveduvawe na analiza na industrijata i pazarot vo
koi }e se izvr{uva biznisot; i

147

 sproveduvawe na analiza na fran{izerot;

Sproveduvaweto na sopstvena analiza za biznisot vo koj saka

da se vklu~i korisnikot na fran{izata-fran{izantot, ja ozna~uva
prvata

faza

od

procesot

na

izbor

na

fran{iza.

Idnite

pretpriema~i-korisnici na fran{izata neophodno e da gi ocenat

sopstvenite prednosti i slabosti pred slku~uvawe na dogovorot za
fran{iza ili so drugi zborovi ka`ano da gi procenat sopstvenite
mo`nosti

za

izvr{uvawe

na

biznisot

vo

koj

}e

se

vklu~at.

Procenkata na sopstvenite mo`nosti treba da ja opfati pred se

celta koja se saka da se ostvari so sklu~uvaweto na dogovorot za
fran{iza. Dokolku idniot pretpriema~ ne e podgotven da `rtvuva
del od vremeto koe go pominuva so familijata toj treba da izbere
fran{iza vo onaa dejnost koja toa }e mu

ovozmo`i da pominuva

pove}e vreme so familijata, za razlika od onoj pretpriema~ koj e

podgotven na toa, no ima cel da ostvari finansiska dobivka od
biznisot vo koj }e se vklu~i. Vo ovoj slu~aj, idniot pretpriema~
ja izbira onaa dejnost koja mu nudi ostvaruvawe na visok stepen
na finansiska zarabotuva~ka.

Sproveduvawe na analiza na industrijata i pazarot vo koi

}e se izvr{uva biznisot
rezultatite dobienite
fran{izata.
opredeluvaat

Celite

podrazbra sproveduvawe na analiza na

od prvata faza na procesot na izbor na

koi

industrijata

gi
na

ima

predvideno

dejstvuvawe.

fran{izantot
Vo

ovaa

faza

ja
se

dobivaat informacii za toa dali uslugite i proizvodite koi }e gi

nudi fran{izantot se baraat

na pazarot odnosno dali postoi

nedostatok ili vi{ok od istite. Ovaa analiza ne se ograni~uva

samo na gotovite proizvodi i uslugi koi }e gi nudi fran{izantot
na pazarot tuku istata opfa}a i procenkata na faktorite koi
vlijaat na cenata i kvalitetot na surovinite i materijalite vo

148

proizvodstvoto na proizvodite i uslugite koi }e se nudat na

pazarot. Preku ovaa analiza treba da se dobijat informacii za
konkurencijata

so

koja

}e

se

sudira

fran{izantot

toa

za

konkurencijata vo proizvodstvoto na proizvodite i uslugite i za

konkurencijata

na

pazarot

na

gotovite

proizvodi

uslugi.

Nedostatokot od konkurenti poka`uva deka pobaruva~kata e mala a

izrazenata konkurencija na pazarot mo`e da

zna~i deka postoi

golema pobaruva~ka na proizvodite i uslugite od taa oblast.

Sproveduvawe

na

analiza

na

fran{izerot

podrazbira

sproveduvawe na analiza od strana na potencijalniot korisnik na

fran{izatafran{izantot
sopstvenikot

na

za

osnovnite

fran{izata

odnosno

karakteristiki

so

goleminata,

na

mo}ta

slabostite na onoj koj ja nudi delovnata sorabotka-fran{izerot.

Vo ovaa faza potrebno e da se analiziraat podatocite koi ja
poka`uvaat stapkata na rast i razvoj na pretprijatieto, negovata
profitabilnost i struktura, finansiskite sposobnosti, problemite
vo

raboteweto,

odnosite

so

delovnite

partneri

posebno

so

ostanatite korisnici na fran{iza dokolku postojat.

Fran{izerot

ima

obvrska

da

go

informira

potencijalniot

korisnik na fran{izata za sopstvenata sostojba i se drugo {to e

od

interes

za

fran{izantot.

fran{izata e dol`en da dostavi

i sostojba

Voobi~aeno,

sopstvenikot

na

informacii za sopstvenata rabota

vo pismena forma do fran{izantot pred potpi{uvawe na

dogovorot za fran{iza so cel da se otstranat site nedorazbirawa

i dvoumewa koi bi gi imal fran{izantot, najmalku deset dena pred
potpi{uvawe

na

dogovorot

za

delovna

fran{iza.

Zaradi

toa

sopstvenikot na fran{izata objavuva izve{taj-dokument vo koj se

iska`uva negovata sostojba posebno stavaj}i akcent na toa dali
postojat podatoci za storeni izmami vo raboteweto, prekr{uvawa

149

na zakonskata regulativa, sudski postapki i sl. Ovoj izve{taj se

narekuva u{te i izve{taj
za

obelodenuvawe.

