KRISTUS ToJeMojaBeseda

To je Moja Beseda
A in Omega
Jezusov evangelij,
Kristusovo razodetje,
ki ga svet ne pozna
Kristus, klju~
za vrata ‘ivljenja
Univerzalno ivljenje
Copyright:
Universelles Leben, Haugerring 7
W-97006 Würzburg
Vsebina
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Jaz Sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
V imenu Najsvetej{ega.
Amen
Prolog
1. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Obljuba rojstva Janeza
Krstnika
2. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
îsto spo~etje Jezusa Kristusa
3. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Rojstvo in poimenovanje Janeza Krstnika
4. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Rojstvo Jezusa Kristusa
5. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
Po~astitev modrih in Herod
6. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Jezusovo otro{tvo in mladost
7. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
Janezov govor o pokori
8. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
Krst Jezusa, Kristusa
9. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
[tiri sku{njave
10. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Jo‘ef in Marija pripravita Jezusu praznovanje -
Andrej in Peter najdeta Jezusa
11. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Marija Magdalena mazili Jezusa
12. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
Svatba v Kani - Ozdravljenje v Kafarnaumu
13. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Prva pridiga v shodnici
14. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
Poziv za Andreja in Petra - Dreser psov - Bogati
15. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
Ozdravljenje gobavca, hromega in gluhega
16. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Poziv za Mateja - Novo vino v starih mehovih
17. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Jezus odpo{lje dvanajstere
18. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126
Odpo{iljanje dvainsedemdeseterih
19. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132
Jezus u~i moliti
20. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
Vrnitev dvainsedemdeseterih
21. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155
Jezus graja krutost do konja
22. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179
Obujenje Jairove h~ere
23. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
Jezus in Samarijanka
24. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
Jezus obsodi krutost -Zdravi bolne in izganja hudi~e
25. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Govor na Gori (1. del)
26. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255
27. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 283
28. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299
Jezus re{i ‘ivali in potrdi Janeza Krstnika
29. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311
Nasi~enje pettiso~ih - Jezus hodi po vodi
30. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321
Kruh ‘ivljenja in ‘iva vinska trta
31. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336
Kruh ‘ivljenja - Petrovo priznanje - Gonja~ kamel
32. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 359
Bog kot hrana in pija~a - Pomen mesa in krvi
33. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 366
O krvnih daritvah in opro{~anju grehov -
Ozdravljenje ob ribniku Betesda
34. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 372
Jezusova ljubezen do vseh stvaritev
35. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 376
Prilika o usmiljenem Samarijanu - Marija in Marta
36. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 385
Pre{u{tnica - Farizej in cestninar
37. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390
Ponovno rojstvo du{e
38. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 394
O ubijanju ‘ivali - Obujenje mladeni~a iz Naina
39. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404
Sedem prilik o nebe{kem kraljestvu
40. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 408
Jezus razkrije prilike o nebe{kem kraljestvu
41. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415
Spreobrnitev lovca na pti~e - Ozdravitev slepega
42. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 420
Jezus u~i o zakonski zvezi - Ozdravljenje desetih go-
bavcev
43. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 428
Bogata{ in nebe{ko kraljestvo -
Zapovedi o~i{~evanja
44. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438
Priznanje dvanajsterih - Nosilni stebri skupnosti
45. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448
Iskanje znamenj - Ne~isti duh -
Jezusovi star{i in bratje in sestre - Zemeljsko bogastvo
46. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 456
Jezusovo poveli~anje - Dvanajst zapovedi
47. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 466
Pravilno razumevanje zapovedi - Prilika o bogatem
mo‘u in bera~u Lazarju
48. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 476
Jezus nahrani tiso~ ljudi in zdravi na soboto
49. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481
Resni~ni Bo‘ji tempelj
50. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 490
Kristus, Lu~ sveta
51. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 497
Resnica osvobaja - O pravilnem razumevanju
zapovedi
52. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512
Jezus pojasni Svoje predhodno bivanje
Verovati pomeni razumeti
53. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520
Ozdravitev sleporojenega -
Vpra{anje Sadujcev po vstajenju
54. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526
Zasli{anje sleporojenega - U~enci - kot Kristusovo
duhovno telo
55. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 533
Kristus, dobri pastir - Eno z O~etom
56. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541
Obujenje Lazarja
57. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 546
O majhnih otrocih - Prilika o ribah - Odpu{~anje
grehov
58. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 559
Veselje nad skesanim gre{nikom -
Prilika o izgubljenem sinu
59. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 565
O budnosti -
Cestninar Zahej
60. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 574
Jezus obsodi pismouke in farizeje
za hinavce
61. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 583
Jezus napove konec obdobja
62. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 600
Prilika o desetih devicah
63. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 603
Prilika o talentih
64. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 607
O bitju Boga
65. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 620
Marija Magdalena opravi poslednje maziljenje -
Priprava na izdajo
66. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 624
U~enje o popolnosti
67. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 630
Prihod v Jeruzelem - Kon~na sodba
68. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 638
Prilike o Bo‘ji sodbi
69. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 649
O smrti, ponovnem rojstvu in ‘ivljenju
70. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 658
Jezus kara Petra zaradi njegove togotnosti
71. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 669
î{~enje templja
72. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 674
Jezusove poslovilne besede
73. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 681
Prava vinska trta
74. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 692
Jezus pripravlja Svoje u~ence na prihajajo~e dogod-
ke
75. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 700
Zadnja pashalna ve~erja
76. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 713
Umivanje nog - Zadnja ve~erja
77. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 735
Trpljenje v vrtu Getsemani
78. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 740
Judova izdaja - Petrova zatajitev
79. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 744
Zasli{evanje pred velikim duhovnikom Kajfo
80. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 748
Judovo kesanje
81. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 752
Zasli{anje pred Pilatom
82. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 763
Kri‘anje Jezusa
83. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 779
Jezusov pogreb
84. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 782
Jezusovo vstajenje
85. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 789
Vstali Jezus se je prikazal dvema u~encema
v Emavsu
86. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 793
Jezus se prika‘e v templju,
in prenehali so s krvavimi daritvami
87. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 796
Jezus se prika‘e Svojim u~encem
88. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 808
Osmi dan po vstajenju
89. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 818
Jezus se pojavi pri Genezare{kem jezeru
90. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 825
Kaj je resnica?
Predgovor k pravilom
verske skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 835
91. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 837
Pravila skupnosti (1. del)
92. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 850
93. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 863
94. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 871
95. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 883
Vnebohod
96. POGLAVJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 900
Izlitje Svetega Duha
Epilog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 930
Bo‘ji zakoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 931

za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa
Poro~ilo prakristjanov Zavezne skupnosti Novi Je-
ruzalem v Univerzalnem ‘ivljenju za Kristusovo zgo-
dovinsko razodetje To je Moja Beseda
o razvoju, izgradnji in strukturi Kraljestva miru
Jezusa Kristusa (stanje l. 1990) . . . . . . . . . . . 943
Za razumevanje tega dela:

Bo‘je prero{tvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 959
Knjige in kasete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 965
Predgovor
brata Emanuela,
keruba bo‘anske modrosti
Marsikateremu bralcu je nerazumljivo, da je Kristus,
Bo‘ji Sin, posegel po na dale~ nepoznanem evangeliju
in ne samo, da na njem gradi, ampak ga tudi razlaga,
popravlja in poglablja, to je tudi dopolnjuje.
Razlog za to je naslednji:
Kr{~anske vere in skupnosti ter {tevilni biblijski izve-
denci so si prilastili “svojo biblijo”, o kateri mislijo, da
je celotna in ~ista resnica. Zmotno so prepri~ani, da je
v njihovi bibliji dana Bo‘ja beseda enkrat in za vse ~ase
in da je s tem zaklju~ena. Zato Kristusu, Odre{eniku
vseh du{ in ljudi, ni bilo mo‘no razlo‘iti, popraviti in
poglobiti te knjige, njihove biblije, znotraj {e obstoje~ih
kr{~anskih ver in skupnosti, ki ve‘ejo nase.
Kristus je zato {el druge poti; resnico je razodeval in
jo razodeva zunaj kr{~anskih ver in skupnosti, ki ve‘e-
jo. Kajti vsa bitja in ljudje naj spoznajo Boga, ve~no
Svetlobo, neomejeno Resnico. Vsem je dana svobodna
volja, da jo sprejmejo ali odklonijo.
Kristus, Sin ‘ivega Boga, Odre{enik vseh ljudi in
du{, je navdihovalec v Svojem Delu odre{enja, v Uni-
verzalnem ‘ivljenju, iz katerega izhaja Kraljestvo miru
Jezusa Kristusa. Na za~etku tega desetletja >@ je
prosil nekaj bratov - ki so bili vsi, razen enega, biblijski
izvedenci - da naj izpi{ejo bistveno iz Stare in Nove zaveze.
11
Kristusova ‘elja je bila in je, da se zapi{ejo dejstva iz
Njegovega ‘ivljenja in mi{ljenja kot Jezusa iz Nazareta,
da bodo kasneje zgodovinsko poro~ilo za tiste, ki ‘ivijo
v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa in so po Njem postali
skoraj popolni.
V Svojem razodetju je rekel tem bratom smiselno:
Vzemite v roke svetopisemska besedila, ki vam jih
bom dovedel in va{a duhovna zavest naj drsi prek bese-
dil. To pomeni: Berite z o~mi resnice - ne pa z razu-
mom, kajti razum megli oko in smisel za resnico. Oko
resnice se bo nato ustavilo na tistih mestih besedila, ki
vsebujejo resnico in so bistvena za sedanjost in prihod-
nost, kajti polo‘il jo bom v va{a srca. Nato bom skozi
vas razlagal in poglabljal. To so Bo‘je besede, ki so jih
prejeli veliki preroki in razsvetljeni iz Duha resnice kot
videnja za dana{nji in prihodnji ~as.
Njegov nagib je bil in je, da bodo Njegovi zdaj in
skoraj popolni ljudje prihodnjega ~asa v Kraljestvu mi-
ru lahko brali in podo‘ivljali to, kar je prinesel ~love{-
tvu kot Jezus iz Nazareta - in kdo je bil in v Duhu je.
Ko bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa neko~ obseglo vso
Zemlji, je v ljudeh odre{enje zaklju~eno, ker se bodo v
Kraljestvu miru utele{ale samo {e skoraj popolne du{e.
V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa je postalo duhov-
no znanje nepomembno, ker so se skoraj popolni ljudje
pribli‘ali bo‘anskemu, ker so modri in jim ni treba ve~
iskati modrosti prek duhovnega znanja. Tudi {tevilne
verzije Svetega pisma, na katere se verstva v tem ~asu
>@, {e naslanjajo, bodo potem nepomembne. Kajti
12
kdor je dosegel bo‘ansko modrost, ta je razvil svojo
duhovno zavest, in njegovo ~isto duhovno telo, v kate-
rem u~inkuje bistvo neskon~nosti polno, je nato zanj
knjiga bo‘anske modrosti. Ko Kraljestvo miru Jezusa
Kristusa obse‘e vso Zemljo, ne bo ve~ ~love{kih del.
^love{ka dela so tudi verstva in njihove biblije, v kate-
rih je marsikaj, kar so vnesli po lastni presoji in so iz
njih u~ili, kar se jim je zdelo zaradi njihovega konfesio-
nalnega mi{ljenja nujno.
Mnogo duhovnih bitij se je utelesilo za Delo odre-
{enja. Je kot velik mozaik, ki vsebuje vse {tiri ravni
o~i{~evanja vklju~no z Zemljo. Vsako teh duhovnih bi-
tij je sprejelo nalogo v Delu odre{enja; v svoje duhovno
telo je sprejelo kot svoj dele‘ naro~ila enega ali ve~ “mo-
zai~nih kamen~kov”, da bi lahko med zemeljskim biva-
njem izpolnilo to, kar je prevzelo kot naro~ilo. Ta dele‘
naro~ila je torej vtisnjen v du{o in ga mora izpolniti.
Marsikatera duhovna bitja so sprejela v svoje mo-
zai~ne kamen~ke ve~ mo‘nosti. To pomeni: ê duhov-
no bitje ni izpolnilo naro~ila, zaradi katerega se je ute-
lesilo, potem mora “dolg”, ki se je za~rtal v njegovo
duhovno telo, izpolniti na drug na~in - ali v naslednji
inkarnaciji ali v krajih o~i{~evanja.
Ko pa je pri{el trenutek, ko mora biti ta mozai~ni ka-
men~ek naro~ila na Zemlji vstavljen, tedaj prevzamejo
druga utele{ena bitja to, ~esar njihovi bli‘nji v naro~ilu
niso izpolnili - zaradi svojih obremenitev ali zapeljeva-
nja satana ~utov. Ta mozai~ni kamen~ek, ki so ga zdaj
izpolnila druga utele{ena duhovna bitja, torej ljudje, se
13
nato sicer zbri{e v potencialu naro~ila za Zemljo. Tisto
duhovno bitje pa, ki je zamudilo pravo~asno izpolniti
svoj dele‘ v odre{ilnem naro~ilu, mora to poravnati
drugje.
ê tako tu in tam ostanejo Kristusu vrata zaprta, po-
tem gre druge poti, kot se je to zgodilo npr. pri tej knji-
gi To je Moja Beseda.
ê Gospod nagovori duhovne darove v ~loveku, ~e
spomni npr. te brate na njihovo duhovno naro~ilo, po-
tem ima tudi knez tega sveta mo‘nost, da jih preskusi
in mogo~e zapelje - torej tudi tiste, ki ‘ivijo kot ljudje
med ljudmi, da bi prinesli svetu resnico in mir. V kra-
ljestvu svetlobe so se odlo~ili, da bodo v zemeljski ob-
leki izpolnjevali Bo‘ja dela ter slu‘ili Kristusu in svojim
bli‘njim v svetu, ki je obmo~je teme. Toda vsak trenu-
tek je vsak ~lovek na razpotju - pred odlo~itvijo za Bo-
ga ali proti Njemu.
Bratje, ki so se utelesili z duhovnim naro~ilom, da

bodo napisali delo, ki je pomembno zdaj in za prihod-
nost, so podlegli ~love{kemu. Tega, kar so vstavili v
svoja duhovna telesa, niso mogli izpolniti po na~rtu.
Tako se je na{la druga pot, odprla se je druga mo‘nost:
pot po na{i sestri, Bo‘ji prerokinji in poslanki. Kajti za-
pis knjige To je Moja Beseda je bistveni zidak Gospo-
dovega dela v Univerzalnem ‘ivljenju, ker so imela svoj
pomen predvsem v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.
Vsebuje vse pomembne dogodke, ki jih je do‘ivel in
pretrpel Kristus, vladar Kraljestva miru, kot Jezus iz
14
Nazareta. Kajti s Svojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem ter z
ljubeznijo do ljudi je prinesel odre{enje.
Na Zemlji bo nastalo Njegovo kraljestvo miru edino
po njegovem dejanju odre{enja. Na njej pa bodo bivali
bla‘eni, torej skoraj popolni ljudje in jo bodo vse bolj
posedovali, ker se vladarstvo teme bli‘a koncu. Kajti
od Njegovega na kri‘u “Dopolnjeno je” se satansko vse
bolj ve‘e. Ko bo neko~ Kraljestvo miru obseglo Zem-
ljo, potem je satansko zvezano. To je postalo mo‘no
samo zaradi odre{enja!
Kristus, Odre{enik vseh ljudi in du{, ima torej veliko
poti, da dose‘e, kar je pomembno za dana{nji ~as
>@, zlasti pa {e za Novi.
Knjiga To je Moja Beseda ni bila neposredno naro-
~ilo za na{o sestro, Bo‘jo prerokinjo in poslanko. Spre-
jela je mo‘nost, ki ji je bila dana s tem da je knjigo Je-
zusov evangelij* vzela kot osnovo za razodetje To je
Moja Beseda. Kristus ji je pri{el s to knjigo naproti, ker
sprejeti tak{no delo za sedanjost in prihodnost ni bila
naloga, ki je bila neposredno v njenem naro~ilu. Kri-
stus je med drugim rekel na{i sestri smiselno:
Ker je treba zdaj ubrati drugo pot, ti pa si predvide-
na za duhovne naloge svojega neposrednega naro~ila,
ti s tem zapisom ho~em priti naproti - kolikor je to na
Zemlji sploh mogo~e. Da lahko izpolnjuje{ neposredne
* Jezusov evangelij. Kaj je bilo pred 2000 leti? (Rottweil 1986) - tukaj tu-
di na kratko imenovan Jezusov evangelij.
15
naloge za to zemeljsko ‘ivljenje in ker je ~as za to dra-
gocen, bom gradil na knjigi Jezusov evangelij s pojasni-
li, popravki in poglobitvami.
Knjiga, ki jo ljudje imenujejo Jezusov evangelij, vse-
buje - kljub prevodu in besedam, ki imajo v dana{njem
~asu >@ druga~en pomen - globoke vpoglede v do-
godke, ki so se zgodili med Mojim zemeljskim ‘ivlje-
njem Jezusa iz Nazareta.
Ti ‘ivi{ v zemeljski obleki. Zato ti ni treba pisati z veli-
ko truda povsem novega dela, ki bi te dalj ~asa oviralo
opravljati naloge tvojega neposrednega naro~ila.
Zato gradi Kristus na obstajajo~i resnici, ki je v knjigi
Jezusov evangelij. Pojasnjuje jo, popravlja in poglablja
ter tako po na{i sestri izpolnjuje to, kar je v naro~ilu
odre{ilnega dela: dati zgodovinsko delo za Kraljestvo mi-
ru Jezusa Kristusa, delo To je Moja Beseda*.
Ker miruje volja na{e sestre v Bo‘ji volji, ki jo izpol-
njuje, je zraslo iz knjige Jezusov evangelij delo To je
Moja Beseda.
To delo bo dobilo svoj polni pomen {ele v Kraljestvu

miru Jezusa Kristusa.
Vseeno, ali ga bodo brali ljudje zdaj ali v prihodnosti
- vse do polnega razvoja Kraljestva miru - Kristus je in
* V tem delu je originalno besedilo iz knjige Jezusov evangelij, kot tudi na

novo razodeto besedilo k posameznim odlomkom, ki je natisnjeno s
pokon~nimi ~rkami.
16
ostaja isti: Sovladar nebes, in mi smo z Njim kot bratje
in sestre od ve~nosti do ve~nosti.
Dokler u~im po na{i sestri, po Bo‘ji prerokinji in po-
slanki, se za ljudi imenujem brat Emanuel. V Bo‘jem
Duhu sem kerub bo‘anske modrosti, odgovorni v odre-
{ilnem delu Jezusa Kristusa.
V Kraljestvu miru deluje nato samo ve~ni zakon lju-
bezni. Potem ne bodo ve~ potrebni nauki in razlage
ve~nega zakona.
Sem in ostajam Bo‘ji angel zakona, varuh bo‘anske
modrosti.
Mir!
17
Jaz Sem
Moje besede Jezusa iz Nazareta niso bile prazno be-

sedi~enje farizejev in pismoukov, ki so govorili ljudstvu
dopadljivo, zato da bi dosegli priznanje, hvalo in pla~i-
lo. Moje besede Jezusa iz Nazareta so bile jasne in
nedvoumne - tak{ne so tudi Moje besede Kristusa, ki
te~ejo po Mojem instrumentu, po Moji prerokinji, ‘ar-
ku bo‘anske modrosti.
Samo gre{niki, tisti, ki so hoteli vztrajati v grehu, so
govorili Meni, Jezusu iz Nazareta: “Tvoja beseda je tr-
da. Kdo jo lahko prenese?” Ve~ni zakon je absoluten.
In kdor ga sli{i, ta spozna, da od ljudi zahteva odlo~itev
in doslednost - ali za Boga ali proti Njemu. Kdor pa se
ne bi rad odlo~il, ker je sam smetana na mleku, in bi
rad sam posnel mleko, kar pomeni, od vsega nekaj do-
bil zase in se s tem sam okoristil, ta govori o trdoti ve~-
nega zakona.
Jaz Sem zakon, absolutnost. Tisti, ki je neodlo~en, je
trd do svojih soljudi, vendar pa blag kot mleko, ~e gre
za njegovo osebno stvar, za njega samega. Ho~e se gi-
bati samo na povr{ju - prav tako kot smetana na mleku
- in no~e doumeti globine, resni~nega, ker ve~ni zakon
zahteva od njega doslednost.
Kdor bere Moje besede in jih zavr‘e z argumenti
nekdanjih pismoukov in farizejev ter njihovih prista{ev
- “Njegova beseda je trda. Kdo jo lahko prenese?” - ta
naj jih pusti vnemar, dokler se ne bo spoznal kot dana{-
18
nji farizej in pismouk, ki ponovno ne mara sprejeti Kri-
stusa, Jaz Sem, ker se no~e odlo~iti za resnico.
Moje besede so vsezakon, ve~ni zakon; zahtevajo od-
lo~itev za Mene ali proti Meni. Kdor lahko to dojame,
ta naj dojame. Kdor pa jih ho~e pustiti vnemar, ta naj
jih pusti. Vsak nosi to, kar je - in za to, kar je, nosi od-
govornost sam pred vsezakonom, Bogom.
Ti si svoj ob~utek, svoja misel, svoja beseda in svoje
dejanje. Po tem se meri!
19
V imenu Najsvetej{ega.
Amen
Tukaj se za~enja evangelij Jezusa, Kristusa, Davido-

vega potomca iz Jo‘efa in Marije po mesu in Bo‘jega Si-
na iz Bo‘je ljubezni in modrosti po Duhu.
Prolog
Ve~na misel je
od ve~nosti do ve~nosti,
in ve~na misel je Beseda,
Bo‘ja Beseda je ve~ni praob~utek,*

je svetloba in mo~ -
in Beseda je dejanje,
in vse tri so eno v ve~nem zakonu;
in zakon je pri Bogu,
in zakon izhaja iz Boga.
Bog je ve~ni zakon.

Sije iz Osrednjega prasonca
skozi vsa kraljestva neskon~nosti
* Z besedilom, ki je pisano s pokon~no pisavo, Kristus pojasnjuje, po-

pravlja in poglablja ustrezna mesta iz knjige Jezusov evangelij.
20
in skozi vsa ~ista bitja,
skozi vso ~isto bit.
Vse je ustvarjeno iz zakona,
in ni~, kar obstaja,
ni ustvarjeno brez njega.
V Besedi sta ‘ivljenje in snov,

ogenj in svetloba.
Bo‘ja Beseda je ‘ivljenje in snov,

je ogenj in svetloba.
Ljubezen in modrost
sta eno za odre{enje vseh.
Zato je pri{la iz ljubezni modrost

in biva med ljudmi,
da bi le-ti prejeli,
kar jim ho~e povedati Bog,
ljubezen in modrost -
danes >@ v velikem ~asu,
ko se rodovi osvobajajo
iz utesnjenega in tegobnega ‘ivljenja.
In svetloba sveti v temi,

in tema je ne skriva.
Svetloba je mo~,
21
sila in oblast.
Beseda je ‘ivljenje podarjajo~i ogenj,
in medtem ko osvetljuje ta svet,
postane ogenj in svetloba v vsaki du{i,
ki stopi v svet.
Jaz Sem v svetu,*
in svet je v Meni;
in svet tega ne ve.
Jaz Sem v svetu

in presvetljujem svet -
vendar svet tega ne ve.
Pridem v Svojo lastno hi{o,

in Moji prijatelji Me ne sprejmejo.
Toda vsem, ki sprejmejo in poslu{ajo,
je dana mo~,
da postanejo Bo‘ji sinovi in h~ere,
in prav tako tistim, ki verujejo v Sveto ime,
ki niso rojeni iz volje mesa in krvi,
temve~ iz Boga.
Pridem v Svojo lastno hi{o,

k vsem du{am in ljudem,
in Moji prijatelji Me sprejmejo.
* Vsi zaimki in nazivi, ki se nana{ajo na Jezusa Kristusa, na Boga, in ob-

lika Jaz Sem so v knjigi pisani z veliko za~etnico.
22
Toda vsem, ki Me sprejmejo
in Me poslu{ajo,
je dana mo~,
da zavestno postanejo Bo‘ji sinovi in h~ere,
in prav tako tistim,
ki verujejo v Sveto ime
in po njem ‘ivijo,
ki ne podle‘ejo volji
mesa in krvi,
temve~ izpolnjujejo Bo‘jo voljo.
Ti so zavestno rojeni iz Boga.
In Beseda je postala meso in biva med nami

in videli smo Njegovo veli~astnost polno milosti.
Glejte dobroto in resnico

in lepoto B O G A !
23
1. POGLAVJE
Obljuba rojstva Janeza

Krstnika
Janez Krstnik;
njegovo poreklo in naloga v Delu odre{enja (4-6).
Razlaga Zaharijeve nemosti (8)
1. V ~asu Heroda, kralja Judeje, je ‘ivel duhovnik iz

Abijevega rodu, ki mu je bilo ime Zaharija, in njegovi ‘e-
ni, izmed Aronovih h~era, je bilo ime Elizabeta.
2. Oba sta bila pobo‘na pred Bogom in ‘ivela sta po
vseh Gospodovih zakonih in zapovedih brez graje. Otro-
ka pa nista imela; ker Elizabeta ni bila rodovitna, in oba
sta bila ‘e zelo v letih.
3. In zgodilo se je, da je bil na vrsti, da opravi duhov-
ni{ko slu‘bo. Po bogoslu‘nih obi~ajih ga je zadel ‘reb, da
za‘iga kadilo, ko vstopi v tempelj Jehove in vsa mno‘ica
je bila zunaj in je molila ob uri kadilne daritve.
4. In prikazal se mu je Gospodov angel, in stal je nad
kadilnim oltarjem. In ko ga je Zaharija zagledal, se je
vznemiril in spreletel ga je strah. Toda angel mu je rekel:
“Ne boj se, Zaharija; kajti tvoja molitev je usli{ana in
tvoja ‘ena Elizabeta ti bo rodila sina; daj mu ime Janez.
5. In vesel bo{ in radosten in mnogi se bodo veselili
njegovega rojstva, kajti velik bo v Gospodovih o~eh in ne
bo u‘ival mesa in pil mo~nih pija~ in ‘e v materinem te-
lesu bo napolnjen s Svetim Duhom.
24
6. In veliko Izraelovih otrok bo spreobrnil k Bogu, nji-
hovemu Gospodu. In on bo hodil pred Njim z Elijevim
duhom in mo~jo, da spreobrne srca o~etov k otrokom in
nepokorne k modrosti pravi~nih in naredi ljudstvo dov-
zetno za Gospoda.” (Pog. 1, 1-6)
Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

in poglabljam besedo:
Te besede je smiselno sli{al Zaharija v svojem srcu.
Kajti Bog in Njegovi angeli nimajo ~love{ke govorice.
V Janezu ni bil utele{en kerub Bo‘je volje, na zemlji
imenovan Elija; ampak Elijev duh je obsijal Janeza.
Bitje, ki se je utelesilo v Janezu, je v duhu neposred-
ni naslednik keruba bo‘anske volje.
Tudi Janez je ‘e imel nalogo od Boga, da kli~e in u~i
Izraelove otroke. Spreobrnili naj bi se in postali eno
ljudstvo, da bi Me sprejeli in razumeli, ko bom pri{el
kot Kristus v Jezusu v meso. Kajti z njimi sem hotel
izpolniti naro~ilo odre{enja. Izpolnil sem Delo odre-
{enja - vendar ne z izraelskim ljudstvom, temve~
osamljen v Bogu.
Ker Izraelovi otroci niso sli{ali, se je Bo‘ji na~rt za-

vlekel. Vseeno pa se izpolnjuje, kajti Bog ne pozna ~a-
sa. Kli~e tako dolgo, dokler ne postanejo Bo‘ji otroci
eno ljudstvo in ne izpolnjujejo Bo‘je volje. Potem bo-
sta Izrael in Jeruzalem tam, kjer ljudje delajo po Bo‘ji
volji.
25
7. In Zaharija je rekel angelu: “Po ~em naj to spoz-
nam? Kajti star sem in moja ‘ena je v letih.” Angel mu je
odgovoril in rekel: “Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bo-
gom, in poslan sem, da govorim s tabo in ti sporo~im to
veselo novico.
8. In glej, onemel bo{ in ne bo{ mogel govoriti do dne,
ko se bo to spolnilo; potem naj se ti razve‘e jezik, da lah-
ko verjame{ mojim besedam, ki se bodo spolnile ob svo-
jem ~asu.” (Pog. 1, 7-8)

Angel Gabriel je kerub bo‘anskega usmiljenja. Za-
hariji ni vzel govora Gospodov angel, ustra{il se je an-
gelove mogo~ne svetlobe in dvomil je v to, kar je videl
in sli{al, in to mu je ohromilo glasilke. Gospodov zakon
ne ve‘e. Du{am in ljudem ne nalaga niti kazni niti stisk.
To so u~inki vzrokov, ki so jih ustvarili ljudje sami.
9. In ljudje so ~akali na Zaharijo in se ~udili, da je ta-

ko dolgo ostal v sveti{~u. Ko pa je pri{el ven, ni mogel z
njimi govoriti, in spoznali so, da je imel v sveti{~u videnje;
kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je nem.
10. In zgodilo se je, ko je minil ~as njegove slu‘be, da
je {el domov v svojo hi{o. In po tistih dneh je bila njegova
‘ena Elizabeta nose~a, pet mesecev se je skrivala in je go-
vorila: “Torej mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl na-
me, da mi je odvzel sramoto pri ljudeh.” (Pog. 1, 9-10)
26
2. POGLAVJE
îsto spo~etje Jezusa Kristusa
Prvo opozorilo na Davidov rod

in njegovo naro~ilo (5). Iskra odre{enja - Re{iti se greha (6).
Gospodov angel je govoril Mariji v svetlobni govorici nebes (8).
Stara predstava Boga, ki kaznuje; Bog ljubezni, ki ga je razodel
Kristus (17). Razveza Stare zaveze - Nova zaveza - Himna
prihajajo~emu Kraljestvu miru (25)
1. In v {estem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v

mesto v Galileji z imenom Nazaret k devici, zaro~eni z
mo‘em, ki mu je bilo ime Jo‘ef, iz Davidove hi{e, in de-
vici je bilo ime Marija.
2. Jo‘ef pa je bil po{ten in pameten mo‘ in spreten je
bil v vsakovrstnem obdelovanju lesa in kamenja. Marija
pa je bila tanko~utna in jasnovidna du{a in tkala je tan-
~ice za tempelj. In oba sta bila ~ista pred Bogom. In od
obeh je bil Jezus-Marija, ki mu je ime Kristus.
3. In angel je vstopil pri njej in rekel: “Pozdravljena,
Marija, na{la si milost; kajti Bo‘je materinstvo je s tabo,
blagoslovljena si med ‘enami in blagoslovljen je sad tvo-
jega telesa.”
4. In ker ga je videla, so jo njegove besede zmedle in
premi{ljevala je, kaj naj pomeni ta pozdrav. In angel ji je
rekel: “Ne boj se, Marija, na{la si milost pri Bogu. Glej,
spo~ela bo{ v telesu in rodila sina, ki bo velik in se bo
imenoval Sin Najvi{jega.
27
5. In Bog, Gospod, Mu bo dal prestol Njegovega o~eta
Davida in kraljeval bo v Jakobovi hi{i za vedno in Njego-
vemu kraljestvu ne bo konca.”
6. Marija pa je rekla angelu: “Kako se bo to zgodilo, ko
pa ne poznam nobenega mo{kega?”... (Pog. 2, 1-6)

David je po mesu prao~e vseh bitij lu~i, ki so sprejela
naro~ilo odre{enja. Z Mano bodo ustanovila Kraljestvo
miru Jezusa Kristusa in ga gradila v dolgih ~asovnih
obdobjih. Pri tem se bo gosta materija postopoma pre-
finjala, dokler ne bo postala - v zadnji fazi Kraljestva
miru Jezusa Kristusa - finej{a, svetlobnosnovna materi-
ja. Zato se glasi: In Bog, Gospod, Mu bo dal prestol
Njegovega prao~eta na Zemlji, Davida.
Besede “Kako se bo to zgodilo, ko pa ne poznam no-
benega mo{kega?” pomenijo smiselno: Kako se bo to
zgodilo, ko pa sem z mo‘em {ele zaro~ena?
...In angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo pri{el nad Jo-

‘efa, tvojega zaro~enca, in zasen~ila te bo mo~ Najvi{je-
ga, o Marija; zato se bo tudi imenovalo Sveto, ki ga bo{
rodila, Kristus, Bo‘ji Sin, in Njegovo ime na Zemlji naj
bo Jezus-Marija; kajti On naj odre{i ljudi njihovih gre-
hov, kadarkoli se skesajo in se ravnajo po Njegovem zak-
onu. (Pog. 2, 6)
28
In zgodilo se je. Izpolnil sem!
Moja lu~ odre{enja gori v vseh du{ah do ~etrte ravni
o~i{~evanja - naj so v mesu ali kot du{e v kraljestvu du{.
Vsak - du{a ali ~lovek - bo re{en greha in dolgov samo
takrat, ~e bo ob‘aloval in izpolnjeval ve~ne zakone.
Greh ~loveka in du{e u~inkuje v du{i in ~loveku.
Krivda je enaka grehu. Pogosto ve‘e ve~ ljudi drug na
drugega, ki so skupaj povzro~ili enako ali podobno, da
bi drug drugemu oprostili in skupno o~istili, kar jih je
privedlo skupaj.
7. Zato tudi ti ne jej mesa in ne pij mo~nih pija~; kajti

otrok bo posve~en Bogu ‘e v naro~ju Svoje matere, in naj
ne u‘iva niti mesa niti mo~nih pija~, {e Njegove glave naj
se nikoli ne dotakne britev.
8. In poglej, Elizabeta, tvoja sorodnica, je tudi spo~ela
sina v starosti, in to je zdaj {esti mesec njej, ki so jo imeli
za neplodno. Bogu ni nobena stvar nemogo~a.” Marija pa je
rekla: “Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji be-
sedi.” In angel je {el od nje. (Pog. 2, 7-8)

Gospodov angel je govoril z Marijo v jeziku nebes, s
svetlobno govorico, ki priteka v ~isto du{o. Samo naka-
29
zal je, kaj se je zgodilo v Elizabeti, ni pa govoril o me-
secu in neplodnosti.
9. In istega dne se je angel Gabriel prikazal v snu Jo-

‘efu in mu rekel: “Pozdravljen, Jo‘ef, ti si izbran; kajti s
tabo je o~etovstvo Boga. Blagoslovljen si med mo‘mi in
blagoslovljen je sad tvojih ledij.”
10. In ko je Jo‘ef razmi{ljal o besedah, je bil zmeden.
Gospodov angel mu je rekel: “Ne boj se, Jo‘ef, Davidov
sin; zakaj na{el si milost pri Bogu, in glej, zaplodil bo{
otroka, ki Mu daj ime Jezus-Marija; zakaj On bo odre{il
Svoj narod njegovih grehov.”
11. Vse to pa se je zgodilo, da bi se izpolnilo, kar je re-
kel Gospod po preroku, ki pravi: “Glej, devica bo spo~e-
la, bo nose~a in rodila bo sina, ki Mu bo dala ime Ema-
nuel*, kar pomeni isto kot: Bog v nas.”
12. Ko se je Jo‘ef zbudil, je storil, kakor mu je naro~il
angel, in {el je k Mariji, svoji zaro~enki, in v svoje naro~je
je sprejela Gospoda. (Pog. 2, 9-12)

In tako sta bila pred Bogom zdru‘ena kot mo‘ in ‘e-
na. Njuno zvezo je blagoslovil Bog.
* V Gospodovem delu je razodeto: “Imanuel” je Bog, in “Emanuel” je

Njegov slu‘abnik. Z Emanuelom je mi{ljen Imanuel.
30
13. Marija pa je v tistih dneh vstala, odhitela v hribovit
svet, v mesto v Judeji in stopila v Zaharijevo hi{o in poz-
dravila Elizabeto.
14. In zgodilo se je, ko je Elizabeta zasli{ala Marijin
pozdrav, da je dete posko~ilo v njenem telesu. In Elizabe-
ta je bila napolnjena z mo~jo Svetega Duha in je rekla z
jasnim razlo~nim glasom: “Blagoslovljena si med ‘enami
in blagoslovljen je sad tvojega telesa.
15. Od kod meni to, da prihaja k meni mati mojega
Gospoda? Glej, ko sem zasli{ala tvoj pozdrav, je od vese-
lja posko~ilo dete v mojem telesu. In blagoslovljena je, ki
je verovala. Kajti spolnilo se bo, kar ji je povedal Sveti
Edini.”
16. In Marija je rekla: “Moja du{a poveli~uje Tebe,
Ve~nega, in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveli~arju.
Kajti ozrl se je na nizkost Svoje dekle; kajti glej, odslej me
bodo blagrovali vsi rodovi.
17. Zakaj Ti, ki si mogo~en, si mi storil velike re~i, in
sveto je Tvoje ime. In Tvoje usmiljenje je vedno pri tistih,
ki se te bojijo. (Pog. 2, 13-17)

Marija je prisojala bla‘enost predvsem svoji notra-
njosti, svoji zbujeni du{i - ne svojemu ~loveku. Ona je
in ostaja ~isto, nesebi~no bitje v Bogu, Njegova slu‘ab-
nica in slu‘abnica ljudi. Bla‘ena, tako je menila, je ~love-
kova du{a, ki izpolnjuje Gospodovo voljo.
31
Stara zaveza je na prehodu iz verovanja v mnogobo{-
tvo, iz vere v svet bogov, v vero v resni~nega Edinega,
ki je od ve~nosti do ve~nosti. Zato sli{imo vedno znova
prizvok o Bogu, ki kaznuje in strahuje, o Bogu, ki naj
bi se ga ~lovek bal. Jaz pa vam pravim: ^lovek naj spo-
{tuje Boga, tako da vestno izpolnjuje Bo‘je zapovedi.
Resni~ni ve~no Edini je ljubezen. Ne kaznuje in ne
vstrahuje. ^lovek, ki kr{i Bo‘je zapovedi, si sam nalo‘i
kazen in je tepen, in nato prejme, kar je sejal - razen,
~e pravo~asno ob‘aluje in o~isti, kar je povzro~il. Jaz,
Kristus v Jezusu, sem ljudem razodel in vtisnil v spomin
enega Boga in O~eta ljubezni, ki je resnica in ‘ivljenje od
ve~nosti do ve~nosti.
18. Mo~ si pokazal s Svojo roko, razkropil si ljudi

o{abnega srca.
19. Mogo~ne si vrgel s prestola in povi{al si poni‘ne in
krotke. La~ne obdarja{ z dobrotami in bogate odpu{~a{
prazne.
20. Spomnil si se Svojega usmiljenja in pomaga{ Svo-
jemu hlapcu Izraelu, kot si rekel na{im o~etom, Abraha-
mu in njegovemu potomstvu za vse ~ase.” In Marija je os-
tala pri njej tri mesece, potem pa se je vrnila domov.
21. In to so besede, ki jih je izrekel Jo‘ef: “Blagoslov-
ljen bodi, Bog na{ih o~etov in mater v Izraelu; zakaj pra-
vo~asno si me usli{al in mi pomagal na dan odre{enja.
22. Kajti rekel si: @elim te varovati in s tabo skleniti
novo zavezo z narodom, da se obnovi obraz Zemlje in da
se re{i brezupne kraje iz rok uni~evalcev.
32
23. Da lahko re~e{ ujetnikom: Odidite in bodite svo-
bodni, in tistim, ki tavajo v temi: Poka‘ite se v lu~i. In pa-
sejo naj se na poteh radosti in nikoli ve~ naj ne lovijo in ubi-
jajo bitij, ki sem jih ustvaril, da se pred Mano veselijo.
24. Naj ne trpijo ve~ lakote in ‘eje, naj jih ne pogubi
niti vro~ina niti jih uni~i mraz. Po vseh Svojih bregovih
bom speljal poti za popotnike, in Moje vi{ave naj bodo
slavljene.
25. Pojte, nebesa, in vriskaj ti, zemlja, o, ve pu{~ave,
odmevajte od petja! Kajti Ti, o Bog, pomaga{ Svojemu
ljudstvu in tola‘i{ tiste, ki so trpeli krivico.” (Pog. 2, 18-25)

Izraelsko ljudstvo je ostalo gluho. Ni sprejelo darov
milosti Kristusa Boga.
Zdaj je pri{el Novi ~as: v na~rtu odre{enja delujeta
ljubezen in modrost. Bog, pravi~ni Vseedini, je razve-
zal >@ zavezo s starim Izraelom in sklenil novo za-
vezo s tistimi, ki slu‘ijo v Mojem Delu odre{enja na
Zemlji. In to bo nato Novi Izrael in Novi Jeruzalem na
Zemlji. Z evolucijo bo iz tega ljudstva zraslo Kraljestvo
miru Jezusa Kristusa in nastalo bo, kot je smiselno za-
pisano: “Odidite in bodite svobodni!”
In tisti, ki so do zdaj tavali v temi, bodo {li po poti k
lu~i in pri~evali bodo o svetlobi. Pasli pa se bodo na
poteh radosti in nikoli ve~ ne bodo lovili niti ubijali bi-
tij, ki jih je ustvaril Ve~ni. Ne bodo ve~ la~ni niti ‘ejni,
33
niti trpeli ne bodo, niti jih ne bo pogubila vro~ina niti
uni~il mraz. Kajti v Kraljestvu miru bo sijalo drugo
sonce in elementi ne bodo ve~ v nasprotju s teko~o lju-
beznijo. Pojte, nebesa, in vriskaj ti, zemlja - kajti vse bo
rodno, tudi pu{~ave. Zakaj Ti, o Gospod, pomaga{
Svojemu ljudstvu in tiste, ki so trpeli po krivici, tola‘i{
z darovi notranjega ‘ivljenja.
34
3. POGLAVJE
Rojstvo in poimenovanje
Janeza Krstnika
Pravi preroki (5)
1. Ko je za Elizabeto pri{el ~as poroda, je rodila sina.

In njeni sosedje in sorodniki so sli{ali, kako ji je Gospod
izkazal veliko usmiljenje, in veselili so se z njo.
2. In zgodilo se je, da so pri{li osmi dan dete obrezat;
in de~ka so imenovali po njegovem o~etu Zaharija. To-
da njegova mati je odgovorila in rekla: “Ne tako, zakaj ime-
novati se mora Janez.” Pa so ji odvrnili: “Saj ni nikogar v
tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.”
3. In pomignili so njegovemu o~etu, kako bi ga on rad
imenoval. Zahteval je de{~ico in je zapisal in hkrati rekel:
Imenuje se Janez. In vsi so strmeli, ker so se nenadoma
odprla njegova usta in razvezal njegov jezik, in govoril je
in slavil Boga. (Pog. 3, 1-3)

Ker je Zaharija sprejel, kar mu je oznanil angel, in se
je veselil otroka, ki mu je zvesto dal ime Janez, se je v
Zahariji razre{ilo, kar je povzro~il.
4.In vse v bli‘ini je ob{lo veliko spo{tovanje in po

vsem judejskem hribovju se je sli{alo o tem dogodku. In
35
vsi, ki so to sli{ali, so si to vzeli k srcu in govorili: “Kak{en
otro~i~ek naj bi to bil? In roka Jehove je bila z njim.”
5. Njegov o~e Zaharija pa je poln Svetega Duha na-
povedoval in rekel: “Hvaljen bodi Ti, o Bog Izraela; kajti
sprejel si Svoje ljudstvo in ga odre{il. In v hi{o Svojega
slu‘abnika Davida si postavil rog blagra. Kakor si govoril
po ustih Svojih svetih prerokov, ki so bili od za~etka sve-
ta. (Pog. 3, 4-5)

Pogosto imajo besede ve~ pomenov. Odvisen je od
ob~utka, ki ga ~lovek polo‘i v besedo. Tako tudi z be-
sedami “Svojih svetih prerokov” niso bili mi{ljeni samo
preroki, ki so zapisani v knjigah tako imenovane Stare
zaveze.
Svet je samo eden: Bog, Ve~ni.
Bla‘eni so bili in so preroki, ki jih je poslal Bog, ki so
izpolnili Njegovo voljo ter so dajali Bo‘jo besedo iz
lastno izpolnjenega ‘ivljenja in so opominjali ljudi, da
naj to sprejmejo in uresni~ujejo. To so pravi preroki.
6.Da bi bili re{eni na{ih sovra‘nikov in iz rok vseh, ki

nas ~rtijo. Da nam ka‘e{ usmiljenje, ki si ga obljubil na-
{im o~etom in se spominja{ Svoje svete zaveze,
7. prisege, ki si jo zaprisegel na{emu o~etu Abrahamu,
da nam jam~i{, da ti bomo lahko slu‘ili brez strahu v sve-
36
tosti in pravi~nosti vse dni svojega ‘ivljenja, ko bomo re-
{eni iz rok na{ih sovra‘nikov.
8. In ta otrok se bo imenoval prerok Najvi{jega; kajti
hodil bo pred Tvojim obli~jem, o Bog, da Ti pripravi Tvo-
je poti, in dá Tvojemu ljudstvu spoznanje odre{enja z od-
pu{~anjem njihovih grehov.
9. Po ljube~em usmiljenju na{ega Boga, po katerem
nas je obiskal son~ni vzhod iz vi{ave, naj da svetlobo ti-
stim, ki sedijo v temi in senci smrti, in naravna naj na{e
korake na pot miru.”
10. In de~ek je rasel in se krepil v duhu, in njegovo po-
slanstvo je ostalo prikrito vse do dne njegovega nastopa
pred ljudstvom Izraela. (Pog. 3, 6-10)
37
4. POGLAVJE
Rojstvo Jezusa Kristusa

Izraelsko ljudstvo je zatajilo - Kristusovo vladanje
v Kraljestvu miru se pripravlja z utele{enimi sinovi in h~erami
iz Davidovega rodu (5). “Angeli”, ki so jih videli pastirji, so bili
notranji procesi (6-9). Priznavanje zemeljskih zakonov, v kolikor
niso v nasprotju z Bo‘jimi (12)
1. Rojstvo Jezusa, Kristusa, se je zgodilo takole: V ~a-

su cesarja Avgusta je iz{el ukaz, da se popi{e ves svet. In
vsak v Siriji se je {el popisat v svoj doma~i kraj. Bilo je
sredi zime.
2. In tudi Jo‘ef z Marijo je {el iz Galileje, iz mesta Na-
zareta, v de‘elo Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje
Betlehem, ker je bil iz Davidove hi{e in rodbine, da bi se
popisal z Marijo, svojo zakonsko dru‘ico, ki je bila nose-
~a.
3. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodi-
la. In rodila je svojega prvorojenca v skalni votlini, Ga
povila v plenice in polo‘ila v jasli, ki so bile v votlini; kajti
zanju ni bilo prostora v preno~i{~u. In glej, votlina se je
napolnila z svetlobo in je sijala kot sonce v svojem sijaju.
4. In v votlini so bili vol, konj, osel in ovca, pri jaslih
pa je le‘ala muca s svojimi mladi~i; nad njimi so bili tudi
golobi in vsaka ‘ival je imela spremljevalca, samca ali sa-
mico.
5. Zgodilo se je, da se je rodil med ‘ivalmi. Kajti pri{el
je, da tudi njih re{i trpljenja. Pri{el je, da re{i ljudi njiho-
38
vega neznanja in samopa{nosti ter jim razodene, da so
Bo‘ji sinovi in h~ere. (Pog. 4, 1-5)

Kot Jezus sem razodeval Bo‘je kraljestvo in u~il in
‘ivel Njegove zakone. S sinovi in h~erami Izraela iz ro-
du Davida ter z vsemi sinovi in h~erami Boga, ki izpol-
njujejo voljo Ve~nega, sem hotel ustanoviti in zgraditi
v Izraelu Bo‘je kraljestvo - in po Svoji vrnitvi v veli~as-
tvo Svojega O~eta ponovno priti v Duhu in naprej gra-
diti z ljudstvom Izraela in vladati Kraljestvu miru, ki bo
doseglo svoj vrhunec v finosnovni materiji. Toda sinovi
in h~ere Boga in Izraela so bili zaslepljeni z grehom.
Po Mojem odre{ilnem delu je klical Bog, Ve~ni, v
vseh naslednjih stoletjih vedno znova sinove in h~ere iz
Davidovega rodu in ostalih rodov, ki so izpolnjevali
Njegovo voljo, da bi spoznali, kaj je njihovo naro~ilo.
Zdaj >@ je napo~il Novi ~as: ~asovni preobrat iz
starega v novi svet, v Kristusov svet. Pripravljam Svoj
duhovni prihod - spet po sinovih in h~erah iz rodu Da-
vida in ostalih sinovih in h~erah Ve~nega iz drugih ro-
dov, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Po utele{eni Bo‘ji mo-
drosti pou~ujem njih in vse, ki Mi sledijo, da bodo
postali zavestni sinovi in h~ere Boga, ki izpolnjujejo
Bo‘jo voljo.
Potem bo izvr{eno, kar je razodeto: Pridem v Duhu.
Tedaj bodo vsi ljudje ‘iveli v miru, in tudi ‘ivali bom
39
re{il njihovega hlap~evanja in trpljenja, Jaz, Kristus
Boga. Kajti kdor usmeri svoje ‘ivljenje v Bo‘je sinovs-
tvo in h~erinstvo, ne bo ubijal - ne ljudi ne ‘ivali.
6. In prav v okolici pa so bili pastirji na polju in so ~ez

no~ stra‘ili svojo ~redo. In glej, nad njimi se je prikazal
Bo‘ji angel, in sij Najvi{jega jih je obsijal in zelo so se ba-
li.
7. In angel jim je rekel: “Ne bojte se, glejte, oznanjam
vam veliko veselje, ki ga bodo dele‘ni vsi ljudje. Kajti da-
nes se vam je v Davidovem mestu rodil Odre{enik, ki je
Kristus, sveto Eno Boga. In to imejte za znamenje: Na{li
boste dete, povito v plenice in polo‘eno v jasli.”
8. In v hipu je bila pri angelu mno‘ica nebe{kih ~et, ki
je hvalila Boga in govorila: “Slava Bogu na vi{avah in na
Zemlji mir vsem, ki so dobre volje.”
9. Ko pa so angeli od{li od njih v nebo, so pastirji rekli
drug drugemu: “Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo,
kaj se je zgodilo in kaj nam je sporo~il na{ Bog.” (Pog. 4,
6-9)

Angel je govoril pastirjem. Vendar ga niso videli s
~love{kimi o~mi in sli{ali s ~love{kimi u{esi. Tudi ~et, ki
so slavile in hvalile Boga, niso videli in sli{ali s ~love{-
kimi o~mi in u{esi. Nekateri pastirji so videli v svoji no-
tranjosti lu~, spet drugi so sli{ali v svojih srcih hvalnico
40
Boga. Kajti, kar ni oble~eno v meso, nima besede mesa
in zvoka besede. Bo‘jo besedo in besedo Bo‘jih bitij
zaznava ~lovek v notranjosti.
Gospodov angel ni stal pred njimi kot ~lovek. Stali
so ob ognju in se greli. Videli so, kako je ognjeni jezik
vzplapolal. In prepri~ani so bili, da so v ognju videli po-
stavo angela, ki so ga nekateri od njih zaznali v srcu.
Pastirji si niso bili edini, kaj so videli in sli{ali. Tisti pa,
ki so dojeli smisel sporo~ila v svojih srcih, so se odpra-
vili v Betlehem.
Podobno kot takrat oznanjajo Bo‘ji angeli tudi da-
nes: Pripravite poti Gospodu! Prihaja Kristus, Odre{e-
nik, v Duhu - in On bo pastir ene same ~rede, ki je
Bo‘je ljudstvo na Zemlji. On bo vladal v Svojem kra-
ljestvu na Zemlji in v duhu bodo z Njim, ker izpolnju-
jejo Bo‘je zakone.
10. In zelo so pohiteli in na{li Marijo in Jo‘efa v votli-

ni in otroka, ki je le‘al v jaslih. In ko so to videli, so {irili
naokrog besede, ki so jih sli{ali o tem otroku.
11. In vsi, ki so jih sli{ali, so se ~udili temu, kar so jim
povedali pastirji. Marija pa si je vse zapomnila in hranila
v svojem srcu. Pastirji pa so od{li in slavili in ~astili so
Boga za vse, kar so sli{ali in videli.
12. Ko je minilo osem dni in je bil otrok obrezan, so
Mu dali Njegovo ime Jezus-Marija, kakor ga je imenoval
angel, preden je bil otrok spo~et v materinem telesu. Ko
se je dopolnil ~as njenega o~i{~evanja po Mojzesovem za-
konu, so prinesli otroka v Jeruzalem, da bi ga darovali
41
Gospodu. (Kakor je zapisano v Mojzesovem zakonu: Vse
mo{ko, ki odpre materino naro~je, bodi posve~eno Gos-
podu.) (Pog. 4, 10-12)

Obrezovanje je judovski zakon. Ker ta zemeljski za-
kon ne nasprotuje ve~nemu zakonu ga Bog tolerira -
vendar samo za ljudi. Ko se bitje iz Boga z utele{enjem
u~love~i, ~lovek podle‘e zakonom narave in mora iz-
polnjevati zakone sveta, ~e le-ti ne nasprotujejo Bo‘jim
zakonom.
13. In glej, v Jeruzalemu je ‘ivel ~lovek, ki mu je bilo

ime Simeon; bil je pravi~en in bogaboje~ in pri~akoval je
Izraelovo tola‘bo in Sveti Duh je pri{el nadenj. In obljub-
ljeno mu je bilo, da ne bo umrl, dokler ne zagleda Kristu-
sa Boga.
14. In po navdihu Duha je pri{el v tempelj. In ko so
star{i prinesli dete Jezusa, da bi izpolnili predpis postave,
se mu je otrok zazdel kot da bi bil svetlobni steber. Vzel
ga je v svoje naro~je, slavil Boga in govoril:
15. “Zdaj odpu{~a{ Svojega slu‘abnika v miru, kot si
rekel. Kajti moje o~i so videle Tvojega Odre{enika, ki si
ga pripravil, da bo lu~ pred o~mi vseh narodov, da bo v
razsvetljenje poganov in v ~ast Tvojemu ljudstvu Izrael.”
Njegovi star{i pa so se ~udili vsemu temu, kar se je govo-
rilo o Njem.
42
16. In Simeon ju je blagoslovil, Mariji, Njegovi materi
pa je rekel: “Glej, ta otrok bo postavljen za padec in vsta-
jenje mnogih v Izraelu in bo znamenje, kateremu bodo
nasprotovali (in resni~no, me~ bo presunil tudi tvojo du-
{o), da bi se razkrile misli mnogih src.”
17. In tam je bila prerokinja Ana, Fanuélova h~i iz
Aserjevega rodu, bila je zelo v letih; in templja ni nikoli
zapu{~ala, ampak je no~ in dan s postom in molitvijo
slu‘ila Bogu.
18. Tudi ona je pristopila tisto uro in slavila Gospoda
in pripovedovala o Njem vsem, ki so pri~akovali odre{e-
nje v Jeruzalemu. In ker so spolnili vse po Gospodovem
zakonu, so se spet vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
(Pog. 4, 13-18)
43
5. POGLAVJE
Po~astitev modrih in Herod
Pomen {estih ‘arkov

betlehemske zvezde (5). Sporo~ila Boga in Njegovih angelov
so navodila, nikakor pa ne neposredne izjave o mo‘nem -
Posredno vodstvo (13)
1. Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji pod kra-

ljem Herodom, glej, so pri{li z Vzhoda v Jeruzalem modri
mo‘je. O~istili so se in niso u‘ivali niti mesa niti mo~nih
pija~, da bi mogli najti Kristusa, ki so ga iskali. In rekli
so: “Kje je novorojeni judovski kralj? Kajti mi na vzhodu
smo videli Njegovo zvezdo in smo Ga pri{li po~astit.”
2. Ko je kralj Herod to sli{al, se je prestra{il in ves Je-
ruzalem z njim. In sklical je vse vélike duhovnike in pis-
mouke ljudstva in hotel od njih zvedeti, kje naj bi bil Kri-
stus rojen.
3. In odgovorili so mu: “V Betlehemu v judovski de‘e-
li, kajti tako je zapisal prerok: In ti, Betlehem v judovski
de‘eli, nisi najmanj{i med judovskimi knezi; kajti iz tebe
bo pri{el vladar, ki bo vladal Mojemu izraelskemu ljuds-
tvu.”
4. Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in jih skrbno
izpra{al, kdaj da se jim je zvezda prikazala. In poslal jih
je v Betlehem in rekel: “Pojdite in skrbno i{~ite dete, in ko
Ga najdete, mi sporo~ite, da tudi jaz pridem in Ga po~a-
stim.”
44
5. Po kraljevih besedah so {li naprej: in glej, zvezda, ki
so jo videli modri z Vzhoda, je bila spet pred njimi pa tudi
angel zvezde, dokler ni pri{la nad kraj, kjer je bil otrok. In
zvezda je za‘arela s {estimi ‘arki. (Pog. 5, 1-5)

Kaj pomeni prispodoba {estih ‘arkov? Sin Boga pri-
na{a na Zemljo zakon Boga, sedem osnovnih ‘arkov
nebes. [est ‘arkov sije v duhu Nanj - sedmi ‘arek, us-
miljenje, biva med ljudmi: Sin Najvi{jega v zemeljski
obleki, Kristus Boga v Jezusu. Tudi Marija je nosila v
sebi del ‘arka usmiljenja, kajti v Gospodovem Duhu je
povezana s kerubom Bo‘jega usmiljenja.
6. Nadaljevali so pot s svojimi kamelami in osli, oblo-

‘enimi z darovi. In iskali so otroka in s tako vnemo gle-
dali v zvezdo na nebu, da so za nekaj ~asa pozabili na
utrujene ‘ivali, ki sta jih bremenila tovor in vro~ina dneva
in so bile ‘ejne in iz~rpane. In zvezda jim je zginila spred
o~i.
7. Zaman so stali in strmeli ter se prepadeno spogle-
dovali. Pa so se spomnili svojih kamel in oslov in hitro so
jih raztovorili, da bi se lahko odpo~ili.
8. Bil pa je ob poti nedale~ od Betlehema studenec.
Ko so se sklonili nadenj, da zajamejo vodo za svoje ‘ivali,
glej, se je na tihi vodni gladini zrcalila zvezda, ki so jo
zgubili.
45
9. In ko so to videli, so se zelo vzradostili.
10. Slavili so Boga, ki jim je pokazal usmiljenje prav v
trenutku, ko so se usmilili svojih ‘ejnih ‘ivali.
11. In ko so vstopili v hi{o, so na{li dete z Marijo, Nje-
govo materjo, in padli so predenj in Ga po~astili. Odprli
so svoje zaklade in razgrnili pred Njim svoje darove: zla-
to, kadilo in miro.
12. Ker so v spanju bili posvarjeni, da naj ne hodijo
nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo de‘elo.
In po svojem obi~aju so zanetili ogenj in ~astili Boga v
plamenu.
13. Ko pa so od{li, glej, se je Jo‘efu v spanju prikazal
Gospodov angel in mu rekel: “Vstani, vzemi otroka in
Njegovo mater in be‘i v Egipt in ostani tam, dokler se ti
spet ne oglasim; kajti Herod Ga ho~e umoriti.” (Pog. 5,
6-13)

Zapisano je: “... kajti Herod ga ho~e umoriti.” Bese-
de angela in navdih iz Duha se je smiselno glasil: “Be‘i
zdaj z detetom in Njegovo materjo v Egipt in tam osta-
ni do preklica.” Vest, da ho~e Herod ubiti dete, je
dobil Jo‘ef od drugod, povezali pa so jo s tem, kar je
izrazil angel.
Ker ljudje Novega ~asa poznajo svobodo v zakonu
‘ivljenja - po uresni~evanju in izpolnjevanju ve~nih za-
konov, bodo dvomili v to ali podobne izjave: “Herod ga
46
ho~e umoriti.” Kajti vedo: Bog in Njegovi angeli ne da-
jejo tak{nih ali podobnih neposrednih izjav. S tem bi
potrjevali, kar je {e negotovo.
Zato pojasnjujem, popravljam in poglabljam Jaz,
Kristus, to in nadaljnje izjave, da bo ta knjiga za mnoge
delo spoznanja.
Bog daje ljudem sporo~ila po drugih virih, torej po-
sredno - potem ko je nek ~lovek svoj namen ‘e povedal
in lahko drugi ali tretji, ki so ga sli{ali, to posredujejo.
ê je pomembno, bo nato pri{lo do prizadetega
posredno. Tako vodi Bog - v zakonu setve in ‘etve - po-
sredno.
14. Vstal je, pono~i vzel dete in Njegovo mater in se

umaknil v Egipt, kjer je ostal pribli‘no sedem let, do He-
rodove smrti, da bi se spolnilo, kar je Gospod rekel po pre-
roku, ki pravi: ”Iz Egipta sem poklical Svojega Sina.”
15. In tudi Elizabeta, ko je to sli{ala, je vzela svojega
sina in od{la z njim v gore, kjer ga je skrila. Herod pa je
poslal svoje mo‘e k Zahariji v tempelj, da ga vpra{ajo:
“Kje je tvoj otrok?” In on je odgovoril: “Sem Bo‘ji slu‘ab-
nik in sem venomer v templju. Ne vem, kje je.”
16. In {e enkrat jih je poslal k njemu, da ga vpra{ajo:
“Povej mi iskreno, kje je tvoj sin. Kaj ne ve{, da je tvoje
‘ivljenje v mojih rokah?” Zaharija pa je odgovoril: “Bog
je pri~a: ~e bo{ prelil mojo kri, bo Bog sprejel mojo du{o,
ker bo{ prelil kri nedol‘nega.”
17. In pobili so Zaharija v templju, med najsvetej{im
in oltarjem; ljudstvo je zvedelo o tem po glasu, ki je kli-
47
cal: “Ubili so Zaharija in njegova kri naj se ne pobri{e
prej, preden pride ma{~evalec.” Kmalu za tem so duhov-
niki ‘rebali in ‘reb je zadel Simeona, ki je zavzel njegovo
mesto.
18. Ko pa je Herod videl, da so ga modri prevarali, se
je hudo razjezil. Poslal je svoje ljudi in v Betlehemu in v
vsej njegovi okolici je dal pomoriti vse de~ke, stare dve le-
ti in manj, po ~asu, kakor ga je zvedel od modrih.
19. Tako se je spolnilo, kar je bilo povedano po prero-
ku Jeremiji: “V Rami se sli{i nek glas, jok, je~anje in veli-
ko ‘alovanje. Rahéla jo~e za svojimi otroki in se ne da
potola‘iti; kajti ni jih ve~.”
20. Toda ko je Herod umrl, glej, se je v Egiptu prikazal
Jo‘efu v spanju Gospodov angel in rekel: “Vstani, vzemi
otroka in Njegovo mater in se vrni v izraelsko de‘elo: Kajti
pomrli so, ki so otroku stregli po ‘ivljenju.”
21. In vstal je, vzel otroka in Njegovo mater in se vrnil
v de‘elo Izrael.In ‘iveli so v mestu z imenom Nazaret. In
imenovali so Ga Nazare~an. (Pog. 5, 14-21)
48
6. POGLAVJE
Jezusovo otro{tvo in mladost
Tempelj notranjosti (4).

@enin Kristus in nevesta (5). Poroka kot zaveza zvestobe pred
Bogom - Izku{nja ‘enskega za Jezusa iz Nazareta - Trpljenje in
smrt na kri‘u nista bila nujna (10). Pravilno razumevanje be-
sedila - Modrost Egip~anov (11). Kratko poro~ilo o Jezusovem
‘ivljenju preden je za~el u~iti (12). Jezus je ‘ivel in dajal iz
Bo‘je vsemo~i in ljubezni in izpolnjeval je zapoved “moli in
delaj” (14). Zadnja zaveza, sklenjena s praskupnostjo Novi
Jeruzalem - Tema je zgubila - Proces o~i{~evanja Zemlje (17)
1. Njegovi star{i, Jo‘ef in Marija, so {li vsako leto na

praznovanje pashe v Jeruzalem; praznik so praznovali
po obi~aju svojih bratov, ki niso prelivali krvi, u‘ivali
mesa in pili mo~nih pija~. Ko je bil Jezus star dvanajst
let, je {el z njimi v Jeruzalem, kot je bila navada.
(Pog. 6, 1)

S tem je jasno, da Bog, Gospod, ne posega v zakone
ljudi, kadar gre za navade, ki niso v nasprotju z nebe{-
kim zakonom. Tudi ~lovek Jezus se je dr‘al tega obi~a-
ja in Gospod Ga je spremljal s Svojim Duhom.
49
2. Ko so se prazniki kon~ali in so se vra~ali, je ostal
otrok Jezus v Jeruzalemu, in Njegovi star{i tega niso vede-
li. Mislili so, da je pri popotni dru{~ini. Po enem dnevu hoda
so Ga za~eli iskati med prijatelji in znanci. In ker ga niso
na{li, so se vrnili v Jeruzalem in Ga iskali tam.
3. Zgodilo se je, da so Ga po treh dneh na{li v templju
med u~itelji. Sedel je, jih poslu{al in spra{eval. In vsi, ki
so Ga sli{ali, so strmeli nad Njegovo razumnostjo in Nje-
govimi odgovori.
4. Ko sta ga Njegova star{a zagledala, sta bila zapre-
padena in Njegova mati Mu je rekla: “Moj sin, zakaj si
nama to storil? Glej, Tvoj o~e in jaz sva Te zaskrbljena
iskala.” In odgovoril jima je: “Zakaj sta Me iskala? Mar
ne vesta, da moram biti v hi{i Svojega O~eta?” ... (Pog. 6,
2-4)

Z besedami “... da moram biti v hi{i Svojega O~eta”
de~ek ni mislil na hi{o, tempelj iz kamenja, temve~ na
hi{o iz mesa in kosti - na ~loveka, v katerem biva Bo‘ji
Duh, ki je govoril po de~ku Jezusu. Jezus je menil: V
sebi moram mirovati, v templju notranjosti, da lahko
dajem ljudem - in odgovarjam tistim, ki so Me za to
prosili.
Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj. Kdor vzdr‘uje svoj
tempelj ~ist, ta tudi ob~uti, misli, govori in dela ~isto in
s tem ‘ivi v Bo‘ji zavesti. Jezus je u~il iz tega “templja
50
notranjosti” v templju v Jeruzalemu tiste, ki so ga v
templju iz kamenja hoteli poslu{ati.
... In nista dojela besed, ki jima jih je rekel. Njegova

mati pa je ohranila vse te besede v svojem srcu.
5. In prerok, ki Ga je videl, Mu je rekel: “Glej, v Tebi
sta zdru‘eni ljubezen in modrost Boga, zato se bo{ ime-
noval v prihodnjem obdobju Jezus, ker po Kristusu bo
Bog odre{il ~love{tvo, ki je danes zares kot grenko morje;
toda ta grenkoba naj se spremeni v sladkobo; toda temu
rodu se {e ne bo prikazala nevesta, pa tudi ne v obdobju,
ki bo pri{lo.” (Pog. 6, 4-5)

Prerok je prerokoval iz Duha. Medtem so minila sto-
letja. Toda ‘enin, Kristusov Duh, Jaz Sem, sem se zdaj
odpravil, da skli~em ljudi, ki verujejo Vame in izpol-
njujejo O~etovo voljo, da jih popeljem v de‘elo miru.
Kot okra{ena nevesta, ozalj{ana z lepoti~jem kreposti
Notranjega ‘ivljenja, Mi prihajajo naproti mnoge du{e
in ljudje - in vse ve~ jih je, ki se spreminjajo iz grenkobe
v sladkobo in se najdejo na Moji desni.
6. In {el je z njima dol in pri{el v Nazaret in jima bil

pokoren. In z veliko spretnostjo je izdeloval kolesa in jar-
me in tudi mize. In Jezus je rastel in napredoval v milosti
pri Bogu in ljudeh.
51
7. In nekega dne je pri{el de~ek Jezus na kraj, kjer je
bila postavljena past za ptice, in ob njej je stalo nekaj
fantov. In Jezus jim je rekel: “Kdo je postavil sem to zan-
ko za nedol‘na Bo‘ja bitja? Glej, prav tako se bodo sami
ujeli v zanko.” In zagledal je dvanajst vrab~kov, bili so
kot mrtvi.
8. In polo‘il je Svoje roke nadnje in jim rekel: “Odle-
tite, in dokler boste ‘iveli, mislite Name.” In dvignili so se
in s kri~em odleteli. Judje, ki so to videli, so se zelo ~udili
in povedali so to duhovnikom.
9. In {e druge ~ude‘e je storil otrok, in videlo se je ka-
ko so pod Njegovimi nogami za~ele rasti ro‘e tam, kjer je
bila do tedaj neplodna zemlja. In Njegovi tovari{i so Ga
za~eli spo{tovati.
10. Ko je Jezus dopolnil osemnajst let, so Ga poro~ili
z Mirjam, devico iz Judovega rodu, in ‘ivel je z njo sedem
let. In umrla je; kajti Bog jo je vzel k sebi, da je lahko sto-
pal naprej k vi{jim nalogam, ki bi jih naj izpolnil in pre-
trpel za vse ~love{ke sinove in h~ere. (Pog. 6, 6-10)

Nikoli nisem bil poro~en. Za to generacijo >@ ima
beseda “biti poro~en” druga~en pomen. Za ~loveka tega
~asa pomeni zvezo na mati~nem uradu in mogo~e {e
obred v zemeljski cerkvi pred duhovnikom in z njim.
Tudi beseda “svatba”* pomeni v duhu drugo kot
“poroka”. Svatba v Bo‘jem Duhu pomeni: Dva ~loveka
52
skleneta zvezo z Bogom in se trudita, da postaneta v
Bogu eno. Poroka je odlo~itev po zakonih tega sveta.
Svatba pa je zveza zvestobe z bli‘njim pred Bogom, ko
se dva ~loveka odlo~ita uresni~evati Bo‘je zakone in
skupaj ‘iveti ~isto, z Bogom izpolnjeno ‘ivljenje.
V tej knjigi pomeni beseda “biti poro~en”: biti pove-
zan z Bo‘jo ljubeznijo.
Jezus je bil v Duhu povezan z vsemi ljudmi in bitji, z
vso bitjo - tako kot Sem Jaz, Kristus.
Kot Jezus, to je kot Sin ~lovekov, sem moral izkusiti

tudi to povezavo z ‘enskim spolom, da bi ga razumel in
mu lahko pomagal. Kot Jezus iz Nazareta sem bil glo-
boko, ~isto povezan s to ‘ensko, ki je bila zelo blizu
Mojemu bistvu. Zakon pravi: Enako privla~i enako. Ta
‘enska je imela nekoliko vidikov bistva, ki so nihali po-
dobno kot Moja du{a. Po teh sva globoko komunicira-
la. Jaz sem ob~util Sebe v njej in ona sebe v Meni. Ob
tem sem do‘ivel svet ob~utkov ‘enskega na~ela v ze-
meljski obleki in zaradi tega tudi razumel mnoge ‘en-
ske, ki so bile z Menoj v letih Mojega pou~evanja.
Tik pred Mojimi leti u~enja se je iztekel zemeljski
~as te ‘enske. Bog, na{ ve~ni O~e, jo je vzel nazaj k se-
bi, kot kasneje veliko mo‘ in ‘ena iz Mojega spremstva.
Kajti v tem svetu je prihod in odhod du{e zakonitost, ki
** V nem{kem besedilu gre za besedi “Vermählung” (svatba) in “Verehe-

lichung” (poroka).
53
ne podlega samovolji, temve~ teku zakona setve in ‘e-
tve ali Bo‘jemu zakonu svetlobe.
Moja naloga - kot Jezusa iz Nazareta, Kristusa Boga,

je bila, vsaditi v ~love{ke du{e iskro odre{enja. Moje
trpljenje in fizi~na smrt sta bila znaka ~lovekove neu-
pogljivosti. ê bi se Bo‘ji sinovi in h~ere iz Davidovega
rodu odzvali Janezovim in Mojim klicem in ~e bi zvesto
sledili Kristusu v Jezusu, bi se jim pridru‘ili {e drugi
Bo‘ji sinovi in h~ere iz ostalih rodov, da bi Mi zvesto
sledili. Iz tega bi lahko nastalo ljudstvo, ki bi bilo za-
vestno Davidovo ljudstvo za Kraljestvo miru Jezusa
Kristusa. Ker je Davidov rod, ki je sprejel nalogo odre-
{ilnega dela, ostal v grehu, sem se Jaz obdal z delom
njegove krivde in z deli krivde posameznikov iz drugih
rodov. Zato so Me lahko ujeli. In tako se je za~elo trp-
ljenje.
ê Davidov rod ne bi ostal v grehu, bi vseeno vsem
du{am in ljudem prinesel iskro odre{enja; toda ne bi
Mi bilo treba trpeti in fizi~no umreti na kri‘u. Tako
sem trpel za ~love{ke sinove in h~ere, ker niso zavestno
postali sinovi in h~ere Boga, tako da bi izpolnjevali
Bo‘jo voljo.
ê bi Davidov rod bil z Menoj, bi vse potekalo dru-
ga~e. In ~e bi vse judovsko ljudstvo - vklju~no s pi-
smouki in farizeji - sprejelo in razumelo Bo‘jega Sina,
tako da bi izpolnjevalo Bo‘ji zakon, potem bi ostala
delna mo~ v pramo~i. Kajti kdor izpolnjuje ve~ni za-
kon, ne potrebuje opore.
54
11. In ko je Jezus zaklju~il {tudij postave, je spet {el v
Egipt, da bi se nau~il modrosti Egip~anov, kot je to storil
Mojzes ... (Pog. 6, 11)

Ker bodo {tevilna besedila te knjige razumljena do-
besedno in ne smiselno, moram vedno znova kaj poja-
sniti in popraviti.
Razodel sem ‘e, da so marsikatere besede imele ob
nastanku te knjige druga~en pomen kot danes >@.
Tudi ~lovek, ki je takrat sprejel besedo in jo zapisal, je
imel dolo~en besedni zaklad; in samo tega je lahko
uporabljal. Tudi prevajalci so imeli spet svoj besedni
zaklad za prevode. Zato naj se vse, kar je dano iz Bo‘-
jega v besedi, razume smiselno. Povsod, kjer je nujno
pojasniti, popraviti ali poglobiti, bom vedno znova de-
loval po Mojem instrumentu dana{njega ~asa >@ in
pojasnil, popravil in poglobil.
Tudi v tem besedilu popravljam besede: “... je spet

{el v Egipt, da bi se nau~il modrosti Egip~anov, kot je
to storil Mojzes.” Smisel tega je: vedno znova se je sre-
~eval z Egip~ani, da bi se z njimi pogovarjal o Bo‘ji
modrosti. Nisem pa {el v Egipt, da bi se nau~il Bo‘je
modrosti od Egip~anov. Kot otrok sem bil s Svojimi
rejniki v Egiptu, vendar tudi takrat ne zato, da se nau-
~im Bo‘je modrosti.
55
Razen tega sem se v pu{~avi vedno znova sre~eval z
mo‘mi in ‘enami, da bi molili in se z njimi pogovarjal
o ve~ni resnici. Med njimi je bilo vedno veliko Egip~a-
nov. Bo‘ja modrost je bila razodeta v Meni ‘e kot v
de~ku Jezusu; tudi govorila je skozi Mene. Zato sem ‘e
kot de~ek Jezus govoril iz modrosti Boga s tako imeno-
vanimi u~enimi v templju. V Meni je torej delovala
Bo‘ja modrost. Zakaj naj bi se je {e u~il!
... In {el je v pu{~avo, meditiral, se postil in molil, in

prejel je polnomo~ Svetega imena, po kateri je storil veli-
ko ~ude‘ev.
12. In celih sedem let je govoril z Bogom iz obli~ja v
obli~je, in nau~il se je govorico pti~ev in ‘ivali in poznal
je zdravilne mo~i dreves, zeli{~ in ro‘ ter skrite mo~i dra-
gih kamnov in u~il se je gibanje sonca in meseca in zvezd
in mo~ pismenk, skrivnost kotnih mer in kroga ter spre-
minjanje stvari in oblik, {tevil in znakov. Od tam se je vr-
nil nazaj v Nazaret, da bi obiskal Svoje star{e; pou~eval je
tam v Jeruzalemu kot priznani mojster, celo v templju, in
nih~e Ga ni oviral. (Pog. 6, 11-12)

Vse, kar je Bog ustvaril in vzdr‘uje, je v ~lovekovi
du{i. Kdor ‘ivi v Bogu, ta prejema od Boga in Bog ga
pou~uje - tudi kot ~loveka. Kot Jezus iz Nazareta sem
56
‘ivel v Bogu in prejemal sem od Boga, Svojega O~eta,
s katerim sem nenehno komuniciral.
Iz Jezusove notranjosti je tekla Bo‘ja modrost, pogo-
varjal se je z ‘ivalmi v vodi, zraku, v zemlji in na njej. In
Jezus, v katerem sem ‘ivel Jaz, je v Sebi do‘ivel ‘ivlje-
nje rastlin in kamnov.
Iz notranjosti sem do‘ivel kot Jezus gibanje ozvezdij,
o ~emer sem se veliko pogovarjal z Egip~ani, med ka-
terimi so bili pravi modreci.
Ker sem kot Jezus pou~eval v templju, so Me mnogi

ljudje imenovali rabi. Toda bil sem prerok in Bo‘ji Sin
- v zemeljski obleki Sin ~lovekov, ki je u~il in ‘ivel za-
kone Boga in se je ‘rtvoval, da bi se lahko za~elo odre-
{enje v du{ah ljudi in v du{ah, ki so ‘ivele v obmo~jih
padca.
13. êz nekaj ~asa je {el v Asirijo in Indijo ter v Perz-

ijo in v de‘elo Kaldejcev. In obiskoval je njihove templje
ter se dolga leta pogovarjal z njihovimi duhovniki in mo-
dreci; in storil je mnogo ~udovitih del in med potovanjem
po de‘elah zdravil bolne.
14. In ‘ivali polja so Ga spo{tovale in ptice se Ga niso
bale, ker jih ni prestra{il; ne, celo pu{~avske divje ‘ivali so
ob~utile mo~ Boga v Njem in so Mu prostovoljno slu‘ile in
Ga nosile iz kraja v kraj.
(Pog. 6, 13-14)
57
Kot Jezus sem se sre~eval z mnogimi ljudmi najraz-
li~nej{ih stanov in jezikov, in pogovarjal sem se z Asir-
ci, Indijci, Perzijci, Kaldejci, Izraelci in {e z drugimi
mo‘mi in ‘enami iz raznih rodov. Toda nisem {el v nji-
hove de‘ele ali druge, da se nau~im Bo‘je modrosti.
Pri{el sem v mnoge de‘ele in na marsikatere de‘elne
meje. Pogosto je bila ovira jezik. Toda ko smo se pogo-
varjali o zakonih ljubezni, je vsak vedel, kaj je hotel re-
~i bli‘nji. Govorica srca ne pozna meja - tudi danes ne,
v ~asu blizu leta dva tiso~.
Iz ljubezni do ljudi se je v Meni odprla tudi zdravilna
mo~ - da pomagam ljudem in pri~am o tem, kar je bi-
valo v Meni, Jezusu: o vsemo~i Boga.
Tehnika, ki danes >@ {e obstaja, omogo~a, da se
Moja beseda hitreje prevaja in prena{a, tako, da se
prebudijo srca ljudi in se nau~ijo govorice ljubezni; ra-
zumejo jo vsi misleci srca.
[tevilni ljudje mislijo, da sem bil dolga leta na poti,
da bi zbiral modrosti in delal dela ljubezni. Kot Jezus
iz Nazareta sem seveda bil dosti na poti, da bi pou~eval
in delal dela ljubezni in usmiljenja. Nikakor pa nisem
opustil izpolnjevanja zakona “moli in delaj”.
Tako kot Jo‘ef in Moji telesni bratje sem uresni~eval
kot tesar, kar je Bog zapovedal ljudem: “Moli in delaj.”
Smisel izjave “in Ga nosile iz kraja v kraj” je: Mnoge
‘ivali so Me spremljale na dalj{ih odsekih poti, nekate-
58
re so {le iz kraja v kraj. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi kra-
ljestva narave. In kraljestva narave slu‘ijo tistemu, ki
ljubi Boga. Kajti vsa bit je ‘ivljenje iz Boga - in kdor
ljubi Boga, temu slu‘i vsa bit.
15. Kajti Duh Bo‘je ~love~nosti je napolnjeval Njega

in vse stvari okoli Njega, da Mu je vse bilo podlo‘no; in
tako so se izpolnile besede prerokov: “Lev naj le‘i ob te-
li~ku in leopard ob kozli~u in volk ob jagnjetu in medved
ob oslu in sova ob golobu. In otrok naj jih vodi.
16. In nih~e naj nikogar ne rani ali ubije na Mojem
svetem hribu; kajti Zemlja naj se napolni s spoznanjem
Svetega tako, kot vode napolnjujejo korita morij. In tiste
dni bom {e enkrat sklenil zavezo z ‘ivalmi zemlje in ptica-
mi zraka, z ribami morij in z vsem stvarstvom Zemlje. In
zlomil bom lok in tudi me~, z Zemlje bom pregnal vsa
orodja vojne in odlo‘ena naj bodo na varno, da bodo vsi
‘iveli brez strahu.
17. In Jaz se ti ho~em za ve~no zaprise~i v po{tenosti,
miru in sr~ni dobroti, ti pa spoznaj svojega Boga, in zem-
lja naj rodi ‘ito, vino in olje, in Jaz pore~em tistim, ki ni-
so Moje ljudstvo: Ti si Moje ljudstvo; in odvrnili Mi bodo:
Ti si na{ Bog.” (Pog. 6, 15-17)

