BIOFIZIKA pisni izpit - VZOREC 1

Datum: as reevanja: 105 min Pripomoki: svinnik, kemini svinnik, ravnilo, radirka, kalkulator Ime in priimek: Vpisna tevilka: Piite itljivo in urejeno!
Potek reevanja nalog mora biti v celoti zapisan na listih, ki jih oddate. Raune prikaite z vsemi vmesnimi koraki, fizikalne enote vkljuite v vse izraune in v njihove vmesne korake. Podatki v nalogah so podani na doloeno tevilo veljavnih mest, kar je pri raunanju in zapisu vmesnih in konn ih rezultatov potrebno upotevati. Skice (fizikalne risbe) in diagrame riite itljivo, urejeno, dovolj veliko; tudi izgled skic in diagramov se ocenjuje! elimo vam uspeno reevanje kolokvija!

Fizikalne konstante: teni pospeek : g = 9,8 m/s2; masa elektrona: me = 9,110-31 kg; osnovni naboj: eo = 1,610-19 As; Planckova konstanta: h = 6,610-34 Js; hitrost svetlobe: c = 3108 m/s; atomska enota mase: u= 1,6610-27 kg; splona plinska konstanta: R = 8,3 J mol-1 K-1; gostota krvi: =1,06 g/cm3; Boltzmannova konstanta: kB = 1,3810-23 J/K; specifina toplota vode: c = 4200 J /kgK; gostota ivega srebra: Hg = 13,6 g/cm3; gostota vode: v = 1,0 g/cm3; gostota zraka; z = 1,3 kg/m3, influenna konstanta: 0=8,8510-12 As/Vm, indukcijska konstantna: 410-7 Vs/Am, Avogadrovo tevilo: 61023 mol-1

1. Pretvorite naslednje enote. Zapiite celoten postopek. a) 1,43 10 7

mJ min

b) 1,4 10-3

mmol = s

1 min

2. Spodaj je navedenih nekaj sestavljenih enot. Na rto pod enoto zapiite ustrezno fizikalno koliino: a) AVs b) AV c) kgm2/s3 ) kg/ms2 d) mol/dm3

3. Obravnavajmo polnjenje kondenzatorja. a) Skicirajte shemo ustreznega elektrinega vezja. (Opomba: Pri tem ni miljeno, da bi narisali vezavo kondenzatorja in elektrinega upora v vezju z dvema stikaloma, kot smo ga obravnavali na vajah. e pa se odloite za to vezje, morajo stikala v vezju biti pravilno vkljuena tako, da se bo kondenzator polnil.) e mislite, da je potrebno, dodajte tudi ustrezne komentarje.

b) Zapiite enabo, kako se med polnjenjem kondenzatorja spreminja napetost v odvisnosti od asa. Pojasnite fizikalni pomen koliin, ki nastopajo v tej enabi.

c) Skicirajte graf U=U(t) za polnjenje kondenzatorja in na njem prikaite pomen koliin iz enabe, ki ste jih zapisali v nalogi b) ) Predposatvimo, da smo pri eksperimentu uporabili kondenzator z elektrino kapacitivnostjo 20 F. Koliken elektrini upor moramo vezati v vezje, da bo = 5 s?

4. a) Izdelajte skico rentgenske cevi in na kratko opiite, kako nastanejo rentgenski arki.

b) Skicirajte spekter rentgenske svetlobe. Pojasnite,kako nastane zvezen in kako diskreten del spektra.

c) Izraunajte, kolikna sta najveja energija in najkraja valovna dolina fotonov v zavornem delu spektra rentgenske svetlobe, e smo pri eksperimentu nastavili pospeevalno napetost na 21 kV. Energijo izrazite v enotah J (joule) in keV.

) Pojasnite, kako nastane rentgenska slika stegnenine kosti. V ta namen izdelajte ustrezno skico in zapiite ustrezne enabe. Na osnovi enab in skice obravnavajte kljune fizikalne pojave ter podajte ustrezno fizikalno razlago.

5. a) Ocenite, kolikna je dioptrija lee zdravega lovekega oesa pri opazovanju blinjih predmetov iz normalne zorne razdalje. Manjkajoe podatke ocenite sami.

b) Neka oseba nosi oala s korekcijskimi leami katerih dioptrija D = 1,5 m-1. Pojasnite, za kakno oesno napako trpi ta oseba in opiite vzroke za nastanek te oesne napake. Ali je dioptrija oesne lee v tem primeru veja ali manja kot dioptrija zdravega oesa?

c) Do katere razdalje bo ta oseba e videla jasne predmete, e ne nosi oal?

6.* Spodnja slika prikazuje poenostavljen model sil na hrbtenico pri dvigovanju bremena FB=200 N. Trup obravnavajte kot homogeno telo s teo Fg=350 N. Rezultanta sil hrbteninih miic (sila T) ima prijemalie priblino na 2/3 celotne doline trupa merjeno od toke O. Sila R s komponentami Ry in Rx je v tem modelu rezultanta sil spodnjega dela telesa na hrbtenico. Izraunajte velikost rezultante hrbteninih miic, tj. sile T, in velikost sile R. Ostale manjkajoe podatke ocenite sami.