Izve{tajot

za

obelodenuvawe

ne

mo`e

da

ja

prika`e celosnata sostojba na sopstvenikot na fran{izata. Zatoa

se

javuva

potrebata

od

anga`irawe

na

stru~ni

lica

koi

gi

poznavaat zakonskite propisi od oblasta na fran{izite. Naj~esto

fran{izantot anga`ira advokat. Ulogata na advokatot se sostoi vo
davawe na stru~ni soveti od oblasta na fran{izata poto~no vo
uka`uvaweto na zakonskite obvrski i prava koi proizleguvaat od
dogovorot za fran{iza. Advokatot e toj koj mo`e da go predupredi
idniot

pretpriema~

dogovorot,

za

posledicite

prednostite

za

nego

od

odredeni

dokolku

se

odredbi

izvr{i

od

promena

na

odredeni odredbi od dogovorot i sl.

Vo

ovaa

potreba

se

faza

od

javuva

procesot

na

izbor

vospostavuvaweto

na

na

fran{izata
kontakti

kako

pome|u

porane{nite i idnite korisnici na fran{izata. Preku kontaktite

idnite fran{izanti }e gi dobijat site potrebni informacii za
fran{izerot na najverodostoen na~in, vo originalna forma kako na
primer informacii za goleminata na investicijata, za vidot i
goleminata na tro{ocite koi se sostaven del od investicijata, za
na~inot

na

realizirawe

spoveduvaweto

na

na

obukite,

dogovorot

za

delovna

reklamiraweto

fran{iza-

marketingot,

instrukta`ata za vodewe na biznisot i sl.

Posebno vnimanie vo fazata na sproveduvawe na analiza na
fran{izerot imaat informaciite za sovetite i instrukta`ata koja
treba

da

ja

izvr{uva

sopstvenikot

na

fran{izata.

Bidej}i

potencijalniot fran{izant kupuva biznis koj ve}e postoi, uspehot

vo

biznisot

}e

instrukciite

koi

zavisi
}e

gi

od
dava

sproveduvaweto
fran{izerot

na
koi

sovetite

pretstavuvaat

negova obvrska soglasno sklu~eniot dogovor za delovna fran{iza.

Instrukciite i sovetite koi pretstavuvaat obvrska na fran{izerot

150

se

odnesuvaat

na

proizvodite

uslugite

koi

treba

da

gi

proizveduva fran{izantot, na~inot na nivnata proda`ba, na~inot

na evidentirawe i kontrola na tro{ocite na vkupnoto rabotewe,
konkretizirawe na vidot i kvalitetot na surovinite koi }e se
koristat vo proizvodstvoto na proizvodite i uslugite, analizite
i izve{taite koi treba da gi izgotvuva fran{izantot, rabotnoto
vreme vo tekot na denot i nedelata i sl.
Vo procesot na sproveduvawe na analiza na fran{izerot se
vr{i

sporeduvawe

fran{izi
sledat

kako

odlukata

na

dobienite

procenuvawe
za

izbor

na

rezultati

na

od

rizicite

fran{iza.5

razli~nite
tro{ocite

Procesot

na

vidovi
koi

ja

izbor

na

fran{iza zavr{uva so donesuvawe na odluka za izbor na fran{iza.

6.4. U~esnici vo fran{izata

Opredelena delovna aktivnost za da bide fran{iza potrebno e

da gi zadovoli slednite uslovi :
Delovnata

aktivnost

fran{iza

treba

da

pretstavuva

edinstven, nov koncept koj ima ogromen potencijal za

{irewe vo nacionalni i internacionalni granici;
Delovnata

aktivnost

profitabilna

fran{iza

bidej}i

treba

fran{izing

da

konceptot

bide
mora

da

nosi profit najprvo za sopstvenikot na fran{izingot, a

po

proektiranata

sopstvenikot
treba

da

na

bide

granica

fran{izata
proektirana

na
vo

zarabotuva~ka
fran{izing

za

konceptot

zarabotuva~kata

na

korisnikot na fran{izata vo atraktiven iznos koj bi

ovozmo`il

vra}awe na vlo`enite sredstva;

151

 Delovnata

aktivnost

sistematiziran
razraboteni

fran{iza

koncept

koj

pretstavuva

podrazbira

detalno

delovni procesi i proceduri so odnapred

presmetani tro{oci;
Delovnata
prenosliv

aktivnost
biznis

fran{iza

bidej}i

pretstavuva

fran{izing

lesno

sistemot

relativno lesno prenosliv sistem na znaewe i iskustvo

na korisnicite na fran{izata;
Delovnata

aktivnost

fran{iza

pretstavuva

lesno

dostapen biznis bidej}i ovoj na~in na zapo~nuvawe na

biznis ne pretstavuva mnogu skapa investicija i pove}e
lu|e

mo`at

da

Istra`uvawata
idealno

stanat

del

od

ekonomskite

vlo`uvawe

vo

fran{izing

analizi

fran{izing

sistemot.

poka`uvaat

zdelka

deka

pretstavuava

vlog od 5.000 do 40.000 Evra poradi {to se smeta deka

postojat pogolem broj lu|e koi mo`at da si dozvolat
vlo`uvawa vo navedenite iznosi.

