TOPLOTNA RPALKA ZA SANITARNO VODO, PREZRAEVANJE IN HLAJENJE PROSTOROV

Monosti uporabe toplotnih rpalk so razline. Lahko jih uporabljamo za segrevanje sanitarne vode in posredno hlajenje prostorov. Uporaba reverzibilnih toplotnih rpalk omogoa ogrevanje in hlajenje individualnih stanovanjskih objektov. Mona je tudi uporaba odpadnega zraka kot vira toplote za T. V tem primeru se prostori v stanovanjskem objektu prezraujejo in soasno ogrevajo, kar omogoa vgrajen rekuperator toplote, v katerem se vri izmenjava izrabljenega zraka s sveim zrakom. 1. Toplotna rpalka zrak/voda za segrevanje sanitarne vode in posredno hlajenje prostora

Za pripravo tople sanitarne vode najpogosteje uporabljamo T zrak/voda, ki koristi kot vir toplote za segrevanje sanitarne vode toploto zraka. Kot vir toplote lahko uporabimo tudi podtalnico, odpadno toploto, toploto zemlje in akumuliramo sonno energijo. Toplotno rpalko namestimo v prostor (klet, shramba, podstreje, postavitev na prostor), v katerem je temperatura zraka im vija. Obmoje delovne temperature je od + 5 do + 35 C. Na ta nain lahko ogrevamo sanitarno vodo vse leto. Povprena tiri lanska druina dnevno porabi 200 do 250 litrov tople sanitarne vode temperature 50 C, za kar potrebujemo od 10 do 12 kWh energije. Toploto (6 do 8 kWh), potrebno za segrevanje vode, odvzamemo prostoru (na primer shrambi ali kleti), ki se v asu obratovanja T ohladi za 3 do 5 C. Namestitev toplotne rpalke v klet ali omogoa dodaten hladilni uinek. Temperatura zraka v kleti tako namesto 19 C do 20 C znaa priblino 16 C, kar je e primerna temperatura za doloena ivila in pijae.

Toplotna rpalka zrak/voda je lahko vgrajena v kompaktni izvedbi, prikazuje slika 1 a.

Izvedba z loenim uparjalnikom (do 10 m od hranilnika toplote), je prikazana na sliki 1 b.-

V primeru, da je razdalja med obstojeim HT in mestom namestitve zunanje enote veja od 10 m , je potrebna izvedba z vodno povezavo med HT in prenosnikom toplote (slika 1 b). Toplotno rpalko namestimo v prostor, ki ga elimo delno ohladiti (4 do 5C). Razdalja med agregatom in HT je lahko poljubna, intalacija pa mora biti toplotno izolirana. Za obtok ogrevalne vode je potrebna vgradnja obtone rpalke. Obvezna je tudi vgradnja varnostnega ventila in raztezne posode. V primeru, da razdalja med agregatom in obstojeim HT ni veja od 10 je smiselna izvedba s plinsko povezavo. Primeren prostor za vgradnjo toplotne rpalke ali uparjalnika pri izvedbi z loenim uparjalnikom in vodno povezavo pomeni prostor z minimalno prostornino 15 m3 in temperaturami od 8 do 35 C.

Toplotno rpalko zrak/voda za sanitarno vodo lahko prikljuimo tudi na obstojei hranilnik toplote. Izvedba je lahko loena, kar prikazuje slika 1c.

Na sliki 1d je prikazana kompaktna izvedba, kjer je T zrak/voda prikljuena na obstojei HT in prenosnik toplote.

2. Toplotna rpalka zrak/voda v povezavi s kotlom in SSE

Toplotna rpalka voda ima v hranilniku toplote vgrajen dodatni toplotni prenosnik, ki je lahko vezan na sistem centralnega ogrevanja (slika 1 e) ali sprejemnike sonne energije (slika 1 f).

Toplotna rpalko lahko prikljuimo tudi na obstoje sistem priprave vode, kar je prikazano na sliki 1g.

