croissantEVROPSKA NOVA ROMANTIKA ALI MODERNA Zgodovinski okvir: Mone kapitalistine drave so si prizadevale pridobiti vsaka im veji dele

v razdelitvi sveta. Najpomembneji sta bili Anglija in Francija. Nove tehnike izume in iznajdbe je kapitalizem izkorial za krepitev industrije. Razvoj je bil hiter in neenakomeren, imperialistine tenje vse moneje, zato so se pojavljale zahteve po novi delitvi sveta, ki so pripeljale do druge svetovne vojne. Literarne smeri: Nova romantika je obujala vrednote stare romantike, predvsem ustva, snov je iskala v preteklosti in se poglabljala v zapleteno duevnost in mistino doivetje. Dekadenca je poudarjala utnost, odpor proti ustaljenim vrednotam, razdvojenost in pesimizem, ivno preobutljivost, misticizem ter opolzkost. Simbolizem je bil odmaknjen od resninosti, zatekal se je v sanje, misticizem, poudarjal je isto lepoto. Za prikazovanje nadutnega in skrivnostnega so simbolisti uporabljali simbole, ki so veinoma dvoumni in nejasni. Impresionizem je poudarjal trenutno doivetje, osebni vtis. Lirika: Motivi, ideje, estetika: Za liriko moderne so poleg tradicionalnega nasprotja med idealom in stvarnostjo znailni naslednji motivi: izjemna oz. skrajna ustvena in utna stanja ( utna omama, smrt, zlo, praznota ), podzavest, sanje, halucinacije. V lirskem pesnitvu je romantino izroilo zdrueno z estetiko dekadence in simbolizma, pojavlja pa se tudi impresionistina tehnika razpoloenjskih pesmi. V skladu z motivi in idejami liriki svobodneje uporabljajo skladnjo, oblikujejo prosti verz in poudarjajo glasbeno oz. zvono plat balad. Novoromantini pesniki poudarjajo idejo hrepenenja po najviji lepoti in resnici, zato jim je stvarni svet tuj. Dekadenni pesniki izpovedujejo idejo prefinjene lepote z zelo izbranimi estetskimi sredstvi. Ideja simbolistov je ideja neke vije resninosti, ki je tako zelo popolna, da jo lovek doivlja kot najvijo vrednoto. Ta resninost ostaja samo nakazana, skrivnostna in mistina, izraena s simboli. Impresionisti pa poudarjajo idejo subjektivnega naina doivljanja. Glavni predstavniki: Najpomembneji pesniki evropske lirike tega obdobja so: Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Arthur Rimbaud, Oscar Wilde. Dramatika: Dramatika uvaja mitine, pravljine in zgodovinske motive s simbolinim pomenom. V skladu s poudarjanjem subjektivnosti se razvija t.i. poetina drama. Dramatiko so ustvarjali: Charles Baudelaire, Paul Verlaine, Oscar Wilde,

OSCAR WILDE SALOMA ( 1892 ) Zgodba: Dogajanje je postavljeno v Judejo na zaetek naega tetja, in sicer pred Herodovo palao. Vendar Herod je poroen s Herodiado, vdovo Herodovega brata, ki ima herko Salomo. Herod ivi pregreno ivljenje in tako ivljenje napade prerok Johanaan, zato ga da Herod zapreti v vodnjak. Saloma se zaljubi v preroka. Vabi ga v telesno skunjavo, a jo prerok zavrne in na koncu celo prekolne. Prerok opozarja Heroda zaradi njegovega nemoralnega ivljenja in napoveduje pravino sodbo ob koncu sveta.

Ko na dvoru priredijo zabavo, se Herod naslaja ob Salomini lepoti in jo prosi, naj mu zaplee. Herod ji obljubi, da ji bo dal vse, kar bo elela, zato mu izpolni eljo. Saloma si zaeli Johanaanovo glavo. Herod se najprej upira, saj se boji reakcije ljudstva, ki v Johanaanu vidi preroka, toda nazadnje popusti. Ko Saloma dobi prerokovo odsekano glavo, jo strastno poljubi in mu izpove svojo strastno ljubezen. Herod se zgrozi. Salomo da ubiti. S tem se zaveda, da so se zaele prerokove prerokbe uresnievati, Herodovega roda bo konec.

Snov: Kot podlago za svojo dramo je Wilde uporabil biblijski zgodbi o usmrtitvi Janeza Krstnika. Evangelista Matej in Marko vsak v svoji svetopisemski zgodbi poroata o dogodkih na Herodovem dvoru. V svetopisemskih zgodbah je jasno povedano, da je Janezova smrt posledica Herodiadine volje- ona je svetovala heri, naj zahteva prerokovo glavo. V Wildovi drami pa prerokovo glavo zahteva Saloma. Motivi: 1. Dekadentni: - Salomina utna ljubezen do preroka - Salomin erotini nagon - Salomina nebrzdana strast - Salomino patoloko erotino hotenje 2. Novoromantini: - slutnje - obudovanje lepote, ki hkrati osreuje in pogublja Temeljni dramski konflikt: Temeljni dramski konflikt je nasprotje med Salomino utno in prerokovo duhovno ljubeznijo. Sledi mu katastrofa. Poetina drama: V irem smislu so to vsa dramska besedila , ki so napisana v verzih in pesnikem slogu, v ojem pa dramska besedila 20. stoletja, ki se od proze vraajo k verzu in v dramo znova uvajajo pesniki jezik, mitoloke, pravljine in zgodovinske motive s simbolnim pomenom, ter se tako pribliujejo liriki.