Delovniot

odnos

fran{iza

postoi

koga

sopstvenikot

na

fran{izatadavatelot na fran{izata go licenzira svoeto ime-brend

i sopstveniot na~in na rabota na opredelena li~nost ili grupa
lu|e-korisnik

na

fran{izata

prima~ot

na

fran{izata

koj

se

soglasuva deka }e raboti vo soglasnost so predvidenite uslovi vo

dogovorot za fran{iza.6
Procesot na delovnata fran{iza

podrazbira

u~estvo na dva

subjekta i toa :
sopstvenik na fran{izata ili davatel na fran{izata ili
nakratko fran{izer i

152

 korisnik na fran{izata ili prima~ na fran{izata ili

nakratko fran{izant.

Sopstvenikot na fran{izata - davatelot na fran{izata e onoj

subjekt vo fran{izing procesot koj go prodava svojot biznis,
trgovskoto ime - brendot i svojot na~in na rabota odnosno mu
ovozmo`uva na korisnikot na fran{izata podr{ka a ponekoga{ ima
opredelena

kontrola

nad

na~inot

na

rabota

na

prima~ot

na

fran{izata. Kako protivvrednost za otstapeniot na~in na rabota

davatelot na fran{izata dobiva po~eten fran{izing
nadomest

nadomest

za

rabotewe-tantiema

za

koristewe

na

trgovskoto ime i na~inot na rabota. Sopstvenikot na fran{iza

odnosno

davatelot

na

fran{iza

onoj

koj

sopstvenik

na

trgovska marka i prepoznatliviot vizuelen identitet na pazaren

proizvod i istiot gi nudi proizvodite, uslugite i tehnologijata
preku klasi~nite distributivni kanali i koj ima razviena mre`a
na proda`ba na rabotata koja e proverena vo pilot centar i e vo
sostojba

svojot

kontinuirano

metod,

iskustvata

sovetuvawe

biznisotkorisnicite

na

da

go

znaeweto

prenese

fran{izata.7

Ka`ano

na
so

preku

obuka

kupuva~ite
drugi

i
na

zborovi

sopstvenik na fran{iza mo`e da bide sekoj sopstvenik na biznis

~ij {to biznis ima mo`nost za pro{iruvawe do optimalna golemina
i

maksimalna

profitabilnost.

Sopstvenikot

na

fran{izata

ima

odgovornost i obvrska da obezbedi rabota i razvoj na fran{izing

mre`ata

kako

prepoznatlivost

kvalitet

na

proizvodite

uslugite koi go so~inuvaat fran{izing biznisot. Sopstvenikot na

fran{izata

zaedno

so

site

svoi

korisnici

na

fran{izata

ja

sozdavaat fran{izing mre`ata. Kako rezultat na zaedni~kata marka

koja

gi

povrzuva

sopstvenikot

korisnikot

na

fran{izata,

fran{izing mre`ata brzo go gradi sopstveniot identitet i renome

153

kaj kupuva~ite. Sopstvenikot na fran{izata - fran{izerot e ~uvar

na steknatoto renome,
prepoznatlivosta i vrednosta na biznisot.8
Korisnikot

na

fran{izita

prima~ot

na

fran{izata

so

potpi{uvaweto na dogovorot za fran{iza stanuva sam svoj gazda

.

Raboteweto

preku

fran{izing

sistemot

mu

ovozmo`uva

na

fran{izantot samostojnost. Fran{izantot e u~esnik i nezavisen

sorabotnik vo fran{izing mre`ata. Od praven aspekt fran{izantot
e nezavisen
fran{izing

no istovremeno
sistem.

So

pretstavuva del od celokupniot

kupuvaweto

na

biznisot,

fran{izantot

dobiva mo`nost da stane uspe{en pretpriema~ a okolinata dobiva

mo`nost za pokvalitetna ponuda na

proizvodite i uslugite koi se

predmet

Od

na

fran{izing

biznisot.

aspekt

na

fran{izantot,

u~estvoto vo fran{izing biznisot mu ovozmo`uva novi mo`nosti i

na~in na razmisluvawe. So kupuvaweto na biznisot fran{izantot
steknuva

li~na

finansiska

nezavisnost

koja

pridonesuva

za

pogolema li~na sigurnost.