To se je zgodilo!
59
Ker Izraelci Mene, Kristusa, kot svojega Odre{enika
niso razumeli in Me sprejeli, zbirava Ve~ni in Jaz, Kri-
stus, Bo‘je sinove in h~ere na drugem delu Zemlje.
Tam je zdaj “Izrael”, in tam je tudi novi “Jeruzalem”.*
Kajti Bog se ne ve‘e na eno mesto in na obljube ljudi, ki
obljube ne dr‘ijo, ki ne izpolnjujejo, kar jim je zapovedal.
Zavezo je sklenilo drugo ljudstvo. Je Moje ljudstvo
in Jaz bom njegov pastir. Od tam se bodo zdaj dvignile
prve mo~i Kraljestva miru.
Bog je razdrl zavezo z izraelskim ljudstvom in je
sklenil novo zavezo - zadnjo zavezo - s tem drugim
ljudstvom, z ljudmi, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jo
voljo. So iz velikega Davidovega rodu in drugih ro-
dov, ki izpolnjujejo zapovedi ‘ivljenja.
Ve~ni in Jaz, Kristus, sva klicala in kli~eva v ta svet
po prero{kih ustih in zbirava vse voljne Bo‘je sinove in
h~ere; ‘e obstoje~e majhno ljudstvo se bo razraslo v
mogo~en Bo‘ji narod.
Sklenjena je zadnja zaveza in veljavna je. Tisti, ki jo
izpolnjujejo, dobijo veliko pomo~i iz Bo‘jega zakona.
Jaz, Kristus, vodim Bo‘ji narod in noben ~lovek ni Moj
zastopnik. Ta Bo‘ji narod je praskupnost Novi Jeruza-
lem, ki je postala Zavezna skupnost. Je Osrednja lu~ v
Univerzalnem ‘ivljenju.
* Primerjaj: Zaveza z Bogom za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Kristus

kli~e vse duhovne skupine, veroizpovedi in religije. (Würzburg 1989, 2.
raz{irjena izd.)
60
Bo‘ji narod bo moral premagati {e marsikatero ovi-
ro. Toda Duh resnice in ‘ivljenja je z njim, in vsi, ki so
sklenili zavezo s po{tenim srcem, bodo ustanovitelji in
graditelji Bo‘jega kraljestva na Zemlji. V tem ~asu - tik
pred letom dva tiso~ - se ka‘e, kot je smiselno zapisa-
no: Jaz, va{ Gospod in Bog, bom sklenil zavezo z dru-
gim ljudstvom.
Tema je zgubila; zaveza je sklenjena; zemlja se o~i{-
~uje - tako kot je bilo prerokovano.
Zemlja se bo stresla in odprla in pogoltnila bo veliko
ljudi. Preden pa se bo vse to zgodilo, bodo pri{le nad
ljudi bolezni, stiske, udarci usode in {e marsikaj. Priha-
ja angel smrti in kosi vedno ve~ ljudi. Ne~isto bo pre{-
lo. Morja bodo prestopila svoje bregove in prekrila vse
nasprotno, zvezde bodo o~istile Zemljo s svojimi ‘arki.
Tedaj bo zlomljen me~ in vse orodje vojne. Tedaj bo na
vsej Zemlji nastalo Kraljestvo miru in na njej bodo ‘i-
veli ljudje, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. In mir bo. Tedaj
bo izpolnjeno, kar je zapisano:
“Lev naj le‘i ob teli~ku in leopard ob kozli~ku in
volk ob jagnjetu in medved ob oslu in sova ob golobu.
In otrok naj jih vodi.” Vse to se bo zgodilo!
18. In nekega dne je {el po poti po hribu ob robu pu{-

~ave; sre~al je leva, ki so ga ljudje zasledovali s kamen-
jem in sulicami in so ga hoteli ubiti.
19. Toda Jezus jih je pograjal z besedami: “Zakaj pre-
ganjate Bo‘je stvaritve, ki so plemenitej{e kot vi? Krutost
61
{tevilnih generacij je naredila iz njih sovra‘nike ljudi, ki
naj bi bili pravzaprav njihovi prijatelji.
20. Tako kot je v njih vidna Bo‘ja mo~, tako se ka-
‘eta tudi Njegovo potrpljenje in Njegovo usmiljenje.
Nehajte zasledovati to stvaritev! Ni~ ‘alega vam no~e
storiti. Ne vidite, kako be‘i pred vami in je prestra{ena
zaradi va{ega nasilja?” (Pog. 6, 18-20)

Beseda “usmiljenje” pomeni Bo‘jo pomo~. Odre{e-
nje sem prinesel vsem ljudem in du{am. V odre{enju je
tudi osvoboditev ‘ivali. Kajti z odre{enjem bo v evolu-
cijskem procesu vse dvignjeno v enost, v Bo‘jo lu~, ki je
enost, ‘ivljenje, snov in mo~.
21. In lev se Mu je pribli‘al, legel pred Jezusove noge

in Mu pokazal svojo ljubezen. In ljudje so se zelo ~udili
in rekli: “Glejte, ta ~lovek ljubi vse stvaritve in ima celo
mo~ nad pu{~avskimi ‘ivalmi, in ga ubogajo.”
(Pog. 6, 21)
62
7. POGLAVJE
Janezov govor o pokori
Pomen simbolov
in obredov (4). Sodba: zakon setve in ‘etve -
O~i{~evanje du{e (10)
1. V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil

Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod ~etrti oblastnik v
Galileji (Kajfa veliki duhovnik in Hana predstojnik sine-
drija), je Bog govoril Janezu, Zaharijevemu sinu, v pu{~a-
vi.
2. In Janez je pri{el v jordanske pokrajine in ozna-
njal krst pokore za odpu{~anje grehov, kakor je zapisa-
no pri prerokih: “Glej, pred Tabo po{iljam Svojega po-
slanca, ki Ti pripravlja Tvojo pot. Je glas klicarja v
pu{~avi: Pripravite pot Svetega in zravnajte steze Maz-
iljenemu.
3. Vse doline naj se napolnijo, vse gore in hribi pa zni-
‘ajo, kar je krivo, naj bo ravno in grobe poti naj se zgla-
dijo. In vse meso bo videlo Bo‘je zveli~anje.”
4. Janez pa je nosil obleko iz kamelje dlake in prav
tak{en pas okoli ledij, hranil pa se je s sade‘i ro‘i~evca in
divjim medom. In k njemu so prihajali vsi iz Jeruzalema
in vsa Judeja ter vsi iz jordanske pokrajine; in krstil jih je
v Jordanu in priznali so svoje grehe.
(Pog. 7, 1-4)
63
Tudi v tem poro~ilu ~lovek spozna, da Bog dopu{~a
navade in obi~aje, ki niso v nasprotju z ve~nim, svetim
zakonom: tukaj gre za krst z vodo.
Ali ho~e ~lovek {e naprej obdr‘ati vodo kot znak
o~i{~evanja, dokler ni kr{~en z Duhom ‘ivljenja, to pre-
pu{~a Bog Svojim ~love{kim otrokom.
Kdor pa je razvil ljubezen do Boga in svojega bli‘-
njega, tega Bo‘ji Duh dvigne, kar pomeni, da ga Duh
resnice pre‘ema.
Kdor je duhovno zrel, potrebuje simbole in obrede
vedno manj. V notranjosti ‘ivi tako, kot je v nebesih:
~isto! îstega napolnjuje Duh resnice in pre‘ema Duh
‘ivljenja: kr{~en je torej z Bo‘jim Duhom.
5. Mno‘icam, ki so prihajale k njemu, da bi jih krstil,

je torej govoril: “O ti neposlu{ni rod! Kdo vas je svaril, da
be‘ite pred jezo, ki bo pri{la? Prinesite zato pravi~ne sa-
dove pokore in ne za~enjajte govoriti pri sebi: Za o~eta
imamo Abrahama.
6. Kajti povem vam: Bog lahko obudi Abrahamu
otroke iz teh kamnov. In ‘e je sekira nastavljena dreve-
som na korenino in vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu,
bo posekano in vr‘eno v ogenj.”
7. In bogati so ga spra{evali in govorili: “Kaj pa naj to-
rej storimo?” Odgovoril jim je in rekel: “Kdor ima dve
64
suknji, naj da tistemu, ki je nima, in kdor ima ‘ive‘, naj
stori prav tako.”
8. Pri{lo pa je tudi nekaj cestninarjev, da se krstijo, in
so Mu rekli: “Mojster, kaj naj storimo?” In rekel jim je:
“Ne terjajte ve~, kakor vam je dolo~eno, in bodite popust-
ljivi po lastni presoji.”
9. Prav tako so Ga spra{evali vojaki: “Kaj naj storimo
mi?” In rekel jim je: “Ne bodite nasilni in krivi~ni in bo-
dite zadovoljni s svojo pla~o.”
10. In vsem je govoril in rekel jim je: “Izogibajte se krvi
zadavljenih in mrtvih teles ptic in ‘ivali ter se pazite vseh
grozodejstev in krivic. Mar mislite, da lahko kri ‘ivali in
ptic izpere grehe? Povem vam: Ne. Govorite resnico! Bo-
dite pravi~ni, usmiljeni do svojih bli‘njih in do vsega
stvarstva, ki ‘ivi tukaj in ‘ivite poni‘no s svojim Bogom.”
(Pog. 7, 5-10)

Z besedo “jeza” je mi{ljena sodba, ki doleti tistega
~loveka, ki se ne spreobrne pravo~asno: Kdor ne upo-
{teva Bo‘jega zakona, bo trpel zaradi tega, kar je pose-
jal. Noben ~lovek ne more ube‘ati svoji lastni sodbi,
u~inkom svojih lastnih vzrokov. Samo kesanje in pro{-
nja za odpu{~anje ter odpu{~anje in poravnanje - ~e je
to {e mogo~e - operejo du{o greha. To kar je ~lovek
vstavil v svojo du{o, svetlobo in sence, to nosi s sabo,
dokler ni zbrisano. Vseeno v kateremkoli ~asu, vseeno
65
na kateremkoli mestu se nahaja - vse sence, ki jih je
sam vstavil v du{o, nosi s sabo - dokler niso zbrisane.
Besede “@e je sekira nastavljena drevesom na kore-
nino in vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo po-
sekano in vr‘eno v ogenj” povedo: vsak neporavnani
vzrok u~inkuje. Sekira je zakon setve in ‘etve. Drevo
je ~lovek, ki ne ob‘aluje svojih grehov in ne poravna, kar
je povzro~il. Ogenj pomeni pre~i{~evanje du{e; je aktivni
u~inek storjenega neporavnanega dejanja, vzrok.
Kdor zmore v napisanem dojeti smisel, spozna, da se
du{a in ~lovek o~istita le tedaj, ~e spoznata svoje napa-
ke in grehe, jih ob‘alujeta in odpustita, prosita za od-
pu{~anje ter se kesata - to je poravnata in ne storita ve~
istega ali podobnega.
Spoznajte: Vsa narava, ‘ivali, rastline in kamenine
so Bo‘ji vrt, Njegovo delo stvarjenja. Kdor tega ne
upo{teva, gre{i - in vedno znova se bo soo~al s svojimi
grehi, dokler ne spozna, ob‘aluje in se spokori. In ~e
ne gre{i ve~ in izpolnjuje zapovedi, bo ‘ivel v Meni in
Jaz zavestno po njem.
Kdor svojega bli‘njega nesebi~no ljubi, tudi ne bo
ve~ ubijal in jedel ‘ivali. Tak{en ~lovek bo ~ist v svoji
du{i, in sade‘i, ki jih rodi, bodo ‘ivljenje v Meni.
11. Ljudstvo pa je ‘ivelo v pri~akovanju in vsi so se

spra{evali v svojih srcih, ~e ni morda Janez Kristus. Janez
je vsem odgovoril in rekel: “Jaz vas kr{~ujem z vodo; toda
za mano pride mo~nej{i, kateremu nisem vreden odvezati
jerména njegovih sandal.
66
12. Krstil vas bo z vodo in ognjem. V Svoji roki ima
lopato in pometel bo Svoj skedenj in spravil ‘ito v svojo
ka{~o in pleve se‘gal z ognjem, ki nikoli ne ugasne.” In {e
mnogo drugega je povedal ljudem v svojem govoru o po-
kori. (Pog. 7, 11-12)
67
8. POGLAVJE
Krst Jezusa, Kristusa

Bog in Kristus razodevata danes vso resnico
skozi serafa bo‘anske modrosti - Davidov rod pripravlja s Kris-
tusom Kraljestvo miru (3)
1. In bilo je sredi poletja in deseti mesec. Jezus iz Ga-

lileje je pri{el k Jordanu do Janeza, da bi se Mu dal krsti-
ti. Toda Janez Mu je branil in rekel: “Jaz bi se Ti moral
dati krstiti, pa Ti pride{ k meni?” Jezus mu je odgovoril in
rekel: “Sprijazni se s tem, dol‘na sva, da izpolniva vso
pravi~nost.” In krstil Ga je.
2. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; in glej nad
Njim so se odprla nebesa, in ble{~e~ oblak je stal nad
Njim, za oblakom pa dvanajst svetlobnih ‘arkov, in iz teh
se je Nadenj kakor golob spustil Bo‘ji Duh in Ga obse-
val. In glej, glas iz nebes je rekel: “To je Moj ljubljeni Sin,
ki Mi je v veselje in na ta dan sem Ga spo~el.”
(Pog. 8, 1-2)

Voda simbolizira ~i{~enje du{e in telesa. Voda je te-
ko~a - Duh je teko~.
Dogodek po Jezusovem krstu, o katerem se tukaj
poro~a, se je zgodil v duhu. Janez ga je videl v svoji no-
tranjosti v teh simbolih. Beseda “spo~et” naj bi pome-
68
nila “biti pozvan”. Po pozivu Ve~nega sem Jaz, Kristus,
izpolnjeval, kar se je vse bolj razodevalo v Jezusu.
3. In Janez je pri~al o Njem in rekel: “Ta je bil, o ka-

terem sem rekel, da bo pri{el za mano, a postavljen pred
mene; kajti bil je pred mano in iz Njegove polnine smo
vsi prejemali milost za milostjo. Kajti po Mojzesu je dan
le del zakona, toda po Jezusu Kristusu sta milost in resni-
ca pri{li v obilici. (Pog. 8, 3)

Ve~na resnica sije zdaj v ta svet v ne{tetih fasetah. V
mnogih generacijah je dal Ve~ni iz ve~ne resnice, ki je
On, vedno tiste fasete resnice, ki so jih lahko razumeli
ljudje, ki so stremeli k Bogu, in so po njih lahko ‘iveli.
Tako je dal po Mojzesu ustrezne fasete resnice za ta-
kratne generacije. Jaz, Kristus v Jezusu, sem dal iz re-
snice polnino. Toda malo{tevilni so Me lahko razume-
li.
Zdaj >@ se je za~el ~as, ko razodevam vse fasete
resnice. Kdor lahko doume, ta doumi!
Spoznajte: Ve~na resnica se bo zdaj raz{irila po
vsem svetu, in vse neresni~no bo zapadlo ognju, da se
bo razodela polnina, vsa resnica. Bo‘ansko modrost
sem izbral po duhu za pramater Kraljestva miru Jezusa
Kristusa. @enski ‘arek, seraf iz modrosti Boga, je da-
nes utele{en in deluje za Ve~nega in Zame kot prero-
69
kinja in poslanka Boga. Po njej sva klicala in kli~eva
Ve~ni in Jaz, Kristus, v ta svet in prina{ava vsem volj-
nim ljudem celotno resnico, kolikor je to mogo~e v be-
sedah.
Po Bo‘ji volji je David, iz katerega je iz{el Davidov
rod, prao~e Kraljestva miru Jezusa Kristusa po mesu,
kajti on je prinesel v ta svet seme in iz njega gene, ki
tvorijo Davidov rod.
Bitja iz Boga se utele{ajo v tiste ljudi, v katerih so
aktivni Davidovi geni. S sinovi in h~erami iz drugih ro-
dov so v naro~ilu odre{enja, v Mojem delu, Univerzal-
nem ‘ivljenju.
Tako je David prao~e Kraljestva miru Jezusa Kristusa
po mesu in ‘arek bo‘anske modrosti pramati po duhu.
David je torej prinesel v mesu seme in gene za Bo‘ji
narod; bo‘anska modrost prina{a celotno resnico v ze-
meljski besedi po svojem utele{enem delnem ‘arku, se-
rafu bo‘anske modrosti.
Kli~em du{e v mesu.

Skozi prerokinjo in poslanko Boga spejemajo od
Mene, Kristusa, du{e in ljudje v razodeti besedi vso re-
snico. Utele{eni delni ‘arek bo‘anske modrosti u~i ve~-
ne zakone tudi v podrobnostih in ka‘e vsem voljnim,
kako se jih lahko izpolnjuje v svetu.
Pri{el je ~as. Svet se pribli‘uje letu dva tiso~. Svoj
prihod kot Kristus pripravljam po izvoljenem Bo‘jem
narodu, s katerim sva Ve~ni in Jaz, Kristus, v Vsemo~i,
Bog, sklenila zadnjo zavezo. Na Moji desni bodo stale
70
samo tiste du{e in tisti ljudje, ki poznajo vso resnico in
jo tudi izpolnjujejo.
4. Nih~e {e nikoli ni videl Boga. Samo v Edinoroje-

nem, ki prihaja iz naro~ja Ve~nega, je razodet Bog.” In to
je Janezova izjava, ko so Judje poslali iz Jeruzalema du-
hovnike in levite, da ga vpra{ajo: “Kdo si ti?” In ni tajil,
temve~ je priznal: “Jaz nisem Kristus.”
5. In vpra{ali so ga: “Kdo pa? Si Elija?” Odvrnil je:
“Ne, nisem.” “Si prerok, o katerem je govoril Mojzes?” In
odgovoril je: “Ne.” Nakar so mu rekli: “Kdo si torej? Da
damo odgovor tistim, ki so nas poslali. Kaj pravi sam o
sebi?” In rekel je: “Jaz sem glas klicarja v pu{~avi. Pripra-
vite pot Svetega, kakor je rekel prerok Izaija.”
6. Poslani pa so pri{li od farizejev in so ga vpra{ali:
“Zakaj potem krsti{, ~e nisi niti Kristus niti Elija niti pre-
rok, o katerem je govoril Mojzes?”
7. Janez jim je odgovoril in rekel: “Jaz kr{~ujem z vo-
do; med vami pa je Eden, ki ga ne poznate. On bo kr{~e-
val z vodo in ognjem. On je, ki bo pri{el za mano, a bo
stopal pred mano; nisem vreden, da razve‘em jermen
Njegovega sandala.”
8. To se je zgodilo v Behabari, na drugi strani Jorda-
na, kjer je Janez kr{~eval. V tem ~asu je Jezus dopolnil
trideset let, po mesu resni~no Jo‘efov in Marijin sin, toda
po duhu Kristus, Sin Boga, ve~nega O~eta, kot je mogo~-
no razglasil Duh Svetosti.
9. Jo‘ef pa je bil sin Jakoba in Eli{ebe, Marija pa h~i
Elija (imenovanega Joahim) in Ane, ki sta bila otroka
71
Davida in Bat{ebe, Juda in [ele, Jakoba in Lee, Izaka in
Rebeke, Abrahama in Sare, Seta in Mate, Adama in Eve,
ki sta bila Bo‘ja otroka. (Pog. 8, 4-9)
72
9. POGLAVJE
[tiri sku{njave
Tema se sme meriti s svetlobo (1). Kdor ‘ivi v Bogu, je pove-

zan z vso bitjo in ni nikoli osamljen (5)
1. Duh je povedel Jezusa v pu{~avo, da bi ga hudi~

sku{al. In divje pu{~avske ‘ivali so bile ob Njem in so Mu
slu‘ile. In ker se je postil {tirideset dni in no~i, je bil la~en.
(Pog. 9, 1)

Satan je smel Jezusa preizkusiti. Duh Mojega ve~ne-
ga O~eta je dopustil to preizku{njo. Tudi satan naj bi
se pri tem prepoznal in pomeril, da izkusi, da so tisti, ki
‘ivijo v Bogu, mo~nej{i kot mo~ teme.
Zakonitost iz Bo‘je ljubezni in milosti je, da se lahko
tema meri z ljudmi tedaj, ko so dosegli znanje in mo-
drost iz Boga. Tako dobi tudi najgloblje padla du{a
mo‘nost za samospoznanje: V svojem porazu sme na
sami sebi spoznati, da je mo~nej{i od satana tisti, ki ‘ivi
v Bogu; njemu slu‘i ~isto. Kdor v svoji notranjosti {e ni
razvil Bo‘jega Duha, ta je {ibkej{i od satana, kajti s
svojim zemeljskim ‘ivljenjem mu slu‘i na ve~ na~inov.
Beseda “postiti se” pomeni: zau‘ivati malo hrane.
73
2. In pristopil je sku{njavec in Mu rekel: “ê si Bo‘ji
Sin, potem reci, naj bodo ti kamni kruh; kajti pisano je:
Hranil Te bom z najfinej{o p{enico in z medom in iz ska-
le Te bom nasitil.”
3. Toda On mu je odgovoril in rekel: “Pisano je: ^lo-
vek ne ‘ivi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki
pride iz Bo‘jih ust.”
4. Nato je postavil hudi~ pred Njega izredno lepo in
ljubko ‘ensko, finega duha in razgibane pameti ter Mu
rekel: “Vzemi jo, ~e ho~e{, zakaj ona si Te ‘eli, in u‘ivaj
ljubezen in sre~o vse Svoje ‘ivljenje in videl bo{ otroke
Svojih otrok. Kaj ni pisano, da ni dobro, da je ~lovek
sam?”
5. In Jezus je odgovoril: “Poberi se! Pi{e tudi: Ne daj
se zapeljati lepoti ‘enske; kajti vse meso je kot trava in ro-
‘e na polju; trava se posu{i in ro‘e uvenejo, beseda Ve~-
nega pa traja vedno. Moja naloga je, da ~love{ke otroke
u~im in zdravim, in tisti, ki je rojen iz Boga, obdr‘i svoje
seme v sebi.” (Pog. 9, 2-5)

Smisel besed “obdr‘i svoje seme v sebi” je: ljudje v

Bogu ne bodo razmetavali svojih mo~i zaradi u‘itkov in mi-
kov. Kdor ‘ivi v Bogu, ljubi notranje vrednote ~loveka, no-
tranjo lepoto in krepost. Kdor ljubi ~lovekovo notranjost, je
povezan z vsemi ljudmi in bitji. Nikoli ne bo sam in osam-
74
ljen, ker v sebi hrani dobro svojega bli‘njega. Samo tako
se izpolnjuje zapoved “ni dobro, da je ~lovek sam”.
Bog je enost - in kdor ‘ivi v Bogu, ‘ivi povezan z vso
bitjo. In vsa bit, ~isto, je z njim in deluje po njem.
Osamljen je le ~lovek, ki odklanja in podcenjuje svo-
je soljudi.
6. In hudi~ Ga je odpeljal v sveto mesto in Ga postavil

na vrh templja in rekel Mu je: “ê si Bo‘ji Sin, vrzi se dol,
kajti pisano je: Svojim angelom bo zapovedal, da Te bo-
do ~uvali in nosili na rokah, da ne bi s Svojo nogo zadel
ob kamen.”
7. Jezus pa mu je odgovoril: “Pisano je tudi: Ne sku{aj
Gospoda, svojega Boga.”
8. Nakar Ga je odpeljal hudi~ na zelo visoko goro sre-
di velike ravnine, in okoli nje je le‘alo dvanajst mest z nji-
hovimi prebivalci. Od tam Mu je v hipu pokazal vsa kra-
ljestva sveta. In hudi~ Mu je rekel: “Vso to oblast Ti dam
in njeno veli~astnost; kajti meni je izro~ena. In dam jo,
komur ho~em; kajti pisano je: Vladaj od morja do morja,
svojemu ljudstvu vladaj pravi~no in revnim usmiljeno in
odpravi vse zatiranje. ê me zdaj po~asti{, potem naj bo
vse to Tvoje.”
9. Jezus pa Mu je odgovoril: “Poberi se od Mene, sa-
tan; kajti pisano je: âsti Boga in slu‘i samo Njemu. Zlo
se ne bo kon~alo brez Bo‘je mo~i.”
10. In ko je bil hudi~ z vsemi sku{njavami pri kraju, se
je za nekaj ~asa umaknil od Njega. In glej, pri{li so Bo‘ji
angeli in Mu stregli. (Pog. 9, 6-10)
75
10. POGLAVJE
Jo‘ef in Marija
pripravita Jezusu praznovanje -
Andrej in Peter najdeta Jezusa
Ljudem Novega ~asa:

Ne pozabite Jezusovega Dela odre{enja (2). Zna~ilnosti nasled-
nikov Jezusa iz Nazareta - Zemeljsko poimenovanje in sevalno
ime du{e (10)
1. Ko se je Jezus vrnil iz pu{~ave, sta Mu star{a {e isti

dan pripravila praznovanje. Izro~ila sta Mu darove, ki so
Mu jih prinesli modri v Njegovem otro{tvu. In Marija je
rekla: “Te darove sva hranila Zate vse do danes.” Dala
sta Mu zlato, kadilo in miro in vzel je nekaj kadila, zlato
pa je podaril Svojim star{em in reve‘em, nekaj mire pa
dal Mariji, imenovani Magdalena.
2. Ta Marija je bila iz mesta Magdala v Galileji in bila
je velika gre{nica in mnoge je zapeljala s svojo lepoto in
milino. In pono~i je pri{la k Jezusu in Mu priznala svoje
grehe; in Jezus je stegnil Svojo roko in jo ozdravil. In se-
dem demonov je izgnal iz nje in ji rekel: “Pojdi v miru;
kajti tvoji grehi so ti opro{~eni!” In dvignila se je, zapustila
vse in Mu sledila in slu‘ila Mu je s svojim premo‘enjem do-
kler je deloval v Izraelu.
(Pog. 10, 1-2)
76
Za bolj{e razumevanje, da bi spoznali ve~ni zakon:
Bila je Marija, imenovana Magdalena, ki je govorila o
sedmih demonih, ki da so jo zapustili. Menila je, da se
je to zgodilo. Razsvetljeni ne govori o tem. Pomaga in
zdravi, kolikor je dobro za du{o.
To pojasnilo je dano predvsem za ljudi sedanjosti
>@ in za~enjajo~ega se Novega ~asa, ki poznajo
Bo‘je zakone.
Knjiga To je Moja Beseda je pomembna predvsem
za ljudi Novega ~asa. Kajti oni do‘ivljajo Kristusa kot
vladarja sveta in ne ve~ kot Odre{enika. Zato bo zanje
ta knjiga zgodovinsko delo.
Ljudje Novega ~asa naj ne pozabijo temelja odre{e-
nja, na katerem je zgrajeno Kraljestvo miru Jezusa Kri-
stusa. Mi{ljenje, ‘ivljenje, delovanje in trpljenje Sina
Boga v Jezusu iz Nazareta, ki je zdaj vladar Zemlje in
krmar Bo‘jega kraljestva na Zemlji, naj ohranijo ljudje
Novega ~asa v spominu.
3. Naslednjega dne je Janez videl, da Jezus prihaja k

njemu, pa je rekel: “Glej Jagnje Bo‘je, ki s pravi~nostjo
odvzema grehe sveta. Ta je, o katerem sem rekel: Bil je,
preden sem bil jaz. In jaz Ga nisem poznal, da pa bi se
zvedelo o Njem v Izraelu, sem pri{el jaz kr{~evat z vodo.”
4. In Janez je pri~al in rekel: “Videl sem, kako se je z
neba spustil Duh, podoben golobu, ki je obstal nad Njim.
77
In jaz Ga nisem poznal; toda Tisti, ki me je poslal, da
kr{~ujem z vodo, Mi je rekel: Tisti, nad katerim se bo
spustil Duh in bo obstal nad Njim, Ta je, ki bo kr{~eval z
vodo in ognjem in z Duhom. In jaz sem to videl in pri-
~am, da je to bil Sin Boga.”
5. Dan kasneje je stal Janez ob Jordanu z dvema svo-
jima u~encema. In ko je videl prihajati Jezusa, je rekel:
“Glejte Kristusa, Jagnje Bo‘je!” In oba u~enca sta Ga sli-
{ala govoriti in sledila sta Jezusu.
6. Jezus se je obrnil in videl, da Mu sledita, in jima re-
kel: “Kaj i{~eta?” Odvrnila pa sta Mu: “Rabi (to pomeni
mojster), kje preno~uje{?” Rekel jima je: “Pridita in po-
glejta.” [la sta in sta videla, kje stanuje, in ta dan sta os-
tala pri Njem; bilo pa je okoli desete ure.
7. Eden od obeh, ki sta od Janeza zvedela za Jezusa in
sta Mu sledila, je bil Andrej, brat Simona Petra. Najde
svojega brata Simona in mu re~e: “Na{la sva Mesija (kar
pomeni Kristusa).” In odpeljal ga je k Jezusu in ko ga je
Jezus videl, je rekel: “Ti si Simon Janezov sin, imenuj se
Kefa (to pomeni: skala).”
8. Naslednjega dne je {el Jezus v Galilejo in na{el je
Filipa ter mu rekel: “Sledi Mi!” Filip je bil tudi iz Betsaj-
de, iz mesta Andreja in Petra. Filip je na{el Natanaela,
imenovanega Bar Tolomej, in mu rekel: “Na{li smo Ti-
stega, o katerem je pisal Mojzes v postavah in preroki, Je-
zusa iz Nazareta, sina Jo‘efa in Marije.” In Natanael mu
je rekel: “Ali iz Nazareta lahko pride kaj dobrega?” Filip
pa mu je odvrnil: “Pridi in poglej!”
78
9. Jezus vidi Natanaela, da prihaja k Njemu, in re~e o
njem: “Poglejte, pravi Izraelec, v njem ni nobene zvija~e!”
Natanael ga vpra{a: “Od kod me pozna{?” Jezus mu je
odgovoril: “Videl sem te, preden te je poklical Filip, ko si
bil pod smokvinim drevesom.” Natanael Mu je odvrnil:
“Rabi, Ti si Bo‘ji Sin, Ti si kralj Izraela. Da, na{el sem
Te pod smokvinim drevesom.”
10. Jezus mu je rekel: “Natanael Bar Tolomej; veruje{,
ker sem Ti rekel, da sem te videl pod smokvinim dreve-
som; videl bo{ {e ve~je kot je to.” Pravi mu: “Resni~no,
resni~no, povem vam, od zdaj naprej boste videli odprto
nebo in kako odhajajo in prihajajo Bo‘ji angeli k Sinu
~lovekovemu.” (Pog. 10, 3-10)

Kar je zapisano v tej knjigi pred davnim ~asom, v mno-
gih izjavah ustreza smiselno dejanskim dogodkom. Zato
izjav ne razumite dobesedno, temve~ smiselno.
Bilo je veliko sporov med tistimi, ki so verovali Va-
me in so Mi sledili - vseeno ali so navedeni poimensko
ali ne. Pogosto so se vneli duhovi zaradi verskih vpra-
{anj ali ‘ivljenjskih situacij: Eden je takoj veroval v
Moje poslanstvo, drugi je dvomil, ker marsi~esa, kar
sem rekel njemu in njegovim bli‘njim, ni moegl razu-
meti. Eden Mi je hotel slediti, drug je imel {e svetna
zanimanja, ki so mu bila pomembnej{a. Spet drugi so
hoteli vzeti s sabo na potovanje vse imetje, da bi ga
79
pomno‘ili na ugodnih mestih. Predstave in zanimanja
so bili raznovrstni in mi{ljenje tako razli~no kot ljudje
sami. Mnogi so se dolgo obotavljali in imeli pomisleke.
Ta neodlo~nost je bila za mnoge usodna. Ostali so z
Menoj nekaj ~asa - nakar so se spet lo~ili od Mene. Bil
je to majhen, pisan narod vernih, dvomljivih, zaintere-
siranih, in pa tak{nih, ki so hoteli zaslu‘iti z Mano, z
Mojim mi{ljenjem in ‘ivljenjem kot Jezusa iz Nazareta.
Tisti, ki so se odlo~ili s srcem in so uresni~evali Moje

nauke, so bili na Moji desni in so ostali na Moji desni.
Tudi danes so v duhu na Moji desni strani. Pravi~ni so
gledali angele, ki so slu‘ili Sinu ~lovekovemu. Mnogi
od njih delujejo v duhu za veliko celoto. Nekateri so
prihajali in prihajajo - odvisno od njihovega duhovnega
naro~ila - vedno znova v zemeljsko obleko, da bi v ve-
liki celoti evolucijskega dogajanja pripravljali Moj pri-
hod.
Vsak ~lovek ima ime in priimek, ki ju dobi ob ze-
meljskem rojstvu. To ime in priimek ustrezata niha-
nju du{e v ~asu utele{enja. ê so ljudje v teku ze-
meljskih let obvladali neko du{no razvojno obdobje,
potem se spremeni tudi sevanje njihove du{e. V koz-
mi~nem evolucijskem dogajanju se spremeni tudi
sevalno ime du{e.
ê je npr. med ljudmi nekaj o~i{~eno - tudi med
star{i in otrokom - potem se spremenijo tudi sevalna
imena du{. To se dogaja tako v evolucijskem procesu
~loveka kot tudi du{e v krajih o~i{~evanja in v priprav-
80
ljalnih ravneh tako dolgo, dokler duhovno bitje nima
spet svojega prvotnega imena iz Boga, ker je spet po-
stalo ~isto.
Sevalna imena ~loveka se torej spreminjajo v skladu
z razvojem du{e. V mestih o~i{~evanja se du{a tega za-
veda na vsaki evolucijski stopnji.
Na Zemlji pogosto veljajo okorele oblike. Svoje ime
in priimek obdr‘i ~lovek - podobno kot izkaznico - vse
svoje zemeljsko ‘ivljenje. Po zemeljskem zakonu ostaja
okorela oblika dajanja imen tudi ob poroki. Pri nekate-
rih narodih prevzame takrat ‘ena priimek mo‘a, ki ima
lahko za njeno ‘ivljenje pozitiven ali nasproten pomen.
Pri drugih narodih pa spreminjajo ljudje svoja imena z
vidiki in obredi, ki so si jih dolo~ili sami.
Rojstnih imen se lahko dr‘i veliko ~love{kega - kot
stare tradicije ali dogodki, ki so ‘e zdavnaj minili, ime
pa {e spremljajo kot spomin. Zato sem dal nekaterim
ljudem, ki so Mi hoteli slediti, imena, ki so ustrezala
njihovemu takratnemu sevanju du{e in tudi njihovemu
novemu krogu delovanja.
ê bi zemeljski zakon upo{teval evolucijsko pot du{e
in ~loveka, potem bi se lahko marsikatera zemeljska
imena spremenila ustrezno zrelostni stopnji du{e. Ne-
varnost, da iz spominov, iz tega, kar je odlo‘eno, spet
nastanejo nove ustreznosti, potem ne bi bila ve~ tako
velika.
81
11. POGLAVJE
Marija Magdalena mazili Jezusa
Presoja po zemeljskem merilu (6).

Razsvetljeni gleda (10)
1. In eden izmed farizejev Ga je prosil, da bi jedel z

njim. In {el je v farizejevo hi{o in sedel k mizi.
2. In glej, v mestu je bila ‘enska iz Magdale, ki je bila
poznana kot gre{nica. Ko je zvedela, da Jezus je v farize-
jevi hi{i, je prinesla posodo iz alabastra z mazilom in od
zadaj stopila k Njemu. Jokajo~ je mo~ila Njegove noge s
solzami, brisala jih je z lasmi svoje glave in poljubljala
Mu je noge ter jih mazilila z mazilom.
3. Ko pa je farizej, ki Ga je povabil, to videl, je mislil
sam pri sebi: “Ko bi ta bil prerok, bi vedel, kdo je ta ‘en-
ska, ki se Ga dotika, in kak{na je; kajti gre{nica je.”
4. Jezus mu je rekel: “Simon, rad bi ti nekaj povedal.”
On re~e: “Mojster, povej.”
5. “Neki upnik je imel dva dol‘nika. Eden mu je bil
dol‘an petsto gro{ev, drugi pa petdeset. In ker nista mogla
pla~ati, je dolg obema odpustil. Povej Mi zdaj, kateri iz-
med njiju ga bo najbolj ljubil?”
6. Simon je odgovoril: “Mislim, da tisti, kateremu je
najve~ podaril.” On pa mu je odvrnil: “Prav si sodil.”
(Pog. 11, 1-6)
82
Jaz, Kristus, pojasnujem, popravljam
“Prav si sodil” pomeni: presodil si po zemeljskih me-
rilih.
Spoznajte: Vsaka sodba je obsojanje in pri~a o du-
hovni nevednosti. êprav bolj ljubi svojega upnika
dol‘nik, ki mu je bil opro{~en ve~ji dolg, vseeno ni Bog
tisti, ki dolo~a ta merila. On ljubi vse enako. Boga ljubi
bolj tisti, ki Mu je bli‘e.
7. In rekel je Simonu: “Vidi{ to ‘ensko? Pri{el sem v

tvojo hi{o, in Mi nisi dal vode za Moje noge; ta pa obliva
Moje noge s solzami in jih bri{e z lasmi svoje glave. Ti Me
nisi poljubil, ta ‘enska pa ni prenehala poljubovati Mojih
nog, odkar sem vstopil. Moje glave nisi mazilil z oljem;
ona pa je mazilila z mazilom Moje noge.
8. Zato ti pravim: odpu{~eni so ji mnogi grehi; kajti
veliko je ljubila, ne samo ljudi, temve~ tudi ‘ivali in ptice
na nebu, da, celo ribe v jezeru. Komur pa se malo odpu-
sti, malo ljubi.”
9. Njej pa je rekel: “Odpu{~eni so ti tvoji grehi.” In ti-
sti, ki so sedeli z Njim pri mizi, so za~eli pri sebi ugibati:
“Kdo je ta, ki celo grehe odpu{~a?
10. Kajti ni rekel, odpu{~am ti, temve~, odpu{~eni so
ti tvoji grehi; ker je v njenem srcu spoznal resni~no vero
in kesanje.” Jezus ni potreboval pripovedovanja drugih,
ker je sam vedel, kaj je v ~loveku. (Pog. 11, 7-10)
83
Razsvetljeni gleda du{o in ~loveka. Gleda po{tenost
in odkritosr~nost in vidi tudi greh in pokoro. Vidi ne-
po{tenost in hinav{~ino. ê koristi du{i in ~loveku, to
tudi neosebno nagovori. Ko ~lovek iz srca ob‘aluje in
ne ponovi ve~ enakega greha, potem mu odpusti tudi
ve~ni O~e - ~e mu je bli‘nji, nad katerim se je pregre{il,
prav tako odpustil. Komur Bog odpusti najve~ji dolg,
temu je zbrisan v Bogu in mu je tako odpu{~eno.
84
12. POGLAVJE
Svatba v Kani - Ozdravljenje v Kafarnaumu
Utele{ena duhovna bitja in njihovo naro~ilo

v Delu odre{enja (9). Bog je ljubezen, On ne obsoja - Ljudje, ki
so oddaljeni od Boga, ustvarjajo bogove ma{~evanja - Tudi
~a{~enje zemeljskih mo~i in mogo~nikov je malikovanje -
“Ve~no prekletstvo” je zasmehovanje Boga (11). Nebesa in
pekel so v ~loveku samem - Atmosferska kronika (12).
@iveti v resnici - Trije koraki do resnice (16)
1. In naslednji dan je bila svatba v Kani v Galileji in

Jezusova mati je bila zraven. In Jezus in Marija Magdale-
na sta bila tam, na svatbo pa so pri{li tudi Njegovi u~en-
ci.
2. In ker je po{lo vino, je rekla Jezusu Njegova mati:
“Vina nimajo ve~.” Jezus ji re~e: “@ena, mar naj to skrbi
tebe in Mene? Moja ura {e ni pri{la.” In Njegova mati je
rekla slu‘abnikom: “Storite, karkoli vam re~e.”
3. Tam pa je stalo {est kamnitih vr~ev za vodo, pri-
pravljenih za judovsko obredno umivanje; dr‘ali so po
dve ali tri mere. In Jezus jim re~e: “Napolnite vr~e z vo-
do.” In napolnili so jih do roba. In re~e jim: “Zajemite
zdaj in jih odnesite kuharju.” In odnesli so mu.
4. Ko pa je kuhar poskusil to vodo, je postala vino. Ni
vedel, od kod je, in poklical je ‘enina ter mu rekel: “Vsak
postre‘e najprej z dobrim vinom, in ko so se gostje napili, s
slab{im. Ti pa si dobro vino prihranil za konec.”
85
5. V galilejski Kani je Jezus za~el delati ~ude‘e in ra-
zodevati Svojo veli~astnost. In mnogi Njegovih u~encev
so verovali Vanj.
6. Nato je {el dol v Kafarnaum, On, Njegova mati in
Marija Magdalena, Njegovi bratje in Njegovi u~enci, in
tam so ostali ve~ dni.
7. In razpletel se je med nekaterimi Janezovimi u~enci
in Judi pogovor o vpra{anju o~i{~evanja. In pri{li so k Ja-
nezu in mu rekli: “Mojster, tisti, ki je bil pri tebi onstran
Jordana, o katerem si pri~al, glej, zdaj kr{~uje, in vsi pri-
hajajo k Njemu.”
8. Janez je odvrnil: “^lovek ne more ni~esar prejeti,
kar mu ni dano iz nebes. Sami ste pri~e, da sem rekel: Jaz
nisem Kristus, temve~ sem poslan pred Njim.
9. Kdor ima nevesto, ta je ‘enin. Toda ‘eninov prija-
telj je ob njem, ga sli{i in se zelo veseli njegovega glasu.
To moje veselje je torej popolno. On mora rasti, jaz pa
postati manj{i. Kdor je od sveta, je sveten in govori o svet-
nih stvareh. Kdor pa prihaja iz nebes, ta je nad vsem.”
(Pog. 12, 1-9)

Iz nebes je pri{lo mnogo duhovnih bitij. Vrodila
so se in se vrojevajo v Davidov rod in v druge rodo-
ve. Toda bitja, ki so po mesu iz Davidovega rodu, so
odgovorna za nastanek Kraljestva miru Jezusa Kri-
stusa, ker so prevzela naro~ilo, Delo odre{enja. Ti in
86
{e drugi Bo‘ji poslanci so zaradi tega pri{li iz nebes na
Zemljo.
Tisti, ki so pri{li v meso Zame, niso od Zemlje. Pri-
na{ajo mo~i nebes. V svojih du{ah prina{ajo s sabo iz
nebes, kar je dal Zemlji Bog, Ve~ni. Zapovedano jim
je, da prinesejo ljudem pot do Bo‘jega srca, da ustano-
vijo in zgradijo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa ter da
vse bolj dvigujejo Zemljo v Bo‘jo lu~. Bo‘ji poslanci
delujejo, dokler njihova substanca ne postane fino-
snovna in bo lahko pre{la v ‘ivljenje, ki ve~no biva - od
ve~nosti do ve~nosti. Moje kraljestvo na Zemlji bo tudi
njihovo kraljestvo. Kajti kdor je iz nebes, je nad vsem
~love{kim in ima mo~i Vseedinega, ki jih vna{a za ne-
besa na Zemlji. To so nesebi~ni okoli leta dva tiso~ in
vsi ljudje v Kraljestvu miru.
Moje Delo odre{enja je pri{lo na to Zemljo, da re{i
du{e in ljudi. In vsi, ki so odre{eni, bodo skupaj z Ma-
no dvignili Zemljo v vi{je nihanje, tako da bo stari svet
minil in bo nastal novi svet - svet Kristusa. In kdor iz-
polnjuje zakon ljubezni, ki sem mu ga razodel in ga ra-
zodevam po bo‘anski modrosti, ta bo Bo‘ji sin in h~i,
ki stopa pred Menoj, da Mi pripravi pota.
10. In pristopilo je nekaj farizejev in vpra{ali so Jezu-

sa: “Kako si rekel, da bo Bog svet preklel?” In Jezus je od-
govoril in rekel: “Bog je tako ljubil svet, da je dal in poslal
na svet Svojega edinorojenega Sina, da ne bo pogubljen
nih~e, ki veruje Vanj, temve~ bo imel ve~no ‘ivljenje. Ka-
87
jti Bog ni poslal Svojega Sina na svet, da bi svet pogubil,
pa~ pa, da po Njem svet re{i.
11. Tisti, ki verujejo Vanj, ne bodo prekleti, oni pa, ki
ne verujejo, so ‘e prekleti, ker niso verovali v ime edino-
rojenega Bo‘jega Sina. Obsodili so se, ko je pri{la na svet
lu~, in so bolj ljubili temo kot svetlobo; kajti njihova de-
janja so bila hudobna. (Pog. 12, 10-11)

Bog je ljubezen!
Bog ne obsoja! ^lovek pa, ki misli, govori in ravna v
nasprotju z Bo‘jim zakonom, se obsodi sam, in to ime-
nuje pogubljenje.
Besedi “obsoditi” in “prekletstvo” sta nastali iz bo-
jazni pred Bogom in iz verovanja v bogove ma{~evanja.
Bogovi ma{~evanja niso ni~ drugega kot ~love{ke pred-
stave, torej maliki, ki jih je ustvaril ~lovek sam, saj si je
zmanj{al energijo s svojimi od Boga oddaljenimi misli-
mi in dejanji ter se je tako oddaljil od Resni~nega,
Enega, Ve~nega. Zaradi negativnih misli ga je pekla
vest; kajti globoko v svoji notranjosti je spoznal, da
nasprotno, od Boga oddaljeno, ni njegovo pravo ‘ivlje-
nje. Ker zaradi greha njegova duhovna dedi{~ina, bo-
‘anski zakon, ni mogla ve~ delovati skozi njega, se je
prestra{il, saj ni mogel ve~ obvladovati elementov, am-
pak so elementi obvladovali njega. Iz tega je sklepal, da
88
elemente vodijo bogovi, ki jim mora ‘rtvovati, da mu
bodo naklonjeni.
Kasneje so se ljudje sami povzdignili v bogove, pri-
dobili so si bogastvo in ugled in vzpostavili oblast, da bi
s tem obvladovali vse narode. Naposled so postali bo-
gastvo, ugled in oblast za mnoge ljudi maliki. Malika
tega sveta, ki jih ~asti narod {e dandanes >@ sta tu-
di svetna in cerkvena oblast. Njuni dostojanstveniki
razpolagajo z velikim premo‘enjem ter ugledom in
vplivom, s ~imer obvladujejo narod. Kdor jih ~asti, po-
stane odvisen od njih in jih povzdiguje v malike. Kajti
vezanost na ljudi, na ~love{ka nagnjenja in predstave je
malikovanje.
Ko pa pridejo nato nad ~loveka u~inki, ki jih je sam
ustvaril z mislimi in dejanji, oddaljenimi od Boga, ga
postane strah in obto‘i Boga ter Ga imenuje Bog ma{-
~evanja, ki obsoja in kaznuje.
Ti se pa ne boj svojega nebe{kega O~eta, kajti On te
ljubi! Boj se svojih ~love{kih misli, svojih besed in nas-
protnih dejanj; kajti to te lahko za dolgo popelje v “po-
gubo”! Bog je ljubezen! Ne boj se torej Boga, temve~
Ga spo{tuj in Ga v vsem ~asti, v svojih mislih, govorje-
nju in dejanjih - ne pa ~loveka. Ljudi, svoje bli‘nje,
spo{tuj, toda ne ~asti jih, kajti edino Bogu, Ve~nemu,
Vseedinemu pripada slava.
Bog je lu~ ljubezni, in v Njegovi lu~i je vse - tudi tisti,
ki se sami “obsodijo”, tako da se pregre{ijo proti zako-
nu ‘ivljenja. Vsa malikovanja - tudi ~a{~enje ~love{ke-
ga jaza, bodo pre{la, kajti ni~ ni trajno, kar ni iz Boga.
89
Pre{le bodo tudi mnoge vere in veroizpovedi, ki se {e
vedno oklepajo predstave o bogu ma{~evanja in iz nje
izpeljujejo ve~no pogubljenje.
Samo ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone, do‘ivi v se-
bi enega, ve~nega Boga. Izkusi Boga, ki nikoli ne kaz-
nuje in tepe, Boga, ki iz ljubezni vsakemu ~loveku daje
svobodo, da se odlo~i - za Njega ali proti Njemu. Do‘i-
vi Boga ljubezni, ki ne obsodi nobene Svojih stvaritev.
Zanj je “ve~no pogubljenje” zasmehovanje Boga. Izku-
si Boga, ki govori ljudem o zakonu setve in ‘etve, po
katerem ~lovek ‘anje, kar je sam posejal. Kajti ~lovek
sam je sejalec svojih dobrih, manj dobrih in slabih de-
janj. @anje, kar seje. Vsaka setev ‘e nosi v sebi plod, in
plodove bo ‘el tisti, ki je polo‘il setev v njivo ‘ivljenja.
Blizu je ~as, ko mineva gre{no ‘ivljenje in ko ljudje
dajejo dobro setev v njivo ‘ivljenja. Plod bo potem za-
kon ‘ivljenja, ki ga izpolnjujejo - in ki jih izpolnjuje.
Med ljudmi potem ostane samo ljubezen Boga, ker ‘i-
vijo nesebi~no ljubezen do Njega in do svojih bli‘njih.
Iz tega nastaja Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, ~igar
vladar Sem Jaz.
12. Vsi, ki delajo slabo, sovra‘ijo svetlobo in ne

pridejo v lu~, da njihova dela ne bi bila obsojena. To-
da tisti, ki delajo dobro, pridejo v lu~, da se razodenejo
njihova dela; kajti storjena so namre~ v Bogu.”
(Pog. 12, 12)
90
Vsi, ki zavestno delujejo proti zakonu, so proti O~eto-
vi lu~i in tudi no~ejo priti v svetlobo, ker verjamejo, da
potem ne bi bili obsojeni. V resnici pa nosijo svojo
sodbo v sebi; kajti nebesa in pekel so v ~loveku sa-
mem. Vsi ljudje pa, ki izpolnjujejo zakon, so v svet-
lobi in njihova dela so razkrita, kajti storjena so v
Bogu.
Odre{en* je ~lovek, ki ob‘aluje, ki je prosil za od-

pu{~anje, ki je odpustil in poravnal in storjenega ne po-
novi ve~; takrat je vse razre{eno. Kajti Jaz, Kristus,
Sem pri{el, da razre{im - ne da ve‘em.
V mogo~nem ~asovnem preobratu, ki se razodeva v
dana{njem ~asu >@, se po~asi ~isti tudi atmosferska
kronika. Vse gre{no, ki je tam {e zabele‘eno, se po~asi
steka na povzro~itelje, tako na du{e v krajih o~i{~eva-
nja kot na ljudi. Vse nezakonito - in celo nezakonite
namere posameznikov, to, kar ljudje {e nameravajo z
Zemljo in so s svojimi mislimi ‘e zapisali v atmosfersko
kroniko - bo ali zbrisano ali se bo vrnilo na povzro~ite-
lja, odvisno, kako se bo du{a odlo~ila za naprej: za ali
proti Bogu. Tudi vse znanje - knji‘no in svetopisemsko
* Odre{en pomeni: postati skoraj popoln. Odre{enje je odre{ilna lu~ du-

{e, ki vodi du{o do popolnosti.
91
- zgineva iz atmosferske kronike; za du{e in ljudi osta-
ne o~itna samo ‘iveta resnica.
13. In bil je tam plemi~, ~igar sin je le‘al bolan v Ka-

farnaumu. Ko je sli{al, da je Jezus pri{el v Galilejo, je {el
k Njemu in Ga prosil, ~e bi {el z njim, da ozdravi njego-
vega sina, kajti umiral je.
14. Jezus mu je rekel: “ê ne vidite znamenj in ~ude-
‘ev, ne verujete.” Plemi~ Mu je odvrnil: “Gospod, pridi,
preden moj otrok umre.”
15. Jezus mu je rekel: “Pojdi, tvoj sin ‘ivi.” In mo‘ je
verjel besedam, ki mu jih je rekel Jezus, in je {el svojo pot.
Medtem ko se je spu{~al, so ga sre~ali njegovi hlapci in
mu povedali: “Tvoj sin ‘ivi.”
16. Vpra{al jih je za uro, ko mu je odleglo. In rekli so
mu: “V~eraj okoli sedme ure mu je padla vro~ina.” In
o~e je vedel, da je bilo ob isti uri, ko mu je Jezus rekel:
“Tvoj sin ‘ivi.” In veroval je zdaj in z njim vsa njegova hi-
{a. (Pog. 12, 13-16)

Vera prestavlja gore in ozdravlja ljudi, ~e je to dobro
za njihove du{e.
ê ljudje ‘ivijo ve~no resnico, zakon ‘ivljenja, prine-
sejo nebo na to zemljo. Kdor ‘ivi v resnici, je glas resni-
ce, Bo‘ji zakon. Re{en je vsega zla. Kajti tisti, ki ‘ivijo
v resnici, so v lu~i resnice in njihova dela so Bo‘ja dela.
92
Prihajajo~e Bo‘je kraljestvo na Zemlji, Kraljestvo
miru, ki se prefinja iz obdobja v obdobje, ki torej po-
staja svetlej{e, je v Kristusovi lu~i in je Kristusova lu~.
Tisti, ki ‘ivijo v resnici, se bodo zavestno imenovali
Bo‘ji sinovi in h~ere. Kdor ‘ivi v resnici, ne bo smrti ni-
ti ob~util niti okusil. Pomagal bo v ‘ivljenje vsem ti-
stim, ki verujejo v ‘ivljenje in delajo dela nesebi~ne lju-
bezni.
@e od vsega za~etka se veliko ljudi oklepa samo be-
sede “vera”. Menijo, da bi to zado{~alo. Vendar, kdor se
izklju~no oklepa besede “vera”, ostane slep v svojem sr-
cu, ker ne naredi nobenega koraka naprej od vere.
Prvi korak do resnice je vera. Ta ~loveka {e slepi.
Drugi korak je zaupanje v Boga, ki ~loveka opozarja na
njegove zakonite ali nezakonite misli, govor in dejanja.
Ko se vera in zaupanje pove‘eta, sledi tretji korak: ure-
sni~evanje Bo‘jih zakonov. Tako za~ne ~lovek gledati.
Kdor zna gledati resnico v svojem duhovnem telesu, ta
je ~ist: vse mu je o~itno.
93
13. POGLAVJE
Prva pridiga v shodnici

Evangelij ljubezni,
pot v notranjo svobodo (2). Vera, zaupanje in uresni~evanje
kot osnova za pomo~ in zdravljenje iz Duha (4)
1. In Jezus je pri{el v Nazaret, kjer je odrastel, in kot je

bil navajen je {el ob sobotah v sinagogo in vstal je, da bi
bral. Dali so Mu zvitek preroka Izaija.
2. Ko je zvitek odprl, je na{el mesto, kjer pi{e: “Gospo-
dov Duh je z mano, ker me je mazilil, da oznanjam evan-
gelij revnim; On me je poslal, da zdravim zlomljena srca,
pridigam jetnikom, da naj bodo svobodni, da slepim vr-
nem vid in osvobodim tiste, ki so vezani; da oznanjam
Gospodovo leto milosti.” (Pog. 13, 1-2)

Kar je rekel in storil Izaija, to sem poglobil Jaz kot
Jezus iz Nazareta.
V zdaj{njem ~asu, v tem velikem ~asovnem preobra-
tu >@, ko se obra~a list starega, gre{nega sveta k
novemu svetu, v svetlobni ~as, nastaja bolj in bolj Kra-
ljestvo miru v srcih zvestih, ki izpolnjujejo Bo‘je zako-
ne; postaja vidno tudi v svetu. Kljub pove~ujo~i se svet-
lobi milosti je vse ve~ bolnih in trpe~ih. Kajti v tem
prelomnem ~asu iz starega, gre{nega k novemu, ~iste-
94
mu ‘ivljenju prihaja v kraj{ih razmakih nad ljudi vse,
kar {e ni poravnano.
Toda kdor veruje in zaupa bo stopil na pot v notra-
njost in spoznal bo svobodno ‘ivljenje v Kristusu, ki re-
sni~no bogati. Kdor ‘ivi v Meni, ne bo ve~ gledal na
minljivo telo, ker je na{el v kraljestvo notranjosti, do
svoje resni~ne dedi{~ine. Ko du{o prepoji Kristusova
svetloba, potem je zdravo tudi telo.
Zato velja, dokler ne bom za~el vladati temu svetu:
ob‘aluj, oprosti, prosi za odpu{~anje in ne gre{i ve~!
Potem bo{ v sebi spoznal in izkusil, da sem ti slu‘il po
tvoji ‘ivi veri Vame. Kajti Jaz, Odre{enik in Zveli~ar
vseh ljudi, sem oznanjal kot Jezus iz Nazareta evangelij
ljubezni, ki osvobaja. Kot Kristus ga spet oznanjam po
tistih, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Na poti v notranjost,
ki sem jo prinesel in jo prina{am Svojim, Me lahko
vsakdo najde.
Smisel izjave “... oznanjati evangelij revnim” je:
evangelij ljubezni sem prinesel in prina{am revnim na
duhu in revnim zemlje, kajti vsi ljudje naj bi postali bo-
gati v srcih, zato da bi tudi na Zemlji imeli, kar potre-
bujejo za ‘ivljenje kot Bo‘ji otroci.
“... zdraviti zlomljena srca” pomeni: prinesti vsem lju-
dem tola‘bo, pomo~ in Duha resnice, da bosta rasla nji-
hova vera in zaupanje v Boga in da bodo postali miro-
ljubni.
“... pridigati jetnikom” pomeni: Bo‘ji zakon svobode
pribli‘ati vsem ljudem, da se postopoma re{ijo svojih
mnenj in predstav, ki delajo iz njih ujetnike njihovega
95
jaza, tako da se prebudijo v bo‘anski resnici, ki jih os-
vobaja.
“... dati slepim spet vid” pomeni: du{i in ~loveku spet
dati vid, dejansko videnje, gledanje, ki ga dose‘ejo z iz-
polnjevanjem zakonov ‘ivljenja, z nesebi~no ljubeznijo.
3. In zvil je zvitek, ga vrnil slu‘abniku in sedel. In o~i

vseh, ki so bili v shodnici, so bile uprte Vanj. In za~el jim
je govoriti: “Danes je pred va{imi u{esi izpolnjeno to pisa-
nje.” In razgla{ali so to in se ~udili ljubeznivim besedam,
ki so prihajale iz Njegovih ust. Rekli so: “Kaj ni to Jo‘efov
sin?”
4. in nekaj ljudi je prineslo k Njemu slepega, da preiz-
kusijo Njegovo mo~, in so Mu rekli: “Mojster, tukaj je
Abrahamov sin, ki je slep ‘e od rojstva: ozdravi ga, kot si
zdravil pogane v Egiptu.” On pa, ko ga je pogledal, je vi-
del njegovo nevero, in nevero tistih, ki so ga prinesli, in
‘eljo, da Mu nastavijo past. In na tem kraju ni mogel sto-
riti nobenega mogo~nega dela zaradi njihove nevere.
(Pog. 13, 3-4)

“Danes je pred va{imi u{esi izpolnjeno to pisanje”
pomeni: Izaija, prerok, ki ga je poslal Bog, je oznanjal
Moj prihod: Odre{enika in Maziljenca, ki bo re{il ljudi
njihovega hlap~evanja. Izpolnjena je Izaijina beseda:
96
besedi so sledila Kristusova dejanja. Izpolnil sem in iz-
polnjujem, kar je oznanil Ve~ni po Izaiji.
Kdor dvomi in ho~e svojega bli‘njega samo preiz-
kusiti, ne more prejeti iz Duha, ker ne veruje, tem-
ve~ samo preizku{a. Njegovi dvomi, ki hitijo pred
njim, ovirajo ozdravljenje in pomo~.
Kdor Me ho~e preizkusiti, ta ne prejme! Zato tudi
kot Jezus iz Nazareta nisem mogel ni~esar storiti tam,
kjer ni bilo vere. Kjer manjka osnove vere in zaupanja,
kjer ~loveka vodijo dvomi in samoljubje, tam besede re-
snice ne padejo v srce in ~lovek ne more dobiti od Duha
pomo~i in ozdravljenja. Zato so najprej potrebni nauki
iz resnice. ê je ~lovek sprejel nauke iz ve~ne resnice in jih
je uresni~il, potem je ustvaril pravo osnovo vere in zaupanja
- in z mo~jo Duha lahko ozdravita telo in du{a.
ê ~lovek imenuje svojega bli‘njega pogan ali ga ima
za pravovernega, temu resni~no modri ne posve~a po-
zornosti. Kdor ne zmore gledati v srce svojega bli‘nje-
ga, vidi samo zunanje in sli{i samo besedo. Ne vidi
globlje. Kdor pa pogleda globlje v srce svojega bli‘njega,
ta vidi, kak{en resni~no je. Potem ne govori ve~ o poga-
nu, ker ima le-ta mogo~e {e poganske obi~aje; da tiste-
mu, ki ima odprto srce za Boga - vseeno ali ga ljudje
imenujejo {e pogan ali ‘e pravovernik. Tako sem ravnal kot
Jezus in tako to ohranjam kot Kristus.
5.In rekli so Mu: “Vse kar smo sli{ali o Tvojih delih v

Egiptu, to stori tudi v Svoji de‘eli.” In rekel je: “Resni~no,
povem vam, da je prerok doma in v svoji lastni de‘eli to-
97
liko priznan kot zdravnik lahko zdravi tiste, ki ga pozna-
jo.” (Pog. 13, 5)

Smiselno ni: “o Tvojih delih v Egiptu” temve~: “o delih
med Egip~ani”. Resni~no, prerok ne pomeni ni~ - niti v
svoji zemeljski dru‘ini niti v svoji de‘eli. Kajti ljudje vidijo
samo ~loveka, ki je neko~ ‘ivel z njimi in ‘ivi - in ki vendar
ni mislil v srcu kot oni, kadar je {lo za ~love{ko.
6. Toda povem vam resni~no zgodbo: V Izraelu je bilo

v ~asu Elije mnogo vdov, ker je bilo nebo zaprto tri leta in
{est mesecev in v vsej de‘eli je bila velika lakota. Toda sa-
mo v Serepto, v mesto na Sidonskem, je bil poslan Elija,
k ‘eni, ki je bila vdova.
7. Ko je Elija, prerok, ‘ivel v Izraelu, je bilo veliko
gobavih in nih~e ni bil o~i{~en razen Sirijca Naamana.”
8. In ko so to sli{ali, so se vsi v shodnici razjezili. Vsta-
li so in Ga suvali iz mesta in Ga privedli do roba strmine,
na kateri je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi Ga pahnili
navzdol. Toda od{el je, po sredi med njimi, po Svoji poti
in jim tako u{el. (Pog. 13, 6-8)
98
14. POGLAVJE
Poziv za Andreja in Petra -

Dreser psov - Bogati
Pot v Kristusovo nasledstvo {ele,
ko so urejeni vsi ~love{ki odnosi in razmere (3). Predpostavke za
ozdravljenje (4). Pregre{itev nad stvarstvom zaradi neupo{te-
vanja in ubijanja sostvarstva ter posledice - V prelomnem
~asu u~inkujejo vzroki hitreje - Mo‘nost za utele{enje se s
prefinjanjem Zemlje zmanj{uje - Prelomni ~as je ~as nesre~ -
Kristus varuje Svoje - @ivljenje na o~i{~eni Zemlji (6-7).
Zunanje in notranje bogastvo (11-12)
1. Herod, tetrarh, pa je dodal vsem svojim hudodels-

tvom {e naslednje: dal je zapreti Janeza Krstnika, ker ga
je le-ta poklical na zagovor zaradi Herodijade, ‘ene nje-
govega brata Filipa.
2. Jezus je za~el pridigati in rekel je: “Spokorite se, ka-
jti nebe{ko kraljestvo je blizu.” In ko je bil ob Galilejskem
jezeru, je videl Simona, imenovanega Peter, in Andreja,
njegovega brata, kako sta vrgla v jezero mre‘o; bila sta
namre~ ribi~a. In rekel jima je: “Sledita Mi in iz vaju na-
redim ribi~a ljudi.” In pustila sta svoje mre‘e in sledila sta
Mu.
3. Ko je tako {el naprej, je sre~al druga dva brata, Ja-
koba, sina Zebedeja, in Janeza, njegovega brata, v ~olnu
pa Zebedeja, njunega o~eta, ki so popravljali mre‘e. In
zaklical jima je in takoj sta pustila svoje mre‘e, ~oln in
svojega o~eta in sledila sta Mu. (Pog. 14, 1-3)
99
V vsem prepoznajte smisel izjav, tako tudi v zapisa-
nem: “Takoj sta pustila svoje mre‘e, ~oln in svojega
o~eta in sledila sta Mu.” Smiselni pomen je: opustila
sta ribarjenje, uredila sta svoje dru‘inske zadeve in sta
Mu sledila.
Preden sta se pridru‘ila Mojemu spremstvu, je bilo
treba precej napotkov in pojasnil, tudi za njuni dru‘ini
in sorodnike, ki jima niso dovolili oditi kar tako. Marsi-
kaj je bilo treba najprej opraviti, urediti in pojasniti v hi{i,
na kmetiji, na poljih in na delovnem mestu, da tisti, ki so
ostali, ne bi ostali v stiski ali pomanjkanju zaradi tistih, ki so
spremenili mi{ljenje in so sledili Mojemu klicu.
Zakon pravi: po poti v ve~no resnico se lahko gre sa-
mo prostovoljno. Kdor gre torej prostovoljno in zaradi
resnice na pot resnice, ta bo zapustil vse urejeno in kot
je prav. Kajti v nasledstvo Boga Kristusa naj ~lovek ne
jemlje s sabo niti prepirov niti sovra‘nosti niti neureje-
nosti. ê ~lovek odide v prepiru in sovra‘nosti od svo-
jega bli‘njega, potem ga bosta spremljala tudi prepir in
sovra‘nost. Kar ni o~i{~eno pred Bo‘jim zakonom, to
vzame ~lovek s sabo - vseeno, kam gre, v katero de‘elo
in s katerim ~lovekom potuje. Ostaja nere{eno in nere-
{eno se ga dr‘i.
4.In Jezus je hodil po vsej Galileji in u~il je v shodni-

cah in oznanjal evangelij Bo‘jega kraljestva ter zdravil vse
100
najrazli~nej{e ku‘ne bolezni in {tevilne bolezni med ljud-
mi. In glas o Njegovih ~ude‘ih se je raz{iril po vsej Siriji,
in k Njemu so prinesli veliko bolnih, obte‘enih z bolezni-
mi, tegobami in mukami vseh vrst. Med njimi so bili me-
se~ni in protinasti, in vse je ozdravil. (Pog. 14, 4)

Nisem mogel pomagati vsem, tudi ozdraviti nisem
mogel vsakogar. Zakon Ve~nega se glasi: Veruj, kajti
dano ti bo po tvoji veri! Prosi za odpu{~anje in odpusti
in poravnaj, kar si storil - nato pojdi in ne gre{i ve~!
Ozdraveli so torej samo tisti, ki so bili izpolnjeni z vero v
‘ivljenje in je bilo v njihovem ‘ivljenjskem sevanju vidno,
da se bodo odslej naprej trudili, da ne gre{ijo ve~.
5. In sledile so Mu velike mno‘ice ljudi iz Galileje,

iz Deseteromestja in iz Jeruzalema, iz Judeje in iz Jor-
danije.
6. Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi u~enci, je sre-
~al mo‘a, ki je dresiral pse za lov na druge ‘ivali; in re-
kel je mo‘u: “Zakaj po~ne{ to?” In mo‘ Mu je odgovo-
ril: “Ker ‘ivim od tega. Komu koristijo te ‘ivali?
Slabotne so, psi pa so mo~ni.” In Jezus mu je rekel:
“Manjka ti modrost in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev,
ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo
lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi ali
~love{tvu?
101
7. In za tvoje pre‘ivetje: Glej polja, kako rastejo in so
rodovitna, pa drevesa polna sade‘ev in zeli{~a! Kaj ho~e{
{e ve~, kot ti dà1 po{teno delo tvojih rok? Gorje mo~nim,
ki zlorabijo svojo mo~! Gorje premetenemu, ki rani Bo‘ja
bitja! Gorje lovcem! Kajti tudi njih bodo lovili!”
(Pog. 14, 5-7)

Jaz Sem resnica! Kdor dela proti ‘ivljenju, ta je tudi
proti sebi, ker je tudi sam ‘ivljenje. Kajti v njem u~ikuje-
jo vse mo~i ‘ivljenja - tudi ‘ivljenje ‘ivali in rastlin. Kajti
vse je ‘ivljenje, ki priteka iz enega pravrelca, iz Boga.
^lovek trpi tako dolgo, kolikor je prizadel trpljenje
svojim bli‘njim, naj so to ljudje, ‘ivali ali rastline. V mi-
nulih dva tiso~ letih so se za ljudi izpolnile Moje besede
o zakonu setve in ‘etve in izpolnjevale se bodo vse dotlej,
dokler se zakon setve in ‘etve ne spremeni, ker vsi ljudje
drug drugega nesebi~no ljubijo.
Na Zemljo prihaja Bo‘je kraljestvo! V nadaljnjih ob-
dobjih se bodo velika obmo~ja po vsej Zemlji prefinila.
Na njej bodo ‘iveli svetli ljudje. Skupaj bodo z ‘ivalmi
in ‘ivali z njimi. Jagnje bo le‘alo z levom in razumela
se bosta, ker bodo ljudje skoraj brez greha.
Veliko ‘ivali prevzame nihanja ljudi in se obna{a po-
dobno kot oni. ê se ~lovek spremeni in ‘ivi po Bo‘-
jem zakonu, potem bodo tudi ‘ivali zauplivej{e in po-
stale bodo njegove prijateljice.
102
Dokler pa se ne bo gre{ni svet spreobrnil v bo‘jega,
bo moralo trpeti zaradi trdovratnosti gospodovalnega
~loveka, ki se upira Bo‘jemu stvarstvu, {e veliko ljudi,
‘ivali in rastlin.
Toda vso oblast in slavo je dal O~e Kristusu Boga in
nikoli ~loveku, ki kr{i Bo‘je zakone. Gorje lovcem in
gorje tistim, ki zahtevajo meso! Tako lovci kot tudi ti-
sti, ki kot kanibali po‘eljivo jedo meso ‘ivali, bodo tr-
peli in preganjale jih bodo trpljenje in bole~ine ‘ivali.
Isto velja za tiste, ki skrunijo rastlinski svet in svet mi-
neralov. Tudi ti bodo trpeli zaradi svojih hudodelstev.
Kar ~lovek seje, bo ‘el - ali v zemeljskem ‘ivljenju ali kot
du{a v krajih o~i{~evanja. Zato pazite na svoje misli, bese-
de in dejanja, kajti postanejo lahko usodni za vas.
Moje kraljestvo na Zemlji bo Kraljestvo enosti in miru,
tako kot je razodeto: ~lovek in ‘ival sta ‘ivela v miru
drug z drugim, ker so du{e ljudi skoraj popolnoma ~iste.
Zdaj, v tem ~asu mogo~nega preobrata, ko tudi po-
sledice obstoje~ih vzrokov hitreje u~inkujejo, delujem
tudi Jaz, Kristus Boga, v tem svetu vse obse‘no in po
tistih, ki se trudijo, da izpolnjujejo Bo‘jo voljo, da se {e
veliko ljudi samospozna, ob‘aluje svoje grehe in jih ne
stori ve~.
Spoznajte: Du{e mnogih ljudi, ki kljub znanju {e na-
prej delajo nezakonito, vedno znova silijo na Zemljo.
Po njihovi telesni smrti ostanejo neporavnani vzroki {e
v atmosferski kroniki. Te du{e v eni naslednjih inkar-
nacij to shranjeno spet odpokli~ejo in ‘ivijo z istimi
nagnjenji in ‘eljami v zemeljski obleki.
103
Toda zdaj, med ~asovnim preobratom, se bo atmos-
ferska kronika o~istila vseh ~love{kih predstav, nag-
njenj, mnenj, ‘elja in vsega neizpolnjenega. Zato se bo
vse, kar je povzro~eno po zakonu vzroka in u~inka, kar
torej ni poravnano in niha v atmosferski kroniki, hitre-
je vrnilo na ~loveka in v du{o. To bodo morali ljudje in
du{e te‘ko nositi. Za marsikatero du{o je to lahko tako
imenovani pekel.
Materialisti~ni svet se postopoma pogreza v dalj{ih
~asovnih obdobjih. V evolucijskih ciklusih hkrati nasta-
ja na tej Zemlji Bo‘je kraljestvo. To za te‘ko obreme-
njene du{e pomeni, da se tedaj, ko bo Zemlja svetlej{a,
ne bodo mogle ve~ vrniti na Zemljo. Za te‘ko obreme-
njene du{e se bodo planetne poti k Zemlji vse bolj in
bolj red~ile in kon~no usahnile zaradi duhovne plasti,
univerzalne atmosfere, Kristusove plasti, ki bo obseva-
la Bo‘je kraljestvo na Zemlji. V Kraljestvo miru Jezusa
Kristusa se bodo neko~ vrojevale samo skoraj popolnoma
~iste du{e, kajti nova, o~i{~ena Zemlja bo imela tudi o~i{-
~eno atmosfero.
V tem mogo~nem prelomnem ~asu bodo pri{le nad
vso Zemljo ku‘ne in druge bolezni ter zemeljske kata-
strofe. Toda to {e ni konec tega ~love{kega obdobja.
Dokler ho~e ~lovek obvladovati Zemljo, se bo ta stre-
sala in odpirala.
V tem preobratnem ~asu seva ve~ni Duh mo~neje v
vsa materialna sonca in ozvezdja, iz vesolja pa mo~neje
sije svetloba, podobna ognju. Morja se mo~neje giblje-
jo, tako da prestopajo svoja korita in poplavljajo in po-
104
krivajo ni‘je le‘e~a podro~ja. In ozvezdja bodo spre-
menila ne~isto v ~isto.
Zaradi tega vpliva Bo‘je svetlobe in zvezd na morje
in zemljo bo postal planet Zemlja spet rodoviten.
Vse to pa se bo zgodilo, {e preden se list popolnoma
obrne. Kdor bo kljub tem u~inkom, ki prihajajo nad
~love{tvo, ostal zvest Bogu, Ga slavil in ~astil, ta je re-
{en in gradil bo novo Zemljo in jo po‘ivil s setvijo in
semeni ljubezni.
V tem prelomnem ~asu iz starega, gre{nega sveta v
svet Duha bom varoval Svoje zveste. Ohranil bom tudi
njihove ustanove za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
Bo‘ji Duh bo obdal ljudi, ki so v lu~i resnice, ki torej
izpolnjujejo Bo‘ji zakon, in jih zavaroval pred vsem
nasprotujo~im. Dal sem jim mo~, da obdelajo in pozi-
dajo o~i{~eno zemljo, da ustanovijo skupnosti v Mojem
Duhu in si tako v ljubezni podredijo Zemljo. Tedaj jim
bo slu‘ila Zemlja in vse, kar je na njej: kamenje, rast-
line, ‘ivali. In ne nazadnje ‘ivijo in delujejo angeli nebes
s ~love{kimi brati in sestrami za Bo‘je kraljestvo na
Zemlji.
Mo‘ v Mojem Duhu bo nosil dobro seme in naro~je
duhovne ‘enske bo sprejemalo ljube~e in mo‘ in ‘ena,
ki se zdru‘ita v Bogu, bosta ohranila zvezo z Bogom, in
njuni otroci, ki so otroci Boga O~eta-Matere, bodo no-
sili lu~ bo‘anstva. V njihovih du{ah je odre{enje ‘e iz-
polnjeno, kajti du{e prihajajo iz vi{jih svetlobnih ravni.
Svetla du{a mo‘a - ki spo~ne zemeljsko telo - in svetla
du{a ‘ene - ki nosi otroka pod srcem in ga rodi, priteg-
105
neta sebi ustrezne du{e, kajti kozmi~ni zakon se glasi:
Enako privla~i enako.
8. In mo‘ je bil zelo presene~en in opustil je dresiranje

psov za lov in u~il jih je re{evati ‘ivljenje, ne pa ga uni~e-
vati. In sprejel je Jezusov nauk in postal njegov privr‘e-
nec.
9. In glej, k Njemu sta pri{la dva bogata{a in eden Mu
je rekel: “Dobri Mojster!” Toda rekel mu je: “Ne imenuj
Me dobri, kajti samo Eden je vsedobrotljiv in ta je Bog.”
10. In spet drugi Mu je rekel: “Mojster, katero dobro
delo naj naredim, da bi ‘ivel?” Jezus pa je rekel: “Izpoln-
juj zakon in preroke.” Odgovori Mu: “Izpolnjeval sem
jih.” Jezus je odgovoril in rekel: “Pojdi in prodaj vse, kar
ima{, razdeli med revne in Mi sledi.” Toda te besede mu
niso bile v{e~.
11. Pa mu je rekel Gospod: “Zakaj si rekel, da si iz-
polnil zakon in preroke? Glej, veliko tvojih sobratov je
oble~enih v zamazane cunje, umirajo od lakote, tvoja hi-
{a pa je polna raznih dobrin, oni pa ne dobijo ni~esar od
tega.”
12. In rekel je Simonu: “Bogatim je te‘ko priti v ne-
be{ko kraljestvo; kajti bogati skrbijo zase in prezirajo ti-
ste, ki nimajo ni~esar.”
(Pog. 14, 8-12)
106
Jaz Sem resnica in ‘ivljenje. Zunanje bogastvo du{o
zakrkne in osiroma{i. @ivljenje v materialnem bogastvu
ni ‘ivljenje v Meni - je samo zunanji videz; nana{a se
samo na ovoj du{e, in ne na resni~no bivanje. Ljudje,
katerih bogastvo je samo imetje tega sveta, zunanje, se
lo~ijo iz enosti s svojim bli‘njim. S tem pa se hkrati tu-
di lo~ijo od Boga in obubo‘ajo v svojih du{ah. Resni~-
no bogat je samo tisti, ki zmore obogatiti svoje bli‘nje
z deli nesebi~ne ljubezni. Ta ostane v enosti s svojim
bli‘njim in tako tudi v enosti z Bogom; kajti Bog je v
vsakem in vsak je del Boga. Kdor se lo~i od svojega
bli‘njega, ta se lo~i od Boga, ker v bli‘njem deluje Bo‘-
ja ljubezen.
107
15. POGLAVJE
Ozdravljenje gobavca, hromega

in gluhega
Ljudje v Gospodovem Duhu
1. Zgodilo se je, ko je bil Jezus v nekem mestu, da se

je pred Njega vrgel gobavec in Mu rekel: “Gospod, ~e ho-
~e{, me lahko o~isti{!” In Jezus je stegnil Svojo roko, do-
taknil se ga je in rekel: “Blagoslovljen si ti, ki veruje{; ho-
~em, bodi o~i{~en!” In kmalu ga je zapustila gobavost.
2. In Jezus mu je zabi~al in rekel: “Ne povej nobene-
mu ~loveku, ampak pojdi in se poka‘i duhovniku in da-
ruj za svoje o~i{~enje v dokaz njemu, kot je zapovedal
Mojzes.” Toda njegov sloves se je vse bolj {iril, in k Nje-
mu so prihajale velike mno‘ice, da Ga sli{ijo in da jih oz-
dravi njihovega trpljenja. Umaknil se je v pu{~avo in mo-
lil.
3. Nekega dne, ko je u~il, se je zgodilo, da so bili zra-
ven farizeji in pismouki, da bi Ga videli. Pri{li so iz vsa-
kega mesta, iz Galileje in Judeje in iz Jeruzalema, in pri-
sotna je bila Bo‘ja mo~ in zdravila jih je.
4. In glej, prinesli so na postelji mo‘a, ki je bil hrom;
posku{ali so ga prinesti noter in ga polo‘iti predenj. Ker
pa zaradi velike mno‘ice niso na{li poti, da bi ga spravili
skozi, so zlezli na hi{o. Na postelji so ga spustili skozi
streho v sredino pred Jezusa. In ker je videl njihovo vero,
mu je rekel: “Mo‘, odpu{~eni so ti tvoji grehi.”
108
5. In pismouki in farizeji so za~eli razmi{ljati in so re-
kli: “Kdo je ta, ki govori tako bogokletno? Kdo lahko od-
pusti grehe razen Boga?” Ker pa je Jezus zaznal njihove
misli, jim je odgovoril in rekel: “Kaj mislite v svojih srcih?
Ali lahko Bog sploh kdaj odpusti grehe, ~e jih ~lovek ne
ob‘aluje? Kdo je rekel: Odpu{~am ti tvoje grehe? Kaj ni-
sem rekel: Odpu{~eni so ti tvoji grehi?
6. Kaj je la‘je re~i: Tvoji grehi so ti odpu{~eni ali:
Vstani in hodi? Da pa boste vedeli, da ima Sin ~lovekov
oblast na Zemlji presojati in govoriti o odpu{~anju gre-
hov,” - je rekel hromemu: “Pravim ti, vstani, vzemi svojo
posteljo in pojdi domov.”
7. In takoj je vstal pred njimi, vzel posteljo, na kateri
je le‘al, in od{el domov ter slavil Boga. In vsi so se ~udili
in slavili so Boga in polni spo{tovanja so pravili: “Danes
smo videli osupljive stvari.”
8. Ko je Jezus pri{el v neko vas, je sre~al mo‘a, ki je
bil od rojstva gluh. In ta ni verjel v {elest vetra, ali v grme-
nje ali v krike ‘ivali, ali v pti~je glasove, ki to‘ijo zaradi
lakote ali ker so bili ranjeni, ali v to, da so drugi to sli{ali.
9. Jezus pa je dahnil v njegova u{esa in odprla so se in
sli{al je. In z neskon~nim veseljem je u‘ival glasove, ki jih
je prej zanikaval. In rekel je: “Zdaj sli{im vse!”
10. Toda Jezus mu je rekel: “Zakaj pravi{, da vse sli-
{i{? Mar lahko sli{ih vzdihovanje ujetnikov, ali govorico
ptic ali ‘ivali, kadar se med seboj pogovarjajo, ali glasove
angelov in duhov? Misli na to, koliko ne more{ sli{ati, in
bodi poni‘en v svojem pomanjkanju znanja.”
(Pog. 15, 1-10)
109
Tisti, ki ‘ivijo v resnici, izpolnjujejo Bo‘jo voljo. So
~isti, ki ‘e v dana{njem ~asu sli{ijo angele nebes in gle-
dajo ‘ivljenje v njegovi raznolikosti. Berejo misli ljudi
in sli{ijo njihove vzdihe in vidijo njihove te‘ave. V Mo-
jem imenu in iz Mojega Duha pomagajo in slu‘ijo svo-
jim bli‘njim.
Ljudje v Gospodovem Duhu razumejo tudi govorico
‘ivali. V {umenju vetra, v blisku in gromu spoznajo po-
vsod vladajo~i zakon, Boga. Kdor ‘ivi v tej visoki Bo‘ji
zavesti, ta je resni~no Bo‘ji sin in h~i. To so Moji zve-
sti.
V tem mogo~nem prelomnem ~asu >@se za~enja-
jo prvi koraki na poti k postopoma nastajajo~em Kra-
ljestvu miru Jezusa Kristusa: pramo~ vodi vse ve~ ljudi
po poti v notranjost, v Bo‘je kraljestvo, ki je v vsakem
~loveku. Ljudje, ki se na evolucijski poti bli‘ajo Kristu-
sovi zavesti, najdejo nazaj k pragovorici ljubezni. Zanje
se spet odpre jezik vesolja.
110
16. POGLAVJE
Poziv za Mateja -
Novo vino v starih mehovih
Mo‘nost reinkarnacije in poravnave je omejena
1. In nato je {el naprej in videl davkarja, ki mu je bilo

ime Levi, da je sedel pri carini. Rekel mu je: “Sledi Mi!”
In pustil je vse, vstal je in Mu sledil. (Pog. 16, 1)

