1.

UVOD
Vo modernata elektrotehnika s pove}e vo elektroenergetski nameni se
koristat elektronski poluprovodni~ki elementi, koi postanuvaat nezamenlivi
sostavni delovi kako vo mernite, zasiluva~kite, komunikaciskite i regulacionite sistemi, taka i vo sistemite za preobrazba na elektri~nata energija.
Pod preobrazba na elektri~nata energija tuka se podrazbira preobrazba
na elektri~en signal so edni parametri vo elektri~en signal so drugi
parametri (oblik, amplituda i frekvencija), vo uslovi na golema mo}nost.
Pritoa, zagubite na energijata treba da se svedat na {to e mo`no pomal iznos.
Bidej}i za vakvata preobrazba, vo najgolema merka se koristat elektronski
*
uredi, ovaa oblast na elektrotehnikata se narekuva energetska elektronika .
Vo linearnite elektronski kola poluprovodni~kite elementi rabotat vo
linearen (aktiven) re`im na rabota i dejstvuvaat kako promenlivi otpornosti
so relativno mal koeficient na iskoristuvawe. Ova mo`e da se dozvoli samo
ako nivoto na mo}nost se dvi`i vo ramkite na nekolku desetici vati. Vo energetskata elektronika, kade {to se raboti za mo}nosti i od redot na GW, za
ovozmo`uvawe na {to pogolem koeficient na iskoristuvawe poluprovodnicite
rabotat vo prekinuva~ki re`im na rabota. Pritoa, koga se isklu~eni na niv
vladee golem napon pri zanemarlivo mala struja, a koga se vklu~eni proveduvaat
golema struja pri mo{ne mal pad na naponot.
Razvojot na energetskata elektronika zapo~nuva vo 1900 godina so pojavata
na naso~uva~ite so `ivina parea. Razvojot prodol`uva so pojavata na vakuumskite i gasnite naso~uva~ki cevki i selenskite naso~uva~i. Prva revolucija
vo energetskata elektronika zapo~nuva so pronao|aweto na siliciumskiot tranzistor 1948 godina, dodeka vtorata revolucija, koja doveduva do nova era vo
energetskata elektronika zapo~nuva so pojavata na komercijalniot tiristor vo
1958 godina (General Electric Company).
Denes ovaa oblast se zanimava so izu~uvawe na elektronskite elementi za
golema mo}nost, uredite {to sodr`at vakvi elementi i rabotat so golema
mo}nost, pridru`nite sistemi za upravuvawe na energetskite elektronski elementi i uredite za avtomatsko upravuvawe i regulacija na odredeni procesi koi
baziraat na energetskite elektronski elementi.
Zna~ajot na energetskata elektronika denes se gleda i od faktot deka taa
navleguva vo site oblasti na sekojdnevniot `ivot no i vo site oblasti na stopanisuvawe. Pregled na del od oblastite na primena na energetskata elektronika
se navedeni vo tabelata 1.1.

Power Electronics, Electronique de puissance

1. Uvod

Tabela 1.1 Pregled na oblastite na primena na energetskata elektronika

a) Doma}instva
Ladewe (fri`ideri)
Zagrevawe
Klimatizacija
Gotvewe
Osvetlenie
Elektronika (kompjuteri i druga elektronska oprema - TV, radioaparati ...)

b) Delovni zgradi
Zagrevawe, ventilacija, klimatizacija
Centralno ladewe
Osvetlenie
Kompjuteri i kancelariska oprema
Sistemi za neprekinato napojuvawe (UPS)
Liftovi

v) Industrija
Upravuvani elektromotorni pogoni
Pumpi i kompresori
Sistemi za duvawe
Ma{ini alatki (roboti)
Elektrola~ni i indukcioni pe~ki
Osvetlenie
Industriski laseri
Indukciono zagrevawe
Elektri~no zavaruvawe

g) Transport
Elektri~ni vozila (upravuvawe, polnewe baterii)
Elektri~ni lokomotivi
Gradski soobra}aj (tramvai, trolejbusi ...)
Podzemni `eleznici
Avtomobilska elektronika (vklu~uvaj}i ja i rabotata na motorot)

d) Elektroenergetika
Visokonaponski preobrazuva~i na ednonaso~na struja (HVDC)
Stati~ki VAr generatori (kompenzatori na reaktivna energija)
Dopolnitelni elektri~ni izvori (iskoristuvawe na: veter, solarna energija ...)
Sistemi za skladirawe na elektri~na energija i dr.