Korisnikot na fran{izata istovremeno e pretpriema~ i {ef
koj odlu~uva za vrabotuvawe ili otpu{awe od rabota na drugi lica
a bidej}i go kupil biznisot toj nema problemi poradi promenata
na delovnata politika na sopstvenikot na fran{izata. Fran{izing
biznisot

mu

nezavisen

sredstva,

so

ovozmo`uva

na

pokraj

{to

toa

mo`nost

za

prima~ot

na

fran{izata

raspolaga

so

zgolemuvawe

na

da

ograni~eni
sopstveniot

stane
pari~ni
uspeh

proporcionalno na vlo`eniot trud, sposobnosti i rabotata.9

6.5. Prava i obvrski na fran{izerot i fran{izantot

154

Pravata i obvrskite na u~esnicite vo procesot na

fran{iza

fran{izerot

fran{izantot

se

delovnata

opredeleni

vo

dogovorot za fran{iza. Dogovorot za fran{iza sodr`i odredbi so

koi sopstvenikot na fran{izata - fran{izerot se obvrzuva da mu
otstapi na korisnikot na fran{iza - fran{izantot opredelen vid
na uslugi.
Vo

soglasnost

so

dogovorot

za

fran{iza,

davatelot

na

fran{iza gi ima slednite obvrski:

da bide sopstvenik odnosno da go poseduva zakonskoto
pravo

na

proizvodite,

uslugite

koristeweto

na

trgovskoto ime, simbol ili formula;

da go otstapi pravoto na proda`ba na odreden proizvod
odnosno

koristeweto

na

trgovskoto

ime,

znak

ili

formula;
da

dava

pomo{

izvr{uvawe

na

vo

izbor

dejnosta

na

pogodna

predvidena

so

lokacija

za

dogovorot

za

fran{iza;
da dava pomo{ vo razvojot na uspe{na fran{izing mre`a
vo predvideniot vremenski period;
da gi po~ituva uslovite za koristewe na `igovite i
oznakite

vo

soglasnost

so

sklu~eniot

dogovorot

za

delovna fran{iza. Postoeweto na poznat proizvodstven

ili

trgovski

`ig

nivnoto

koristewe

vo

raboteweto

ovozmo`uvaat korisnikot na fran{izata da ima prednost

na

konkurentskiot

proizvodite

so

`ig

pazar.
e

nivniot

Karakteristi~no
ednoobrazen

za

kvalitet,

sodr`ina, pakuvawe i cena;

da gi otstapi na korisnikot na fran{izata oznakite na
negovoto pretprijatie kako na primer firmata, kratenka

155

na firmata, opredelen deloven znak i site drugi oznaki

preku koi se razlikuvaat sopstvenikot na fran{izata od
drugite pretprijatija koi dejstvuvaat vo okru`uvaweto.
@igovite na proizvodite se koristat za razlikuvawe na
proizvodite od

proizvodi

na drugite sopstvenici a

oznakite na pretprijatieto ovozmo`uvaat ednoobraznost

kaj site korisnici na fran{izata koi pred treti lica
nastapuvaat kako edinstvena celina.
otstapuvawe

na

korisnikot

na

fran{izata

soodvetena

delovna strategija i tehnologija na raboteweto ;

otstapuvawe
znaewe

na

korisnikot

iskustvo

proizvodstvo,
sopstvenikot

(know-how),

formulite,
na

na

fran{izata
ne

samo

postapkite

fran{izata

tuku

opredeleno

metodite

koi

gi

na

koristi

otstapuvaweto

na

trgovskiot know-how koj opfa}a otstapuvawe na znaewe i

iskustvo

od

oblasta

na

marketingot

menaxmentot,

finansiskiot menaxment, metodi i tehniki za proda`ba i

plasman

na

pridobivawe

proizvodite
na

uslugite,

potro{uva~ite

na~inot

na

postapkata

za

sproveduvawe na obuka na ~ove~kite resursi.

otstapuvawe na korisnikot na fran{iza soodvetni uslugi
koi se odnesuvaat na izgradba na objektite, izborot na
materijalite

na

gradba,

kontrolata

na

izgradba

na

objektite i ureduvaweto na objektite. ^esto pati se

slu~uva

sopstvenikot

na

fran{iza

da

mu

predade

na

korisnikot na fran{izata kompletno izgraden i opremen

deloven objekt za odnapred dogovoren nadomestok. Na
ovoj na~in se obezbeduva ednoobraznost na site delovni
objekti

na

korisnicite

na

fran{izata

seto

potoa

156

pridonesuva

za

edinstvo

na

fran{izing

sistemot

gradewe na deloven imix.