Tudi Levi, kot so ga imenovali, je sledil Meni, Jezu-
su, {ele potem, ko je vse raz~istil v svoji dru‘ini in na
svojem delovnem mestu in poskrbel za svoje bli‘nje, ki
jih je zapustil samo na zunaj, da slu‘i resnici.
2. In Levi Mu je pripravil veliko slavnostno pogostitev

v svoji hi{i. Za mizo pa je sedela z Njim velika dru{~ina
davkarjev in drugih. Toda pismouki in farizeji so godrn-
jali in rekli Njegovim u~encem: “Zakaj jeste in pijete z
davkarji in gre{niki?”
3. Jezus pa jim je odgovoril: “Zdravi ne potrebujejo
zdravnika, temve~ bolni. Nisem pri{el klicat k pokori pra-
vi~nih, temve~ gre{nike.”
4. In rekli so Mu: “Zakaj se Janezovi u~enci tako po-
gosto postijo in toliko molijo, prav tako pa tudi u~enci fa-
rizejev? Tvoji u~enci pa jedo in pijejo?”
111
5. Pa jim je odvrnil: “S ~im naj primerjam ljudi tega
rodu in komu so podobni? Kaj niso kot otroci, ki sedijo
na tr‘nici in drug drugemu kli~ejo in pravijo: @vi‘gali
smo za vas, pa niste plesali, pred vami smo ‘alovali, pa
niste to‘ili?
6. Kajti Janez Krstnik je pri{el, pa ni jedel in pil, vi pa
pravite: Hudi~ ga je obsedel! Pride Sin ~lovekov, in jé sa-
de‘e zemlje in pije mleko ~red in sadove vinske trte, pa
pravite: Glejte, kak{en sladokusne‘ in pijanec, prijatelj
davkarjev in gre{nikov!
7. Bi vi lahko pustili svate, da se postijo, dokler je z
njimi ‘enin. Pri{el pa bo ~as, ko jim bo ‘enin vzet. Tedaj,
v tistih dneh, se bodo postili.” (Pog. 16, 2-7)

in poglabljam besedo
@enin je Kristus Boga v Jezusu. In ‘enin bo od{el od
njih. Kdor Ga ne ohrani v srcu, tudi ne bo izpolnjeval
del ljubezni. V dnevih groze, ki bodo pri{li nad ~love{-
tvo, se bo moral postiti; kajti Zemlja, ki se o~i{~uje ~lo-
ve{kih spletk, ne bo ve~ dajala kruha tistim, ki so pris-
pevali k razkroju atmosferskih slojev in da so zemlja in
vode onesna‘ene.
8. In povedal jim je to priliko: “Nih~e ne krpa stare

obleke z novim platnom. Kajti novo se ne prilega stare-
mu, in obleka je s tem postala slab{a.
112
9. In nih~e ne napolni novega vina v stare mehove;
kajti novo vino raztrga mehove in se razlije, mehovi pa so
uni~eni. Temve~ novo vino naj se napolni v nove meho-
ve, tako se ohrani oboje.
10. In nikogar ni, ki je pil staro vino in si takoj za‘eli
novega. Kajti pravi, da je staro bolj{e. Toda pride ~as, ko
bo postalo novo vino staro in tedaj se zahteva novo vino.
Kajti prav tako kot zamenjamo stare obleke z novimi, za-
menjamo mrtvo telo z ‘ivim telesom in kar je minilo, s
tem, kar pride.” (Pog. 16, 8-10)
Jaz Kristus, pojasnjujem, popravljam

Dokler {e obstaja gre{ni svet in du{e ‘ivijo v kolesu
ponovnih rojstev, se bodo du{e, vezane na svet, {e lahko
utele{ale. Odlo‘ijo svoje stare obleke, stara telesa, in
spet smuknejo v nove obleke, v novorojena telesa. V no-
vo obleko pa vedno znova prinesejo s sabo gre{no, kar
niso zbrisale tako v prej{nji inkarnaciji kot tudi ne v kra-
jih o~i{~evanja. Du{a se tako dolgo ne more dvigniti v
vi{ja in svetlej{a obmo~ja, dokler ni s pokoro, odpu{~a-
njem, pro{njo za oprostitev in o~i{~enjem zbrisala tega,
kar si je nalo‘ila.
ê du{a ne bo v zemeljski obleki v ~asu preobrata- ki
bo trajal ve~ obdobij - o~istila kar si je nalo‘ila, se nato
ne bo ve~ mogla utelesiti. Kot du{a bo morala nato v
krajih o~i{~evanja pretrpeti to, kar bi mogo~e v zemelj-
ski obleki lahko o~istila v letih. Na Zemlji biva svetloba
113
in sence zaenkrat nimajo ve~ dostopa, zato ne more ve~
dobiti novega telesa.
114
17. POGLAVJE
Jezus odpo{lje dvanajstere
Napredek odre{ilnega dela

je odvisen od zvestobe in razvoja poobla{~enih (3). Krst z Du-
hom resnice (6). Ozdravljanje bolnih in obujanje mrtvih - Sku-
pinska krivda - Izganjanje hudi~ev - Ne vsiljevati darov ljubezni
(7). Pekel ni kraj, temve~ stanje du{e (10). Bogu ni ni~ skrito - Bese-
do resnice pozna samo tisti, ki ‘ivi v lu~i resnice (13). Kdor je
proti Kristusu, je proti svojemu bli‘njemu (14).
1. In Jezus je {el na nek hrib, da bi molil. In potem je

poklical k sebi Svoje dvanajstere, jim je dal pooblastilo,
da izganjajo ne~iste duhove in da zdravijo vse vrste bolez-
ni in ku‘na obolenja. In imena dvanajstih apostolov, ki
so bila imena dvanajstih izraelskih rodov, so bila:
2. Peter, imenovan Kefa, za rod Ruben; Jakob, za rod
Naftali; Toma‘, imenovan Dydimus, za rod Sebulon;
Matej, imenovan Levi, za rod Gad; Janez, za rod Efraim;
Simon, za rod Isa{ar.
3. Andrej, za rod Jo‘ef; Natanael, za rod Simeon;
Tadej, za rod Sebulon; Jakob, za rod Benjamin, Juda,
za rod Dan; Filip za rod Asser. In Juda I{karijot, levit, ki
Ga je izdal, je bil tudi med njimi (toda ni bil eden od
njih), in Matej in Barsabas sta bila tudi zraven.
(Pog. 17, 1-3)
115
Jaz, Kristus, pojasnjujem popravljam
Z besedami “ne~isti duhovi” so mi{ljene ne~iste du-
{e, ki pogosto visijo na ljudeh kot grozdi.
Kot Jezus iz Nazareta sem pokazal ‘e prihodnost, ta-
ko da sem dvanajsterim poveril izgradnjo dvanajstih
skupnosti. Ker so tudi oni - kot prav tako ljudje kasnej-
{ih generacij - komajda dojeli globino Notranjega ‘iv-
ljenja, ki pravi: Izpolni zakone in nato deluj, marsi~esa
niso mogli uresni~iti, za kar sem jih pooblastil. Poobla-
stil sem jih, ker so poznali veliko bo‘anskih modrosti in
bi bil ‘e ~as, da jih prelijejo v materialno obliko. Kljub
vsemu pa je pri{lo iz enega obdobja v drugo do nadalj-
njih evolucijskih korakiov kraljestva miru Jezusa Kri-
stusa.
Tudi v dan{njem ~asu >@, ko na Zemlji postajajo
vidni prvi temelji Kraljestva miru Jezusa Kristusa,
mnogo Mojih zvestih iz Davidovega rodu in drugih ro-
dov deluje v Mojem Delu odre{enja.
Zvesti so z Menoj, in Jaz delujem skozi njih. Tako
kot takrat so tudi danes nekateri med njimi, ki ne zbi-
rajo, ampak razsipavajo. Vedno znova tvorijo vstopna
vrata za temo. Zato je zvestim zelo te‘ko.
Pa vendar: Jaz Sem z njimi zmagovalec nad Zemljo
in nad mesti o~i{~evanja. Tako kot sem Jaz takrat po-
slal apostole v svet, tako bom postopoma poslal Svoje,
ki izpolnjujejo zakon ‘ivljenja, v svet kot duhovne u~i-
telje. Po Svojih bom ustanovil nove praskupnosti v Me-
116
ni, Kristusu, Univerzalnem Duhu, da bo veliko ljudi
na{lo prek teh postaj skupnosti v Osrednjo svetlobo:
v Novi Jeruzalem na tej Zemlji z njegovimi dvanaj-
stimi vrati.
4. In poklical je {e drugih dvanajst na isti na~in, da bi

bili preroki, mo‘je svetlobe skupaj z apostoli, in pokazal
jim je skrivnosti Boga. In njihova imena so bila: Hermes,
Aristobul, Selenij, Nerej, Apol in Barsaba; Andronik, Lu-
kij, Apel, Zahej, Urban in Klement. In potem je izbral {e
drugih dvanajst mo‘ za evangeliste in dvanajst za pastirje.
Poklical je {tirikrat dvanajstere in poslal jih je k dvanaj-
sterim Izraelovim rodovom, k vsakemu {tiri.
5. In stali so okoli Mojstra, oble~eni v bela lanena ob-
la~ila, poklicani za to, da postanejo sveta Bo‘ja duhov-
ni{ka skupina v slu‘bi dvanajsterih rodov, h katerim bi
bili poslani. (Pog. 17, 4-5)

Podobno kot sem pou~eval in pou~ujem preroke
in duhovne u~itelje in vse Bo‘je sinove in h~ere iz
Davidovega rodu in iz drugih rodov, po prero{ki be-
sedi preko inkarniranega delnega ‘arka bo‘anske
modrosti >@ in jih poslal v svet ustrezno njihove-
mu uresni~evanju, sem storil v zemeljski obleki kot
Jezus iz Nazareta.
117
Pou~eval sem zveste in jim dajal napotke za uresni~eva-
nje Bo‘jih zakonov. Nekateri izmed njih so za~eli govoriti
prero{ko. Spet drugi, v tej knjigi so imenovani evange-
listi in pastirji, so bili duhovni u~itelji in stare{ine, ki
naj bi soustanavljali skupnosti in skrbeli zanje.
Beseda “duhovni{ka skupina” pomeni naslednje:
Gre za ljudi, ki se trudijo izpolnjevati samo Bo‘jo vo-
ljo, brez ceremonij in obredov.
6. Te {tirikrat dvanajstere je odposlal Jezus, in jih

pooblastil in jim rekel: “Ho~em, da ste Moji dvanajsteri
apostoli s svojimi spremljevalci, da pri~ate za Izrael. Poj-
dite v Izraelova mesta in k zgubljenim izraelovim ovcam.
In ko greste tja, pridigajte in govorite: Nebe{ko kraljestvo
je blizu. Kot sem vas Jaz krstil z vodo, tako krstite vse, ki
verujejo. (Pog. 17, 6)

V knjigi je zapisano: “Kot sem vas Jaz krstil z vo-
do...” Smiselno to pomeni: Tako kot ste bili kr{~eni z
vodo, tako bom Jaz kot Kristus Boga krstil vse, ki ste
jih pou~evali po zakonih ‘ivljenja in so jih uresni~ili, z
Duhom resnice, in poslej bodo govorili iz Duha resnice.
7.Mazilite in zdravite bolne, o~i{~ujte gobave, obudite

mrtve, izganjajte hudi~e. Brezpla~no ste prejeli, brezpla~-
no dajte. Ne zbirajte ne zlata ne srebra ne bakrenih nov-
118
cev v svojih mo{njah, tudi ne nosite popotne torbe, niti
dveh oblek niti ~evljev in ne palice. Kajti delavec zaslu‘i
svojo hrano. In jejte, kar vam dajo; toda ne dotaknite se
tistega, kar je stalo ‘ivljenje. To namre~ za vas ni zakoni-
to. (Pog. 17, 7)

“Mazilite in zdravite bolne” pomeni: o~i{~ujte in
zdravite bolne in gobave in mazilite jih z Duhom, tako
da jih pou~ite o zakonih ‘ivljenja in jim pomagate, da
jih spoznajo in uresni~ujejo - kar pomeni o~istijo in
gre{nega ne storijo ve~.
“... obudite mrtve, izganjajte hudi~e” sem rekel iz
“Nadzakona”, iz Absolutnega zakona, ki je nad vsemi
~love{kimi. Obuditi mrtve se da samo, ~e du{a ni obre-
menjena s te‘kimi vzroki in s skupinsko karmo. To na-
ro~ilo sem seveda dal svojim apostolom in u~encem.
Toda hkrati sem rekel tudi, da lahko to dela samo tisti,
ki ‘ivi v Absolutnem zakonu in u~inkuje iz njega.
Obujanje mrtvih je bilo v Mojem ~asu Jezusa iz Na-

zareta mo‘no, ker so takrat revni le redko poravnavali
skupinsko krivdo. V dana{njem ~asu >@ve~ina ljudi
poravnava del skupinske krivde, tako da je obujanje od
mrtvih v tem gre{nem svetu skoraj nemogo~e.
Skupinska krivda nastane, ~e ljudje skupaj ubijajo ‘i-
vali ali ljudi, skrunijo rastline in minerale.
119
Du{o tako imenovanega mrtvega se da poklicati na-
zaj v telo samo takrat, ~e je duhovno budna in se svo-
bodno odlo~i za vrnitev. Sicer bi obujanje mrtvih kr{ilo
zakon svobodne volje du{e, kajti ~e so njene duhovne
o~i skaljene zaradi greha, se ne more svobodno odlo~a-
ti. In du{a se tudi lahko vrne samo tedaj, dokler je {e s
telesom povezana z informativnim trakom.
“Izganjati hudi~e” pomeni izganjati iz templja, iz ~lo-
veka, zasen~ene du{e, vezane na Zemljo. To lahko sto-
ri samo tisti, ki izpolnjuje Bo‘je zakone, ki govori s
pooblastilom - in to tudi samo, ~e ~lovek, ki je pritegnil
du{o, vezano na Zemljo, te ne dr‘i ve~ z mislimi, bese-
dami in dejanji, ki so jo pritegnile.
Izjava “Ne zbirajte zlata ne srebra ne bakrenih nov-

cev v svojih mo{njah, tudi ne nosite niti popotne torbe
niti dveh oblek niti ~evljev ne palice” pomeni: ne obda-
jajte se z navlako tega sveta in ne nosite mukoma, kar
vam je odve~, kajti poti so kamnite in po njih stopate s
svojimi nogami. Vse odve~no je navlaka in vas samo
zadr‘uje na potovanju.
8. In v katerokoli mesto pridete, se pozanimajte, ~e je

kdo tam, ki si to zaslu‘i. In tam ostanite dokler ne boste
od{li naprej. Kjer pa stopite v hi{o, pozdravite. In ~e je hi-
{a tega vredna, naj pride nad njo va{ mir; ~e ga pa ni
vredna, naj se va{ mir povrne k vam. (Pog. 17, 8)
120
“ ... ~e ga pa ni vredna, naj se va{ mir povrne k
vam” naj pomeni: prinesite ljubezen in mir v vsako
hi{o. Kdor ne ‘eli darov nebes, mu jih ne vsiljujte.
ê pa ne boste sprejeti, potem ne bodite nejevoljni.
Mir, ki ste ga prinesli hi{i in njenim prebivalcem, bo
spet z vami.
9. Bodite pameteni kot ka~e in brez zvija~ kot golobi.

Bodite nedol‘ni in ~isti. Sin ~lovekov ni pri{el, da uni~i,
temve~ da re{i, ne da vzame ‘ivljenje, ampak da ga da,
telesu kot du{i.
10. In ne bojte se tistih, ki ubijejo telo, du{e ne morejo
ubiti. Marve~ bojte se tistega, ki lahko pogubi v pekel telo
in du{o. (Pog. 17, 9-10)

Samo ~lovek sam pokvari svojo du{o in svoje telo s
svojim ~love{kim mi{ljenjem, govorjenjem in dejanji, s
~imer vzpostavi zvezo z mra~njakom. Kar je proti Bo‘-
jemu zakonu, prinese ~loveku pogubo. Zato se bojte sa-
mo svojega nasprotnega delovanja, kajti kar ~lovek seje,
to bo ‘el. In spoznajte: Pekel ni kraj, temve~ stanje du{e,
ki se je vdala nasprotnemu, “knezu mraka”.
121
11. Kaj ne kupimo dveh vrabcev za en beli~? Pa ven-
dar noben od njih ne pade na zemljo brez volje Najvi{je-
ga. Resni~no, celo lasje na va{i glavi so vsi pre{teti. Torej
ne bojte se zaradi tega. ê skrbi Bog za vrabce, kaj ne bi
potem skrbel tudi za vas?
12. Za u~ence zadostuje, da so kot njihov mojster in
hlapci kot njihov gospodar. ê so poglavarja dru‘ine
imenovali belcebub, koliko bolj bodo njegove stanovalce
imenovali prav tako! Toda vseeno se jih ne bojte. Ni~ ni
skrito, da se ne razkrije, in ni~ ni tajno, da se ne bi vede-
lo.
13. Kar vam povem natiho, to povejte v lu~i, ko pride
~as za to. In kar vam je bilo re~eno na uho, to pridigajte
na strehah. Zato, kdorkoli pred ljudmi prizna resnico, te-
ga bom tudi Jaz priznal pred Svojim O~etom, ki je v ne-
besih. Kdor pa pred ljudmi zataji resnico, tega bom tudi
Jaz zatajil pred Svojim O~etom, ki je v nebesih. (Pog. 17,
11 - 13)

Bog je vsepovsod pri~ujo~. In vse, kar je, On pozna.
Kajti On je ‘ivljenje in mo~ v vsem. V vsaki ‘ivali je
Njegova mo~, in tako je ‘ival ‘ivljenje iz Njega. V vsa-
kem lasu je Bo‘ja mo~, Njegovo ‘ivljenje. On je. In ker
On je in je v vsem, vse pozna in ve za vse. Koliko bolje
pozna ve~ni O~e Svojega otroka, ki ga je ustvaril po
Svoji podobi! Njemu Ve~nemu, ni ni~ skrito. Tudi ~e
122
ima ~lovek skrivnosti pred drugimi, Zanj te navidezno
skrite re~i niso skrite. Ko pride ~as, se vse razkrije, do-
bro in manj dobro.
Zato naj se ~lovek boji samo svojega ~love{kega, kaj-
ti to je njegova setev. Ko ta za~ne poganjati in rasti, po-
stane o~itna in vidna za ~loveka, ki je sejal, in tudi za
tistega, ki je soudele‘en ali je bil nedol‘no zlorabljen.
Zato bodite budni, da boste sejali samo dobro seme,
da bo va{a setev notranja zrelost. Resnico je treba po-
vedati, ker je lu~ du{e. In kdor ‘ivi v lu~i resnice, pozna
besedo resnice. Ne bo niti sodil niti obsojal, temve~ bo
svojega bli‘njega v srcu sprejel in priznal in bo tako z
Menoj, Kristusom.
Vedno znova se zavedajte, da lahko imajo ~love{ke
besede razli~ne pomene. Kdor ‘ivi v duhu resnice, ne
zataji svojega bli‘njega. Kdor ga zataji, ga je izgnal iz
svojega srca. Zato naj bi se besede “... tega bom tudi
jaz zatajil pred Svojim O~etom, ki je v nebesih ” glasile:
Kdor ne ‘ivi zakona, resnice, tega ne morem privesti k
Svojemu O~etu, in On ga ne more dvigniti v nebo - ker
nebesa so resnica, resnica pa je zakon.
Spoznajte: Kdor zavr‘e resnico, ker je no~e sprejeti
iz zapovedi in je uresni~evati, se ne priznava kot bitje
svetlobe. Kdor ne pozna sebe, tudi ne more priti v ne-
besa, ki so njegova resni~na domovina. [ele ko o~isti
svojo du{o, bo poznal sebe in pri{el v nebesa.
îsti je iz resnice in govori iz resnice. Kdor ne ‘ivi resni-
ce, taji resnico, ki je Bog, ki Mu je vse razodeto. Ker je Bog
razodeta resnica, ne ostane ni~ skrito in tudi ne tajno.
123
14. Resni~no, pri{el sem, da dam Zemlji mir. Toda
glej, kadar govorim, sledi me~. Pri{el sem, da zdru‘im; to-
da glej, sin bo proti svojemu o~etu in h~i proti svoji ma-
teri in snaha proti svoji ta{~i. In ~lovekovi sovra‘niki bo-
do njegovi lastni sostanovalci. Kajti nepravi~ni ne morejo
biti skupaj s pravi~nimi. (Pog. 17, 14)

“Toda glej, kadar govorim, sledi me~” pomeni: Kdor
sli{i besedo resnice, a je ne izpolnjuje, o njej samo govori,
ravna proti resnici in tako proti Svetemu Duhu. Sam si
ustvari me~, ki se imenuje tudi vzrok. In tako so Moje be-
sede, ki so resnica, me~ tistim, ki jih ne uresni~ujejo.
“Pri{el sem, da zdru‘im” pomeni: da zberem vse lju-
di in narode v Bo‘je ljudstvo.
Kdor deluje proti zakonu ‘ivljenja, enosti, ta je tudi
proti Bogu, ki je enost, in proti Njegovemu Sinu, Kri-
stusu, ki je Jaz Sem. Kdor misli, govori in deluje proti
Bogu in Mojemu delovanju na tej Zemlji, ta razsipava
in ne zdru‘uje. Ne izpolnjuje zakonov ‘ivljenja.
Kdor ni za Mene, je proti Meni. Kdor je proti Meni,

‘ivljenju, ta je tudi proti svojemu bli‘njemu. Tako se
zgodi, kot je zapisano: “... sin bo proti svojemu o~etu in
h~i proti svoji materi in snaha proti svoji ta{~i. In ~love-
kovi sovra‘niki bodo njegovi lastni sostanovalci. Kajti
nepravi~ni ne morejo biti skupaj s pravi~nimi.” Bo‘ji za-
124
kon pravi: Enako privla~i enako; nepravi~ne vle~e k
nepravi~nim, pravi~ne k pravi~nim.
15. In tisti, ki ne sprejmejo svojega kri‘a in Mi sledijo,

Me niso vredni. Kdor najde svoje ‘ivljenje, ga bo zgubil;
in kdor zgubi svoje ‘ivljenje zaradi Mene, ga bo na{el.”
(Pog. 17, 15)

“Kdor najde svoje ‘ivljenje, ga bo zgubil; in kdor
zgubi svoje ‘ivljenje zaradi Mene, ga bo na{el.” Pomen
teh besed je: Kdor vidi svoje zemeljsko ‘ivljenje kot
svoje pravo ‘ivljenje, ta ga bo izgubil in se ne bo poznal
kot du{a in ne bo na{el svoje domovine. Kdor spo{tuje
svoje zemeljsko ‘ivljenje, vendar postavi nad vse svoje
duhovno ‘ivljenje, ta ga bo tudi na{el v sebi. In poznal
bo tudi svojo domovino, ker je zavestno sin ali h~i Bo-
ga v kraljestvu ‘ivljenja.
125
18. POGLAVJE
Odpo{iljanje dvainsedemdeseterih
O {irjenju resnice (3).
Obna{anje v gosteh (6). Merila za skupno ‘ivljenje ljudi; cilj:
nesebi~na ljubezen (10-12)
1. Nato je poklical Gospod k Sebi {e dvainsedemdeset

u~encev in jih poslal naprej po dva in dva v vsa tista me-
sta in kraje rodov, kamor je hotel priti sam.
2. Zato jim je rekel: “@etev je resni~no velika, a malo
je delavcev. Zato prosite Gospoda ‘etve, da naj po{lje de-
lavcev v Svojo ‘etev.
3. Pojdite po svojih poteh, glejte, po{iljam vas kot ov-
ce med volkove. Ne nosite ne vre~e niti torbe niti ~evljev
in nikogar ne pozdravljajte spotoma. (Pog. 18, 1-3)

V ~asu, ko sem Jaz, Kristus, hodil po svetu kot Jezus,
so enostavni ljudje pe{a~ili; niso jezdili ali se vozili. No-
ge so nosile telo iz kraja v kraj. Kdor je nosil s sabo ve~
stvari, je napredoval le po~asi. Besede “Ne nosite ne
vre~e niti torbe niti ~evljev in nikogar ne pozdravljajte
spotoma” pomenijo:
Vzemite s sabo na svoje potovanje samo toliko, da
napredujete na poti in pridete do tistih, ki ‘e nosijo du-
hovne sadove, in tudi k tistim, katerih du{no njivo je
126
treba {e prej obdelati. Tako vidijo tudi tatovi, da pri
vas ni kaj ukrasti in vas ne zalezujejo.
“... in nikogar ne pozdravljajte spotoma” pomeni: Ne
imejte nepotrebnih pogovorov, temve~ prinesite lju-
dem odre{itev ‘ivljenja, resnico. Sledite svojemu cilju,
kajti ~as, ko se mudim med ljudmi, je omejen.
4.In kadarkoli vstopite v katero hi{o, recite najprej:

Mir bodi v tej hi{i! In ~e bo tam duh miru, potem bo va{
mir po~ival na njem; ~e pa ne, se bo spet povrnil k vam.
(Pog. 18, 4)

V hi{o vstopite samo tedaj, ~e imate sami mir. Nosi-
te torej svoj mir iz hi{e v hi{o. Kjer ne bo sprejet, bo {el
spet z vami. Tam, kjer mir, resnica ‘ivljenja, ne bo
sprejet, naj se tudi ne govori ve~ o miru in resnici. Vsak
ima svobodno voljo, da sprejme ali odkloni mir iz Bo-
ga, resnico. Zato ne razpravljajte o resnici. Prinesite jo!
ê se mir, resnice, ne sprejme, nesite darove blagra v
drugo hi{o. Tako ohranite mir v sebi.
5. In v katerokoli mesto boste pri{li in vas sprejmejo, jejte

to, kar vam ponudijo, razen od ‘ivega. In zdravite bolne, ki so
tam, in recite jim: Bo‘je kraljestvo se je pribli‘alo.
127
6. In v hi{i ostanite in jejte in pijte, kar vam ponudijo
brez prelivanja krvi; kajti delavec je vreden svojega pla~i-
la. Ne hodite od hi{e do hi{e. (Pog. 18, 5-6)

“... jejte to, kar vam ponudijo, razen od ‘ivega”,
“... jejte in pijte, kar vam ponudijo brez prelivanja krvi”
- pomen obeh izjav je naslednji: ê zaradi vas prelijejo
kri neke ‘ivali, potem to pravo~asno odklonite, preden
jo bodo za vas odpeljali na zakol, kajti nobena ‘ival naj
ne bo ‘rtvovana - niti Bogu niti ljudem. @rtvovanje lju-
di in ‘ivali je Bogu groza. Bog, Edini, je govoril proti
‘rtvovanju ‘ivali in ljudi, tako v Stari zavezi kot tudi v
Novi zavezi.
ê pa vam ponudijo jed, ki vsebuje meso in ribo, in
so bili darovi pripravljeni ‘e pred va{im prihodom, po-
tem jejte in podarite teh nekoliko gri‘ljajev v molitvi
Bogu O~etu-Materi. Njegova mo~ tedaj spremeni ni‘je
v vi{je. Mislite na to: Greh lahko postane to, kar gre iz
ust, in ne, kar gre v usta in je dano telesu v zavesti ‘iv-
ljenja iz Boga.
7. In ~e vas v nekem mestu ne sprejmejo, pojdite svojo

pot po ulicah in recite: “Celo prah va{ega mesta, ki se je
obesil na nas, otresamo na vas; vendar pa bodite prepri-
~ani, da se vam je Bo‘je kraljestvo pribli‘alo. (Pog. 18, 7)
128
Besede so simboli. Zato tudi ‘elim ob~asno poprav-
ljati besede, ki so zapisane v knjigi, imenovani Jezusov
evangelij tako, kakor naj bi jih razumeli v dana{njem
~asu>@, kajti besede imajo iz generacije v genera-
cijo razli~en pomen.
Kogar ne vidijo radi v mestu, ta naj strese prah s svo-
jih nog. To pomeni: Nadaljuje naj pot, vendar pa naj
zapusti mestu Bo‘ji blagoslov. Zakaj pozitivne mo~i
pozitivnih ljudi u~inkujejo naprej v ljudeh, krajih in
mestih, katerim so bile dane. In marsikdo, ki je duhov-
no zrel, bo sprejel sade‘, resnico. Te~e tako reko~ k ti-
stim, ki so iz resnice. Kajti ve~na resnica je Bo‘je kra-
ljestvo, ki pride k tistim, ki hrepenijo po njem in
izpolnjujejo zakone ‘ivljenja.
8. Gorje ti, Horazin! Gorje ti, Betsajda! ê bi se v Tiru

in Sidonu zgodila ta mogo~na dela, ki so se zgodila pri
vas, bi se ‘e prej spokorila v ‘akljevini in pepelu. Toda
njima naj se godi na sodni dan bolje kot vama.
9. In ti Kafarnaum, ki si dvignjen do neba, bo{ pah-
njen do pekla. Tisti, ki sli{ijo vas, sli{ijo tudi Mene. In ti-
sti, ki zani~ujejo vas, zani~ujejo tudi Mene in Njega, ki
Me je poslal. Toda pustite vsem naj se spoznajo v svojem
lastnem duhu.”
10.In Jezus jim je rekel znova: “Bodite usmiljeni in
prejeli boste usmiljenje. Odpu{~ajte drugim in tudi vam
129
bo odpu{~eno. Z mero, s katero merite, boste merjeni tu-
di sami.
11. In kakr{ni ste do drugih, tako se bo godilo tudi
vam. In kakor daste, tako boste tudi prejeli. In kakor so-
dite, tako boste tudi sojeni. In kakor slu‘ite drugim, tako
boste tudi poslu‘eni.
12. Kajti Bog je pravi~en in vsakogar pla~a po njego-
vih delih. Kar sejete, boste ‘eli.” (Pog. 18, 8-12)

Pazite na to, da ne padete v sku{njavo! Ohranite Me
v svojih srcih, tedaj boste dajali iz ve~ne resnice. Kajti
pri{el sem, da u~im ljudi resnice in da jih pripravim
uresni~evati Bo‘ji zakon, ki je ‘ivljenje samo, resnica.
Resnica je ‘ivljenje. Bog je resnica, ‘ivljenje. Njegov
zakon, resnica, je nesebi~na ljubezen. Upo{tevajte to in
ne boste padli v sku{njavo.
Zdaj pa k besedam, ki se v knjigi Jezusov Evangelij
takole glasijo:
“Tisti, ki vas sli{ijo, sli{ijo tudi Mene. In tisti, ki zani-
~ujejo vas, zani~ujejo Mene in Njega, ki Me je poslal.
Toda pustite vsem naj se spoznajo v svojem lastnem
duhu.” “Bodite usmiljeni in prejeli boste usmiljenje.
Odpu{~ajte drugim in tudi vam bo odpu{~eno. Z mero,
s katero merite, boste merjeni tudi sami. In kakr{ni ste
do drugih, tako se bo godilo tudi vam. In kakor daste,
tako boste tudi prejeli. In kakor sodite, tako boste tudi
130
sojeni. In kakor slu‘ite drugim, tako boste tudi poslu-
‘eni. Kajti Bog je pravi~en in vsakogar pla~a po njego-
vih delih. Kar sejete, boste ‘eli”:
Ti nasveti in opomini so veljavni za vse ljudi, iz gene-
racije v generacijo, dokler se ne bo razvilo ~love{tvo, ki
‘ivi zakon nesebi~ne ljubezni. Tedaj ti nasveti in opo-
mini niso ve~ potrebni.
Dokler pa ne bo ta rod notranjega ‘ivljenja prerastel
teme in stal v lu~i resnice, ti nasveti in opomini {e ve-
ljajo. Vodijo v zakon nesebi~ne ljubezni, v resnico, lu~,
ki sveti v ljudeh in po njih v Kraljestvu miru Jezusa Kri-
stusa. Je lu~ resnice, Jaz Sem: Kristus.
131
19. POGLAVJE
Jezus u~i moliti

Pravilna in napa~na molitev (2-4).
Bistvo vse biti je v notranjosti vsake du{e - Kdor ‘ivi zavestno
povezan z Bogom, mu slu‘i Njegova vsemo~ po vseh ‘ivljenj-
skih oblikah (6). Svarila iz ljubezni in resnosti (8). Spo{tova-
nje ‘ivljenja rastlin in ‘ivali (9). Odgovornost ozdravljenega (10)
1. Ko je Jezus molil na neki gori, je pri{lo k njemu ne-

kaj u~encev in eden Mu je rekel: “Gospod, nau~i nas, ka-
ko naj molimo.” In Jezus mu je rekel: “Kadar moli{, poj-
di v svojo tiho kamro. In ko si zaprl vrata, moli k O~etu,
ki je nad tabo in v tebi. In tvoj O~e, ki vidi tudi zunanje,
ti bo odprto odgovoril.
2. Toda kadar ste skupaj in skupaj molite, ne uporab-
ljajte praznih ponavljanj; zakaj, va{ nebe{ki O~e ve, kaj
vas bremeni preden Ga prosite. Zato molite takole:
3. O~e na{, ki si nad nami in v nas, posve~eno bodi
Tvoje ime. Tvoje kraljestvo pridi k vsem v modrosti, lju-
bezni in pravi~nosti. Tvoja volja se gôdi tako v nebesih
kot na Zemlji. Dovoli, da bomo dan za dnem dele‘ni
Tvojega svetega kruha in daj nam sade‘ ‘ive trte. In kot
nam Ti odpu{~a{ na{e dolge, tako naj bi tudi mi odpu{-
~ali vsem, ki se pregre{ijo nad nami. Izlij Svojo dobroto
na nas, da bomo tudi mi z drugimi enako postopali. V uri
sku{njave nas re{i hudega.
4. Kajti Tvoje je kraljestvo, mo~ in slava: od ve~nosti
do ve~nosti. Zdaj in ve~no. Amen.’ - (Pog. 19, 1-4)
132
Molitve, ki besedo za besedo le dobesedno ponavlja-
jo, imajo malo mo~i, saj prihajajo iz razuma in ne iz sr-
ca. Samo kar tako izgovorjene besede so ne‘ive. Ne
dose‘ejo Boga v notranjosti ~loveka, ker jih ~lovek ni
o‘ivil z ‘ivljenjem iz Boga. Molitve razuma lahko {e
bolj zavedejo tistega, ki je ‘e za{el zaradi svojega na-
pa~nega na~ina mi{ljenja in ‘ivljenja. Kdor moli, a se
druga~e obna{a kot izgovarja v molitvi, ta se {e naprej
obremenjuje.
Zato molite s srcem. In ~e molite na glas, naj bodo
o‘ivljene z notranjim ‘ivljenjem, Jaz Sem. Zato je edi-
no pomembno moliti iz srca, ne pa besede le izgovarja-
ti. Danih molitev zato ne ponavljajte dobesedno. Tudi
molitve, ki je zapisana tukaj, ne jemljite in ne molite
dobesedno. Vsako molitev vzemite smiselno, ker je go-
vorica srca govorica du{nih ob~utkov. ê ob~utke srca
izrazimo z besedami, bli‘nji pa jih vzame dobesedno,
potem zgubijo smisel.
Moji, ki Mi zvesto sledijo, bodo na{li vedno globlje v

popolnost ‘ivljenja. Njihove molitve bodo nato ‘ivljenje
v Meni, kar pomeni izpolnitev ve~nega zakona. Kdor je
v sebi odprl Bo‘je kraljestvo, ‘ivljenje, k temu je pri{lo
Bo‘je kraljestvo in odslej ‘ivi ‘ivljenje iz Boga.
“Dopusti, da bomo dan za dnem dele‘ni Tvojega
svetega kruha in daj nam sade‘ ‘ive trte.” S temi bese-
133
dami je mi{ljeno Notranje ‘ivljenje, Duh, ki vzdr‘uje
tudi materialno snov v materialnem telesu.
Pomen besed “V uri sku{njave nas re{i hudega” je:
Gospod, Ti nas vodi{ v sku{njavi, da bomo na{li iz labi-
rinta ~love{kega jaza in ne bomo ve~ poslu{ni sku{njav-
cu, zlu.
5. In kjerkoli se jih zbere sedem v Mojem imenu, Sem

Jaz sredi med njimi; da, tudi ~e so samo trije ali dva. In
celo ~e moli v ti{ini samo eden, sem torej s tem enim.
6. Dvignite kamen in na{li Me boste. Razcepite les in
tam Sem Jaz. Kajti v ognju in v vodi, kakor tudi v vsaki
‘ivljenjski obliki je Bog razodet kot njihovo ‘ivljenje in
njihova snov.” (Pog. 19, 5-6)

Spo{tujte, cenite in slavite stvariteljsko mo~ v vsej bi-
ti! Glejte: Vso svetlobo in mo~ nosi vsak ~lovek v no-
tranjosti svoje du{e. Sestavina vse biti v ~loveku je du-
hovno telo, ker je Bog, ve~ni O~e, dal vsakemu Svojih
otrok vse kot esenco, kot dedi{~ino. V vseh ‘ivljenjskih
oblikah je ve~ni Duh in tudi te~e iz vseh ‘ivljenjskih oblik.
ê je ~lovek zavestno postal Bo‘ji otrok, potem mu
slu‘i Bo‘ja vsemo~ po vseh ‘ivljenjskih oblikah, v kam-
nu, lesu, ognju in vodi, po ro‘ah, travah, rastlinah in ‘i-
valih. Vse zvezde slu‘ijo tistemu, ki ‘ivi v Meni, Duhu
resnice. ê stvariteljska mo~ zmore pre‘eti bitje, ker je
134
njegova du{a polna svetlobe in mo~i, tedaj je spet za-
vestno otrok, sin ali h~i neskon~nosti in je spet prevze-
lo dedi{~ino, vsemo~.
Vsak zemeljski dan je ~loveku darilo, da se v njem
spozna in najde. ^loveku se ponujajo kraljestva narave.
Slu‘ijo mu ogenj in voda ter tudi zvezde, dan in no~.
Spoznajte, kako bogat je dan za vsakega posameznika!
Vsak ~lovek, ki odpre Notranje bogastvo, je bogat. Re-
sni~no bogat je tisti, ki je povezan z Vsemogo~nim in
tako spet postane vsemo~. Bog je vsemogo~en, ker je
vsepovsod pri~ujo~ in ~isto bitje je vsemo~ iz Njega. Je
bo‘ansko.
7. In Gospod je rekel: “ê je tvoj brat gre{il v besedah

sedemkrat na dan in je sedemkrat na dan ob‘aloval,
sprejmi ga.” Pa ga je vpra{al Simon: “Sedemkrat na
dan?”
8. Gospod mu je odgovoril in mu rekel: “In pravim ti, tu-
di sedemkrat sedem; kajti, celo pri prerokih, ki jih je ‘e ma-
zilil Sveti Duh, je {e najti gre{ne izjave. (Pog. 19, 7-8)
Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam in

poglabljam besedo:
Vsako vzburjenje ali izjava, ki od ~loveka zahteva, da
naj se brzda, zahteva pa ne priteka iz ognja Svetega
Duha, torej ne prihaja iz Bo‘je ljubezni, resnosti in
mo~i, ni v Duhu in iz Duha, temve~ iz ~loveka in je greh.
135
Zato pazite, da to kar re~ete, prite~e iz ognja Svete-
ga Duha. In ~e je to, kar pravite, {e tako resno in ~lo-
veka pretrese, vendarle mora biti izre~eno iz nesebi~ne
ljubezni in Bo‘je resnosti. Vse drugo je proti Svetemu
Duhu. To velja za vse ljudi, pa ~e stremijo k Bogu ali
ne, ali so celo poklicani, kot npr. preroki.
Naj vam povem {e tole: ê mu~ijo resni~nega prero-

ka, ki ga je poklical Bog in se je le-ta podredil Njegovi
volji, ter tako dolgo spletkarijo, da pridejo do ‘ivega
njegovi notranji mo~i, dobi od Boga dodatno energijo.
ê se v tak{ni situaciji razburi nad svojimi bli‘njimi za-
radi neuresni~evanja in neizpolnjevanja ali zaradi nji-
hovih nezakonitih dejanj, ki so se zgodila kljub temu,
da vedo, da ni prav, potem prejme to dodatno energijo,
ki razve‘e v njem to, kar se je zgodilo zaradi razburje-
nja. Zakaj ni se zgodilo iz njegovih ustreznosti, ampak
ker so ga iz~rpavali.
9. Bodite torej obzirni, dobrotljivi, so~utni in prijazni

ne samo s sebi enakimi, temve~ z vsemi stvaritvami, ki so
vam dane v varstvo; kajti zanje ste kot bogovi, h katerim
povzdigujejo o~i v svoji stiski. Pazite se jeze, kajti veliko
jih gre{i v jezi in ob‘alujejo, ko jih je jeza minila.”
(Pog. 19, 9)
136
Bo‘ji otrok je natan~na podoba Boga-O~eta in je za-
to - v sebi - ve~no ~rpajo~a mo~, ker ima v sebi vse sno-
vi ve~ne mo~i. Vse so v njem popolnoma razvite. Zato
dvigajo ‘ivali, rastline in kamni poglede k Bo‘jim na-
tan~nim podobam in si ‘elijo enosti z zrelimi bitji iz
Boga, h katerim se bolj in bolj oblikovano ‘ivljenje du-
hovno razvija.
Ob~utite torej povezanost z vsako stvaritvijo in z vse-
mi kamni in rastlinami in varujte ‘ivljenje, ki vam je
zaupano! Ro‘e in trave so ‘rtveni darovi iz Bo‘je roke.
Zato jih vzemite za svojo uporabo samo tedaj, ko za~ne
njihovo zunanje ‘ivljenje odcvetati. In potrudite se, da
pustite korenine v zemlji. Vzemite to, kar poganja iz
korenin, toda samo takrat, ko je pri{el ~as za to ‘iv-
ljenjsko obliko. In ~e jih izpulite s koreninami, naj le‘i-
jo v sen~nem kraju, da se lahko ‘ivljenje umakne po~a-
si, da se vrne v prasnov, kjer so zdru‘ene vse mo~i.
Delajte vse s pravo ljubeznijo in razumevanjem, kajti
vse ‘ivi.
Nikoli ne ubijte ‘ivali za osebno porabo. Glejte, na-

rava, ‘ivljenje stvarstva, skrbi za vas. Zado{~ajo naj
vam sade‘i polj, vrtov in gozdov. In nikoli ne pohodite
‘ivljenja objestno, ne ‘ivljenja ‘ivali in ne rastlin. Kdor
objestno pohodi ‘ivljenje, ustvari vzroke. Stopi na svoje
lastno ‘ivljenje in bo zaradi tega trpel.
137
10. Mo‘, ki je imel suho roko, je pri{el k Jezusu in re-
kel: “Gospod, bil sem zidar in za svoje pre‘ivljanje sem si
slu‘il s svojimi rokami. Poni‘no Te prosim, vrni mi
zdravje, da mi ne bo treba sramotno bera~iti za moj
kruh.” In Jezus ga je ozdravil in rekel: “Obstaja hi{a, ki ni
zgrajena z rokami, in glej, da bo{ tudi ti bival v njej.”
(Pog. 19, 10)

^loveku, ki je imel bolno roko po zakonu setve in ‘e-
tve, se je vrnilo ‘ivljenje v roko, da se je lahko spet pre-
‘ivljal z delom svojih rok. Toda na njegovo ‘ivljenjsko
pot sem mu dal naslednji nauk: Pojdi v hi{o, ki je niso
zgradile ~love{ke roke - v svojo notranjost, ker je Bo‘je
sveti{~e. ê ~lovek to stori, potem v njem {e naprej de-
luje mo~, ki jo je prejel od Mene. ê tega ne stori, mu
je bilo torej dano le prehodno, kar sem mu podaril: ‘iv-
ljenje v njegovi roki. Kdor kljub temu daru ‘ivljenja {e
naprej gre{i, prikli~e spet nazaj, kar sem razre{il; kajti
bilo je samo odrinjeno.
Bog daje! Kaj ~lovek potem naredi s tem, je odvisno
samo od presoje du{e in ~loveka. ^lovek je dobil napo-
tek iz ve~nega zakona, da naj ne gre{i ve~ in da naj gre
v tempelj svoje notranjosti. Tako ni ve~ neveden. Ved-
ni je nato odgovoren za to, kar ve.
138
20. POGLAVJE
Vrnitev dvainsedemdeseterih
Uspeh ali neuspeh

Kristusovih odposlancev - Prefinjanje materije - Deli Zemlje,
ostanki negativnih energij: osnova za zadnjo vstajo demonov
ob koncu Kraljestva miru - Rojstvo Zemljine du{e - O “duho-
vih” (3). “Modreci” sveta ne prepoznajo mo~i vesolja; krmarje-
ni so in se bojujejo proti lu~i (4). Kristus razodene Svoj polo‘aj
in Svoje razmerje do Boga, padec in Svoje odre{enjsko delo (5).
Kristusa v zemeljski obleki in Njegove poslance so lahko
spoznali in lahko spoznajo samo tisti, ki so razvili notra-
nj i vid in sluh - Kdor poslu{a in ur es ni~ uje Kris-
tusove zapovedi, temu se razkrije Bo‘ji zakon in ‘ivi v Njem (6).
Mogo~no sevanje ve~ne resnice po modrosti v ~asovnem
preobratu (7)
1. êz nekaj ~asa so se dvainsedemdeseteri veselo vr-

nili in rekli: “Gospod, v Tvojem imenu so nam podlo‘ni
celo hudi~i.”
2. In rekel jim je: “Videl sem satana, da je padel z ne-
ba kot strela.
3. Glejte, dal sem vam mo~, da stopate na ka~e in
{korpijone in nad vsem nasiljem sovra‘nika; in ni~ vam
ne bo {kodilo. Vendar ne veselite se, da so vam duhovi
podlo‘ni. Ampak veseli naj vas, da so va{a imena zapisa-
na v nebesih.” (Pog. 20, 1-3)
139
Niso vsi mo‘je in ‘ene, ki sem jih smiselno imenoval
u~enci, ostali zvesti Bo‘jenu zakonu. Nekateri so pod-
legli vabam tega sveta. Vrnili so se s praznimi rokami.
Tudi na {tevilo dvainsedemdeset se ne ve‘ite. Glejte to
{tevilo kot pojem, ki pravi: Bilo jih je veliko. Vsi, ki
sem jih odposlal in so se vrnili, so me neko~ spremljali.
Vsi, ki so ostali v Duhu resnice, so delovali iz O~etove-
ga Duha in so v mnogih ljudeh premagali satana ~utov
in jih tako pripeljali v vi{je ‘ivljenje. Z besedami “v
Tvojem imenu so nam podlo‘ni celo hudi~i” so mislili
na satana ~utov, ker so mnogi, katerim so prinesli nauk
‘ivljenja, le-tega sprejeli in se po njem ravnali.
Tako je bilo, ko sem hodil po tej Zemlji v zemeljski
obleki. Tisti, ki sem jih odposlal in so ‘iveli v Meni, ‘iv-
ljenju, so se odlo~no uprli nasprotujo~emu. Njihovi ta-
ko imenovani sovra‘niki niso imeli mo~i nad njimi, kaj-
ti varoval jih je zakon ‘ivljenja, ker so ga izpolnjevali.
Tako je tudi v dana{njem ~asu >@: Vsi tisti, ki se
upirajo satanskemu, bodo zavestno Bo‘ji otroci, ki po-
sedujejo zemeljsko kraljestvo. Njihova imena so ‘e zdaj
zapisana v nebesih. Z Mojo mo~jo bodo dosegli, kar je
za mnoge ljudi {e nepredstavljivo: spremenjenje svoje-
ga ~love{kega jaza in spremenjenje tega sveta iz satan-
skega v Bo‘jega. Vse jim bo slu‘ilo - zemlja in vse, kar
je na Zemlji. Kajti oni so tisti, ki posedujejo Zemljo v
Mojem imenu.
140
Po preteku nekaj obdobij Kraljestva miru bodo ljud-
je v Bo‘jem kraljestvu enega duha, ker so premagali
satansko v svojih du{ah in zavestno ‘ivijo v Meni, Kri-
stusu. Po njih bom storil na Zemlji {e nadaljnja dela
ljubezni.
êprav zvezde in morja v glavnem o~i{~ujejo zemelj-
ski pla{~ in ozra~je Zemlje, vseeno {e obstajajo obmo~-
ja Zemlje, tako imenovani deli Zemlje, ki so bolj groba
materija. To so zbirna sredi{~a negativne energije. Te
{e obstoje~e negativne energije so ostanki iz preteklih
~asov, ko je delovala na Zemlji tema, in pa ostanki cep-
ljenja atomov, ostanki kemi~nih snovi in vsega ostalega
nasprotnega, kar je ~lovek storil Zemlji. Te energije
bodo ostale dalj ~asa nedejavne, ker jih bo prekrila la-
va.
Tudi v novi atmosferi bodo ostala obmo~ja, v katerih
so {e shranjeni vidiki trpljenja ljudi in ‘ivali. Ta obmo~-
ja ostanejo nedejavna prav tako dolgo kot deli Zemlje.
Ob koncu Kraljestva miru z njegovo finej{o materijo
- predno pride do tega spremenjenja Zemlje, se bo sa-
tan, demonske mo~i torej, smel {e enkrat meriti z ljud-
mi in z Zemljo s pomo~jo teh ostankov negativne ener-
gije. Ve~ni v Meni, Kristusu, bo dal nasprotniku {e
enkrat mo‘nost, da se spozna - predno se v duhovnih
evolucijskih poljih sam vklene v verige. Demonska bitja
se borijo do zadnjega za re{itev svojega ozemlja. Bog-
O~e v Meni, Kristusu, daje tako tudi tem Svojim otro-
kom {e enkrat prilo‘nost za samospoznanje in spreobr-
nitev. Tiste du{e, ki te zadnje mo‘nosti ne izkoristijo,
141
se bodo spet morale zgrajevati na evolucijskih poljih,
ker se je partikularna zgradba njihovih duhovnih teles
po{kodovala. Tak{no deformirano du{no telo potrebu-
je regeneracijo z duhovnimi mo~mi zavesti ‘ivali, rastlin
ali celo mineralov.
Tudi zemljina du{a se bo lo~ila iz Zemlje - toda {ele
~ez veliko energetskih svetlobnih let. To se dogaja po-
dobno, kot se ~lovekova du{a lo~uje od materialnega
telesa in gre v finosnovna obmo~ja. ^lovek imenuje ta
proces smrt telesa.
Ko se du{a Zemlje re{i zemeljskega pla{~a, se bo ta
razpo~il; to je potem razkroj Zemlje. Do tega mogo~-
nega procesa preobrazbe pa bo morala Zemlja {e veli-
ko prena{ati. Tako ~lovek kot tudi Zemlja bosta {e
mnogo do‘ivela.
V izjavi “Vendar ne veselite se, da so vam duhovi
pokorni” naj popravim besedo “duhovi”:
Pred dva tiso~ leti in {e v kasnej{ih stoletjih so ime-
novali obremenjene du{e “duhovi”. “Duhovi” so rekli
tudi bitjem narave in nepojasnjenim pojavom. Toda to
so duhovno oblikovane energije, ki so ~loveku nevidne.
Resni~nost je ve~ni Duh, vsepre‘emajo~e ‘ivljenje, iz
katerega izhajajo snovi, oblikovana bitja kot duhovna
bitja, bitja narave, ‘ivali, rastline, minerali. Duh je ve~-
no, ~isto, vsepre‘emajo~e ‘ivljenje, ki ohranja duhovna
bitja, ljudi, ‘ivali, rastline, minerale, skratka vse.
4. Tisto uro se je veselil Jezus v Duhu in je rekel:

“Hvala Ti, sveti O~e nebes in Zemlje, da si to prikril mo-
142
drim in pametnim, razodel pa nezrelim. Da, Vsesveti, ka-
jti tako je dobro v Tvojih o~eh. (Pog. 20, 4)

Z besedo “modri” so mi{ljeni tukaj tisti ljudje, ki si
domi{ljajo, da so pametni samo zaradi svojega intelek-
ta, to pomeni zaradi razumskega znanja. Resni~no mo-
der pa je samo ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone.
Mnogi, ki se imajo za “modre” in pametne zaradi
svojega intelekta, so opusto{ili Zemljo. Ne prepozna-
vajo {e mo~i O~eta in Njegovega Sina, Kristusa, ki je
Jaz Sem, tistih mo~i, ki vse bolj in bolj u~inkujejo po
Bo‘jih sinovih in h~erah v zemeljski obleki in spremi-
njajo svet. Te mo~i vesolja so {e skrite tistim, ki imajo
srce {e zaprto za smisel ‘ivljenja. [e vedno mislijo, da
je treba narediti to, kar jim narekuje razum in zato
imajo to za pravilno in bistveno. Mislijo, da morajo s
tem izra‘ati svojo modrost in pamet.
Ljudje v nastajajo~em in rasto~em Kraljestvu miru

Jezusa Kristusa, ki boste v naslednjih generacijah bolj
in bolj posedovali zemeljsko kraljestvo, spoznajte: Do-
kler se ne bo Kraljestvo miru popolnoma razvilo, se
bodo svetno usmerjeni ljudje vedno znova vneto pove-
zovali, da bi se bojevali proti Gospodovim delom. [te-
vilni ne bodo spoznali, da jih ‘e obseva lu~ resnice, da
jih slepi. Ne da bi se zavedali in pre‘eti s su‘enjsko
143
vnemo reagirajo, kakor jim vstavljajo demoni - in se
borijo proti svetlobi.
Svojim v dana{njem ~asu >@, ki si prizadevajo za
pot k resni~ni Bo‘ji modrosti, pravim: Ostanite resni-
coljubni! Za~el se je namre~ ~as, ko Jaz, Kristus, vse
bolj prevevam ljudi, ki so dobre volje, z Bo‘jo ljubezni-
jo in modrostjo in delam iz njih resni~na Bo‘ja orodja.
Pot k Bo‘jemu srcu, ki sem jo razlo‘il v Govoru na
Gori in pojasnil, dopolnil in poglobil v {tevilnih razo-
detjih, je pot k Bo‘ji ljubezni modrosti, k resni~nemu
~love{tvu. To dojemite v dana{njem ~asu >@!
To naj vedo tudi ljudje na vseh razvojnih stopnjah
Kraljestva miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, da bi
spoznali, da sem bil ‘e danes >@mo~neje s Svojimi,
da sem jih {olal in vodil.
5. Moj O~e Mi je predal vse. In nih~e ne pozna Sina

razen O~eta; in kdo je O~e, ve samo Sin in tisti, komur
ho~e Sin to razodeti.” (Pog. 20, 5)

“Moj O~e mi je predal vse.” Sem O~etov prvovideni
in prvorojeni Sin, sovladar nebes. V {tirih stvariteljskih
mo~eh, v {tirih Bo‘jih bitnostih - red, volja, modrost in
resnost - Sem povsod pri~ujo~. V teh {tirih tokovih bit-
nosti te~e Moja duhovna dedi{~ina, ki je v {tirih stva-
riteljskih mo~eh povsod navzo~e sevanje v prana~elu Bog.
144
Tako Sem Jaz Bog v stvariteljskem Duhu O~eta v {ti-
rih bitnostih - redu, volji, modrosti in resnosti. Tri Bo‘-
je lastnosti - potrpljenje, ljubezen in usmiljenje - so
lastnosti otro{tva. V njih Sem Sin med ostalimi Bo‘jimi
sinovi in h~erami. Bog pomeni: najvi{ja, vsepovsod pri-
~ujo~a energija, ki je vse ustvarila in vse ustvarja in je
od ve~nosti do ve~nosti.
Iz te vsepovsod pri~ujo~e energije, ve~no teko~ega

prapotenciala, Duha, sem izlo~il velik del Svoje duhov-
ne dedi{~ine in ga vsadil v iskrah v du{e, ki so se obre-
menile s kr{enjem zakonov v treh Bo‘jih lastnostih in
{tirih bitnostih - ki so, gledano v celoti, sedmere osnov-
ne mo~i stvarstva - katerih ‘ivljenjska energija se je to-
rej preoblikovala na ni‘je vse do spodnjih {tirih obmo-
~ij padca. Ta {tiri spodnja obmo~ja padca so postala po
Mojem “dopolnjeno je” ravni o~i{~evanja. Odre{ilna is-
kra je od “dopolnjeno je” padlim du{am opora in trd-
nost, da se njihova duhovna snov ne razkroji v ve~no
teko~em duhu.
V prvi misli padca je bila namre~ ‘elja o razkroju
vseh duhovnih oblik. Nasprotna bitja so tako hotela
dose~i ponovni za~etek stvarjenja. Ve~ni O~e, ~igar Sin
Sem, Mi je predal mo~, da izpolnim, kar je Njegova vo-
lja, ve~ni zakon: ohraniti vse bivanje kot celoto. Z De-
lom odre{enja je vsaka hudo obremenjena du{a prejela
odre{ilno iskro. S tem je du{a podprta in je tako izklju-
~ena mo‘nost, da se razkroji v povsod pri~ujo~em Du-
hu, Bo‘jem toku, in preide vanj kot teko~a energija. Z
145
odre{enjem du{a spet postane duhovno bitje in ostane
v duhovni obliki Bo‘ji otrok.
Da nisem vzel Svoje dedi{~ine in je dal padlim otro-
kom kot oporo in mo~ razvoja, bi se mnoga duhovna
telesa razkrojila zaradi pove~ujo~ih se obremenitev. To
bi zamajalo enakomernost stvarstva in neizbe‘na po-
sledica bi bila razkrojitev vseh duhovnih oblik.
O~e Mi je torej dal, da u~inkujem kot Odre{enik za
vse globoko padle du{e in ljudi in vse te Njegove otro-
ke spet pripeljem nazaj k Njegovemu srcu. Za vsako
du{o sem zato tako dolgo Odre{enik, dokler ni obvla-
dala {tirih ravni o~i{~evanja. Ko je du{a aktivirala te
{tiri Bo‘je ‘arke zavesti, jo pritegnejo tri ravni lastno-
sti, tri pripravljalne ravni - imenovane tudi razvojne
ravni k absolutnosti, ki so mo~i otro{tva o~etovsko-ma-
terinskega na~ela. V teh treh ravneh lastnosti nastaja-
jo~e duhovno bitje spet aktivira celotni sevalni zakon,
ve~ni prazakon. Ko je v duhovnem telesu spet aktiven
celotni prazakon, gre ~isto bitje spet v absolutnost, v
ve~no bit.
Ko je du{a spet na poti k popolnosti razvila ~etrto
raven o~i{~evanja, zavest Bo‘je resnosti, je dosegla
odre{enje. Del Moje dedi{~ine, ki je kot odre{ilna iskra
podpiral, vzdr‘eval in vodil du{o, se spet vrne v pra-
mo~, v vsemo~. Na poti skozi tri pripravljalne ravni k
absolutnosti nastajajo~e duhovno bitje spet zavestno
sprejme Bo‘je otro{tvo.
Kot Jezus iz Nazareta {e nisem mogel podrobno u~i-
ti o odre{enju, o izteku Moje dedi{~ine, ker odre{enj-
146
skega dela {e nisem opravil. Moja dedi{~ina je bila {e v
prazakonu. Ko Me je Janez krstil v Jordanu in je nad-
me pri{el Duh v simbolu goloba, je postala Moja dedi{-
~ina v prazakonu mo~neje dejavna. Na Golgoti je izte-
kla ob Moji besedi “dopolnjeno je” in se razdelila v
duhovne iskre. Vsaka globoko padla du{a je od nje ta-
ko dobila oporo, odre{ilno iskro.
Izjava “... nih~e ne pozna Sina razen O~eta” pomeni:
^lovek, ki misli samo ~love{ko in materijo gleda in pri-
pozna kot edino resni~no, ne ob~uti v sebi Duha ve~ne-
ga O~eta. Samo kdor ve, da je Bo‘ji otrok, ker izpol-
njuje zakone ljubezni, ta ob~uti v sebi tudi O~eta,
‘ivljenje. O~eta lahko zaznavajo torej samo tisti, ki ure-
sni~ujejo zakon ljubezni, ki sem ga u~il kot Jezus iz Na-
zareta in ga razodel in u~il kot Kristus Boga tistim, ki
ljubijo Boga bolj kot ta svet.
6. In obrnil se je k Svojim u~encem in jim rekel zaup-

no: “Bla‘ene o~i, ki vidijo, kar vidite vi. Kajti povem
vam: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar vidite
vi, pa niso videli, in hoteli sli{ati, kar sli{ite vi, a niso sli-
{ali.” (Pog. 20, 6)

Jaz Sem v Bogu, va{em in Mojem O~etu, Bo‘ji Sin in
Bog v ve~nih {tirih mo~eh stvarstva.
147
Besede “Bla‘ene o~i, ki vidijo, kar vidite vi” pomenijo:
Jaz, Bo‘ji Sin, sovladar nebes, sem bil v zemeljski obleki
med ljudmi. Bla‘ena je bila du{a v zemeljski obleki, ki je
Mene, Bo‘jega Sina, spoznala v zemeljski obleki. ^lovek
Me je videl samo tak{nega, kakr{en sem bil kot ~lovek
med ljudmi. Du{e bla‘enih pa so spoznale v Meni na-
tan~no podobo ve~nega O~eta. Mnogi, ki so pri{li na
Zemljo po Moji telesni smrti, so Me sli{ali po prero{-
kih ustih. Toda nisem jim ve~ govoril neposredno, kajti
kdor nima ve~ zemeljskega telesa, tudi nima ve~ ~love{-
kega glasu. Zato je potrebno posredovanje Bo‘jih be-
sed po preroku.
Tudi notranje videnje je samo posredno in ne nepo-
sredno; je tak{no, kot ga vidijo ljudje v tridimenzional-
nem svetu. Po prero{kih ustih sem dajal in dajem bese-
do ‘ivljenja tako po Svoji smrti kot tudi danes >@,
da bi Moji na{li k Meni in dosegli bla‘enost ter po smr-
ti zemeljskega telesa gledali ve~nega O~eta iz obli~ja v
obli~je.
Kdor torej izpolnjuje besede ‘ivljenja, bo po telesni
smrti gledal O~eta in Ga poznal. Zavestno bo v Njem -
tako, kot Ga poznam Jaz in Sem v Njem. Toda kdor
Moje besede samo poslu{a ali bere, a jih ne vklju~uje v
svoje ‘ivljenje, ta ne bo v sebi ob~util O~eta in Ga po
telesni smrti ne bo gledal in tudi ne poznal. Kajti Ve~ni
je zakon ‘ivljenja. Kdor ga ne izpolnjuje je duhovno
mrtev. Zavestno v O~etu sta samo tista du{a in tisti ~lo-
vek, ki sprejmeta Moje besede in ‘ivita po Njih. Spet
sta postali Njegova natan~na podoba.
148
Podobno kot je bilo v ~asu Mojega ‘ivljenja na Zem-
lji, je tudi v dana{njem ~asu >@. Jaz, Kristus v Jezu-
su, sem bil med Svojim zemeljskim bivanjem pred Svo-
jimi apostoli in u~enci natan~na podoba O~eta. Vendar
Me ve~ina, ki Mi je sledila in Me je videla, ni prepoznala.
Samo nekateri apostoli in u~enci so Me videli, Kristusa v
Jezusu. Tako kot je bilo takrat, tako je tudi v tem obdob-
ju: Kristus je viden le za tiste, ki so odprli svoje duhovne
o~i z ‘ivljenjem po ve~nem zakonu ljubezni.
Mnogim ljudem sem prinesel poslanico nebes in go-
voril sem jim o Svojem prihodu kot Kristus. Vendar le
redki so razumeli poslanico odre{enja. Med drugim ni-
so hoteli Mesije v obleki skromnega mo‘a, Jezusa iz
Nazareta, ki je bil sin tesarja Jo‘efa. Zakaj hoteli so ze-
meljskega kralja, ki jim odvzame bremena, ne da sami
kaj storijo za to. Veliko ljudi je sli{alo govoriti Mene,
Nazarenca - pa vendar Me niso sli{ali, ker so videli sa-
mo Nazarenca in sli{ali samo besede Nazarenca. Niso
dojeli besede Boga, ki je govoril po Meni, Nazarencu,
ker so poslu{ali samo Jezusa, Nazarenca - a ne Boga
po Njegovem Sinu v zemeljski obleki.
Tudi v tem obdobju te~e Moja beseda polno po ute-
le{enem delnem ‘arku bo‘anske modrosti - ~love{kem
otroku med ljudmi, ki nosi v sebi Bo‘jo bli‘ino. Enosti
z ve~nim O~etom v njej prav tako ne spoznajo, kot neko~
niso spoznali med ljudmi Mene, Sina ~lovekovega.
Stara ~love{ka predstava je, da bi moral biti vsak ~lo-
vek tak{en, kakr{en je sam. Zato veliko ljudi razlo~uje
samo med bogastvom in rev{~ino na zunaj, ne pa med
149
notranjim bogastvom in du{no rev{~ino. Notranjih pro-
cesov ne morejo poznati in ne razlo~evati. Na vsakega
~loveka gledajo zato samo z vidika svojega ~love{kega
jaza. Soljudje jim pomenijo samo toliko, kolikor jim
prisodi njihov jaz. Zato ne spoznajo Bo‘jih poslancev v
zemeljski obleki, in besede ‘ivljenja, ki te~ejo po njih,
le nekateri sprejmejo kot Bo‘jo besedo, kot zakon ‘iv-
ljenja.
Tako je beseda Ve~nega po Bo‘jih poslancih v ze-
meljski obleki za veliko ljudi samo beseda ~loveka - pa
vendar je in ostaja beseda Boga po Njegovih glasnikih,
ki jih je poslal k ljudem.
7. Bodite blagoslovljeni v notranjem krogu vi, ki sli{ite

Mojo besedo in ki se vam odkrivajo skrivnosti, ki nedol‘-
nih stvaritev ne lovite ali jih ubijate, temve~ v vsem i{~ete
dobro; kajti tak{nim pripada ve~no ‘ivljenje. (Pog. 20, 7)

Pojasnjujem izjavo “Bodite blagoslovljeni v notra-
njem krogu vi, ki sli{ite Mojo besedo in ki se vam od-
krivajo skrivnosti.” Kdor je znal sli{ati O~etovo besedo
po Meni, Njegovem Sinu v zemeljski obleki, Jezusu, je
tudi ‘ivel po njej. Bil je resni~no blagoslovljen in vsto-
pil je v notranji krog Moje skupine in bil je zavestno v
Meni in Jaz v njem kot Lu~ sveta. Resni~no, po Meni,
150
Jezusu, je blagoslov tekel bogato v {tevilne ljudi ter v
Moje apostole in u~ence.
Podobno te~e blagoslov, beseda, ki je Jaz Sem, v tem
~asu >@ po delnem ‘arku utele{ene bo‘anske mo-
drosti. Dan je za vse ljudi in danes spet te~e v notra-
njem krogu k tistim, ki se zbirajo okoli Moje Svete be-
sede. Dajem ga po ~loveku, v katerem je utele{eno
svetlobno bitje, ki sem Ga poslal v dana{njem ~asu na
za~etku mogo~nega ~asovnega preobrata k ljudem, da
bi po njem poslu{ali Mojo besedo in po njej ‘iveli. In
~e uresni~ujejo Mojo Sveto besedo, ki jo spet u~im, in
izpolnjujejo Mojo zapoved, da naj se med seboj nese-
bi~no ljubijo - tako kot jih ljubim Jaz, Kristus - bodo
spet Moji resni~ni u~enci, Bo‘ji sinovi in h~ere, ki za-
vestno pripravljajo Moj prihod.
Kot Jezus iz Nazareta sem u~il Svoje apostole in

u~ence ve~ne zakone. Kdor od njih je uresni~eval Moj
nauk, temu so se razkrile tako imenovane “skrivnosti”,
ker so padle z njega tan~ice ~love{kega jaza in je zaradi
tega ‘ivel v resnici. Podobno u~im spet zdaj kot Kristus
zakon ljubezni po utele{enem delnem ‘arku bo‘anske
modrosti. Kdor ga uresni~uje, ta odkriva ve~ni zakon.
Njegove tan~ice samoljubja se razkrojijo in du{a in ~lo-
vek sta nato v lu~i resnice.
Ljudem v duhu je razodeto vse, ker izpolnjujejo za-
kon ‘ivljenja. Danes >@ u~im v vseh podrobnostih
pot k nesebi~ni ljubezni in vodim vse voljne, ki so pri-
pravljeni opustiti svoj ~love{ki jaz, da postanejo bo‘an-
151
ski, v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjosti vsakega ~love-
ka.
Samo tiste du{e in ljudje, ki so napolnjeni z Mojim
Duhom, izpolnjujejo, kar sem jim zapovedal. Ljudje
duha ne bodo lovili nedol‘nih stvaritev, jih zapirali ali
celo ubijali. Kdor ‘ivi v resnici ve, da v vsaki stvaritvi
vlada in u~inkuje neskon~na ljubezen. Ljudje v duhu
resnice ‘ivijo z naravo in vsemi njenimi bitji.
Na poti k srcu Mojega O~eta u~im >@ ljudi spoz-
nati se in se sprejeti kot bitje iz Boga ter v vseh ljudeh
in v vsem, kar pride nadnje, najti dobro. Kdor spozna
svojo resni~no bit, ta izpolnjuje zapoved vseh zapovedi:
“Ljubite se med seboj nesebi~no, tako kot sem vas lju-
bil Jaz kot Jezus in vas ljubim kot Kristus.” Moj nauk je
zakon ‘ivljenja. Kdor ga uresni~uje, je napolnjen z Du-
hom O~eta in ‘ivi v Meni, Kristusu. Vsi, ki izpolnjujejo
zapoved zapovedi, ‘ivijo v Meni in Jaz delujem po njih.
Kajti po njih uresni~ujem, kar je razodeto: Bo‘je kra-
ljestvo na tej Zemlji.
^love{tvo je v velikem ~asovnem preobratu. Jaz, Kri-

stus, pripravljam Svoj prihod in dajem Svoje sporo~ilo
po Bo‘jih sinovih in h~erah, ki so sprejeli naro~ilo Mo-
jega odre{enja, tako da mnogi najdejo k Meni in posta-
nejo eno pod {irokim pla{~em Univerzalnega ‘ivljenja
- kajti Bog je univerzalno ‘ivljenje, univerzalno bivanje.
8. Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki se vzdr‘ijo vsega,

kar je pridobljeno s prelivanjem krvi in ubijanjem, in rav-
152
najo v pravici in pravi~nosti. Blagoslovljeni ste; kajti do-
segli boste bla‘enost.” (Pog. 20, 8)

V preobratu iz starega ~asa, ~asa kavzalnega zakona,
v Novi ~as, svetlobni ~as, se razodevam iz vseh sedme-
rih osnovnih Bo‘jih ‘arkov po delnem ‘arku bo‘anske
modrosti. K ljudem te~e mogo~en snop ‘arkov ve~ne
resnice po bo‘anski modrosti. [e enkrat jim pribli‘am
Svoje mi{ljenje in ‘ivljenje Jezusa iz Nazareta. Vse, ki
gradijo na Meni, Kristusu, ponovno pou~ujem zakone
‘ivljenja in njihovo zakonito uporabo. Kdor jih uresni-
~uje, za~ne vstopati v izpolnjeno ‘ivljenje in je sogradi-
telj Kraljestva miru Jezusa Kristusa, katerega so v pre-
teklih obdobjih oznanjali preroki in razsvetljeni.
Resni~no, resni~no, bla‘eni tisti, ki so za Mene Kri-
stusa, tako da izpolnjujejo zapoved zapovedi. Ne bodo
niti vezali niti ubijali. Ravnali bodo po pravici in pra-
vi~no, da bo med ljudmi nastal mir. Zakaj, pri{el je ~as
>@, ko z vseh {tirih vetrov zbiram tiste, ki se trudijo
izpolnjevati, kar sem jim zapovedal.
Vedite: Kljub Mojim navodilom in naukom bo {e ve-
liko ljudi uni~ilo sebe zaradi svojih vzrokov, ki jih kljub
bolj{emu znanju vedno znova ustvarjajo. Toda njihove
du{e se bodo ohranile po Meni, Odre{eniku. Vsi tisti,
ki kljub bolj{emu znanju kr{ijo zapovedi ‘ivljenja, bodo
stali na Moji levi tako dolgo, dokler ne bodo priznali in
153
sprejeli Mene, Odre{enika, in v sebi na{li in ohranili
mir in ljubezen - in tako postali zakon ljubezni. Takrat
bodo {li z leve na desno, in z Menoj bodo, dokler ne
pridejo na Mojo desno vse du{e, ki jih bom nato kot
natan~ne Bo‘je podobe spet privedel k O~etu.
154
21. POGLAVJE
Jezus graja krutost do konja
Sebi~en, samoljuben ~lovek obvladuje in mu~i

‘ivali - Kdor ‘ivi v Bogu je eno z vsemi bitji (2-4). ^lovek skru-
ni in uni~uje ‘ivljenje na Zemlji - Izumiranje mnogih ‘ivalskih
vrst - Pomen mnogih ‘ivali za ekolo{ko ravnote‘je - Zakon se-
tve in ‘etve velja tudi za ravnanje s stvarstvom (5). Nesebi~na
ljubezen, klju~ za razumevanje in pomo~ bli‘njemu ter za vpo-
gled v kavzalni zakon in njegovo premagovanje - Lakota in ‘e-
ja du{e po notranjem viru (7). Ubijanje ‘ivali, tudi kot dar, je
Bogu groza - Vsak ~lovek naj bi prostovoljno ‘rtvoval svoj jaz -
Napa~na slika Boga - “Oko za oko, zob za zob” (8) in “Tako
vas bom zavrgel” pravilno razumeti - Izro~ilo in razlaga sveto-
pisemskih besed (10). Zemeljska bogastva in notranje bogastvo
(11). Zunanje bogastvo je samo sposojeno, da bi ga vlo‘ili za
druge (12-13). Bo‘ji zakon je absoluten in se bo izpolnil - Krst
z vodo, simbol - “Dopolnjeno je” - Kristus u~i zdaj vso resnico
(14). Na~rtovanje in priprava odre{enjskega naro~ila in Dela
odre{enja - Mnogo duhovnih bitij ostaja zadol‘enih naro~ilu,
dokler se ne bodo vrnila vsa padla bitja (16)
1. Zgodilo se je, da je Gospod od{el iz mesta in je z

u~enci {el ~ez gorovje. Pri{li so na breg z zelo strmimi pot-
mi. Tam so sre~ali mo‘a s tovorno ‘ivaljo.
2. Konj pa se je zru{il, ker je bil preobremenjen. Mo‘
ga je pretepal, da je krvavel. In Jezus je stopil k njemu in
rekel: “Ti sin krutosti, zakaj pretepa{ svojo ‘ival? Mar ne
155
vidi{, da je veliko pre{ibka za svoje breme, in ne ve{ da
trpi?”
3. Mo‘ pa je odvrnil: “Kaj ima{ ti opravti s tem? Svojo
‘ival lahko pretepam, kolikor ho~em; moja je namre~,
kupil sem jo za lepo vsoto denarja. Vpra{aj te, ki so s Ta-
bo, iz moje sose{~ine so in vedo.”
4. In nekateri u~enci so odgovorili, reko~: “Da, Gos-
pod, tako je, kot pravi, zraven smo bili, ko je kupil konja
.” Gospod pa je odvrnil: “Kaj ne vidite, kako krvavi, in ne
sli{ite, kako stoka in tarna?” Oni pa so odgovorili in rekli:
“Ne, Gospod, ne sli{imo, da stoka in tarna!”
(Pog. 21, 1-4)

êprav je ~lovek kupil ‘ival, kljub temu ni njegova
last. Tako kot spada duhovno telo, du{a v ~loveku, k
ve~ni biti, ker je Ve~ni ustvaril duhovno telo in duhov-
no bitje ‘ivi po Ve~nem v ve~ni biti, tako je tudi ‘ival
ustvaril stvariteljski Duh in spada k ‘ivljenju, ki je in bi-
va ve~no - k Bogu.
Vsa neskon~nost je ljubezen, ki slu‘i, ‘ivljenje, ki
slu‘i: Tudi ~loveka sem poklical, Jaz, Kristus, da naj
slu‘i svojemu bli‘njemu nesebi~no. To vklju~uje tudi
naslednjega bli‘njega, ‘ival. Kajti tudi ‘ival je obdarje-
na z darovi nesebi~nega slu‘enja in rada s pripravlje-
nostjo slu‘i ~loveku, ki jo ljubi.
156
ê ~lovek ne ljubi svojih bli‘njih, torej svojih soljudi,
nesebi~no, jim tudi ne bo nesebi~no slu‘il. Svoje sa-
moljubje potem prenese tudi na svet ‘ivali, rastlin in kame-
nin.
@ival ne more govoriti. Tiho trpi in prena{a in ko-
majda zna izraziti svojo bole~ino in trpljenje. Samo ti-
sti, ki nesebi~no ljubi ljudi, ‘ivali, rastline in kamenje,
zazna, kak{ne bole~ine in muke prena{a ‘ival.
Samoljuben, oblasten ~lovek pri~akuje, da mu so-
ljudje slu‘ijo. Tudi od ‘ivali zahteva, da mu slu‘i ~ez
svoje zmo‘nosti in mo~i. On sam dolo~a - a ne slu‘i.
Zato povzro~a ljudem in ‘ivalim nepopisne muke. ê
~lovek naredi iz ljudi svoje odvisne‘e - podobne su‘-
njem, potem bo podjarmil tudi ‘ivali. Kdor ne poslu{a
ve~ svoje vesti, postane do ljudi in ‘ivali trdosr~en. Gle-
da samo {e na svoje potrebe, na svojo sebi~nost. Ima se
za zelo pomembnega, pri tem pa pozablja, da njegovi
bli‘nji in naslednji bli‘nji, ‘ivali, trpijo zaradi njegove
samoljubne gospodovalnosti. Tedaj tudi ne ob~uti ve~,
kaj njegov bli‘nji in ‘ival potrebujeta. ê so postali ~lo-
vekovi ~uti surovi, je celoten ~lovek brez~uten. ê je
nagovorjen njegov jaz in so njegova dejanja vpra{ljiva,
pa reagira toliko bolj ob~utljivo.
Spoznajte: Kdor je samo s tem svetom, ta tudi gleda
samo na svoj mali, omejeni svet jaza. Tako otopi za za-
kon ‘ivljenja in je torej duhovni mrli~. Duhovni mrli~i
so nemi in gluhi za resni~no ‘ivljenje. Kolikor to {e do-
pu{~a zakon utele{anja, tako dolgo se bodo {e rojevali
v materiji, da v menjavanju svoje usode izkusijo in do-
157
‘ivijo, da njihov bli‘nji, ki je ob njih, ob~uti in trpi, prav
tako pa tudi ‘ival - ker imajo vsi ‘ivljenje iz Boga.
Blagor tistim, ki spoznajo, da lahko njihovo nadalj-
nje bivanje pomeni trpljenje ali svobodo, ker ~lovek ‘a-
nje, kar seje.
Zelo se je pribli‘al ~as, v katerem te‘ko obremenje-
ne du{e ne bodo mogle ve~ priti v ~asovno, ker bo tedaj
na Zemlji bivala lu~. Sence ~love{kega jaza potem ne
morejo ve~ obvladati sveta, ker se bo ‘ivelo po Bo‘ji
volji in bo vidna.
Kdor je posvetil svoje ‘ivljenje Bogu, je postal nese-
bi~en. Njegovo ‘ivljenje pa je nesebi~no slu‘enje bli‘-
njemu. ^lovek v Gospodovem Duhu ne govori ve~ o
tvojem in mojem. @ivi v Bo‘ji polnini od ve~nosti do
ve~nosti - v tem, kar je dobil za dedi{~ino od Boga: bi-
vanje, ve~nost.
Kdor torej resni~no ‘ivi, ta gleda, ~esar duhovno mr-
tvi ne vidijo - sli{i, ~emur duhovno mrtvi ne morejo pri-
sluhniti: ‘ivljenje, ki te~e, iz ~loveka, ‘ivali, rastline in
kamna, iz vse neskon~nosti. Kajti kdor ‘ivi v Meni, je eno
z vsemi ljudmi, bitji, ‘ivalmi, rastlinami, kamenjem in z
vso neskon~nostjo. Razume govorico ljubezni.
5. In Gospod se je raz‘alostil in rekel: “Gorje vam, za-

radi otopelega srca ne sli{ite, kako to‘i in vpije k svojemu
nebe{kemu Stvarniku za usmiljenje. Trikrat pa gorje tiste-
mu, zaradi katerega kri~i in stoka v svoji bole~ini!”
(Pog. 21, 5)
158
Gorje tistim, ki gre{ijo proti ~loveku, ‘ivali, rastlini,
kamenju in proti vsemu, kar jim je dal Bog za ‘ivljenje
v Njem! Narava mnogih ljudi je otopela. Njihov ~love{-
ki jaz misli samo na lastne prednosti. Pri tem pa samo-
ljubni ~lovek zapostavlja svoje soljudi in izropa kraljes-
tva narave. ^lovek tega ~asa >@ je polo‘il in polaga
roko na velikega ~loveka Zemljo. Onesna‘uje Zemljo,
skruni ‘ivljenje na njej in z na~inom postopanja z
atomsko energijo, kemikalijami in drugim posega v ze-
meljsko atmosfero. Skruni torej Zemljo in vse, kar ‘ivi
na njej, ter uni~uje njen atmosferski pla{~, ki {~iti njo in
vse zemeljsko ‘ivljenje.
Ravno v tem ~asovnem preobratu, v preobratu iz sta-
rega, gre{nega ~asa v svetlobni ~as, kli~ejo ‘ivalske in
rastlinske vrste z mo~jo svojih ob~utkov, z govorico
svoje zavesti svojega Stvarnika za pomo~ in re{itev. @i-
vali in rastline nepredstavljivo trpijo zaradi bohotenja
~love{kega jaza, ~love{kega samoljubja. Zasu‘njeno
‘ivljenje prosi za usmiljenje in odre{enje.
Bog, Moj O~e, stvarnik vseh ‘ivljenjskih oblik, je us-
li{al zasu‘njeno stvaritev. Mnoge ‘ivalske vrste izumi-
rajo zaradi nasprotujo~ega ~love{kega ravnanja. Njiho-
ve duhovne mo~i se vrnejo ali v du{o Zemlje ali v ~ista
obmo~ja ve~ne biti. To je za mnoge odre{enje. Toda
veliko se jih bo vrnilo, ko bo na Zemlji bivala lu~, ker
bodo ljudje ‘iveli v enosti z Bogom.
159
Vedite: Vsako nespokorjeno hudodelstvo in vsako
trpin~enje - ljudi, ‘ivali, rastlin in celo kamenja, vse
Zemlje torej in atmosfere - pade nazaj na povzro~ite-
lja. Spoznajte: veliko ‘ivali je danih ljudem, da bi jim
slu‘ile. Veliko jih je danih za ohranjanje ekolo{kega
ravnote‘ja. Toda resni~no, obojestransko slu‘enje je
lahko samo takrat, ~e je ~lovek razvil otro{ko ljubezen
iz Boga O~eta-Matere in stvariteljsko ljubezen, ki u~in-
kuje v ‘ivali, rastlini in kamenju. Tedaj lahko tudi ko-
municira z vso bitjo.
Kjer je ~ista komunikacija, tam te~e tudi ve~na, koz-
mi~na energija. Kjer pa so mo~i ljubezni vezane, tam je
trdosr~nost, samoljubje in su‘enjstvo. Tam ni niti razu-
mevanja niti strpnosti; tam je samo jemanje, ni pa toka
dajanja in sprejemanja.
Zakon je: Kar ~lovek stori najmanj{emu Mojih bra-
tov, svojemu so~loveku, to je storil Meni, Kristusu - in
konec koncev samemu sebi, kajti, kar ~lovek seje, to bo
‘el. @etev vedno ustreza setvi. ê ~lovek kr{i ve~ni za-
kon nesebi~ne ljubezni, se odvrne od ve~nih energij, ki
jih potrebuje za zdravo ‘ivljenje, za blagor svoje du{e
in tudi svojega telesa. Kdor se torej usmeri v svet in k
njegovim sencam, ta se odvrne od Mene, lu~i. In kdor
se odvrne od Mene, vstopi v sence ~love{kega jaza.
Kdor stoji v senci, trpi in krni in postane su‘enj svojega
jaza, zasu‘njuje pa tudi svoje bli‘nje.
Spoznajte: Su‘enj gospodovalnega ~loveka postane
samo tisti, ki je sam v senci in je tako ‘e zasu‘njen.
Proda se potem gospodovalnemu ~loveku za nekaj sre-
160
brnikov in tako izda svojega resni~nega Gospoda. To
dela z ljudmi, ‘ivalmi, rastlinami, zemljo in ozra~jem.
6. In stopil je naprej in se dotaknil konja, in ‘ival se je

dvignila, in njene rane so bile zaceljene. Toda mo‘u je re-
kel: “Pojdi zdaj po svoji poti in ga ne pretepaj ve~, ~e
upa{, da bo{ tudi ti na{el usmiljenje.”
7. In ko je videl, da prihajajo ljudje, je Jezus rekel Svojim
u~encem: “Bolan sem zaradi bolnega, zaradi la~nega trpim
lakoto, zaradi ‘ejnega trpim ‘ejo.” (Pog. 21, 6-7)