|) Aero i kosmonautika
Izvori na energija za avioni
Izvori na energija za vselenski vozila
Izvori na energija za sateliti itn.

e) Telekomunikacii
Polna~i na baterii
Izvori na ednonaso~na energija
Izvori za neprekinato napojuvawe itn.

1. Uvod

1.1 Energetski elektronski elementi elektronski ventili

Imeto elektri~en (elektronski) ventil nastanuva po analogija so
pnevmatskite ventili. Imeno, kako {to pnevmatskiot ventil propu{ta struewe
na gasot vo edna (propusna) nasoka, taka, osnovnoto svojstvo na elektri~niot
ventil e vo propusnata (direktnata) nasoka da pretstavuva mala otpornost, a vo
nepropusnata (inverznata) golema otpornost sprema te~eweto na elektri~na
struja. Pritoa, treba da se spomne deka se razlikuvaat pove}e vidovi na te~ewe
elektri~na struja:
- niz metali (elektroni)
- niz poluprovodnici od N-tip (elektroni)
- niz poluprovodnici od P-tip (praznini)
- niz elektroliti (elektroni i joni)
- niz gasovi (elektroni i joni)
- niz vakuum (elektroni)
1.1.1 Definicija i osnovni poimi
Elektri~nite ventili se elementi {to imaat svojstvo otpornosta da im
zavisi od nasokata na elektri~nata struja {to te~e niz nego. Provodlivosta
mo`e da bide zavisna i od drugi veli~ini {to vlijaat vrz ventilot. Nasokata vo
koja ventilot e provoden se narekuva provodna, propusna, ili naj~esto, direktna
nasoka, dodeka nasokata vo koja{to ventilot e neprovoden se narekuva
neprovodna, nepropusna, ili naj~esto, inverzna nasoka.
Idealen elektri~en ventil bi bil onoj {to vo propusnata nasoka ima
beskone~no golema provodlivost, a vo nepropusnata beskone~no golema otpornost. Realno, takov ventil ne postoi, iako, za poednostavuvawe na matemati~kite
operacii pri proektiraweto i analizata, }e pretpostavime deka postoi.
Takviot ventil se narekuva idealen ventil.
Ventilite gi delime na neupravlivi i upravuvlivi.
a) neupravlivi ventili
Na slikata 1.1 e prika`an simbol na neupravuvan ventil, kako i strujnonaponskite (I/U) karakteristiki na idealen i realen ventil.
IDEALEN VENTIL

REALEN VENTIL

K
provodna nasoka
neprovodna nasoka

zapirawe
(neprovodna nasoka)

proveduvawe
(provodna nasoka)
U

-i=0
| -U | >>0
r

(a)

U=0
r=0
i>>0

(b)

zapirawe

proveduvawe

(neprovodna nasoka)
-i
0
| -U | >>0
r>>0

(provodna
nasoka)
U
U
0
r
0
i>>0

(v)

Slika 1.1 Neupravliv ventil a) simbol, b) I/U-karakteristika na idealen ventil, v)

I/U-karakteristika na realen ventil

1. Uvod

Sostojbata na neupravliviot ventil zavisi isklu~ivo od priklu~eniot

napon i so nea ne mo`e posebno da se upravuva.
b) upravlivi ventili
Upravliviot ventil ima i t.n. upravuva~ka elektroda so koja{to se
opredeluva koga ventilot treba da premine od neprovodna vo provodna sostojba.
Na slikata 1.2 prika`an e simbol na triodniot tiristor, kako tipi~en upravliv
elektronski ventil, i negovata strujno-naponska karakteristika.
REALEN VENTIL

proveduvawe
i>>0
U
0

(neprovodna nasoka)