Velikost hranilnika in mo toplotne rpalke doloimo glede na dejanske potrebe po topli sanitarni vodi v doloenem asu. Hitrost segrevanja vode za toplotno rpalko zrak/voda je razvidna iz diagrama na sliki 2.

Grelno tevilo T zrak/voda znaa 3,5. e upotevamo toplotne izgube in dnevno porabo vode, lahko iz diagrama na sliki t. 3 doloimo letno grelno tevilo. Priprava tople sanitarne vode s T zrak/voda pomeni varevanje z elektrino energijo, ker priblino

2/3 energije za segrevanje vode dobimo iz okolice. Elektrina energija (1/3), je potrebna samo za pogon kompresorja. Moen je priklop na kotel centralne kurjave ali sprejemnike sonne energije. Da to lahko izvedemo, moramo imeti vgrajen dodatni prenosnik toplote. Lahko jo prikljuimo tudi na obstojei hranilnik toplote v loeni ali kompaktni izvedbi in slui kot dodatni grelnik vode akumulator. Razen tega ohlaja prostor in primerna za kleti, shrambe, podstreja .
3. Priprava tople sanitarne vode z toplotno rpalko za ogrevanje

Segrevanje sanitarne vode s T postavlja druge zahteve, kot zagotavljanje potrebne temperature ogrevne vode za talno ali stensko ogrevanje. Za pripravo tople sanitarne vode potrebujemo viji temperaturni nivo (45 do 60 C) kot pri talnem ogrevanju. To pomeni, da je letno grelno tevilo T ustrezno manje. Toplotni prenosnik v HT je lahko nameen v hranilniku ali izven njega. Povrina naj znaa minimalno 0,3 do 0,4 m2 na 1 kW ogrevne moi toplotne rpalke. Vrednost je le orientacijska, kajti prenos toplote je odvisen tudi od izvedbe hranilnika. Prav tako mora biti ustrezno dimenzionirana obtona rpalka za sanitarno vodo. Oba kroga, to je oskrba s sanitarno vodo in ogrevalni krog morata biti pravilno izvedena in vgrajena ustrezna armatura, da ni medsebojnega vpliva oziroma motenj (predvsem poleti, da se preprei neeleno ogrevanje ogrevalnega kroga). Priprava tople sanitarna vode ima prednost pred ogrevanjem, kar se dosee ustrezno regulacijsko opremo. Pri tem moramo zaradi higienskih razlogov, upotevati e dodatno segrevanje vode nad 60 C v doloenih asovnih presledkih.
4. Izvedbe hranilnikov toplote

V primeru klasine izvedbe HT sanitarna voda dalj asa ostaja v hranilniku. Na dnu hranilnika se kopii mulj, ki predstavlja gojie za bakterije in s tem tudi monost tvorbe legionel. V izvedbi, ki je prikazana na sliki 4 a. se sanitarna voda segreva s plonim prenosnikom na pretoni nain (10 do 35 l/min). Za cirkulacijo vode je vgrajena rpalka, s frekvenno regulacijo vrtljajev. Opisan sistem je mono instalirati tudi na obstojei sistem. Za opisani HT s prostornino 1000 litrov je prikazan tudi as segrevanja vode (slika 4 b).

Na sliki 4 c je prikazana povezava HT na toplotno rpalko in povezava na SSE.

Na sliki 4d je prikazana izvedba HT z instalirano reverzibilno T in povezavo za povezavo na SSE . Namesto povezave na SSE lahko izvedemo vezavo na ogrevalni kotel. Vgrajena reverzibilna toplotna rpalka, omogoa razen ogrevanja tudi hlajenje prostorov. Ogrevanje prostorov je talno/ stensko, prav tako hlajenje.

Na sliki 4 e je prikazana izvedba s hranilnikom hladne vode.