“Bolan sem zaradi bolnega” pomeni: Kdor ljubi ne-
sebi~no, je odprt za svojega bli‘njega in tudi v svojem
srcu lahko za~uti in podo‘ivi bole~ino, trpljenje in bo-
lezen svojega bli‘njega. Ljudje, ki so nesebi~no na raz-
polago svojim bli‘njim, dobijo iz Mene mo~, da bolne
tola‘ijo in jim pomagajo. Ljudje v Mojem Duhu slu‘ijo
nesebi~no svojim bli‘njim, ~e ti to ‘elijo.
Spoznajte: Vsak ~lovek ima svobodno voljo in nih~e
naj se ne vsiljuje svojemu bli‘njemu. Zato naj ~lovek
pomaga samo, ~e je pomo~ za‘eljena.
Duh ljubezni te~e po ljudeh, ki nesebi~no slu‘ijo, k
mnogim Njegovim ~love{kim otrokom in jim pomaga.
Bog je Svojim ~love{kim otrokom v vsaki situaciji v
oporo - tudi po ljudeh, katerih srca nesebi~no bijejo za
161
Boga in njihove soljudi. Kdor nesebi~no ljubi, tudi ne-
sebi~no slu‘i. Tako prihaja v ta svet dobro: Bog.
Kdor prepozna svoje vzroke, pozna tudi vzro~ne ve-
rige, ki se vle~ejo po tem svetu, katerih u~inki so vodili
in vodijo do najrazli~nej{e bolezni, trpljenja in muk.
Kdor ima vpogled v zakon setve in ‘etve, pozna tudi
pot iz zmed in zapletov ~love{kega jaza. In kdor stopi
na pot, ki vodi iz trpljenja, muk, bolezni in hiranja, bo
ustvarjal vedno manj vzrokov. Tako se slaba setev na
njivi ‘ivljenja zmanj{a. V njem nato vzklije dobra setev,
‘ivljenje v Meni, Kristusu.
“... zaradi la~nega trpim lakoto, zaradi ‘ejnega trpim
‘ejo” pomeni: Kot Jezus iz Nazareta sem ob~util in kot
Kristus vem, zakaj mnogim Mojih ~love{kih otrok
manjka hrane in zakaj so ‘ejni. Kot Jezus sem videl na-
pake in poznam jih kot Kristus. Pomanjkanja so pri-
manjkljaji lu~i v du{i. Prebujena du{a hlepi po Meni,
Kristusu. V Meni prebujena du{a ne bo mirovala prej,
dokler ~lovek ne spozna, zakaj je la~na in ‘ejna. Ko je
~lovek spoznal stisko du{e in z Mojo mo~jo o~isti spoz-
nano, ki je privedlo do pomanjkanja svetlobe v du{i, te-
daj si du{a oddahne in ~lovek ozdravi.
Spoznajte: Du{a ‘ivi samo od Bo‘je svetlobe. ê ji te
primanjkuje, telo zboli - ali pa ~lovek mora trpeti lako-
to in ‘ejo; odvisno od setve, ki jo je polo‘il v njivo, v
svojo du{o.
Vsak ‘ejni hrepeni po viru, po vodi. ê te~e vir no-
tranjega ‘ivljenja v ~loveku le pi~lo, ker se je odvrnil od
vrelca, potem trpita du{a in ~lovek. Kdor ‘ivi v Bogu,
162
ob~uti trpljenje svojih bli‘njih in ne bo miroval prej,
dokler ne prispejo do vrelca ‘ivljenja vse du{e in ljudje
in se du{e zdru‘ijo z izvorom vrelca, da bi potem spet
same bile vrelec.
Dokler ne ‘ivijo v tej duhovni zavesti vsi ljudje in du-
{e, bom Jaz z ljudmi in du{ami kot Odre{enik in z njimi
bom sodo‘ivljal njihove bolezni, njihovo lakoto in nji-
hovo ‘ejo, te{il bom lakoto in gasil ‘ejo - dokler se ne
bo vse ~love{ko razre{ilo in bo du{a spet vrelec iz Boga,
duhovno bitje nebes, natan~na podoba Boga.
8. In rekel je tudi: “Pri{el sem, da odpravim ‘rtvova-

nja in krvave praznike. ê ne boste prenehali ‘rtvovati in
u‘ivati mesa in krvi ‘ivali, ne bo nehala nad vas prihajati
Bo‘ja jeza; prav tako kot je pri{la nad va{e prednike v
pu{~avi, ki so se vdajali u‘ivanju mesa in jih je napolnila
gniloba in so jih iz~rpale ku‘ne bolezni. (Pog. 21, 8)

“Pri{el sem, da odpravim ‘rtvovanja in krvave praz-
nike” pomeni: Pri{el sem, da vas u~im evangelij, zakon
ljubezni, in vam z ‘ivljenjem poka‘em, da boste spoz-
nali, da je v notranjosti bogat z duhovnimi mo~mi samo
tisti ~lovek, ki izpolnjuje Bo‘je zakone. Ljudem, ki
imajo notranje vrednote, ne bo ni~esar primanjkovalo.
Kajti kdor je bogat v svojem srcu, ta je s svojim bli‘-
njim in ne proti njemu - in tako za Boga, ‘ivljenje, ki je
163
polnina. Ljudje z notranjimi vrednotami so tudi za ‘i-
valski in rastlinski svet in ne proti Bo‘jemu stvarstvu.
Kdor je proti svojemu bli‘njemu, se bo boril proti nje-
mu in ga ubil. In kdor je proti svojemu bli‘njemu, ne
bo za ‘ivljenje drugih - niti za ‘ivljenje ‘ivali, niti za ‘iv-
ljenje rastlin in kamnov.
Kdor je proti ‘ivljenju v Meni, Kristusu, tega ‘eja po
uspehu, la~en je bogastva, mo~i in ugleda. Za svoje
praznike in sladokusnosti ubija ‘ivali in u‘iva njihovo
meso. S tem ka‘e, da je dale~ od Boga.
Bogu, Ve~nemu, je tudi darovanje ‘ivali groza. No-
~e, da se Mu ‘rtvujejo ali posve~ajo ‘ivali. Bog je dal
‘ivljenje vsem oblikam bivanja, torej tudi ‘ivalim. Za-
kaj naj bi Mu jih ‘rtvovali, ~e On sam, @ivljenje, biva v
njih?
ê pa bi ~lovek ‘rtvoval svoj ~love{ki jaz, svoje strasti
in po‘elenja Meni, Kristusu, in si prizadeval za ‘ivlje-
nje po Bo‘ji volji, torej za Bogu posve~eno ‘ivljenje, bi
to prispevalo k enosti vseh ‘ivljenjskih oblik. Bog je
Duh ljubezni in svobode! Zato naj bi vsak ~lovek pro-
stovoljno ‘rtvoval svoj jaz. [ele takrat postane krotek
in iz srca poni‘en in najde k veliki enosti: Bogu. Bog
ljubi pri Svojih otrocih ta ~lovekov razvoj do Njega.
In kdor se preda ve~nemu Bogu O~etu-Materi, tako
da spremeni svoje ~love{ko v bo‘ansko, ne bo ubijal ‘i-
vali in jedel njihovega mesa pa tudi sicer ne bo nobene
‘ivali ubil objestno. Tak{ni ljudje bodo tudi rastlinski
svet sre~evali z nesebi~no ljubeznijo, ker je tudi ta Bo‘-
je stvariteljsko darilo Njegovim ~love{kim otrokom.
164
Rastline in sade‘i polja in gozda se voljno darujejo ~lo-
veku in mu ho~ejo slu‘iti kot hrana in kot zdravilo za
njegovo bolno telo.
“Bo‘ja jeza” prihaja iz predstavnega sveta poganov,
ki je bil v Stari zavezi {e zelo ‘iv: Verovali so, da se
“bogovi” ljudem ma{~ujejo. Dobro bi bilo, ~e bi gre{ni
~lovek spoznal, da je tako imenovano “bo‘jo jezo” us-
tvaril sam. “Jezni Bog” je ~lovekov jaz, ki se ma{~uje za
to, kar je povzro~il sam; kajti, kar ~lovek seje, to bo ‘el.
Tudi besede “Oko za oko, zob za zob” so se in se na-
pa~no razlagajo. ^lovek naj se ne ma{~uje svojemu
bli‘njemu in enako vra~a z enakim. Zapovedano mu je,
da svojemu bli‘njemu oprosti, ga prosi za odpu{~anje
in enakega ali podobnega ne dela ve~. Kdor ne izpol-
njuje tega zakona, se sam poda v zakon poravnanja. Ta
se glasi: “Oko za oko, zob za zob”. Nato bo ‘el - “Oko
za oko, zob za zob” - kar je sejal.
Spoznajte: Prej ali slej se bo jezni, obvladovalni jaz,
~lovekov jaz-bog sesul - najkasneje takrat, ko iz du{e
ste~ejo vzroki: to, kar je ~lovek posejal.
Spoznajte {e to: Trpljenje ‘ivali in meso objestno
ubitih ‘ivali, ki je bilo zau‘ito, spet razjeda ~lovekovo
meso. Posledice so bolezni in oku‘be. To so u~inki teh
in podobnih vzrokov.
9. In povem vam, ~eprav ste zbrani v Mojem naro~ju,

Mojih zapovedi pa ne izpolnjujete, vas bom zavrgel. Kajti,
~e no~ete izpolnjevati skritega znanja v malem, kako naj
vam potem dam ve~je?
165
10. Kdor je zvest v najmanj{em, bo tudi zvest v veli-
kem; in kdor je krivi~en v najmanj{em, bo tudi krivi~en v
velikem. (Pog. 21, 9-10)

“In povem vam, ~eprav ste zbrani v Mojem naro~ju,
Mojih zapovedi pa ne izpolnjujete, vas bom zavrgel”
naj pomeni: Tudi ~e ~lovek kli~e “Gospod, Gospod!” in
veliko govori o Meni in evangeliju ljubezni, a v svojem
‘ivljenju ne uresni~uje in ne sledi temu, o ~emer govo-
ri, se bo zavrgel sam - s svojim ~love{kim jazom. Tako
zapusti zakon ljubezni in ustvarja vzroke, katerih u~in-
ki se bodo zgrnili nadenj, ~e jih ne prepozna pravo~a-
sno, jih ne ob‘aluje in tega ne po~ne ve~. Du{e in ~lo-
veka ne zavr‘e Jaz Sem, Bog. ^lovek sam se odvrne od
zakona ljubezni in ‘ivljenja; s tem si ustvari svoj lastni
zakon, zaradi katerega nato trpi. Kajti ~lovek bo prejel
to, kar je posejal. Zato se potrudite, da ostanete v Mo-
jem naro~ju z ‘ivljenjem v Meni, Kristusu, z nesebi~no
ljubeznijo in nesebi~nimi deli.
Izjava “vas bom zavrgel” nikoli ne pride iz Bo‘jega
Duha, ki je Jaz Sem. Njen smisel je: S svojim lastnim
malim jazom vr‘ete svojo du{o v dolino vzrokov, zaradi
katerih boste nato trpeli. Kajti samo ~lovekov jaz gradi
v du{i in v fizi~nem telesu zakon setve in ‘etve.
V {tevilna besedila, ki so bila dana v prej{njih ~asih
in so se vedno znova prirejala in prevajala, so se vme-
166
{ale fraze iz ~asa pred Staro zavezo in po njej. ê so bi-
li tisti, ki so ta besedila prirejali in prevajali, {e zasidra-
ni v tem predstavnem svetu, potem so spet uporabljali
tudi te pojme in jih prevzeli v nove priredbe - v veri, da
so besedilo, ki je bilo pred njimi, razumeli pravilno in
zato tudi pravilno priredili in prevedli.
Tudi v va{a tako imenovana Sveta pisma so bili vedo
znova prevzeti tak{ni stari pojmi. To se dogaja tudi {e
danes >@. Tudi zato veliko poznavalcev Svetega pi-
sma in teologov ne more razumeti Moje razodete bese-
de za dana{nji ~as in za Novi, svetlobni ~as. Zaradi to-
gega uporabljanja tak{nih pojmov je pri{lo v Sveto
pismo veliko ~love{kega dela. V besedilih se ne inter-
pretira vedno zavestno - pogosto so pritekali nezaved-
no, iz ~love{kega prepri~anja. Stare govorne oblike in
stari pojmi, s katerimi je bila Bo‘ja resnica spet izra‘e-
na s ~love{kimi besedami, imajo pa v dana{njem ~asu
>@ pogosto druga~en smisel in pomen.
ê bi ~love{tvo poslu{alo preroke, ki jih je poslal
Bog - tudi znotraj cerkvenih institucij - in bi izpolnilo
to, kar je u~il Bog po Svojih instrumentih; ~e bi ~love{-
tvo tudi poslu{alo to, kar sem u~il in ‘ivel kot Jezus iz
Nazareta, potem bi bilo to obdobje polno lu~i, torej re-
snice - in ne bi ve~ potrebovalo prerokov.
Spoznajte: Kdor ne izpolni najmanj{e zapovedi, ime-
ti razumevanje in strpnost do svojih soljudi in spo{to-
vati njihovo svobodno voljo, ta ne more izpolniti tudi
najve~je zapovedi, zapovedi ljubezni. Kdor ne prizna
zakona setve in ‘etve in zato obto‘uje svojega bli‘nje-
167
ga, da je kriv, kako naj prejme ve~je, zakon ljubezni,
resni~no ‘ivljenje?
Znanje ni modrost. Bo‘ja modrost ostane prikrita ti-
stemu, ki zbira samo znanje.
Kdor je samemu sebi v najmanj{ih stvareh zvest, is-
kren in po{ten, ta je tak{en tudi do svojih bli‘njih. Tak-
{ni ljudje bodo nato naredili tudi nekaj velikega, kar
traja, ker ‘ivijo v Moji volji. Kdor pa je v najmanj{em
lakomen, nevo{~ljiv, ljubosumen in po‘eljiv, ta bo tako
mislil, govoril in delal tudi tedaj, kadar gre za ve~je
stvari in zadeve.
Vedite: Zaradi nevo{~ljivosti, ljubosumnosti, lakom-
nosti in prepira je pri{lo do vojn, umorov, razdejanj in
delitev narodov.
Povedano za ljudi v svetlem Kraljestvu miru: Tako je
bilo tudi {e v obdobju, v katerem sem razodel to delo
po utele{enem delnem ‘arku bo‘anske modrosti, ob
za~etku mogo~nega ~asovnega preobrata.
11. In ~e niste bili zvesti v gre{nih zemeljskih dobri-

nah, kdo vam bo zaupal resni~na bogastva? In ~e niste
bili zvesti v tem, kar pripada nekomu drugemu, kdo vam
bo potem dal va{e? (Pog. 21, 11)
Jaz, Kristus, razlagam, popravljam

ê imate svoje zemeljske dobrine za svojo last in mi-
slite samo na to, da jih pomno‘ite v svoje namene, ste
168
v najgloblji notranjosti revni, kajti imetja ne upravljate
zakonito - za blagor mnogih. Bog vam potem ne bo
zaupal resni~nega bogastva: da ponesete v svet zakon
‘ivljenja. Kajti kdor ne izpolni zakona ljubezni in ‘iv-
ljenja, je duhovno osiroma{en. In ~e ste opeharili svoje
bli‘nje, ~e torej niste ostali zvesti zakonu ‘ivljenja in
ljubezni - kako morete dose~i nebe{ko kraljestvo, nese-
bi~no ‘ivljenje?
Kdor bi rad pri{el v nebo, mora biti bogat v notra-
njosti - bogat notranjih vrednot in bo‘anskosti. Kdor si
je pridobil na Zemlji bogastva in jih ima za svojo last,
ta je reven v duhu ‘ivljenja. Kajti zunanje bogastvo, ki
mu je bilo dano, mu je bilo zaupano samo zato, da
podpira skupno blaginjo na Zemlji, to pomeni: Eden
za vse - in vsi za Enega.
Kdor gleda na zemeljsko bogastvo kot na svojo last

in svojo zaslugo, ta ni bolj{i kot tisti, ki svojemu bli‘nje-
mu zavida njegovo imetje in si prizadeva vzeti mu ga
ali se ho~e z njim obogatiti.
Toda kdor si najprej prizadeva za nebe{ko kraljes-
tvo, ta je spoznal v sebi ve~no ‘ivljenje in ga zavestno
sprejel in priznal.
Kdor razvija notranje bogastvo, temu tudi kot ~love-
ku ne bo ni~esar primanjkovalo. Kajti Bog, Bog O~e-
Mati, skrbi za Svoje zemeljske otroke, da jim ne bo tre-
ba trpeti pomanjkanja. ê pa so ljudje v pomanjkanju
in so la~ni, so v prej{njem ‘ivljenju svojim ~love{kim
bratom in sestram odklonili kruha in pomo~ ali jih kot
169
vedni pogosto niso vodili zakonito po zapovedi “moli
in delaj”.
Mnogim ljudem je Bog zaupal zunanje premo‘enje,
da bi ga uporabili za splo{no blaginjo in ga pravilno
pomno‘ili v blagor vseh. Kdor trpi in ‘ivi v pomanjka-
nju, naj ga tola‘ijo in mu pomagajo tisti, katerim je
Bog dal darove zato, da jih pravilno razdelijo Njegovim
trpe~im in la~nim otrokom. Toda razdelijo naj se zako-
nito po zapovedi “moli in delaj”.
12. Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Za-

kaj, ali mora enega sovra‘iti in drugega ljubiti; ali pa mo-
ra dr‘ati s prvim in drugega prezirati. Ne morete hkrati
slu‘iti Bogu in mamonu.” In farizeji, ki so bili lakomni,
so sli{ali vse te besede in so Ga zasmehovali.
13. In rekel jim je: “Vi ste tisti, ki se opravi~ujete pred
ljudmi; toda Bog pozna va{a srca: kajti kar ljudje visoko ce-
nijo, je pred Bo‘jim obli~jem grozota. (Pog. 21, 12-13)

Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Toda
kdor se zaupa enemu gospodarju, Bogu O~etu-Materi,
tako da izpolnjuje Bo‘jo voljo, ta bo slu‘il Bogu tudi v
svojem bli‘njem in ne bo sebe cenil vi{je kot svojega
bli‘njega. Kdor pa ima zunanje bogastvo za svojo last,
ta bo gledal na svoje bli‘nje zvi{ka in jih podcenjeval.
170
Tak{ni ljudje so pogosto samoljubni, boje~i in ozkosr~-
ni, do svojih bli‘njih nezaupljivi in sumni~avi, kajti me-
nijo, da bi jih njihov bli‘nji lahko opeharil in jim ukra-
del bogastvo, ki ga po zakonu ‘ivljenja sploh ne
posedujejo - ki ga imajo samo na posodo, da bi ga na
pravi na~in uporabili za mnoge. Tak{ni ljudje ljubijo
samo sebe in svoje navidezno bogastvo ter so proti
vsem, o katerih mislijo, da jih ho~ejo oropati.
V vseh ~asih so bili in so farizeji, ki lepo govorijo in
imajo veliko argumentov in izgovorov, da bi obdr‘ali,
kar so si prilastili kot svojo navidezno lastnino.
Spoznajte: Vsakdo, ki se opravi~uje in zagovarja, se

obto‘uje in pri~a o tem, kdo je. Bog pozna vse Svoje
otroke! Ne gleda na govorjenje posameznikov, temve~
v njihova srca. Ve~nemu ni ni~ skrito. Ko pride ~as, do-
pusti, da se vse odkrije, da bi se vsak gre{nik spoznal,
da bi ob‘aloval, prosil za odpu{~anje, odpustil, porav-
nal in tega ne storil ve~ tako da se spet najde v Bogu.
Zraven tega u~im Jaz, Kristus, v tem ~asovnem ob-
dobju >@ spet Notranjo pot, da bi se vsi ljudje, ki so
dobre volje, spoznali, spet na{li k Bogu in pri{li v enost
z Njim in svojimi bli‘njimi po Sinu, ki Sem Jaz.
14. Zakon in preroki so veljali do Janeza. In od tega

~asa dalje se pridiga o Bo‘jem kraljestvu in vsak sili vanj.
Vendar pa la‘je mineta nebo in zemlja, kot pa se ne iz-
polni ena sama pikica zakona.” (Pog. 21, 14)
171
“Zakon in preroki so veljali do Janeza” pomeni: Za-
kon, ki so ga u~ili preroki, se je razodel do Janezovega
prihoda. Kar pa so preroki iz Bo‘jega zakona razen te-
ga {e u~ili, sem Jaz kot Jezus poglobil in bil ljudem s
svojim ‘ivljenjem zgled. Na tem sem kot Jezus nadgra-
jeval in za~el oznanjati Bo‘je kraljestvo in njegove za-
kone, ki so jih naznanili ‘e preroki pred Janezom. Vsa-
ka du{a, ki uresni~uje in izpolnjuje zakone ‘ivljenja,
gre v Bo‘je kraljestvo.
Bo‘ji zakon je absoluten. Ne da se mu odvzeti niti
pikice. Zakon Ve~nega se bo izpolnil na Zemlji in v
njej ter v krajih o~i{~evanja v vseh fasetah ‘ivljenja. Pri-
{el sem kot Jezus iz Nazareta, da izpolnim Bo‘ji zakon; in
kdor stopa po Mojih stopinjah, bo izpolnjeval, kar sem
u~il, bil s svojim ‘ivljenjem zgled in torej zapovedal.
V tem ~asovnem obdobju >@ spet u~im Jaz, Kri-

stus, ve~ni zakon po Svoji prerokinji in poslanki in Svo-
je vodim v kraljestvo notranjosti. U~im jih spet ve~ne
zakone za Bo‘je kraljestvo na tej Zemlji. Kdor stopa
po Mojih stopinjah, Nazaren~evih stopinjah, je sousta-
novitelj in sograditelj Kraljestva miru Jezusa Kristusa
na Zemlji.
Jaz, Kristus, sem pri{el torej na ta svet v Jezusu, da
bi oznanjal na Zemlji Bo‘je kraljestvo in u~im zakone
tega kraljestva.
172
Z besedami “U~ite in nato kr{~ujte” sem mislil na
krst s Svetim Duhom. Kajti kdor je nauke iz Duha pre-
jel in izpolnil, ta je duhovno kr{~en; ne potrebuje ve~
krsta z vodo. Krst z vodo lahko ima le {e simboli~en
pomen. Kajti vsak ~lovek, ki uresni~uje Bo‘je zakone,
je kr{~en z Duhom ‘ivljenja, in lahko pride v nebesa,
ker izpolnjuje zakon ‘ivljenja, Boga v Meni, Kristusu.
Jaz, Jezus, sem Janezov krst z vodo sprejel kot sim-
bol in odtlej sem za~el pridigati in u~iti in pribli‘evati
ljudem Bo‘je kraljestvo. Hkrati pa je postajala v
Osrednjem prasoncu vedno dejavnej{a delna mo~ iz
pramo~i, svetlobni potencial za vse padle in obreme-
njene du{e. In tako kot sem Jaz, Jezus iz Nazareta, pri-
digal o Bo‘jem kraljestvu in u~il zakon ljubezni in ‘ivel
pot do njega, , so delali vsi nadaljnji preroki, ki sem jih
poslal po svojem “dopolnjeno je” in tako bom delal {e
naprej, dokler ne bo veliko ljudi ‘ivelo v izpolnjevanju
ve~nih zakonov.
Spoznajte: Z “dopolnjeno je” je vsaki du{i dolo~ena
evolucijska pot v ve~na nebesa. Nobena du{a ne bo
zaostala, kajti v vsem, da, celo v demonu, je lu~ odre{e-
nja - svetilka du{e - ki jo varuje pred razkrojem.
Samo kdor je spet postal absolutni zakon ljubezni,
duhovno bitje, se bo vrnil v bivali{~a, ki jih je ve~ni O~e
pripravil zanj. Kajti vsaka du{a, ki je spet postala ~ista,
mora povsem izpolnjevati Bo‘ji zakon. Nobena pikica
zakona ne sme ostati neizpolnjena.
Jaz, Kristus, se spet razodevam v tem ~asovnem
preobratu >@, ki vodi v novo obdobje, v Kraljestvo
173
miru Jezusa Kristusa. Po bo‘anski modrosti spet priha-
ja na to Zemljo vseobsegajo~i Bo‘ji zakon v vseh po-
drobnostih. Vsi, ki so dobre volje, ne le, da najdejo iz
zakona setve in ‘etve; dobijo tudi nauke in navodila,
kako lahko ve~ni zakon ‘ivljenja vseobsegajo~e upo-
rabljajo na tej Zemlji.
Jaz, Kristus, u~im torej v tem ~asovnem obdobju vso
resnico. Kdor je iz resnice, razume smisel po Meni ra-
zodetega v besedi in spisih. Kajti ljudje, ki se pribli‘ajo
Ve~nemu, se ne oprijemajo ve~ besed in tudi ne ~rk.
Besede in ~rke so samo znaki.
Ljudje, ki zavestno stopajo po Notranji poti ljubezni
korak za korakom, ne bodo ve~ vpra{ali, kaj je za tako
imenovanimi Bo‘jimi skrivnostmi. Vse jim bo razkrito,
ker ~lovek, ki se pribli‘a Notranjemu ‘ivljenju, odpre
svojo duhovno zavest, se torej potopi v ve~ni zakon,
Boga, ki je zaprt samo za tiste, ki ga ne uresni~ujejo in
izpolnjujejo.
Ljudje v Duhu ‘ivljenja, ki stopajo po poti ljubezni
in so v skupnosti s svojim bli‘njim, so ‘e zdaj bogati.
Prepri~ani so lahko, da ‘e zdaj stojijo na Moji desni.
Ponavljam: to obravnavano besedilo iz knjige Jezu-
sov evangelij pojasnjujem in popravljam Jaz, Kristus,
toliko, kolikor takratni pojmi in besede ne ustrezajo
ve~ dana{njim, ker se jim pripisuje drug smisel. Po-
pravljam tudi bistvene nezakonite razlage, do katerih
je pri{lo tudi zaradi prevajanja. Poglabljam tudi poja-
snila in jih dopolnjujem z nadaljnjimi zakonitostmi. To
naj da vsem tistim, ki bodo ‘iveli v Kraljestvu miru Je-
174
zusa Kristusa, ne le vpogled v to, kar se je dogajalo v
Mojem ~asu Jezusa iz Nazareta, temve~ tudi v to, kaj se je
zgodilo do prebujenja Kraljestva miru Jezusa Kristusa.
15. In k Njemu je pri{lo ve~ ‘ena, in prinesle so Mu

svoje otroke, ki so jih imele v naro~ju, da jih blagoslovi.
Toda nekateri so rekli: “Zakaj nadlegujete Mojstra?”
16. Toda Jezus jih je opomnil in rekel: “Izmed teh tukaj
bodo pri{li tisti, ki Me bodo oznanjali pred ljudmi.” In vzel jih
je na Svoje roke in jih blagoslovil. (Pog. 21, 15-16)

Z besedami “Izmed teh tukaj bodo pri{li tisti, ki Me
bodo oznanjali pred ljudmi” sem nakazal prihod tistih,
ki so skupaj z Mano sprejeli naro~ilo Boga O~eta-Ma-
tere, da pripeljejo nazaj na srce ljubezni vse padle in
obremenjene du{e in ljudi.
V ve~ni biti, v ve~nem mestu Jeruzalemu, je bilo v
prisotnosti ve~nega O~eta na~rtovano in pripravljeno
naro~ilo odre{enja do podrobnosti. Vsako bitje, ki se je
odlo~ilo za naro~ilo, je dalo v Osrednje prasonce in v
prizmati~na sonca, to pomeni v sonca bitnosti in last-
nosti, enega ali ve~ gradbenih kamnov iz velikega mo-
zaika odre{ilnega na~rta kot svoj potencial ljubezni in
pomo~i za padle in obremenjene du{e. Izhajajo~ iz
Osrednjega prasonca in sonc lastnosti in bitnosti, ki so
175
osnovne mo~i neskon~nosti, je sevalo naro~ilo za odre-
{itev v vse padle svetove in v atmosfero te Zemlje.
Med tem mogo~nim dogajanjem so sprejeli Bo‘ji si-
novi in h~ere svoj del Dela odre{enja tudi v svoje du-
hovno telo.
[tevilni Bo‘ji sinovi in h~ere so se odlo~ili, da izpe-
ljejo Delo odre{enja z Menoj, Kristusom, dokler ne bo
zadnja du{a spet v ve~ni biti. Toda vsako duhovno bit-
je, ki je v naro~ilu odre{enja, ne bo delovalo z Mano,
Kristusom, do zadnjega, to pomeni, dokler ne bodo vsa
bitja spet dosegla ~istosti. To mogo~no organiziranje
pomo~i - dokler se zadnja du{a ne vrne domov - je na-
loga tistih bitij, ki so se obvezala in prihajajo pred-
vsem iz sredi{~a vse biti, iz Sveti{~a, kjer se je padec
za~el. To so tisti, ki so pri{li na ta svet po Davidovem ro-
du in se bodo tako dolgo vra~ali na ta svet, dokler ne bo
Kraljestvo miru doseglo svojega vi{ka. Vse do konca so
z Menoj v naro~ilu odre{enja in so z Menoj, Kristusom,
glavni odgovorni v Mojem Delu odre{enja.
Vsako duhovno bitje, ki je vzelo nase odgovornost za

Delo odre{enja, je vlo‘ilo iz zasnov svoje duhovne
mentalitete ustrezen duhovni potencial. Ta vlo‘eni du-
hovni potencial Bo‘jih sinov in h~era je pripravil Meni,
Kristusu, in njim samim poti skozi ravni padca, ki so
postale po “dopolnjeno je” ravni o~i{~evanja. Njihov
vnesen duhovni potencial so njihove razli~ne duhovne
mentalitete, s katerimi razvijajo v ~love{ki obleki ustrezne
sposobnosti za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
176
Tako je torej veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki so v na-
ro~ilu odre{enja, vlo‘ilo del svojega duhovnega poten-
ciala v naro~ilo za vrnitev vseh Bo‘jih otrok domov in
delujejo zdaj v Delu odre{enja. Prebujene du{e, ki so
se odlo~ile Zame v zemeljski obleki, se uvr{~ajo glede
na svoje naro~ilo v veliko celoto in slu‘ijo Delu odre{e-
nja, ki je tudi njihovo delo. V sebi nosijo svetle~e se na-
ro~ilo, da popeljejo domov v veliko, ve~no pralu~, Bo-
ga, vse du{e in bitja.
Davidov rod in Bo‘ji sinovi in h~ere iz ostalih rodov
tvorijo veliko, mogo~no ljudstvo, Bo‘je ljudstvo na tej
Zemlji. Marsikdo od njih se je med inkarnacijami
obremenil in ga Jaz, Kristus Boga, {e ne morem nago-
voriti, ker je njegovo srce {e dale~ stran od Mene. Dugi
Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so sprejeli naro~ilo, so {e na poti,
da bi izpolnili del naro~ila, ki je njihova naloga. Nekateri
od njih so se spet vrnili v “svet”, ker so bili {e preve~ zas-
vojeni s svetom. Toda njihove du{e so sli{ale Moj klic, in
se bodo v dolo~enem ~asu spet vrnile k svojemu naro~ilu,
Delu odre{enja. Ni nujno da se vrnejo v tej inkarnaciji,
v tem zemeljskem bivanju >@. To se lahko zgodi {e
tudi v kasnej{ih utele{enjih, kajti Moje Kraljestvo miru
na tej Zemlji se {ele za~enja graditi.
Spet drugi Bo‘ji sinovi in h~ere postopoma rastejo v
svoje naloge in sprejemajo svoje naro~ilo zavestno.
Spet drugi so ‘e polno v naro~ilu in izpolnjujejo, ko-
likor so vlo‘ili za to duhovnega potenciala v Osrednje
prasonce, v sedmere osnovne mo~i stvarstva, v svetove
padca in v atmosfero.
177
Veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki so sprejeli naro~ilo,
in {e drugi otroci ljubezni, ki so se prebudili v Duhu
‘ivljenja, bodo oznanjali Bo‘jega Sina kot Odre{enika
vseh du{ in ljudi, dokler vse du{e ne prejmejo odre{e-
nja zavestno in se podajo na pot k popolnosti.
Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so pri{li in prihajajo na svet
prek Davidovega rodu, ostanejo v naro~ilu odre{enja,
dokler ne bo vse izvr{eno. To sem nakazal ‘e kot Jezus
iz Nazareta, ko Mi je nekaj ‘en prineslo svoje otroke,
da bi jih blagoslovil. Po sevanju otrok sem spoznal, ka-
tera du{a pripada naro~ilu odre{enja. Vsako bitje, ki je
v naro~ilu odre{enja, ima v svojem duhovnem telesu
sevalni ‘ig. Ta seva tudi skozi zemeljsko telo, skozi Kri-
stusovo sredi{~e, ki deluje v bli‘ini srca.
178
22. POGLAVJE
Obujenje Jairove h~ere

Pogoji za ozdravljenje telesa - Kristus je v tebi (2-5).
Obujanje “mrtvih” (6-12)
1. In glej, pri{el je eden od predstojnikov sinagoge, Jair

po imenu. In ko Ga je videl, mu je padel k nogam in Ga
milo prosil, reko~: “Moja mala h~i umira. Prosim Te, pri-
di in polo‘i Svoje roke nanjo, da bo ozdravela in ‘ivela.”
In Jezus je {el z njim in pridru‘ilo se Mu je veliko ljudi, in
prerivali so se okoli Njega.
2. In med njimi je bila ‘enska, ki je ‘e dvanajst let kr-
vavela in je od mnogih zdravnikov veliko pretrpela in vse,
kar je imela, je dala za to; in ni~ se ni zbolj{alo, postalo
je celo slab{e.
3. Ko je sli{ala za Jezusa, se je prerivala za Njim in
dotaknila se je Njegovega ogrinjala. Rekla si je namre~:
“ê se dotaknem samo Njegove obleke, bom ozdravela.”
In kmalu je prenehala krvaveti. In v svojem telesu je ob-
~utila, da se je re{ila svoje nadloge.
4. In Jezus je sam takoj ob~util, da je iz Njega {la mo~
in obrnil se je k ljudem, ki so se prerivali za Njim, in re-
kel: “Kdo se je dotaknil Moje obleke?” In Njegovi u~enci
so Mu rekli: “Vidi{, da se mno‘ica preriva, pa pravi{: Kdo
se Me je dotaknil.”
5. In ozrl se je k njej, ki je to storila. @enska pa se je
bala in je trepetala (vedela je namre~, kaj se je zgodilo z
njo), pri{la je in padla je predenj ter Mu povedala vso re-
179
snico. On pa ji je rekel: “Moja h~i, tvoja vera te je ozdra-
vila. Pojdi v miru, in ozdravljena naj bo tvoja bolezen.”
(Pog. 22, 1-5)

Kar se je zgodilo takrat, se lahko zgodi tudi danes.
Zakaj, glejte, vi, ki berete Moje besede, Kristus ne hodi
ve~ v Jezusu po tej Zemlji - Kristus, o ~love{ki otrok, je
v tebi! In kjer si in kamor gre{: v tebi Sem mo~ odre{e-
nja, ki tudi ozdravlja tvoje telo, ~e je to dobro za tvojo
du{o. Ti, o ~lovek, ni me treba iskati - najde{ Me v se-
bi! Ni ti treba iti sem ali tja - v tebi sem! In povsod, kjer
si, tam Sem Jaz. Umakni se v tiho kamrico in vstopi v
kamrico srca, da bi molil iz srca. V molitvi vse predaj
Meni, ki bivam v Tebi, vse sr~ne pro{nje, in veruj, da
zmorem vse.
In ~e v veri Vame ne dvomi{, se bo zgodilo, kar je do-
bro zate in slu‘i odre{enju tvoje du{e. Kot takrat, velja tu-
di danes, zakon: Pomagala ti je tvoja vera. In ~e ne gre{i{
ve~ - tako da se trudi{ izpolnjevati zapovedi ‘ivljenja - je
torej tvoja pro{nja v tvoji du{i ‘e usli{ana. Odre{enje pa
bo potem u~inkovalo v tvoji du{i in na tvoje telo, ~e je do-
bro za izpopolnjevanje tvoje du{e.
6. Medtem ko je {e govoril, je pri{lo ve~ slug predstoj-

nika shodnice in rekli so: “Tvoja h~i je umrla. Zakaj {e
naprej nadleguje{ Mojstra?”
180
7. Takoj, ko je Jezus sli{al te izre~ene besede, je rekel
predstojniku shodnice: “Ne boj se, ampak samo veruj!”
In nikomur ni dovolil, da Mu sledi, razen Petru, Jakobu
in Janezu, Jakobovemu bratu.
8. In pri{el je v hi{o predstojnika shodnice in videl gne~o
in tempeljske pevce in vsi so jokali in glasno to‘ili.
9. In ko je vstopil, jim je rekel: “Zakaj zganjate toliko
hrupa in tako jo~ete? Deklica ni umrla, le spi.” In izsme-
jali so Ga; mislili so namre~, da je mrtva, in niso Mu ver-
jeli. Toda potem, ko je vse nagnal ven, je vzel s sabo dva svoja
u~enca in je vstopil tja, kjer je le‘ala deklica.
10. In prijel je deklico za roko in ji rekel: “Talita ku-
mi!” Kar pomeni: “Deklica, pravim ti, vstani!”
11. In deklica je kmalu nato vstala in hodila naokrog.
Stara je bila dvanajst let. In nadvse so bili presene~eni.
12. In zabi~al jim je, da naj tega nih~e ne razgla{a na-
prej, ter zapovedal, da ji dajo jesti. (Pog. 22, 6-12)

Spoznajte Moje delovanje v globini svojih src - ne sa-
mo kot Jezusa iz Nazareta, temve~ tudi kot Kristusa
Boga! Kajti pri{el sem spet k vam v Duhu ljubezni, da
vam pomagam in slu‘im.
Dokler se srebrni trak, ki povezuje du{o in telo in se
imenuje tudi informativni trak, {e ni lo~il od telesa, {e
obstaja duhovni obtok in ‘ivljenjske energije {e te~ejo
iz neobremenljivega jedra bitja, Boga, v du{o - iz du{e
181
v telo in iz telesa spet nazaj k du{i in v jedro bitja, Bo-
ga. To sem pri deklici videl in najprej sem potiho govo-
ril z mo~jo Svojega O~eta v Sebi, z v notranjosti bivajo-
~im Jaz Sem. Nato sem vzpostavil duhovno zvezo z
otrokovo du{o in po njej dovedel srebrnemu traku ve~
kozmi~ne mo~i. Prek jedra du{e je tekla nato okreplje-
na ‘ivljenjska energija v du{o in iz du{e v mo‘ganske
celice in v otrokovo telo. Tako sem obudil ~loveka iz
tako imenovane smrti.
Tako sem vrnil v meso vse tiste, ki se jim {e ni iztekel ~as v
zemeljski obleki. Z Zemlje so od{li samo zaradi zunanjih
okoli{~in, ki so du{i vzele oporo in bi jo tako prej pognale iz
telesa, kot je bilo dolo~eno po kozmi~nem zakonu.
V zakonu ‘ivljenja je zapisano, da je vsaki du{i v ze-
meljski obleki dan dolo~en zemeljski ‘ivljenjski ciklus.
V njem je mo‘nost zgodnej{e in poznej{e smrti zemelj-
ske obleke. Do zemeljske smrti pa lahko pride tudi v
tem ~asovnem razmaku. V tem razdobju sem lahko kot
Jezus iz Nazareta z mo~jo Duha du{o spet poklical na-
zaj v zemeljsko bivanje.
Ta dela ljubezni sem storil, ~e je bilo dobro za du{o
in ~loveka. Po sevanju zavesti du{e sem spoznal, ali se
bosta du{a in ~lovek v nadaljnjem ‘ivljenju na novo
obremenila ali bosta okrepila vero v Ve~nega z odpu{-
~anjem, pro{njo za odpu{~anje in s poravnavo.
Za vse ljudi se glasi zapoved: ê je va{a vera tako ve-
lika kot gor~i~no zrno, potem se lahko veliko zgodi v
vas in na vas iz del Bo‘je ljubezni.
182
23. POGLAVJE
Jezus in Samarijanka
Voda ‘ivljenja, resnica,
ve~no teko~a mo~ (3-7). Kdor resni~no i{~e, najde resnico -
Preizkusite tiste, ki govorijo o resnici - O vrednotah zunanjih
oblik ~a{~enja - Kdo je danes izraelsko ljudstvo? - Novi Jeruzalem -
Zadnja zaveza (16)
1. Jezus je pri{el v neko mesto v Samariji, ki se je ime-

novalo Sihar, v bli‘ini polja, ki ga je Jakob dal svojemu
sinu Jo‘efu.
2. Bil pa je tam Jakobov studenec. Ker je bil Jezus zdaj
utrujen od potovanja, je sedel na rob vodnjaka. Bilo je
okrog {este ure.
3. In pri{la je ‘enska iz Samarije, da zajame vodo. Je-
zus ji re~e: “Daj Mi piti.” (Njegovi u~enci so od{li namre~
v mesto kupit hrano.)
4. Pa Mu re~e samarijanska ‘enska: “Kako to, da me
Ti, Jud, prosi{ za pija~o, ‘ensko iz Samarije?” (Judje na-
mre~ nimajo ni~ skupnega s Samarijani.)
5. Jezus ji je odgovoril, reko~: “ê bi prepoznala Bo‘je
darilo in kdo je Tisti, ki ti pravi: ’Daj Mi piti,’ bi prosila
Boga, da ti da ‘ive vode.”
6. Pa Mu odvrne ‘enska: “Gospod, saj ni~esar nima{,
s ~imer bi zajel vodo, a vodnjak je globok; od kod ima{
potem ‘ivo vodo? Si mar ve~ji kot na{ o~e Jakob, ki nam
je dal ta studenec in je pil iz njega, on in njegovi otroci in
njegove kamele in voli in ovce?”
183
7. Jezus ji je odgovoril, reko~: “Kdor pije to vodo, bo
spet ‘ejen. Kdor pa bo pil vodo, ki Mu jo bom dal Jaz, te-
ga ne bo nikoli ve~ ‘ejalo, voda pa, ki mu jo bom dal Jaz,
se bo odprla v njem kot vrelec vode v ve~no ‘ivljenje.”
(Pog. 23, 1-7)

Voda ‘ivljenja te~e mo~neje v ta svet odkar sem de-
loval kot Jezus iz Nazareta - in {e mo~neje od Mojega
“dopolnjeno je”.
Kdor pije vodo ‘ivljenja, zajema iz vrelca ve~ne re-
snice, ker se je vrnil v pravrelec vse biti. Nikoli ve~ ga
ne bo ‘ejalo in nikoli mu ne bo ni~esar primanjkovalo.
Ima, kar potrebuje in {e ve~.
Ljudje v duhu resnice so sami duhovni vodnjak re-
snice. Dajejo in dajejo - in nikoli ne presahnejo, ker je
Bo‘ji Duh, ki u~inkuje po njih, ve~no teko~a mo~, izvir
vrelca in vrelec sam, resnica.
Spoznajte: Jaz Sem voda ‘ivljenja. Kdor naredi iz
Mojega ‘ivljenja, ‘ivljenja Jezusa iz Nazareta Svoje ‘iv-
ljenje, tako da izpolnjuje, kar sem mu zapovedal, ta bo
‘ivel v Meni, ‘ivi vodi, in bo studenec ‘ivega odre{enja,
iz katerega neprestano te~e voda ‘ivljenja. [ele tedaj
lahko ponudi {tevilnim ljudem pravo, sve‘o pija~o ‘ive
vode. Tisti poslej ne bodo ve~ iskali resnice, ker so na{-
li resnico, Jaz Sem. Ne ‘eja jih ve~, ker pijejo iz ve~ne-
ga studenca resnice.
184
Kdor prejme vodo ‘ivljenja, ne ostane samotar; tudi
ne plava s tokom starega, gre{nega ~asa. Zavesla proti
njemu, tako da ne podpira ve~ ~love{kega, temve~ to
odpravi z mo~jo ljubezni. Tako najde v sebi ve~nost,
‘ivljenje, resnico, pravir, Boga.
Na ta na~in postopoma nastaja svetlobni ~as in novo

~love{tvo v Meni, Kristusu: ljudje, ki gradijo Kraljestvo
miru in ga bodo prejeli, ker so sami miro-ljubni.
8. Pa Mu re~e ‘enska: “Gospod, daj mi te vode, da me

ne bi ‘ejalo in mi ne bi bilo treba prihajati sem zajemat.”
Jezus ji je rekel: “Pojdi, pokli~i svojega mo‘a in pridi
sem.” @enska je odgovorila: “Nimam mo‘a.”
9. Jezus jo pogleda in ji pravi: “Prav si rekla: nimam
mo‘a. Imela si pet mo‘ in ta, ki ga ima{ zdaj, ni tvoj mo‘.
Prav si povedala.”
10. Pa Mu je rekla ‘enska: “Gospod, spoznala sem,
da si prerok. Na{i o~etje so molili na tem hribu, vi pa pra-
vite, da je v Jeruzalemu mesto, kjer naj bi se ~astilo.
11. Jezus ji pravi: “@enska, verjemi mi, pri{el bo ~as,
ko ne boste ~astili Boga niti na tem hribu niti v Jeruzale-
mu. Ne veste, kaj ~astite; mi pa vemo, kaj ~astimo. Kajti
odre{enje prihaja iz Izraela.
12. Toda pri{el bo ~as, in tukaj je ‘e, ko resnicoljubni
~astilci ~astijo Vseo~eta v Duhu in v resnici. Kajti Vsesve-
ti ho~e imeti tak{ne ~astilce. Bog je Duh, in tisti, ki ga ~a-
stijo, Ga morajo ~astiti v duhu in v resnici.”
185
13. Pa Mu re~e ‘enska: “Vem, da pride Mesija, ki se
imenuje Kristus. Ko bo pri{el On, nam bo vse oznanil.”
Jezus ji odvrne: “Jaz Sem ta, ki govorim s tabo.”
14. In medtem so pri{li Njegovi u~enci in so se ~udili,
da je govoril z ‘ensko. Vendar nih~e ni vpra{al: “Kaj i{-
~e{?” Ali: “Zakaj se pogovarja{ z njo?”
15. @enska je nato pustila vr~, od{la v mesto in rekla
ljudem: “Pridite in poglejte mo‘a, ki mi je povedal vse,
kar sem kdajkoli storila. Kaj ta ni Kristus?”
16. In {li so in pri{li k Njemu, in veliko Samarijanov
je verovalo Vanj in prosili so Ga, naj ostane pri njih. In
tam je ostal dva dni. (Pog. 23, 8-16)

Kdor govori iz resnice, tega besede so ve~no ‘ivlje-
nje. Pre‘emata jih ‘ivljenje in mo~, ki Sem Jaz v Bogu
O~etu-Materi. Kdor resno i{~e vodo ‘ivljenja, resnico,
najde k ~loveku, ki mu zna pokazati pot do izvora vrelca,
in najde ‘ivljenje, resnico, v svoji najgloblji notranjosti.
Besede ‘ivljenja so besede resnice. Kdor ‘ivi po smi-
slu ‘ive besede, ta izpolnjuje zakon ‘ivljenja in biva v
Duhu resnice. Zato preizkusite ljudi, ki govorijo o viru
‘ivega odre{enja, ali prina{ajo vodo ‘ivljenja, resnico,
ali {ele stojijo ob studencu resnice.
Spoznajte: Kjer je lu~, se zbirajo tisti, ki stremijo k
lu~i. Med njimi pa je veliko takih, ki samo govorijo o
resnici in imajo slabo na umu. Zato preverite z mero
186
svoje po{tenosti, da spoznate njihova dela. Ne glejte in
ne poslu{ajte tistih, ki dr‘ijo nepo{tene govore - tudi
tedaj ne, ~e se imenujejo “rabi”. Preverite smisel njiho-
vih besed in njihovo obna{anje do bli‘njih - in za vas
bodo odprta knjiga. Ljudje duha so skromni, poni‘ni in
krotki, toda njihovo bistvo preseva in obseva Jaz Sem:
Kristus, ‘iva voda.
Kdor ‘ivi v resnici, ‘ivi iz resnice - in gleda resnico in
vidi tudi neresnico. @eno ob vodnjaku sem videl kot
Jezus iz Nazareta z o~mi resnice. Videl sem njeno mi-
nulo in sedanje ‘ivljenje. Iz tega sem nagovoril, kar naj
bi ji ta dan pomagalo do spoznanja.
V vseh ~asih, pa tudi {e v dandana{njem ~asu >@
so si ljudje ustvarjali in si ustvarjajo zunanje znake in
znamenja, da ~astijo Boga. Te zunanje slike, znake in
znamenja za ~a{~enje, kot npr. kipe, sinagoge, cerkve,
trge, vzpetine, hribe ali tudi obrede in ceremonije si us-
tvarja ~lovek toliko ~asa, dokler v sebi ne prizna Boga,
Duha resnice, in ne izpolnjuje “tempeljskega reda”, za-
konov ‘ivljenja.
Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj. Zato za ~a{~enje Boga
ne potrebuje nobenega kraja. âsti Boga v najsvetej{em
svoje notranjosti in vzdr‘uj svoj tempeljski red s plemeni-
timi mislimi, besedami in dejanji, ki so izpolnjeni z Bo-
gom; potem vzdr‘uje{ “tempeljski red” - in Bog ti bo
odgovoril na tvoje molitve, ker komunicira{ z Njim.
Tudi v dana{njem ~asu >@ veliko ljudi {e ne ve,
koga ali kaj ~astijo. Posnemajo tiste, ki so ustvarili in
ohranjajo kulte, ker so v srcu {e obubo‘ani. Ker jim je
187
resni~ni, vsemogo~ni Bog, Bog notranjosti, tuj, potre-
bujejo zunanjega Boga. Toda ta ni nikoli Bog resnice,
temve~ malik.
Razlagam besede “Kajti odre{enje prihaja iz Izrae-
la”. Izrael je tam, kjer ljudje izpolnjujejo Bo‘jo voljo.
Dana{nji Izrael ni ve~ tisti Izrael, v katerem sem ‘i-
vel Jaz kot Jezus iz Nazareta. Ta de‘ela nosi samo {e
ime: Velik del Izraelcev ni bil zvest zavezi z Bogom in
Me ni sprejel kot svojega Odre{enika. Zato je Bog,
Ve~ni, obnovil zavezo z delom ljudi, ki so bili neko~
utele{eni v starem Izraelu in so v dana{njem ~asu ute-
le{eni v neki drugi de‘eli, a {e vedno imajo naro~ilo.
Bog, Ve~ni, je zdaj >@ sklenil zavezo tudi s tisti-
mi, ki med Mojim zemeljskim bivanjem niso bili utele-
{eni v Izraelu, a so vendar v preteklih stoletjih vedno
znova prihajali v zemeljsko obleko in pripravljali Delo
vra~anja domov. Tudi ti imajo naro~ilo odre{enja. Za-
vezo je sklenil tudi s tistimi ljudmi, ki v Delu odre{enja
slu‘ijo v blagor svojim bli‘njim in so zato tudi soudele-
‘eni pri naro~ilu vra~anja domov.
Izrael je torej tam, kjer so utele{eni ljudje, ki imajo
naro~ilo odre{enja in so pripravljeni izpolnjevati Bo‘jo
voljo.
V ~asu Mojzesa je bilo utele{enih veliko duhovnih
bitij iz velikega potenciala naro~il za odre{enje, prav
tako v ~asu Mojega potovanja po Zemlji v starem
Izraelu. Greh je raznesel na vse {tiri strani neba veliko
ljudi, ki imajo naro~ilo za Delo odre{enja. Toda zdaj
jih zbiram v drugi de‘eli. Tam bo Novi Izrael.
188
@e zdaj >@ se zbira veliko bratov in sester v de-
‘eli, kjer u~i in deluje utele{eni delni ‘arek bo‘anske
modrosti: v Novem Jeruzalemu. Z brati in sestrami
Novega Jeruzalema, v nastajajo~em Izraelu, je Ve~ni
zdaj sklenil zadnjo zavezo.
Bo‘je ljudstvo na tej Zemlji bo postalo mogo~no
ljudstvo. Zato prihaja vedno ve~ ljudi, da sklenejo z
Bogom ve~no zavezo. Kajti Jaz, Kristus, jih kli~em -
in prihajajo. Zbirajo se, da delujejo za Novi, svetlob-
ni ~as. Ve~nega ne ~astijo ve~ pred spomeniki in ki-
pi. Nimajo zunanjih cerkva. Ne hodijo ve~ na hribe,
da bi tam iskali Ve~nega, verujo~, da Ga tam najde-
jo. Nimajo ceremonij in obredov. Ve~nega ~astijo v
svojem templju, v svoji notranjosti; kajti tam biva
Ve~ni, ki je Eden, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba,
Duh ve~nega O~eta, ~igar otroci so vsa duhovna bit-
ja, ljudje in du{e. Sre~ujejo se na mestih, vendar ne,
da bi tam iskali Boga, temve~ da bi drug z drugim ‘i-
veli enost in skupaj molili k Tistemu, ki je ‘ivljenje:
k Bogu, Duhu resnice, ki biva v vsakem duhovnem
bitju, v vsaki du{i in vsakem ~loveku.
Bog je tudi stvariteljski Duh, ki je ustvaril vso bit, ki
‘ivi, v vsaki rastlini, v vsakem kamnu, v vsaki ‘ivali, v
vsakem atomu - v vsej biti. Bog je Duh, in tisti, ki Ga
resni~no ~astijo, Ga ~astijo v Duhu in v resnici in izpol-
njujejo zakone.
Resni~no, povem vam: Od vas sem od{el kot Jezus;
k vam sem pri{el kot Kristus, Vstali, da bi vstali v Me-
ni, Odre{eniku, da se spet povrnete v Boga, pratok.
189
Vedite: Kot Jezus sem bil med ljudmi dalj ~asa - kot
Kristus Boga bivam v vas. In v vas ostanem ve~no; za-
kaj, Jaz Sem v ve~nem O~etu, in O~e je v Meni, in
Midva sva en Duh resnice, ki biva v vseh ljudeh.
190
24. POGLAVJE
Jezus obsodi krutost -

Zdravi bolne in izganja hudi~e
Vse kr{itve ‘ivljenjskega zakona
padejo nazaj na ~loveka; narava in bitja na Zemlji so Bo‘ji da-
rovi v dobro ljudem (1). Razlaga “posu{ene roke” (3). Odre{e-
nje in ozdravljenje telesa, ~e je dobro za du{o (7). Farizeji v~e-
raj in danes - Boj proti rasto~i svetlobi na Zemlji in v ravneh
o~i{~evanja {e v ~asu Kraljestva miru - V prelomnem ~asu se
polagajo in oblikujejo temelji Kraljestva miru - Opomin ljudem
v Kraljestvu miru: Ne pozabite pionirjev in utele{enega serafa
bo‘anske modrosti, Moje prerokinje in poslanke - Boj z a
megleno steno se nadaljuje (8). Razlaga “~ude‘a o pomno‘itvi
hrane” (12-13)
1.Ko je pri{el Jezus skozi neko vas, je zagledal skupi-

no postopa~ev. Mu~ili so ma~ko, ki so jo na{li, in ravnali
so z njo na sramoten na~in. In Jezus jim je ukazal, da naj
prenehajo s tem in jih za~el grajati. Toda niso se menili
za njegove besede in ozmerjali so Ga. (Pog. 24, 1)

Kdor mu~i in trpin~i ljudi in ‘ivali, ta bo neko~ oku-
sil trpljenje in bole~ine na svojem telesu. Enako velja,
~e se pregre{imo nad svetom rastlin in mineralov. Kaj-
191
ti, kar je kot ‘ivljenjska oblika razodeto v materiji, to je
kot duhovna snov v du{i. Kdor torej gre{i proti ‘ivlje-
nju, obsodi samega sebe, ker obremenjuje del svoje du-
hovne dedi{~ine. Kajti vse, kar je iz Boga, je tudi kot
esenca v ~lovekovi du{i.
Spoznajte: Zemlja daje ~loveku hrano. Ljudje pa potre-
bujejo tudi zavetje in obleko. Svoje hrane, bivali{~a in oble-
ke ne morejo ustvarjati kot angeli v nebesih. Zemlja je no-
silka ‘ivljenja za vse. Naj se je ne skruni niti izkori{~a.
Zemlja in vse, kar ‘ivi na njej, ‘ivali, rastline in kamenje, bi
rado slu‘ilo ~loveku. Pogoj je, da ~lovek svojo Zemljo
sprejme, jo neguje, kajti Zemlja je velik ‘iv organizem.
Bog, Ve~ni, je dal ljudem ‘ivali in rastline in jim po-
daril z zemlje sadje, zelenjavo in ‘itarice. To je dal lju-
dem in jim rekel: “Podvrzite si Zemljo”, kar pravilno
pomeni: spo{tujte in negujte ‘ivljenje vseh ‘ivljenjskih
oblik, in slu‘ile vam bodo.
Spoznajte: îste ‘ivljenjske oblike ‘ivali je ustvaril

Bog, in vsaka rastlina spada v veliki stvariteljski poten-
cial Bog, ki se razvija naprej v evolucijskem ciklusu. Ta-
ko je vsaka ‘ivljenjska oblika del velike celote.
Bog je ~loveku zapovedal, da ceni ‘ivljenje in ga ljubi
ter izpolnjuje zapoved “moli in delaj”. Zato je ‘ivljenje
tako imenovanih postopa~ev zapravljanje dnevnih mo-
~i. To so ljudje, ki kradejo Bo‘jo energijo. Kdor ne
izrabi dneva, ampak ga samo uporabi, da izkori{~a svo-
je soljudi ali skruni ‘ivali in rastline, ta ravna proti za-
konu ‘ivljenja.
192
Ljudje, ki mislijo samo na svoje dobro, bodo mu~i-
li ‘ivali in izkori{~ali zemljo ter zastrupljali ‘ivljenje
na njej, ker so njihove misli zastrupljene z grabe‘lji-
vostjo in nevo{~ljivostjo. Kajti, ljudje, ki ne poznajo
sebe, mu~ijo ljudi in ‘ivali in so proti naravi. Po~no
samo to, k ~emur jih sili njihovo egoisti~no mi{lje-
nje. Sami so gnani, zato bi radi pregnali vse, kar je
okoli njih, ker jih moti vse, kar ne ustreza njihovim
predstavam. Njihov ~love{ki jaz naredi tak{ne ljudi ta-
koreko~ nerazsodne.
Ne poznajo zapovedi pro{nje za odpu{~anje, od-

pu{~anja in poravnave. S svojim bli‘njim obra~una-
jo: oko za oko, zob za zob. Toda pri tem obreme-
njujejo svoje du{e s tem, kar storijo svojemu
bli‘njemu! Kajti kar ~lovek stori svojemu bli‘nje-
mu - tudi ‘ivali, rastlini, da celotnemu organizmu
Zemlji - to stori sebi. Tako je bilo in je {e v dana{-
njem gre{nem ~asu >@ . A raste novi rod, ki kora-
ka v novo obdobje, v ‘ivljenje drugega z drugim in z
Bogom.
2. Pa je naredil bi~ iz zavozlanih vrvi in jih je pregnal

govore~: “Iz te Zemlje, ki jo je Moj O~e ustvaril za sre~o
in veselje, ste naredili s svojimi nasilnimi in grozljivimi
dejanji najhuj{i pekel.” In zbe‘ali so Mu spred o~i.
(Pog. 24, 2)
193
Bi~ simbolizira zakon vzroka in u~inka. Kdor prezira
in mu~i svoje bli‘nje in tudi svoje naslednje bli‘nje, ‘i-
vali, kdor je nasilen in okruten do ljudi in ‘ivali, rastlin
in kamenin in do ostalega ‘ivljenja v zemlji in na njej,
bo do‘ivel u~inke svojih vzrokov - razen, ~e se pravo-
~asno spokori.
Zakon vzroka in u~inka bo kot bi~ udarjal vse tiste, ki
so mu~ili ‘ivljenje in ga mu~ijo - vseeno v katerikoli
obliki in v katerem stanju zavesti se ka‘e. Zemlja je
dana ljudem, da se spet zavejo, da so Bo‘ji otroci, da je
njihovo ‘ivljenje - kot vse ‘ivljenje - iz Boga, da ga ce-
nijo in se ga nau~ijo ljubiti. V katerikoli obliki in kate-
remkoli stanju zavesti sre~a ~loveka ‘ivljenje in se razode-
ne: V vsem je Bog - ‘ivljenje.
Vse ~isto bi rado slu‘ilo nesebi~no, tako tudi Zemlja
s svojimi kraljestvi narave. Kdor spozna, da je njegovo
‘ivljenje iz Boga in ustrezno ‘ivi, je v miru z vsemi stva-
ritvami, z vsem, kar je iz Bo‘jega naro~ja dano ljudem
v veselje in blagor. Bog si ‘eli miroljubne in zadovoljne
otroke. Toda kdor Boga no~e priznati in sprejeti Nje-
govega vladanja, je proti Njemu in proti vsemu, kar
Njegove roke dajejo ljudem. Zato postane nejevoljen,
nesre~en, zaskrbljen in bolan.
3. Toda eden, {e slab{i kot drugi, se je vrnil in Mu je

grozil. In Jezus je stegnil Svojo roko in roka mladega mo-
194
‘a se je posu{ila. In vsi so se zelo prestra{ili. In eden je re-
kel: “ârovnik je.” (Pog. 24, 3)

“In Jezus je stegnil Svojo roko in roka mladega mo‘a
se je posu{ila.” Ta dogodek so napa~no razumeli in za-
to je tako prikazan. ^lovek, ki ‘ivi v Bo‘jem zakonu, niko-
li ne pose‘e v zakon vzroka in u~inka, da bi pospe{il in
pritegnil, kar si je zlo~inec sam povzro~il in dolo~il.
Kdor je nasilen, bo ‘el enako ali podobno. ê bi Jaz,
kot pi{e, posu{il roko, bi posegel v zakon setve in ‘etve.
Do dogodka je pri{lo po zakonu setve in ‘etve: Zlo~inec
je pri mu~enju ‘ivali udaril z roko ob grob, trd predmet.
Kri se je strdila, roka je pomodrela in je torej visela mla-
havo. Stegnil sem Svojo roko in pokazal na u~inek, da bi
mu razlo‘il vzrok. Ker so ljudje takratnega ~asa poznali
zakon setve in ‘etve samo v obliki “oko za oko, zob za
zob” in so ga pri vsem tem {e napa~no razlagali, so
mislili, da sem to priklical Jaz in da sem ~arovnik.
Na ta na~in sem ljudem vedno znova pokazal, da bo-
do ‘eli, kar sejejo: Kdor na njivo ‘ivljenja poseje slabo
setev, bo imel slabo ‘etev, kajti plod je ‘e v semenu.
Toda kdor spozna svoje napake pravo~asno, jih ob‘alu-

je in jih ne stori ve~, ta sprejme Bo‘ji zakon in se posto-
poma nau~i ljubiti vse ‘ivljenjske oblike. Tedaj prej-
me iz milostnih rok Ve~nega, in njegova du{a in
195
njegovo telo postaneta svetlej{a, sta odre{ena in ozdravi-
ta.
Spoznajte: Setev ne prinese vedno takoj ‘etve. Kar
~lovek poseje v tem zemeljskem ‘ivljenju, torej kar
povzro~i - tudi kraljestvom ‘ivali in rastlin - to bo ‘el;
~e ne v tem zemeljskem bivanju, potem v enemu pri-
hodnjih ‘ivljenj ali kot du{a v krajih o~i{~evanja.
Zato ‘ivite vsak dan zavestno! Kajti vsak dan ka‘e
vsakemu ~loveku, kaj je na njem dobro in manj dobro
in kaj lahko poravna danes, ta dan.
4. Naslednji dan je pri{la mati mladega mo‘a k Jezu-

su in Ga je prosila, da naj spet pozdravi njegovo roko. In
Jezus jim je govoril o zakonu ljubezni in enosti vsega ‘iv-
ljenja v tej Bo‘ji dru‘ini. In rekel je {e: “Kar storite svojim
sostvaritvam v tem ‘ivljenju, tako se vam bo godilo v na-
daljnjem ‘ivljenju.”
5. In mladi mo‘ je veroval in priznal svoje grehe. In
Jezus je stegnil Svojo roko in posu{ena roka je postala
zdrava tako kot druga. In ljudje so hvalili Boga, da je dal
tolik{no mo~ ~loveku.
6. Ko je Jezus od{el od tam, glej, sledila sta Mu dva slepa.
Kri~ala sta in rekla: “Gospod, Ti Davidov Sin, usmili se na-
ju.” In ko je pri{el v hi{o, sta slepa pri{la k Njemu. In Jezus
ju je vpra{al: “Verujeta, da Jaz to lahko storim?”
7. In rekla sta Mu: “Da, Gospod.” In Jezus se je do-
taknil njunih o~i in rekel: “Zgodi naj se vama po vajini
veri.” In kmalu so se jima o~i spet odprle. Toda Jezus ji-
196
ma je strogo zabi~al: “Glejta, da tega nikomur ne pripo-
vedujeta.” Tadva pa sta, ko sta stopila ven, raz{irila Nje-
govo slavo po vsej de‘eli. (Pog. 24, 4-7)

Kdor veruje, ta bo prejel!
Ozdravljenja iz Duha ‘ivljenja niso ~ude‘i, ampak
zakonitosti.
Bo‘ja ljubezen in milost sta Njegovim ~love{kim
otrokom v oporo. Resni~na vera prihaja iz srca. Ljudje
z globoko vero ostanejo stanovitni, karkoli ‘e pride
nadnje, in prejmejo odre{enje za svojo du{o - kajti mi-
lost in Bo‘ja pomo~ se izlijeta najprej v du{o. Od tam
prideta odre{enje in ozdravljenje za telo, ~e je dobro
za du{o, ~e torej ~lovek v prihodnje ne ponavlja ve~ is-
tih grehov, ki so privedli do trpljenja ali bolezni telesa.
“Kmalu” pomeni: do ozdravitve ni pri{lo neposredno,
temve~ po zakonu vere; kajti, Jaz najprej mislim na du{o.
V njej je zakon ‘ivljenja, zakon, Bog. ê ga ~lovek izpolnjuje
toliko, kolikor se ga zaveda, potem dose‘e odre{enje in oz-
dravljenje tudi v telesu in na njem.
Darovi milosti za du{o ne u~inkujejo v telesu in na
njem vedno v tem zemeljskem bivanju. Razvijejo se
lahko tudi v kraljestvu du{ - tedaj, ko je du{a brez tele-
sa - ali {ele v enem naslednjih utele{enj. Pri tem se pro-
tizakonito v du{i postopoma spremeni v pozitivno mo~,
ki nato priteka v telo. To pomeni, da je du{a re{ena te-
197
ga in da tudi telesu ni treba ve~ nositi, kar je ~lovek ne-
ko~ povzro~il.
8. Ko sta tadva od{la, glej, so prinesli k Njemu ~love-

ka, ki je bil nem in obseden z demonom. In ko je bil de-
mon izgnan, je nemi spregovoril. In ljudje so se ~udili in
govorili: “Kaj takega se v Izraelu {e ni videlo.” Toda fari-
zeji so rekli: “Izganja hudi~e z najvi{jim hudi~em.”
(Pog. 24, 8)

Kot Jezus iz Nazareta sem deloval tam, kamor Me je
postavil Moj O~e. Mnogim ljudem sem lahko z O~eto-
vo mo~jo prinesel olaj{anje in ozdravljenje in jih tudi z
‘ivo besedo pripeljal do spoznanja.
Vsakemu ~loveku, ki je pri{el k Meni, nisem mogel
pomagati in mu slu‘iti. Na mnoge sem polo‘il roke, a
niso ozdraveli. Tudi se ni umaknila vsaka temna mo~,
ki sem jo nagovoril v ~loveku. Zakon ‘ivljenja se na-
mre~ glasi: Dano ti bo po tvoji veri! In: Od zdaj naprej
ne gre{i ve~! Nadalje pravi zakon ‘ivljenja: Veruj tudi
tedaj, kadar na svojem telesu {e ne ob~uti{, kaj se je ‘e
zgodilo v du{i. V telesu in na njem bodo u~inkovale sa-
mo tiste napake in grehi, ki jih ~lovek spozna, jih ob‘a-
luje, za kar prosi za odpu{~anje in odpusti - in ~esar ne
stori ve~.
198
Spoznajte: Vsak ~lovek, ki druga~e govori kot misli,
je farizej.
Tudi danes {e >@ uporabljajo farizeji enake bo-
gokletne govore kot takrat, ko Sem Jaz hodil po Zemlji
kot Jezus iz Nazareta, in razlivajo enaka zasmehovanja
in zasramovanja, da bi {~uvali ljudstvo. Toda kdor zna
pogledati v srce ljudi, spozna, da je v bistvu vsak farizej
prepla{en ~lovek, ki si ves ~as prizadeva, da se ne bi za-
majala njegova stavba la‘i. Ravno farizeji in tudi pi-
smouki so raznesli po svetu ‘e veliko neresnice in jo
raz{irili med ljudmi.
Zaslepljeni farizeji, vodje ljudstev in {tevilni cerkveni
mo‘je govorijo podzavestno in delno tudi zavestno ve-
liko neresnice. Zavestno govorijo napa~no iz strahu, da
ne bi zgubili ugleda. Nezavedno govorijo napa~no, ker
ne preverjajo svojih ob~utkov in misli in zapravljajo
svoje zemeljske dni brez samospoznanja. Ne o~i{~u-
jejo svojega neustreznega obna{anja in pu{~ajo pro-
sto pot svojim agresijam, ki jih pod‘iga njihov strah.
Farizeji, {tevilni pismouki in cerkveni mo‘je dol‘ijo
soljudi neresnice in obsojajo tiste, ki govorijo iz ve~ne
resnice. Kdor po krivem pri~a proti svojemu bli‘njemu,
se boji ve~ne resnice, ki je Bog.
Veliko farizejev, ki nosijo duhovni{ko obleko, je prepri-
~anih, da so pristojni za verska vpra{anja. Svojega bli‘nje-
ga dol‘ijo, da je satanski ali “hudi~ev”, ker mu sami s
svojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem bolj ali manj slu‘ijo.
Zato se varujte tistih, ki zavra~ajo svoje bli‘nje in sla-
bo govorijo o njih, kajti sami so sklenili zvezo s slabim.
199
Za ljudi, ki bodo potem ‘iveli v Kraljestvu miru Je-
zusa Kristusa, je pomembno, da vedo, da se je boj teme
proti lu~i, kot se je bil v ~asu Mojega zemeljskega ‘iv-
ljenja Jezusa iz Nazareta, {e nadaljeval v naslednjih ob-
dobjih in da se danes >@ {e enkrat stopnjuje.
Vse, kar sem do‘ivel kot Jezus iz Nazareta, so do‘i-
veli v naslednjih stoletjih mnogi zvesti mo‘je in ‘ene.
Tudi njih so zasmehovali, zasramovali in obrekovali za-
radi resnice. In vendar so prihajale njihove du{e po te-
lesni smrti vedno znova v zemeljsko obleko, da bi pri-
pravile Bo‘je kraljestvo na Zemlji - in mu zdaj >@
polagajo temelj in ga gradijo.
Prvi koraki v svetlobni ~as so bili narejeni - za svetne
ljudi najprej nevidno - z deli ljubezni do bli‘njega. S~a-
soma so postajala Bo‘ja dela na Zemlji vedno vidnej{a.
Ljudje z vi{jo zavestjo so vodili svoje soljudi, svoje bra-
te in sestre, po poti v notranjost k Meni, h Kristusu Bo-
ga. Kupili so zemlji{~a in zemljo ter ustanovili kr{~an-
ske ustanove, v katerih so za~eli ljudje uresni~evati
Govor na Gori, Bo‘ji zakon za to Zemljo. Te ustanove
so nasprotne mo~i vedno znova uni~evale.
Kar se je dogajalo v teh ~asih boja, ko sta se na Zem-
lji sre~ali svetloba in tema, to se dogaja - medtem ko ‘i-
vite na Zemlji v svetlobnem ~asu - {e vedno v ravneh
o~i{~evanja na vam nevidnih stopnjah. Tam {e vedno
delujejo {tevilni nekdanji pismouki, farizeji in cerkveni
mo‘je, ki so bili takrat >@ v zemeljski obleki. [e na-
prej vplivajo na du{e, ki so jim bile neko~ podlo‘ne kot
ljudje, da tudi v krajih o~i{~evanja povzro~ajo nemir.
200
Vi, ki ‘ivite v svetlobnem ~asu v Bo‘jem kraljestvu
na Zemlji, vedite, kaj se je neko~ godilo na Zemlji in se
{e vedno dogaja v spodnjih kraljestvih du{, v obmo~jih
reda. Ko po zemeljski smrti zapustite tostranstvo in
greste skozi megleno steno, skozi katero fizi~no oko ne
more videti, bi naj bili o tem pou~eni. Kajti kdor - kot
du{a - stopi skozi megleno steno in pozna {e delujo~e
vzroke, potem ne bo prestra{en in obupan, pa~ pa bo
za~el takoj u~iti in dajati napotke du{am, ki mu bodo
pripeljane, da izvejo o lu~i resnice, ki ‘e biva na Zemlji:
o Kristusu Boga, ki je Jaz Sem.
Vsi, ki so delovali in se borili za Bo‘je kraljestvo v

domala dva tiso~ let po Mojem ‘ivljenju kot Jezus iz
Nazareta in so bili zaradi tega preganjani, so za vas, ki
‘ivite v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, pionirji Nove-
ga ~asa. Veliko delo so opravili. Po Mojem zemeljskem
‘ivljenju so v razli~nih obdobjih prihajali vedno znova v
zemeljsko obleko in ustvarjali so in vedno bolj pove~e-
vali duhovni potencial za Bo‘je kraljestvo na Zemlji.
Najprej je bil nevidni duhovni potencial, ki se je nato
zelo po~asi manifestiral na Zemlji, zlasti v atmosferi.
Od ~asa do ~asa se je od tega kaj uresni~ilo, torej je po-
stalo vidno: tam, kjer so ljudje za~eli ‘iveti in delati po
Govoru na Gori.
Nato je pri{el ~asovni preobrat, tisto obdobje >@,
ki je do podrobnosti razkrilo Kraljestvo miru Jezusa
Kristusa. Spet so pri{li na Zemljo pionirji. So odeta du-
hovna bitja, ki so sprejela naro~ilo odre{enja, iz Davi-
201
dovega rodu in drugih rodov. Zdaj >@ je po njih
postalo vidno, kar so pripravili v preteklih generacijah.
Na Zemlji je tu in tam postala vidna velika Bo‘ja
dru‘ina. Veliko jih je ‘ivelo v kr{~anskih praskupno-
stih. Osrednja pralu~ med njimi je bila zavezna skup-
nost “Novi Jeruzalem”, ki je ‘e takrat nosila odgovor-
nost za vse nastajajo~e praskupnosti in nastajajo~e
Bo‘je kraljestvo na Zemlji. V svetlobnosnovnem Kra-
ljestvu miru je zdaj mesto Jeruzalem kot sredi{~e, od
koder so vodene vse praskupnosti.
Praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju, ki so nastale
{e sredi gre{nega sveta, so tvorili predvsem ljudje duha,
ki so vedno bolj in bolj ‘iveli v Meni, Kristusu, in tako
v zakonu Boga. Ustvarili so skupne ustanove, ki so jih
potrebovali za ‘ivljenje kot ljudje. Kupovali in gradili
so hi{e, v katerih so ‘iveli v stanovanjskih skupnostih.
Ustanavljali so obrtni{ka podjetja, kjer so uresni~evali
zakon “moli in delaj”; skupaj so ustanavljali in gradili
bolnice, domove za ostarele, otro{ke vrtce, {ole, hi{e
otrok, restavracije in vse, kar {e sicer ~lovek potrebuje
za ‘ivljenje na tej Zemlji.
Med njimi ni bilo niti nadrejenih niti podrejenih. Vsi
so se zavestno po~utili kot Bo‘ji otroci; odobravali so
sinovstvo in h~erinstvo na{ega ve~nega O~eta. Po svo-
jih sposobnostih so delovali za veliko celoto, za skupno
blaginjo.
Med temi pionirji Novega ~asa v Meni, Kristusu, je
‘ivela, kot je ‘e razodeto, ‘ena, utele{eni seraf bo‘an-
ske modrosti. Delovala je Zame kot prerokinja in po-
202
slanka in je bila vsem svetle~ vzgled v izpolnjevanju
ve~nih zakonov. Po njej, inkarniranem delnem ‘arku
bo‘anske modrosti, in njenem duhovnem dualu, poziti-
vu bo‘anske modrosti, sem naznanil in vpeljal Novi
~as. Kajti v Delu odre{enja u~inkujeta ljubezen in mo-
drost in z njima vsa bitja, vsi Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so
si zadali nalogo, da dajo vse, kar jim je dal Bog: mo~,
ljubezen in modrost, red, voljo, resnost, potrpe‘ljivost
in usmiljenje - za Novi ~as.
Vsa utele{ena svetlobna bitja so delovala, kot je to
ustrezalo njihovemu duhovnemu izvoru, njihovi duhov-
ni mentaliteti, v kateri so se odra‘ale njihove zemeljske
sposobnosti za Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Ti pionirji
svetlobnega ~asa so prav tako prena{ali sramotenje,
posmeh in nor~evanje. Tudi o njih se je govorilo veliko
slabega. Toda trudili so se ‘iveti v Meni in bil sem z nji-
mi.
Ponavljam in vam pravim, vam, ki zdaj ‘ivite v No-
vem ~asu, da ohranite v svojem srcu: Farizeji, mnogi
pismouki in cerkveni mo‘je takratnega ~asa >@ so
se vedno znova bojevali proti pionirjem. Z obrekova-
njem so {~uvali ljudstvo proti njim. Toda kot je bilo ‘e
v Mojem zemeljskem bivanju, tako je bilo tudi v tem
obdobju >@: Resnica je zmagala. Neomajno so de-
lali naprej, ~esarkoli ‘e so jih obrekovalci dol‘ili, da pri-
pravijo Meni, Kristusu, poti v svetlobni ~as. Vedno vidnej-
{e je postajalo, kar slu‘i Novemu ~asu.
Veselite se, ki zdaj ‘ivite v miru - in hvale‘no izpol-
njujte zakone ljubezni! Spominjajte se svojih bratov in
203
sester, ki so Mi kot pionirji pripravili poti v Novi ~as in
so za vas dosegli, osnovali in zgradili, kar se je v seva-
nju vedno znova spreminjalo za svetlobni ~as - kar ima-
te zdaj v Mojem imenu.
Toda ne pozabite: Za megleno steno se {e ne ‘ivi v
Meni! Tam je {e boj med svetlobo in temo. Toda ze-
meljska atmosfera vas {~iti pred temi mo~mi, da bi lah-
ko v miru ‘iveli na Zemlji.
Te Moje besede naj vam povedo in po njih spoznaj-
te, da odre{enje {e ni zaklju~eno v vseh obmo~jih.
Mnogi boste za megleno steno v ni‘jih obmo~jih du{
na{li podobno, kot se je neko~ godilo na Zemlji - to,
kar sem vam tukaj razodel in kar je kot zgodovina za-
pisano v tej knjigi To je Moja Beseda. Za mnoge od
vas bo spet sedanjost, ko boste odlo‘ili zemeljsko oble-
ko in z duhovnim telesom stopili za megleno steno. Za-
kaj, po svoji telesni smrti bi naj pri{li v ta obmo~ja pri-
pravljeni in da pomagate, da bi se uredilo vse, kar {e ne
ustreza Bo‘jemu redu, in razre{i vse, kar je {e vezano.
9. In Jezus je ob{el vsa mesta in vasi, u~il je v shodni-

cah, pridigal evangelij o Bo‘jem kraljestvu in zdravil med
ljudmi sleherno kugo in vse bolezni. (Pog. 24, 9)