(provodna nasoka)

zapirawe

blokirawe

i
0
U >>0

-i 0
| -U | >>0

(a)
(b)
Slika 1.2 Upravuvan ventil a) simbol, b) I/U-karakteristika

1.1.2 Klasifikacija na elektri~nite ventili

Elektri~niot ventil, bez ogled na toa dali e upravliv ili ne, mo`e da
bide vistinski ili kvazi-ventil.
Vistinskiot ventil, ili prosto ventil, e ventil ~ija{to karakteristika
na ventilno dejstvuvawe e ovozmo`ena so strujno-naponskata karakteristika na
samiot element (ventil).
Kvazi-ventilot raboti vrz baza na transduktori i elektro-mehani~ki,
rotacioni i mehani~ki elektri~ni ventili.
Sistemskata {ema na elektri~nite ventili e prika`ana na slikata 1.3
VENTILI (UPRAVLIVI, NEUPRAVLIVI)

KVAZI- VENTILI

VENTILI

VAKUUMSKI
(KENOTRONI)

GASNI ELEKTROLITSKI POLUPROVODNI^KI TRANSDUKTORI MEHANI^KI

SO @IVINA
KATODA

(Ta-Pb VO SULFURNA
KISELINA)

SO @IVINOSREBRENA
KATODA

POLIKRISTALI

Se

FANOTRON TIRATRON EKSITRON IGNITRON

CuO

MONOKRISTALI

Ge

Si

DIODI, TRANZISTORI,
FET-ovi, TIRISTORI,
IGBT, MCT, SIT, SITh

Slika 1.3 Sistemska {ema na elektri~nite ventili

KOLEKTORSKI

KONTAKTNI

PREKINUVA^I RELEA VIBRATORI

1. Uvod

1.2 Stati~ki elektronski preobrazuva~i na energija

Za razlika od preobrazbata na elektri~nata energija so pomo{ na
elektri~ni ma{ini, kade {to najnapred elektri~nata energija se preobrazuva vo
*
mehani~ka, a potoa pak vo elektri~na, kaj stati~kite preobrazuva~i na
elektri~na energija preobrazbata na elektri~nata energija so edni parametri
vo elektri~na energija so drugi parametri se vr{i direktno i bez primena na
podvi`ni elementi. Osnovnata karakteristika na stati~kite preobrazuva~i e
golemiot koeficient na korisno dejstvo, a bidejki nemaat podvi`ni elementi
kaj niv vremeto na docnewe e mo{ne pomalo dodeka vekot na `ivot pogolem.
Razlikuvame ~etiri osnovni vidovi na preobrazba na elektri~nata energija, i toa:
~ =
preobrazba od naizmeni~na vo ednonaso~na energija, ili naso~uvawe, (preobrazbata se vr{i so ured poznat kako naso~uva~)
=U1 =U2 preobrazba od ednonaso~na vo ednonaso~na energija,
(ednonaso~en preobrazuva~)
=
~
preobrazba od ednonaso~na vo naizmeni~na energija, ili
invertirawe (invertor) i
~f1 ~f2 preobrazba od naizmeni~na vo naizmeni~na energija (naizmeni~en preobrazuva~, frekvenciski preobrazuva~).
Na slikata 1.4 e dadena slikovna pretstava na ovaa podelba:
NASO^UVAWE

