1

Sepp Holzer
5591 Ramingstein 13/Sbg.
Tel. 06475-239
www.krameterhof.at
office@krameterhof.at

O D P R T O P I S M O
ODGOVORNIM V POLITIKI, GOSPODARSTVU IN ZNANOSTI

Moje predstave o odgovornem, naravnem življenju

Problemi sedanjosti in moji predlogi za njihovo rešitev

Prideš na svet, ponavadi v sterilni bolnici, kjer ti takoj porežejo tvoje naravne
korenine. Cepijo te in futrajo z nenaravno kemično krmo. Naravno rojstvo v
okviru družine in naravno odraščanje bi bil pravi štart za bodoče življenje
mladega človeka. Vsak zemljan ima že po rojstvu pravico na košček zemlje.
Zemljiška reforma, ki bi to upoštevala, bi se morala že zdavnaj zgoditi.

Z odraščanjem daleč od narave in njenih bitij izgubimo vsak odnos do našega

okolja. Odraščanje v simbiozi z rastlinami, živalmi in ljudmi pa je tisto, kar
omogoča spoznavanje in učenje v sobivanju, tisto, kar izoblikuje v človeku nalogo
njegovega prispevka, kot prispevka razmišljanja sposobnega indivivuuma, tisto,
kar omogoča bi lahko prav razumel svojo nalogo vodenja, ne pa borbe proti naravi.
Z opazovanjem drugih živih bitij boš ugotovil, da je narava popolna in da je
stvaraništvo mislilo na vse; da je vse v medsebojni povezavi in da tu ni nič, kar bi
bilo potrebno izboljšati. Tvoja naloga je, da to ohranjaš.

Ni neumnih in ni pametnih. Vsak shaja, če mu ne vzamemo možnosti za to.

»Neumne« in »pametne« delamo mi, ljudje sami, da bi slabotnejše lahko
izkoriščali. V mojih projektih sem imel z vsemi ljudmi (odrasli, otroci, sirote,
otroci ceste in otroci, ki živijo na smetiščih) po vsem svetu samo najboljše
 2

izkušnje. Narobe je odrekati komu sposobnost, prav je, dati priložnost, da svoje
sposobnosti lahko udejanjajo. Doživeti uspeh, veselje, priznanje, je največje
plačilo, najboljša terapija in ima tudi ekonomski smisel. Praktičen primer za to bi
bil moj projekt BERTA, pomoč za življenje, v kraju Bad Aussee/ Štajerska. To je
prva Holzerjeva permakultura za invalide v invalidskih vozičkih v Evropi.

Medgeneracijski problem – velika napaka naše družbe

Naši starši i n stari starši se v domo vih za ostarele na smrt dolgočasijo. Otroci in
vnuki se poneumljajo pred računalniškimi in video igricami in predvsem pred
televizijo. Smisel stvarništva je, da stari ljudje svoje izkušnje in modrosti
posredujejo svojim otrokom in vnukom. Otroci imajo pravico do tega in se na
življenje tako lahko mnogo bolje pripravijo. Ozavestiti si moramo, da delamo na
tem področju veliko napako. Hiše za sobivanje generacij in projekti bivanjskih
skupnosti naj omogočijo, da to luknjo v naši družbi zapolnimo.

Pouk v šolah naj bi bil oblikovan tako, da pripada 50% praksi in 50% teoriji. K
vsakemu otroškemu vrtcu sodi vrt, k vsaki šoli sodi km etija in k vsaki univerzi
veliko posestvo. S tem damo otrokom praktične možnosti za preizkušanje in
izobrazbo, plodne za bodočnost naših otrok in s tem za bodočnost naše družbe.

Šolanje – specializacija – napredek – poneumljanje

Današni moderni, tako imenovani napredni način šolanj a, odteguje mlade ljudi
naravi in jih izkoreninja. Če človek povezanosti, medsebojnega učinkovanja in
simbioze v krogotokih narave ni sam opazoval, jih tudi ne zmore prepoznati in
razumeti. V krogotok nezmotljivosti stvarstva se tudi ne more več vključiti.

Kaj je posledica? Namesto da bi razumel, kako krogotoki v naravi funkcionirajo,

misliš, da bi jih lahko izboljšal in se začneš – namesto da bi jih razumel – proti
njim boriti. Tvoja naloga pa bi bila, da posegaš v naravo samo tako, da usmerjaš.
Kar je potrebno je zdrava kmečka pamet in kreativnost.