Pozdravil sem veliko kug in bolezni - toda “sleherne
kuge in vse bolezni” nisem mogel odpraviti. Kajti veli-
204
ko ljudi je mislilo le na svoje telo. Niso bili pripravljeni
misliti najprej na svojo du{o. Veliko trpe~ih je imelo na
umu re{iti samo svoje zemeljsko telo. Kdor je mislil ta-
ko, ta ni mogel prejeti. Ni dobil niti pomo~i niti oz-
dravljenja - niti za svojo du{o niti za svoje telo. Ker se
v njih in na njih ni ni~ zgodilo, jih je veliko od{lo razo-
~aranih. Govorili so proti Meni, farizejem in pismou-
kom pa pov{e~i. Tudi tako govorjenje razo~aranih je
opogumilo farizeje in {tevilne pismouke, da ukrepajo
proti Meni, Kristusu v Jezusu.
10. Toda ko je videl mno‘ice, Ga je prevzelo so~ut-

je; kajti bili so lenobni in razkropljeni kot ovce, ki ni-
majo pastirja. (Pog. 24, 10)

“So~utje” pomeni sotrpeti: gledal sem njihovo trplje-
nje in njihovo stisko in trpel sem z njimi. Gledati trplje-
nje iz usmiljenja pomeni biti usmiljen in pomagati, kjer
je pomo~ potrebna.
11. Tedaj je rekel Svojim u~encem: “@etev je resni~no

prevelika, a malo je delavcev. Zato prosite Gospoda ‘e-
tve, da po{lje delavcev za svojo ‘etev.”
12. In Njegovi u~enci so Mu prinesli dve majhni ko{a-
ri, polni kruha in sade‘ev, in vr~, poln vode. In Jezus je
205
postavil kruh in sade‘e prednje in prav tako vodo. In vsi
so jedli in pili in nasitili so se.
13. In ~udili so se; kajti za vsakogar je bilo zadosti in
{e ostalo je, in vendar bilo jih je {tiri tiso~. In od{li so od
tam in slavili Boga za vse, kar so sli{ali in videli.
(Pog. 24, 11-13)

Bilo je veliko ljudi, skorajda {tiri tiso~. Vsi so sli{ali
besede Vsemogo~nega po Meni, Jezusu. Bo‘ja beseda
je substanca in mo~. Mnogi so vzeli Bo‘jo besedo kot
nebe{ko hrano iz nebes. Odlo~ili so se, da bodo vsak
dan zau‘ivali ve~ od tega kruha in sade‘ev - kar pome-
ni, da bodo posvetili svoje ‘ivljenje Bogu, zakonu ‘iv-
ljenja. To je sprostilo pozitivne energije.
Vzel sem del teh pozitivnih energij - ki so nastale iz
‘elj in volje mnogih prisotnih, da vsak dan v sebi bolj in
bolj uresni~ujejo duhovni kruh in duhovne sade‘e - in
zgostil sem duhovne energije, ki so postale nato za la~-
no mno‘ico kruh, sadje, voda, pa tudi ribe, glavna hra-
na teh ljudi. Zgostitev duhovne energije je bila manife-
stacija svetlobe iz Bo‘jega Duha. Imela je samo
duhovno ‘ivljenje, tako v kruhu kot tudi v sade‘ih, v
vodi in ribah. Kar se manifestira iz Duha, ni ~ista ma-
terialna snov. V sebi ne nosi zemeljskega ‘ivljenja in
tako tudi ne zemeljske rasti. Manifestirane duhovne
snovi se ne da ubiti.
206
Prisotni ljudje so bili v vzvi{enem nihanju. Pred
sabo so videli polne ko{are, polne posode z vodo, vi-
deli so kruh, sade‘e, vodo in iz ko{ar in posod so je-
mali darove ‘ivljenja - pa vendar se je zgodilo vse v
njih in iz njih. Te darove so zajemali iz sebe, ker so
za to razvili vi{je energije - s svojo dobro voljo, da
posvetijo svoje ‘ivljenje Bogu, zakonu, in v sebi po-
ve~ajo Bo‘je mo~i. Nasitili so se in pote{ili so si ‘ejo.
Ker je bila mno‘ica v vzvi{eni zavesti, sem lahko Jaz,
Kristus v Jezusu, opravil svetlobno manifestacijo.
207
25. POGLAVJE
Govor na Gori, Notranja pot do popolnosti -

Bla‘eni - “Ubogi” - Svoje trpljenje nosi pravilno - Krotkost,
lastnost tistih, ki nesebi~no ljubijo - Deset zapovedi in Govor
na Gori kot pot k resnici in pravi~nosti - Usmiljenje, vrata v
ve~no bit - îste du{e v Bo‘jem Absolutnem zakonu - Miro-
ljubni imajo mir v sebi - Boj pionirjev na ve~ frontah - Cerkve-
ni mo‘je, farizeji, volkovi v ov~jem ko‘uhu - Boji{~e za megle-
no steno - Molite za nerazsvetljene du{e (2-4). Zemeljsko
bogastvo kot dol‘nost in naloga - Napa~no uporabljeno bogas-
tvo ima te‘ke posledice - Svarilo zasmehovalcem - Bogati, ob-
lastniki, krivi preroki, krasnoslovci, navidezni kristjani: orodja
satana (5). Pravi~ni so sol Zemlje, ki razkrijejo krivico (6). Po-
ziv in naro~ilo za prerokinjo in poslanko - Delovanje pionirjev
ob neposrednem {olanju in vodstvu - Novi Jeruzalem (7). Re{i-
tev iz zakona setve in ‘etve s Kristusom, veroizpovedi in dogme
ve‘ejo na zakon padca - Danes vodi Kristus v vso resnico (8).
Krivi in pravi u~itelji (9). Re{itev je samo v veri in uresni~evanju
(10). Kristus spremeni prostovoljno predane grehe (11). O~istiti,
preden nastane te‘ka karma - Navidezni sovra‘nik, tvoje zrcalo (12-
13). Vsakdo prejme, kar je sam posejal - Dajte ljubezen nesebi~no
(14). Osebne ‘elje pripeljejo do vezanosti na ljudi in stvari - “@ivlje-
nje v mlaku‘i” (16). Lete~a semena v du{no njivo tvojega bli‘nje-
ga - Pot o~i{~evanja pionirjev vse do Kraljestva miru (17-18).
208
1. Ko pa je Jezus videl mno‘ico, je od{el na hrib. In ko
je sedel, so pri{li k Njemu dvanajsteri. Dvignil je pogled k
Svojim u~encem in rekel:
2. “Bla‘eni v Duhu so ubogi, kajti njihovo je nebe{ko
kraljestvo. Bla‘eni tisti, ki trpijo, kajti potola‘eni bodo.
Bla‘eni krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko kraljes-
tvo. Bla‘eni tisti, ki so la~ni in ‘ejni pravi~nosti, kajti na-
si~eni bodo.
3. Bla‘eni usmiljeni, kajti dosegli bodo usmiljenje.
Bla‘eni tisti, ki so ~istega srca, ker bodo gledali Boga.
Bla‘eni ustanovitelji miru, kajti imenovali se bodo Bo‘ji
otroci. Bla‘eni tisti, ki jih preganjajo zaradi pravi~ne stva-
ri, kajti njihovo je Bo‘je kraljestvo.
4. Da, bla‘eni ste, ~e vas bodo ljudje sovra‘ili in vas izk-
lju~ili iz svoje skupnosti in vas obrekovali in zani~evali zara-
di Sina ~lovekovega. Veselite se tisti dan in poskakujte od ve-
selja, kajti glej, va{e pla~ilo je veliko v nebesih. Enako so
storili va{i o~etje prerokom. (Pog. 25, 1-4)

Govor na Gori je Notranja pot k Bo‘jemu srcu, ki
vodi do popolnosti.
Bla‘eni bodo gledali Kristusa in z Mano, Kristusom,
bodo krotko in poni‘no posedovali Zemljo. Blagor ti-
stemu, ki v vsem vidi veli~astnost Boga O~eta-Matere!
Za mnoge je postal ‘ivi vzor.
Svoje vodim do spoznanja resnice.
209
Kdor je iz resnice, sli{i Moj glas, ker je resnica, in za-
to tudi sli{i in gleda resnico.
Bla‘eni se ne bojijo in so veseli, ker vidijo in sli{ijo
to, ~esar ne vidijo in ne sli{ijo tisti, ki se {e skrivajo za
svojim ~love{kim jazom in se s skrajnim naporom tru-
dijo, da jih ne bi prepoznali.
Toda bla‘eni vidijo v je~o ~love{kega jaza in prepoz-
najo najskritej{e misli soljudi. Vanjo posvetijo z mo~jo
svoje svetle zavesti in svojemu so~loveku kli~ejo:
“Bla‘eni v Duhu so ubogi, kajti njihovo je nebe{ko
kraljestvo!”
Z besedo “ubogi” ni mi{ljena materialna rev{~ina.
Ta ne prina{a bla‘enosti v Duhu, temve~ predanost
Bogu, iz katere ~lovek izpolnjuje, kar je Bo‘ja volja. To
je notranje bogastvo.
Z besedo “ubogi” so mi{ljeni vsi tisti, ki si ne priza-
devajo za svojo lastnino in ne kopi~ijo dobrin. Njihovo
mi{ljenje in hotenje je namenjeno skupnemu ‘ivljenju,
tako da zakonito upravljajo z dobrinami, ki jih je Bog
podaril vsem. Ne razmi{ljajo in ne hrepenijo po svet-
nem. Slu‘ijo skupni blaginji, roke pa stegujejo k Bogu
in zavestno stopajo po poti k notranjemu ‘ivljenju. Nji-
hov cilj je Bo‘je kraljestvo v njihovi notranjosti, oznanja-
jo ga in ga ho~ejo dati vsem ljudem, ki so dobre volje.
Njihovo notranje bogastvo je ‘ivljenje v Bogu, za Bo-
ga in svoje bli‘nje. @ivijo zapoved “moli in delaj”.
Stremijo k Bo‘jemu Duhu in prejemajo od Boga, kar
za svoje zemeljsko ‘ivljenje potrebujejo in {e ve~. To so
bla‘eni v Bo‘jem Duhu.
210
“Bla‘eni tisti, ki prena{ajo trpljenje, kajti potola‘e-
ni bodo.”
^love{ko trpljenje ni od Boga, trpe~i ga je bodisi
povzro~il sam ali pa je njegova du{a prevzela v kraljes-
tvu du{ del krivde neke du{e brata ali sestre, da jo za-
njo poravna med zemeljskim bivanjem, kajti le tako
lahko gre du{a brata ali sestre v vi{ja obmo~ja notra-
njega ‘ivljenja.
Kdor prena{a svoje trpljenje, ne da bi obdol‘il svoje-
ga bli‘njega, in v trpljenju spozna svoje napake in sla-
bosti, jih ob‘aluje, prosi za odpu{~anje in odpusti, ta bo
dosegel Bo‘je usmiljenje. Kajti Bog, Ve~ni, bi rad tola-
‘il Svoje otroke in jim odvzel, kar ni dobro in zdravo za
njihove du{e. Ko namre~ trpljenje zapusti du{o, ko so
torej zbrisani vzroki, ki so delovali v du{i, pride ~lovek
Bogu bli‘e.
“Prena{aj svoje trpljenje” pomeni: Ne tarnaj zaradi

njega; ne obto‘uj Boga niti svojih bli‘njih. V svojem
trpljenju spoznaj svoje gre{no obna{anje, ki je pripelja-
lo do tega trpljenja.
Ob‘aluj, oprosti in prosi za odpu{~anje in ne stori
ve~ tega, kar si prepoznal kot greh. Takrat Bog potem
lahko zbri{e du{no krivdo in od Njega prejme{ nato
ve~ mo~i, ljubezni in modrosti.
Ko sre~a{ trpe~ega in od trpljenja skru{enega ~love-
ka in te prosi za pomo~, mu stoj ob strani in mu poma-
gaj, kolikor ti je to mogo~e in je dobro za njegovo du-
{o. In ko spozna{, da tvoj bli‘nji pomo~ sprejema
211
hvale‘no in da se z njo izgrajuje, potem mu daj {e ve~,
~e ti je mogo~e.
Toda ti, ki prina{a{ pomo~, stori to nesebi~no. ê
naredi{ to samo zaradi zunanje dol‘nosti, zato ne bo{
prejel duhovnega pla~ila - in tudi du{i trpe~ega in skru-
{enega ~loveka ne bo{ naredil usluge, temve~ samo te-
lesu, vozilu du{e.
“Bla‘eni krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko
kraljestvo.
Krotkost, poni‘nost, ljubezen in dobrota gredo z ro-
ko v roki. Kdor je postal nesebi~na ljubezen, ta je tudi
krotek, poni‘en in dobrotljiv. Napolnjujeta ga modrost
in mo~.
Ljudje v Mojem Duhu, ki nesebi~no ljubijo, bodo
posedovali zemeljsko kraljestvo. O glejte, pot k Bo‘je-
mu srcu je pot v srce nesebi~ne ljubezni. Iz nesebi~ne
ljubezni te~e Bo‘ji mir.
Ljudje, ki potujejo k Bo‘jemu srcu, in ljudje, ki ‘e ‘i-
vijo v Bogu, delujejo za Novi ~as tako, da u~ijo vse volj-
ne ljudi pot k Bogu. Vedno bolj osvajajo Zemljo v Mo-
jem Duhu.
Nesebi~no ljube~i so ti, ki bodo ‘iveli v Bo‘jem kra-
ljestvu na Zemlji, v Kraljestvu miru. Veselite se, ki ‘e
zdaj >@ stopate po poti k Bo‘jemu srcu! Vi ste v
Meni pripravljalci poti in pionirji Novega ~asa. Mnogi
od vas se bodo vrodili v Novi ~as, svetlobno kraljestvo,
in s sabo bodo prinesli izpolnjenost v Bogu, ker ‘e zdaj
stopajo po poti tja. Veselite se in bodite hvale‘ni za
presvetljevanje in o~i{~evanje svoje du{e, potem Me
212
boste namre~ gledali in zavestno boste ‘iveli v Meni in
z Menoj boste.
“Bla‘eni tisti, ki so la~ni in ‘ejni pravi~nosti, kajti
nasi~eni bodo.”
Kdor je la~en in ‘ejen Bo‘je pravi~nosti, je iskalec
resnice, hrepeni po ‘ivljenju v Bogu in z Njim. Nasiti
naj se ga.
Moj brat, Moja sestra, ki hrepeni{ po pravi~nosti, po
‘ivljenju v Bogu in z Bogom, potola‘i se in se dvigni iz
gre{nega ~love{kega jaza! Veseli se, kajti napo~il je ~as,
ko se pribli‘uje Bo‘je kraljestvo ljudem, ki se trudijo
izpolnjevati zapovedi ‘ivljenja.
Glej, Jaz, tvoj Odre{enik, Sem resnica v tebi samem.
V tebi samem torej Sem Jaz pot, resnica in ‘ivljenje.
Resnica je zakon ljubezni in ‘ivljenja. V Desetih za-
povedih, ki so izvle~ki iz vseobsegajo~ega zakona Boga,
najde{ pravila za pot k resnici. Upo{tevaj Deset zapo-
vedi in stopal bo{ vedno bolj po poti Govora na Gori,
kjer so polo‘eni temelji poti do resnice.
Pot do resnice je pot k Bo‘jemu srcu, pot v ve~no
‘ivljenje, ki je nesebi~no ‘ivljenje. Govor na Gori je pot
v Bo‘je kraljestvo, v zakone za Kraljestvo miru Jezusa
Kristusa. ê se poglobi{ vanje in jih izpolni{, pride{ do
Bo‘je modrosti.
Prebral si ‘e, da je delni ‘arek bo‘anske modrosti v
zemeljski obleki >@, da daje Bo‘jo besedo in razla-
ga Bo‘je zakone. Po tem Svojem instrumentu zdaj v
vseh podrobnostih razodevam Govor na Gori in vodim
in spremljam voljne na Notranji poti z nauki in naloga-
213
mi, ki - v kolikor jih uresni~ujejo - vodijo k Bogu, ve~ni
lu~i. Razen tega u~im po Svojem instrumentu Absolut-
ni zakon, zakon ve~nosti.
Spoznaj: Nih~e naj ne bo la~en in ‘ejen pravice. Na-
redi prvi korak v kraljestvo ljubezni tako, da si najprej
pravi~en do samega sebe. Vadi pozitivno ‘ivljenje in
mi{ljenje in postopoma bo{ postal pravi~en ~lovek. Po-
tem bo{ prinesel Bo‘jo pravi~nost v ta svet; in tudi za-
stopal jo bo{, ker izpolnjuje{ Bo‘jo voljo, voljo Gospo-
da, ki izhaja iz Njegove ljubezni in modrosti.
Spoznaj: Blizu je ~as, ko se bo zgodilo, kar je razode-
to. Lev bo le‘al ob jagnjetu, ker so ljudje premagali sa-
mi sebe - z Menoj, svojim Odre{enikom. Tvorili bodo
veliko dru‘ino v Bogu in ‘iveli bodo v enosti z vsemi ‘i-
valmi in vso naravo.
Veselite se, Bo‘je kraljestvo se je zelo pribli‘alo - in
z Bo‘jim kraljestvom tudi Jaz, va{ Odre{enik in prina-
{alec miru, vladar Kraljestva miru, svetovnega kraljes-
tva Jezusa Kristusa.
“Bla‘eni usmiljeni, kajti dosegli bodo usmiljenje.”
Bo‘je usmiljenje ustreza krotkosti in Bo‘ji dobroti in
pomeni za vse du{e vrata v izpolnitev ‘ivljenja. Ljudje,
ki so v svojih du{ah razvili po Meni, Kristusu, ki ‘ivim
v Bogu O~etu-Materi, vseh sedem osnovnih mo~i ‘iv-
ljenja - zakon od reda do usmiljenja - bodo spet kot ~i-
sta duhovna bitja vstopili skozi vrata usmiljenja v nese-
bi~no ljubezen, v Bo‘je kraljestvo, v nebesa in ‘iveli v
miru. Sedma osnovna mo~, usmiljenje, je vrata v ve~no
bit - v Bo‘jem Duhu se imenuje dobrota in krotkost.
214
Vsi ljudje, ki vadijo usmiljenje, bodo postali usmiljeni
in bodo stali ob strani tistim, ki so na poti k usmiljenju.
Spoznajte: Pot do Bo‘jega srca je pot posameznika v
skupnosti somi{ljenikov. Kajti Bog je enost in enost v
Bogu je skupnost v Bogu in z Bogom in z bli‘njim.
Kdor je naredil prve korake do popolnosti, ta bo iz-
polnjeval zapoved enosti: Eden za vse, Kristus - in vsi
za Enega, Kristus.
Govor na Gori je, kot je razodeto, evolucijska pot v
Notranje ‘ivljenje. Vsi tisti, ki so na tej razvojni poti k
Bo‘jemu srcu ‘e nekoliko naprej, pomagajo spet ti-
stim, ki so {ele na za~etku poti. V vseh in nad vsemi
sveti Kristus, Jaz Sem.
“Bla‘eni tisti, ki so ~istega srca, ker bodo gledali Bo-
ga.”
îsto srce je ~ista du{a, ki se je spet zavihtela do absolut-
nega duhovnega bitja po Meni, Kristusu v Bogu O~etu-Ma-
teri.
îste du{e, ki so spet postale bitja nebes, so natan~-
ne podobe ve~nega O~eta in Ve~nega gledajo iz obli~ja
v obli~je. Gledajo, ‘ivijo in obenem zaznavajo zakon
ve~nega O~eta, ker so spet postale duh iz Njegovega
Duha - ve~ni zakon sam.
Dokler morajo ljudje in du{e le prislu{kovati Bo‘je-
mu Duhu v sebi, {e niso duh iz Njegovega Duha, {e ni-
so zakon ljubezni in ‘ivljenje samo.
Kdor pa je spet postal zakon ljubezni in ‘ivljenja, ta
gleda ve~nega O~eta iz obli~ja v obli~je in z Njim ne-
prestano, zavestno komunicira. Gleda tudi Bo‘ji za-
215
kon, ‘ivljenje iz Boga kot celoto, ker je sam ‘ivljenje in
ljubezen in se v tem zakonu giblje. Kdor se giblje v Ab-
solutnem Bo‘jem zakonu - ta ga je tudi docela razvil -
od reda do usmiljenja in temu slu‘i vseh sedem osnov-
nih mo~i neskon~nosti, ker je v absolutni enosti in har-
moniji z vso bitjo.
“Bla‘eni ustanovitelji miru, kajti imenovali se bodo
Bo‘ji otroci.”
Smiselni pomen teh besed je: Bla‘eni so, ki ‘ivijo
mir. Na to Zemljo bodo prinesli resni~ni mir, saj so v
sebi postali miroljubni. So zavestno Bo‘ji otroci.
Veliko Bo‘jih sinov in h~era, ki nosijo v sebi mir in
ga prina{ajo v svet, so utele{ena bitja, ki imajo Bo‘je
naro~ilo in se borijo za Novi ~as, da bo nastalo duhov-
no ~love{tvo, ki ‘ivi v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa,
v svetlem ~asu.
Besede vladarja Kraljestva miru na Zemlji ljudem
Novega ~asa:
Vi ljudje Novega ~asa, v vse svetlej{em nastajajo~em
Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, ki berete to knjigo To
je Moja Beseda, spoznajte, da so se morali Kristusovi
pionirji boriti proti satanskemu na ve~ boji{~ih hkrati,
da bi pomagali pri prodoru napovedanega Bo‘jega kra-
ljestva na Zemlji.
Vi ‘ivite torej v miru, v Meni, Kristusu, va{em bo-
‘anskem bratu, vladarju Kraljestva miru. Toda za me-
gleno steno ‘ivijo in delujejo tiste du{e, ki se niso dale
zajeti Govoru na Gori, poti v Notranje ‘ivljenje, in {e
vedno ‘ivijo v je~i svojega ~love{kega jaza. Kot ljudje
216
niso hotele sli{ati klica popotnikov k Bo‘jemu srcu.
Svoja u{esa in srca so dr‘ali zaprta za resnico in skrivali
so se za ~love{kim jazom, za svojimi predstavami, mne-
nji in teolo{kimi nazori. Tudi v ~asu priprave iz starega
v Novi ~as, svetli ~as, so ostali farizeji, hinavci, prega-
njalci in obrekovalci.
Vedite, lu~ odre{enja sveti v vseh du{ah vse do ~etrte
ravni o~i{~evanja. Tako tudi te du{e niso zgubljene. Za
megleno steno delujejo v Gospodovem imenu {tevilna
~ista duhovna bitja - med njimi tudi veliko Bo‘jih sinov
in h~era, ki so Meni, Kristusu, na Zemlji v razli~nih ze-
meljskih oblekah v raznih obdobjih pripravljali poti v
Kraljestvo miru, ki je postajalo vse svetlej{e. V obmo~-
jih du{ nadaljujejo z nesebi~nim delom za svoje bli‘nje.
Pravi~nim mo‘em in ‘enam, ki so prinesli v ta svet za-
kon ljubezni in ‘ivljenja, je bilo takrat >@ zelo te‘-
ko.
Spoznajte, bratje in sestre, ki ‘ivite zdaj v Bo‘jem
kraljestvu na Zemlji: Kristusovi pionirji Novega ~asa so
se v tistem velikem ~asovnem preobratu iz starega, ma-
terialisti~no obarvanega ~asa v Novi ~as, svetli ~as, upr-
li tudi satanskemu in demonskemu.
“Bla‘eni tisti, ki jih preganjajo zaradi pravi~ne stva-
ri, kajti njihovo je Bo‘je kraljestvo.”
Kaj se je {e zgodilo v takratnem ~asu priprave
>@? Kristusovi pionirji za Novi ~as so bili preganja-
ni zaradi Bo‘jega kraljestva na Zemlji. Farizeji in pi-
smouki, cerkveni mo‘je in vsi tisti, ki so jim bili poslu-
{ni, so jih prezirali in obrekovali. Zavestno so
217
prikazovali resnico v napa~ni lu~i in jo potvarjali. Tisti
pa, ki so se zvesto borili za resnico, so bili zaradi resni-
ce zasmehovani. Ljudje, ki so imeli Mene, Kristusa, sa-
mo na jeziku, a ne v srcih, so pridigali v svojih cerkvah in
tudi izven cerkva proti njim, jih obrekovali in jih diskrimini-
rali. Zmerjali so jih in obto‘evali, da u~ijo krivi nauk.
Navidezni kristjani niso priznavali resni~nih Kristu-
sovih naslednikov za kristjane, ker sami niso ‘iveli, kar
sem jim zapovedal kot Jezus iz Nazareta. Kot v Mojem
~asu Jezusa so sicer pridigali iz svojih biblij in se delali
svete pred ljudmi, ~e{ da verujejo Vame - a vendar so
bili volkovi v ov~jih ko‘uhih. Niso izpolnjevali, kar sem
zapovedal ljudem: da se med seboj nesebi~no ljubijo,
tako, kot jih ljubim Jaz; zato so farizeji in hinavci. In
kdor prezira zapoved ljubezni do sovra‘nikov, ta prezi-
ra Kristusa, ki je Jaz Sem.
Kdor to bere kasneje, ta naj se spominja Kristusovih
pionirjev, ki so pripravili Zemljo in zemeljsko ozra~je za
Novi ~as. Na Zemljo in v njeno ozra~je so prinesli del ve~-
nega sevalnega zakona. Spominjajte se jih v ljubezni, kajti
veliko se jih ne vra~a ve~ v zemeljsko obleko, da bi ‘iveli
in delovali v Kraljestvu miru na Zemlji. Naprej se borijo v
ravneh o~i{~evanja. Borijo se za du{e, da bodo tudi te os-
vobojene svojih grehov in bodo lahko pri{le v veli~astvo,
kar Sem Jaz v O~etu.
Spoznajte: êsar du{e na Zemlji niso o~istile, to vza-
mejo s sabo za megleno steno. Tam morajo spoznati in
poravnati, kar so povzro~ile v zemeljski obleki. Kdor
kot ~lovek ni pri{el do samospoznanja in se ni spokoril,
218
ta kot du{a ‘ivotari za megleno steno, {e naprej tava
kot v sanjah, v katerih je ‘ivel v zemeljski obleki - in
kar je imenoval ‘ivljenje. Mnogi, ki so bili neko~ v ze-
meljski obleki hinavci in farizeji, {e naprej obrekujejo
svoje brate in sestre v obmo~jih du{, jih tudi tam sme-
{ijo, jim oporekajo kr{~anstvo, ker bi radi tako sebe po-
kazali v dobri lu~i. To se bo dogajalo tako dolgo, do-
kler ne bodo - celo v velikem trpljenju in v bole~inah -
spoznali, kaj so povzro~ili in v katerih srcih je Kristus
resni~no vstal.
Po vesoljnem zakonu privla~nosti bo do‘ivela du{a
na svojem du{nem telesu to, kar je povzro~ila svojim
soljudem v zemeljski obleki, a ni o~istila. Du{a v slikah
vidi svoje grehe in hkrati do‘ivi na svojem du{nem te-
lesu trpljenje in muke svojih bli‘njih, ki jim jih je pov-
zro~ila kot ~lovek. Grehi, ki so zdaj v njej aktivni, tako
dolgo u~inkujejo nanjo, dokler du{a ne ob‘aluje iz srca,
ne prosi za odpu{~anje in je voljna odpustiti svojim bli‘-
njim. [ele takrat se spremeni gre{na energija v bo‘jo mo~
in du{a postane svetlej{a in ~istej{a.
Molite za tiste, ki se za megleno steno obna{ajo po-

dobno kot so se neko~ na Zemlji v zemeljski obleki!
Molite, da se spoznajo in se spokorijo. Veliko obreko-
valcev bo moralo v svoji du{i spoznati, do‘iveti in mo-
go~e pretrpeti stisko in trpljenje pionirjev, dokler ne
bodo prepri~ani, da Sem Jaz, Kristus, bil s pionirji, s
Svojimi brati in sestrami, in da Sem zdaj z njimi kot bo-
‘anski brat.
219
Molite, da pravo~asno spoznajo in ob~utijo, da so bi-
li poslu{ni nasprotujo~emu, oblasti‘eljnemu svetu tem-
nih sil! Tema je zlorabila celo Moje ime, da je zapelje-
vala ljudi in pionirjem, Bo‘jim sinovom in h~eram na
Zemlji, ote‘evala delo v Gospodovem vinogradu.
Spoznajte: kdor je sledil Meni, tega svetovnjaki niso
spo{ovali, ker so prezirali tudi Mene kot Jezusa. Ljud-
je, ki so resni~no sledili Nazarencu, so morali v vseh
~asih veliko prenesti in pretrpeti.
Veliko pionirjev Novega ~asa je neustra{no {lo naprej
po Mojih sledeh. Spominjajte se tistih hrabrih mo‘ in
‘ena, ki so se z neomajno vero Vame borili v pravi~-
nem boju za Novi ~as.
Veselite se, vi, ki ‘ivite v Novem ~asu, v Kraljestvu mi-
ru, ki postaja vedno bolj svetlobnosnovno. Povezani ste z
njimi. Mnogi med vami so bili v velikem ~asovnem
preobratu v zemeljski obleki kot pionirji, da dose‘ejo
prodor Bo‘jega kraljestva. Boj in zmaga Zame, Kristu-
sa, sta ostala v va{ih du{ah kot spomin. Mnogi od vas
intuitivno ~utijo, da so v tistem ~asovnem obdobju so-
delovali kot pionirji. ûtijo tudi, da so v tistem ~asu
vzroki u~inkovali vse hitreje in da se je mogo~no dvigo-
valo pozitivno, svetlobni ~as, ~as Kri stusa, v katerem
zdaj spet ‘ivite v obleki finej{e materije.
5. Gorje vam, bogati! Zakaj v tem ‘ivljenju ste dobili

svojo tola‘bo. Gorje vam, ki ste siti, kajti stradali boste.
Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti ‘alovali in jokali bo-
220
ste. Gorje vam, ~e vsi ljudje o vas dobro govorijo, kajti ta-
ko so delali tudi njihovi o~etje s krivimi preroki.
(Pog. 25, 5)

“Gorje vam, bogati! V tem ‘ivljenju ste dobili svojo
tola‘bo.”
Ljudje, ki gledajo na svoje bogastvo kot na svojo last,
so duhovno revni. Mnogim, ki imajo veliko zemeljske-
ga bogastva, je bila ‘e v zibko polo‘ena duhovna nalo-
ga, da naj bodo vzor tistim bogatim, ki se z zakrknje-
nim, nepopustljivim srcem ve‘ejo na svoje bogastvo in
si prizadevajo samo za to, da ga pove~ajo zase. ^lovek,
ki ima veliko zemeljskega bogastva in ki je spoznal, da
je njegovo bogastvo dar, ki ga je prejel od Boga samo
zato, da se vklju~i v veliko celoto za blagor vseh, in tam
z njim zakonito upravlja za vse, uresni~uje zakon ena-
kosti, svobode, enosti in bratstva. Kot nesebi~en daro-
valec prispeva, da revni ne ‘ivijo v pomanjkanju in bo-
gati ne v razko{ju.
Na ta na~in bo postopoma vspostavljeno ravnote‘je,

vi{ji srednji sloj za vse, ki so pripravljeni nesebi~no iz-
polnjevati zakon “moli in delaj”. Tako po~asi raste re-
sni~no ~love{tvo skupnosti, katere ~lani ne zbirajo
osebnega bogastva, temve~ imajo vse za skupno lastni-
no, ki jim jo je dal Bog.
221
ê bogata{ gleda na denar in dobrine kot na svojo
last in ima v svetu zaradi bogastva ugled, bo v nasled-
njem zemeljskem ‘ivljenju - zaradi u~inka njegovih
vzrokov - ‘ivel v revnih de‘elah in tam prosil za kruh,
ki ga je neko~ kot bogata{ odrekal revnim. To traja ta-
ko dolgo, dokler so {e mo‘na tak{na utele{anja.
Du{a tak{nega bogata{a ne bo na{la miru niti v rav-
neh o~i{~evanja. Du{e revne svetlobe, ki so zaradi nje-
ga morale v zemeljski obleki trpeti in stradati, ga bodo
ponovno prepoznale, kot tistega, ki jih je prikraj{al za
to, kar bi jim bilo lahko pomagalo iz zapletov ~love{ke-
ga jaza. Mnogi ga bodo obto‘evali in njegova du{a bo
nato sama ob~utila, kako so ti trpeli in stradali. Zato
lahko doleti du{o, ki je bila v zemeljski obleki kot ~lo-
vek bogata in ugledna, velika stiska; in ta stiska je veli-
ko ve~ja, kot ~e bi morala v zemeljski obleki bera~iti za
kruh.
Spoznajte: Po zakonu Ve~nega pripada vsakomur, ki

nesebi~no izpolnjuje zapoved “moli in delaj”, enako;
kajti Bog daje vsakemu ~loveku, kar potrebuje, in {e
ve~. Toda dokler se vsi ljudje ne bodo dr‘ali te zapove-
di, bodo na Zemlji tako imenovani bogata{i. Njihova
naloga je, da razdelijo nakopi~eno bogastvo in da ‘ivijo
prav tako kot tisti, ki nesebi~no izpolnjujejo zapoved
“moli in delaj”. ê na ta na~in ne mislijo na svoj bla-
gor, pa~ pa na blagor vseh, potem se po~asi obra~a no-
tranje bogastvo vidno navzven in noben ~lovek ne bo
stradal in trpel pomanjkanja.
222
Gorje vam, bogati, ki imate svoj denar in dobrine za
svojo last in pustite svoje bli‘nje delati za vas, da si pove-
~ujete svoje premo‘enje! Povem vam: Ne boste videli
Bo‘jega prestola, ampak boste {e naprej ‘iveli tam, kjer
so Bo‘ja stopala - na Zemlji, vedno znova v zemeljskih
oblekah, dokler je to {e mo‘no. Tudi ~e podpirate socialne
ustanove, sami pa ste {e vedno veliko bolj bogati kot tisti, ki
jih te ustanove podpirajo, ste vseeno poslu{ni satanu ~u-
tov, ki ho~e razlike med revnimi in bogatimi.
Zaradi teh razlik nastajajo oblast in podlo‘ni{tvo,
nevo{~ljivost in sovra{tvo. To pa povzro~a prepire in
vojne. Zato slu‘ijo tisti, ki se oklepajo svojega bogas-
tva, ~eprav ob~asno dobrodelno mislijo, satanu ~utov
in ravnajo proti zakonu ‘ivljenja: proti enakosti, svobo-
di, enosti in bratstvu.
Kdor gleda na denar in dobrine kot na svojo last in
jih kopi~i zase, namesto da dá to materialno energijo v
obtok, ta je po zakonu ‘ivljenja tat, saj je svoje bli‘nje
prikraj{al za del njihove duhovne dedi{~ine. Vse je na-
mre~ energija. Kdor jo ve‘e z “moje in meni”, ravna
proti zakonu, ki je teko~a energija.
“Gorje vam, ki ste siti, kajti stradali boste.”
Bogat, sit ~lovek, ki polni samo “svoje” ka{~e, ima
prazno srce. Pozna samo moje in tvoje. Njegovi ~uti in
misli se vrtijo samo okoli “moje” lastnine, “moje” pose-
sti , “mojega” kruha, “moje” hrane. “Vse to je moje” -
to je njegov svet. Tak{en ~lovek bo neko~ stradal in tr-
pel pomanjkanje, dokler ne bo dojel: Vse je bivanje;
vse pripada Bogu in vsem ljudem, ki se trudijo, da de-
223
lajo Bo‘ja dela: da izpolnjujejo nesebi~no ljubezen in
zakon ‘ivljenja za Zemljo “moli in delaj”.
Ljudje, ki govorijo samo o mojem in tvojem, so ljud-
je z malo svetlobe, ki ‘e v tem utele{enju pripravljajo
nadaljnjo zemeljsko pot ali dolgo potovanje svoje du{e
v kraljestvih du{, in sicer vsakokrat v obleki bera~a.
Du{a, zaslepljena z materialnostjo, se ne zaveda, da

je ‘ejna svetlobe, ker ima malo svetlobe. To posku{a
nasiloma nadomestiti z zunanjimi stvarmi, kot so ze-
meljsko bogastvo, grabe‘ljivost, po‘re{nost, pijan~eva-
nje ali druga po‘elenja in u‘itki. Je nenasitna.
“Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti ‘alovali in joka-

li boste.”
Kdor se svojemu bli‘njemu smeji in ga zasramuje, ta
bo neko~ zelo ‘alosten in bo jokal zaradi samega sebe
- saj ni spoznal tistih, ki jih je zasmehoval in zasramo-
val. Spoznati bo moral, da je kon~no zasmehoval in za-
sramoval sebe samega. Kajti kdor sodi o svojem bli‘-
njem in ga obsoja, ga sme{i, se mu roga in zasramuje,
ta sodi, obsoja, sme{i in sramoti Mene, Kristusa.
Spoznajte: Kdor se pregre{i nad najmanj{im Mojih

bratov, ta prekr{i zakon ‘ivljenja in bo zaradi tega tr-
pel. Obenem pa se je vezal na tiste, ki jih je preziral.
Zato pazite in vadite samopreverjanje. Du{e ne one-
sna‘i to, kar gre v usta, temve~ kar prihaja iz va{ih ust,
to obremenjuje du{o in ~loveka.
224
“Gorje vam, ~e vsi ljudje o vas dobro govorijo, kajti tako
so delali tudi njihovi o~etje s krivimi preroki.”
ê govorite tako, da je to v{e~ va{im soljudem, da
vas nato hvalijo in imate pri njih ugled, ste kot ponare-
jevalci denarja, ki zaradi svojega dobi~ka pla~ujejo s
ponarejenim denarjem.
Podobno je bilo in je tudi s krivimi preroki. Pri lju-
deh so imeli in imajo ugled, ker so jim govorili v{e~no
in ker so ugledni iz ljudstva dr‘ali z njimi, saj so si od
tega obetali osebno prednost in korist.
Spoznajte, ljudje v Kraljestvu miru: V gre{nem svetu
so zemeljski bogata{i in oblastniki tega sveta, cerkveni
vodje in njihovi prista{i obrekovali in preganjali mnoge
pravi~ne preroke in tudi razsvetljene mo‘e in ‘ene, in
mnoge od njih so mu~ili in ubili. V vseh ~asih je satan-
sko uporabljalo za orodje tiste, ki so hoteli zadr‘ati in
pove~ati svoje zemeljsko bogastvo zase, ki so si priza-
devali za oblast, in pa tiste, ki so bili poslu{ni bogatim
in oblastnikom.
To morate vedeti, da razumete, zakaj je stari, gre{ni
svet propadel na grozovit na~in.
Krivi preroki so bili med drugimi tudi tisti, ki so pri-
digali o evangeliju ljubezni, sami pa niso ‘iveli po
njem. Izgubili so tudi vsi tisti, ki so se imenovali “krist-
jani”, a so se v svojem ‘ivljenju obna{ali nekr{~ansko.
Pogosto so jih slavili zaradi njihovega govorni{va in ~i-
slali ter spo{tovali zaradi njihovega bogastva in ugleda.
O glejte, pa vendar so vsi resni~ni preroki in razsvet-
ljeni s~asoma prispevali, da se je kristal Notranjega ‘iv-
225
ljenja s svojimi {tevilnimi fasetami ve~ne resnice vedno
bolj iskril in svetil. Tako se je postopoma na Zemlji
zgradilo Bo‘je kraljestvo.
Vi, dragi bratje in sestre v Kraljestvu miru, pa zdaj
kot dragoceni cvet vzgajajte in negujte, varujte in ohra-
njajte ta popolni, iskre~i in svetle~i se kristal, Notranje
‘ivljenje: To je zakon Bo‘je ljubezni in modrosti, Nje-
gov red, Njegova volja, Njegova modrost, Njegova re-
snost, Njegova dobrota, Njegovo neskon~no ljubezen-
sko sevanje in Njegova krotkost.
6. Vi ste sol Zemlje, kajti vsaka ‘rtev mora biti osolje-

na s soljo, toda ~e je sol izgubila svoj okus, s ~im naj se
soli? Poslej ni za ni~ drugega, kot da se raztrese in pohodi
pod nogami. (Pog. 25, 6)

Pravi~ni so sol Zemlje.
Vedno znova bodo opozarjali na nepravilnosti v tem
svetu in polo‘ili prst na rano greha. Kajti v tem, {e gre-
{nem svetu se je dogajalo in se {e dogaja veliko slabega
- in {tevilni ljudje so postali ‘rtve zaradi evangelija.
Pravi~ne, ki so postali ‘rtve, naj pravi~ni mo‘je in ‘e-
ne rehabilitirajo, kajti vse naj se razkrije s soljo Zemlje.
Zdaj, v ~asu preloma iz starega, gre{nega sveta v Novi
~as, svetli ~as, bodo pravi~ni razkrili krivice, in omogo-
226
~ili da postanejo vidne. Tako bodo tisti, ki so krivice
storili, te spoznali in se spokorili.
Toda varujte se, vi pravi~ni, ki ste sol Zemlje, da ne
izgubi okusa, da torej ostanete pravi~ni in se ne daste
zapeljati. Kajti, kdo neki naj prinese v ta svet pravi~-
nost in kdo naj opozarja na nepravilnosti in grehe, ki
so jih delali ljudje? To so lahko samo tisti, ki poznajo
Moje ime in so vne{eni v knjigo Jagnjeta.
Kdor ni ve~ sol Zemlje, zaide med tiste, ki so Moje
ime zlorabili in ga zlorabljajo v svoje namene in so pre-
ganjali pravi~ne, jih obrekovali in ubijali.
Ko sol Zemlje zgubi okus in ~lovek prezira svoje
bli‘nje, podle‘e svojim lastnim vzrokom. Re~eno sliko-
vito: pohodil bo samega sebe. Njegovi neporavnani
vzroki prikli~ejo nato bolezni, hiranje in trpljenje. Te-
ma~na du{a bo trpela in ob~utila na svojem lastnem
du{nem telesu to, kar je povzro~ila svojemu bli‘njemu.
7. Vi ste Lu~ sveta. Mesto, ki je zgrajeno na hribu, ne

more ostati skrito. Ne pri‘ge se sve~a, da se postavi pod
mernik, temve~ na sve~nik, da daje svetlobo vsem, ki so v
hi{i. Tako naj sveti va{a lu~ pred ljudmi, da lahko vidijo
va{a dobra dela in ~astijo va{ega O~eta v nebesih.
(Pog. 25, 7)

Jaz Sem Lu~ sveta.
227
Po Mojih zvestih, po mo‘eh in ‘enah, ki izpolnjujejo
voljo Ve~nega, seva zdaj mo~neje v ta svet.
Svojo lu~ sem postavil na svetilnik Bo‘je modrosti in
pravi~nosti, da bi svetila vsem, ki so dobre volje.
Za vas, Moji bratje in sestre v Kraljestvu miru Jezusa
Kristusa, je pomembno, da veste: V utele{enem del-
nem ‘arku bo‘anske modrosti sem postopoma raz-
plamtel Svojo lu~. Poklical sem ~love{kega otroka, v
katerem je bilo utele{eno ‘ensko na~elo keruba bo‘an-
ske modrosti, in mu sporo~il njegovo duhovno nalogo, ki
se je nato vedno bolj razodevala v njegovi du{i.
Vedite, ko za~ne duhovno naro~ilo utripati v utele-
{eni du{i, ho~e zakon, da se ~loveka na to opozori in
vpra{a, ali sprejme to, kar je aktivno v njegovi du{i.
^love{ki otrok je potrjeval smiselno: Ve~ni, Tvoja
dekla sem, naj se mi zgodi po Tvoji volji.
Nato se je za~elo zanjo veliko, vseobsegajo~e duhov-
no naro~ilo, da je Moja prerokinja in poslanka za celo
Zemljo. Vedno svetlej{a in mo~nej{a je postajala Moja
lu~ v njeni du{i, dokler ni povsem presvetlila ~loveka.
Ko se je za dajanje Moje Svete, ve~ne besede okrepil
tudi ~lovek, sem jo poslal v ta svet: Moj Duh jo je vodil
in obiskala je de‘ele in mesta na raznih kontinentih. Po
njej sem dajal Svojo Sveto besedo v ne{tetih razodetjih.
V mnogih fasetah ve~ne resnice je sevala Moja svetloba
v ta svet, na to Zemljo. Ta je modrost iz Boga.
Moja lu~ je v velikem ~asovnem preobratu vnemala
vedno ve~ src. Ljudje so spoznali ve~no resnico v Mojih
besedah. Vedno ve~ ljudi je {lo po Notranji poti in
228
sprejeli so dar ‘ivljenja, nauke in lekcije iz ve~ne resni-
ce, da se pribli‘ajo Bogu, ve~ni biti.
Veliko mo‘ in ‘ena je postalo Meni zvestih, zakaj iz-
polnjevali so Bo‘jo voljo. Pobratili so se v Mojem Du-
hu in postali so pionirji Novega ~asa, in ustvarili so te-
melje Bo‘jega kraljestva na Zemlji in za~eli graditi na
njih.
Vedno ve~ ljudi je iskalo lu~. Na poti v Notranje ‘iv-
ljenje so z Mojo lu~jo razplamteli svoj notranji plamen
in se zdru‘ili s pionirji, da bi sodelovali za Novi ~as.
Spoznajte nadalje: Iz globokih naukov, ki sem jih
dal po inkarnirani bo‘anski modrosti, so spoznali ve~ne
zakone in ostajali so bolj in bolj v Bo‘ji pravi~nosti.
Pionirji so morali v vseh ~asih pretrpeti nekaj pora-
zov. Toda v vsakem porazu so spoznali lastno slabost
in nato so jo premagali z Menoj, Kristusom. Ob‘alo-
vali so svoje nasprotujo~e obna{anje, slavili in ~astili
so Boga zaradi Njegovega neumornega vodstva - tudi
v svojih porazih. Tako so se mo‘je in ‘ene utrdili v
Meni, Kristusu.
Zmag v Meni, Kristusu, niso imeli za svoje zmage.
Zahvalili so se, hvalili in slavili so ve~no ime in veselili
so se, da je Ve~ni po Meni in Jaz po njih in z njimi lah-
ko storil to, kar je bilo treba storiti za svetlobni ~as, v
katerem vi zdaj ‘ivite.
Z uresni~evanjem ve~nih zakonov so se Mi zvesti
mo‘je in ‘ene vedno bolj pribli‘evali in zavedali so se
Mojega vodstva. Po utele{enem delnem ‘arku bo‘an-
ske modrosti sva se Ve~ni, Bog, O~e vseh nas, in Jaz,
229
Kristus, pogovarjala z njimi. Pionirje sva vedno znova
opominjala, da naj odlo‘ijo svoje {e obstoje~e napake.
Obenem pa sva jih Moj O~e in Jaz, Kristus, vodila do
samospoznanja, tako da sva jih vedno takoj opozorila -
v skladu z zakonom svobodne volje - br‘ ko so prekr{ili
ve~ni zakon. Pojasnila sva jim, kako lahko svoje napake
spet poravnajo. Ve~ni in Jaz, Kristus, sva se razodevala
o vseh bistvenih vpra{anjih in situacijah, in privedla sva
jih do zakonitega odgovora in re{itve. Takoj so o~istili,
kar je bilo na vrsti, in so lahko odpravili, kar ni ustreza-
lo ve~nemu zakonu.
âs pionirjev je bil veliki ~as, kajti pionirji so se po-
govarajali z Bogom, ki se jim je razodeval po veliki lu~i
bo‘anske modrosti. Ta globoka povezanost z Bogom
O~etom-Materjo in z Menoj, njihovim Odre{enikom in
bo‘anskim bratom, jih je okrepila v notranjosti. Vedno
bolj sta jih napolnjevali ljubezen in modrost.
Kar razodevam tukaj v tej knjigi, To je Moja Beseda,
se je dogajalo v evolucijskem procesu v ve~ generaci-
jah. Prvi pionirji za Novi ~as {e niso prepoznali velike
lu~i, ki je ‘ivela med njimi, ker je bil utele{eni delni ‘a-
rek bo‘anske modrosti kot sestra med brati in sestra-
mi, ne da bi vzbujala pozornosti. To enostavno bratstvo
in sestrinstvo, ki je izviralo iz velike poni‘nosti in spo-
{tovanja do Boga, je tudi med nekaterimi pionirji nato
doseglo pristno bratstvo in sestrinstvo. Zanje je bila
vzvi{ena nosilka lu~i sestra, ki jim je lahko svetovala v
vsaki ‘ivljenjski situaciji, saj je bilo njeno duhovno telo
eno z Bogom, ‘ivljenjem.
230
Spoznajte, ki ‘ivite v Novem ~asu: Vse to - in {e ve-
liko ve~, kar ni zapisano - se je moralo zgoditi, da je
lahko Moja lu~ svetila v tem svetu vedno mo~neje. Mo-
go~no je presvetljevala ~asovni preobrat in po Mojih
zvestih pripravila Novi ~as.
Pionirji v Meni so bili duhovna bojna ~eta, ki se je
bojevala po zakonu ‘ivljenja, ljubezni in svobodne volje.
Po sklenitvi zaveze z Bogom, Ve~nim, so ‘iveli in de-
lovali iz Osrednje pralu~i Zavezne skupnosti Novi Je-
ruzalem v nastajajo~em Novem Izraelu. Iz Zavezne
skupnosti Novi Jeruzalem je v naslednjih generacijah
nastalo na vedno bolj prefinjeni materiji Zemlje mo-
go~no mesto Jeruzalem.
Mesto Novi Jeruzalem, ki je zgrajeno na gri~ih, ne
more ostati skrito. Sveti in sije kot Osrednja pralu~ za
vso Zemljo.
Iz mesta, ki je zgrajeno na gri~ih, iz Novega Jeruza-
lema, prihajajo spodbude za celotno svetovno Kraljes-
tvo Jezusa Kristusa. Mesto Novi Jeruzalem je osrednje
preklopno mesto za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
Tako je bilo razodeto - in tako je.
8. Ne mislite, da sem pri{el razveljavit zakon ali prero-

ke; nisem pri{el razveljavljat, ampak izpolnit. Zakaj re-
sni~no, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja,
ne bo pre{la ne najmanj{a ~rka ne pikica zakona in pre-
rokov, dokler se vse ne izpolni. Toda glej, tukaj je ve~ji
231
kot Mojzes, in ta vam bo dal vi{ji zakon, celo popolni za-
kon, in po tem zakonu bi se morali ravnati. (Pog. 25, 8)

Kot Jezus iz Nazareta sem u~il mo‘e in ‘ene, ki so
Mi sledili, in vse, ki so Me poslu{ali, dele iz popolnega
zakona, Absolutnega zakona. Razlo‘il sem jim tudi, da
Absolutni zakon ljubezni sveti v zakon setve in ‘etve,
ker je Duh povsod navzo~ in u~inkuje tudi v zakonu se-
tve in ‘etve, zakonu padca.
Po Meni kot Jezusu iz Nazareta, utele{enem Kristu-
su, in po vseh nadaljnjih resni~nih Bo‘jih prerokih je
Ve~ni pojasnjeval in opominjal Svoje otroke v nepo-
polnih ravneh, da je zakon padca, zakon setve in ‘etve,
neprestano aktiven. Kdor se pravo~asno ne zave in se
ne spreobrne, ta bo svoje vzroke moral pretrpeti kot
u~inke. Ve~ni si je in si prizadeva, da tudi v dana{njem
~asu >@ privede svoje ~love{ke otroke in vse du{e
do Svojega srca, do zakona ve~ne ljubezni, preden pri-
de nadnje ‘etev - u~inki vzrokov, ki so jih sami povzro-
~ili. Ve~ni jih je vodil in jih vodi po Meni, Kristusu, do
samospoznanja. Dal jim je in jim daje mo~, da o~istijo,
kar so spoznali in spoznajo kot grehe in napake.
Kristus, ki je Jaz Sem, sem pri{el na to Zemljo, v ta
svet, v Jezusu iz Nazareta, da u~im ljudi kot Sin ~love-
kov ve~ne zakone in sem jim vzgled, da bi spoznali pot
do ve~nega O~eta in izpolnjevali Njegov zakon - da bi
232
se lahko spet vrnili v ve~na bivali{~a, ki jih ima priprav-
ljena za vse Svoje otroke.
Ljudje, ki so Mi med Mojim zemeljskim ~asom sledi-
li in so uresni~evali ve~ne zakone, so bili Moji resni~ni
nasledniki.
V naslednjih generacijah je obstajalo nato kr{~ans-
tvo in navidezno kr{~anstvo: resni~ni nasledniki, ki so
prostovoljno sledili Meni, Kristusu, tako da so izpol-
njevali zakone Govora na Gori in navidezni kristjani, ki
so samo govorili o Meni, Kristusu, a so protizakonito
ravnali. Razen tega je obstajalo {e tako imenovano pri-
silno nasledni{tvo: Nastalo je iz prisilnega pokristjanje-
vanja mno‘ic, s strani cerkve.
Spoznajte: V ve~nem zakonu ni nobene prisile. Bog,
Ve~ni, je dal vsem svojim otrokom svobodno voljo.
Kdor se svobodno odlo~i, dobi s svobodno odlo~itvijo
mo~ za to, kar oblikuje resni~no kr{~anstvo: enakost,
svobodo, enost, bratstvo in pravi~nost. Vse prisile pri-
dejo iz zakona setve in ‘etve, ki se imenuje tudi zakon
padca. Svojo duhovno pot lahko ~lovek izbere svobod-
no. ^loveku je omogo~eno, da si svobodno izbira svojo
duhovno pot. Jaz, Kristus, sem ponujal in ponujam pot
k Bo‘jemu srcu, toda nikogar, nobenega ~loveka ne si-
lim, da stopa po njej. Kdor svoje bli‘nje sili, ‘ivi sam
pod prisilo zakona padca in utele{a misel padca.
Nekatere tako imenovane kr{~anske veroizpovedi si-
lijo svoje vernike h krstu z vodo. @e majhni otroci, ki {e
niso razvili svoje svobodne volje in se zato tudi ne mo-
rejo sami odlo~ati, postanejo z vodnim krstom prisilno
233
~lani cerkve in so tako ‘e pripravljeni za obiskovanje
ostalih ritualov.
To je poseg v svobodno voljo posameznika, takoreko~
nasilno pokristjanjevanje. To so poteki v zakonu padca.
Ljudje, ki Mene, Kristusa, ne sprejmejo prostovoljno
iz najglobljega notranjega prepri~anja, pogosto zelo
te‘ko na pravi na~in razumejo in sprejmejo Deset za-
povedi, izvle~ke iz ve~nega zakona, ker so le-te spodri-
nili pozunanjenja, dogmati~ne oblike, obredi, obi~aji in
kulti. V veroizpovedih so postala ta pozunanjenja bis-
tvena; vendar nimajo ni~esar skupnega z notranjim kr{-
~anstvom, z Notranjo vero. Delno izvirajo neposredno
iz ~asa mnogobo{tva in malikovalstva in s tem z ob-
mo~ja ravni padca.
[ele ko se ljudje prostovoljno odre~ejo vsiljenim
dogmam in okorelim oblikam, obredom in kultom in
tudi svojim lastnim predstavam o Bogu, so lahko po~a-
si vodeni v svojo notranjost, do svojega resnin~nega
bitja. Tam, v svoji notranji biti se najdejo kot resni~no
bitje v Bogu in kot prebivalci Bo‘jega kraljestva, ki je v
notranjosti vsakega ~loveka. To Notranje ‘ivljenje je
resni~na vera, Notranja religija.
Spoznajte: Ve~ni, vseobsegajo~i, univerzalni zakon,
zakon nebes, je neizpodbiten. Je zakon vse ~iste biti. S
padcem je nastal zakon setve in ‘etve; razre{i ga lahko
samo uresni~evanje ve~nih zakonov. Vendar se ga ne
da obiti. Zakon setve in ‘etve u~inkuje v vsaki du{i ta-
ko dolgo, dokler grehi niso prepoznani, o~i{~eni, spo-
korjeni in predani Meni, Kristusu Bogu. Takrat prene-
234
ha delovati v du{i zakon padca. Takrat je du{a v glav-
nem re{ena svoje ne~istosti. Spet postane ~isto bitje v
Bogu, ki ‘ivi Absolutni zakon, saj spet te‘i k absolut-
nemu, vseobvladujo~emu zakonu ljubezni in ‘ivljenja.
Zakon setve in ‘etve je veljaven toliko ~asa, dokler
vse nasprotno ni poravnano in spremenjeno v pozitiv-
no energijo in vsako bitje spet ‘ivi v Bogu, iz katerega
je iz{lo. Kot se bodo bitja iz Boga spet vrnila k Bo‘je-
mu srcu, v Absolutni zakon, tako se bodo vse ravni
o~i{~evanja - vse delno materialne in materialne ravni,
vklju~no z Zemljo - spremenile v kozmi~no energijo in
ponovno zanihale v Absolutnem zakonu. Tedaj preneha
delovati zakon padca in Bo‘ja ljubezen je zavestno v vsej
biti, v vsakem bitju in vse obvladuje.
Ve~nemu zakonu, ki so ga prinesli resni~ni preroki
pred Menoj in po Meni, in katerega vzor sem bil Jaz
kot Jezus iz Nazareta, ne bo odvzeta niti “pikica”.
ê je re~eno “niti najmanj{a ~rka”, potem je s tem
mi{ljen posamezen vidik ve~ne resnice, ne pa ~love{-
ke ~rke in besede kot take. ^love{ke besede so pogo-
sto samo simboli, ki skrivajo dno du{e. [ele ko se zna
~lovek v‘iveti v simboli~no govorico, spozna resnico
in smisel ‘ivljenja, skrit globoko v ~love{kih besedah.
“Vi{ji zakon” je korak v popolni zakon. U~ijo se ga

skoraj popolnoma o~i{~ena bitja, ki prihajajo z Zemlje
in ravni du{, v pripravljalnih ravneh, ki so pred nebe{-
kimi vrati. Vi{ji zakon je zadnja u~na stopnica pred ne-
be{kimi vrati. Skoraj ~istemu bitju poka‘e, kako v du-
235
hovnem telesu spet aktivira zakonito sevanje, da ga bo
lahko spet uporabljal v neskon~nosti.
Kot Jezus iz Nazareta sem u~il dele popolnega zako-
na, Absolutnega zakona. Celotna resnica je morala os-
tati takratnim ljudem {e prikrita, ker so se {e preve~
naslanjali in usmerjali na mnogobo{tvo in razne verske
smeri takratnega ~asa. Zato sem rekel smiselno: Ko bo
pri{el ~as, vas bom Jaz, Duh resnice, vodil v vso resnico.
Na gri~u Golgota - to pomeni: mesto lobanj - so Me
Rimljani kri‘ali, ker Me judovski narod ni sprejel in
priznal za Mesijo. êprav sem po jordanski dolini po
dolgem in po~ez pridigal, u~il, zdravil in dal veliko zna-
menj Svojega bo‘anstva, je ostal trdovraten judovski
narod poslu{en templjarjem in je zato sokriv smrti Je-
zusa iz Nazareta.
Z besedama, ki se smiselno glasita “dopolnjeno je”, so
{le v vse obremenjene in padle du{e odre{ilne iskre. Ta-
ko sem postal in sem Odre{enik vseh ljudi in du{.
Kot Bo‘ji Kristus sem deloval in delujem naprej. V
vseh generacijah do dana{njega ~asa >@ sem se ra-
zodeval in se razodevam po resni~nih Bo‘jih instru-
mentih, po ljudeh, ki imajo skoraj o~i{~eno du{o.
V tem mogo~nem ~asovnem preobratu, ko se ljudem
vse bolj pribli‘uje svetlobni ~as, u~im ve~ni zakon v
vseh njegovih fasetah in vse ve~ ljudi stopa po poti v
notranjost k Bo‘ji ljubezni.
Zdaj je pri{el ~as, ki sem ga naznanil kot Jezus iz
Nazareta: “Danes {e ne morete nositi, dojeti torej, ko
pa bo pri{el Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico.”
236
Zdaj Sem Jaz v Duhu med Svojimi, zvestimi popotniki k
ve~ni biti, k zavesti Mojega O~eta, in u~im jih Absolutni,
ve~ni zakon, da ga bodo izpolnjevali tudi tisti, ki bodo ‘iveli
v Kraljestvu miru, in tako ‘iveli v Meni in Jaz po njih.
Moje besede so ‘ivljenje, so ve~ni zakon. Ohranjene
bodo ostale v popotnikih k ve~nemu zakonu in tudi
{tevilnih pisnih zapiskih - tako tudi v tej knjigi za Kra-
ljestvo miru Jezusa Kristusa.
Spoznajte: Samo ve~ni zakon ljubezni osvobaja ~lo-
veka - ne zakon setve in ‘etve. Le-ta mu prina{a samo
trpljenje, bolezen, stisko in hiranje.
9. Kdor zdaj prelomi samo eno izmed teh zapovedi, ki

jih bo On dal, in u~i ljudi, da naj storijo enako, bo naj-
manj{i v nebe{kem kraljestvu. Kdor pa jih izpolnjuje in
u~i, ta bo velik v nebe{kem kraljestvu. (Pog. 25, 9)

Deset zapovedi, ki jih je dal Bog Svojim ~love{kim
otrokom po Mojzesu, so izvle~ki iz ve~nega zakona ‘iv-
ljenja in ljubezni. Kdor kr{i te zapovedi, svoje soljudi
samo pou~uje, sam pa jih ne izpolnjuje, ta je krivi u~i-
telj. Gre{i proti Svetemu Duhu. To je najve~ji greh. Ta
ponarejevalec uporablja Bo‘jo ljubezen, zakon ‘ivlje-
nja, v svoje namene. Tako zlorablja ve~ni zakon. Vsaka
zloraba je rop; in vsakega roparja preganjajo in {~uvajo
njegova lastna dejanja, njegovi lastni vzroki ga prej ko
237
slej dohitijo in predajo. Bog je namre~ pravi~en Bog;
po Njem se vse razodene, tako dobro kakor tudi manj
dobro in zlo.
Kdor pa izpolnjuje zakon ljubezni in ‘ivljenja, to po-
meni ‘ivi v vsakdanjem ‘ivljenju in u~i ljudi to, kar je
sam uresni~il, ta je resni~ni duhovni u~itelj. Ljudem
daje kruh nebes in z njim bo nasitil mnoge. Kdor daje iz
lastne izpolnitve, ta je napolnjen z Bo‘jo modrostjo in
mo~jo in ko bo pri{el ~as, bo svetil kot zvezda na nebu.
Kajti z Bogom izpolnjen ~lovek zajema iz toka zveli~anja in da-
je nesebi~no tistim, ki so la~ni in ‘ejni pravice.
Spoznajte: Po teh pravi~nih mo‘eh in ‘enah prihaja
v ta svet ve~ni zakon ljubezni in ‘ivljenja. Kdor torej iz-
polnjuje ve~ni zakon in ga u~i, bo velik v nebe{kem kra-
ljestvu; to pomeni: v nebesih bo dobil bogato pla~ilo.
10. Resni~no, tisti, ki verujejo in so poslu{ni, bodo re-

{ili svoje du{e, tisti pa, ki niso poslu{ni jih bodo zgubili.
Kajti, povem vam: ê va{a pravi~nost ni ve~ja kot pravi~-
nost pismoukov in farizejev, ne boste pri{li v nebe{ko kra-
ljestvo. (Pog. 25, 10)

Izjava “... tisti, ki verujejo in so poslu{ni, bodo re{ili
svoje du{e, tisti pa, ki niso poslu{ni, jih bodo zgubili”
pomeni: Kdor veruje in izpolnjuje Bo‘je zakone, bo re-
{il svojo du{o iz kolesa ponovnih rojstev. Sicer ga tako
238
dolgo vle~e v meso, dokler se ni spokoril za vse, kar ga
je vedno znova vleklo v utele{enja.
Spoznajte: Ne zado{~a zgolj vera v zakon ‘ivljenja.
Le vera v ‘ivljenje in uresni~evanje zakonov ‘ivljenja
vodita ~loveka in du{o iz kolesa ponovnih rojstev.
Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, ta izda Boga in
proda svojo du{o temi. S tem prekrije lu~ svoje du{e,
svoje resni~no ‘ivljenje. Tak ~lovek ‘ivi nato v grehu in
du{a spi v tem svetu. Zakon utele{anja, kolo ponovne-
ga rojevanja, ki vle~e du{o v utele{enje, bo {e veliko ~a-
sa u~inkoval, da utele{ena du{a spozna, da ni od tega
sveta, temve~ da je v zemeljski obleki, da odlo‘i, kar je
~love{ko in odkrije, kar je bo‘ansko: svoje resni~no,
ve~no ‘ivljenje.
Ne razlagajo vsi, ki poznajo pisna znamenja, njihove-
ga pomena le po ~rkah, ampak po smislu. Zato naj se
glasi: ê va{a pravi~nost ni ve~ja kot pravi~nost {tevil-
nih pismoukov, ki trdijo, da so pravi~ni, in u~ijo Moj
zakon, vendar ga sami ne izpolnjujejo, potem ne boste
pri{li v nebe{ko kraljestvo.
Zato se ne ve‘ite na ~love{ka mnenja in nazore. Ure-
sni~ite, kar ste spoznali iz zakona ‘ivljenja; potem
spoznate nadaljnje korake do vi{jih zakonitosti.
Spoznajte: Bo‘ja pravi~nost je Bo‘ja ljubezen in mo-
drost. Kdor je ne razvije v sebi, ta je tudi ne iz‘areva,
tudi ne gleda globine ve~ne biti in ne doume svojega
resni~nega ‘ivljenja. Njegovo zemeljsko ‘ivljenje je ‘i-
votarjenje. @ivotari mimo resni~nega ‘ivljenja. Tako v
tem kot tudi v onstranskem ‘ivljenju je duhovno mrtev.
239
Ne v tem zemeljskem bivanju ne v onstranskem ‘ivlje-
nju se ne znajde prav, ker ni ‘ivel po zakonih ‘ivljenja.
Ni moder, posreduje le svoje nakopi~eno znanje. Tako
postane prista{ greha in nazadnje gre{nik. Ravna proti
ve~nemu zakonu in tako pada vedno globlje v zakon
setve in ‘etve.
11. Zato, ~e daruje{ svoj dar na oltarju in se spomni{,

da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltar-
jem in pojdi prej tja in se spravi s svojim bratom, nato pa
pridi in daruj svoj dar. (Pog. 25, 11)

“... ~e daruje{ svoj dar na oltarju in se spomni{, da
ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar pred oltar-
jem in pojdi prej tja in se spravi s svojim bratom, nato
pa pridi in daruj svoj dar” pomeni: ê ho~e{ posvetiti
svoje ‘ivljenje Meni, Kristusu, in Mi ho~e{ predati svo-
je napake in grehe, spozna{ pa, da se s svojim bli‘njim
{e nisi spravil, potem naj oble‘i greh najprej pred no-
tranjim oltarjem. Pojdi k svojemu bli‘njemu in se spra-
vi z njim. ê potem no~e{ ve~ storiti kaj takega, kar je
pripeljalo do greha, potem polo‘i svoj greh na oltar.
Oltar je v notranjosti tvojega sveti{~a iz mesa in kosti.
Duh ljubezni in ‘ivljenja spremeni nato greh v mo~ in
‘ivljenje. Kar namre~ prostovoljno, brez prisile preda{
240
Meni in torej ne stori{ ve~ podobnega ali enakega, tega
se re{i{. Tvoja du{a prejme nato ve~ lu~i iz Mene.
Pazite na naslednjo zakonitost: ê ste gre{ili proti
svojemu bli‘njemu samo v mislih, z neprijaznimi, ne-
vo{~ljivimi, ma{~evalnimi, ljubosumnimi ali sovra‘nimi
mislimi, potem ne pojdite k njemu in ne govorite z
njim o tem. Va{ bli‘nji, vedite, ne pozna sveta va{ih mi-
sli. ê mu ga razodenete z besedami, bo razmi{ljal o
njem. Pridite samo k Meni, Kristusu, ki Sem v va{i no-
tranjosti in ob‘alujte svoje misli, obenem pa po{iljajte
du{i svojega bli‘njega pozitivne, nesebi~ne misli, misli
pro{enj za odpu{~anje in misli notranje povezanosti.
Tedaj Jaz razre{im, kar je bilo povzro~enega v mislih.
In ~e potem ne mislite ve~ enakega ali podobnega, vam
je ‘e odpu{~eno.
Spoznajte: ê s svojim bli‘njim govorite o svojih ~lo-
ve{kih mislih, lahko v dolo~enih okoli{~inah v njem
dvignete ~love{ko, ki se je ravnokar hotelo spremeniti.
Spet bi lahko privrelo na dan. Va{ bli‘nji za~ne spet
negativno misliti in govoriti in se na novo obremeni.
Zakon pravi: Ne obremeni se samo tisti, ki je spet za~el
negativno misliti zaradi va{ega napa~nega obna{anja,
ampak se obremenite tudi vi, ker ste izgovorili svoje
misli in ste z njimi spodbudili v svojem bli‘njem ~love{-
ko, ki se je ‘e spreminjalo.
ê pa pride iz va{ih ust nezakonito, tako da svojega
bli‘njega obto‘ujete, ga zmerjate in o njem slabo govo-
rite, ~eprav to sli{i od drugega ali tretjega, pojdite k
njemu in ga prosite za odpu{~anje. ê vam je odpustil,
241
potem vam je odpustil tudi ve~ni nebe{ki O~e v Meni,
Kristusu. ê vam pa ni odpustil, potem vam tudi va{
nebe{ki O~e v Meni, Kristusu, ne bo mogel odpustiti.
Toda ljubezen Boga O~eta-Matere se bo bolj in bolj
dotikala zakrnelega srca, da se ~lovek hitreje ovede in
vam odpusti, tako da vam lahko odpusti tudi Bog v
Meni, Kristusu, in bo tako vse zbrisano in spremenje-
no, kar je bilo neko~ nasprotno.
Pazite se svojega lastnega jezika! Kajti kar gre neza-
konitega iz va{ih ust, lahko povzro~i va{emu bli‘njemu
in vam samim veliko ve~jo {kodo kot va{e misli, ki jih
pravo~asno spoznate, predno za~no u~inkovati in jih
predate Meni, Kristusu v sebi.
Spoznajte nadaljnjo zakonitost: misli ne vidite in ne
sli{ite - pa vendar so tu. Nihajo v atmosferi, in kdor mi-
sli enako ali podobno, nanj lahko vplivajo. ê jih pra-
vo~asno predate Meni, so odpravljene, ~e jih ni du{a
va{ega bli‘njega ‘e zaznala v sebi. Potem boste tako
vodeni, da boste ~loveku, o katerem ste mislili negativ-
no, lahko storili dobro. In ~e boste delali nesebi~no do-
bro, ne da bi izgovorili svoje nekdanje misli, potem bo
v du{i tistega, o katerem ste nasprotno mislili, izbrisa-
no to, kar je ‘e sprejel v svojo du{o. Potem je zbrisano
tudi v vas, kar je iz‘arevala njegova du{a.
12. Kar najhitreje se spravi s svojim nasprotnikom,

dokler si {e na poti z njim, da te le-ta ne bo enkrat izro~il
sodniku, sodnik biri~u, in ti ne bo{ prej ven pri{el, dokler
nisi pla~al zadnjega beli~a.
242
13. Sli{ali ste, da je re~eno: Ljubi svojega bli‘njega in
sovra‘i svojega sovra‘nika. Jaz pa pravim tistim, ki sli{ite:
Ljubite svoje sovra‘nike, delajte dobro tistim, ki vas so-
vra‘ijo. (Pog. 25, 12-13)

“Kar najhireje se spravi s svojim nasprotnikom, do-
kler si {e na poti z njim” pomeni: ne odlagaj greha, ki
si ga storil nad svojim bli‘njim! O~isti, kolikor se da hi-
tro, kajti {e je s tabo na ‘ivljenjski poti v zemeljskem
bivanju. Ko njegova du{a odide z Zemlje, bo{ moral
mogo~e ~akati, da se lahko spet sre~ata in ga bo{ lahko
prosil za odpu{~anje.
Spoznajte: Sodnik je zakon setve in ‘etve. Ko za~ne
le-ta delovati, ~lovek tako dolgo ne bo pri{el iz njega,
dokler ne pla~a “zadnjega beli~a” - dokler ni vse popla-
~ano, kar je povzro~il in ni pravo~asno ob‘aloval.
Zato izkoristite prilo‘nost in prosite svojega bli‘nje-
ga za odpu{~anje in mu odpustite, dokler ste {e z njim
na poti po tej Zemlji in se greh {e ni pogreznil v du{o
in je postal vzrok. Kdor ne odpusti in ne prosi za od-
pu{~anje, ta mora prena{ati u~inke, “dokler ne pla~a
zadnjega beli~a”.
Pobotajte se torej s svojim bli‘njim kar se da hitro.
Ko vzroki - na primer prepir, nevo{~ljivost ali zavist -
‘e po‘enejo korenine v va{i du{i in se je to zgodilo tudi
v va{em bli‘njem, proti kateremu ste, potem je mo‘no,
243
da vam va{ bli‘nji ne bo tako hitro odpustil - tudi ta-
krat ne, ko ste spoznali svoj greh in ga ob‘alovali. V
njegovi du{i se je namre~ sklop krivde lahko utrdil za-
radi enakega ali podobnega na~ina razmi{ljanja, ki ste
ga spro‘ili v njem. Zaradi va{ega gre{nega obna{anja,
ki ste ga dalj ~asa hranili, je tudi on gojil v svoji du{i je-
zo do vas in je prav tako kot vi, ustvaril obse‘no nas-
protujo~e polje energije, sklop krivde, ki ga morata
zdaj oba predelati. O~istita ga lahko {e v tem zemelj-
skem ‘ivljenju ali pa {ele v obmo~ju du{ ali v nadaljnjih
inkarnacijah.
Spoznajte: Predno ~loveka doleti udarec usode, ga

opomnijo Duh ‘ivljenja, ki je tudi ‘ivljenje du{e, in tudi
duh varuh ali ljudje. Spodbude iz Duha so najfinej{i
ob~utki, ki te~ejo iz du{e ali ki jih duh varuh vliva v ~lo-
vekov svet ob~utkov ali misli. ^loveka opomnijo, da naj
spremeni na~in mi{ljenja ali o~isti, kar je povzro~il.
Ve~ni Duh ‘ivljenja in duh varuh lahko spodbudita tu-
di ljudi, da gredo k tistemu, ki je tik pred udarcem uso-
de. Gredo k prizadetemu in za~no pogovor, ki se nana-
{a na to stvar. Tako bi mogel razbrati vzrok prihajajo~e
usode in ga o~istiti.
Spoznajte torej, da ve~na lu~ daje svarila in napotke
na najrazli~nej{e na~ine tako bli‘njemu, s katerim ste
ustvarili vzroke, kot tudi vam samim.
^loveka pa pravo~asno posvarijo tudi spodbude iz
dnevne energije, preden ga doleti kot usoda to, kar je
sam povzro~il.
244
Kdor vzame take namige resno in to, kar je spoznal
kot greh, o~isti z ob‘alovanjem, odpu{~anjem, pro{njo
za odpu{~anje in poravnavo, temu ni treba nositi pov-
zro~enega. ê je greh velik, potem je mo‘no, da mora
prena{ati del tega, kar se je hotelo izliti iz du{e, toda
ne vsega. Kdor pa spregleda in presli{i vse opomine,
ker se omamlja s ~love{kimi stvarmi, ta bo moral pre-
na{ati svoje samoustvarjene vzroke, dokler ne “povrne
zadnjega beli~a”.
Zapoved ‘ivljenja se glasi: “Ljubite svoje sovra‘nike,
delajte dobro tistim, ki vas sovra‘ijo.”
Vsak ~lovek naj bi videl v vsakem so~loveku svojega
bli‘njega, svojega brata in svojo sestro. Tudi v navidez-
nih sovra‘nikih spoznajte svoje bli‘nje in se trudite, da
jih nesebi~no ljubite.
Navidezni sovra‘nik ti je lahko celo dobro zrcalo za
samospoznanje. Takrat, ko se razburja{ zaradi sovra‘-
nosti, ki ima lahko veliko obrazov, ko vas namre~ nekaj
na va{em bli‘njem vzburi le‘i v vas samih enako ali po-
dobno.
ê pa lahko svojemu bli‘njemu, ki te je obdol‘il in
obsodil, oprosti{ brez ve~jega razburjenja, potem v tebi
ni ustreznosti; v sebi nima{ torej enakega ali podobne-
ga in zaradi tega ni nobene resonance v tvoji du{i.
Mo‘no je, da si to, ~esar te dol‘ijo, o~istil ali pla~al ‘e
v prej{njem ‘ivljenju, ali morda tega {e nisi zgradil v
svoji du{i. Le‘alo je potemtakem samo v du{i tistega, ki
je mislil, govoril proti tebi in te dol‘il. ê torej v tebi
ni~ ne zazveni, ~e iz tvoje du{e ne pride odmev, potem
245
si mu bil zrcalo. Ali bo v tem zrcalu videl svoj ~love{ki
jaz ali ne - to prepusti Bogu in njemu, Njegovemu otroku.
Spoznaj: @e samo ob tvojem pogledu se je v njem
zbudila vest in mu pokazala, da je neko~ o tebi druga~e
mislil in govoril. Zdaj ima prilo‘nost, da to o~isti. ê to
stori, tako da ob‘aluje in odslej ne misli ali ne dela ve~
enakega ali podobnega, potem je to odpravljeno iz nje-
gove du{e, torej spremenjeno. [ele potem te bo videl z
o~mi notranje lu~i.
Znak, da se je nasprotujo~e v du{i spremenilo v
pozitivno, je dobrohotnost in razumevanje za bli‘-
njega.
14. Blagoslovite tiste, ki vas preklinjajo, in molite za ti-

ste, ki vas izkori{~ajo iz hudobije. Da postanete otroci
svojega O~eta, ki je v nebesih in ki pusti vzhajati sonce
nad hudobnimi in dobrimi in po{ilja de‘ pravi~nim in
krivi~nim. (Pog. 25, 14)

Kdor izpolnjuje te zapovedi, je pravi~en do svojih
soljudi in s svojim ‘ivljenjem v Bogu bo vodil veliko
ljudi v ‘ivljenje v Bogu. Bog Svojih otrok ne kaznuje
in ne tepe. To povedo ‘e besede: “... pusti vzhajati
sonce nad hudobnimi in dobrimi in po{ilja de‘ pravi~-
nim in krivi~nim.”
246
Bog je darovalec ‘ivljenja, ker je On sam ‘ivljenje. Iz
zakona ‘ivljenja je dal Bog ljudem svobodno voljo, da se
svobodno odlo~ijo Zanj ali proti Njemu. Kdor je Zanj, iz-
polnjuje ve~ne zakone ljubezni in ‘ivljenja in bo od ve~ne-
ga zakona tudi prejel darove ljubezni in ‘ivljenja. Kdor pa
ob~uti, misli in dela proti ve~nemu zakonu, ta prejme, kar
je sejal, torej ob~util, mislil, govoril in delal.
Vsak torej prejme, kar je sam sejal. Kdor seje dobro
setev, torej izpolnjuje Bo‘je zakone, bo tudi ‘el dobre
sadove. Kdor seje na njivo svoje du{e ~love{ko setev, v
obliki ~love{kih ob~utkov, misli, besed in dejanj, ta bo
tudi ‘el ustrezne plodove.
Iz tega spoznate, da Bog ne posega v ~lovekovo vo-
ljo. Daje, pomaga, svari, vodi in varuje tiste, ki se tru-
dijo, da izpolnjujejo Njegovo voljo, ker se obra~ajo
Nanj. Kdor se odvrne od Njega, ker si ustvari svoj, ~love{-
ki zakon, tega bo tudi krmaril njegov, ~love{ki “zakon ja-
za”.
Bog torej ne posega v zakon setve in ‘etve. Bog pri-
de Svojim otrokom naproti na najrazli~nej{e na~ine in
tisti, ki ga iz srca prosijo in izpolnjujejo, kar sem zapo-
vedal Jaz, Kristus v Bogu, Mojem O~etu - da se nese-
bi~no ljubijo - ti so v Bogu in Bog deluje po njih.
15. ê namre~ ljubite tiste, ki ljubijo vas, kak{no bo

va{e pla~ilo? Zakaj tudi gre{niki ljubijo tiste, ki ljubijo
njih. In ~e delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kak-
{no bo va{e pla~ilo? Zakaj tudi gre{niki po~no isto. In ~e
247
pozdravljate samo svoje brate, kaj delate ve~ kot drugi?
Mar ne po~no tega tudi cestninarji? (Pog. 25, 15)