PREOBRAZBA NA
NAIZMENI^NA
ENERGIJA VO
NAIZMENI^NA

PREOBRAZBA NA
EDNONASO^NA
ENERGIJA VO
EDNONASO^NA

=
INVERTIRAWE

Slika 1.4 Osnovni vidovi na preobrazba na elektri~nata energija

Vo energetskata elektronika, pokraj preobrazuva~ite, ~esto se obrabotuvaat i t.n. stati~ki prekinuva~i. Tie pretstavuvaat elektronska analogija na
mehani~kite prekinuva~i no so opredeleni prednosti kako na primer: golema
brzina na rabota, nepostoewe na elektri~en lak, rabota bez vibracii, mo`nost
za dale~insko upravuavwe i sl.
1.2.1 Klasifikacija na preobrazuva~ite
a) Klasifikacija na preobrazuva~ite spored namenata
Spored namenata elektronskite stati~ki preobrazuva~i na energija mo`e
da se podelat kako {to e prika`ano na slikata 1.5.
*

Nazivot preobrazuva~ (converter, Stromrichter, usmjeriva~) e zaedni~ko ime na uredite za

site vidovi stati~ka preobrazba na elektri~nata energija.
Denes vo svetot za razli~ni potrebi nad 50% od proizvedenata elektri~na energija se
preobrazuva od eden vid vo drug.

G
3~
1~
t r i f a ze n (e d n o f a ze n )
n a i zm e n i ~ e n n a p o n

VID NA VELI ^IN ITE P RED

P REO BRA ZBA TA

G
=
e d n o n a so ~ e n n a p o n

UI
=

ui

~
~

UI
~

~
=
VID N A VELI ^INITE PO
P REO BRA ZBA TA

ui

UO

uo

~
fo

Uo m < U I
=
>

O SN O VEN
VI D N A P REO BRA ZBA TA

NASO^UVAW E

VI D N A P REO BRA ZUVA^O T

NASO^UVA^

(u p r a v u v a n ,
neupravuvan)

I N VERTI RA W E

fi

UI

=
=

UO

UO
UO < U I
=

Uo
fo

P REO BRA ZBA N A EDN O N A SO ^N I

VELI ^IN I VO EDNO N ASO ^N I

P REO BRA ZU VA ^
I N VERTO R
SO NA IZM EN I (a v t o n o m e n , m r e ` ^ N A M E\U F A ZA
no upravuvan)
(i n d i r e k t e n )

^OPER
(d i r e k t e n )

<
=
>
<
=
>

ui

fi

~
~
fo

~
fo

uo

UO < U I
=
>

fi

ui

uo

Ui
fi

Uo < Ui
=
fo < fi *

uo

~
fo

Uo < Ui
=
fo = fi

P REO BRA ZBA N A N A I ZM EN I ^ N I

VELI ^IN I VO N A IZM EN I^N I

P REO BRA ZU VA ^
SO EDN ON A SO ^N A M E\UFA ZA
(i n d i r e k t e n )

DIREKTEN PREO BRA ZUVA^ N A

F R E K V E N C I JA

DIREKTEN PREO BRA ZUVA^ N A

NAPON
(r e gu l a t o r n a n a p o n )

* Uslovot va`i samo za preobrazuva~ite so prirodna komutacija

Slika 1.5 [ematski prikaz na klasifikacijata na elektronskite stati~ki preobrazuva~i spored nivnata namena

1. Uvod

Naso~uva~ite slu`at za preobrazba na ednofazna ili trifazna naizmeni~na elektri~na energija vo ednonaso~na. Naso~uva~ite mo`at da bidat upravuvani ili neupravuvani, zavisno od toa dali mo`e da se upravuva so goleminata na
izlezniot ednonaso~en napon ili ne. Principielnata {ema na naso~uva~ e dadena na slikata 1.6. Strelkata go ozna~uva tekot na energijata.
Naso~uva~ite imaat {iroka primena. Slu`at za polnewe na akumulatorski baterii, kako napojuva~ki uredi za vr{ewe elektroliza, za napojuvawe na
ednonaso~ni elektri~ni uredi i ma{ini od distributivnata elektri~na mre`a.
U = const
f = const

mre`a

dioda
(tiristor)

U.K.

upravuva~ko
kolo

=
Slika 1.6 Principielna {ema na naso~uva~

Invertorite vr{at preobrazba na ednonaso~na energija vo naizmeni~na.