obvrska da pridonese za unapreduvawe na proda`bata na
proizvodite i uslugite, reklamiraweto i obezbeduvawe
na

soodveten

materijal

za

propaganda

reklama

na

podra~jeto na koe dejstvuva korisnikot na fran{izata;

obvrska

da

u~estvuva

vo

podgotvuvaweto

na

propagandnata programa koja ima za cel da gi pridobie

potro{uva~ite
korisnikot

da

na

gi

posetat

fran{izata

delovnite

odnosno

prostorii

da

gi

na

koristat

proizvodite i uslugite koi toj gi nudi na pazarot;

obvrska

da

fran{izata

go
i

obrazuva

negovite

educira

vraboteni

korisnikot

odnosno

da

na

im

go

prenese neophodno potrebnoto znaewe za proizvodstvo na

opredeleni
odredena

proizvodi

servisna

uslugi

mre`a

kako

ili

koristewe

prenos

na

na

znaewa

umeewa od oblasta na proda`bata i marketingot;

da pomogne vo procesot na upravuvawe so pretprijatieto
ili

pokonkretno

davawe

analiza na pazarot,

Kako

finansiite
obvrskite

i
i

na

pri

spoveduvaweto

upravuvaweto

proizvodstvoto
so

pomo{

so

zalihite,

~ove~kite
prima~ot

na

na

upravuvaweto

resursi

sl.

fran{izata

koi

proizleguvaat od dogovorot za fran{iza se izdvojuvaat

slednive:
korisnikot na fran{izata - fran{izantot

ima obvrska

za pla}awe nadomest kako protivrednost za otstapenite

prava i i uslugi. Nadomestot koj go pla}a korisnikot
na fran{iza se sostoi od dva dela: po~eten nadomest iznos koj e odnapred dogovoren i poznat

i nadomest

157

koj

}e

zavisi

Nadomestot
proda`ba

od

koj

obemot

zavisi

naj~esto

na

od

se

ostvarena

iznosot

dogovara

na

so

proda`ba.
ostvarenata

sklu~uvawe

na

dogovorite za fran{iza pome|u trgovcite na golemo i

trgovcite na malo koga po pravilo se utvrduva deka
korisnikot na fran{izata ima obvrska da plati nadomest
koja

vo

direktna

zavisnost

so

ostvarenata

proda`ba(royalty fee). Voobi~aeno opredeleniot procent

na proda`ba se dvi`i pome|u 2% i 5% od iznosot na
vkupnata proda`ba realizirana za opredelen vremenski
period

naj~esto

eden

mesec,

eden

kvartal

ili

edna

godina. Vo opredeluvaweto na nadomestot koj treba da

go

plati

korisnikot

na

fran{izata

opfatena

proda`bata od site proizvodi i uslugi a ne samo onaa

proda`ba koja proizleguva od proizvodite i uslugite
koi se predmet na dogovorot za fran{iza. Pokraj toa se
predviduva i pla}awe na po~etna ili pristapna suma (
initial fee) kako i najmal iznos koj korisnikot na
fran{izata

treba

da

go

plati

spored

ostvarenata

proda`ba.
korisnikot na fran{izata - fran{izantot se obvrzuva da
gi realizira site potrebni investicioni vlo`uvawa za
sozdavawe

na

adekvatni

delovni

prostorii.

Delovnite

prostorii vo koi fran{izantot }e ja izvr{uva dejnosta

treba da bidat izgradeni
na

sopstvenikot

obezbeduva

na

i uredeni spored upatstvata

fran{izata.

nadvore{na

Na

ovoj

unificiranost

pri

na~in

se

{to

se

obezbeduva delovnite prostorii na korisnicite na ista

delovna

fran{iza

ednoobraznost
potro{uva~ite.

da

sozdava

bidat
~uvstvo

isti.
na

Nadvore{nata
mo}nost

kaj

10

158

 obvrska korisnikot na fran{izata vo raboteweto da go

upotrebuva trgovskoto ime, znak i drugite nadvore{ni
obele`ja na sopstvenikot na fran{izata. Pokraj imeto
na fran{izerot, korisnikot na fran{izata mo`e da gi
koristi

obele`jata

od

sopstvenoto

pretprijatie

bidej}i vo svoeto rabotewe toj raboti vo svoe ime i za

svoja smetka.
so dogovorot za fran{iza, fran{izantot se obvrzuva da
ja

unapreduva

fran{izata,

proda`bata,

unificiraniot

imeto
i

na

sopstvenikot

zaedni~ki

identitet

na
na

fran{izing mre`ata;
so dogovorot za fran{iza, korisnikot na fran{izata se
obvrzuva da nabavuva surovini i stoka od sopstvenikot
na fran{izata ili od onie dobavuva~i koi toj }e gi
opredeli.