Vzemi torej svojega bli‘njega v svoje srce in ga sprej-
mi tudi tedaj, ko te ne ljubi, tudi tedaj, ko ti ne pomaga
in te zani~uje, tako da te ne pozdravi. Ljubi ga ti! Ti
mu pomagaj nesebi~no in ga pozdravi - pa ~eprav samo
v mislih, ~e no~e, da ga pozdravi{ naglas. Tudi pozdrav
srca, dan v mislih, gre v njegovo du{o in v pravem ~asu
prinese dobre sadove.
Pazite torej na to, da se obna{ate kot sonce, ki daje -
pa ~e ga ~lovek ho~e videti ali ne, ~e si ‘eli de‘ ali vi-
har, ~e zahteva mraz ali toploto.
Dajajte nesebi~no ljubezen, kot sonce daje zemlji in
spo{tujte vse ljudi, vse bivanje. In prejeli boste pla~ilo v
nebesih.
Ne govorite ljudem pov{e~no. Ne delajte razlik kot
ljudje, ki se dru‘ijo in so samo s tistimi, ki mislijo in de-
lajo enako kot oni, obsojajo pa druga~e misle~e in vse,
ki delujejo druga~e.
16. In ~e si nekaj po‘eli{ kot svoje ‘ivljenje, a te vodi

vstran od resnice, opusti to; bolje je, da gre{ v ‘ivljenje in
ima{ resnico, kot pa da jo zgubi{ in si pahnjen v zunanjo
temo. (Pog. 25, 16)
248
Kar si ~lovek po‘eli zase osebno, to se nana{a na ~lo-
veka, na njegov ni‘ji jaz. Vse to je vezanost. Vezanost
pomeni biti vezan na ljudi in stvari. Kdor se ve‘e na
ljudi in stvari, kdor je torej na nekaj vezan, ta zmanj{a
tok kozmi~nih energij.
ê ve‘e{ kakega ~loveka nase samo zaradi svoje ko-
risti, potem sledi{ s svojo samovoljo interesom, ki te
odvra~ajo od ‘ivljenja v Meni, Kristusu. Tako zapusti{
neosebno, nesebi~no ‘ivljenje, se zaplete{ v “ho~em
imeti, biti, in posedovati” in v svoji notranjosti osiro-
ma{i{ duhovno ‘ivljenje. ê pravo~asno ne opusti{ ho-
tenj posedovati, biti in imeti, bo{ neko~ vse izgubil.
ê se ne prepozna{ v u~inkih - morda v izgubi pose-
sti in dobrin ali v bolezni ali stiski in trpljenju - in ~e ne
ob‘aluje{ in ne poravna{, bo{ kot du{a in kot ~lovek ta-
val v temi, ker si mislil samo nase, na svojo osebno bla-
ginjo.
Zato se spoznaj vsak dan znova in vsak dan uresni~uj
Bo‘je zakone in ne ‘eli ni~esar za svoj osebni jaz. Os-
tani resnicoljuben - in tako zvest Bo‘jemu zakonu. Te-
daj bo{ stopil v ‘ivljenje, ki je tvoja resni~na bit, in v se-
bi bo{ bogat, saj si v sebi odprl nebo.
Kdor ni posoda resnice, vanj tudi ne more priteka-
ti resnica, ki je neosebna. Tak ~lovek misli samo na-
se in zbira samo zase. Tak{no obna{anje pripelje do
tega, da se odvrne od ve~no teko~e mo~i Boga in ‘ivi
249
“‘ivljenje v mlaku‘i”: V mlaku‘o priteka samo nezako-
nito in malo odteka. To pomeni, da bo na svoji ko‘i ob-
~util, kar je zbral v svoji mlaku‘i.
Ve~na resnica pa te~e nasprotno v ~loveku in po ~lo-
veku, ki je posoda resnice. Prejema iz Boga in daje iz
Boga in postane za mnoge vrelec ‘ivljenja. Kozmi~na
‘ivljenjska energija, vir vse biti, te~e skozi vse oblike bi-
vanja in po tistih ljudeh in du{ah, ki so se obrnili k Bo-
gu, ki so torej postali Bo‘je posode.
Spoznajte: Ve~no teko~a mo~ te~e samo po ~love-
ku in du{i, ki ne zbirata v sebi~ne namene, temve~
dajeta nesebi~no. Bo‘ji tok te~e neprestano samo po
nesebi~no dajajo~em! Ko lahko Bog neovirano te~e
skozi ~loveka, takrat ‘ivi ~lovek v resnici, Bogu, v
‘ivljenju, ki traja ve~no. Samo tak{ni ljudje dajejo iz
Mene, ‘ivljenja, ker so v Meni, ‘ivljenju in resnici.
17. In ~e si ‘eli{ nekaj, kar prina{a drugim muke in

skrbi, iztrgaj to iz svojega srca. Samo tako bo{ dosegel
mir. Bolje je namre~ sam imeti skrbi, kot pa jih povzro~a-
ti tistim, ki so {ibkej{i kot vi.
18. Bodite torej popolni, kot je popoln va{ O~e v nebe-
sih.” (Pog. 25, 17-18)

250
Vse, kar izhaja iz tebe nebo‘anskega - kot so neza-
konite misli, besede in dejanja - ne povzro~i muk in
skrbi samo tvojemu bli‘njemu, ampak tudi tebi same-
mu. Kajti, kar ~lovek seje, to ‘anje.
@etev je tak{na, kot je setev. @anje jo vedno tisti, ki
jo je sejal - ne njegov bli‘nji. Tvoj bli‘nji ni sejal tvoje
setve in zato tudi ne bo ‘el tvoje ‘etve.
Tvoja semena pa so lahko lete~a semena - kot seme-
na raznih vrst ro‘, ki jih razna{a veter po cvetenju in se
zakoreninijo tam, kjer se lahko primejo. Tako tudi tvo-
je misli, besede in dejanja lahko padejo na du{no njivo
tvojega bli‘njega in vzklijejo, ~e najdejo tam enake ali
podobne pogoje.
Enako ali podobno kot v tebi je v njem, ko se razburi
in razjezi zaradi tvojih besed in dejanj, ko mu tako pov-
zro~i{ skrbi in on misli, govori in dela enako ali podob-
no, vzpodbudila pa so ga tvoja lete~a semena. Toda ti si
to spro‘il in po zakonu setve in ‘etve si lahko poklican
na odgovornost. Zapovedano ti je svojega bli‘njega ljubiti
nesebi~no, mu slu‘iti in pomagati. Ne sme{ pa mu s svo-
jim obna{anjem povzro~ati muk in skrbi.
ê se nato tvoj bli‘nji obremeni zaradi tvojega neza-

konitega obna{anja, ker si vdrl na njegovo du{no njivo
in so v njem zanihali vzroki, zaradi katerih mora kasne-
je te‘ko trpeti in jih nositi, potem si vezan nanj. In ~e
reagira na tvoje obna{anje tudi nezakonito, je spet ve-
zan nate. V tej ali v kateri drugi obliki bivanja bosta
morala to med seboj o~istiti.
251
Spoznajte: Malo, nepomembno lete~e seme ~love{-
kega jaza lahko povzro~i velik vzrok, ki ima u~inek ‘e v
sebi.
Spoznajte torej: Vsak vzrok je treba odstraniti!
Drugi primer: ê oddaja{ svoje negativne misli, be-
sede in dejanja kot lete~e seme in tvoj bli‘nji sli{i, kaj
govori{ o njem, a ga to ne zanima, ker v svoji du{ni nji-
vi za to nima ustreznosti, potem bo{ obremenil samo
sebe in ti bo{ vezan nanj - ne on nate. Tvoj bli‘nji lah-
ko gre v nebo, ker ni sprejel in posvojil tvojih negativ-
nih semen, saj ni mislil in govoril enako ali podobno
kot ti. ê pa si v svojem bli‘njem spro‘il s svojim na-
pa~nim obna{anjem vzroke, ki v njem ne bi morali
u~inkovati, ker bi jih kasneje lahko o~istil brez muk in
skrbi, nosi{ ve~jo krivdo in poravnati mora{ del, ki si ga
povzro~il svojemu bli‘njemu.
Ko mora{ torej pretrpeti muke in skrbi, potem ne
krivi svojega bli‘njega za svoje stanje. Ti sam si povzro-
~itelj - in ne tvoj bli‘nji. Tvoje muke in skrbi so v tvoji
du{i, seme je vzklilo - in je vidno tudi v telesu ali na
njem kot ‘etev.
Edino Jaz, Kristus, tvoj Odre{enik, te lahko tega os-
vobodim, a samo tedaj, ~e ob‘aluje{ in enakega ali po-
dobnega ne stori{ ve~. Potem je tvoji du{i odvzeto bre-
me in {lo ti bo bolje.
Spoznajte: Kdor spozna svoje muke in svoje skrbi
kot svojo lastno setev in sprejme svoje trpljenje, ta po-
ka‘e resni~no notranjo veli~ino. To je znak duhovne
rasti; ta postopoma pripelje do popolnosti.
252
îsto bitje je popolno; je natan~na podoba Boga O~eta-
Matere. @ivi v Bogu in Bog ‘ivi po ~istem bitju.
Bla‘eni tisti, ki so ~istih src, kajti gledali bodo Boga - ker
so spet postali natan~ne podobe nebe{kega O~eta. Iz ~iste-
ga, Bogu vdanega srca te~eta krotkost in poni‘nost.
Jaz, Kristus, Odre{enik ~love{tva, vodim Bo‘ji narod
na Zemlji, ki se vedno bolj ve~a, v notranjo ~istost.
Bo‘ji narod so >@ mo‘je in ‘ene, ki smotrno stopa-
jo po poti ljubezni v notranjost in tako sledijo Meni,
Kristusu, edinemu pastirju. V naslednjih generacijah se
ne bodo ponovno utelesili vsi, ampak veliko jih bo ‘ive-
lo v duhu ljubezni in v duhu bodo delovali za veliko ce-
loto in za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
O spoznajte vi, ki ‘ivite v Kraljestvu miru: Mnogi od

vas ste bili zraven kot ljudje ‘e v ~asu pionirjev. In mar-
sikdo od vas je kot pionir skupaj s pionirji ohranjal
enost v Bogu in je {el skupaj z njimi po poti v notra-
njost. Pri tem ste odlo‘ili veliko ~love{kega, zato je va-
{e du{e vedno bolj pre‘emala lu~ resnice. Ob izgubi te-
lesa so va{e du{e vzele to svetlobo resnice s sabo v vi{je
ravni svetlobe. Od tam ste se spet vrnili z lu~jo resnice,
da bi v zemeljski obleki ‘iveli in delovali v Kraljestvu
Lu~ resnice sveti zdaj spet skozi va{a nova zemeljska
telesa. V tem zemeljskem bivanju izpolnjujete zdaj to,
kar ste si pridobili v prej{njih bivanjih: Lu~ iz Moje lu~i
in mo~ iz Moje mo~i - zakon ‘ivljenja. Napolnjena z
Bo‘jim Duhom deluje zdaj du{a po svoji novi zemeljski
253
obleki v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v katerem
Sem Jaz vladar in ‘ivljenje.
254
26. POGLAVJE
Govor na Gori
(2. del)
Prvi koraki na Notranji poti,

razvojni proces do nesebi~nosti (2). Molitev kot samopredstavi-
tev ali kot o‘ivljena molitev (4). Resni~no modri mirujejo v se-
bi in ne razpravljajo (5). O O~ena{u (6). Oprostiti in prositi za
odpu{~anje; pravi~nost in Bo‘ja milost (7-9). Zemeljska smrt -
Zavest du{e po smrti - @alujo~i - Ponovno utele{enje - Vezano-
sti med ljudmi in du{ami - Pravilen odnos (10-11). Zbiranje za-
kladov - Konec utele{anj v Novem ~asu (12-14). Skrbeti zase,
na~rtovati v zaupanju v Boga - Pravilno moliti in delati - Vso bit
varuje Bog (15-18)
1.“Pazite, da ne dajete milo{~ine pred ljudmi, da bi

vas le-ti videli. Sicer nimate pla~ila pri svojem O~etu v
nebesih. ê da{ milo{~ino, tega ne raztrobi, kot to po~no
hinavci v shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili.
Resni~no, povem vam, svoje pla~ilo ‘e imajo.
2. Ko pa da{ milo{~ino, naj tvoja levica ne ve, kaj
po~ne desnica, da bo tvoja milo{~ina ostala skrita; in
Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal. (Pog 26, 1-2)

@iveti Govor na Gori je Notranja pot k Bo‘jemu sr-
cu. ^lovek dela zase, ~e to po~ne nesebi~no. Nesebi~-
255
nost je Bo‘ja ljubezen. Sebi~nost je ~love{ka ljubezen.
Kdor stori svojemu bli‘njemu samo tedaj dobro, kadar
se mu le-ta zahvali in slavi njegova dobra dejanja, tega
ni storil za svojega bli‘njega, temve~ zase. Njegovo pla-
~ilo sta potem zahvala in slava. S tem je ‘e pla~an in od
Boga ne bo ve~ prejel pla~ila. Bog popla~a samo nese-
bi~nost. Nesebi~nost raste in zori samo v ~loveku, ki je
storil prve korake v kraljestvo notranjosti v ~loveku, ki
je uresni~eval.
Preverjanje misli so prvi koraki do tja: Namesto se-

bi~nih, negativnih, tuhtajo~ih ali strastnih misli postavi
pozitivne, podpirajo~e, vesele, plemenite misli in misli
na dobro v ~loveku in v vsem, kar te sre~a. Tako bo{
za~el po~asi nadzirati svoje ~ute. Tudi od svojega bli‘-
njega si ne bo{ ni~esar ve~ ‘elel in ni~esar ve~ od njega
pri~akoval. Med nadaljevanjem Notranje poti bo{ go-
voril le {e pozitivno in bistveno. Tako bo{ obvladal svoj
~love{ki jaz, saj si se nau~il mirovati v sebi. Tvoja du{e
se vse bolj presvetljuje in v vsem, kar pride nadte, naj-
de{ dobro, in to zmore{ tudi pravilno nagovoriti in iz-
govoriti. Ko si se to nau~il, bo{ tudi nezakonito nago-
voril zakonito. Na ta na~in se prebudita v tebi odkritost
in iskrenost in v vsem si zvest Bogu.
Ta duhovni razvoj do nesebi~nosti je Notranja pot k
Bo‘jemu srcu. Vse, kar po~ne{ iz nesebi~nosti, ti prine-
se raznolike sadove.
ê si torej v svojih ob~utkih brez pri~akovanja in so
tvoje misli plemenite in dobre, potem je v tvojih bese-
256
dah in dejanjih mo~ iz Boga. Ta mo~ je Moja ‘ivljenj-
ska energija. Gre v du{o tvojega bli‘njega in povzro~i,
da tudi tvoj bli‘nji postane nesebi~en. Kar namre~ iz-
haja iz tvoje svetle du{e, to gre - prej ali slej, glede na
to, kdaj se bli‘nji odpre za to - tudi v du{o in v du{ev-
nost tvojega bli‘njega.
Kdor daje nesebi~no, ne vpra{a, ali bli‘nji tudi izve,

kaj je dal. Nesebi~ni daje! Ve, da Bog, ve~ni O~e, gleda
v srca vseh Svojih otrok in da Ve~ni, ~igar Duh biva v
vsakem ~loveku, popla~a nesebi~nega takrat, ko je pri-
{el ~as za to. Samo to je pomembno.
Spoznajte: Vsa dobra, torej nesebi~na dela, se poka-
‘ejo pravo~asno, da bi jih lahko spoznali tudi tisti, ki
naj jih vidijo, da bi prav tako postali nesebi~ni, tako da
bi tudi oni sprejeli in si prizadevali za ‘ivljenje v Meni
- in bi delali to, kar sem jim zapovedal: Med seboj se
nesebi~no ljubite, kakor vas ljubim Jaz, Kristus.
3. In kadar moli{, ne bodi kot hinavci, ki radi molijo

v shodnicah in po uli~nih vogalih, da bi jih ljudje videli.
Resni~no, povem vam, da ‘e imajo svoje pla~ilo.
4. Kadar pa moli{, pojdi v svojo kamrico in ko si zaprl
vrata, moli k svojemu nebe{kemu O~etu, ki je v skritem;
in skriti Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal. (
Pog. 26, 3-4)
257
Kadar moli{, se umakni v tiho kamrico in se poglobi
v svojo notranjost, kajti v tebi biva O~etov Duh, ~igar
tempelj si.
ê moli{ samo zato, da te drugi vidijo in te imajo
tvoji bli‘nji za pobo‘nega in vernega, ti povem: To ni
pobo‘nost, pa~ pa pobo‘nja{tvo; je hinav{~ina. Tak{ne
pozunanjene molitve so nemo~ne. Kdor moli samo z
ustnicami ali da se ga vidi, gre{i proti Svetemu Duhu,
ker izkori{~a Svete besede v sebi~ne namene.
Spoznaj: ê v molitvi nagovarja{ Boga, a v svojem
‘ivljenju ne uresni~i{ tega, za kar si prosil, ~e so torej
tvoje molitve zgolj razkazovanje tvojega jaza in ne pri-
hajajo iz globine tvoje du{e in jih ne o‘ivlja ljubezen do
Boga, potem gre{i{ proti Svetemu Duhu. To je najve~ji
greh.
ê tvoje molitve ne pritekajo nesebi~no iz srca, po-
tem bi bilo bolje, da ne moli{ in se najprej zave{ svojih
misli in ~love{kih ‘elja in jih postopoma preda{ Meni -
da v tebi zraste nesebi~na ljubezen, ki je v tebi in da
nato lahko iz srca moli{. Tvoje molitve bodo nato vse
bolj o‘ivljene in pre‘emala jih bo ljubezen do Boga in
tvojih bli‘njih.
“... in skriti Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priz-

nal” pomeni: Tvoje svetlobne misli in mo~i polne moli-
tve, ki jih po‘ivlja ljubezen do Boga, bodo obrodile sado-
258
ve {e v tem svetu. Spoznati sme{ svojo setev ljubezni in
veliko jih bo spoznalo tudi tebe kot vrelec ljubezni.
5. In kadar molite skupaj, ne uporabljajte praznih po-

navljanj kot pogani, kajti mislijo, da bodo usli{ani, ~e
uporabljajo veliko besed. Zato jih ne posnemajte; va{
O~e v nebesih namre~ ve, ~esa potrebujete, predno prosite
... (Pog. 26, 5)

Samo ~lovek, ki je malo uresni~il iz zakona resnice,
uporablja v molitvi in v vsakdanjem ‘ivljenju veliko be-
sed in prazna, neo‘ivljena ponavljanja.
Kdor veliko govori o zakonu resnice in ‘ivljenja,
kdor o tem veliko govori~i, ta jih ne more napolniti z
mo~jo in ‘ivljenjem, ker sam ni napolnjen z Bo‘jim za-
konom. Tak{ne besede so sebi~ne in zato neljube~e, pa
~eprav so izbrane tako, kot da so iz ljubezni. Neo‘ivlje-
no govorjenje ne prodre v notranjost du{e tvojega bli‘-
njega in tako ne odmeva v ~loveku, ki dopu{~a, da v
njem in po njem deluje Bo‘ja ljubezen. Kdor neo‘ivlje-
no govori o zakonu resnice in ‘ivljenja, a ga ne uresni-
~uje, samo spodbudi ~loveka, ki to sli{i in ki je {e us-
merjen navzven, k razpravljanju.
Spoznajte: Kdor razpravlja o duhovnih zakonitostih,
ta ne pozna Bo‘jih zakonov. Vsak, ki ho~e razpravljati,
259
je prepri~an, da ve ve~ kot njegov bli‘nji in si ho~e to
sam potrditi. Kdor razpravlja, samo pri~a o sebi, na-
mre~: da ni~esar ne ve in da je negotov. Zato razprav-
lja.
Kdor pa je na{el k resnici, ne razpravlja o resnici, tu-
di ne o tem, kaj je vera. Beseda “vera” vsebuje tudi
neznanje: êsar ~lovek navsezadnje ne ve ali ne more
dokazati, to veruje. Kdor veruje v resnico, ta {e ni na{el
ve~ne resnice. Ne giblje se {e v toku ve~ne resnice. Ve-
ra je torej {e slepota.
Kdor pa je na{el v ve~no resnico, temu ni treba ve~

verovati v resnico - pozna resnico, ker se giblje v toku
resnice. To je resni~no modri ~lovek, ki je v sebi dvignil
zaklad, resnico. Resni~no modri mirujejo v sebi. To je
notranja gotovost in trdnost. Ne razpravljajo o veri, ker
so iz vere na{li k modrosti, ki je resnica.
Kdor torej samo veruje v Boga, ne da pozna globine
ve~ne resnice, ve~ni zakon, veliko govori o svoji veri.
Tudi v njegovih molitvah mu bo {lo podobno. Veliko
govori, ker svojih besed ne o‘ivlja z nesebi~no ljubezni-
jo. Misli, da lahko z veliko besedami Boga prepri~a ali
celo pregovori. Misli, da mora Bogu pojasnjevati, ker
meni, da bi lahko Bog druga~e razumel njegove moli-
tve, kot je mislil on. Podobno mislijo in molijo pogani.
Spoznajte: Globlje ko prodre ~lovek v Bo‘jo resnico,

manj besed potrebuje tudi pri molitvi. Njegove molitve so
kratke, toda mo~ne, saj beseda iz‘areva ‘iveto mo~.
260
... Zato molite, kadar ste skupaj, takole:
6. O~e na{, ki si v nebesih, posve~eno naj bo Tvoje ime.
Tvoje kraljestvo pridi. Tvoja volja se godi na Zemlji kot v ne-
besih. Na{ vsakdanji kruh nam daj vsak dan in sad ‘ive trte.
In kot nam Ti odpu{~a{ na{e grehe, tako naj tudi mi odpu{-
~amo grehe drugih. Ne zapusti nas v sku{njavi. Odre{i nas
hudega. Kajti Tvoje je kraljestvo in mo~ in slava v vsej ve~-
nosti. Amen. (Pog. 26, 5-6)
Jaz, Kristus, pojasnujem, popravljam

Skupna molitev, O~ena{, se moli z razli~nimi beseda-
mi in vsebinami, ker vsaka skupnost moli tako, kot to
ustreza ljubezenskemu potencialu skupnosti.
Kot Jezus iz Nazareta sem u~il skupno molitev, O~e-
na{, v Svoji materin{~ini, torej z drugimi besedami in
tako tudi z drugo vsebino kot se je molil v kasnej{ih ~a-
sih in v drugih jezikih.
Besede kot take so nebistvene. Pomembno je, da
~lovek uresni~uje, kar moli! Potem je vsaka beseda, ki
pride iz njegovih ust, o‘ivljena z ljubeznijo, mo~jo in
modrostjo.
Ne molite dobesedno in ne trudite se moliti O~ena{

z istimi besedami, kot sem ga Jaz u~il Svoje. Bistveno
je, da o‘ivite besede svojih molitev z ljubeznijo do Ve~-
nega in do svojih bli‘njih in da vsebina va{ih molitev
ustreza va{emu ‘ivljenju.
261
Ljudje, ki jih napolnjuje ve~na resnica, ljubezen in
Bo‘ja modrost, molijo druga~e kot tisti, ki samo moli-
jo, ker so jih tako u~ili ali ker pripadajo neki veroizpo-
vedi, v kateri se moli glede na zavest veroizpovedi.
Ljudje, ki so na poti k svojemu bo‘anskemu izvoru,
molijo prosto, pomeni z besedami, ki jih sami izberejo
in so pre‘ete z ljubeznijo in mo~jo.
Ljudje, ki ‘ivijo v Mojem Duhu, in jih pre‘emata
Bo‘ja ljubezen in modrost, in tako uresni~ujejo Bo‘je
zakone v vsakdanjem ‘ivljenju, se bodo predvsem zah-
valili Bogu za svoje ‘ivljenje in za vse, hvalili Ga bodo
in slavili in Mu vse bolj posve~ali svoje ‘ivljenje v ob-
~utkih, mislih, besedah in delih, ker so postali ‘ivljenje
iz Njegovega ‘ivljenja.
Ljudje v Gospodovem Duhu ‘ivijo molitev. To po-
meni, da bolj in bolj izpolnjujejo zakon Ve~nega in so
sami postali molitev, ki je ~a{~enje Boga.
Kdor torej izpolnjuje Bo‘jo voljo, ‘ivi vedno bolj v
~a{~enju Boga. Tak{ni ljudje ne le da izpolnjujejo Bo‘-
je zakone, temve~ so ‘e skoraj postali zakon ljubezni in
modrosti.
V dozorevajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v

katerem Sem Jaz vladar in ‘ivljenje, bodo ljudje vse bolj
izpolnjevali Bo‘ji zakon. Veliko jih je postalo zakon - in
tako Bog-~lovek, ki utele{a ‘ivljenje, Boga, v vsem, kar
misli, govori in dela. Njihove molitve so ‘ivljenje v Meni, iz-
polnjevanje ve~nega zakona. S svojim ‘ivljenjem, ki je Bo‘ji
zakon, se zahvaljujejo Bogu za ‘ivljenje.
262
Zahvala Bogu je torej ‘ivljenje v Bogu. Njihovo ‘iv-
ljenje, ki je nenehna zahvala, te~e v Kraljestvo miru.
Smiselno molijo z naslednjimi molitvenimi beseda-
mi, ki jih izponjujejo v vsakdanjem ‘ivljenju:
O~e na{, Tvoj Duh je v nas,

in mi smo v Tvojem Duhu.
Tvoje ve~no ime je posve~eno v nas
in po nas.
Si Duh ‘ivljenja,
Si na{ O~e Pra.
Svoja ve~na imena smo dobili po Tebi.
Ti, Ve~ni, si nam jih dal
in vanje polo‘il vso polnino
neskon~nosti.
Na{a imena, ki Si nam jih vdahnil,
so ljubezen in modrost -
polnina iz Tebe,
zakon v nas in po nas.
Na{e ve~no kraljestvo je neskon~nost -
mo~ in veli~astvo v Tebi in iz Tebe.
Smo dedi~i ve~nega kraljestva.
Zato smo kraljestvo samo,
ve~na domovina.
Domovina je v nas in deluje po nas.
Tvoja neskon~na, ~udovita volja je v nas
in deluje po nas.
Tvoja mo~ volje je na{a mo~ volje.
Deluje v nas in po nas,
kajti smo duh iz Tvojega Duha.
263
Nebesa niso prostor in ~as -
nebo in Zemlja sta eno,
ker smo mi zdru‘eni v Tebi.
Ljubezen in mo~ v nas in po nas
sta na{ vsakdanji kruh.
Ti, o ve~ni, ~udoviti O~e,
si v nas ustvaril vse,
kar niha v neskon~nosti.
Po nas ustvarja{ v nebesih
in na Zemlji.
V Tebi smo, in Ti deluje{ v nas
in po nas.
Napolnjeni smo v Tvojem Duhu,

ker smo duh iz Tvojega Duha.
V Tebi smo bogati,
ker ‘ivimo svojo dedi{~ino, neskon~nost iz Tebe.
Na{a ve~na dedi{~ina, duh iz Tvojega Duha,
nam prina{a to,
kar potrebujemo
kot ljudje v Kraljestvu miru.
@ivimo v Tebi in iz Tebe.
@ivljenje se razliva in podarja.
@ivimo v polnini iz Boga,
ker smo sami polnina.
Zemlja je nebo
in Kraljestvo miru bogastvo Zemlje,
v katerem ‘ivimo in smo -
duh iz Tvojega Duha.
@ivimo v notranjem kraljestvu -
264
a smo vendar ljudje, ki na zunaj utele{ajo,
kar sveti v notranjosti.
Posve~eno je Gospodovo ime,
On je ‘ivljenje v nas in po nas.
Gospodovo ime je ‘iveti zakon ljubezni
in svobode.
Greh je spremenjen -
pri{la je svetloba.
@ivimo iz Njegove lu~i

in ‘ivimo v Njegovem Duhu
in iz Njegovega Duha,
ker smo duh iz Njegovega Duha.
V Bogu je vse poravnano.
Njegovo ime je vse o~istilo.
Hvaljeno bodi Bo‘je veli~astvo!
Bo‘ja volja, ljubezen in modrost
pre‘emajo Zemljo in de‘elo.
Mi sami smo zemlja in de‘ela -
volja, ljubezen in modrost.
V nas je Bo‘ja dobrota - dobro iz Boga.
Smo v Bogu in delujemo iz Boga.
Zemlja je Gospodova -
je kraljestvo ljubezni.
U~inkuje v nas in po nas.
@ivljenje, O~etovo veli~anstvo,
u~inkuje v nas in po nas -
Smiselno je to hvaljenje ‘ivljenja tistih, ki ‘ivijo v
Kraljestvu miru Jezusa Kristusa. @ivijo v Meni, Kristu-
265
su, in Jaz ‘ivim po njih; in skupaj ‘ivimo v Bogu O~etu-
Materi in O~e ‘ivi po nas od ve~nosti do ve~nosti.
7. Tako kot odpu{~ate ljudem njihovo krivdo, tako

vam bo tudi odpustil va{ nebe{ki O~e. ê pa ljudem ne
odpustite njihove krivde, vam tudi va{ O~e v nebesih ne
bo odpustil va{e krivde.
8. Tudi ~e se postite, ne bodite videti pobiti kot hinav-
ci. Zakaj ti si prenarejajo svoj obraz, da bi bili videti kot
ljudje, ki se postijo. Resni~no, povem vam, svoje pla~ilo
‘e imajo.
9. In povem vam, da ne boste nikoli na{li nebe{kega
kraljestva, razen ~e se varujete sveta in njegovega hudob-
nega na~ina. In nikoli ne boste videli O~eta v nebesih, ra-
zen ~e se dr‘ite sobote in opustite strastno zbiranje bogas-
tva. Kadar pa se posti{, namazili svojo glavo in umij svoj
obraz, da se s postom ne postavlja{ pred ljudmi. In Sveti
Edini, ki vidi v skrito, ti bo to javno priznal.
(Pog. 26, 7-9)

Zapoved, oprostiti in prositi za odpu{~anje, velja ta-
ko dolgo, dokler ni spokorjeno in o~i{~eno vse, kar ne
ustreza ve~nim zakonom. Zapoved oprostiti in prositi
za odpu{~anje, spada k zakonu setve in ‘etve. Razve-
ljavljena je takrat, ko je poravnano vse ~love{ko in je vsa-
ka du{a postala ~isto, brezmade‘no duhovno bitje.
266
Do tedaj torej velja zapoved: Oprostite in dobili bo-
ste odpu{~anje. ê prosite za odpu{~anje in vam va{
bli‘nji odpusti, potem vam je odpustil tudi va{ O~e v
nebesih. ê pa prosite za odpu{~anje, va{ bli‘nji pa
vam {e ne odpusti, ker za to {e ni pripravljen, potem
vam tudi va{ ve~ni O~e ne bo odpustil. Kdor se je pre-
gre{il nad svojim bli‘njim, mora dobiti odpu{~anje tudi
od svojega bli‘njega. [ele potem Bog zbri{e greh.
Ve~ni Pravi~ni ljubi vse Svoje otroke - tudi tiste, ki
{e nimajo mo~i odpustiti. ê bi odpustil samo tistemu,
ki je dal povod za greh, ne odpusti pa tistemu, ki je bil
zapeljan v greh in {e ne more odpustiti - kje pa bi bila
potem Bo‘ja pravi~nost? Oba lahko gresta v nebo {ele
takrat, ko so zbrisani njuni grehi.
Zato pazite, kaj prihaja iz va{ih ust in pazite ali va{a
dejanja ustrezajo ve~nemu zakonu, ~e so torej nesebi~-
na! Zelo hitro se izgovori ali stori nekaj nezakonitega -
toda dolgo lahko traja, da je odpu{~eno.
ê ste prosili za odpu{~anje, va{ bli‘nji pa vam {e ni

pripravljen odpustiti, potem se bo v vas pove~ala Bo‘ja
milost, ovila vas bo in nosila - toda On vam ne bo od-
vzel, kar {e ni o~i{~eno. Tudi v va{em bli‘njem se bo
potem pove~alo Bo‘je usmiljenje in ob spo{tovanju
njegove svobodne volje ga bo vodilo tako, da bo svoje
napake hitreje spoznal, ob‘aloval in vam odpustil. [ele
ko so vam odpustili vsi, proti katerim ste se pregre{ili -
ko je torej vse poravnano - {ele tedaj lahko greste v ne-
bo, ker Bog spremeni vse ~love{ko v bo‘ansko.
267
Bog je povsod navzo~. Tako u~inkuje tudi v zakonu
setve in ‘etve. Tudi v vsem negativnem je pozitivno,
Bog, ve~ni zakon. Ko ~lovek spozna in ob‘aluje svoje
grehe in napake, se v njem aktivirajo pozitivne mo~i in
okrepijo ~loveka, ki je spoznal svojo krivdo, da o~isti
svoje grehe s Kristusovo mo~jo.
Spoznajte Bo‘ji zakon; je ve~no ‘ivljenje od ve~nosti
do ve~nosti - vse v vsem: Vse je v vsem, v velikem naj-
manj{e in v najmanj{em veliko, v grehu mo~ za odpu{-
~anje in v mo~i, ki se sprosti z odpu{~anjem, dvig v No-
tranje ‘ivljenje, v ve~no bit.
Zato lahko tudi v negativnem u~inkuje bo‘ansko -
takrat, kadar ~lovek iz srca prosi za odpu{~anje, odpu-
sti in ne gre{i ve~. Vendar mora ~lovek storiti prvi ko-
rak v Notranje ‘ivljenje.
Spoznajte: ê vsega, kar delate - molite, se postite

ali delite milo{~ino - ne delate nesebi~no, ampak zato,
da vas vidijo soljudje, ste ‘e dobili pla~ano od ljudi.
Bog vas potem ne bo pla~al. In ~e se postite samo za-
radi telesne obilnosti, potem ne boste v sebi pove~ali
Duha svojega O~eta. Kdor pa zau‘iva hrano v imenu
Najvi{jega, je zmeren, in se ob~asno posti, sprosti in ~i-
sti svoje telo, in tako lahko Bo‘ja mo~ pravilno preskr-
bi vse celice in organe, ta se tudi vadi na po{ten na~in
sprejeti ‘ivljenje iz Boga, da bi ‘ivel v njem. Hkrati bo v
molitvi posvetil svoje ‘ivljenje Bogu, Ve~nemu, da bo
na ta na~in postopoma postal ‘iveta molitev.
268
10. Prav tako storite, kadar to‘ite za mrtvimi in ‘alu-
jete, kajti va{a izguba je zanje pridobitev. Ne delajte kot
tisti, ki ‘alujejo pred ljudmi ter glasno to‘ijo in trgajo svo-
ja obla~ila, da bi drugi videli njihovo ‘alost. Kajti vse du-
{e so v Bo‘jih rokah in vsi tisti, ki so delali dobro, bodo
po~ivali s svojimi predniki v naro~ju Ve~nega.
11. Molite raje za njihov mir in da se dvignejo ter po-
mislite, da so v de‘eli miru, ki jo je zanje pripravil Ve~ni,
in da bodo prejeli pravi~no pla~ilo za svoja dela in ne go-
drnjajte kot brezupni. (Pog. 26, 10-11)

Kdor to‘i za mrtvimi, je {e zelo oddaljen od ve~nega
‘ivljenja, ker gleda na smrt kot na konec ‘ivljenja. Tak
{e ni dosegel vstajenja v Meni, Kristusu. Je duhovno
mrtev.
Ne to‘ite za svojimi umrlimi! Kdor namre~ to‘i o iz-
gubi ~loveka, ne misli na pridobitev du{e, ki gre - ~e je
seveda ‘ivela v Meni, Kristusu - v vi{ja zavestna ob-
mo~ja ‘ivljenja. Kajti ~e je bilo njeno ‘ivljenje na Zem-
lji v Bogu, bo tudi v drugi obliki bivanja v Bogu.
Spoznajte: @ivljenje v ~asu, v telesu, ni ‘ivljenje du-
{e. Du{a je sprejela meso samo za kratko ‘ivljenjsko
obdobje, da v ~asovnem o~isti in zbri{e, kar si je nalo-
‘ila v raznih zemeljskih oblekah. Zemlja je samo pre-
hodna postaja, na kateri du{e v zemeljski obleki v krat-
kem o~istijo to, ~esar za tan~icami zavesti -
269
imenovanimi tudi zidovi megle - ne bi mogle tako hitro
premagati.
Kadar du{a zapusti svojo zemeljsko obleko, ~lovek
objokuje le obleko du{e, a pri tem ne misli na du{o, ki
je od{la iz obleke.
Svetlo du{o spremljajo potem, ko odlo‘i zemeljsko
telo, ~ista, ljudem nevidna bitja v tiste ravni zavesti, ki
ustrezajo mi{ljenju in ‘ivljenju ~loveka, v katerem je bi-
la utele{ena ta du{a.
Spoznajte: Vsako du{o, ki je zapustila telo, {e nekaj
~asa vle~e k ljudem, s katerimi je ‘ivela skupaj kot ~lo-
vek. Ko mora izkusiti, da njeni nekdanji zemeljski so-
rodniki ob‘alujejo njen ovoj, je to za du{o zelo bole~e.
Du{a, ki je {e blizu zemlji, seveda spozna, zakaj njeni
sorodniki ‘alujejo samo za njenim ~love{kim ovojem in
zakaj je ‘alujo~i ne opazijo kot du{o. Ob~uti prvo glo-
boko bole~ino, odkar je odlo‘ila zemeljsko telo, kajti
izve, zakaj ~lovek ‘aluje in zakaj se je ne spominja v
ljubezni in hvale‘nosti. Pri tem vidi marsikatero sebi~-
no misel svojih nekdanjih zemeljskih sorodnikov. Ne
more pa opozoriti nase, ker je le-ti ne zaznavajo. Kar
re~e, ~lovek ne sli{i in kar gleda, tega on ne vidi. Toda
du{a veliko zazna.
Spodbujam vas k razmi{ljanju: Ali ‘alujete, ko se ka-
~a levi, ko izgubi svojo ko‘o in leze naprej?
Podobno je z du{o. Zapusti svoje minljivo telo, svoj
ovoj, in gre naprej. @alujete torej zaradi izgube ovoja,
ne mislite pa na du{o! Kdor misli na du{o, se zahvali
Bogu, ki je poklical du{o nazaj v Svoje naro~je, ~e je v
270
zemeljski obleki izkoristila ‘ivljenje v Bogu in se Mu
tako pribli‘ala. Mislite na to, da ~ista du{a pridobi, ko
odlo‘i telo.
In: ê ‘alujete zaradi izgube ~loveka samo pred ljud-
mi, jim nekaj hlinite. V resnici ne mislite ne na ~loveka
ne na du{o. Mislite samo nase. Du{a, ki to zazna, spoz-
na, da ni bila nesebi~no ljubljena, da je bila tu morda le
za sebi~nost svojih bli‘njih.
Veliko du{ mora spoznati, da so bile ‘ivete po svojih
zemeljskih sorodnikih in znancih. To pomeni, da se kot
~lovek niso mogle razviti in niso mogle ‘iveti svojih bis-
tvenih zna~ilnosti, ker so morale izpolnjevati voljo dru-
gih, ki so delali v lastno korist. Mnoge teh du{ vidijo,
kaj so zamudile v svojem zemeljskem bivanju in se tudi
zato vrnejo v zemeljsko bivanje. Skozi tan~ice zavesti
se vrnejo na Zemljo in se kot du{a ponovno zadr‘ujejo
med tistimi, ki so ‘iveli po njej. Spet drugi bi radi ‘iveli
na Zemlji to, ~esar niso mogli razviti kot ljudje.
Dokler so ljudje vezani na ljudi ali stvari - kot so po-
sest, bogastvo in oblast, se njihove du{e vra~ajo na
Zemljo in smuknejo v nova zemeljska obla~ila. Veliko
je najrazli~nej{ih vzrokov in nagibov, zakaj se du{e spet
utele{ajo. Ko npr. du{a spozna, da je priklenjena na
svoje sorodnike z grehi, pogosto resignira in vdano
sprejme novo telo. O‘ivljena s to ‘eljo ‘ivi na ravni za-
vesti, ki ustreza njenemu stanju du{e, in se tam u~i.
Med drugim dobi pojasnilo za in proti novemu utele{e-
nju. Utelesi se takrat, ko poka‘ejo zvezde, v katerih je
shranjen njen za in proti - torej tudi njena zemeljska
271
pot - pot v materijo, in ko se je na Zemlji spo~elo ze-
meljsko telo, ki ustreza njenemu du{nemu stanju zave-
sti. Ob rojstvu smukne nato v ta ~love{ki ovoj.
Mo{ki, ki je zaplodil telo, in ‘enska, v kateri je rasel
zarodek, sta pritegnila du{o, s katero morata ali {e ne-
kaj o~istiti ali pa bosta z nesebi~nim slu‘enjem za svoje
bli‘nje skupaj z njo stopala po Gospodovi poti.
^lovek naj ne gleda samo na svoje telo, temve~ pred-
vsem na utele{eno bitje v njem. Trudi naj se, da dela
Gospodovo voljo, in si ne dovoli vsiljevati volje drugih.
Spoznajte: Tudi ~e pravite: “Delam, kar ho~e moj
bli‘nji, da je na zunaj mir”, ovirate svojo du{o, pa tudi
du{o bli‘njega, da se ne razvijeta in razgrinjata, kot je
dobro za obe. Sebe in svojega bli‘njega ovirate izpol-
njevati naloge, ki sta jih prinesli vajini du{i v zemeljsko
bivanje, to je, da se o~i{~ujejta in se re{ita bremena
greha, ki sta ga mogo~e prinesli v to utele{enje s seboj
iz prej{njih inkarnacij. Kdor se pusti dr‘ati na povodcu
od svojih soljudi, kdor torej po~ne, kar mu pravijo dru-
gi, ~eprav spozna, da to ni njegova pot, da ga ‘ivijo, ‘ivi
mimo svojega zemeljskega bivanja. Ne koristi dni; izko-
ri{~ajo ga tisti, ki jim je poslu{en, in zato ne pozna svo-
je poti kot ~loveka na tej Zemlji.
Kdor ve‘e svoje soljudi, tako da jim vsiljuje svojo vo-
ljo, se lahko primerja z vampirjem, ki ~rpa energijo
svojih soljudi. Ne pozna samega sebe in se hkrati ve‘e
na svoje ‘rtve - in obratno se ve‘e nanj tudi ‘rtev, ki se
da iz~rpavati. V enem od ‘ivljenj, bosta obe spet zdru-
‘eni ali v zemeljski obleki ali kot du{i v onstranskih ob-
272
mo~jih - in to tako pogosto in tako dolgo, dokler druga
drugi ne oprostita.
ê se dva ve‘eta drug na drugega - vseeno, ali je
eden vezal in se je drugi pustil vezati - obremenila sta
se oba in oba morata skupaj o~istiti, da bo med njima
spet pri{lo do ljubezni in enosti.
Nih~e ne more re~i: “Ni~esar nisem vedel o zakonih
‘ivljenja.” Povem vam: Mojzes vam je dal izvle~ke iz
ve~nih zakonov, Deset zapovedi. In ~e se jih dr‘ite, se
ne boste vezali drug na drugega, temve~ boste ‘iveli
med seboj v miru.
Spoznajte: Samo ljubezen in enost med vami ka‘eta
du{am in ljudem poti v vi{je ‘ivljenje.
Bog, ve~no dobrotljivi, ponuja vsaki du{i in vsakemu
~loveku Svojo roko. Kdor se je oprime, ta koristi svoje
zemeljsko ‘ivljenje. Ceni dneve in jih zna ‘iveti po za-
povedih, tako da o~isti, kar mu poka‘e dan. Neko~ bo
kot du{a potoval v Bogu in bo v Bogu po~ival z vsemi
tistimi, ki so prav tako koristili svoje zemeljsko bivanje,
tako da so dan za dnem spoznavali, kar jim je prinesel
in pokazal dan - veselje in trpljenje, in so to premagali
z Menoj, Kristusom.
In ~e za mrtvim ovojem, ki ga je va{ bli‘nji odlo‘il,

ne ‘alujete zavoljo sebe, temve~ se v duhu veselite, da
je du{a v zemeljski obleki spoznala svoje duhovno ‘iv-
ljenje in se nanj pripravila, boste po Meni, Kristusu, ve-
selo molili k O~etu za svojega bli‘njega. Du{i, ki je zdaj
bli‘je Bogu, boste po{iljali mo~i ljubezni, da bo potova-
273
la naprej v vi{je ravni in se bo bolj in bolj zdru‘evala z
Bogom.
Du{a ob~uti veselje in trpljenje svojih sorodnikov.
Du{e, ki so zaspale v Meni, Kristusu, se po Meni, Kri-
stusu, po~utijo povezane z vsemi, ki so {e v zemeljski
obleki. Veselje du{e, da se je njeni sorodniki spominja-
jo v ljubezni, jo napolnjuje z mo~jo.
Spoznajte: Nesebi~ne, ljubeznive molitve darujejo
potujo~i du{i mo~ in silo na njeni poti do bo‘anskega.
V va{ih nesebi~nih molitvah ~uti povezanost in dobiva
ve~ mo~i. Tako bo hitreje odlo‘ila, kar je {e na njej ~lo-
ve{kega, in tako postala svobodna Zanj, ki je svoboda
in ljubezen - Boga, ‘ivljenje. Pla~ilo iz Boga je veliko za
vsako du{o, ki se resno trudi, da izpolnjuje Bo‘jo voljo.
Spoznajte: Samo tisti je brez upanja, ki samo govori
o svoji veri in ne ‘ivi, v kar navidezno veruje. Navse-
zadnje dvomljivec ne veruje v to, kar trdi, da veruje. Iz
tega se razvije brezupnost.
12. Tudi ne zbirajte na Zemlji zase zakladov, ki jih

raz‘ro molji in rja in jih tatovi izkopljejo in ukradejo.
Zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne raz‘ro niti molji
niti rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kajti, kjer
je va{ zaklad, tam je tudi va{e srce.
13. O~i so lu~i telesa. Zato, ~e jasno vidi{, bo vse tvoje
telo polno svetlobe. ê pa nima{ o~i ali so skaljene, je
temno vse tvoje telo. ê je zdaj svetloba, ki je v tebi,
mrak, kako trda bo tema!
274
14.Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarjema. Ali bo
enega sovra‘il in drugega ljubil; ali bo dr‘al z enim in
drugega zani~eval. Ne morete hkrati slu‘iti Bogu in ma-
monu. (Pog. 26, 12-14)

Na Zemlji zbira zaklade samo ~lovek, ki ne veruje v
Boga, v Njegovo ljubezen, modrost in dobroto. Veliko
ljudi hlini, da verujejo v Boga; toda spoznali jih boste
po njihovih delih! Veliko ljudi govori o ljubezni in Bo‘-
jih delih - toda samo po njihovih delih jih boste spoz-
nali.
Veliko ljudi govori o Notranjem kraljestvu in o no-
tranjem bogastvu, pa vendar spravljajo zase v skednje
in zbirajo zase osebno zemeljska bogastva, da bi imeli
ugled pred ljudmi.
Kdor misli le na osebno blaginjo, {e ne ~uti ptice ro-
parice, ki je ‘e dvignila svoje peruti, da razdre gnezdo
in izmakne bogastvo, ki ga bogati, ki je gradil gnezdo,
imenuje svojo osebno last.
Kdor pa si najprej prizadeva za Bo‘je kraljestvo, ta
zbira notranje vrednote, notranje zaklade. Tudi v ~a-
sovnem bo prejel vse, kar potrebuje in {e ve~.
Kdor je bogat v notranjosti, na zunaj ne bo trpel po-
manjkanja. Toda, kdor je bogat na zunaj in kopi~i bo-
gastvo, bo neko~ trpel pomanjkanje. Kdor zbira zakla-
de na Zemlji, mu bodo odvzeti, da razmisli o zakladu v
275
notranjosti in da zmore stopiti v ‘ivljenje, v notranje
bogastvo.
Du{i bo tako dolgo primanjkovalo Bo‘je svetlobe,
dokler si ne bo najprej prizadevala za Bo‘je kraljestvo.
In dokler bo {e mo‘no, se bo tema~na du{a na Zemlji
spet vrodila v tema~no telo in mogo~e ‘ivela v rev{~ini
med revnimi. Pri{la bo do spoznanja, da je zaklad, bo-
gastvo, samo v Bogu.
Kdor ima srce pri Bogu, bo bogat notranjih vrednot
in prispel bo v Kraljestvo miru.
Jaz, Kristus, vam dajem merilo, da boste spoznali,
kje stojite - ali v lu~i ali v senci: “Kjer je va{ zaklad, tam
je tudi va{e srce, tam bo neko~ va{a du{a.”
Upo{tevajte: Kdor bere te besede in je v obratu iz
starega ~asa v Novi ~as, ta naj pohiti, da {e najde svoje
duhovno ‘ivljenje! Ko bo namre~ po vsem svetu razo-
det Novi ~as, Kristusov ~as in se bo ‘ivelo Notranje ‘iv-
ljenje, se ne bodo utele{ali ve~ tisti, ki si prizadevajo za
zunanje vrednote. Tudi ne bo ve~ utele{anj za zemelj-
sko bogate, da bi poravnavali kot najrevnej{i med rev-
nimi, kar so zamudili kot bogati.
Ko bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa {e bolj napre-

dovalo, ne bo niti revnih niti bogatih. Vsi ljudje so nato
bogati v Mojem Duhu, ker so odprli Notranje kraljes-
tvo. Tako bodo tudi ‘iveli na novi Zemlji, pod drugim
nebom.
Zato bodite pripravljeni slu‘iti Bogu in iz ljubezni do
Boga tudi svojim soljudem.
276
Spoznajte: Nih~e ne more slu‘iti dvema gospodarje-
ma, Bogu in mamonu. Edino nesebi~na ljubezen zdru-
‘uje vse ljudi in narode. ^lovek na Zemlji in du{a v
krajih o~i{~evanja - oba se bosta morala neko~ odlo~iti:
slu‘iti Bogu ali mamonu, biti za Boga ali proti Bogu.
Ni~esar vmesnega ni: ali za Boga - ali za satansko.
15. Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje ‘ivljenje, kaj

boste jedli in pili; tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli.
Kaj ni ‘ivljenje ve~ kot hrana in telo ve~ kot obleka? In
kaj pomaga ~loveku, ~e bi pridobil cel svet, izgubil pa bi
svoje ‘ivljenje?
16. Poglejte ptice v zraku: Ne sejejo in ne ‘anjejo, niti
ne zbirajo v ka{~e; pa vendar jih va{ nebe{ki O~e hrani.
Kaj niste vi mnogo bolje varovani kot one? Kdo pa med
vami lahko postane ve~ji za komolec, ~e bi to hotel? In
zakaj si delate toliko skrbi zaradi obleke? Poglejte lilije na
polju, kako rastejo; ne delajo in ne predejo. Pa vendar,
povem vam, Salomon v vsem svojem sijaju in bli{~u ni
bil tako okra{en kot one.
17. Zakaj vas ne bi Bog, ki obla~i travo na polju, ki
vendar danes stoji, jutri pa zgori v pe~i, {e veliko bolje ob-
la~il, o vi maloverni?
18. Zato ne bodite zaskrbljeni in ne spra{ujte: Kaj bo-
mo jedli? Kaj bomo pili? ali: S ~im se bomo obla~ili?
(Kot to po~no pogani.) Zakaj, va{ nebe{ki O~e ve, da vse
to potrebujete. Potrudite se najprej za Bo‘je kraljestvo in
za Njegovo pravi~nost, tako vam bo vse to navr‘eno. Za-
277
to ne skrbite za jutri{nje gorje. Dovolj je, da ima vsak dan
svoje lastne te‘ave.” (Pog. 26, 15-18)

Kdor si dela skrbi za svoje osebno ‘ivljenje, za svojo
blaginjo - kaj bo na primer jutri jedel in pil ali kaj bo
oblekel - ta je slab na~rtovalec, ker pri tem misli samo
nase, na svoj lastni blagor in na svoje premo‘enje. S tem
hkrati tudi na~rtuje svoje bole~ine in trpljenje.
Kdor pa, nasprotno, izpolnjuje Bo‘jo voljo, je dober
na~rtovalec. Na~rtoval bo tako dneve kot prihodnost.
Toda on ve, da je na~rt samo predlog, ki po~iva v Bo‘-
jih rokah.
Svoj na~rt polo‘i v Bo‘je roke, dela z Bo‘jimi mo~mi
in se pusti v dnevnem dogajanju voditi Bogu. Kajti ve:
Bog je vsevedni Duh in bogastvo njegove du{e. Kdor se
zaupa Bogu, postavi svoje dnevno delo v Bo‘jo lu~ in
izpolnjuje zakon “moli in delaj”, in bo prejel pravi~no
pla~ilo. Vse bo imel, kar potrebuje.
ê Bog, Ve~ni, krasi naravo in obla~i lilije na polju,
koliko bolj bo hranil in obla~il Svojega otroka, ki izpol-
njuje Njegovo voljo! Ne skrbite torej za jutri, temve~
na~rtujte in predajte na~rt v Bo‘jo voljo - in Bog, ki
pozna va{ na~rt, vam bo izpolnil, kar je dobro za vas.
Dam vam primer: Dober arhitekt naredi skrben na-
~rt za hi{o in upo{teva vse podrobnosti. Ko izdela na-
~rt, ga {e enkrat pregleda in ga predlo‘i odgovornemu
278
na gradbi{~u v pregled. ê se ta strinja z na~rtom, bo-
do delali delavci po na~rtu. Arhitekt in gradbenik bo-
sta nadzorovala izvajanje in posegla vmes le takrat, ka-
dar kaj ni v skladu z na~rtom.
Podobno ravnajte vi v svojem ‘ivljenju: na~rtujte
vsak dan in na~rtujte dobro! Vgradite si tudi ~as za raz-
mi{ljanje, ko najdete notranji mir in lahko vedno znova
razmislite o svojem ‘ivljenju in na~rtovanju. Skrben
dnevni na~rt, ki ga polo‘ite v Bo‘jo voljo, bo tudi Bog
pre‘el s Svojo voljo. Kdor izpelje svoj na~rt tako, mu ni
treba skrbeti za jutri. Njegova vera v Bo‘je vodstvo so
pozitivne misli. Iz njih nastanejo pozitivne besede in
zakonita dejanja. Pozitivne misli, besede in dejanja so
najbolj{e orodje, kajti v njih u~inkuje Bo‘ja volja. To
pomeni, da v vsaki pozitivni misli, vsaki nesebi~ni bese-
di, pri vsakem nesebi~nem vzgibu in dejanju u~inkuje
Bo‘ja volja, Njegov Duh. Bog bo dal dobremu na~rto-
valcu vse, kar potrebuje, in {e ve~.
Samo ta skrbi za jutri, kdor se ne zaupa Bogu, ko-
mur minevajo dnevi neizkori{~eni. Kdor ‘ivi brezglavo,
nato pa dol‘i svojega bli‘njega, ~e se mu kaj ponesre~i,
~e je bolan, ~e je la~en, ~e si ne more prislu‘iti, kar po-
trebuje za vsak dan - ta ne na~rtuje dobro. Je prestra-
{en, sebi~en ~lovek, ki pritegne to, ~esar no~e in ~esar
ga je strah. Kdor ne na~rtuje ur, dni in mesecev z Bo‘jo
pomo~jo in svojega na~rta in sebe ne postavi v Bo‘jo
voljo, tega Bog ne more voditi. Samo tistega lahko vodi
Bog, ki svoje dnevno delo zaupa Bogu in vestno izpol-
njuje zapoved “moli in delaj”. Tega napolnjuje, da je na-
279
polnjen z ljubeznijo, modrostjo in mo~jo. To pomeni:
njegova posoda, njegovo ‘ivljenje je napolnjeno z zau-
panjem in vero v Boga.
Ljudje v Bo‘jem Duhu ne bodo trpeli pomanjkanja.
So dobri na~rtovalci, imajo mo~no vero in delajo z
mo~mi Duha. Samo strahopeten misli nase, na svoj
mali jaz. Skrbi za jutri, ker ni utrjen v Bogu in ne veru-
je v Bo‘jo modrost in ljubezen. Tako nezavedno odpre
skednje tatovom, ki pridejo in kradejo. Kar je pridobil
osebno zase in je kopi~il, bo zgubil.
Ljudje prejemajo hrano, streho in obleko iz Bo‘jih
rok. Kdor polo‘i svoje ‘ivljenje, svoje mi{ljenje in svoje
delo v Bo‘je roke, mu ni treba skrbeti za jutri. Imel bo,
kar potrebuje danes, jutri in v prihodnosti - in {e ve~.
Kdor torej ‘ivi v Notranjem kraljestvu, tudi na zunaj
ne bo trpel pomanjkanja. Kdor pa je reven v notranjo-
sti, bo tudi na zunaj ‘ivel v pomanjkanju. ê ‘ivi danes
v zunanjosti in pove~uje svetno bogastvo zase in ga ob-
dr‘i zase, potem je reven v notranjosti in bo v enem na-
slednjih ‘ivljenj trpel pomanjkanje, bo torej reven.
Zato si prizadevajte najprej za Bo‘je kraljestvo in za
Njegovo pravi~nost, in od Boga boste dobili vse, kar
potrebujete - in {e ve~. Glejte ptice v zraku: Ne sejejo
in ne ‘anjejo in ne zbirajo v ka{~ah; pa vendar jih na{
nebe{ki O~e hrani. “Glejte lilije na polju, kako rastejo;
ne delajo in ne predejo.” Narava v svoji raznolikosti je
lep{e oble~ena kot najbogatej{i med bogatimi. Kdor
gleda samo na svoje dobro in misli na svoje polne ka{-
~e, ta bo v tej zemeljski obliki bivanja ali v enem na-
280
slednjih utele{enj - dokler je to {e mo‘no - slu‘il svoj
kruh v potu svojega obraza.
Pravilno moliti in delati pomeni delati zase in za
skupno blaginjo. Spoznajte: Lilije na polju - da, vsa na-
rava - so tukaj za vse ljudi in se jim najrazli~neje po-
darjajo. Kdor zna to dojeti in ceniti, temu ne bo treba
slu‘iti kruha v potu svojega obraza. Izpolnjeval bo za-
kon “moli in delaj” - zase in za svoje bli‘nje.
In ~e pi{e “ne delajo in ne predejo”, to pomeni: ~lo-
vek naj ne misli samo nase in naj ne dela samo za svoj
dobi~ek, da se z njim kiti in postavlja.
Spoznajte: Vse bivanje je v Bo‘jem varstvu. Bog va-
ruje ‘ivali, drevesa, rastline, trave in kamenje. Vse to je
v evolucijskem ‘ivljenju, ki ga vodi ve~ni Bog Stvarnik.
Ker je vse ‘ivljenje iz Boga, ob~utijo tudi ‘ivali, dreve-
sa, rastline, trave in kamenje. V sebi do‘ivijo evolucij-
sko mo~ Stvarnika, ki jih po‘ivlja in jih v ciklusih Bo‘-
jih eonov vodi v nadaljnji razvoj. Mo~ Stvarnika, ve~na
bit, podarja kraljestvom narave to, kar potrebujejo.
Darovi ‘ivljenja pritekajo v ‘ivljenjske oblike v tolik{ni
meri, kolikor so te duhovno razvite.
Ve~ni O~e misli na vsako travno bilko. Koliko bolj
misli Ve~ni na Svoje otroke, ki so v sebi ‘e razvili evo-
lucijske stopnje kraljestev mineralov, rastlin in ‘ivali!
Bo‘ji otroci nosijo v sebi mikrokozmos iz makrokoz-
mosa in tako komunicirajo z vso neskon~nostjo.
Kako ubog je vendar ~lovek, ki si dela skrbi za jutri!
Sam ka‘e, da {e ni premagal v~eraj, ker {e ne zmore ‘i-
veti v danes, v zdaj, torej v Bogu.
281
^lovekova notranjost, ~ista bit, je utele{enje ne-
skon~nosti. Kdor to dojame kot ~lovek, ta gleda v no-
tranjost in razvije zakone ‘ivljenja, tako da lahko vse
zunanje vidi v lu~i resnice.
Spoznajte: ^loveku, ki misli in ‘ivi vseobsegajo~e -
torej neomejeno, slu‘i vsa neskon~nost. Ljudje v duhu
ljubezni niso sebi~ni, temve~ imajo vseobsegajo~o za-
vest. Nenehoma komunicirajo z Bo‘jimi mo~mi v vsej
biti. Kar po~no, po~no iz notranjosti z mo~jo ljubezni.
Na~rtujejo in delujejo po zapovedi “moli in delaj” in ne
zapravljajo dneva. Vedo, kako dragocen je dan, ura in
minuta in izkoristijo ~as.
Kdor torej resni~no ‘ivi, ta ne skrbi za jutri; ‘e danes
prejme to, kar ima jutri. Kajti kdor ‘ivi v Bogu, danes
in jutri ne bo trpel pomanjkanja. Kdor pa ostane pre-
stra{en in grabi imetje zase, bo jutri reven.
Kdor se vidi kot kozmi~no bitje, ki neomejeno izpol-
njuje Bo‘jo voljo, dose‘e modrost in mo~. Kdor je na-
polnjen z ljubeznijo in modrostjo, tega ‘ivljenje pre‘e-
ma Bo‘ja mo~. Ni~esar mu ne bo primanjkovalo. Kdor pa
si dela skrbi za jutri in vidi prihodnost mra~no, ta pritegne
te‘ave; vsak dan bo imel svoje breme.
Ne mislite s strahom na jutri! Na~rtujte z Bo‘jo mo~-
jo - in Ve~ni naj deluje po vas. Potem bodo va{e misli
pozitivni magneti, ki spet pritegujejo pozitivno in izgra-
jevalno. Kajti misli, besede in dejanja so magneti. Us-
trezno svojemu na~inu spet pritegnejo enako ali po-
dobno.
282
27. POGLAVJE
Govor na Gori
(3. del)
Va{e negativne misli, besede in dejanja
so va{i lastni sodniki (1). Iver in bruno - Nujnost samospozna-
nja (2). Misijonariti pomeni hoteti prepri~ati - @ivite resnico in
bodite vzor (3). Prositi, iskati, trkati; notranja vrata se ne odpro
razumu (4). Kar zahteva{ od svojega bli‘njega, tega nima{ v
svojem srcu; pri~akovanje vodi v vezanost (6). Boj na ozki poti
v ‘ivljenje (7). Razlikovanje dobrih in slabih plodov (8-9). Spre-
jmite besedo ‘ivljenja s srcem - “To je Moja Beseda. Alfa in
omega. Jezusov evangelij. Kristusovo razodetje, ki ga svet ne
pozna”: delo ‘ivljenja in ljubezni (13)
1.“Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakr{no sod-

bo sodite, s tak{no boste sojeni; in s kakr{no mero merite,
s tak{no boste spet merjeni. In kakor storite drugim, tako
bo storjeno vam. (Pog. 27, 1)

Brali ste: Misli, besede in dejanja so magneti. Kdor
svojega bli‘njega sodi in obsoja v mislih in besedah, ta
bo enako ali podobno ob~util tudi na sebi.
Spoznajte: Va{e negativne misli, besede in dejanja
so va{i lastni sodniki. “S kakr{no mero merite” - naj bo
v mislih ali z besedami in dejanji - tako boste merjeni
283
sami. Tako kakor svojega bli‘njega podcenjujete, da bi
sebe vi{je ovrednotili, boste vrednoteni vi. Do‘iveli in
pretrpeli boste svojo vrednost. In ~e pravite: “Nekomu
mora, zado{~ati kar ima - drugi naj dobi ve~”, boste tu-
di vi neko~ imeli samo toliko ali {e manj kot tisti, ki ste
mu manj priznali. Kakor sre~ate svojega bli‘njega v mi-
slih, besedah in dejanjih, tako bo neko~ {lo vam samim.
2. Kaj gleda{ iver v o~esu svojega brata, in se ne zave-

da{ bruna v svojem o~esu? Ali kako sme{ re~i svojemu
bratu: Ho~em ti odstraniti iver iz o~esa? In glej, bruno je
v tvojem o~esu.Ti hinavec, potegni najprej bruno iz svoje-
ga o~esa, {ele nato jasno vidi{, da lahko potegne{ iver iz
bratovega o~esa. (Pog. 27, 2)

Samo tisti ~lovek neprestano govori o iveri v o~esu
svojega bli‘njega, ki se ne zaveda bruna v svojem o~e-
su. Samo tisti se trudi potegniti iver iz o~esa svojega
brata, ki ne pozna svojega lastnega mi{ljenja in ‘ivlje-
nja. Kdor ne pozna sebe in bruna - grehov, ki se zrcali-
jo v njegovem o~esu - ne vidi resnice. Njegovo oko je
zaradi greha kalno. Zato vidi v bli‘njem samo to, kar je
{e sam: gre{nika. Kdor obdeluje bruno v svojem o~esu,
samo ta vidi vedno jasneje. Vedno jasneje lahko spoz-
284
nava iver v o~esu svojega brata in mu po zakonu lju-
bezni do bli‘njega pomaga, da jo odstrani.
Kdor torej o svojih soljudeh govori negativno, jih
podcenjuje, in jim o~ita, ta ne pozna svojih lastnih na-
pak.
Spoznate jih po sadovih! Vsak ka‘e sam, kdo je -
svoj sade‘ torej. Kdor se razburja zaradi svojih soljudi
in jih sme{i, ka‘e, kdo resni~no je.
Kdor najprej odlo‘i svoje napake, ta je tudi sposo-
ben pomagati svojemu bli‘njemu. Zato je vsak hinavec,
kdor prezirljivo govori o napakah svojega brata - pri
tem pa ne opazi bruna v svojem o~esu.
3. Ne dajajte tega, kar je sveto, psom, in ne me~ite

svojih biserov pred svinje, da jih ne poteptajo s svojimi
nogami, in se ne vrnejo in vas raztrgajo. (Pog. 27, 3)

Ne ustreza ve~nemu zakonu svobodne volje, da gre-
ste z besedami resnice iz kraja v kraj, od hi{e do hi{e,
uporabljate svoje sposobnosti prepri~evanja in prego-
varjanja in misijonarite tiste, ki ste jih dobili v roke.
Kajti to bi pomenilo, da ne posve~ujete resnice in da
delate tako, kot je slikovito opisano: “Ne dajajte tega,
kar je sveto, psom, in ne me~ite svojih biserov pred svi-
nje.” Bo‘je besede torej ne vsiljujte bli‘njim. Kdor mi-
285
sli, da mora njegov bli‘nji verovati in sprejeti to, o ~e-
mer misli, da je prepri~an sam, ta {e dvomi in njegova
vera je vpra{ljiva.
Misijonariti pomeni hoteti prepri~ati. Kdor ho~e
prepri~ati, ta v svoji notranjosti {e sam ni prepri~an o
tem, kar hvali.
Ne bodite misijonarji, ampak dobri vzori v svoji veri.
Dobrine verske lahko ponudite in vsakomur prepustite
v presojo, ali to ho~e verovati ali ne, ali ho~e dr‘ati z
vami ali ne.
Svoboda v Bogu je vidik ve~nega zakona. ê pride
va{ bli‘nji prostovoljno k vam in vas vpra{a o va{i veri,
je naredil prvi korak k vam; in kdor veruje, bo potem
pristopil k svojemu bli‘njemu in mu odgovoril.
Kdor je s svojim bli‘njim v Bo‘ji povezanosti, ga ne
bo vezal na svojo vero - temve~ mu bo povedal samo
toliko, kolikor je sam spoznal in uresni~il. Na svojo ve-
ro ho~e vezati bli‘njega samo tisti, ki je razvil malo ne-
sebi~ne ljubezni.
Zato se varujte preve~ navdu{enih, ki vas ho~ejo pre-
pri~ati o svoji veri. Ponudite ve~no resnico v besedi in
knjigi - in sami ‘ivite po njej; in k vam bodo pri{li tisti,
ki so v sebi spoznali ‘ivljenje.
4. Prosite in dano vam bo; i{~ite in na{li boste. Potr-

kajte in odprlo se vam bo; kajti vsak, ki prosi, bo prejel in
kdor i{~e, bo na{el, in tistim, ki tukaj potrkajo, se bo od-
prlo. (Pog. 27, 4)
286
Samo ~lovek, ki {e ni stopil v svojo notranjost, v kra-
ljestvo ljubezni prosi, i{~e in trka na vrata v Notranje
‘ivljenje. Bo‘je kraljestvo je v notranjosti du{e vsakega
~loveka.
Prvi korak na poti v Notranje ‘ivljenje, na poti do
vrat odre{enja, je prositi Boga za pomo~ in oporo. Na-
slednji korak je iskanje Bo‘je ljubezni in pravi~nosti.
Popotnik najde ‘ivljenje, Bo‘jo ljubezen in pravi~nost v
zapovedih ‘ivljenja, ki so ka‘ipoti na poti v notranjost.
Nadaljnji korak je trkanje v lastni sr~ni kamrici, na
notranjih vratih. Ta se odpro samo tistemu, ki je iskre-
no molil, iskal in trkal. Ne odpro se ~loveku intelekta,
ki si prizadeva samo za zunanje vrednote in ideale. Tu-
di dvomljivci ne bodo prejeli.
Kdor torej prosi, i{~e in trka, mora to storiti iz lju-
bezni do Boga in ne zato, da bi preizku{al Bo‘jo ljube-
zen.
Spoznajte: Kdor ho~e samo preveriti, ali Bo‘ja ljube-
zen dejansko obstaja, bo zelo hitro sam pri{el na pre-
skusni kamen. Kdor ‘ivi v Bogu, ima odprta sr~na vra-
ta. Ni mu treba ve~ prositi - dobil je ‘e; kajti Bog pozna
svoje otroke. Kdor je pri{el v Bo‘je srce, ta je ‘e prejel
v svoji du{i. To pomeni, da v njegovi du{i mo~neje sveti
bogastvo iz Boga in seva skozi njega, ~loveka. Kdor je
stopil v svojo notranjost, mu ni treba ve~ iskati - je do-
ma v Kraljestvu notranjosti. In kdor zavestno v njem
287
biva, temu ni treba ve~ trkati; saj je ‘e vstopil in ‘ivi v
Bogu in Bog po njem.
Prosili, iskali in trkali bodo samo tisti, ki stojijo {e
zunaj in ne vedo, da globoko v svoji du{i nosijo to, kar
jih resni~no dela bogate: Bo‘jo ljubezen in modrost.
5. Kdo od vas bi dal otroku kamen, ~e ga prosi kruha,

ali ka~o, ~e ga prosi za ribo? ê lahko vi, ki ste hudobni,
kljub temu dajete svojim otrokom dobre darove, koliko
bolj bo va{ O~e, ki je v nebesih, dajal dobro tistim, ki Ga
prosijo.
6. To, kar ho~ete, da naj ljudje storijo vam, jim prav
tako storite vi, in ~esar no~ete, da vam storijo, tega jim
tudi vi ne storite; kajti to je zakon in preroki. (Pog. 27, 5-6)

Spoznajte: Ne zahtevajte od soljudi tega, ~esar sami
niste pripravljeni dati.
ê od svojega bli‘njega nekaj pri~akujete, kar naj stori
za vas, se vpra{ajte, zakaj ne storite tega sami. Kdor pri~a-
kuje od svojega bli‘njega na primer denar in imovino, da
mu zaradi lagodnosti ne bo treba delati, ali kdor pri~akuje
od svojega bli‘njega zvestobo, sam pa ni zvest, ali bi rad,
da ga njegov bli‘nji sprejme, sam pa soljudi ne sprejema -
ta je sebi~en in duhovno reven.
Karkoli zahteva{ od svojega bli‘njega, tega sam ni-
ma{ v srcu.
288
Nezakonito je, da s pri~akovanji prisilimo svoje
soljudi k raznim dejanjem, izjavam ali na~inom obna{a-
nja, ki jih sami od sebe niso pripravljeni storiti.
ê si v svojih ‘eljah do bli‘njega spoznal svoja pri~a-
kovanja, se hitro obrni in najprej stori sam, kar zahte-
va{ od bli‘njega.
Vsaka prisila je pritisk, ki spet povzro~a prisilo in
protipritisk. S tak{nim izsiljevalnim obna{anjem do
svojih soljudi se ve‘e{ nanje in naredi{ iz sebe in iz ti-
stega, ki se da izsiljevati, su‘nja ni‘je narave. Tak{ne
prisiljevalne metode kot so: “Pri~akujem od tebe in ti
pri~akuje{ od mene - vsak daje drugemu, kar le-ta zah-
teva” vodijo do vezanosti.
Kar je vezano, nima prostora v nebesih. Tista, ki sta

vezana drug na drugega, se bosta neko~ spet sre~ala, v
finosnovnem ‘ivljenju ali v nadaljnjih utele{anjih.
Ta oblika vezanosti ne velja za delovno mesto. ê si
se s svojim poklicnim ‘ivljenjem prostovoljno podredil
na nekem delovnem mestu in ti odgovorni da naloge,
ki jih mora{ opraviti v okviru svoje dejavnosti, si k te-
mu privolil ‘e s svojim vstopom v podjetje. Prostovolj-
no si se podredil v delovnemu podro~ju in v delovni
skupini, da bi naredil, kar ti bo naro~eno. ê si torej iz-
bere{ neko delovno mesto, potem tudi ustrezno svoje-
mu izbranemu delovnemu podro~ju izvajaj, kar ti je na-
ro~eno. Izjava “To kar ho~ete, da naj ljudje storijo
vam, to jim vi storite...” ne velja za poklic ali delovno
podro~je, ki ste ga izbrali sami.
289
“êsar no~ete, da >ljudje@ storijo vam, tega jim tudi
vi ne storite” pomeni: ê no~ete, da vas zasmehujejo in
zasramujejo ali okradejo in vam la‘ejo, ali da vam vza-
mejo imetje, ali da vam solijo pamet, ali vas oropajo
va{e svobodne volje, ali da vas tepejo in zmerjajo, po-
tem tega ne storite svojim soljudem. Kajti, kar storite
najmanj{emu svojih bratov, to storite Meni - in sebi.
êsar no~ete, da storijo vam, tega tudi ne storite nobe-
nemu svojih bli‘njih - kajti vse, kar gre od vas, spet pri-
de nazaj na vas. Zato preverite svoje misli in pazite na
svoj jezik!
7. Pojdite skozi ozka vrata. Zakaj tesna je pot in ozka

so vrata, ki vodijo v ‘ivljenje, in malo jih je, ki to najdejo.
Toda {iroka so vrata in {irna je pot, ki vodi v pogubo in
mnogo jih je, ki hodijo po njej. (Pog. 27, 7)

“... tesna je pot in ozka so vrata, ki vodijo v ‘ivljenje”
pomeni: V vsakem, ki si prizadeva hoditi po ozki poti v
‘ivljenje, se oglasi mra~njak in mu poka‘e - kot Meni
kot Jezusu iz Nazareta - zaklade in prijetnosti tega sve-
ta. Vsak dan znova se velja upreti satanskemu in se mu
odpovedati. Kdor ni buden, mu bo podlo‘en.
Spoznajte: Vsak, ki stori prve korake v ‘ivljenje, se
po~uti najprej utesnjenega in omejenega, dokler se do-
290
kon~no ne odlo~i. Kajti, kar je do zdaj mislil in delal
~love{kega, to naj zdaj opusti.
Prvi koraki gredo v negotovost - imenujejo se vera in
zaupanje. Dokler prvi koraki niso narejeni, je pot v ‘iv-
ljenje ozka in tesna. Prve ovire, ki naj bi jih premagali
na poti k Bo‘jemu srcu, se imenujejo: Spremeni mi{lje-
nje in opusti stare, ~love{ke navade! Ob‘aluj, odpusti,
prosi za odpu{~anje in ne gre{i ve~! To pomeni za vsa-
kega posameznika lastni napor in spremembo vsega ti-
stega, kar je bilo pri njem do tedaj obi~ajno.
Toda, kdor prenese to z Mojo mo~jo, bo zapustil te-
sno pot in nato prispel na veliko svetlobno cesto v Kra-
ljestvo notranjosti. Na njej si prizadeva priti s popotniki v
svetlobo do vrat v absolutnost, k ‘ivljenju v Bogu.
^lovek je vsak dan presku{an: je za ali proti Bogu.
Kdor se odlo~i proti Meni, tako da obdr‘i vse ~love{-
ke prijetnosti in vse to, kar ga dela ~love{kega, ta na {i-
roki, temni cesti ne bo imel sku{njav, saj se je zapisal
sku{njavcu. Celo mnogo jih potuje po cesti v pogubo.
Ti ne bodo sku{ani kot tisti, ki gredo po ozki poti v ‘iv-
ljenje.
Kdor se je zapisal sku{njavcu, ta tudi neomejeno re-
~e da vsemu, kar mora ‘eti zaradi svoje setve.
8. Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v

ov~jih oblekah, v notranjosti pa so trgajo~i volkovi. Spoz-
nali jih boste po njihovih sadovih. Ali lahko s trnja nabi-
ramo grozde in fige z osata?
291
9. Prav tako obrodi vsako dobro drevo dober sade‘,
toda trhlo drevo daje slab sade‘. Vsako drevo, ki ne daje
dobrega sade‘a, je dobro le {e za to, da se pose~e in vr‘e
v ogenj. Zato po njihovih sadovih lo~ujte dobro od slabe-
ga. (Pog. 27, 8-9)
Jaz, Kristus, pojasnjuem, popravljam

Ob koncu materialisti~nih dni, “~asa grabe‘ljivosti in
po‘eljivosti”, bo nastopalo veliko krivih prerokov. Veli-
ko bodo govorili o Bo‘ji ljubezni - pa vendar so njihova
dela ~love{ka dela. Pravi prerok in duhovno moder ni
tisti, ki govori o Bo‘ji ljubezni, temve~ samo tisti, ~igar
dela so dobra.
Dar, za preverjanje pa ima samo tisti, ki najprej pre-
veri svoje lastno prepri~anje: ali sam resni~no veruje v
evangelij nesebi~ne ljubezni in tudi izpolnjuje smisel
evangelija - in kaj je ‘e uresni~il iz nesebi~ne ljubezni
do svojega bli‘njega.
[ele tedaj, ko ste dosegli nekaj stopenj duhovne zre-
losti, lahko spoznate svoje soljudi in za~utite razlike
med dobrim, manj dobrim in slabim.
Kdor svoje bli‘nje {e obsoja in o njih misli in govori
negativno, ta {e ne more preverjati svojih soljudi. Ima
premajhno sposobnost razlikovanja. Samo sodi - in ne
preverja.
Kako lahko spoznate dobre sadove, ~e ste {e sami
slab sade‘? Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, mu
292
manjka sposobnost razlikovanja, kaj je dobro, manj do-
bro in slabo.
Kdor ho~e preveriti svojega bli‘njega, ta naj torej
najprej preveri, ali ima sam dar razlo~evanja med pra-
vi~nim in nepravi~nim.
Zelo hitro se lahko zavr‘e dober sade‘ in odobrava
slabega; in sicer tedaj, kadar se gnili sade‘ pririne v os-
predje z mnogimi besedami in u~inkuje z mnogimi na-
videzno prepri~ljivimi besedami in gestami.
Spoznajte: Enako privla~i enako. Kdor je {e sam gnil
sade‘, temu so gnili sade‘i bli‘ji od dobrih. Kdor pa je
nesebi~en, ta je dober sade‘, temu je tudi dobro, nese-
bi~no, blizu.
Kdor je nesebi~en, ima tudi dar razlo~evanja med

dobrimi, manj dobrimi in slabimi sadovi. Kdor bi torej
rad razlo~eval dobre sadove od slabih, mora najprej
sam biti dober sade‘. Samo dober sade‘ lahko spozna
slabega. Slab sade‘ vedno znova i{~e svoje somi{ljeni-
ke, slabe sadove, da bi ukrepal proti dobrim. Slabi sa-
dovi sodijo, zametujejo, obsojajo in ve‘ejo.
Dobri, zreli sadovi so razumevajo~i, naklonjeni in to-
lerantni in dobrotljivi do svojih bli‘njih. Nagovorijo ne-
pravilnosti, toda svoje bli‘nje ohranijo v svojem srcu.
To pomeni: Ne sodijo, ne obsojajo in ne obto‘ujejo
ve~.
Ponavljam: Spoznajte jih po njihovih sadovih.
Dobri sade‘ pozna slabi sade‘, toda slabi sade‘ ne
spozna dobrega. Dobri sade‘ gleda edino na dobro,
293
slabi sade‘ samo na slabo. In tako tudi misli, govori in
dela ~lovek.
10. Ne bodo pri{li v nebe{ko kraljestvo vsi, ki Mi pra-

vijo: “Gospod! Gospod!” temve~ tisti, ki izpolnjujejo vo-
ljo Mojega O~eta, ki je v nebesih. Veliko Mi jih bo reklo
na tisti dan: Gospod, Gospod, kaj nismo prerokovali v
Tvojem imenu? Ali nismo izganjali hudi~ev v Tvojem
imenu? Kaj nismo storili v Tvojem imenu veliko ~udovitih
del? Potem jim bom rekel: [e nikoli vas nisem poznal; poj-
dite od Mene, ki delate slabo. (Pog. 27, 10)

Kdor samo pokli~e Moje ime, ne izpolnjuje pa volje
Mojega O~eta, je kljub svojim na videz duhovno u~in-
kovitim govorom in svojim na videz ustre‘ljivim bese-
dam v duhu reven in ne bo {el v nebe{ko kraljestvo.
Kdor pa opravi nesebi~na dejanja, ne da bi pri~ako-
val zaslu‘ek in priznanje, ta je tisti, ki izpolnjuje voljo
mojega O~eta; kajti tako kot misli in govori, tako tudi
ravna.
Nesebi~na dejanja nastajajo samo iz ob~utkov in mi-
sli, napolnjenih z Bogom. ê so ~lovekove misli ne~i-
ste, potem so tudi njegove besede prazne in njegova
dejanja sebi~na.
Spoznajte: Kdor samo navidezno govori iz Jaz Sem,
torej navidezno govori Mojo besedo in navidezno iz-
294
polnjuje dela v Mojem imenu in od tega dobro ‘ivi, ta
je ‘e prejel svoje pla~ilo. V nebesih ne bo ve~ prejel
pla~ila. Kdor opravlja dela ljubezni nesebi~no in dela
za svoj zemeljski kruh, ta bo prejel v nebesih pravi~no
pla~ilo.
Spoznajte: Duhovni kruh je duhovna hrana du{e.
Kruh za telo naj se zaslu‘i po zakonu “moli in delaj”.
Duhovni kruh prihaja iz nebes in se postre‘e tistim,
ki ohranjajo zakon ljubezni in ‘ivljenja in tudi izpolnju-
jejo zapoved “moli in delaj”.
Zemeljsko hrano podarja Bog ljudem po zemlji. Ze-
meljske sade‘e je treba pripraviti z delom rok. Tako je
delavec vreden svojega pla~ila.
Spoznajte razliko med kruhom za du{o in kruhom za
zemeljsko telo! Oba seveda prihajata iz enega vrelca,
toda prvi je duhovni in se postre‘e du{i, drugi pa je
zgo{~ena snov, materija, in se daje fizi~nemu telesu. Za
vse, kar podarja veliki Duh, Bog, ljudem za njihovo fi-
zi~no telo, je treba ~love{kega dela; treba je na primer
sejati, obdelovati, ‘eti in pripraviti. Zato naj ljudje tudi
~loveku pla~ajo.
V Bo‘je kraljestvo bo sprejet samo tisti, ki vse naredi
iz ljubezni do Boga in ljudi.
11. Zato, kdor sli{i te Moje besede in jih izpolnjuje, te-

ga primerjam s pametnim mo‘em, ki je zgradil svojo hi{o
trdno na skali. In pri{el je de‘ in pri{la je povodenj in ve-
trovi so pihali okoli te hi{e: in ni se podrla; zakaj bila je
postavljena na skali.
295
12. Kdor pa sli{i te Moje besede, a jih ne izpolnjuje, je
kot neumni mo‘, ki je postavil svojo hi{o na pesek. In pri-
{el je de‘ in povodnji in vetrovi so pihali in suvali v hi{o,
in zru{ila se je in velik je bil njen padec. Toda mesto, ki
je trdno zgrajeno, obdano z obzidjem ali je na vrhu hriba
in stoji na skali, ne more nikoli pasti niti ostati skrito.”
13. In zgodilo se je, da je Jezus kon~al ta govor in ljud-
je so se ~udili Njegovemu nauku. Nagovoril je namre~
glavo in srce, ker ni u~il in ni govoril kot pismouki, ki so
u~ili samo zaradi dol‘nosti.
(Pog. 27, 11-13)