Osnovna primena nao|aat kaj preobrazbata na ednonaso~na energija od akumulatorska baterija ili ednonaso~en generator vo naizmeni~na energija za napojuvawe na uredi vo slu~aj na prekin na elektri~nata energija od distributivnata
mre`a. Pokraj toa, se koristat i kaj frekvenciskite preobrazuva~i so ednonaso~na me|ufaza. Spored principot na rabota razlikuvame mre`noupravuvani
i avtonomni invertori.

U.K.
U = const
f = const

Slika 1.7 Mre`no upravuvan invertor

1. Uvod

8
*

Principielnata {ema na mre`noupravuvanite invertori e dadena na

slikata 1.7. Upotrebenite elektronski prekinuva~i (tiristori i sl.) ovozmo`uvaat direktno te~ewe na strujata od ednonaso~niot sistem vo naizmeni~niot
sistem, pri {to komutacijata na strujata od edna granka na invertorot vo druga
se vr{i po priroden pat.

U.K.

~
Slika 1.8 Avtonomen invertor

Principielnata {ema na avtonomen invertor e prika`ana na slikata 1.8.

Kaj avtonomnite invertori otvoraweto i zatvoraweto na elektronskite
prekinuva~i se vr{i nezavisno od mre`ata vo odreden ritam, pri {to izleznata
frekvencija e proizvolno promenliva. Preminuvaweto na strujata od eden
tiristor (tranzistor, fet i sl.) vo drug se vr{i po pat na t.n. prisilna
komutacija.
Preobrazuva~ite na ednonaso~na energija vo ednonaso~na (ednonaso~ni
preobrazuva~i) mo`at da bidat direktni ili indirektni. Direktnite koristat
**
tiristorski ili tranzistorski ~oper , pri {to izlezniot ednonaso~en napon
zavisi od faktorot na ispolnuvawe na izlezniot impulsen napon od
preobrazuva~ot. Izlezniot napon e ednakov ili pomal od vlezniot.
Indirektnite preobrazuva~i na ednonaso~na energija vo ednonaso~na se
sostojat od seriska kombinacija na invertor i naso~uva~. Pritoa izlezniot
napon mo`e da bide pomal, ednakov ili pogolem od vlezniot.
Denes s pove}e se vo upotreba i t.n. prekinuva~ki regulatori, koi mo`e
da se smetaat za direktni ednonaso~ni preobrazuva~i kaj koi izlezniot napon
mo`e da bide pomal, ednakov ili pogolem od vlezniot bez upotreba na naizmeni~na me|ufaza.

^esto pati naso~uva~ite {to se koristat za napojuvawe na induktivni potro{uva~i

vra}aat energija od potro{uva~ot vo mre`ata, odnosno rabotat kako mre`no
upravuvani invertori. Za niv velime deka se naso~uva~i {to rabotat vo invertira~ki
re`im na rabota.

**

^operite se uredi {to ovozmo`uvaat direktno povrzuvawe na vlezot so izlezot za

odreden vremenski interval, a potoa prekinuvawe na taa vrska pri {to postapkite
naizmeni~no se povtoruvaat.

1. Uvod

Preobrazuva~ite na naizmeni~na energija vo naizmeni~na

bidat regulatori na napon ili frekvenciski preobrazuva~i.