So

predviduva

obvrskata

op{tite

dogovorot

uslovi

Odredbite

od

fran{izing

za

za

za

nabavka

isporaka

dogovorot

uslugite.

delovna

za

na

stokata

pla}awe

fran{iza

Naj~esto

fran{iza

ova

kako

na

stokata.

gi

opfa}aat

ne
se

se

odnesuva

na

vkupniot ili na opredelen asortiman na proizvodi kako

na primer kaj proizvoditelite na pijaloci - {i{iwata,
etiketite

sl,

kaj

pretprijatijata

za

~istewe

ma{inite i sredstvata za ~istewe.

obvrska
aktivna

za

korisnikot

marketing

na

politika

fran{izata
i

da

da

primenuva

pridonesuva

za

unapreduvawe na proda`bata na proizvodite i uslugite.

Toj treba da dejstvuva kon unapreduvawe ne samo na
sopstvenoto

rabotewe

tuku

na

raboteweto

na

celokupniot fran{izing sistem. Obvrska na fran{izantot

pretstavuva

vklu~enosta vo propagandnata kampawa na

159

fran{izerot. Naj~esto

dogovorite za delovna fran{iza

predviduvaat fran{izantot da raboti vo svoe ime i za

svoja smetka a ne kako zastapnik na sopstvenikot na
fran{izata.
obvrska

da

ja

sledi

op{tata

delovna

politika

na

sopstvenikot na fran{izata {to zna~i pridonesuvawe kon

ednoobraznosta
na

na

delovnite

fran{izing

procesi

vo

mre`ata.

Ednoobrzanosta

delovnata

fran{iza

se

primenuva i kaj uslugite opfa}aj}i go pri toa vremeto

potrebno

za

razli~nite

otvarawe

vidovi

na

na

delovnite

olesnuvawa

prostorii,

pri

pla}awata,

ambala`ata, prirodata na ponudenite uslugi i sl.

obvrska

za

upravuvawe

primena
so

upravuvaweto
fran{izing

cel
so

postignuvawe

site

mre`ata
za

delovni

kako

formulari i dokumenti
otstapil

koristewe

na

na

na

tehnikite

na

ednoobraznost

vo

subjekti

pr

vklu~eni

koristewe

na

vo

onie

koi sopstvenikot na fran{iza gi

koristewe,

izrabotka

na

izve{tai

pregledi vo predvideniot vremenski period, konsultacii

od

oblasta

pridr`uvawe

na
na

osiguruvaweto

ona
na

finansiite
{to

smetkovodstvoto,

dogovoreno

delovnite

od

prostorii,

oblasta

na

stokite

uslugite, ovozmo`uvawe na revizija na raboteweto od

strana na sopstvenikot na fran{izata, pridr`uvawe kon
klauzulite za zabrana na davawe na dejnosta pod zakup
ili fran{iza i sl.
obvrskata
vnimanie
eti~kiot

na prima~ot na fran{izata da raboti fer, so

na

dobar

kodeks

stopanstvenik,
i

navremeno

vo

soglasnost

da

go

so

izvestuva

160

sopstvenikot

na

fran{izata

za

eventualnite

pre~ekoruvawa na dogovorot za delovna fran{iza.

Re{avaweto
pregovori

na

nedorazbirawata

pretstavuva

preku

zaedni~ka

zaedni~ki

obvrska

na

sredbi

u~esnicite

i
vo

dogovorot za delovna fran{iza - sopstvenikot i korisnikot na

fran{izata. Mo`e da se ka`e deka ona {to pretstavuva obvrska na
sopstvenikot

na

fran{iza

istovremeno

pretstavuva

pravo

na

korisnikot na fran{izata i obratno.

6.6. Mo`nosti

ograni~uvawa

fran{izata
za

So

za

sopstvenikot

od

na

sklu~eniot dogovor

delovna fran{iza

dogovorot

ograni~uvawata

za

za

fran{iza

se

opredeleni

sopstvenikot

na

fran{izata

fran{izerot.

fran{izata

mo`nosta za

Osnoven benefit za sopstvenikot na

zgolemuvawe

na

negovata

likvidnost.

mo`nostite

Sklu~eniot

dogovor

delovna fran{iza podrazbira zapo~nuvawe na proces na

pretprijatieto
delovniot

pri

uspeh

{to

na

se

sozdava

mo`nost

pretprijatieto

za

na

za

razvoj na

zgolemuvawe
sopstvenikot

na
na

fran{izata. Prednost za sopstvenikot na fran{izata e mo`nosta

{to ja ima za pro{iruvawe na postoe~kiot

biznis

bez vlo`uvawe

na sopstveni sredstva .
Osnovno

ograni~uvawe

fran{izata

pretprijatie
fran{izata.
fran{izata

fran{izerot
e

sledbenik

Neuspehot
-

od

na

fran{izantot

aspekt

na

pretstavuva
na

sostojbata

pretprijatieto
direktno

vlijae

sopstvenikot

toa
na
na
na

{to

na

negovoto

korisnikot

na

korisnikot

na

sostojbata

na

161

fran{izerot. Neuspehot na korisnikot na fran{izata mo`e da ima

negativni posledici vo raboteweto na sopstvenikot na fran{izata.
Vo toj slu~aj, korisnikot na fran{izata nema da bide vo mo`nost
redovno da gi servisira tekovnite obvrski kon sopstvenikot na
fran{izata a koi proizleguvaaat od sklu~eniot dogovor za delovna
fran{iza.