Naši otroci in vnuki se v šolah in na univerzah poneumljajo, v resnici pogosto celo

zdrsnejo v propad. Ne morda zato, ker so učitelji ali profesorji preneumni, ne. To
se dogaja zato, ker morajo poučevati po učnem načrtu, ki ga niti sami pogosto ne
sprejemajo. Ker dovolijo, da jih politika in lobisti uporabljajo. Toda: Kjer je volja,
tam je tudi pot. Toda, če je profesor odvisen od politične stranke ali je pod
vplivom lobistov, ne bo ničesar spreminjal. Naduta znanost se je tako daleč
oddaljila od prakse, da njenih teorij široke množice niti ne razumejo niti ne
sprejemajo več. V krogotoku te verige manjka že več členov.
 3

Znanost in politika sta do danes zatajili in na grozljiva uničenja okolja (klimatske

spremembe) nista ustrezno reagirali. Vpliv denarja in korupcija očitno
preprečujeta potrebne reakcije in mere. Katastrofe bodo dosegle razsežnosti, ki
bodo pripeljale do kolapsa tega bolnega sistema.

Onesnaženje zraka, zastrupljanje vode in zemlje z uporabo kemije in umetnih

gnojil v monokulturnem poljedelstvu jemlje človeku zdrave temelje življenja.

Hrana je naše zdravilo. Kmet naj bi proizvajal živila in ne manjvredno s kemijo

zastrupljeno, zaradi monokulture obremenjujočo, manjvredno hrano, ki polni
samo želodce. Kmet naj bi kot učitelj posredoval soljudem spoštljiv odnos do
drugih živih bitij, do rastlin, do živali in matere Zemlje.

Realnost izgleda žal čisto drugače. S smernicami EU, obvezami, da bi lahko dobil
subvencije, so naredili iz kmeta odvisnika. Kmet je degradiran v prejemnika
subvencij. Premije naj bi izravnale omejitve in oškodovanost. Te spodbude ali
tako imenovana izravnalna plačila pa so samo delna odškodnina zavožene
kmetijske politike, zgrešenih nacionalnih zakonov in zakonov EU.
Deviza EU je rasti ali propasti.
Specializacija, modernizacija, masovna reja živali. Živali se obravnava samo še
kot blago. Odnos do drugih živih bitij narave se izgublja. Mučenje živali je
posledica. Druge posledice so pohabljanje živali z rezanjem rogov in kljunov,
peruti in repov, mučenje z udarci elektrike, prevelikimi značkami v ušesih itd.
Tako mučena kreatura ne more biti vir zdravih živil. Če se žival ne počuti dobro,
je obremenjeno tudi vse, kar nam da.

Kmet je duša naroda! Če umre kmet, umre dežela!

Zaradi predpisanega načina obdelovanja zemlje nepovratno izgubljamo stare

kulturne vrednote in znanja. Stare in skozi stoletja preizkušene načine
žlahtnjenja in predelave, smernice EU celo onemogočajo ali prepovedujejo. Delo
in visoke subvencije se daje centralnim gigantskim obratom za predelovanje kot
klavnice, pekarne, mlekarne in sirarne. Da svoje kapacitete izkoristijo, so kmetu
za vse njegove lastne proizvode odvzeli ali otežali možnosti lastne predelave in
žlahtnjenja.

Pri peščici bio kmetov, ki so še ostali, so spodbude EU (nadomestilo škod)

zmanjšali in povečali šikane in zahteve. Vse ostalo – to vedo – se bo uredilo samo
po sebi. Kmet kot suženj na svoji lastni kmetiji, običajno visoko zadolžen zaradi
previsoke stopnje mehaniziranja in specializacije. Utrujen in brez veljave,
 4

administrativne obveze in šikani našega prenapihnjenega upravnega aparata ga

spravljajo v obup. Tako životari svoje življenje v popolni odvisnosti. Kdo se še
čudi, če otroci trpljenja svojih staršev nočejo nadaljevati?

Rešitev vseh problemov

Da bi se proti temu, od prakse odtujenemu napihnjenemu upravnemu aparatu

zoperstavili, je na mestu pogum posameznika in ne voljno sprejemanje samomora!

Vživi se v bitje, ki ti stoji nasproti, v rastline, žival, da, tudi v človeka in vprašaj
se, ali bi se na njegovem mestu dobro počutil. Če se počuti dobro deževnik, so tla
zdrava. Potem se tudi rastlina in žival počutita dobro, če lahko živita v pravem
biotopu in v svobodi.
Velik uspeh in veliko prednost imaš, če vse pravilno vodiš. Tla je treba
uporabljati in ne izkoriščati. Pestrost in ne monotonija monokulture ohranja
zdravje sistema.
Naloga, ki si ga od stvarstva dobil je, da stvari vodiš in ne da se proti naravi
boriš. Narava je popolna. Prav nič ni, kar bi bilo pri naravi potrebno popravljati.
Če to kljub temu poizkušaš, je to samoprevara. Narava je tudi popolna. Napake
delamo samo mi, ljudje.
Vlivajo ti strah – osvobodi se strahu. Strah je v življenju najslabši spremljevalec.
S spoštljivim delom s stvarništvom in njegovimi živimi bitji, boš sam največ
pridobil.

In biti kmet je tako najlepši poklic.