mo`at da

Regulatorite na napon ovozmo`uvaat kontinuirana promena na naponot

pri {to frekvencijata e konstantna a izlezniot napon e pomal od vlezniot.
Frekventnciskite preobrazuva~i ovozmo`uvaat promena i na naponot i na
frekvencijata. Mo`at da bidat direktni ili indirektni. Direktnite preobrazuva~i na frekvencija izlezniot napon go formiraat od segmenti na vlezniot
napon. Indirektnite, pak, pretstavuvaat seriska kombinacija na naso~uva~ i
invertor pri {to preobrazbata se odviva vo dve fazi. Za razlika od indirektnite preobrazuva~i na ednonaso~na energija, tuka prvata faza e naso~uvawe
a vtorata invertirawe.
b) Klasifikacija na preobrazuva~ite spored na~inot na komutacija na
strujata
Spored na~inot na komutacijata na strujata od eden vo drug elektronski
prekinuva~ki element, odnosno spored na~inot na prekinuvaweto na strujata vo
tiristorite (tranzistorite i sl.) vo elektronskite stati~ki preobrazuva~i na
energija razlikuvame preobrazuva~i so prirodna, odnosno "liniska", komutacija
i preobrazuva~i so prisilna komutacija.
Kaj preobrazuva~ite so prirodna komutacija prekinuvaweto na strujata vo
*
eden tiristor se vr{i so aktivirawe na naredniot tiristor koj avtomatski ja
prezema strujata i prethodniot tiristor go doveduva vo sostojba na inverzna
polarizacija. Za da se ostvari prirodna komutacija mora anodata na tiristorot
{to zapo~nuva da vodi da bide na povisok potencijal od anodata na tiristorot
{to prestanuva da vodi (za kola kaj koi katodite na tiristorite se spoeni na
**
zaedni~ka to~ka ). Vo ovaa klasa na preobrazuva~i spa|aat naso~uva~ite,
mre`no upravuvanite invertori, regulatorite na napon, ciklokonvertorite kako specijalen vid direktni frekvenciski preobrazuva~i.
Prekinuvaweto na strujata vo soodvetnite granki kaj preobrazuva~ite so
prisilna komutacija se vr{i so primena na elektronski prekinuva~ki elementi
kaj koi{to strujata mo`e da se prekine so upravuva~ki impuls (tranzistori,
GTO-tiristori i sl.), ili so primena na dopolnitelni elementi (na primer: pomo{ni tiristori i kondenzatori) za ovozmo`uvawe na prekin na strujata.
(Mnogu ~esto, za sozdavawe na izlezen signal so oblik {to poblizok do oblikot
na prostoperiodi~nata funkcija sinus, se koristi impulsno {iro~inskata
modulacija kako metod za sozdavawe na naizmeni~ni elektri~ni veli~ini.)
Karakteristi~ni preobrazuva~i od ovaa klasa se avtonomnite invertori,
~operite, prekinuva~kite regulatori, indirektnite frekvenciski preobrazuva~i, kako i site direktni frekvenciski preobrazuva~i osven ciklokonvertorot.

Preobrazuva~ite so prirodna komutacija ne se pravat so tranzistori nitu so tiristori

{to mo`aat da se isklu~uvaat so soodveten impuls vo gejtot (t.n. GTO-tiristori).

**

Za kola kaj koi{to anodite na tiristorite se spoeni na zaedni~ka to~ka treba

potencijalot na katodata na tiristorot {to zapo~nuva da vodi da bide ponizok od onoj
na katodata na tiristorot {to prestanuva da vodi.

1. Uvod

10

v) Klasifikacija na preobrazuva~ite spored re`imot na rabota

Spored re`imot na rabota razlikuvame preobrazuva~i so ednokvadrantni,
dvokvadrantni i ~etirikvadrantni rabotni karakteristiki (~estopati nare~eni
ednokvadrantni, dvokvadrantni, odnosno ~etirikvadrantni preobrazuva~i).
IO

+
tovar

UO

UO

IO
+

_
(a)

(b)

Slika 1.9 a) ednokvadranten naso~uva~, b) rabotno podra~je

IO

+
tovar

UO

UO

IO
+

_
(a)