Isto

taka

neuspehot

na

delovnata

fran{iza

kaj

korisnikot na fran{izata pridonesuva za naru{uvawe na renometo i

ugledot na pretprijatieto na sopstvenikot na fran{izata. Ova se
javuva

kako

regulirana

posledica
delovnata

od

dogovorot

fran{iza

za

kako

fran{iza

proces

koj

so

koj

upravuva

e
so

vkupniot metod na rabota pome|u dve zainteresirani strani.11

6.7. Mo`nosti
dogovor za

za idniot pretpriema~ od

sklu~eniot

delovna fran{iza

Fran{izata
poedinecot

ili

kako

privelegija

grupa

lu|e

da

ili

dozvoleno

izvr{uvaat

pravo

odreden

na

vid

na

komercijalna aktivnost sozdava odredeni mo`nosti od aspekt na

sopstvenikot
dogovorot

za

korisnikot
fran{iza,

na

fran{izata.12

korisnikot

na

Pokraj

fran{izata

toa

{to

so

obezbeduva

upotreba na prepoznatlivo ime - brend za biznisot koj }e go

izvr{uva {to pretstavuva ogromna prednost za nego dokolku imeto
- brendot ima dobro renome na pazarot, od aspekt na korisnikot
na fran{izata-fran{izantot,
mo`nost

za

kako mo`nost se izdvojuvaat :

reklamirawe

fran{izata

so

reklamirawe

imaat

promocija

kupuvaweto
pravo

na

na

korisnikot

biznisot

sekoja

na

negovo

reklamna

kampawa

162

vodena

od

kompanijata

sopstvenik

na

biznisot

fran{izer. Karakteristi~no e toa {to sekoj fran{izer

go obezbeduva svojot deloven partner so celokupniot
reklamen material;
mo`nost za koristewe na provereni proizvodni sistemi korisnikot na fran{izata ima prednost vo sporedba so
ostanatite

pretpriema~i

bidej}i

ima

pomo{

vo

site

aktivnosti koi gi izvr{uva od strana na fran{izerot.

Fran{izantot vedna{ ja zapo~nuva rabotata so poznati
proizvodi koi se doka`ani na pazarot kako i so poznati
delovni

procesi

upravuvaweto
~ove~kite

so

resursi

profesionalno

upravuvaweto

finansiite,
kako

izvr{uvawe

so

zalihite,

smetkovodstvoto

so

obezbedena

na

rabotnite

obuka

za

obvrski

seminari za novovovedenite delovni procesi;

mo`nost

za

steknuvawe

na

kupovna

mo}

koga

pretpriema~ot ve}e stanuva korisnik na fran{iza toj ja

steknuva kupovnata mo} na celiot fran{izing sistem.
Koristeweto

na

fran{izata

mu

ovozmo`uva

na

pretpriema~ot da gi zadovoluva potrebite od surovini,

materijali i sl. po onie ceni koi va`at za fran{izerot
{to pretstavuva golema prednost za idniot pretpriema~fran{izant;
mo`nost

za

istra`uvawe

ostanatite

pretpriema~i

razvoj
kaj

vo

sporedba

fran{izata

so

postojat

pogolemi mo`nosti za kontinuirani istra`uvawa i razvoj

na delovnite sistemi so cel proizvodstvo na proizvodi
i uslugi vosoglasnost so potrebite na pazarot;
mo`nost

za

fran{izata

vo

konsalting
sekoe

vreme

uslugi

korisnikot

ima

mo`nost

da

na

koristi

163

obuka i konsalting uslugi od strana na sopstvenikot na

fran{izata koj ima interes da im obezbedi sigurnost vo
kvalitetot i dostapnosta na konsalting uslugite.

6.8.