5. Toplotna rpalka za prezraevanje in hlajenje bivalnih prostorov

Prezraevanje prostorov je potrebno, da odstranimo kodljive snovi in razline vonjave. Za posamezne prostore je potrebna naslednja izmenjava zraka:

kuhinja 15 do 20 krat, garderobe 3 do 5 krat, kopalnicam sanitarije 5 do 6 krat.

Za prezraevanje in hlajenje prostorov se koristi toplotna rpalka zrak/zrak z integriranim rekuperatorjem toplote. Prostori v stanovanjskem objektu se prezraujejo in soasno ogrevajo, pri emer se koristi toplota izrabljenega zraka. V prehodnem asu zgodnji se uinek segrevanja povea z vkljuitvijo T moi 3 kW. Toplotna rpalka toplotne (5a) ima vgrajen 300 litrski grelnik sanitarne vode, elektrini grelnik za dodatno ogrevanje, procesorsko regulacijo in prikljuke za odvod zraka iz prostorov. Dovod sveega zraka je izveden z vgrajenimi termostatskimi ventili, ki samodejno priprejo koliino sveega zraka glede na nijo zunanjo temperaturo.

V ohije hranilnika toplote (HT) vgrajena toplotna rpalka, ki izkoria toploto odpadnega - odtonega zraka in segreva sanitarno vodo.. Za izkorianje odpadne toplote prezraevalnega sistema je vgrajen rekuperator toplote. Za prepreevanje zmrzovanja kondenzata pri nizkih zunanjih temperaturah se prezraevalni napravi prikljui zemeljski toplotni prenosnik - kolektor (slika 5 b) ali elektrini grelni register, ki v zimskem asu predgreje zunanji zrak. V poletnem asu pa lahko preko zemeljskega kolektorja zrak tudi ohlajamo (naprava obratuje brez rekuperacije toplote).

Na sliki 5 c je prikazana toplotna rpalka z integriranim rekuperatorjem toplote.

Zemeljski toplotni prenosnik se poloi v zemljo v globini priblino 1,2 m in pod doloenim padcem proti

stavbi (priblino 2 %). Izdelan je iz PE cevi premera 200 mm in doline 20 do 50 m. Lahko se poloi tudi ve vzporednih cevi v razmiku 1 m manjega premera. Za suha in peena je potrebno poloiti vejo dolino kot za mokra tla. Hitrost zraka v ceveh je od 1 do 1,5 m/s, zajem zraka pa mora biti preko filtra minimalno 1,5 m nad tlemi.
6. Ogrevanje in hlajenje z reverzibilno toplotno rpalko

V primeru, da toplotno rpalko koristimo za ogrevanje, ta odvzema toploto okolici in jo na vijem temperaturnem nivoju oddaja v prostor. V primeru hlajenja prostora se proces obrne, kar pomeni, da toplotna rpalka ohlaja prostor, prevzeto toploto pa oddaja v okolico. Pri pasivnem hlajenju koristimo razpololjiv medij na nizkem temperaturnem nivoju (talna voda, zemlja), pri emer toploto prenaamo preko toplotnega prenosnika na hladilno/ogrevalni sistem (kompresor T ne deluje - je pasiven).Pri aktivnem hlajenju kompresor obratuje, medij v ohlajevalnem krogotoku se aktivno ohlaja (slika 6).

7. Zakljuek

Za segrevanje sanitarne vode s toplotno rpalko imamo mnogo monosti, prav tako so razline izvedbe hranilnikov toplote. Najpogosteja je uporaba toplotnih rpalk za hlajenje kleti in shramb.Toplotne rpalke za ogrevanje, prezraevanje in hlajenje so predvsem zanimive za ogrevanje NEH in PH (nizkoenergijskih in pasivnih hi), kjer za pasivno hlajenje koristimo kot izvor hladu zemljo, vrtino ali zrak. Z vgradnjo reverzibilne toplotne rpalke pa lahko prostore tudi hladimo.
Bojan Grobovek, univ.dipl.in.str. Viri: www.ths.si www.termotehnika.si