(b)
Slika 1.10 a) dvokvadranten naso~uva~, b) rabotno podra~je

Ednokvadrantni preobrazuva~i se onie preobrazuva~i {to na svojot izlez

obezbeduvaat samo eden polaritet na naponot i strujata. Toa zna~i deka energijata, kaj niv, mo`e da se prenesuva samo vo edna nasoka. Primer na naso~uva~ so
ednokvadrantni rabotni karakteristiki e prika`an na slikata 1.9-a, dodeka
dijagramot na rabotnoto podra~je e daden na slikata 1.9-b.
Dvokvadrantni preobrazuva~i se onie preobrazuva~i {to za ednata od izleznite veli~ini (napon ili struja) obezbeduvaat samo eden polaritet a za drugata gi obezbeduvaat obata polariteti. Bidej}i naj~esto upotrebuvanite elementi, tiristorite, imaat sposobnost da vodat struja samo vo edna nasoka, kaj dvokvadrantnite naso~uva~i naponot e toj {to mo`e da gi ima obata polariteti dodeka strujata ne ja menuva nasokata. Primer na naso~uva~ so dvokvadrantni rabotni karakteristiki kako i dijagramot na rabotnoto podra~je se prika`ani na
slikata 1.10.
Negativen izlezen napon }e se pojavi ako agolot na aktivirawe na tiristorite e pogolem od 90o i ako tovarot sodr`i golema induktivna komponenta
{to }e ja odr`uva strujata vo pozitivnata nasoka i pri negativen napon. Vo toj
slu~aj naso~uva~ot vra}a energija od optovaruvaweto kon mre`ata, odnosno

1. Uvod

11

raboti vo invertira~ki re`im, {to vo dijagramot na rabotnoto podra~je

odgovara na ~etvrtiot kvadrant.
^etirikvadrantni preobrazuva~i se onie preobrazuva~i {to na svojot
izlez obezbeduvaat proizvolna kombinacija na polaritetite na naponot i strujata. Naj~esto se ostvaruva so antiparalelna vrska na dva dvokvadrantni preobrazuva~i (odnosno na paralelna vrska na naso~uva~ i invertor so dvokvadrantni karakteristiki). Naj~esto se sre}avaat pod imeto reverzibilni
preobrazuva~i ("dual convertors").
Principielnata {ema na reverzibilen konvertor (preobrazuva~) i dijagramot na rabotnite podra~ja se prika`ani na slikata 1.11.
^esto namesto reverzibilen preobrazuva~ se sre}ava i terminot
naso~uva~ (reverzibilen, ~etirikvadranten) bidej}i negovata osnovna namena e
da obezbedi uslovi za ~etirikvadrantna rabota na ednonaso~nite motori
primeneti vo elektromotorni pogoni {to baraat takov re`im rabota.

U = const
f = const

+ UO

IO
+

_
U.K.

(a)

(b)

Slika 1.11 a) reverzibilen konvertor, b) rabotno podra~je

1.3 Proektirawe na uredi od energetskata elektronika i

periferni efekti
Pri proektiraweto na uredite od energetskata elektronika treba posebno
da se vnimava na za{titata na elektronskite ventili no i na perifernite
efekti {to uredot gi ima vo odnos na mre`ata za napojuvawe i okolinata.
Vo osnova, proektiraweto na ovie uredi mo`e da se podeli na ~etiri
etapi:
1. Proektirawe na energetskiot del od uredot
2. Za{tita na energetskite elementi
3. Izbor na strategijata na upravuvawe
4. Proektirawe na logi~kite i upravuva~kite kola