Ograni~uvawa

za

idniot

sklu~eniot

pretpriema~

dogovor za

od

delovna

fran{iza

Idniot
fran{izata

pretpriema~ot
-

sklu~uvaweto

fran{izant
na

koj

se

pokraj

dogovorot

javuva

kako

mo`nostite

za

delovna

korisnik

koi

gi

ima

fran{iza

korisnostite koi se svojstveni za nego, se obvrzuva

na
od

odnosno
da raboti

so odredeni ograni~uvawa koi proizleguvaat od :

pla}awe na opredelena suma na tro{oci - pla}awe na
opredelena

suma

koristewe

na

na

tro{oci

fran{izata

kako

na

ime

nadomest

pla}awe

na

za

drugi

tro{oci kako na primer tro{oci za osiguruvawe, tro{oci

za

nabavka

prostorii

na

inventar

spored

fran{izata.

opremuvawe

standardite

Tro{ocite

za

na

nadomest

na

delovnite

davatelot
za

na

koristewe

na

fran{izata se sostojat od :
po~etni tro{oci za fran{izata koi vo odredeni slu~ai
mo`e

da bidat nepovratni
tro{oci

vkupnata proda`ba, vo

vo

vid

na

odreden

procent

od

vid na

zadol`itelna provizija i sl.

164

 ograni~ena

kontrola

na

rabotata

so

dogovorot

za

fran{iza se opredeluva na~inot i vidot na kontrola na

izvr{uvaweto na delovnite aktivnosti
na

fran{izata

ima

pravo

da

koj sopstvenikot

go

sprovede

kaj

fran{izantot. Kontrolata na rabotata kaj fran{izantot

opfa}a davawe na soglasnost za izbor na lokacija na
koja pretpriema~ot }e ja izvr{uva delovnata aktivnost
so precizno opredeluvawe na teritorijata na koja mo`e
fran{izantot da go izvr{uva biznisot, ograni~uvawe na
teritorijata

fran{izantot

ja

sl.

Kontrolata

opfa}a

oblasta

nad
na

rabotata

na

izvr{uavweto

na

rabotnite aktivnosti. Fran{izerot gi dava instrukciite

i

ograni~uvawata

aktivnosti

za

izvr{uvaweto

fran{izantot

po~ituva.

ima

Nepo~ituvaweto

na

obvrska
na

rabotnite

istite

da

instrukciite

gi
i

ograni~uvawata vospostaveni od fran{izerot pretstavuva

nepo~ituvawe na dogovorot za fran{iza.
po~ituvawe

na

standardite

za

izgled

na

delovnata

aktivnost - bidej}i izgledot na delovnata aktivnost

pretstavuva

del

od

vkupniot

deloven

proces

pridonesuva za prepoznavawe na imeto na pretprijatieto

i

proizvodite

uslugite

na

nacionalniot

pazar,

korisnikot na fran{izata go prifa}a ve}e izgradeniot

izgled

na

biznisot

kako

prepoznatliv

izgled

na

biznisot koj }e go izvr{uva.

sledewe

na

sostojbata

na

fran{izatafran{izerot-dokolku
fran{izataraboteweto

fran{izerot
neizbe`no

fran{izantot.

Postoi

eden

na

sopstvenikot

ima
toa

sopstvenikot

seriozni
da

ne
vid

go

na

problemi

vo

po~uvstvuva

zdru`uvawe

na

sopstvenikot na fran{izata - fran{izerot i korisnikot

165

na fran{izata - fran{izantot od aspekt na mo}ta i od

aspekt na te{kite i neprijatni momenti vo raboteweto.

E-

.
, .

.
:
,

.1

.


.

.. -,
.

166

, .

.

-,

on-line
.

.
:
,
,

.2
- ,

.
.

. -

167

.
- :

.

.
,

. -

-.

.
-

-.
-

168

,


, ,

, .
-
- .

. -
.
.
. 4-1

169

4-1

4.2.
,

170

. a

.
.
.

,

,

:
-

-

171

.3

.

.

.
:
,

,

172


,

.

:
,

. on- line
on-line .

, , 33%
-.4
,

173

, , ,

, .

. on-line
:
,
,

.

.

Thelwall

, :

174

 ,
,
,
,

on-line

)
on-line on-line

on-line .

4.3.


.

.

.

,
.

175

.
:

,
,
,

, -,

.

4.4.

. - -
:

176

, , .

.
-
.
:

.5

.
-
,
,

,
.

177

. -

.
.
-

.
.

, .
,
.


.6

. -

on-line

178

 .
on-line . -,

50% .7
- .

-.

,

,
.
,

, , .

. online

. online

179


, . online

.
-

online

50 .

Granic
.

, .

.
,

. ,
,
.
24

180

24 , 365 on-line
.
.

on-line .

- 4-2.

4-2 -

181

4.5.

-


.

- ,
.


.
-

-
.

182

 . -

24-

.
,

.
. -
.

.

.
,
.

.

. -

-.

-.

183

 .9
, - ,

-.
on-line

-.

-.

-
.
-

.
,
.

184

on-line

,
on-line
,
on-line

.


. -

.

.

-

185



-
,
.


.

-
4-3.

186