Kdor sli{i Moje besede in jih izpolnjuje, razvije svoje
duhovno ‘ivljenje. Svoje ‘ivljenje utemelji na Meni,
skali. Upiral se bo lahko vsem viharjem in poplavam.
Po tem ‘ivljenju bo {la njegova du{a zavestno v duhov-
no ‘ivljenje in tam ne bo tujec, ker je ~lovek ‘e na
Zemlji ‘ivel v kraljestvu notranjosti.
Prero{ki Duh je ogenj v prerokih in vseh razsvetlje-
nih. Bog je govoril in govori po njih, a ne kot tisti, “ki
u~ijo samo zaradi dol‘nosti”. Preroki in razsvetljeni so
govorili in govorijo iz polnomo~ja Ve~nega, govore~e-
ga Boga, pa ~e to ljudje ho~ejo ali ne.
Zapisano je: “Nagovoril je glavo in srce.” Kar sprej-
me intelekt, glava, o tem se bodo intelektualci pogo-
varjali in razpravljali. Kljub vsemu pade marsikatero
296
drobno seme v njihovo srce. Kdor sprejme besedo ‘iv-
ljenja s srcem, ta jo giblje tudi v svojem srcu in takoj
vzklije dobra setev, ‘ivljenje.
Kdor ho~e dojeti Bo‘jo besedo samo z intelektom, ta
bo moral kasneje spoznati - mogo~e {ele po nekaj
udarcih usode - kaj je odklanjal s svojimi dvomi in svo-
jo razumsko domi{ljavostjo. Spoznati mora, da bi mu
seme, Bo‘ja beseda, ki so jo dajali preroki in razsvetljeni
iz ‘ivljenjskega roga obilja, mnogo prihranilo.
Knjiga To je Moja Beseda deluje v Novi ~as, v ~as
Kristusa. Podlaga knjige je Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivel
kot Jezus iz Nazareta, in Moja, Kristusova beseda da-
nes >@. Ljudem Novega ~asa v Kraljestvu miru Je-
zusa Kristusa bo merilo za njihovo ‘ivljenje in mi{ljenje
to, kako sem Jaz kot Jezus iz Nazareta mislil, u~il in ‘i-
vel. Na ta na~in sem jim zelo blizu. V duhu Me bodo
pozdravili kot svojega brata in Me sprejeli kot vladarja
Bo‘jega kraljestva na Zemlji.
Ta knjiga je delo ljubezni in ‘ivljenja. Iz nje izvedo
ljudje v Kraljestvu miru tudi, kako sem vpeljal in zgra-
dil svetlobni ~as na Zemlji. Izvejo, da sem u~inkoval po
mnogih zvestih, ki so se skupaj z Menoj borili in trpeli
za Novi ~as. Knjiga, To je Moja Beseda, je zato zgodo-
vinski dokument. Brala se bo tako zdaj - ko se stari svet
nagiba h kraju - kot tudi potem - v vedno bolj prodira-
jo~em Novem ~asu.
Iz nje ljudje spoznajo tudi izpolnitev Bo‘jega odre-
{enjskega naro~ila, za~etega z Mojim delovanjem kot
Jezus iz Nazareta, nato kot Odre{enik, kot Kristus Bo-
297
ga - in zdaj kot graditelj Novega ~asa, v katerem pri-
pravljam Svoj prihod kot vladar Kraljestva miru, v ka-
terem Sem brat tistim, ki ‘ivijo v bratstvu z Menoj in z
mnogimi, ki imajo ~ista srca.
298
28. POGLAVJE
Jezus re{i ‘ivali

in potrdi Janeza Krstnika
Padec: Zgostitev energije vse do materije -

Duhovno telo v ~love{kem telesu - Posurovelost ljudi - Zloraba
bitij in stvarstva - Gospodovalni ~lovek - Praznoverje, kaznujo-
~i bogovi, krvna ‘rtvovanja - Bo‘ji svarilci ka‘ejo pot - Poskusi
na ‘ivalih so pred Bogom grozodejstva (1-3). îsti prepozna ~i-
sto - Hrana, Bo‘ji dar (4). Boj teme proti Bo‘jemu na~rtu in
Njegovim pravi~nim prerokom - Orodja teme - Tema se ne
bori proti krivim prerokom (16)
1. Nekega dne, ko je Jezus kon~al Svoj govor, se je

zgodilo, da mu je na nekem kraju pri Tiberiadi, kjer je se-
dem studencev, neki mlad mo‘ prinesel ‘ive zaj~ke in go-
lobe, da bi jih skupaj z u~enci pojedli.
2. Jezus je ljube~e pogledal mladega mo‘a in mu re-
kel: “Dobro srce ima{ in Bog te bo razsvetlil; toda ali ne
ve{, da je Bog dal na za~etku ~loveku za hrano sade‘e
zemlje, in da zato ni ni~ manj{i kot je opica ali vol ali
konj ali ovca, da pa vseeno ubija svoja sobitja in zau‘iva
njihovo meso in kri?
3. Vi mislite, da je bilo prav, da je Mojzes zapovedal
darovati in zau‘ivati ta bitja, in zato to po~nete v templju;
toda glejte, ve~ji kot Mojzes je tukaj in pri{el je, da odpra-
vi krvna ‘rtvovanja po zakonu in pojedine ter ponovno
vpelje ~iste darove in nekrvavo ‘rtvovanje zrnja in sade‘ev
zemlje tako, kot je bilo na za~etku. (Pog. 28, 1-3)
299
Na ta svet sem pri{el kot Jezus iz Nazareta, da pri-
~am o Bogu, Svojem O~etu, in o vsem, kar je ustvaril.
Iz prve misli padca - hoteti biti kot Bog - je nastal
padec. Bitja padca in z njimi vsi Bo‘ji otroci, ki so se
dali zapeljati njihovemu mamljenju in obljubam, so
prejeli iz dobrotljivih rok Ve~nega - ki ljubi vse Svoje
otroke in jih venomer gleda v sebi kot ~ista bitja - dele
duhovnih sonc in duhovnih planetov. Ti deli duhovnih
sonc in planetov so padli skupaj z bitji padca; v ne-
skon~no dolgih obdobjih padanja, ko je fina snov po-
stajala vse bolj groba in zgo{~ena, so postopoma posta-
li materija. Na delih sonc in planetov so bila tudi
duhovna kraljestva mineralov, rastlin in ‘ivali, ki so se
zgostila v materijo na enak na~in. To pomeni: svetloba
v duhovnih oblikah se je vedno bolj uga{ala. Tako, kot
je jenjala, tako so se zmanj{evala duhovna telesa Bo‘-
jih otrok: vedno bolj so se kr~ila. Hkrati pa se je posto-
poma oblikoval ~lovek - zunanji ovoj, ki je obdal po-
manj{ano in otemnjeno duhovno telo.
Vedite: duhovno telo sestavljajo duhovni delci. V
njih so duhovni atomi, kjer so shranjene mo~i duhov-
nih bitnosti in lastnosti Boga. Z zmanj{evanjem svetlo-
be je veliko del~kov pre{lo eden v drugega, en del~ek je
tako sprejel vase drugega.
Nezakoniti ob~utki, misli in postopanja padlih otrok
in tistih, ki so jih zapeljali, so povzro~ili torej spremem-
300
bo kozmi~nih energij iz finosnovnih v grobosnovne.
Bolj ko so se padla in od njih zapeljana bitja odvra~ala
od Boga s svojimi nezakonitimi mislimi, ‘eljami in de-
janji, bolj se je ve~ala gostota, tako da se je finosnovno
telo {e bolj zmanj{alo, grobosnovno pa {e bolj zgostilo.
Padec je povzro~il torej neko vrsto mutacije: Del ~i-
stih duhovnih mo~i telesa se je spremenil v nizkoniha-
jo~e energije, iz katerih je nato postopoma nastalo ~lo-
ve{ko telo. S~asoma je postalo duhovno telo v
~love{kem telesu duhovni nosilec energije za ~love{ki
organizem. Skr~eno, komprimirano duhovno telo je os-
talo v ovoju ~lovek in je transformator ‘ivljenjske mo~i
za ~loveka. ^lovek torej ne more ‘iveti brez tega du-
hovnega telesa, du{e.
Kraljestva mineralov in rastlin na Zemlji prejemajo
svojo ‘ivljenjsko mo~ iz pramo~i, Vseduha, prek du-
hovnega delnega planeta Zemlje, ki ga obdaja materi-
ja, zemlja. @ivali na Zemlji, ki so prav tako nastale z
zgo{~evanjem, so pomagale in pomagajo pri izravnava-
nju mo~i v naravi. Nekaj ‘ivalskih vrst, ki {e nimajo
delne du{e, dobiva svojo ‘ivljenjsko mo~ prav tako iz
duhovnega delnega planeta v Zemlji. @ivalske vrste pa,
ki ‘e imajo delno du{o, torej potencirane duhovne
del~ke, o‘ivlja pramo~ neposredno, brez vmesnega po-
sredovanja duhovnega delnega planeta, ki je v Zemlji.
Bog, Ve~ni, je dal Svojim ~love{kim otrokom vse -
zemljo z rastlinami, sade‘i, semeni in vodnimi viri, da
lahko hranijo svoje fizi~no telo. Prvi ljudje so se pre-
hranjevali z rastlinami, sade‘i, semeni in pili iz vodnih
301
izvirov. @ivali so bile njihove prijateljice in pomo~nice.
V tem razvojnem procesu je nastalo tudi spo~enjanje
zemeljskih teles.
S~asoma je postajal ~love{ki rod vedno bolj grob.
Rasle so zahteve, hotenje po posesti, po tem, da bi ne-
kaj predstavljali, imeli, hkrati pa po‘elenje in pohlep.
Ljudje so spreminjali Bo‘je darove z vedno zahtevnej-
{im pripravljanjem in tako stopnjevali svoje skomine in
njihovo zadovoljevanje. V mo{kem se je pojavilo po‘e-
lenje po ‘enski in vzel si jih je ve~. “Po‘elenje po me-
su”, po ‘enskem telesu, se je pove~evalo. Pri spo~etju
otroka je {lo vedno bolj za ~utno naslado in njeno za-
dovoljevanje.
Kot so se stopnjevale ~utne naslade, tako so se za~e-
la in so rasla tudi ~lovekova po‘elenja po ‘ivalih. Lovili
so jih in klali in pripravljali njihovo meso ter ga jedli.
^lovek se je zdaj obna{al kot kanibal. @ivali so postale
~lovekove sovra‘nice, saj jih je lovil in so zato postale
pla{ljive.
Zaradi vsega tega so se ~love{ki rodovi vedno bolj
oddaljevali od Boga. Ljudje so imeli zdaj Bo‘je darove
- ne samo rastline in ‘ivali, ampak tudi zemljo in solju-
di - za svojo last. Drug drugemu niso bili ve~ bratje in
sestre, pa~ pa so sebi enake podjarmili in jih imenovali
su‘nje. Morali so hlap~evati vpre‘eni v jarem kot ‘ivali
in celo prodajali so jih kot blago. Na ta na~in je nastal
~lovek gospodar.
Gospodovalni ljudje so razdelili zemljo na parcele, ki
so si jih prisvojili, in “svoje” in “tuje” razmejili. Kdor od
302
velikega kola~a zemlje ni ukradel nobenega kosa ali pa
je imel samo malega, je bil gospodarjev hlapec, dekla
ali su‘enj. Soljudje so morali delati zanj in izkori{~al je
ljudi in ‘ivali, svoje su‘nje torej. Veliko su‘njev je umr-
lo zaradi iz~rpanosti. Njihova ‘ivljenja za gospodujo~e-
ga ~loveka niso bila ni~ vredna - ~e ni {lo za su‘njo, s
katero je zadovoljeval svoja ~utna po‘elenja in jo je
imel zaprto kot ptico v kletki.
Samosilnik je kradel svojim bratom in sestram, ker
jim je kratil pravico do dela zemlje. Kasneje je bila
zemlja razdeljena na dr‘ave in nastale so dr‘avne meje.
Zaradi posurovelosti ljudi se je za~ela Zemlja brani-
ti: naravna dogajanja so se stopnjevala v katastrofe - so
posledice ~love{kega kr{enja zakonov. Ljudje so bili
zdaj nemo~no izro~eni naravnim mo~em in so vedno
znova postali ‘rtve katastrof.
Ker ljudje niso imeli vpogleda v nastanek teh doga-

janj, so si predstavljali naravne mo~i kot bogove, ki so
jim bili samovoljno naklonjeni ali nenaklonjeni in jim
po{iljali nesre~e. Zato so se vedno bolj odvra~ali od
enega Boga ljubezni in resnice, od Stvarnika nebes in
Zemlje, pozabili so Ga in ~astili svoje bogove.
Tako se je za~elo praznoverje. Tiranski ~lovek, ki je
zani~eval ‘ivljenje in je le malo cenil ‘ivali in ljudi, ki
jih je imenoval svoje su‘nje, je daroval tem bogovom
ljudi in ‘ivali, da bi mu bili naklonjeni. Spoznajte: vse
to je zlo~in in greh nad ljudmi in kraljestvi narave - in
proti Bogu, zakonu ‘ivljenja.
303
Z Bo‘jimi preroki in mnogimi razsvetljenimi mo‘mi
in ‘enami, ki so ~love{tvu spet prinesli resnico, se je
po~asi za~elo spreobra~anje k enemu Bogu.
Mojzes je prinesel od enega, ve~nega Boga ljubezni
in resnice Deset zapovedi. Izraelcem je prepovedal
ubijati Bo‘ja bitja in jih zau‘ivati. Izraelci niso vedno
poslu{ali Mojzesa. Zlasti tedaj, ko so pri{li nad njih nji-
hovi vzroki kot u~inki, so spet mislili na svoje bogove in
znova za~eli z obredi ‘rtvovanja.
Vedno znova so prihajali Bo‘ji svarilci. Vedno znova
so pribli‘evali ljudstvu enega Boga. Veliki prerok Izai-
ja, v nebesih nosilec bo‘anske modrosti, je oznanil
Odre{enika, prina{alca ‘ivljenja in lu~i za vse du{e in
ljudi.
Oznanilo se je izpolnilo: Jaz, Kristus, sem pri{el k
ljudem v Jezusu in sem postal Sin ~lovekov. Pri{el sem,
da poka‘em ljudem pot iz greha in su‘nosti. Kot Jezus
iz Nazareta sem u~il Bo‘je zakone in jih ‘ivel ljudem za
vzor. Toda ~love{tvo Me ni prepoznalo.
U~il sem ljudi, da naj ljubijo drug drugega, da naj
ljubijo ‘ivali, spo{tujejo naravo, da naj Zemljo pripoz-
najo za mater, v katere naro~ju ‘ivijo in delajo. Ljudi
sem u~il enakosti, svobode, enosti, bratstva in pravi~-
nosti; u~il sem, da naj zemlje ne razdelijo, ampak vse
bratsko delijo drug z drugim.
S tem se je za~ela evolucija - ljudje so se tako posto-
poma spet obrnili k Bogu.
Najprej je bilo odpravljeno mnogobo{tvo, nato ‘r-
tvovanje ljudi in kasneje {e ‘rtvovanje ‘ivali. Danes, v
304
~asovnem preobratu iz starega v Novi ~as, bom odpra-
vil grozotne poskuse na ‘ivalih, klanje ‘ivali in u‘ivanje
njihovega mesa. O spoznajte: Je ~as evolucije - prevrat
starega, da bi se lahko pokazala duhovnost.
O doumite: Pri{el sem kot Jezus iz Nazareta. Lju-
dem sem razlo‘il zakone in kot vzor ‘ivel ‘ivljenje v za-
konu Boga. Na Golgoti sem postal Odre{enik vseh du{
in ljudi.
Va{ Odre{enik je tudi va{ vodnik v Novi ~as, v ~as
Kristusa, ki je Jaz Sem. Vedno ve~ ljudi se odvra~a od
klanja in u‘ivanja ‘ivali. Vedno ve~ ljudi jemlje Zemljo
kot celoto, kot svojo prehranjevalko, kot del svojega
‘ivljenja. Hranijo se s tem, kar jim podarja zemlja, in to
tudi zakonito pripravljajo. Skozi ve~ generacij bo po-
stopoma nastal ~love{ki rod, ki pozna Bo‘je zakone, ki
jih izpolnjuje in se temu primerno tudi hrani.
Pri{el sem kot Jezus iz Nazareta, da u~im zakone in
jih ‘ivim za zgled ter da odpravim krvna ‘rtvovanja in
u‘ivanje ‘ivali in pojedine. Pri{el sem, da ustvarim nov
~love{ki rod, ki izpolnjuje voljo ve~nega O~eta, ki je en
Bog od ve~nosti do ve~nosti.
4. Od tega, kar darujete Bogu v ~istosti, jejte, toda ~e-

sar ne ‘rtvujete v ~istosti, ne jejte, kajti pri{la bo ura, ko
bo konec va{ih krvavih ‘rtev in praznikov in boste ~astili
Boga s svetim spo{tovanjem in ~istimi ‘rtvenimi darovi.
(Pog. 28, 4)
305
Kdor ima ~isto srce, ‘ivi od tega, kar mu podarja
zemlja. V vsem se zahvaljuje Bogu in Ga ~asti. Tudi
svojo hrano daruje Bogu iz ~istega srca. Jemlje samo
hrano, ki mu jo Bog daje po materi zemlji. îsti pre-
pozna ~isto in ‘ivi v njem in z njim.
Ne~isti pozna samo ne~isto in {e naprej ustvarja na-
vlako in ‘ivi v njej.
Moj prihod je razodet. Pripravite Mi, Kristusu Boga,
pota v sebi, kajti Bo‘je kraljestvo, iz katerega prihajam,
je v va{i notranjosti!
Pripravite se na Moj prihod in vsak dan preverjajte
svoje ‘ivljenje, ali je po Bo‘ji volji. ê spoznate, da va{i
ob~utki, misli, besede in dejanja niso po Bo‘ji volji, po-
tem to takoj spremenite. Na to pazite tudi pri jedi in
pija~i.
Darove od Boga sprejmite hvale‘no in jejte tisto hra-
no, ki je po Bo‘jem zakonu. Svoje ~isto srce posvetite
Bogu, da boste postali posve~enci ‘ivljenja, ki izpolnju-
jejo Bo‘je zakone.
Mo~no se je pribli‘ala ura, ko se bo moral vsak soo-
~iti s tem, kar je storil ljudem, naravi in ‘ivalim. Svita
se Novi ~as, v katerem bodo odpravljena krvava ‘rtvo-
vanja in poskusi na ‘ivalih pa tudi klanje in zau‘ivanje
‘ivali, ki so ljudem naslednji bli‘nji. Zemlja se o~i{~uje
vsega ni‘jega. Vi{je ‘ivljenje, v katerem se bo Bo‘ja vo-
lja bolj in bolj izpolnjevala, skriva nezakonito.
306
Ljudje v Novem ~asu ne bodo Boga samo slavili,
temve~ tudi izpolnjevali Njegove zakone.
5. Zato spustite stvaritve, da se bodo veselile v Bogu in

si ljudje ne bodo naprtili krivde.” In mladeni~ jih je izpu-
stil, Jezus pa je razdrl njihove kletke in strgal spone.
6. Toda glej, bale so se, da jih bodo spet ujeli, in niso
hotele stran od Njega. Toda govoril je z njimi in odslovil
jih je in ubogale so Ga in vesele so odbe‘ale.
7. Ko so {e sedeli ob srednjem od sedmih studencev,
se je Jezus dvignil in zaklical: “Pustite tiste, ki so ‘ejni, da
pridejo k Meni in pijejo; kajti ho~em jim dati vode ‘ivlje-
nja.
8. Iz src tistih, ki verujejo Vame, bodo tekli tokovi vo-
de, in kar bo dano njim, to naj izgovarjajo z vso oblastjo
in njihov nauk bo kot ‘iva voda.
9. (To je rekel o Duhu, ki naj bi ga prejeli tisti, ki so
verovali Vanj; kajti polnina Duha se {e ni izlila, ker Jezus
{e ni bil poveli~an.)
10. Kdor bo pil vodo, ki jo bom dal Jaz, ne bo nikoli
‘ejen; kajti voda, ki prihaja od Boga, bo postalo v njih
vrelec, ki ‘ubori v ve~no ‘ivljenje.”
11. V tistih dneh je poslal Janez dva u~enca, da Ga
vpra{ata: “Si Ti tisti, ki mora priti, ali naj drugega ~aka-
mo?” In tisto uro je pozdravil veliko bolezni, tudi ku‘ne
in izganjal hudi~e in mnogim slepim vrnil vid.
12. Jezus je odgovoril in jima rekel: “Vrnita se in poro-
~ajta Janezu, kaj sta videla in sli{ala: Da slepi vidijo, hro-
307
mi hodijo, da se gobavi o~i{~ujejo, da gluhi sli{ijo, mrtvi
vstajajo, da se bo revnim pridigal evangelij. In blagoslov-
ljen je tisti, ki se ne jezi nad Menoj.”
13. In ko sta Janezova poslanca od{la, je za~el Jezus
govoriti ljudem o Janezu. “Kaj ste hoteli videti, ko ste
od{li v pu{~avo? Trstiko, ki jo veter maje sem in tja, ali
~loveka v mehkih obla~ilih? Glejte, tisti, ki so bogato ok-
ra{eni in prijetno ‘ivijo, so na kraljevih dvorih.
14. Kaj ste {li torej gledat? Preroka? Da, povem vam,
najve~jega preroka.
15. Kajti Ta je tisti, o katerem pi{e: Glej, poslal bom
Svojega glasnika pred Teboj, da Ti bo pripravil pot. Toda
povem vam: Med vsemi, ki so jih rodile ‘ene, ni ve~jega
preroka od Janeza Krstnika.”
16. In vse ljudstvo, ki Ga je sli{alo, tudi cestninarji, je
slavilo Boga in se krstilo z Janezovim krstom. Farizeji in
u~itelji postave pa so odklonili na~rt, ki je imel Bog z nji-
mi, in se mu niso dali krstiti. (Pog. 28, 5-16)

Farizeji, pismouki in pravniki so bili v vseh ~asih so-
vra‘niki pravi~nih prerokov. Njihova ‘e vnaprej ustvar-
jena mnenja in te‘nje po uveljavljanju, potreba, da vse
bolje vedo kot njihovi soljudje, so jih vedno izzvali, da
se borijo proti Bo‘jim poslancem. Farizeje, pismouke
in pravnike je bilo vedno strah, da ne bi izgubili polo-
‘ajev in ugleda, in {e zdaj je tako.
308
Mra~njak pozna Bo‘je zadeve in ob~uti mo~, ki izha-
ja iz resni~nih prerokov in razsvetljenih. V o~eh in ~u-
tih tistih, ki so si prilastili del mogo~nega potenciala
Zemlje, so veliki preroki in razsvetljeni njihovi sovra‘-
niki, ki bi jim radi vzeli to, kar jim navsezadnje sploh
ne pripada. Zato so se borili in se borijo tudi danes
>@ proti pravi~nim prerokom in razsvetljenim, jih
zani~ujejo in preganjajo, jih sme{ijo in stresajo na njih

svoj zasmeh in zasramovanje.
Mra~njak pozna poslanstvo in rod vseh velikih pre-
rokov in razsvetljenih in tudi ve, katera kri te~e v njiho-
vih ‘ilah. V vseh velikih prerokih in razsvetljenih - od
Abrahama prek Mojzesa, Daniela, Izaije, pa do velike
Bo‘je prerokinje u~iteljice dana{njega ~asa >@ - de-
luje ista mo~: Bo‘ja prabit, svetloba iz Bo‘jega Sveti{-
~a. Veliko mo‘ in ‘ena, tudi Jaz kot Jezus iz Nazareta,
je pri{lo in {e prihajajo - po mesu - iz Davidovega rodu.
Ta Kristusov-Davidov rod ima svoje korenine v Bo‘-
jem Sveti{~u, v Meni, Kristusu Boga, pa svoje duhovno
naro~ilo, da namre~ z Mano osvobodi vse, kar je veza-
no.
Pristnost resni~nega, velikega preroka se ka‘e v tem,
da ga z vsemi razpolo‘ljivimi sredstvi in metodami nje-
govega ~asa preganjajo, obrekujejo, zani~ujejo, zasme-
hujejo in zasramujejo.
To se je godilo v preteklih ~asih, v Stari zavezi, to se
je zgodilo Meni, ko sem bil na Zemlji kot Jezus iz Na-
zareta - in to se dogaja spet danes >@ Bo‘ji prero-
kinji. Preteklost vedno postaja sedanjost, ker se vedno
309
znova utele{ajo du{e, ki so ‘e v prej{njih bivanjih kot
ljudje preganjale in ubijale preroke. Njihovo naro~ilo,
da to delajo, prihaja od spodaj!
Spoznajte: Ko bo v kon~nem ~asu preminil gre{ni

svet in bo nastalo novo ~love{tvo, bo nastopilo veliko
tako imenovanih prerokov. Kdor samo govori in se iz-
daja za preroka, ne razodeva pa globine besede, ni pre-
rok. Farizeji, pismouki in pravniki ga ne bodo napada-
li, dvomili o njem ali ga zasledovali, saj govori njim
pov{e~i.
Tak{ne tako imenovane preroke tema celo podpira,
ker s svojimi “duhovnimi” govori, ki jih ne pre‘ema
ogenj Svetega Duha, zapeljujejo ljudi. Kdor govori le
zaradi samega sebe, njegove besede niso o‘ivljene z
Duhom resnice. Na poslu{alce tako ne presko~i nobe-
na poduhovljajo~a iskra in zato v njih tudi ne pride do
vzgibanja k duhovnemu.
Zato preverjajte!
Za vse prave preroke in razsvetljene in za vse tiste,
ki uresni~ujejo Njegov Sveti zakon, veljajo Moje bese-
de: “ê so preganjali Mene, bodo preganjali tudi vas!”
310
29. POGLAVJE
Nasi~enje pettiso~ih -
Jezus hodi po vodi
V Jezusu iz Nazareta, Kristusu,

je delna mo~ pramo~i - Razlaga pomno‘itve rib - @iva in mrtva
hrana - Mu~enje in fanatizem - Spreminjanje negativnih navad
na poti v vi{je ‘ivljenje (4-7). Strah je dvom v Bo‘jo mo~ in lju-
bezen (12-13). Slu~ajev ni - ^lovek se spreminja v bo‘anskega
samo z delom na sebi (14). Pomo~i in ozdravljenja
ni sprejel vsak (17-18)
1. Ker se je bli‘alo praznovanje pashe, so se apostoli

in njihovi spremljevalci zbrali okoli Jezusa in Mu pripove-
dovali o vsem, kar so naredili in u~ili. In rekel jim je:
“Pridite, pojdimo na odro~en kraj in se nekoliko odpo~ij-
te.” Kajti prihajalo in odhajalo je veliko ljudi in niti jesti
niso mogli v miru.
2. In naskrivaj so se odpeljali s ~olnom na samoten
kraj. Toda ljudje so jih videli, da so se odpeljali. Mnogi so
Ga poznali in iz vseh mest so hiteli tja pe{. Prehiteli so jih
in se pri Njem se{li.
3. In ko se je Jezus izkrcal, je videl mno‘ico ljudi; in v
Njem se je zganilo so~utje, kajti bili so kot ovce, ki nima-
jo pastirja.
4. Ker pa se je dan ‘e zelo nagibal, so u~enci pristopili
k Njemu in rekli: “To je odro~en kraj, in ura je ‘e pozna.
Odslovi jih, da bodo {li v okoli{ke vasi in si kupili kruha;
nimajo namre~ kaj jesti.”
311
5. Toda Jezus je odgovoril in jim rekel: “Vi jim dajte
jesti!” Pa so Mu rekli: “Naj gremo in kupimo kruha za
dvesto gro{ev in jim ga damo?”
6. On pa jim je rekel: “Koliko kruha imate? Pojdite in
poglejte.” In ko so ugotovili, so rekli: “[est hlebov in se-
dem grozdov.” In zaukazal jim je, da sedejo po travi po
petdeset skupaj. In sedli so v vrste po sto in po petdeset.
7. In ko je bil vzel {est hlebov in sedem grozdov, je po-
gledal v nebo, blagoslovil kruh in ga razlomil, prav tako
grozde in jih dal u~encem, da so ponudili ljudem; in vse
so razdelili med mno‘ico. (Pog. 29, 1-7)

Jaz, Kristus, sem deloval v Jezusu z vsem O~etovim
pooblastilom, kajti v Jezusu sem bil Kristus, sovladar
nebes, Jaz Sem od ve~nosti do ve~nosti.
V Jezusu sem prinesel kot delna mo~ pramo~i odlo-

~ilni preobrat v dogajanje padca: Delna mo~ pramo~i
je postala odre{ilna mo~ in je opora za vse du{e in ljudi
ter za vse deluje kot evolucijska energija.
V Meni, Jezusu, je tekla Moja dedi{~ina, delna mo~
pramo~i, in delovala je po Meni. Povezal sem se torej s
svojo mogo~no dedi{~ino in s to mo~jo sem lahko delal
tudi velike ~ude‘e, kot so jih imenovali, in ozdravljal.
Moje naro~ilo je obsegalo tudi pomo~, zdravljenje in
obujanje mrtvih. To sem delal s pooblastilom Svojega
312
O~eta, v povezavi s Svojo dedi{~ino, delno mo~jo pra-
mo~i, in tako pokazal ljudem mo~ Kristusa Boga na
Zemlji. S pomno‘itvijo kruha, sadja in rib sem pokazal,
da nobenemu ~loveku ni treba stradati in trpeti po-
manjkanja, ~e izpolnjuje Bo‘ji zakon.
S tako imenovanim ~ude‘em pomno‘itve sem razo-
del, da bi ~lovek lahko ‘ivel v polnini, ~e bi izpolnjeval
Bo‘jo voljo; kajti univerzalni zakon je neiz~rpen za du-
hovna bitja in tiste du{e in ljudi, ki izpolnjujejo voljo
Mojega O~eta, ki je tudi njihov O~e.
Moji u~enci so Mi prinesli kruh in grozdje, da bi
oboje pomno‘il. Tistega dne pa so Mi dali pomno‘iti
tudi mrtve ribe. Ko sem vzel to mrtvo substanco v Svo-
je roke, sem pojasnil ljudem, da se je iz njih umaknil
potencial O~etove mo~i, visoka ‘ivljenjska mo~, in da
ne bom ustvaril ‘ivih rib, da bi jih spet ubili.
Ljudem sem razlo‘il, da je v vseh ‘ivljenjskih oblikah
‘ivljenje in da jih ~lovek naj ne ubija iz objestnosti.
Ljudje, zlasti otroci, so me gledali ‘alostno. Niso Me
mogli razumeti, kajti v glavnem so se prehranjevali z ri-
bami, kruhom in le malo z drugim. In smiselno sem jim
rekel: Zaradi zemljine energije so {e ribe cele. Zato
vam iz O~etovega Duha ne bom podaril ‘ive ribe, tem-
ve~ vam bom ustvaril iz energije zemlje ribe, ki so mr-
tve, z malo nihanji torej. Nikoli ne bodo ‘ivele in ne da
se jih ubiti. Rad bi vam pokazal, kak{en okus ima ‘iva
hrana - kruh in sadje - v primerjavi z mrtvo.
In ustvaril sem jim ribe iz energij zemlje, ki so imele
le malo duhovnih snovi. Dal sem jim mrtve ribe in jim
313
zaukazal, da naj obenem jejo tudi kruh in sadje, da bo-
do spoznali razliko med ‘ivo in mrtvo hrano, med viso-
konihajo~imi in nizkonihajo~imi ‘ivili.
Tako in na podoben na~in sem u~il ljudi. Nadalje
sem jim pokazal - in s tem ka‘em tudi vam, ki berete
Moje besede - da je vsaka naenkratna prekinitev starih
navad fanatizem. ê kdo naenkrat preneha s starimi
navadami, jih le odlo‘i in v njem ne pride do spreme-
njenja. V odlo‘enem je kal~ek, iz katerega stare, zatrte
navade ponovno po‘enejo in so lahko v dolo~enih pri-
merih v primerjavi s ~asom pred mu~enjem trdovrat-
nej{e in jih je te‘je odlo‘iti.
S starimi navadami torej ne prenehajte naenkrat, po-
stopno opu{~anje naj pripelje do spremenjenja, tako da
si ~lovek zastavi vi{je cilje in vrednote. To je duhovni
prodor do novih obal.
V vsakem mu~enju je fanatizem. Fanatik obsoja v
ob~utkih in mislih svoje bli‘nje, ki imajo {e podobno ali
enako, kot je sam zatrl. Tako hrani zatrto.
Spoznajte: ^loveku ‘eleznih navad je pogosto {e tre-
ba dovoliti marsikaj ~love{kega, dokler sam ne spozna
svojih napak in da s samospoznanjem in samoizku{njo
- ali s trpljenjem - staro opusti, da bi duhovno zorel. To
je nato pravilno razumevanje in zakonito vodenje.
S pomno‘itvijo rib sem pokazal, da naj se ~lovek
spremeni in ne mu~i. Vsako spremenjenje poteka za-
konito; je preobrat iz ni‘jega v vi{je ‘ivljenje. Tako kot
se kamen ne more spremeniti v ro‘o od danes na jutri
- temve~ {ele z evolucijo, tako se tudi ~lovek, ki ima na-
314
vade v krvi in du{i, ne more spremeniti takoj v absolut-
no duhovnega ~loveka. Kakor se kamen spreminja z
evolucijo, tako se spreminja ~lovek iz ni‘jega v vi{je.
Spremenjenje je torej preoblikovanje iz ~love{kega v
duhovno. Gre za postopno opu{~anje ~love{kega in
hkrati za razcvet duhovno-bo‘anskega.
8. In vsi so se do sitega najedli. Pobrali pa so {e ko{~-

ke, ki so ostali, dvanajst polnih ko{ar. In vseh, ki so jedli
kruh in sade‘e, je bilo pet tiso~, mo‘, ‘ena in otrok; in
u~il jih je veliko stvari.
9. Ko so ljudje to videli in sli{ali, so bili vzrado{~eni in
rekli so: “Resni~no, ta je prerok, ki naj mora priti na
svet.” Ko pa je opazil, da Ga ho~ejo s silo narediti za kra-
lja, je poslal Svoje u~ence v ~oln, da so se pred Njim od-
peljali na drugo stran obre‘ja proti Betsaidi, medtem pa
je sam odpo{iljal ljudi.
10. In ko jih je odposlal, je {el na hrib, da bi molil. Ko
se je zve~erilo, je bil tam ~isto sam, ~oln pa je bil sredi je-
zera in valovi so ga premetavali sem in tja; imeli so na-
mre~ nasprotni veter.
11. Okrog tretje no~ne stra‘e je Jezus {el k njim; hodil
je po jezeru. In ko so Ga u~enci videli, da hodi po jezeru,
so se prestra{ili in si rekli, da je duh, in zakri~ali od stra-
hu. Toda Jezus je takoj spregovoril z njimi in jim rekel:
“Ostanite pogumni. Jaz Sem, ne bojte se!”
12. In Peter mu je odgovoril in rekel: “Gospod, ~e si ti,
potem daj, da pridem k Tebi po vodi.” In rekel je: “Pri-
di!” In ko je Peter stopil iz ~olna, je zakorakal po vodi
315
proti Jezusu. Ker pa je divjal veter, se je prestra{il, in ko se
je za~el potapljati, je zakri~al: “Gospod, re{i Me!”
13. In takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in rekel: “O
ti maloverne‘, zakaj si podvomil? Ali te nisem poklical?”
(Pog. 29, 8-13)

Spoznajte: Vsak strah je dvom v Bo‘jo mo~ in Nje-
govo ljubezen.
Bog je ‘ivljenje, ki nosi in ohranja. Kdor dvomi v to,
ta potone. Zato je vsak dvom v Boga odpad od Njega,
potonitev v valovih ~love{kega.
Veliko ljudi ne upo{teva Bo‘jih zakonov; s strahom
izkazujejo nezaupanje Bogu in se tako odprejo pri{e-
petavanjem satanskega. Vsak ob~utek, vsaka misel,
vsaka beseda pa tudi vsako dejanje, ki je naperjeno
proti Bo‘jemu zakonu nosilne in ohranjujo~e vsehar-
monije, pomeni spustiti Bo‘jo roko in potoniti v valo-
vih sveta.
Zato bodite budni in se u~ite spoznati Bo‘jo voljo in
jo izpolnjevati. ê {e ne poznate Bo‘jega zakona do
podrobnosti, potem vzemite v roke Deset zapovedi. To
so izvle~ki iz mogo~nega in vseobsegajo~ega Bo‘jega
zakona. Potrudite se spoznati njihov smisel in ‘iveti po
njih in postopoma boste izkusili celotni Bo‘ji zakon.
Danes >@ ga dajem v celoti po Bo‘ji prerokinji, ki
je hkrati prerokinja u~iteljica in poslanka za Novi ~as.
316
Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, ima Njegovo neposred-
no vodstvo.
14. In odpravil se je k njim v ~oln, veter pa se je pole-

gel. In vsi so strmeli in se zelo ~udili. Kajti s ~ude‘em s
kruhom in sade‘i niso postali ni~ bolj razumevajo~i. Nji-
hovo srce je bilo namre~ zakrknjeno. (Pog. 29, 14)
Jaz, Jezus, pojasnjujem, popravljam

Tako kot je bilo takrat, ko sem bil med ljudmi v Je-
zusu iz Nazareta, tako je tudi {e danes. Vsak dan se go-
dijo tako imenovani ~ude‘i. ^loveku se zdijo samou-
mevni, ima jih za naklju~ja ali sre~ne primere, ki se
v~asih zgodijo, tako misli, da pa se jih ne da razlo‘iti.
Spoznajte: Ni naklju~ij. Vse temelji na zakonu setve
in ‘etve ali pa je vodstvo in skladanje po zakonu ljubez-
ni. Kristusova mo~, Jaz Sem, ki je bila neko~ utele{ena
v Jezusu iz Nazareta, deluje {e naprej v prostoru in ~a-
su. Veliko ljudi ozdravi po Mojem Duhu in veliko jih je
obvarovanih pred te‘kimi nesre~ami. In marsikateri
~lovek je voden tako, da se ogne te‘kim problemom in
telesnemu trpljenju. Kdor veruje Vame in izpolnjuje
zapoved odpu{~anja in pro{nje za odpu{~anje in enakih
in podobnih grehov ne dela ve~, ta se usmeri na Mojo
mo~, ki pomaga in zdravi - in prejme.
To vse so tako imenovani ~ude‘i.
317
Moji apostoli in u~enci so bili vsak dan z Menoj in
bili so pri~e pri ozdravljanju bolnih in obujanju tistih,
ki so jih imeli za mrtve. Kljub tem do‘ivetjem je marsi-
katero srce ostalo mrzlo. ûdili so se sicer dogodkom -
toda ostalo je le pri tem. Niso mogli dojeti velikega de-
lovanja kozmi~nih mo~i, ker so bile njihove misli in ~uti
{e ujeti v svetu.
êprav sem jih u~il Bo‘je zakone in kako se jih upo-

rablja, jih je veliko ostalo ujetih v zakon setve in ‘etve
in vsak dan so se ~udili tej mo~i.
Niso vsi razumeli, da je tudi v njih Bo‘ji zakon in da
bi rad tudi po njih deloval podobno kot skozi njihovega
u~itelja in mojstra, skozi Bo‘jega Sina v Jezusu iz Na-
zareta. Vedno so se ukvarjali z istimi vpra{anji: Zakaj
in kako to, da so bili dele‘ni pomo~i ti in ne drugi.
Ker sem ‘ivel in deloval v zakonu Svojega O~eta,
sem lahko mnogim ljudem pomagal in jih ozdravil.
Mnogim drugim pa nisem mogel pomagati, ker v svojih
du{ah niso imeli pogojev za to. Vsak Mojih u~encev in
apostolov tega ni mogel razumeti. Nekaj jih je vedno
znova za~elo dvomiti Vame in pretehtavali so za in
proti.
V molitvi sem vedno znova govoril Bogu, Svojemu
O~etu: Kako dolgo {e moram ostati med temi neupog-
ljivimi, trdovratnimi ljudmi?
Spoznajte: Kdor v svojem ‘ivljenju samo zaznava za-
kon ljubezni, a ga ne uresni~uje, je lahko dan za dnem,
uro za uro z razsvetljenim: toda ostane gre{nik, kakr{en
318
je bil in je. ^lovek se spremeni iz gre{nega v bo‘anske-
ga samo z uresni~evanjem, z delom na sebi.
Spremenjenje v bo‘ansko je pogojeno torej z delom
na sebi. Delaj, tako da z Mano, Kristusom, spremeni{
svoje ob~utke, misli, besede in dejanja v pozitivne mo~i
- in postal bo{ razsvetljen! Z mo~jo Svetega Duha v se-
bi lahko marsikaj stori{. Kajti kdor Mi resni~no sledi, bo
delal, podobno, kot sem delal Jaz.
15. In ko sta stopila v ~oln, je zavladala ti{ina. Pribli-

‘ali so se Mu in se Mu poklonili ter rekli: “Resni~no, Bo‘-
ji Sin si.”
16. Ko pa so se prepeljali, so v genezare{ki pokrajini,
kamor so pri{li, dosegli kopno. Ko so se izkrcali, so Ga
takoj spoznali. In obtekli so vso okoli{ko pokrajino in za-
~eli voziti bolnike na posteljah tja, kjer so sli{ali, da je bil.
17. In kamorkoli je pri{el, v vasi ali mesta ali na pode-
‘elje, so polagali bolne na ulice in Ga prosili, da bi se
smeli dotakniti samo roba Njegovega obla~ila, in vsi, ki
so se Ga dotaknili, so ozdraveli.
18. Nato je pri{el Jezus s Svojimi u~enci v Judejo; in
tam je ostal in je mnoge, ki so pri{li k Njemu in sprejeli
Njegov nauk, krstil. (Pog. 29, 15-18)

Veliko ljudi je pri{lo k Meni v Jezusu iz Nazareta;
toda vsak ni dobil tega, za kar je prosil. Mnogi so pri{li,
319
ker so hoteli pomo~ za svoje telo - da bi nato spet v
mesu ‘iveli tako kot prej: gre{no. Veliko se jih je do-
taknilo roba Mojega obla~ila, toda pomo~i in ozdrav-
ljenja ni dobil vsak. Od teh, ki so se dotaknili roba Mo-
jega obla~ila, so bili dele‘ni pomo~i in ozdravljenja
tisti, ki so verovali v Bo‘jo ljubezen, v srcu pa so {e na-
prej ohranili dobroto. Kdor pa se je dotaknil roba Mo-
jega obla~ila in je mislil samo na svoje telo, v srcu pa je
ohranil greh in je {e naprej gre{il v naslednjih zemelj-
skih letih, ta ni bil dele‘en ne pomo~i ne ozdravljenja.
Zapisano je: “... in tam je ostal in je mnoge krstil.”
Beseda “krst” pomeni blagoslovitev srca, notranje biti,
po Svetem Duhu. Videl sem v srce Svojih in spoznal,
da so tisti, ki so ‘iveli v uresni~evanju Bo‘jih zakonov,
vsak dan ve~ali svetlobo in Bo‘jo mo~ v sebi. Zaradi
Mojega blagoslova so v njih klila nadaljnja semena No-
tranjega ‘ivljenja in prizadevali so si za popolnost, da
bi v tokratnem zemeljskem bivanju in v naslednjih ute-
le{anjih ljudem dali to, kar so uresni~ili v sebi in na se-
bi.
320
30. POGLAVJE
Kruh ‘ivljenja
in ‘iva vinska trta
Kristus daje duhovni kruh za Notranje ‘ivljenje -

Pot v Kraljestvo miru: Boj in ‘rtve pravi~nih (5). Mo~ ‘ivlje-
nja prejme, kdor se usmeri na Boga (6). Odre{enje in milost
sta v Kristusu - Bolezen, trpljenje ali usoda so krivda, ki je
postala vidna - Sodni dan (7). ^love{ko oko vidi samo ze-
meljski ovoj, ki mine - Vstopanje in izstopanje duhovnega te-
lesa - Kri‘ev pot Bo‘je prerokinje v ~asu preobrata - Razvoj
pozunanjenega kr{~anstva (8-10)
1. Ludje, ki so stali na drugi strani jezera, so naslednji

dan opazili, da razen ~olna, v katerega so se vkrcali Nje-
govi u~enci, ni bilo tam nobenega drugega, videli pa so,
da Jezus ni bil z njimi na ~olnu, temve~ da so se Njegovi
u~enci odpeljali sami. In ko so ljudje zdaj videli, da tam
ni bilo ne Jezusa ne u~encev, so vzeli ~oln in se odpeljali
v Kafarnaum in iskali Jezusa.
2. Ko so Ga na{li na drugi strani jezera, so Mu rekli:
“Rabi, kako si pri{el sem?” Jezus jim je odgovoril in rekel:
“Resni~no, resni~no, povem vam, ne i{~ete Me zato, ker
ste videli ~ude‘e, ampak ker ste jedli kruh in sade‘e in se
nasitili. Ne trudite se za minljivo hrano, temve~ za tisto
jed, ki ostane vse do ve~nega ‘ivljenja in vam jo bo dal
Sin ~lovekov, ki je tudi Bo‘ji otrok; kajti Njega je postavil
Bog, O~e vesolja.”
321
3. Pa so Ga vpra{ali: “Kaj naj storimo, da bomo dela-
li Bo‘ja dela?” Jezus je odgovoril in jim rekel: “Bo‘je delo
je, da verujete Vanj, ki Ga je poslal in ki vam daje resnico
in ‘ivljenje.”
4. Nato so Mu rekli: “Kak{no znamenje bo{ naredil,
da bomo lahko videli in Ti verjeli? Kaj bo{ storil? Na{i
o~etje so jedli mano v pu{~avi, kot je zapisano: Kruh iz
nebes jim je dal jesti.”
5. Pa jim je Jezus odvrnil: “Resni~no, resni~no, povem
vam, ni vam dal Mojzes pravega kruha iz nebes, temve~
Moj O~e vam daje pravi kruh iz nebes in sade‘ ‘ive vin-
ske trte. Kajti to je Bo‘ja hrana, ki prihaja iz nebes in da-
je svetu ‘ivljenje.” (Pog. 30, 1-5)

Resni~no, Bog, Moj O~e, veliki Vseedini, je postavil
Mene, Svojega prvovidenega in prvorojenega Sina, za
sovladarja nebes in Mi dal mo~ povsodnavzo~nosti v
Svojih {tirih bitnostih. To so evolucijske stopnje do
Bo‘jega otro{tva.
Moja povsod pri~ujo~a mo~ je zato tudi evolucijska
energija. Del te evolucijske energije je postal mo~
odre{enja za vse padle in obremenjene du{e in ljudi.
Odre{enje je evolucija; je tudi opora, osvoboditev in

vodstvo k Bogu O~etu-Materi za vse du{e in ljudi, kajti
vsa duhovna bitja, du{e in ljudje so Njegovi otroci.
322
Postal sem ~lovek, da ljudem poka‘em pot v O~eto-
vo hi{o. Pri{el sem v zemeljsko bivanje in dajal zname-
nja notranje mo~i, s katero ~lovek zmore vse, ~e gre v
Notranje ‘ivljenje. Pomno‘il sem kruh, sade‘e in ribe.
Spremenil sem vodo v vino; pomagal sem in ozdravil
sem veliko ljudi; marsikaterega sem obudil iz tako ime-
novane smrti, ~e duhovni informativni trak - ki povezu-
je du{o in telo - {e ni bil pretrgan. Ljudi sem u~il, da
lahko ‘ivijo v svetu v polnini samo takrat, ~e izpolnju-
jejo Bo‘ji zakon tudi v vsakdanjem ‘ivljenju; zakaj Bo‘-
ji zakon je polnina.
Mnogi me niso hoteli razumeti, ker so mislili le na
svoje telo in njegovo dobro po~utje. Zato Me niso mo-
gli in Me tudi niso hoteli razumeti, ko sem govoril o
duhovnem kruhu za Notranje ‘ivljenje. Niso hrepeneli
po kruhu, ki prihaja iz nebes in je edina hrana du{e.
Hoteli so ostati tako gre{ni, kot so bili, in hoteli so ze-
meljski kruh za svoje materialno telo ter {e druge pri-
jetnosti za svoje zemeljsko bivanje.
Bog, Moj O~e, Bog O~e-Mati vseh Svojih otrok, Me

je postavil za sovladarja celotnega stvarstva in Me je
poslal k vsem du{am in ljudem kot Odre{enika. Kdor
pride k Meni, svojemu Odre{eniku, in Me sprejme,
kdor se povrne v Notranje kraljestvo, je bogat tudi v
notranjosti; ne bo trpel ne lakote ne ‘eje. Prejel bo, ko-
likor je njegova du{a razvila svetlobe in mo~i. Med ze-
meljskim bivanjem bo imel jesti in piti in prejel bo, kar
potrebuje za svoje telo: obleko, prebivali{~e - in {e ve~.
323
Kdor si torej najprej prizadeva za Bo‘je kraljestvo, tudi
kot ~lovek ne bo trpel pomanjkanja.
Ljudem sem govoril o Bo‘jem kraljestvu, ki je v nji-
hovi notranjosti. Z mo~jo tega Notranjega kraljestva
sem jim pomagal tako v notranjosti kot tudi na zunaj.
Ve~ina ljudi pa je hotela ~udodelca, ki bi jim naredil
prijetno zemeljsko ‘ivljenje. Hoteli so kralja za zemelj-
sko kraljestvo in ne notranjega kralja, sovladarja nebes.
Moji bratje in sestre, ki ‘ivite v druga~nem ~asu,

svetlobnem ~asu, to, kar tukaj pi{e, komajda lahko ra-
zumete. Toda zemlja, tla, na katerih ‘ivite v zemeljski
obleki, je bila kupljena z Mojo krvjo in krvjo in telesi in
‘rtvami mnogih pravi~nih prerokov in pravi~nih mo‘ in
‘ena. Vsaka sramota, ki so jo pretrpeli, in vsaka kaplji-
ca krvi, ki je bila prelita za pravi~nost, je bila za odre-
{enje vseh.
S temi nesebi~nimi dejanji in Bo‘jimi deli je svetloba
osvojila Zemljo, opori{~e teme, in zvezala demonsko.
Kri je tekla skozi ve~ generacij, ljudje so se ‘rtvovali za
pravi~nost in pomagali prodreti Bo‘jemu na~rtu, Odre-
{enju.
To so bili pionirji Novega ~asa v vedno novih inkar-
nacijah. Vedno znova so bili preganjani, {e med pisa-
njem teh besed >@.
Iz ene generacije v drugo se je ve~ala svetloba na
Zemlji po tistih ljudeh, ki so bolj in bolj izpolnjevali
Bo‘je zakone. Iz kaosa ~love{kega jaza je tekla svetlo-
ba in dobivala na Zemlji obliko.
324
Pionirji Novega ~asa so z Mojo mo~jo in Mojim ime-
nom zvezali satansko.
Zemljo so ponovno osvojili bratje in sestre iz Davi-
dovega rodu, iz rodu za Kraljestvo miru Jezusa Kristu-
sa, in mnogi pravi~ni mo‘je in ‘ene iz drugih rodov. Sa-
tan, demonsko, je zvezan. Mo‘je in ‘ene, ki so v
zemeljski obleki nepredstavljivo trpeli, so zdaj na Moji
desni in svetijo se kot zvezde na nebu.
6. Pa so Mu rekli: “Gospod, daj nam vedno tak{nega

kruha in tak{nih sade‘ev.” In Jezus jim je rekel: “Jaz sem
pravi kruh in ‘iva vinska trta, in kdor pride k Meni, ne bo
ve~ trpel lakote, in kdor veruje Vame, ne bo nikoli ve~ tr-
pel ‘eje. In resni~no, povem vam: @ivljenje boste imeli sa-
mo tákrat, ~e jeste Bo‘je meso in pijete Bo‘jo kri - sicer
ne. Toda videli ste Me, pa ne verujete. (Pog. 30, 6)

“... ~e jeste Bo‘je meso in pijete Bo‘jo kri” pomeni:
ê jeste hrano nebes, prejemate torej Bo‘jo energijo,
in pijete iz vira ‘ivljenja, iz Bo‘jega Duha.
Spoznajte: Bog je dal Zemlji za blagor ~love{kega te-
lesa sade‘e, zeli{~a in vodo. Kdor hvale‘no sprejme
Bo‘je darove, tako da izpolnjuje Bo‘je zakone, ne na-
siti samo svojega telesa, temve~ nahrani tudi svojo du-
{o. V vsakem zemeljskem Bo‘jem daru je hkrati Bo‘ja
mo~, kruh nebes in voda ‘ivljenja.
325
Zemeljski kruh in sade‘i samo takrat nasitijo vse lju-
di, ko si jih ne lastijo, pa~ pa gledajo na Bo‘je darove
kot na Njegovo darilo za vse ljudi. Pogoj za to pa je, da
~lovek ne misli samo na pote{itev telesa, temve~ da v
njem za~ne te~i vir du{e: Duh Boga, ki je ‘ivi kruh in
‘ivi sade‘. Kdor pride k Bo‘jemu Duhu v Meni, Kristu-
su Boga, Odre{eniku vseh du{ in ljudi, bo prejel ve~ni
kruh in ne bo la~en ne ‘ejen.
Kajti tudi zemeljski kruh in sadovi rastejo samo z

‘ivljenjem v Bogu in iz Njega. Ni~ ne pride samo po se-
bi. Vse dobro prihaja od Boga. Kdor ne veruje v Boga,
ta tudi ne bo neprenehoma prejemal od Boga, ker se
ne usmerja na Notranje ‘ivljenje, na dajajo~ega Boga.
Mnogi ljudje so Me sli{ali in videli kot Jezusa iz Na-

zareta, pa vendar niso verovali v mo~ ‘ivljenja, o kateri
sem u~il in ki sem jo utele{al.
7. Vsi, ki Mi jih je dal Moj O~e, bodo pri{li k Meni, in

kdor pride k Meni, ga ne bom zavrgel. Kajti pri{el sem iz
nebes, ne zato, da delam po Svoji volji, ampak po volji
Boga, ki Me je poslal. Volja Boga, ki Me je poslal, pa je,
da ne zgubim nikogar, ki so Mi dani, temve~ da jih spet
obudim na Sodni dan.”
(Pog. 30, 7)
326
Moj O~e, ki je tudi va{ O~e, Me je poslal k ljudem.

Postal sem ~lovek, da bivam med ljudmi in da s ~love{-
ko govorico oznanjam, kaj je ve~no ‘ivljenje.
Bo‘ji Sin, ki je kot ~lovek postal Sin ~lovekov, je pri-
{el iz nebes, da prinese odre{enje. Ker Bog, Moj O~e,
vse otroke enako ljubi, Mi je dal tudi oblast in mo~, da
privedem domov v Njegovo srce vse du{e. Pri{el sem iz
nebes, da ljudem razodenem Bo‘jo voljo in med ljudmi
izpolnjujem Njegovo voljo.
Nobenega ~loveka in nobene du{e ne bom zavrgel,
kajti vsem sem prinesel odre{enje. Samo ~lovek sam se
pahne v svojo usodo, tisti, ki odklanja Bo‘jo voljo in ‘i-
vi naprej samovoljno, v grehu. Kljub vsemu pa nosi v
sebi odre{enje in nekega dne bo ob Moji roki na{el na-
zaj in Jaz ga bom popeljal k O~etu, kajti v Meni in po
Meni so odre{ene vse du{e in vsi ljudje.
Kdor se preda Meni, Kristusu, mu ni treba prena{ati
vsakega storjenega greha. Kajti: Kdor pride k Meni,
Kristusu, iz srca, se tudi trudi v vsaki situaciji spoznati
Bo‘jo voljo in jo izpolniti. In kdor se po{teno trudi iz-
polnjevati Bo‘jo voljo, je ‘e prejel od Boga.
Priti k Meni, pomeni, ne samo moliti k Meni, temve~
tudi uresni~evati zakon ‘ivljenja na sebi in na bli‘njem.
Kdor se ravna po Bo‘jih zakonih, je posve~en Meni,
Kristusu Boga. Ne bo mu treba ‘eti svoje ~love{ke se-
tve.
327
Kdor se posveti Meni, izkusi v sebi in okoli sebe mi-
lost Najvi{jega. Ob strani je vsakemu ~loveku, v vsaki
‘ivljenjski situaciji. Izgrajuje ~loveka, ga krepi in mu
pomaga, da spozna grehe in jih o~isti, preden se poka-
‘ejo na telesu.
Neko~ storjeni grehi postanejo vidni na telesu tedaj,
kadar je ~lovek neuvideven in vede spregleda {tevilna
svarila in nasvete. Ko je greh postal na telesu viden kot
bolezen, trpljenje ali pa skozi usodo, potem ga mora
~lovek nositi.
Toda ne obupajte! Molite k Bogu in se podajte v
Njegovo sveto voljo. Tedaj bosta Bo‘ja ljubezen in mi-
lost mogli delovati, da odvzameta bolezen ali pa data
mo~, da lahko nosite iztekajo~i se greh.
Vsak iztekajo~ greh se da primerjati s porodom:
Greh se poka‘e na telesu kot izrodek tega, kar je du{a
nosila v sebi. Babica pri tem je ~lovekova neuklonlji-
vost, ki pomaga, da se greh rodi iz du{e. ^lovek da gre-
hu prostor, da se raz{iri v telesu.
“Sodni dan” du{e ni ~lovekova smrtna ura, tudi ne

vnaprej dolo~en ~as, temve~ prebujenje du{e v bo‘an-
sko in vstop v vi{ja, svetlej{a ‘ivljenjska obmo~ja, vse
do Boga O~eta-Matere, ki je absolutno ‘ivljenje.
Vsi ljudje, du{e in bitja, tudi Jaz, Kristus, Odre{enik,
smo otroci ve~nega ‘ivljenja. Kot Bo‘ji Sin in kot
Odre{enik Sem povsod navzo~e ‘ivljenje v Bogu, Svo-
jem O~etu. Z Njegovo mo~jo vodim vsako du{o v
enostno zavest z Bogom in v Bogu, v ve~no ‘ivljenje.
328
8. In Judje so godrnjali nad njim, ker je rekel: “Sem
kruh, ki je pri{el iz nebes.” In rekli so: “Ali ni ta Jezus, sin
Jo‘efa in Marije, ~igar star{e poznamo? Kako neki lahko
pravi: Pri{el sem iz nebes?”
9. Na to jim je Jezus odgovoril, reko~: “Ne godrnjajte
med seboj. Nih~e ne more priti k Meni, ~e ga ne pritegne-
ta sveta ljubezen in modrost. In ti bodo vstali na Sodni
dan. Preroki so zapisali: Vse bo pou~il Bog. Vsak, ki je
sli{al resnico in jo dojel, pride k Meni.
10. Ne, Najsvetej{ega ni nikoli nih~e videl, seveda ra-
zen tistih, ki so od Najsvetej{ega: Samo ti vidijo Najsve-
tej{e. Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor veruje v res-
nico, ima ve~no ‘ivljenje.” (Pog. 30, 8-10)

Besede “Sem kruh, ki je pri{el iz nebes” pomenijo:
Samo ‘ivljenje v Bogu in z Bogom je resni~no ‘ivljenje.
Vse drugo so ~love{ke predstave o ‘ivljenju ali projek-
cije ‘elja in hrepenenj.
Kruh, ki sem ga prinesel ljudem kot Jezus iz Nazare-

ta, je Bo‘ji Duh, hrana za du{o - ‘ivljenje, ki je Jaz Sem
v O~etu. Kdor je postal resnica, je resnica in ‘ivi v re-
snici. Nikoli ne bo trpel pomanjkanja, kajti resnica je
Bog in Bog je polnina.
Jaz Sem resnica in kruh du{e. Ve~na nebesa so za-
kon resnice. Pri{el sem iz resnice in Sem resnica.
329
Jezus je bil meso, ki je nastalo iz materialne substan-
ce - zemeljsko telo, ki je slu‘ilo resnici kot instrument.
Ljudje so videli samo to in so to smiselno tudi izrazili z
besedami: “Ali ni ta Jezus, sin Jo‘efa in Marije, ~igar
star{e poznamo?”
Mo{ki zaplodi otroka in ‘enska ga nosi pod srcem in
rodi zunanje ‘ivljenje, obliko, v kateri biva bitje iz Bo-
ga, du{a.
^love{ko oko vidi samo meso in ~love{ka usta govo-
rijo samo o mesu. ^love{ko oko ne zaznava notranjo-
sti, ki jo obdaja ovoj, meso. Kdor pa zre na Duha Boga,
tako da izpolnjuje Bo‘je zakone, ta se zaveda ~loveko-
ve notranjosti in ne vpra{a po njegovem ugledu in sta-
nu in po njegovih star{ih. Gleda, ~esar meso ne vidi, in
ve, da v tem svetu nista pomembna stan in ugled, tem-
ve~ samo ~lovekova notranjost.
Spoznajte: V bogata{u, ki misli samo na posest in ug-
led in ima hladno srce, ne ‘ivi prebujena du{a. Spi {e in
drema neprebujena predse in zato tudi {e ne dojema
svojega porekla.
Toda tudi za bogata{a, ki misli samo na posest in ug-
led in ‘ivi samo za to, pride enkrat ~as spreobrnitve, in
njegovo du{o bo stresalo in pretresalo, zato da bi se
prebudila v Duhu resnice in postopoma spoznala svoj
izvor. K Bogu, v srce Notranjega ‘ivljenja, lahko pride-
jo samo tisti, ki so odprli svoje srce Bo‘ji ljubezni in
modrosti.
Neko~ bodo vsi sprejeli in si privzeli nauke iz Duha
ljubezni in modrosti in stopali k O~etu po poti, ki je
330
Jaz Sem, Kristus. Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Sa-
mo kdor sprejme Mene in sledi Kristusu Boga, Odre-
{eniku, najde v neposredno srce Ve~nega.
Kdor veruje v resnico in izpolnjuje Bo‘je zakone,
ima ‘e zdaj zavestno ‘ivljenje. Zanj ni smrti. Zanj ni
smrti, ki jo neprebujeni imenuje konec. Smrt je za pre-
bujenega vrata v Notranje ‘ivljenje, ki ga je ‘e kot ~lo-
vek razvil na poti v notranjost.
Vedite: V ve~nem bivanju je ‘ivljenje univerzalna
Bo‘ja mo~. Je zavest Boga O~eta-Matere, iz katere je
iz{la duhovna oblika. îsta duhovna oblika, duhovna
praoblika, je brezte‘na prasnov, je komprimiran ve~ni
zakon. Je duhovno bitje v nebesih. [ele ko gre bitje v
utele{enje v materijo, se njegovo duhovno telo obda s
snovmi ravni o~i{~evanj, postane du{a in vstopi v min-
ljivo telo.
Nobena du{a ne bo vstala s svojim zemeljskim tele-
som, ker ga je odlo‘ila. In ko se du{a spet vrne v meso,
je zanjo spo~eto in rojeno novo telo, v katerega smuk-
ne in iz katerega spet gre, ker nobeno fizi~no telo ne
more iti v finosnovne svetove. Obstaja samo smuk v te-
lo in izstop iz mesa.
Jaz Sem pri{el v meso, da bi ‘ivel med ljudmi in jim
pribli‘al s ~love{ko govorico evangelij ljubezni. Ta os-
vobaja t i s t e g a ~loveka, ki ‘ivi po njem in si priza-
deva za Bo‘jo ljubezen in modrost.
Kdor izpolnjuje, ga napolnjuje ta Bo‘ja ljubezen in
modrost. Postal je pravi modrec. @ivi zavestno v Bogu
in Bog po njem. Tak{en ~lovek je ‘e duhovno vstal. Ti-
331
sto uro, ko bo zapustil zemeljsko telo, bo njegovo du-
hovno telo {lo zavestno v slavo ve~nega O~eta. Njegovo
duhovno telo bo gledalo ve~no Svetega, ker je Bo‘ji
otrok postal resnica. Prebujena in z Bogom zdru‘ena
du{a ne bo {la ve~ v zemeljsko telo - razen ~e {e mora
izpolniti za ljudi in du{e Bo‘je naro~ilo.
Zdaj govorim Svojim bratom in sestram v Novem ~a-
su, v ~asu Kristusa:
Moji bratje in sestre v Meni, Kristusu: V knjigi To je
Moja Beseda vedno znova berete, da je bilo v zemeljski
obleki ‘ensko na~elo bo‘anske modrosti. ^lovek Mi je
slu‘il kot instrument, da sem - kot takrat, ko sem bil
Jezus - izgovoril in nagovoril z jezikom ljudi to, kar je
bilo pomembno v takratnem ~asu >@. Na ta svet je
pri{la z naro~ilom, da z Mano, Kristusom, in s svojim
duhovnim dualom - ki je bil, prav tako kot Jaz, v duhu
in je deloval iz Bo‘je vsemo~i - pripravi Novi ~as.
@ivljenje bo‘anske modrosti v zemeljski obleki je bi-
lo v mnogih situacijah podobno ‘ivljenju Jezusa iz Na-
zareta. Bo‘ja dekla, visoko bitje v zemeljski obleki, je
morala podobno pretrpeti kot Jaz kot Jezus iz Nazare-
ta. Njeno ‘ivljenje v slu‘bi Boga za ljudi je bilo vsak
dan kri‘ev pot. Nosila je kri‘ zasmehovanja, zasramo-
vanja, obrekovanja in zavestnega laganja tistih, ki so se
imenovali kristjani. Med njimi je bilo veliko zastopni-
kov takratnih cerkvenih institucij.
Bilo je to pozunanjeno kr{~anstvo, tako imenovana
dr‘avna vera, ki je bilo razcepljeno v dve veliki cerkvi,
na katoli{ko in protestantsko. Obe veroizpovedi sta se
332
opirali na Sveto pismo, ki vsebuje samo dele ve~ne re-
snice. Toda ta knjiga ni bila merilo za njihovo ‘ivljenje,
~eprav so jo imenovali Bo‘ja beseda. Govorili so o Sve-
tem pismu in iz njega brali svojim vernim evangelij.
Toda le redki od tistih, ki so se imenovali pastirji, so
sami sledili temu, kar so pri~akovali od svojih vernikov.
Pred Mojim ~asom kot Jezusa iz Nazareta in po Mo-
jem zemeljskem ‘ivljenju je bilo veliko razodetega iz
ve~ne resnice. Veliko ljudi je zapisalo resnico, tudi v
tako imenovanih evangelijih. Kaj se je zgodilo? Posa-
mezni u~enjaki, ki jih je pooblastila cerkev, so iz {tevil-
nih obstoje~ih duhovnih spisov izbrali nekatere, o kate-
rih so mislili, da so resnica, ter iz njih naredili knjigo, ki
so jo imenovali “Sveto pismo”. Po svojem razumevanju
in lastni presoji so veliko resnic pre~rtali in dodali ne-
resni~no.
Sveto pismo je tako postalo knjiga, kot so {tevilne
druge, kajti vsebovala je samo dele resnice. Kdor je ho-
tel iz tega najti resnico, ta bi moral najprej iti pot Go-
vora na Gori, Notranjo pot. Posledica bi bila, da v
cerkvi ne bi bilo ve~ hierarhije z oblastjo in mo~jo nad
soljudmi. Zastopniki cerkve bi se bili morali odre~i
svoji visoki zemeljski pla~i, institucije pa svojemu pre-
mo‘enju - v skladu z besedo: “Ne zbirajte zakladov, ki
jih razjedajo molji in rja in ki jih lahko izkopljejo in
ukradejo tatovi. Zbirajte zaklade v Bo‘jem kraljestvu.
”Postati bi morali bratje med brati in sestrami.
Zastopniki obeh veroizpovedi so se imenovali tudi
pastirji svojih ~red. Mnogi so uporabili Moje ime, Kri-
333
stus, tudi za to, da so z njim zaslu‘ili in si podjarmljali
soljudi, da so ogovarjali, ‘alili, blatili in ubijali. Pazite,
Moje ime so uporabljali v ne~iste namene, toda ne Za-
me, Kristusa.
Mnogim zastopnikom cerkve je primanjkovalo po-
ni‘nosti; odlikovali so se celo z o{abnostjo in izrabljali
vero svojih podlo‘nikov.
Tekom stoletij je ta tako imenovani kr{~anski svet
po~asi razpadel. Spodkopal se je od znotraj navzven,
kajti Jaz, Kristus, nisem mogel biti s tako imenovanimi
kr{~anskimi cerkvami, ki niso hotele biti z Menoj.
Kljub uporu obeh velikih cerkva sem Jaz, Kristus, zma-
gal z bo‘ansko modrostjo in {tevilnimi brati in sestrami
v zemeljski obleki, na ~elu s tistimi iz Davidovega rodu.
Moji bratje in sestre v Novem ~asu: Boj je kon~an,
rojeno je ‘ivljenje iz Boga. V Novem ~asu ‘ivite samo z
Mano, Kristusom, in mi v Bogu, na{em O~etu, brez zu-
nanje religije in dogem. @ivljenje je ‘ivljenje iz Boga;
zakon ljubezni nas povezuje in zdru‘uje. Te besede,
Moje besede Kristusa, sem dal v ~asovnem preobratu
iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as, ob za~etku Kra-
ljestva miru Jezusa Kristusa >@.
Ponavljam, da ne boste pozabili: Kot instrument mi je
slu‘il seraf bo‘anske modrosti, ki je za to in {e druge na-
loge pri{el v meso, da slu‘i kot Bo‘ja dekla Bogu O~etu in
Meni, Kristusu. @ivljenje te ‘ene v zemeljski obleki je bilo
neprenehno odpovedovanje. Kljub {tevilnim nasprotova-
njem - predvsem iz vrst takratnih zastopnikov cerkve - in
kljub marsikateremu porazu - zaradi ljudi, ki so Mi sicer
334
dali svoj da, a so se vrnili v svet - se je vedno znova dvi-
gala v boj, vedno znova je vstajala in se bojevala proti
vsem odvratnostim in oviram, ki so ji bile nastavljene.
Dan in no~ so pre‘ali mra~njaki, da bi jo mu~ili in jo
tako pripravili do mol~anja. @ena, visoko duhovno bit-
je v zemeljski obleki, Bo‘ja dekla, pa ni mol~ala. Po
vsakem boju, ~eprav je iz~rpal telo, se je dvignila in se
naprej borila za pravi~nost, za Bo‘je kraljestvo na zemlji, za
Kraljestvo miru - v katerem zdaj ‘ivite.
Marsikaj ponavljam, kadar gre za sonosilko bo‘anske
modrosti v zemeljski obleki. Nosite jo v svojem srcu; kajti
ko zaprete fizi~ne o~i, boste videli pred svojimi duhovnimi
o~mi svetle~ kristal: To je seraf bo‘anske modrosti v sijo~i
obleki Notranjega ‘ivljenja. Z vami bo {e naprej slu‘il
Ve~nemu v finosnovnih obmo~jih, da vse du{e privede
domov k O~etovemu srcu v Meni in po Meni, Kristusu,
va{em bo‘anskem bratu.
335
31. POGLAVJE
Kruh ‘ivljenja - Petrovo priznanje -

Gonja~ kamel
Duhovno mrtvi - V kraljestvu du{ ni krink -

Besede so samo simboli in smerokazi - Mu~enje je odrivanje -
Vsak ~lovek ima svobodno voljo: Dobro seme prinese dobro
‘etev - Bog svari, ne kaznuje (1-3). Mojzesovo potovanje z
izraelskim ljudstvom skozi pu{~avo: prispodoba za potova-
nje ~love{tva - Dana{nji ljudje se ne razlikujejo od Izraelcev -
Pot v Kraljestvo miru (4). Kdor ljubi Boga bolj kot ta svet, ‘ivi
v Bogu - Kdor je iz resnice, prejema iz resnice (5-6). Za ljudi v
Kraljestvu miru - Evolucija ljudi in Zemlje do finosnovnosti
- Sprememba ~asovnih meril - Deli zemlje, rezervati demonov
- Vra~anje obmo~ij padcev - Knjiga To je Moja Beseda bo
vse do svetlobne snovnosti vedno znova dvignjena - “Za” in
“proti” mnogih ljudi slu‘i temi (7-9). Ljubi tudi ‘ivali! (12-16).
1. In spet je Jezus govoril: “Jaz Sem pravi kruh in ‘iva

trta. Va{i o~etje so jedli mano v pu{~avi pa so umrli. To
je Bo‘ja hrana, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki jo zau‘ije
ne umre. Jaz Sem ‘iva hrana, ki je pri{la z nebes. Kdor bo
jedel to hrano, bo ‘ivel ve~no. In kruh, ki ga bom dal, je
Moja resnica, in vino, ki ga bom dal, je Moje ‘ivljenje.”
2. Judje pa so se prepirali med seboj in govorili: “Kako
se nam lahko ta daje za hrano?” Jezus jim je rekel: “Kaj
mislite, da govorim o u‘ivanju mesa, kakor to po~nete
nevedni v Bo‘jem templju?
336
3. Resni~no, Moje telo je Bo‘ja snov, in to je prava
hrana, in Moja kri je Bo‘je ‘ivljenje, in to je prava pija~a.
Ne kot va{i prao~etje, ki so zahtevali meso, in Bog jim ga
je dal v Svoji jezi, in pokvarjeni kot so bili, so ga jedli, do-
kler ni smrdelo v njihovih nosovih. Zaradi ku‘ne bolezni
jih je podleglo ve~ tiso~ in njihova trupla so le‘ala v pu{-
~avi. (Pog. 31, 1-3)

Hrana nebes je Bo‘ji zakon - resnica. Pija~a je ve~no
teko~e ‘ivljenje - Bog. Kdor sprejme Bo‘ji zakon in ga
uresni~uje, ne bo la~en in ne bo trpel pomanjkanja in
ne bo niti okusil niti ob~util smrti.
Kdor veruje v smrt, je duhovno mrtev, ker njegovo
du{o slepi greh. Toda kdor je v sebi razvil ‘ivljenje, ne
bo smrti niti ob~util ne okusil, ker neposredno ‘ivljenje
v Bogu zanj nima konca.
Kdor pa se ne da pou~iti in zapravlja svoje zemeljske
dni ter mu je njegovo zemeljsko ‘ivljenje edino merilo
vseh stvari, bo tudi kot du{a, kar je bil kot ~lovek: du-
hovno mrtev, oslepljen z lastnim grehom in nepobolj{-
ljiv - dokler ne ob~uti svojih del na lastnem du{nem te-
lesu in mora spoznati, kak{ne milosti je bila dele‘na
du{a v zemeljski obleki.
Spoznajte: V kraljestvu du{ ni krink. Vse, s ~imer se
~lovek maskira, da ne bi pokazal svojih misli in dejanj,
odpade z njega v trenutku fizi~ne smrti. Krink ~love{-
337
kega jaza du{a ne vzame s sabo v kraljestvo du{. Tam
je vse o~itno. Za vse du{e je odprta knjiga - vsaka du{a
pa je tudi zanjo vidna v obla~ilih svojih del.
Kdor jé duhovno hrano, ve~no resnico, tako da iz-
polnjuje Bo‘jo voljo, postane ‘ivi vir pravega ‘ivljenja
in ljudem in du{am bo dajal kruh resnice in pija~o ve~-
no teko~ega ‘ivljenja: Kristusa. @ivljenje, ki sem ga pri-
nesel ljudem kot Jezus, je Bo‘ja snov, prava hrana in
Bo‘ji tok, pija~a, ‘ivljenje v Bogu in iz Boga.
Kdor pa vzame besede, ki sem jih govoril kot Jezus
iz Nazareta, dobesedno, bo tudi danes hodil v zmoti;
besede so namre~ bile in so samo simboli in ka‘ipoti k
notranji resnici.
Kdor jemlje besede dobesedno, ne razume soljudi in
jih podcenjuje - tako kot so farizeji in pismouki narobe
razumeli Moje besede kot Jezusa in Me podcenjevali.
Smisel besed ‘ivljenja lahko dojamejo in pravilno raz-
lagajo samo tisti ljudje, ki hrepenijo po resnici in si pri-
zadevajo zanjo. Kdor pa je proti bli‘njemu, tako da ga
podcenjuje in nima razumevanja zanj, bo vedno v zmo-
ti. Kdor odklanja soljudi, vseeno iz kak{nih razlogov -
ne pozna niti bli‘njega niti sebe.
V tej zavesti so ‘iveli tudi nekateri Judje, kajti smi-
selno so govorili: “Kako se nam lahko ta daje za hra-
no?” Toda Jaz nisem govoril o mesu kot materialni
snovi, temve~ o Bo‘ji snovi, o pravi hrani in o pravi pi-
ja~i, o ve~no teko~em ‘ivljenju, o Duhu, Bogu.
Komur so meso in ribe njegova glavna hrana, temu
du{a postopoma otopi za fina, kozmi~na nihanja;
338
struktura njegovega fizi~nega telesa postane bolj gro-
ba, ~lovek postane bolj egoisti~en in brutalnej{i do svo-
je okolice.
Spoznajte: ê je ~lovekovo telo navajeno jesti meso,
potem naj tega ne opusti od danes na jutri. To bi bilo
mu~enje, ki vodi do drugih zlorab. Zato je bil Mojzes
popustljiv do ljudi, prav tako Jaz kot Jezus iz Nazareta
- na primer s pomno‘itvijo rib.
Bolje je, da ~lovek spozna svoje napake in slabosti in
jih po~asi odpravi z uresni~evanjem ve~nih zakonov,
kot pa da se mu~i in tako mogo~e krepi nadaljnje neza-
konitosti in tudi nenravnosti.
Kdor uresni~uje Bo‘je zakone, od njega postopoma
samo od sebe odpade, kar je ~love{kega, torej nebo‘je-
ga. Zakonitost je: ê uresni~uje{ Bo‘je zapovedi, po-
stane tvoja du{a svetlej{a; tvoji ~uti se prefinijo, tvoje
bitje postane nesebi~no. Z mu~enjem se ~love{ko samo
odriva, a se ne spremeni.
“Resni~no, Moje telo je Bo‘ja snov, in to je prava
hrana” pomeni: Duhovno telo je oblikovana Bo‘ja
praenergija. Skozi njega te~e ‘ivljenje, pramo~ - ki je
hrana in pija~a hkrati.
Besede “Bog jim ga je dal v svoji jezi ...” je treba ra-
zumeti takole: Bog je dal vsem duhovnim bitjem, prav
tako pa vsem du{am in ljudem, svobodno voljo. Zato
ima tudi vsak ~lovek svobodno voljo: Zakone svobode
in ‘ivljenja lahko sprejme in jih uresni~uje - ali pa jih
zani~uje in postopa protizakonito. Zato mora nato pre-
na{ati, kar je posejal.
339
Dobra setev prina{a dobro ‘etev, slaba setev slabo
‘etev. Vsak ~lovek lahko svobodno izbere, katero setev
seje: dobro, manj dobro ali slabo. Sadove, ki jih prine-
se, ‘anje vsak sam - in ne njegov bli‘nji; vsak ‘anje sa-
mo sadove svoje lastne setve. Veliko ljudi, ki morajo
prena{ati u~inke svojih vzrokov, ne ve, da so to sadovi
njihove setve, in zato menijo, da jih je zadela Bo‘ja je-
za.
Bog je ljubezen in se ne jezi.
Toda Bog odvzame ~loveku njegove pregrehe samo
takrat, ko jih ob‘aluje, jih preda Njemu, ko storjeno
poravna in jih ne stori ve~. Bog ne kaznuje svojih
otrok. Bog svari svojega otroka na najrazli~nej{e na~i-
ne, da naj se spreobrne, prefini in oplemeniti - tako v
ob~utkih, mislih, besedah in dejanjih kot tudi pri na~i-
nu prehrane. Bog ne kaznuje Svojega otroka niti takrat
ne, ~e ne poslu{a Njegovih {tevilnih svaril in nasvetov.
Toda kdor no~e sli{ati, mora po zakonu setve in ‘etve
prena{ati, kar je sam povzro~il. Bog ni vstavil v zakon
setve in ‘etve mu~enja, pa~ pa spremenjenje ni‘jega v
vi{je.
Bolezni, tudi ku‘ne bolezni, izhajajo iz napa~nega

ob~utenja, mi{ljenja, govorjenja in dejanj - pa tudi iz
napa~ne prehrane in ‘ivalske hrane. ê se ~lovek hrani
samo z darovi narave, ki jih poklanja ~loveku zemlja, a
v svojih ob~utkih, mislih, govoru in dejanjih kr{i Bo‘ji
zakon, potem uni~i pozitivne mo~i v hrani - to pomeni,
da jih transformira v negativne mo~i.
340
4. Kajti o tem je zapisano: preden bodo vstopili v de-
‘elo miru, naj potujejo devetin{tirideset let skozi pu{~avo,
da se o~istijo svojih po‘elenj, da, sedemkrat sedem let
morajo potovati, kajti niso poznali Mojih poti in niso iz-
polnjevali Mojih zapovedi. (Pog. 31, 4)