7. Obravnavamo navpini skok vkljuno iz poepa z odrivom in pristankom v poep. Zrani upor zanemarimo. Obkroite vse pravilne izmed spodaj navedenih izjav: - Kinetina energija teia telesa se spreminja samo med odrivom osebe od tal. - Med odrivom osebe je vsota kinetine in potencialne energije konstantna. - Miice opravijo delo le med odrivom od tal; pri tem je opravljeno delo enako vsoti kinetine energije in potencialne energije teia telesa. - Med letom osebe je kinetina energija konstantna. - Med letom osebe je konstantna vsota kinetine in potencialne energije teia telesa. - Tik pred odrivom ima teie telesa najvejo kinetino energijo. - e je dolina poepa kraja od doline odriva, potem miice med odrivom ne opravijo enakega dela, kot med poepom. 8. Po ili s polmerom 1,5 cm tee kri s hitrostjo 15 cm/s. Na nekem mestu se ila zoi, tako da se polmer ile zmanja za 50%. Stenoza naj bo dolga 5 cm. Gostota krvi je 1060 kg/m3 , viskoznost krvi pri temperaturi 37 OC pa 2,7103 Ns/m2. a) Nariite skico in na njej oznaite polmer irega in ojega dela ile ter temu ustrezno vriite tudi vektorja hitrosti krvi v irem in ojem delu ile. Vektorja obeh hitrosti naj po velikosti ustrezata obema hitrostima (glejte nalogo c)).

b) Doloite volumski pretok krvi skozi ilo . Izrazite ga z enotami cm3 /s in l(liter) /min.

c) Kolikna je hitrost krvi v ojem delu ile? Izraunajte.

) Pojasnite, kaj pomeni laminaren in turbulenten tok tekoine.

d) Kolikna je razlika tlakov v krvi med ojim in irim delom ile? Izraunajte.

e)** Izpeljite enabo razlike tlakov med ojim in irim delom ile v odvisnosti od polmera ile na mestu stenoza. Skicirajte to odvisnost.

9. Pri eksperimentu z zvokom smo se lahko prepriali, da zvok z razlinimi frekvencami, toda enake jakosti, sliimo razlino glasno. Pri doloenih frekvencah smo zvok sliali e izrazito glasneje kot pri drugih. OPOMBA: Upotevajte eksperimentalno nastavitev iz vaj. a) Ocenite tri najnije frekvence zvoka, za katere priakujemo, da bomo zvok sliali izrazito glasno.

b) Skicirajte krajevni potek 1. vzbujenega nihajnega naina zvonega stojeega valovanja v zunanjem sluhovodu uesa ob tirih razlinih trenutkih t=0, t=t0/4, t=t0/2 in t=3t0/4. Obliko stojeega valovanja ob asu t=0 izberite sami.

10. Ali lahko elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov, katerih frekvenca je 1800 MHz , ionizira doloeno skupino na molekuli DNK, katere ionizacijska energija je 4 eV? Odgovor utemeljite z ustreznim izraunom.

11. Na sliki je prikazan EKG neke osebe.

a) Kaj prikazuje zgornji diagram (obkroite enega ali ve pravilnih odgovorov): - elektrino napetost v odvisnosti od frekvence - frekvenco srnega utripa v odvisnosti od asa - elektrino napetost v odvisnosti od asa - razliko potencialov v odvisnosti od asa - razliko frekvenc srnega utripa v odvisnosti od asa - razliko potencialov v odvisnosti od frekvence b) Na diagramu oznaite osi z ustreznimi fizikalnimi koliinami in enotami ter razdelite koordinatne osi z ustrezno velikimi razdelki. c) Iz diagrama doloite najkraji in najdalji as enega srnega utripa, izraunajte minimalno in maksimalno frekvenco srnega utripanja in jo izrazite v enotah min-1.

) Doloite povpreno frekvenco srnega utripa v enotah min-1 za celoten asovni interval.

12. V spodnji tabeli so podani podatki eksperimenta, pri katerem smo merili, kako se polmer kronice, po kateri se giblje elektron v magnetnem polju, spreminja v odvisnosti od pospeevalne napetosti, s katero smo pospeili elektrone. r [cm] 0 1,1 1,5 1,7 2,4 Up [kV] 0 1,0 2,0 3,0 4,0 Odvisnost r =r (Up) je podana z enabo:

1 2mU p , B e

kjer je m masa elektrona, Up pospeevalna napetost, e absolutna vrednost naboja elektrona in B gostota magnetnega polja, ki je pri eksperimentu znaala 10-2 T.

a) Na spodaj pripravljeno mreo nariite diagram r =r (Up). Tokam ustrezno priredite krivuljo. b) Iz diagrama doloite pri kateri napetosti je polmer enak 0,5 cm.

c) Skicirajte linearizirani diagram med spremenljivkama r in Up in iz naklona linearizirane odvisnosti doloite vrednost razmerja e/m , seveda z ustrezno enoto.