1. Uvod

12

Treba da se naglasi deka osnovnata analiza na kolata od energetskata

elektronika naj~esto se bazira vrz idealni karakteristiki na upotrebenite
ventili, pri {to vlijanijata na parazitnite kapacitivnosti, induktivnosti i
otpornosti na koloto i izvorot se zanemaruvaat. Vo praktika, karakteristikite
na elementite i kolata se razlikuvaat od idealnite. Sepak, vo po~etnata faza
na proektiraweto, uprostenata analiza bazirana vrz idealni uslovi, se
poka`uva kako mo{ne korisna za razjasnuvawe na osnovnite principi na rabota
i za utvrduvawe na osnovnite karakteristiki i strategijata na upravuvawe.
Pred izrabotka na prototipot treba da se ispitaat site dopolnitelni
efekti na realnite parametri na koloto (i neidealnite karakteristiki na
komponentite) i vrz baza na toa treba da se izvr{at potrebni modifikacii.
Mnogu ~esto, denes, za ovaa namena se koristi kompjuterska simulacija na
rabotata na slo`enite kola koristej}i nekoj od simulaciskite paketi (SPICE,
EMTP, MATLAB/SIMULINK, SABER, SIMPLORER,...). Duri po realizacijata i
testiraweto na prototipot mo`e so pogolema to~nost da se zboruva za
karakteristikite na celiot ured i za negovata efikasnost.
Pri proektiraweto mora da se vodi smetka i za vlijanijata na uredot vrz
okolinata. Imeno, elementite vo energetskite elektronski preobrazuva~i vo
osnova rabotat vo t.n. prekinuva~ki re`im. Kako rezultat na toa preobrazuva~ite generiraat harmoniski komponenti na strujata i naponot i kon sistemot
za napojuvawe (obi~no distributivnata mre`a) i kon potro{uva~ot. Ova mo`e da
predizvika problemi poradi izobli~uvawa na izlezniot napon, naponot i strujata vo mre`ata za napojuvawe, kako i interferencija so komunikaciskite i
signalnite sistemi. Za opredeluvawe na ovie vlijanija vleznite i izleznite
veli~ini (napon, struja) na preobrazuva~ot se razvivaat vo harmoniski redovi.
Kvalitetot na preobrazuva~ot se opredeluva vrz baza na kvalitetot na oblikot
na struite i naponite na negoviot vlez, odnosno izlez. Eden od metodite za
podobruvawe na kvalitetot na oblikot na vleznite i izleznite veli~ini na
preobrazuva~ite e i na~inot na upravuvaweto so negovata rabota.
Energetskite preobrazuva~i mo`at da predizvikaat i elektromegnetni
pre~ki kako rezultat na zra~ewe na elektromegnetni branovi. Ovie pre~ki
mo`at da se minimiziraat so oklopuvawe na komponentite i vrskite so
zazemjeni provodni tela.

1.4 Pregled na spisanija i konferencii od energetskata

elektronika
Vo svetot, denes, se izdavaat golem broj nau~ni i stru~ni spisanija {to ja
pokrivaat oblasta na energetskata elektronika. Pokraj toa sekoja godina se
odr`uvaat i golem broj konferencii i simpoziumi na koi {to se objavuvaat
najnovite dostignuvawa od ova oblast. Vo tabelata 1.2 e daden pregled na del od

1. Uvod

13

spisanijata i konferenciite od ovaa oblast {to redovno se izdavaat, odnosno

odr`uvaat.

1. Uvod

14

Tabela 1.2 Spisanija i konferencii {to opfa}aat energetska elektronika

a) Spisanija
IEEE Transactions on Industrial Electronics
IEEE Transactions on Power Electronics
IEEE Transactions on Industry Applications
IEEE Transactions on Power Delivery
IEEE Transactions on Electron Devices
IEE Proceedings PT. B (Electric Power)
Journal of Electric Machinery and Power Systems
International Journal of Electronics

b) Konferencii i simpoziumi
IEEE Applied Power Electronics Conference (APEC)
IEEE Industrial Electronics Conference (IECON)
IEEE Power Electronics Specialist Conference (PESC)
IEEE Industry Applications Society Annual Meeting (IAS)
Europeen Power Electronics and Application Conference (EPE)
IEEE International Conference on Power Electronics, Drives and Energy Systems (PEDES)
IEEE Electron Devices International Meeting
International Conference on Solid State Devices
Power Conversion and Intelligent Motion (PCIM)
IFAC Symposium on Control in Power Electronics and Electrical Drives
IEEE International Symposium on Industrial Electronics (ISIE)
International Power Electronics and Motion Control Conference, Exhibition, Tutorials (PEMC)