Mojzes je dobil od Boga naro~ilo, da zasu‘njene
Izraelite povede iz Egipta v obljubljeno de‘elo, v de‘e-
lo njihovih o~etov.
Velik del naroda, ki ga je Bog zaupal Mojzesu, je bil
trdovraten. Zato je Mojzes v nekaterih stvareh popustil
narodu, da bi tako marsikoga privedel prek njegove tr-
dovratnosti do spoznanja in notranje zrelosti. Posebej
je poudaril, da ta popu{~anja niso Bo‘ji zakoni, ampak
samo pomo~, da bodo s samospoznanjem na{li pot za-
povedi.
Nekateri so na{li do zapovedi in jih izpolnjevali; dru-
gi so ostali zvesti zakonom, med njimi tudi Mojzes in
Aron; toda mnogi Izraelci so gre{ili naprej kljub zna-
nju. [e naprej so jedli meso, pili ‘gane pija~e in sledili
po‘elenjem in strastem. Veliko jih je tudi ostalo zvestih
svojim malikom in se dr‘alo kr~evito egip~anskih na-
vad. Dolgo ~asa je tako bil potujo~i narod mno‘ica lju-
di brez notranje enosti.
Kar ~lovek seje, to bo ‘el. To je veljalo tudi za Izrael-
ce: Ve~ tiso~ jih je umrlo v pu{~avi na poti v tako ime-
341
novano Obljubljeno de‘elo. Njihove du{e so od{le z
Zemlje. Mnoge od njih so spoznale v kraljestvu du{
svoje napa~no obna{anje, spokorile so se in se nato vr-
nile svobodnej{e in svetlej{e v novo zemeljsko obleko;
kajti Izraelci so na poti v Obljubljeno de‘elo spo~enjali
in rojevali. Na ta na~in se je narod ve~al in se prerajal.
V izmenjavanju rojstev in smrti je vedno ve~ Izraelcev
sprejelo enega Boga in izbolj{alo svoje obi~aje. Po se-
demkrat sedmih letih jih je bilo v zemeljski obleki le {e
nekaj iz prve generacije in pri{li so v de‘elo, ki jim je
bila namenjena.
V teh devetin{tiridesetih letih je moral Mojzes, pre-
rok, neverjetno veliko pretrpeti. Trpel je zaradi naro-
da. Molil je za narod; rotil je Boga za milost nad ljuds-
tvom in Ga vedno znova prosil, da jim je smel
popu{~ati. Ljudstvo je videlo Mojzesa, toda ni dojelo in
spoznalo, kdo je bil pravzaprav z njimi v Mojzesu. Moj-
zes je prinesel Deset zapovedi in u~il ljudi, kako naj jih
izpolnjujejo. Toda mnogi ga niso razumeli. Veliko jih
je molilo, a hkrati gre{ilo. Mnogi so govorili o Bo‘jih
zapovedih, niso pa jih izpolnjevali. Mnogi so obsojali
Mojzesa zaradi njegovega vodstva, imeli so ga za krive-
ga preroka ali za trdovratnega modreca, ker jim ni ugo-
dil vsega, kar so pri~akovali od njega. Prav zaradi tega
so mnogi obto‘evali tudi Boga, ostali pa so v ~redi in
vedno znova zastrupljali srca drugih Izraelcev. Veliko
Izraelcev je obdr‘alo svoje zlato tele. Najkasneje kot
du{e so morali spoznati, da so se uprli Bogu in Mojze-
su. Ob‘alovali so - in se spet vrnili v meso med izrael-
342
ske otroke in spet bili v karavani, kot dojen~ki, nato
kot mladinci in starej{i. Ko so Izraelci pri{li po dolgih
letih v navidezno Obljubljeno de‘elo, se mnogi niso ve~
spominjali odhoda iz Egipta.
Jaz, Kristus, vladar Kaljestva miru, govorim zdaj lju-
dem Novega ~asa, ki bodo brali Mojo Besedo in bodo
razmi{ljali o Bo‘jem narodu, ki gre danes >1989@ iz svo-
je zasu‘njenosti v Novi ~as, v ~as Kristusa.
Izraelci v Mojzesovem ~asu niso bili samo su‘nji
Egip~anov, zasu‘njeni so bili tudi v svojih mislih. Drugi
narodi so bili prav tako zasu‘njeni v svojih mislih kot
Izraelci. Ljudje so mislili samo nase, grabili so zase in
se prepirali z bli‘njimi.
Ljudje so se borili z oro‘jem proti ljudem; bili so si
sovra‘niki, ne pa bratje. Narod se je boril proti narodu.
Veliko ljudi se je borilo med sabo tudi z nasprotnimi
mislimi. Drug od drugega so se omejili s sovra{tvom,
mr‘njo in prepirom ter vzpostavili pravni red, ki jim je
slu‘il za zakon. Omejili so se tudi s posestjo ter tako
zahtevali lastnino za posameznika in za narod. Zato so
postavili dr‘avne meje in pregledovali vse, ki so jih ho-
teli prestopiti. Tako so bili drug proti drugemu. Kdor
ni upo{teval prava, zakona de‘ele, kdor je druga~e mi-
slil ali hotel ‘iveti, je bil, glede na svoj prekr{ek, kazno-
van - ali z odvzetjem lastnine, svobode ali z usmrtitvijo.
Prekr{ki ljudi so bili najrazli~nej{i. Narodi starega,
gre{nega sveta so postajali vedno bolj divji. Kot v ~asu
Noeta so snubili in bili snubljeni. Bili so po‘re{ni in pili
so ‘gane pija~e. Ubijali so ‘ivali in jih jedli. Skrunili so
343
kraljestva rastlin in ‘ivali. To se je dogajalo po vsej
Zemlji - tudi po Mojem zemeljskem bivanju.
Med preobratom iz gre{nega v Novi ~as >@ so
zlorabljali rastline, ‘ivali in ljudi ter delali genske po-
skuse na njih. Otroci so nastajali z oploditvijo v epruve-
tah. Razorali so naravo z atomskimi poskusi in gradili
jedrske reaktorje za pridobivanje energije. Onesna‘ili
so reke, jezera in morja s kemi~nimi snovmi in zaradi
tega je v ve~ini voda izumrlo zemeljsko ‘ivljenje.
V vseh narodih je veliko ljudi pozabilo, da Bog ob-
staja. Sebi~nost je bila njihov bog. âs so merili z ze-
meljskimi leti, kajti zemeljsko ‘ivljenje so smatrali za
edino mo‘no obliko ‘ivljenja. Zato so tudi delali le v
svojo korist in plenili, da bi si kar se da hitro in kolikor
se da veliko prisvojili, da bi lahko ‘iveli tako, kakor so
si predstavljali; zakaj to so smatrali za sre~o. Imeli so
svoje malike, ~eprav so ~astili e n e g a Boga. Njihovi
maliki so bili denar in posest, ugled, oblast in nadrejeni
ljudje. Nadaljnja dogajanja med razvojem ~love{tva v
dolgih ~asovnih obdobjih ka‘ejo podobnosti z ‘ivlje-
njem izraelskega naroda v ~asu Mojzesa.
Pod Mojzesovim vodstvom so pri{li Izraelci do prve
postaje Obljubljene de‘ele. Po Mojzesu se je potovanje
ljudi v Obljubljeno de‘elo nadaljevalo. Ena generacija
za drugo so prepotovale “pu{~avski svet”, svoje lastno
mo~virje. Kjub temu se je vedno ve~ ljudi duhovno pre-
bujalo in tako preraslo mo~virje lastnega jaza.
Po Mojzesu in po Mojem zemeljskem bivanju je po-
{iljal Bog, Vsemogo~ni, vedno znova preroke, preroki-
344
nje in razsvetljene mo‘e in ‘ene. Vsi so svarili ljudi in
jim oznanjali Bo‘je kraljestvo. U~ili so pot v notranjost
in razlagali Gospodove zapovedi v jeziku svojega ~asa.
Mnogi svarilci in oznanjevalci so pripravljali pot na
Zemljo tudi delnemu ‘arku bo‘anske modrosti - Bo‘ji
poslanki, ki je delovala v mogo~nem ~asovnem preo-
bratu >@ in je imela podobno naro~ilo kot takrat
Mojzes in Jaz kot Jezus iz Nazareta.
Jaz, Kristus, in kerub bo‘anske modrosti sva razode-
vala po utele{enem ‘enskem na~elu bo‘anske modrosti
ve~ne zakone in tako zbirala Bo‘je ljudstvo, da ga po-
vedeva v notranjost, v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjo-
sti vsakega ~loveka.
Spet je bilo podobno kot v ~asu Mojzesa. Tisti, ki so

pustili, da se jih je Bog dotaknil, in so po svoji zavesti
razumeli Bo‘jo besedo in Moje, Kristusovo vodstvo, so
se trudili stopati po Bo‘jih poteh, ‘e na samo besedo.
Toda v trenutku, ko naj bi bili za~eli delati na sebi, da
bi to, kar sem jim zapovedal tudi izpolnili - da ob‘alu-
jejo, odpustijo, prosijo za odpu{~anje in enakih napak
ne delajo ve~ - so postali trmoglavi; kajti niso hoteli po-
gledati svojih napak in slabosti in jih o~istiti. Hoteli so
samo poslu{ati Bo‘jo besedo in o njej razpravljati, a os-
tati pri starem. Navezani so bili na imetje in lastnino in
bolj so cenili denar in dobrine kot Bo‘jo polnino. Tako
so podvomili v Bo‘jo besedo - podobno kot izraelski
otroci - in Bo‘jo prerokinjo postavili na sramotilni ste-
ber.
345
Druga skupina ljudi je hotela obdr‘ati ni‘je, ~love{-
ko in tako ‘iveti, hkrati pa si prizadevati za najvi{je.
Toda ~lovek ne more slu‘iti dvema gospodarjema, ma-
monu in Bogu. Zaradi tega je pri{lo do velikih te‘av in
diskrepanc.
Spet drugi ljudje so prikrivali svoje nezakonite misli
s hinavskimi besedami, tako da so se delali, kot da so
duhovni. Spet drugi ljudje so govorili o Kristusovem
nasledstvu, postopali pa so nasprotno, tako da so pre-
ganjali prave naslednike.
Toda iz te pisane me{anice ~love{kega jaza, iz hinavcev,
obrekovalcev, sprevra~alcev besed, dvomljivcev in pobo‘-
njakarjev se je po~asi izoblikoval Bo‘ji narod:
Bo‘ji sinovi in h~ere so zavestno za~eli slediti Kristu-
su. Prete‘ni del je bil iz Davidovega rodu, ki je postal
Davidov rod za Kraljestvo miru. Njihovo naro~ilo, da
delujejo v Delu odre{enja z Menoj, Kristusom, je po-
stajalo v njih vse konkretnej{e in jih je aktiviralo.
Skupaj s svojo sestro, Bo‘jo prerokinjo in poslanko,
so zbirali {e ostale Bo‘je sinove in h~ere iz Davidovega
rodu in drugih rodov.
Po Mojih navodilih so ustanovili - kot sem ‘e razodel
- Notranje cerkve Kristusovega Duha: zbirali{~a za vse
i{~o~e ljudi. U~ili so pot k Bo‘jemu srcu, ki jo je razo-
del po Mojem naro~ilu kerub bo‘anske modrosti -
ljudje ga imenujejo brat Emanuel. Da bi lahko izpol-
njevali Bo‘je zakone na vseh podro~jih ‘ivljenja, so us-
tanovili obrtni{ka podjetja in kupili kmetije. Ustanovili
so vrtce, hi{e otrok, {ole, bolnice in domove za starej{e
346
ljudi. Za~eli so torej graditi vse, kar potrebujejo ljudje
za Novi ~as in v Novem ~asu. Vse aktivnosti, ki so jih
ustanovili, in vse, kar je iz tega zraslo, so postavili v
Bo‘ji zakon, ki se glasi: Moli in delaj in ‘ivi v miru z
bli‘njim.
Po njih sem ustanovil praskupnost Novi Jeruzalem,
ki je postala Zavezna skupnost in osrednja lu~ za vse
nadaljnje praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju in v
nastajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.
Sredi tega prevratnega in prelomnega ~asa je ‘ivela
bo‘ja prerokinja in poslanka. Nekateri ljudje so jo lju-
bili in spo{tovali, drugi prezirali, dvomili vanjo, jo
obrekovali in sme{ili. Tako kot v Mojem ~asu Jezusa iz
Nazareta so farizeji in pismouki spet na{~uvali narod
proti Meni, Univerzalnemu Duhu, da bi umolknil. Za-
man! Ti ~asi so minili - in nastal je Novi ~as, Kraljestvo
Pomembno je, da ostane to zapisano: Moj instru-
ment, utele{eni delni ‘arek bo‘anske modrosti, in
mnogi sinovi in h~ere iz Davidovega rodu in drugih ro-
dov, ki so se zbrali okoli Osrednje lu~i, okoli Mene,
Kristusa v Bogu, Mojem O~etu, v Zavezni skupnosti
Novi Jeruzalem, so se uprli zapeljevanju in napadom
satanskega. Z mnogimi pravi~nimi mo‘mi in ‘enami so
za~eli ustanavljati sredi postopno propadajo~ega gre-
{nega sveta Bo‘je ljudstvo, ki je skozi ve~ generacij po-
stalo mogo~en o~i{~en narod v Kristusu.
Zgodilo se je kot v ~asu Mojzesa: Du{e so odlo‘ile
svoja zemeljska telesa in smuknile v novorojena. Mine-
347
vale so generacije in na Zemljo so prihajale nove, svet-
lej{e generacije. Iz njih je postopoma nastalo Bo‘je
ljudstvo in Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Nastajajo-
~e Bo‘je ljudstvo je spo~enjalo in rojevalo otroke, v ka-
tere so spet prihajale du{e, ki so ‘e v prvi in v nadalj-
njih generacijah naredile nekaj korakov na poti v
notranjost.
Tako je nastalo v menjavanju generacij Kraljestvo
miru Jezusa Kristusa, Bo‘je kraljestvo na o~i{~eni,
svetli Zemlji, na kateri ‘ivite vi. Demonsko je zvezano.
V srcih in iz src bla‘enih sveti nesebi~na ljubezen. Med
njimi sta mir in veselje.
5. Kdor pa jé to meso in pije to kri, biva v Meni in Jaz

v njem. Kakor je Mene poslal ‘ivi O~e, iz katerega ‘ivim,
prav tako bodo ‘iveli ti iz Mene, ki jedo Mene, ki sem re-
snica in ‘ivljenje.
6. To je ‘ivi kruh, ki je pri{el iz nebes in daje ‘ivljenje
svetu. Ne kot va{i prao~etje, ki so jedli mano in so umrli.
Kdor jé ta kruh in te sade‘e, bo ‘ivel ve~no.” Tako je go-
voril v shodnici, ko je u~il v Kafarnaumu. Veliko Njego-
vih u~encev, ki so to sli{ali, je tedaj reklo: “To so trde be-
sede; kdo jih more sprejeti?” (Pog. 31, 5-6)

“Kdor pa jé to meso in pije to kri, biva v Meni in Jaz
v njem” pomeni smiselno:
348
Kdor ‘ivi v Bo‘jem Duhu, kdor torej izpolnjuje Bo‘-
jo voljo, prejme duhovne darove. In kdor ljubi Boga
bolj kot ta svet, ‘ivi v Bogu in v Meni, Kristusu Boga.
Kajti O~e je poslal Mene, Svojega Sina, k ljudem, da
jim z zgledom poka‘em, kaj jih obogati v srcu, in jim
prinesem, kar jih bo spet povzdignilo v Bo‘je otroke:
Odre{enje in vodstvo k Bo‘jemu srcu.
“... prav tako bodo ‘iveli ti iz Mene, ki jedo Mene, ki
sem resnica in ‘ivljenje” pomeni:
Kdor ‘ivi v Kristusu, po njem ‘ivi Kristus, in kdor ‘i-
vi v Meni, pri~a o resnici. Kajti kdor je iz resnice, pre-
jema iz resnice in ne bo ne la~en ne ‘ejen, ker je v Me-
ni, resnici in ‘ivljenju. Ve~na resnica je ve~na Bo‘ja
ljubezen, prazakon.
Kdor je ujet v sebi~no ljubezen, ne more razumeti
absolutnega, doslednega ve~nega zakona. Njegov var-
ljivi jaz, sebi~na ljubezen, govori o trdoti ve~nega zako-
na, ker ga njegov ~love{ki jaz ne pripozna.
Kdor ‘ivi v Bo‘jem zakonu, govori resnico, ker je po-
stal resnica. Resnico pa lahko razume in jo veselo
sprejme le tisti, ki je do sebe in do bli‘njih resen in pra-
vi~en. Kdor pa je ujet v svoje predstave in mnenja, go-
vori o trdoti zakona in o kazni, ker bi rad, da bi ga za-
radi sebe videl druga~e in da bi bil druga~en.
7. Ker pa je Jezus spoznal, da so Njegovi u~enci zaradi

tega godrnjali, jim je rekel: “Vas to jezi? Kako bo, ko bo-
ste videli Sina ~lovekovega, odhajati v nebo, kjer je bil
349
prej? Duh je ta, ki o‘ivlja, meso in kri ne data ni~esar.
Besede, ki vam jih govorim, so Duh in ‘ivljenje.
8. Toda med vami jih je mnogo, ki ne verujejo.” Jezus
je namre~ vedel ‘e od za~etka, kdo je bil brez vere in kdo
Ga bo izdal. Zato jim je rekel: “Nih~e ne more priti k
Meni, razen ~e mu je dano po Mojem O~etu.”
9. Takrat Ga je zapustilo veliko Njegovih u~encev in
niso ve~ hodili z Njim. In Jezus je rekel dvanajsterim: “Ali
bi Me radi tudi vi zapustili?” (Pog. 31, 7-9)

Spoznajte, Moji ljubljeni bratje in sestre, ki ‘ivite v
Kraljestvu miru svojega brata Kristusa:
Kar Sem do‘ivel in pretrpel kot Jezus iz Nazareta, se
je dogajalo {e naprej v vseh generacijah - tako dolgo,
dokler niso postali ljudje in Zemlja bolj svetlobnosnov-
ni.
V tej knjigi, To je Moja Beseda, berete, kaj se je go-
dilo v starem, satanskem ~asu.
Spoznajte: Ustanovljeno je bilo Kraljestvo miru in
nastajalo je skozi ve~ generacij. Vedno znova so ljudje
do‘ivljali propad tega, kar je bilo narejenega v Bo‘jem
Duhu, seveda pa tudi ponoven vzpon. Toda po vsakem
propadu je vstalo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa po-
polnej{e in svetlej{e, s svojo svetlobo je obsevalo vedno
ve~ Zemlje. Kajti kakor je vse evolucija k Ve~nemu, ta-
ko je tudi Kraljestvo miru Jezusa Kristusa do‘ivelo svo-
350
jo evolucijo - od za~etka pa vse do svetlobnosnovnosti
ve~jih obmo~ij Zemlje. Svetlobna substanca je prefinje-
na materija. V prvih generacijah izgradnje po ustanovi-
tvi, {e med najmo~nej{o zgostitvijo materije, je satan
~utov vedno znova zapeljeval ljudi, da bi polo‘il roko
na delne temelje Kraljestva miru Jezusa Kristusa.
Kar je zapisano, se je izpolnilo: V teku ne{tetih ge-
neracij je pri{lo na Zemlji do ekspanzij in premikov
polov. Pri tem se je prefinilo veliko zemeljskih snovi;
Zemlja je dobivala vedno vi{jo stopnjo nihanja. îsto
po~asi je zginil del grobosnovnih oblik - in zamenjale
so jih bolj prefinjene, subtilnej{e oblike. Na ta na~in so
se postopoma spremenili kraljestva narave in ljudje.
Tako se je na Zemlji vse prefinilo v teku ne{tetih ge-
neracij - dokler ni nastala svetlobna snov, prefinjena
materija. Vse, kar je najprej nastalo na grobosnovni
materiji za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, in na~in,
kako so se ljudje in Zemlja prefinili, je {lo v univerzalni
atmosferski sloj in v novo nebo, ki je nastalo s spre-
membo planetov in njihovih tirov, ter v zemljino du{o,
ki je rodila novo Zemljo - svetlobnosnovno Zemljo, fi-
nej{o materijo. To je ta Zemlja, obdana s svetlobno
snovnostjo, na kateri zdaj ‘ivite.
V teh ~asovnih spremembah se je prefinilo tudi veli-

ko materialnih zvezd. Zaradi intenzivne spremembe
vsega - od popolne materije do svetlobnosnovnosti pre-
finjene materije - obsevajo svetlobnosnovno Zemljo tu-
di drugo sonce in druge zvezde.
351
Vi v svetlobnosnovnem Kraljestvu miru se komajda
{e lahko v‘ivite v ta stanja, kajti va{a zemeljska obleka,
va{e zemeljsko telo torej, ni ve~ iz grobosnovne, mo~no
zgo{~ene materije, kot so ga imeli ljudje ob za~etku
Kraljestva miru Jezusa Kristusa, pa~ pa iz svetlobne
snovi.
Ponavljam: Svetlobna snov je materialno finej{a, si-
jo~a snov. Marsikdo, ki bere Moje besede danes >@
- v popolni materiji na za~etku Kraljestva miru Jezusa
Kristusa - zdaj misli, da je potrebno neskon~no veliko
~asa, da se bo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa polno
razcvetelo:
Sli{ali ste, da se spreminjajo zvezde in popolna ma-
terija, Zemlja; zakaj zapisano je: “Nastajata novo nebo
in nova Zemlja.” Tako bo tudi merjenje ~asa, kot ga
imajo ljudje v popolni materiji, neveljavno. Tu bo novo
sonce in spremenjene zvezde bodo obdajale novo
Zemljo. To pomeni, da se bo spremenilo tudi tako
imenovano merjenje ~asa. Ra~unalo se bo po lunah, ta-
ko da bo svetlobna dol‘ina tako imenovanih zemeljskih
let popolnoma druga~na. Leto ne bo imelo ve~ dva-
najst mesecev, kot jih je imelo za ljudi grobosnovnega
~asa, pa~ pa bistveno kraj{e svetlobne enote; kajti ob
koncu Kraljestva miru so dnevi dalj{i in no~i svetlobno-
snovne, presevne Zemlje mnogo kraj{e.
Povem vam: Tudi na svetlobnosnovni Zemlji {e ob-
stajajo obmo~ja bolj grobe materije, tako imenovani
zemeljski made‘i. Na nekaterih bodo {e dalj ~asa ‘iveli
mo~neje zgo{~eni ljudje, ki nimajo enake stopnje ~isto-
352
sti kot ljudje, ki so pod neposrednim soncem Kraljestva
miru Jezusa Kristusa. Kajti kot sem ‘e razodel, Moj
O~e, ki je tudi va{ O~e, je milost, ljubezen in usmiljenje
in {e enkrat dopu{~a pritisk satanskega, da osvoji Zem-
ljo. Ob koncu Kraljestva miru se bodo ti zemeljski ma-
de‘i raz{irili po Zemlji; toda ne bodo ve~ zajeli cele
Zemlje. Na njih se sme demonski svet {e enkrat meriti
z bo‘jim.
Nato pride konec Zemlje. Odprla se bo kot orehova
lupina - in Notranja svetloba, finosnovna substanca,
duhovni delni planet iz ve~nega Jeruzalema, bo {la v nebo
in z njo vsi tisti, ki so pre‘eti s svetlobo resnice.
Spoznajte: Moja beseda, ki je tekla skozi mnoge pra-
vi~ne preroke, ni usmerila samo veliko du{ in ljudi na
Notranjo svetlobo, ampak tudi dele materialne substance
- ker je veliko ljudi uresni~evalo ve~ni zakon.
Od padca pa do takrat, ko se je izkristalizirala popol-
na materija, je minilo ne{teto ~asovnih obdobij in ne-
skon~no ~asa. Nastala je namre~ zaradi otrdelosti src
duhovnih bitij in bremen du{e in ~loveka.
Spoznajte: Razkroj materije in vra~anje kraljestev
padca v ve~no Bo‘je kraljestvo pa ne bo trajalo ve~ ta-
ko dolgo kot neko~ padec do nastanka popolne ma-
terije. Kajti ‘e ob padcu samem se je za~elo vra~anje
padlih bitij in padlih svetov. ê torej mislite na ce-
lotno trajanje vra~anja, potem je treba vra~unati v
~as vra~anja vsa svetlobna in ~asovna obdobja, ker
se je vra~anje za~elo ‘e ob za~etku padca; to torej
pomeni, da se ‘e ne{teto ~asovnih obdobij giblje
353
proti svetlobi in nebu. To pomeni, da do svetlob-
nosnovnega Kraljestva miru Jezusa Kristusa in nato
do razkroja materije ni ve~ enako veliko svetlobnih
in ~asovnih obdobij.
Moje razlage in pojasnila v knjigi To je Moja Beseda
so se iz generacije v generacijo prepisovale in bile dvig-
njene v jezik vsakokratne generacije. To se je godilo
vse do svetlobne snovnosti. Moja beseda je resnica - in
ostaja resnica, ker je ve~na. Toda jezik ljudi se je spre-
minjal, prav tako material za knjige.
V materialnem ~asu >@ je bil material za knjige
grobosnovna substanca - ljudje so ga imenovali papir.
V svetlobnem ~asu pa vse do svetlobne snovnosti je
material za knjige ustrezal vsakokratni svetlobnosnovni
substanci. V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v svetlob-
ni snovnosti, so drugi svetlobni viri in materiali kot v
polni materiji in med za~etnim prefinjanjem materije.
Moja beseda pa je in ostaja resnica.
Moji bratje in sestre v Kraljestvu miru Jezusa Kristu-

sa, berete o Mojem mi{ljenju in ‘ivljenju kot Jezusu iz
Nazareta. Vedno znova ugotavljate, da ima vsak ~lovek
v vsaki generaciji svobodno voljo. Noben ~lovek in no-
bena du{a nista bila prisiljena in ne bosta prisiljena
sprejeti ve~no resnico, ‘ivo bivanje. Kdor je hotel najti
do Notranje resnice, je moral potovati v svojo notra-
njost in jo skusiti v sebi in na sebi ter jo sam do‘iveti.
Tako sem tudi Jaz kot Jezus iz Nazareta samo pri~al o
ve~ni resnici.
354
Ljudje, ki so se v vseh generacijah jasno odlo~ili Za-
me, resnico, so tudi ostali pri Meni, resnici in ‘ivljenju.
Tisti, ki niso bili ne topli ne mrzli, so {li od Mene, ker
niso mogli razumeti Mojega govora. Niso hoteli uresni-
~evati zapovedi, ker so bili mi{ljenja, da morajo dobiti
podarjeno, kar so njihovi bli‘nji vsak dan uresni~evali:
nesebi~no ljubezen, Bo‘je zakone, ve~no resnico.
V vseh generacijah so tako vedno znova zapu{~ali
Mojo ~redo ljudje, ki se niso mogli odlo~iti za ve~no re-
snico. Ustvarjalci javnega mnenja in modrihe so mislili,
da se da resnico kupiti ali si jo pridobiti s poslu{anjem.
Toda kruh nebes je treba jesti in ga pravilno preba-
viti; to pomeni, da je treba zakon ‘ivljenja poni‘no
sprejeti in ga uresni~iti. Samo tako so na{le du{e in
ljudje v Notranje ‘ivljenje. Uresni~evanje ve~nih zako-
nov je prineslo duhovni dobi~ek torej samo tistim, ki so
se odlo~ili za ‘ivljenje v Meni, Kristusu Boga, in niso
vztrajali v za in proti, niso bili torej enkrat “mrzli” in
nato spet “topli”.
Iz generacije v generacijo se je u~il zakon svobodne
volje: ^lovek najde k Bogu samo takrat, ~e se odlo~i za
Boga, resnico, tako da se neprestano trudi izpolnjevati
Bo‘jo voljo.
Nestanovitnost mnogih ljudi, ki so bili enkrat “topli”
in nato spet “mrzli”, je temi vedno znova omogo~ala
vdor v vrste pravi~nih. Vedno znova je satansko zape-
ljevalo ~ute ljudi. Za~eli so dvomiti v resnico in zapu-
stili so zveste. Ta nestanovitnost se je vlekla skozi gene-
racije tako dolgo, dokler ni pri{el ~as, ko so se lahko
355
utele{ale v Kraljestvo miru samo {e svetle du{e. V ze-
meljsko obleko so {le s ciljem, da {e naprej gradijo in
naseljujejo novi svet. Kraljestvo miru Jezusa Kristusa je
nastalo torej z evolucijskim procesom. Ker so prihajale
du{e v zemeljsko obleko z ve~ svetlobe in miroljubnej-
{e, je bila vsaka generacija svetlej{a in Kraljestvo miru
ve~je in popolnej{e.
Spoznajte: Besede spreminjajo pomen - toda resnica

ostane. Beseda, ki sem jo izgovoril kot Jezus iz Nazare-
ta in razodel kot Kristus Boga po Svojem instrumentu,
je ve~na resnica. Resnico dojame samo tisti, ki je poto-
val k resnici - v Bo‘je kraljestvo, ki je v najgloblji notra-
njosti vsakega ~loveka.
Samo Bo‘ji Duh je tisti, ki o‘ivlja besedo, ne ~lovek,
meso in kri.
V vseh ~asih, v vseh generacijah, se je godilo enako

ali podobno kot v ~asu, ko sem bil v zemeljski obleki
kot Jezus. Eni so verjeli v besedo resnice, spet drugi so
sme{ili resnico in njenega posrednika. V vseh ~asih so
ljudje na{li do resnice in v vseh ~asih so se ljudje odvra-
~ali od nje. Tako se je godilo tudi Meni kot Jezusu iz Na-
zareta. Veliko ljudi je pri{lo k Meni, postali so Moji u~en-
ci - in veliko u~encev Me je spet zapustilo.
Kdor je samo poslu{al resnico in je ni vklju~il v svoje

vsakdanje ‘ivljenje, je {e naprej hodil v temi in tema se
ga je spet polastila.
356
10. Nato Mu je Simon Peter odvrnil: “Gospod, h ko-
mu naj gremo? Ti ima{ besede ve~nega ‘ivljenja. In mi
smo verovali in trdno verujemo, da si Ti Kristus, Sin ‘ive-
ga Boga.”
11. Jezus jim je odgovoril: “Mar nisem izvolil vas dva-
najstere? In eden je med vami, ki je izdajalec?” Govoril je
o Judu I{karijotu, o sinu Simona, levita; zakaj ta je bil, ki
ga je pozneje izdal.
12. Jezus se je napotil v Jeruzalem in sre~al kamelo, ki
je bila te‘ko otovorjena z drvmi. Kamela jih ni mogla
zvle~i na breg, a gonja~ jo je tepel in kruto trpin~il, toda
‘ivali ni mogel premakniti z mesta.
13. In ko je to videl Jezus, mu je rekel: “Zakaj tepe{
svojega brata?” In mo‘ je odgovoril: “Nisem vedel, da je
moj brat. Mar ni tovorna ‘ival in ustvarjena za to, da mi
slu‘i?”
14. In Jezus je rekel: “Mar ni isti Bog ustvaril iz iste
snovi to ‘ival in tvoje otroke, ki ti slu‘ijo? Ali nista oba
prejela od Boga istega diha?”
15. In mo‘ se je zelo ~udil nad temi besedami. Nehal
je tepsti kamelo in jo osvobodil dela bremena. Tako je {la
kamela navkreber, in Jezus je {el pred njo, in ni se ve~ us-
tavila do konca svojega dnevnega potovanja.
16. Kamela je spoznala Jezusa; kajti ~utila je Bo‘jo
ljubezen v Njem. A mo‘ je hotel vedeti ve~ o tem nauku
in Jezus ga je rad pou~il; in postal je Njegov privr‘enec.
(Pog. 31, 10-16)
357
Vse je energija. Po iz‘arevanju ljudi sem prepoznal
Jaz, Kristus Boga v Jezusu, kdo se je kot ~lovek trudil
‘iveti bo‘ansko in kdo je kljub vedenju kr{il zakon ‘iv-
ljenja.
Kot Jezus iz Nazareta sem govoril mnogim ljudem o
zakonu ‘ivljenja, tako tudi o ‘ivalih, ki podobno kot
ljudje ob~utijo bole~ino, trpljenje in veselje. Tako kot
~lovek naj ne bi bil proti bli‘njemu, temve~ za bli‘nje-
ga, tako naj bi bil tudi za ‘ivali in odgovoren za njih,
ker slu‘ijo ~loveku.
Vedno znova sem u~il ljudi, da so tudi ‘ivali Bo‘ja
bitja, ki jih ~lovek naj ne omalova‘uje, ampak ljubi.
Kdor jih tepe in mu~i, ta bo neko~ ob~util enako ali po-
dobno na svoji du{i in na svojem telesu. Kajti kar ~lo-
vek stori svojim soljudem in sostvarstvu, ‘ivalim, to sto-
ri samemu sebi.
Mnogi ljudje so prepoznali svoje surovosti in so za-
~eli uresni~evati Moje nauke. Ob‘alovali so in sprejeli
‘ivali kot svoje prijatelje. In marsikateri je razumel
Moje besede in Mi sledil.
358
32. POGLAVJE
Bog kot hrana in pija~a -

Pomen mesa in krvi
Prehrana in zdravje po Bo‘ji volji (1-6).

Posurovelost ljudi, ostrost ~love{kega jaza - Spreobrnitev ljudi
k enosti z naravo (8-12)
1. In zgodilo se je, ko je sedel s Svojimi u~enci pri ve-

~erji, da Mu je eden izmed njih rekel: “Mojster, zakaj si
rekel, da bi nam rad dal jesti Svoje meso in piti Svojo kri?
Veliko jih to te‘ko razume.”
2. In Jezus je odgovoril in rekel: “Besede, ki sem vam
jih rekel, so duh in so ‘ivljenje. Za nevednega ~loveka, ki
misli samo na meso, imajo prizvok prelivanja krvi in smr-
ti; toda blagoslovljeni tisti, ki jih razumejo.
3. Poglejte ‘ito, kako raste do zrelosti in se ga po‘anje
in zmelje v mlinu ter se ga kot kruh spe~e v ognju. Iz tega
kruha je narejeno Moje telo, ki ga vidite. In poglejte
grozdje, ki raste in dozori na trsu, ki se ga obere in stisne
v stiskalnici in ki podarja vino! Iz tega vina in iz vode je
narejena Moja kri.
4. Kajti u‘ivam samo sade‘e dreves in polj{~ine, in to
spremeni Duh v Moje meso in v Mojo kri. Tisti, ki veru-
jete Vame in ste Moji u~enci, jejte samo to in podobno,
kajti od tega, v Duhu, dobijo ljudje ‘ivljenje in zdravje in
ozdravljenje.
359
5. Resni~no, za vas bom prisoten v substanci in v ‘iv-
ljenju Boga in viden v tem telesu in v tej krvi; in od tega
jejte in pijte vsi, ki verujete Vame.
6. Kajti na vseh krajih bom vstal v ‘ivljenje sveta, kot
je zapisano pri prerokih. Od son~nega vzhoda do zahoda,
povsod naj se v Mojem imenu ‘rtvuje ~ista daritev s kadi-
lom. (Pog. 32,1-6)

Spoznajte: Bo‘ja beseda v besedah ljudi je Duh in
@ivljenje. Razodeva se in daje ljudem, da dojamejo, da
ne zveli~uje beseda sama, ampak smisel besede, ki jo je
dal Bog ljudem in ki naj jo vsak dan uresni~ujejo.
Ljudje v Duhu Ve~nega vedo: V poljskih in gozdnih
sade‘ih je ‘ivljenjska substanca, ki ohranja ~lovekovo
telo zdravo, pa tudi njegovo mesno substanco in kri - ni
pa je v ubitih ‘ivalih, ki se jedo, kajti meso je mrtva
hrana. ^lovek naj ne ubija ljudi niti zavestno ‘ivali in
naj jih ne kolje za hrano, ker so kot Bo‘je stvaritve nje-
govi “naslednji bli‘nji”.
ê ~lovek posveti svoje zemeljsko ‘ivljenje Bogu, po-

tem ohrani Bo‘ji Duh ~lovekovo telo, substanco, meso
in kri, zdravo; potem bodo tudi njegovi ob~utki, mi{lje-
nje, govor in dejanja plemeniti in dobri. @e samo iz te-
ga nastaneta visoka etika in morala. Eti~no-moralne
vrednote tak{nega ~loveka bodo pomembne tudi pri iz-
360
biri hrane. Opustil bo mesno hrano in ribe in u‘ivanje
‘ganih pija~.
In Bo‘ja prisotnost bo vidna tako v telesu, na njem
kot tudi v krvi. ^lovek bo zdrav, ker zdravo misli in
zdravo jé. To pomeni, da so njegovi ob~utki, misli, be-
sede in dejanja zakoniti, prav tako kot to, kar zau‘ije
od hrane in pija~e. Kdor veruje Vame in izpolnjuje
Bo‘jo voljo, bo ‘ivel v Bo‘jih delih in bo jedel in pil,
kar mu podarja narava.
“... na vseh krajih bom vstal v ‘ivljenje sveta” pome-

ni: Po vseh krajih sveta se bo oznanjal evangelij ljubez-
ni in vsi ljudje, ki so dobre volje, bodo uresni~evali moj
nauk, ki sem ga dal kot Jezus in ki ga ponovno dajem
kot Kristus. Zavestno bodo Bo‘ji otroci, ker so svoje
‘ivljenje posvetili Bogu ter radi veselo ‘rtvujejo {e ob-
stoje~e ~love{ko, tako da ga predajajo Meni in zanj do-
bijo Bo‘je kraljestvo.
Beseda “kadilo” pomeni: posve~eno ‘ivljenje.
7. Kakor v telesnem tako v duhovnem. Moj nauk in

Moje ‘ivljenje naj bosta hrana in pija~a za vas, kruh ‘iv-
ljenja in vino odre{enja.
8. Prav tako kot se spremenita ‘ito in grozdje v meso
in kri, tako se morajo spremeniti tudi va{e zemeljske misli
v duhovne. Prizadevajte si za spremenjenje telesnega v
duhovno! (Pog. 32, 7-8)
361
“Prizadevajte si za spremenjenje telesnega v duhov-
no!” pomeni: Predajte Mi svoje ~love{ko, svoje ~love{-
ke ob~utke, misli, besede, dejanja, svoje vzgibe, nagnje-
nja in strasti. Vse ~love{ko se nana{a na meso, torej na
telo. Kdor si prizadeva za bo‘ansko v svoji notranjosti,
je usmerjen na Boga, na zakon ‘ivljenja. Zakon nese-
bi~ne ljubezni izpolnjuje v svojih ob~utkih, mislih, go-
voru in dejanjih.
9. Resni~no, povem vam, na za~etku so se pre‘ivljala

vsa Bo‘ja bitja samo z rastlinami in sade‘i zemlje, dokler
nista ~love{ka nevednost in egoizem mnoga bitja odvrnila
od tega in jih zavedla do nasprotovanja prvotnemu, od
Boga danemu redu. Toda celo ta se bodo vrnila k narav-
ni hrani, kot je zapisano pri prerokih. Kajti v besede pre-
rokov naj se ne dvomi.
10. Resni~no, Bog daje ve~no iz ve~nega ‘ivljenja in
ve~ne substance, da se oblike vesolja vedno obnavljajo.
Zato ste torej vsi dele‘ni mesa in krvi in substance in ‘iv-
ljenja Ve~nega, in Moje besede so Duh in ‘ivljenje.
11. In ~e izpolnjujete Moje zapovedi in ‘ivite pravi~no
‘ivljenje, boste sre~ni v tem ‘ivljenju in prihodnjem. Ne
~udite se nad tem, kar sem vam rekel. ê jeste meso in pi-
jete kri Boga, imate ‘ivljenje v sebi, sicer ne.”
12. In u~enci so odgovorili: “Gospod, daj nam vedno
jesti ta kruh in piti iz tega keliha; kajti Tvoje besede so re-
362
sni~no hrana in pija~a. Po Tvojem ‘ivljenju in po Tvoji
substanci bomo ‘iveli ve~no.” (Pog. 32, 9-12)

Resni~no, ‘iveti v Bogu pomeni: Izpolnjevati Bo‘je
ve~ne zakone. To pomeni tudi ‘iveti od tega, kar ~love-
ku podarja narava.
Ljudje in ‘ivali so se razvijali na tej Zemlji postopo-
ma. Oba, ~lovek in ‘ival, sta se v Bo‘jem vrtu hranila z
rastlinami. Ko je ~lovek padal vedno globlje v greh, je
obenem padal tudi v temo nevednosti in podlegel je
egoizmu. Tako kot je grobosnovno postajalo vedno go-
stej{e, so postajali bolj grobi tudi ~lovekovi ~uti, hkrati
pa so se postopoma spreminjali tudi njegovi organi.
Iz egoizma je ~lovek za~el iskati najrazli~nej{e u‘itke
in za~injeno, kislo in ‘ivalsko hrano. Trda lupina, ~lo-
ve{ki jaz, grobi ~uti, so privedli do ~utnosti, ki je terjala
zadovoljitev. Na ta na~in so posku{ali ljudje nadokna-
diti ‘ivljenjsko energijo, ki so jo nezakonito oddali.
ûtnega ~loveka, ~igar misli so postajale vedno bolj

egoisti~ne, je gnalo k hrani, ki je ustrezala njegovemu
mi{ljenju in dejanjem. Ker se je vedno bolj oddaljeval
od Boga, je v svojem govoru in dejanjih postajal vedno
ostrej{i. Posuroveli ~uti so zrcalili ostrost ~love{kega ja-
za in so zato iskali ustrezno ostre za~imbe in jedi. ê se
je ~loveku kaj ponesre~ilo, je postal zagrenjen, njegovi
363
~uti pa so iskali zadostitev v vedno novih u‘itkih. Zakr-
~eni ~love{ki ‘ivci so iskali sprostitve v ~utnosti.
Telo je vedno pogosteje zahtevalo to, kar je ~lovek
iz‘areval v svojih ob~utkih, mislih, besedah in dejanjih:
sladko in kislo, ostro in strastno. Zato je za~el s pri-
pravljanjem hrane vedno bolj spreminjati naravne sno-
vi v kisle, ostre in sladke.
Posledica vsega je bila, da je ~lovek za~el loviti ‘ivali,
jih ubijati, njihovo meso je za~inil in ga jedel. Tako je
~lovek postal lovec in divji lovec. V svoji vedno mo~-
nej{i ~utnosti si je za‘elel “mesenost”, mo{ki ali ‘enski
spol.
Vse to se je godilo in se {e godi tudi v tej generaciji
>@. [ele ko se ~lovek povrne k Duhu ‘ivljenja, tako
da dvigne svoje misli k Bogu, bo prefinil tudi svoje ~u-
te.
Pri{el sem, da prinesem ljudem zakon ‘ivljenja.
Kdor ga sprejme in se ravna po njem, ta se bo povrnil
nazaj v ‘ivljenje v Bogu. @ivljenje v Bogu in z vso bitjo
je najvi{ja in najbolj pretanjena etika in morala.
Vse du{e bodo na{le nazaj k tej biti, ker so iz{le iz
Boga, iz ve~ne biti, ‘ivljenja in imajo ve~no v sebi ‘iv-
ljenje iz Boga.
Kdor izpolnjuje zapovedi, se‘etke iz ve~nega zakona,
ta ‘ivi v Bogu in iz Boga in je pravi~en do vseh ‘ivljenj-
skih oblik.
Resni~no, Bo‘ja beseda je hrana in pija~a, je ‘ivlje-
nje. Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘ivi tudi iz Boga. @ivi v biti.
Zemlja je del ve~ne biti, zato jo bo zavestno ‘ive~i ~lo-
364
vek tudi zakonito posedoval in obdeloval, ker ‘ivi z
zemljo in ni proti zemlji in proti vsem, kar jih ‘ivi na
njej.
Du{a ‘ivi iz popolnoma duhovne substance, zemelj-
sko telo ‘ivi iz ‘ivljenja, ki se je spremenilo iz duhovne
v materialno snov. Obe, popolna duhovna in duhovno-
materialna substanca, sta dar Boga za du{o in ~loveka.
Bog je dal ljudem sade‘e in rastline, ki so ‘ivljenje za
telo. ^lovek se bo spet vrnil k naravi in ‘ivel z njo, ker
bo spoznal, da prihajata ‘ivljenje in zdravje telesa samo
iz Boga, iz ‘ivljenja, ki se podarja Bo‘jim otrokom v
naravi.
Narava podarja zdravemu telesu mo~ in bolnemu
zdravje. Pogoj pa je, da so ~lovekove misli, njegove be-
sede in dejanja zdrava.
V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa ‘ivijo Bo‘ji otroci
s kraljestvi narave v absolutni enosti in Bog jih hrani s
sade‘i in rastlinami, z ‘ivljenjem narave.
365
33. POGLAVJE
O krvnih daritvah in opro{~anju grehov -

Ozdravljenje ob ribniku Betesda
Mojzesova ~asovno pogojena popu{~anja

so postala zakoni (1-3). Darovanje ‘ivali in mesna hrana -
^love{ki predpisi ve‘ejo; Bog je neomejena ljubezen in
svoboda (4-14)
1. Jezus je u~il Svoje u~ence na zunanjem tempelj-

skem dvori{~u in eden izmed njih Mu je rekel: “Mojster,
duhovniki pravijo, da brez prelivanja krvi ni odpu{~anja
grehov. Ali lahko zakonite krvne daritve odvzamejo gre-
he?”
2. In Jezus je odgovoril: “Nobena krvna daritev ‘ivali
ali ptice ali ~loveka ne more odvzeti grehov. Kako naj
prelivanje nedol‘ne krvi zbri{e krivdo? Ne, samo pove~a jo.
3. Duhovniki seveda sprejemajo od vernih tak{ne da-
ritve za spravo za prekr{ke proti Mojzesovemu zakonu,
toda za grehe proti Bo‘jemu zakonu ni odpu{~anja, razen
kesanja in pobolj{anja. (Pog. 33, 1-3)
Jaz, Kristus, pojasnjujem popravljam

Mojzes je prinesel Deset Bo‘jih zapovedi. Ko je
spoznal, da Izraelci Desetih zapovedi ne bodo mogli
tako hitro uresni~iti, ker je ve~ina od njih desetletja mi-
slila in postopala proti Desetim zapovedim, jim je za~el
366
popu{~ati, da bi jih pripeljal do notranje izku{nje prek
samospoznanja. Mnogo Izraelcev pa ni spo{tovalo niti
popu{~anj in so se {e naprej vdajali malikovanju. V na-
slednjih generacijah so trdovratni Izraelci naredili iz
teh popu{~anj zakone.
Darovanje ‘ivali je proti Bo‘jemu zakonu in tudi

proti Desetim zapovedim.
4. Ali ni zapisano pri prerokih: Vzemite svoje krvne in

‘galne daritve in pro~ z njimi! Nehajte jesti meso; kajti o
tem nisem govoril va{im o~etom niti jim nisem tega uka-
zal, ko sem jih peljal iz Egipta. Ukazal pa sem jim nasled-
nje:
5. Poslu{ajte Moj glas in hodite po poteh, ki sem vam
jih zapovedal, in Moj narod boste postali in dobro se vam
bo godilo. Toda niso bili pripravljeni poslu{ati.
6. In kaj drugega vam ukazuje Ve~ni, kot da ste pra-
vi~ni in usmiljeni ter da stopate poni‘no s svojim Bogom?
Ali ni zapisano, da je na za~etku Bog dolo~il za hrano
vsemu mesu sade‘e dreves in semena in rastline?
7. Toda Moja molitvena hi{a je postala hi{a tatov in
namesto ~iste daritve s kadilom so Moje oltarje one~edili
s krvjo in jedli meso zaklanih ‘ivali.
8. Jaz pa vam pravim: Ne prelijte nobene nedol‘ne kr-
vi in ne jejte mesa. Bodite odkriti, ljubite usmiljenje in
ravnajte pravi~no, in dolgo boste ostali na Zemlji.
367
9. Zrnje, ki raste iz zemlje z ‘itom, ali ga ne spremeni
Duh v Moje meso? Jagode iz vinograda in drugi sade‘i,
ali jih ne spremeni Duh v Mojo kri? Naj se to zgodi z va-
{imi telesi in du{ami, da postanejo spomenik Ve~nemu.
10. V tem je vidna prisotnost Boga kot substance in
kot ‘ivljenja sveta. Od tega naj bi vsi jedli in pili za od-
pu{~anje grehov in za ve~no ‘ivljenje za vse, ki se ravnajo
po Mojih besedah.”
11. V Jeruzalemu na ov~jem trgu pa je ribnik, ki se

imenuje Betesda. V petih lopah je le‘alo veliko bolehnih
ljudi, slepih, hromih, suhih, in ~akali so na vzvalovanje
vode.
12. Kajti ob dolo~enem ~asu se je spustil v ribnik an-
gel in vzvalovil vodo. Kdor je nato prvi stopil vanjo, ko je
vzvalovala, je bil ozdravljen vseh bolezni, ki so ga nadle-
govale. Tam je bil tudi mo‘, ki je bil od rojstva hrom.
13. In Jezus mu je rekel: “Ali ti vode ne prinesejo

zdravja?” Odvrnil Mu je: “@e, Gospod, toda nikogar ni-
mam, ki bi me nesel v ribnik, ko voda zaplivka. In kadar
poskusim, vstopi pred mano nek drug.” In Jezus mu je re-
kel: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi.” In takoj je
vstal in je hodil. Ta dan pa je bila sobota.
14. In Judje so mu rekli: “Danes je sobota in proti za-
konu je, da nosi{ posteljo.” Ozdravljeni pa ni vedel, da je
bil Jezus. Jezus pa je od{el, kajti na trgu je bilo veliko lju-
di. (Pog 33, 4-14)
368
V Bo‘jem zakonu ni ni~esar o krvnih niti o ‘galnih
darovih niti o zavestnem ubijanju ‘ivali in prav tako ni-
~esar o u‘ivanju ‘ivalskega mesa.
Samo tisti stopa v Bogu in pripada Bo‘jemu narodu,
ki se ravna po Njegovi besedi, tako da izpolnjuje Bo‘je
zakone. Zakon je: ^lovek naj bo pravi~en in usmiljen
in poni‘no naj potuje v Bo‘je kraljestvo notranjosti,
kjer je resni~na in ve~na domovina du{e. Kdor se dr‘i
Bo‘jih zakonov, se tudi hrani s tem, kar daje Bo‘ji za-
kon v naravi. Tudi svoje ‘ivljenje, svoje ob~utke, mi{lje-
nje, govor in dejanja bo uskladil z ve~nim zakonom.
Od vsega za~etka je dal Bog ljudem za hrano sade‘e,
semena in zeli{~a. Ta zakon je veljaven, dokler ne bodo
‘ivele vse du{e v finosnovnih obmo~jih in ne bo ve~ lju-
di, ki za svoje telo potrebujejo energijo, ki se je obliko-
vala, ‘ivljenje iz narave.
Molilnica naj bo hi{a molitve, v kateri ~lovek neguje

enost s svojim bli‘njim z molitvijo in s ~a{~enjem Boga.
To mu daje za vsakdanje ‘ivljenje mo~, da ‘ivi posve~e-
no, ~isto ‘ivljenje in da je v enosti z bli‘njim.
V ~asu Jezusa iz Nazareta so ljudje one~a{~ali kam-
nite oltarje v svojih molilnicah s krvjo in nato {e jedli
meso ‘ivali, ki so jih ubili. Svoje templje iz mesa in ko-
sti so zamazali s protizakonitimi ob~utki, mislimi, bese-
dami in dejanji. To po~no ljudje tudi {e v tem ~asu
369
>@ vedno znova. [e vedno se one~ejajo s krvjo ‘iva-
li, ki jih kljub znanju ubijajo, in jedo njihovo meso.
Spoznajte: Bo‘ji zakon je ve~en in bo ve~no. Kar je
veljalo v prej{njih ~asih, to velja {e danes, kajti Bog je
vedno isti zakon - danes, jutri in vso ve~nost.
Kdor preliva nedol‘no kri, kdor u‘iva meso, je neu-
smiljen in na sebi bo moral prena{ati svojo neusmilje-
nost.
Spomenik Ve~nemu je ~ista du{a in zdravo telo, ki
ga vzdr‘uje ~ista du{a.
Naravna hrana vsebuje Bo‘jo snov. Je ‘ivljenje ze-
meljskega telesa.
Kdor ob‘aluje svoje grehe in jih ne po~ne ve~, ta bo
pustil svoje ob~utke, misli, besede in dejanja v Bogu in
bo jedel to, kar mu je podaril Bog.
Popravljam: Ribnika ni vzvalovil angel, temve~ ele-

menti so gibali in gibljejo vodo. Ne zdravi voda, pa~ pa
samo vera v Njega, ki je tudi v vodi kot substanca.
Tako kot Judje, tako so tudi ljudje vseh generacij
upo{tevali in {e upo{tevajo dan po~itka - soboto samo
na zunaj, ker so tako navajeni. V svojem vsakdanjem
‘ivljenju pa so kr{ili in kr{ijo ravno tisto, kar u~ijo sa-
mo z besedami. Njihove misli so bile in so ne~iste in ta-
ko tudi njihova dela, ki jih po~no za zidovi, da jih ne bi
kdo videl. Govorili so in govorijo o prepovedih na so-
boto, toda sami se niso dr‘ali in se ne dr‘ijo teh pred-
pisov, ne v svojih ob~utkih, ne v mislih, ne v besedah in
ne v dejanjih.
370
Kropljenje z zemeljsko vodo je samo simbol. Kdor
veruje v Bo‘ji duhovni tok in svoje ‘ivljenje posveti Bo-
gu, dobi obla‘itev in ozdravljenje po ‘ivljenju iz Boga -
pa ~e se potopi v vodo, ki je samo simbol, ali pa ~e iz
vsega srca kli~e Boga, kjerkoli je ‘e.
Bog je povsod pri~ujo~a mo~. Bog pomaga, bla‘i in
zdravi. Ne spra{uje, ali je delavnik ali sobota. Kdor
prosi iz srca, prejme, naj bo na katerikoli dan ali ob ka-
terikoli uri. Samo ozkosr~ni ~lovek ima {tevilne predpi-
se. S tem bi rad omejil vseobsegajo~ega Duha.
Spoznajte: Bog je neomejena ljubezen in svoboda.
Zakon neomejene ljubezni ne pozna ozkosr~nosti ~lo-
ve{kega jaza. ^love{ki jaz je zakon jaza, ki si ga je us-
tvaril ~lovek sam. On je setev, ki v sebi ‘e nosi sade‘.
^lovek sam ga je posadil v njivo ‘ivljenja, svojo du{o.
371
34. POGLAVJE
Jezusova ljubezen do vseh stvaritev
Kogar pre‘ema Bog, ta prina{a blagoslov (2-6).

Spo{tovanje vsega ustvarjenega;
zani~evanje zapada kavzalnemu zakonu (7-10)
1. Ko je Jezus spoznal, kako farizeji godrnjajo in se

zgra‘ajo nad tem, ker si je pridobil ve~ u~encev in jih je
ve~ krstil kot Janez, je zapustil Judejo in {el spet v Galile-
jo.
2. In Jezus je pri{el do drevesa, pod katerim je ostal
ve~ dni. In tja so pri{le tudi Marija Magdalena in druge
‘ene in so Mu slu‘ile s svojim imetjem; in vsak dan je u~il
vse, ki so pri{li k Njemu.
3. In ptice so se zbirale okoli Njega in Ga pozdravljale
s svojim petjem in k Njegovim nogam so prihajale druge
stvaritve in hranil jih je in jedle so Mu iz roke.
4. In ko je odhajal, je blagoslovil ‘ene, ki so Mu izka-
zale svojo ljubezen, in se obrnil k smokvovcu in blagoslo-
vil {e njega. In rekel je: “Dal si Mi bivali{~e in senco pred
‘go~im soncem, poleg tega pa {e hrano.
5. Blagoslavljam te, rasti in bodi rodoviten, in vsi, ki
pridejo k tebi, naj najdejo mir, senco in hrano, in ptice
neba naj se veselijo v tvojih vejah.”
6. In glej, drevo je raslo in nenavadno uspevalo in nje-
gove veje so se vedno bolj {irile navzgor in navzdol, da ni
372
bilo najti podobnega drevesa, ki bi bilo tako lepo in veli-
ko, in nobeno ni rodilo tako obilo in tako dobrih sadov
kot to. (Pog. 34, 1-6)

Kdor pusti, da skozenj te~e blagoslov, Bo‘ja mo~, je
vir mo~i za ljudi, ‘ivali, rastline in kamenje.
Ko Bog lahko prenika ~loveka, potem je ta blagoslov
za vse in vsem. Kogar preveva Bog, ta nesebi~no ljubi
ljudi, ‘ivali, rastline in kamenje. Kdor vklju~i v svoje
‘ivljenje ljudi in kraljestva narave, ta komunicira z vse-
‘ivljenjem. @ivljenje s svojo raznolikostjo se mu zahva-
ljuje, tako da se podarja v obilju in bo obdarovalo vse,
ki pridejo k viru ‘ivljenja.
Kdor spo{tuje ‘ivljenje, ta pozna tudi ve~no domovi-
no. @e na Zemlji ‘ivi sredi Bo‘jega raja, kajti slu‘ijo
mu kraljestva narave in pokoravajo se mu elementi.
7. Jezus je pri{el v neko vas in tam videl majhno mu-

co, ki je bila brez gospodarja. Bila je la~na in je mijavka-
la. Dvignil jo je, zavil jo je v Svojo obleko in jo pustil po-
~ivati na Svojih prsih.
8. In ko je {el skozi vas, je dal muci jesti in piti. In jed-
la je in pila in Mu pokazala svojo hvale‘nost. In dal jo je
eni Svojih u~enk, neki vdovi po imenu Lovrencija, da je
skrbela zanjo.
373
9. In nekateri ljudje so pravili: “Ta mo‘ skrbi za vse
‘ivali. So mar njegovi bratje in sestre, da jih tako ljubi?”
Pa jim je rekel: “Resni~no, to so va{i sobratje iz velike
Bo‘je dru‘ine, va{i bratje in sestre, ki imajo od Ve~nega
isti dih ‘ivljenja.
10. In kdorkoli skrbi za enega najmanj{ih od njih in
ga v njegovi stiski nahrani in napoji, ta stori to Meni, in
kdor vedé dopu{~a, da kateri od njih trpi pomanjkanje, in
ga ne za{~iti, ~e ga kdo trpin~i, dopu{~a to zlo, ki je, kot
da je storjeno Meni. Kajti prav tako kot ste vi postopali v
tem ‘ivljenju, tako se bo godilo vam v prihodnjem.”
(Pog 34, 7-10)

Resni~no, povem vam, ‘ivljenje je Bo‘ji odem. ^lo-
veka ali ‘ival - oba navdihuje e n a mo~, Bog.
Bog je ‘ivljenje in ‘ivljenje je odem. Kdor svojega
bli‘njega objestno oropa diha, tako da ga ubije, ta bo
duhovno umrl. V kraljestvu du{ bo tujec, ker ne pozna
lastne zavesti in zato tudi ne ve, ali je ‘iv ali mrtev. @e
samo ~e ~lovek vedé in namerno dopu{~a, da se mu~i,
zlorablja in trpin~i ljudi in ‘ivali, se mu bo zgodilo ena-
ko ali podobno.
Kar torej stori ~lovek svojim bli‘njim in naslednjim
bli‘njim, to pomeni ‘ivalim, rastlinam in kamenju, to
stori Meni - in tako samemu sebi.
374
Spoznajte: Tudi kamenje so Bo‘je mo~i stvarjenja,
tudi njih je treba spo{tovati.
^lovekova setev bo torej njegova ‘etev.
375
35. POGLAVJE
Prilika o usmiljenem Samarijanu -

Marija in Marta
Kar stori{ bli‘njemu, to stori{ Kristusu in sebi -

O obna{anju do bli‘njega (1-8). Moli in delaj; prava mera (9-
11). Slika za gradnjo Bo‘je hi{e, Novega Jeruzalema na Zemlji
- Bo‘anska modrost kli~e Bo‘je sinove in h~ere, pripravlja
Notranjo pot in prina{a vseobsegajo~e Bo‘je zakone -Tisti, ki
‘ivijo v Meni, bodo postali ‘ivi vir (12-15)
1. K Njemu je stopil pismouk, ki Ga je nameraval iz-

dati: “Mojster, kaj moram storiti, da bom dobil ve~no ‘iv-
ljenje?” Rekel mu je: “Kaj je zapisano v postavi? Kako
bere{?”
2. Odgovoril je in rekel: “Ne stori drugemu tega, ~esar
no~e{, da drugi stori tebi. Boga, svojega Gospoda, ljubi iz
vsega srca, z vso du{o in z vsem bitjem. Delaj drugim to,
kar bi rad, da drugi storijo tebi.”
3. In Jezus mu je rekel: “Prav si odgovoril. Delaj tako
in ‘ivel bo{. Na teh treh zapovedih stoji vsa postava in
preroki, kajti kdor ljubi Boga, ta ljubi tudi svojega bli‘nje-
ga.”
4. Toda hotel je braniti samega sebe in rekel je Jezusu:
“In kdo je moj bli‘nji?” Jezus je odgovoril, rekel je: “Ne-
kega ~loveka, ki je {el iz Jeruzalema v Jeriho, so napadli
roparji; slekli so mu obleko, ga ranili in od{li, njega pa
pustili napol mrtvega.
376
5. Zgodilo pa se je, da je po tej cesti pri{el duhovnik;
in ~eprav ga je videl, je {el naprej. Prav tako je tudi levit,
ki je pri{el in ga videl, {el mimo po drugi strani.
6. Mimo, kjer je le‘al, pa je pot prinesla tudi Samari-
jana, in ko ga je videl, se mu je zasmilil. Stopil je k nje-
mu, na njegove rane je zlil olje in vino in jih zavezal. Na-
to ga je posadil na svojo ‘ival in ga spravil do preno~i{~a
ter ga negoval.
7. Naslednje jutro, ker je potoval naprej, je vzel dva
gro{a, ju dal gostilni~arju in mu rekel: ’Poskrbi zanj, in
kar bo{ porabil ve~, ti bom vrnil, ko bom spet pri{el.’
8. Kateri izmed teh treh, kaj meni{, je bil bli‘nji temu,
ki so ga napadli roparji?” Rekel je: “Tisti, ki se ga je us-
milil.” Pa mu je rekel Jezus: “Pojdi in delaj enako.”
(Pog. 35, 1-8)

Tudi ta izjava, prav tako kot mnoge druge, naj ti bo
na potovanju po Zemlji v za{~ito: “K Njemu je stopil
pismouk, ki Ga je nameraval izdati.”
Spoznaj, svojemu bli‘njemu ne nastavljaj pasti, kajti
tako da{ sku{njavcu mo‘nost, da te spodnese.
ê nisi buden, ~e ne preverja{ svojih ~ustev in misli,
se bo sku{njavec priplazil prek tvojih ob~utkov in misli,
prek tvojega ~love{kega, prek tvojega ~love{kega jaza,
in te zavedel v to, kar ustreza tvojemu trenutnemu ~lo-
ve{kemu bistvu.
377
Spoznaj zakon: Kar stori{ svojemu bli‘njemu, to sto-
ri{ sebi. U~inek lahko pride prek drugega ali tretjega
ali prek nevidne temne mo~i, sku{njavca.
In: “Ne stori drugemu tega, ~esar no~e{, da drugi
stori tebi” pomeni: Pazi na vsak trenutek v svojem ze-
meljskem ‘ivljenju. Kajti tako ima{ vpogled v svoj svet
ob~utkov in misli in svoje ~love{ko lahko pravo~asno
preda{ Meni, Kristusu, preden svojemu bli‘njemu sto-
ri{ to, kar spet pade nazaj nate. Kar stori{ bli‘njemu, to
stori{ tudi Meni, Kristusu - in samemu sebi, kajti tvoj
bli‘nji je del Mene in tudi del tebe.
Kdor ljubi Boga iz vsega srca in iz vse du{e, ta ljubi
tudi svojega bli‘njega nesebi~no iz globine svoje du{e
in srca. To pomeni: Stori svojemu bli‘njemu to, kar bi
rad, da on stori tebi. Bli‘njega torej spo{tuj in stori mu
to, kar je po ve~nem zakonu - toda ne tega, kar zahteva
od tebe nezakonitega.
Spoznaj tudi: Ne ljubite in ne delajte dobro samo ti-
stim, ki ljubijo vas in vam dajejo enako ali podobno.
Ljubite vse soljudi in delajte dobro vsem po zakonu ne-
sebi~ne ljubezni in pravega dajanja in sprejemanja.
Ljubite torej tudi tiste, ki vas ne ljubijo, in delajte do-
bro tudi tistim, ki vas zani~ujejo in zavra~ajo.
Toda v zapovedi dajanja upo{tevajte svobodno voljo
bli‘njih: ê no~ejo va{e nesebi~ne pomo~i, potem je ne
nudite. ê pa jo ho~ejo, da bi se z njo okoristili - na
primer da jim ni treba delati in si kruh slu‘iti - potem
jim ponudite, da jim pomagate najti delo, da si sami
prislu‘ijo, kar so pri~akovali od vas.
378
Kadar gre za soljudi, pomislite v vsaki situaciji na
zapoved enosti z vsemi ljudmi. Ste nesebi~ni, ~e ljubi-
te samo tiste, ki ljubijo vas, in pomagate samo tistim,
ki so pomagali in pomagajo vam? Enako delajo fari-
zeji.
ê vedno bolj izpolnjujete zapovedi nesebi~nosti,
za~nete resni~no ‘iveti.
Zapovedi dajanja, svobodne volje, enosti in nesebi~-
nosti so osnovni elementi ve~nega bo‘jega zakona. Ve-
ljajo za vsa bitja in ljudi. Tudi pravi~ni preroki so jih iz-
polnjevali in jih izpolnjujejo.
Spoznajte: Vsak, brez izjeme, je va{ bli‘nji.
Razodel sem ‘e, da so ljudje iz generacije v genera-
cijo spreminjali smisel besed, jim dajali druga~en po-
men.
Tako ima beseda so~utje v zakonu ‘ivljenja druga~en
pomen, kot ji ga daje ~lovek danes:
So~utje pomeni v zakonu ‘ivljenja so-trpeti, so-~utiti,
v‘iveti se v trpe~ega, da za~utimo, kaj potrebuje.
Beseda so~utje pomeni tudi biti usmiljen - toda ne
tarnati skupaj z drugim in imeti bli‘njega za ubogega in
ga ob‘alovati in pomilovati. Kdor namre~ tako ravna,
lahko prebudi v trpe~em samousmiljenje in tako pripo-
more k temu, da se le-ta s samopomilovanjem zapleta
v svoje trpljenje.
Kdor resni~no so-~uti, ob~uti v svojem srcu situacijo

bli‘njega. Nesebi~no mu bo pomagal in po zakonu ‘iv-
ljenja bo storil za svojega bli‘njega kar najbolj{e.
379
9. Med potjo pa se je zgodilo, da so pri{li v neko vas.
@ena, po imenu Marta, Ga je sprejela v svojo hi{o. Imela
pa je sestro, ki ji je bilo ime Marija; tudi ona je sedla k
Jezusovim nogam in je poslu{ala Njegove besede.
10. Marta pa si je s tem, da bi Mu postregla, naredila
veliko dela. Pristopila je in rekla: “Gospod, mar Ti je
v{e~, da me sestra pu{~a samo stre~i? Reci ji vendar, da
naj mi pomaga.”
11. Jezus pa ji je odgovoril, rekel je: “Marta, Marta,
zaskrbljena si in se z marsi~em {e mu~i{; toda nujno je
samo eno. In Marija si je izbrala ta dobri del in nih~e naj
ji ga ne vzame.” (Pog. 35, 9-11)

“In Marija si je izbrala ta dobri del in nih~e naj ji ga
ne vzame” pomeni: ^loveku ne koristi duhovno le neu-
trudna prizadevnost in zunanje slu‘enje, temve~ tudi
prava mera v vseh stvareh. Odlo~ilno je, da ~lovek dela
vse iz srca in z Bo‘jo mo~jo.
Kdor miruje v Bogu, po njem deluje Bog. Njegovo
nesebi~no delovanje je nato za mnoge blagoslov.
12. Spet enkrat, ko je Jezus v nekem mestu s Svojimi

u~enci sedel pri ve~erji, jim je rekel: “V va{i sredini Sem
kot miza na dvanajstih opornikih.
380
13. Resni~no, povem vam, modrost gradi svojo hi{o in
oblikuje svojih dvanajst opornikov. Pripravlja svoj kruh
in olje in me{a svoje vino. Pogrinja svojo mizo.
14. In stoji na vzvi{enih mestnih vzpetinah in kli~e
~love{ke sinove in h~ere. Kdor le ho~e, pripeljite ga, naj je
Moj kruh, Moje olje naj vzame in pije naj Moje vino.
15. Odpovej se nespametnih in ‘ivi in stopaj po poti
spoznavanja. â{~enje Boga je za~etek modrosti in spoz-
nanje svetega je razumevanje. Pomno‘il bom va{e dni in
leta va{ega ‘ivljenja bom podalj{al.”
(Pog. 35, 12-15)

“V va{i sredini Sem kot miza na dvanajstih oporni-
kih” pomeni: Miza na dvanajstih opornikih simbolizira
Bo‘je Sveti{~e, pri ~emer so dvanajsteri stare{ine nosil-
ci, sredi katerih Sem Jaz, Kristus. Prav tako sem bil kot
Jezus iz Nazareta sredi dvanajstih apostolov, ki so sim-
bolizirali dvanajst stare{in sveti{~a.
Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje, kruh, olje in vino.
“Resni~no, povem vam, modrost gradi svojo hi{o in
oblikuje svojih dvanajst opornikov” pomeni: modrost iz
Boga - Njegova bitnost v angelskem knezu bo‘anske
modrosti in njegovem duhovnem dualu v zemeljski ob-
leki - gradi duhovno hi{o, Bo‘ji {otor med ljudmi: Novi
Jeruzalem.
381
Bo‘anska modrost pripravlja ljudem, ki so dobre vo-
lje, pot v Notranje ‘ivljenje, k Meni, Kristusu Boga,
Odre{eniku vseh du{ in ljudi. To je Notranja pot.
Skupaj z Menoj, Kristusom, kli~e Bo‘je sinove in h~ere
iz Davidovega rodu in drugih rodov, da bi ustanovili in
zgradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Davidov rod je
jedro Mojega Kraljestva miru na tej Zemlji.
Bo‘anska modrost z mo‘mi in ‘enami iz Davidovega
rodu in drugih rodov oblikuje dvanajst stebrov. To pome-
ni, da ustvarjajo temelje za Kraljestvo miru Jezusa Kristu-
sa, v katerem je hi{a, Bo‘ji {otor, Novi Jeruzalem, sredina,
nosilni steber Kraljestva miru Jezusa Kristusa. Dvanajst
stebrov simbolizira tudi dvanajst vrat ve~nega Bo‘jega
mesta in Novega Jeruzalema na svetli Zemlji v Kraljestvu
“Pripravlja svoj kruh in olje in me{a svoje vino” po-
meni: Bo‘anska modrost prina{a ljudem vseobsegajo~e
Bo‘je zakone. Kdor ‘ivi po Bo‘jih zakonih, stoji na
Moji desni in sedi pri mizi Kristusa Boga in bo‘anske mo-
drosti z vsemi pravi~nimi mo‘mi in ‘enami.
Kdor sedi pri mizi ‘ivljenja, prejme tudi z Bo‘je mi-
ze. Kruh, olje in vino simbolizirajo darove ‘ivljenja, s
katerimi so postre‘eni vsi, ki ‘ivijo v Meni, Kristusu
Boga.
Besede “Pogrinja svojo mizo” pomenijo: Bo‘anska
modrost vabi na Gospodovo gostijo v Bo‘ji hi{i, v No-
vem Jeruzalemu na Zemlji. In tisti, ki imajo iskreno sr-
ce, jedo z Menoj, Kristusom, pri Bo‘ji mizi. So zavest-
no nosilci prihodnjih generacij.
382
Ta Bo‘ja miza v Bo‘ji hi{i je ‘e pogrnjena. Tisti, ki
sedijo pri Gospodovi mizi, so bratje in sestre praskup-
nosti Novi Jeruzalem, ki so sklenili z Ve~nim in z Me-
noj, Kristusom Boga, zavezo za Kraljestvo miru.
Kot sem razodel, kli~eva Jaz, Kristus, in bo‘anska
modrost vse Bo‘je sinove in h~ere iz Davidovega rodu
in iz drugih rodov.
Bo‘ja miza je pripravljena za vse ljudi, ki so dobre
volje, in vsi ti bodo pri{li, ker ~utijo, da so dobrodo{li.
Popravljam izjavo: “In stoji na mestnih vzpetinah in
kli~e ~love{ke sinove in h~ere.” Na pripravljenih krajih
v mnogih mestih in ob~inah kli~e bo‘anska modrost
~love{ke sinove in h~ere, da se spreobrnejo in da gredo
v notranjost, kli~e pa tudi sinove in h~ere iz Davidove-
ga rodu in drugih rodov, da bi izpolnili svoje bo‘ansko
naro~ilo.
Vsak, ki je dobre volje, je poklican. To povedo bese-
de: “Kdor le ho~e, pripeljite ga, naj jé Moj kruh, Moje
olje naj vzame in pije naj Moje vino.”
Darovi iz izvira pravira Boga, ki jih ponuja po bo‘an-
ski modrosti, so polnina iz Bo‘jega zakona. Kdor izpol-
njuje Bo‘ji zakon, ‘ivi v Bogu in v Njegovi polnini. Ni-
~esar mu ne bo manjkalo.
“Odpovej se nespametnim in ‘ivi in stopaj po poti
spoznavanja” pomeni: Odpovej se ~love{kemu jazu in
vse, ki bi te radi vezali nase s svojimi predstavami in
mnenji, predvsem vsem neumnim, ki kljub znanju ho-
~ejo ostati tak{ni, kot so: neumni in ozkosr~ni. Odpo-
vedati se pomeni: Pustiti na zunaj, v notranjosti ohraniti.
383
Stopaj po poti spoznavanja in obrnil se bo{ v notranjost
- v ‘ivljenje, ki je v notranjosti vsakega ~loveka.
Bo‘anska modrost je prinesla vseobsegajo~o Notra-
njo pot, da se resni~no i{~o~i najde v Meni, Kristusu, in
da lahko zajema iz vira Boga, ki nikoli ne presahne.
Kdor resni~no stopa po Notranji poti, ki sem jo razodel
ljudem Jaz, Kristus Boga po bo‘anski modrosti, ta po-
stane resni~no velik.
V vseh stvareh bo spoznal Boga, Ga ~astil in ‘ivel v
Njegovi sveti volji. Tako bo ‘ivel v zakonu nesebi~ne
ljubezni in bo vse stvari in vse, kar je, spoznal in razu-
mel v lu~i resnice.
Po Meni bodo v teh dneh ljudje, ki ‘ivijo v Meni,
Kristusu Boga, postali ‘ivi viri. Pomno‘il bom njihove
dni, ker ‘ivijo v Meni in po Meni prina{ajo v svet svo-
jim sobratom in sestram re{enje.
V ve~ generacijah bodo v letih svojega zemeljskega
bivanja skupaj delovali in bodo pri~e vsem tistim, ki {e
‘ivijo v materialisti~nem svetu.
384
36. POGLAVJE
Pre{u{tnica - Farizej in cestninar

Zakon ustreznosti -
Kdor pozna sebe, spozna tudi nasprotnika - Zapeljevanja satana
~utov pred velikimi preobrati in po njih (1-6). Iz poni‘nosti
raste duhovna veli~ina (7-10)
1. Nekega dne je pri{el Jezus spet zgodaj zjutraj v tem-

pelj in vsi ljudje so pri{li k Njemu; in usedel se je in jih
u~il.
2. In pismouki in farizeji so pripeljali k Njemu ‘eno,
ki so jo zalotili pri pre{u{tvovanju, postavili so jo v sredi-
no in Mu rekli: “Mojster, ta ‘ena je zasa~ena pri pre{u{-
tvovanju. Mojzes nam je zapovedal v postavi, da tak{ne
kamenjamo. Toda kaj pravi{ Ti?”
3. To pa so rekli, da Ga sku{ajo, da bi na{li kaj, kar
bi Ga obto‘evalo. Toda Jezus se je sklonil in je pisal s pr-
stom po zemlji, kot da jih ne sli{i.
4. Ko pa so Ga {e naprej spra{evali, se je dvignil in
jim rekel: “Kdor je med vami brez greha, naj prvi vr‘e ka-
men vanjo.”
5. In spet se je sklonil in je pisal po zemlji. In ti, ki so
to sli{ali, te je izdala njihova lastna vest in od{li so ven,
drug za drugim, od najstarej{ega pa do zadnjega; in Jezus
je ostal sam, le {e ‘ena je stala tam.
6. Ko se je Jezus zravnal in ni videl razen ‘ene nikogar
drugega, ji je rekel: “@ena, kje so tvoji to‘ilci? Te ni nih~e
preklel?” Rekla Mu je: “Nih~e, o Gospod.” In Jezus ji je
385
rekel: “Tudi Jaz te ne preklinjam, ne gre{i ve~ in pojdi v
miru.”
(Pog. 36, 1-6)

[e obstaja >@ stari, gre{ni svet s svojimi znamenji
in navadami. Mnogi ljudje so {e vedno ujeti v njem. Sa-
tan ~utov {e vedno ‘anje med njimi. Njegov namen je
namre~, da ljudje gre{ijo proti Bo‘jemu zakonu. Mra~-
njak jih sku{a vedno znova zapeljevati in tiste, ki se da-
jo zapeljati, dr‘i trdno v ‘eleznih krempljih.
Kot v Mojem ~asu Jezusa iz Nazareta se dogaja to
tudi {e v ~asu preobrata.
Kljub spreminjanju starega, gre{nega v Novi ~as, ~as
duha, {e vedno vlada isti greh: Mra~njak se skriva za
obto‘bami in obrekovanji bli‘njih. Toda vedno ve~ lju-
di prepoznava zakon ustreznosti: Kdor bli‘njemu o~ita
greh in ga zato krivi in obto‘uje, ima sam enak ali po-
doben greh. Kdor obto‘uje bli‘njega, obto‘i sebe.
Kdor se bli‘njega ne usmili in nima razumevanja
zanj, ‘ivi v grehu. Gre{nik je usmiljen samo do sebe in
razume le sebe in ima kopico opravi~il, kadar gre za
njegov ~love{ki jaz.
Spoznajte: Vsak ~lovek ka‘e s svojim gestikulira-
njem, mimiko in z na~inom govora ter svojim obna{a-
njem, kdo in kaj je. Na ta na~in sem spoznal in spregle-
dal hinavce.
386
Ko so farizeji pripeljali k Meni, Jezusu, ‘eno, ~e{ da
so jo baje zalotili pri pre{u{tvovanju, sem razbral iz se-
vanja njihovih du{, njihovih obstretov, in iz njihovih be-
sed, da so storili enake ali podobne grehe.
Zato sem jim rekel: “Kdor je med vami brez greha,
naj prvi vr‘e kamen vanjo.”
Spoznajte: Noben ~lovek, ki je resni~no duhoven, to-
rej moder, ne bo obto‘eval svojega bli‘njega in ga za-
vra~al. Svojih soljudi ne bo posku{al zavajati v sku{nja-
vo. Kdor je sam premagal nasprotnika, ga pozna in
pozna tudi njegove umetnosti zapeljevanja in trike.
^lovek pa, ki hrani svoje grehe, ne pozna niti sebe niti
nasprotnika, ki ga zapeljuje - in je kot njegova rokavi-
ca.
Zato u~im kot Kristus Boga v povezavi z bo‘ansko
modrostjo {e enkrat: Spoznaj se! Potem ve{, skozi ka-
tera vrata in kanale tvojega ~love{kega jaza se priplazi
nasprotnik, da bi te zapeljal in pridobil za svojo stvar.
Spoznajte vi, ki ‘ivite v Meni v Kraljestvu miru Jezu-

sa Kristusa in berete resnico in o {tevilnih dogodkih, ki
sem jih razodel v ~asu preobrata >@ po utele{enem
‘enskem na~elu bo‘anske modrosti: Kar berete v knjigi
To je Moja Beseda, vse to in {e ve~ se je godilo do ve-
likih zemeljskih nesre~ in revolucionarnih dogodkov -
in {e kasneje. Na nekaterih delih Zemlje se je vedno
znova dvigal satan ~utov in je zapeljeval ljudi, ki so se
dali zapeljevati. Vedno znova so najrazli~neje gre{ili.
Snubili so in se dali snubiti, pre{u{tvovali so in gre{ili -
387
dokler niso pobrale gre{nega nove ku‘ne bolezni, ze-
meljske in svetovne nesre~e.
Kar je ostalo, so bili vedno temelji in zasnove za
Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, ki so jih ustvarili v sta-
rem svetu pionirji Novega ~asa z bojem proti temi in
po‘rtvovalnostjo. Pionirji svetlega ~asa so prihajali ved-
no znova v zemeljsko obleko. Skozi ve~ generacij so
gradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Na ta na~in se
je ve~ala Moja lu~ na Zemlji.
7. To priliko je povedal nekaterim, ki so se imeli za

pravi~ne in so druge zani~evali: “Dva mo‘a sta {la molit
v tempelj, enden je bil bogat farizej, ki je poznal postavo,
drugi je bil cestninar, ki je bil gre{nik.
8. Farizej je stal in molil pri sebi takole: ’Bog, zahva-
ljujem se Ti, da nisem, kot so drugi ljudje, oderuhi, ne-
pravi~ni, pre{u{tniki ali tudi kot ta cestninar. Postim se
dvakrat na teden in dajem desetino od vsega, kar imam.’
9. In cestninar je stal dale~ stran, ni hotel dvigniti o~i
proti nebu, temve~ si je trkal na prsi in govoril: ’Bog se me
usmili, gre{nika.’
10. Povem vam: Ta je od{el domov bolj upravi~en kot

drugi. Kajti kdor se sam povi{uje, bo poni‘an; in kdor se
sam poni‘uje, bo povi{an.” (Pog. 36, 7-10)
388
Samozadovoljni ~lovek se ne pozna, ker pazi le na
to, kak{en se ka‘e drugim, ne razmi{lja pa, zakaj se ho-
~e pokazati tak{en. Toda kdor spozna svoje grehe in
prosi ve~nega O~eta za pomo~, da bi dobil mo~, da jih
bo lahko opustil, ta je od Ve~nega ‘e prejel milost in
pomo~.
Duhovna veli~ina raste le iz poni‘nosti. Domi{ljavost
je greh sam, kajti mali jaz se dvigne nad Boga. Domi{-
ljavost je tako osnova za nadaljnja zapeljevanja. Kdor
ima notranjo veli~ino, se bo tako dolgo boril s svojim
~love{kim jazom, dokler njegovo ‘ivljenje ni postalo
Moje ‘ivljenje, kozmi~na zavest.
Kdor je dosegel notranjo veli~ino, mu ni dovolj, da
se samo ob~asno potopi v vir spoznanja. Delal bo tako
dolgo na sebi, da bo pri{el do praizvora vira in da bo
ve~no bival v Bogu.
389
37. POGLAVJE
Ponovno rojstvo du{e
S trpljenjem in pokoro do popolnosti -

O~etova milost deluje na Zemlji mo~neje - Konec mo‘-
nosti inkarniranja za te‘ko obremenjene du{e - Ponovno rojstvo
v Bo‘jega Duha (1-10)
1. Jezus je sedel v preddverju templja in mnogi so pri{-

li, da bi sli{ali Njegov nauk. Nekdo Ga je vpra{al: “Gos-
pod, kaj u~i{ o ‘ivljenju?”
2. In rekel jim je: Blagoslovljenji tisti, ki veliko izkusi-
jo, kajti s trpljenjem bodo postali popolni. Postali bodo
kot Bo‘ji angeli v nebesih in ne bodo ve~ umirali in se po-
novno rojevali, ker jih smrt in rojstvo ne obvladujeta ve~.
3. Tisti, ki so trpeli in se premagali, bodo postali stebri
v templju Mojega Boga in nikoli ve~ ga ne bodo zapustili.
Resni~no, povem vam, ~e se ne boste ponovno rodili z vo-
do in ognjem, ne boste videli Bo‘jega kraljestva.”
4. In neki rabi (Nikodem) je pri{el k Njemu pono~i,
ker se je bal Judov, in vpra{al Ga je: “Kako se lahko ~lo-
vek ponovno rodi, ~e je star? Ali lahko gre {e enkrat v telo
svoje matere in se rodi?”
5. Jezus je odgovoril: “Resni~no, povem ti, v Bo‘je
kraljestvo ne more priti nih~e, kdor se ni ponovno rodil iz
mesa in duha. Veter veje, koder ho~e in sli{i{ njegovo vr-
{enje, ne ve{ pa, od kod prihaja in kam gre.
390
6. Lu~ sveti od vzhoda na zahod; sonce vzhaja iz teme
in gre spet v temo. Tako se godi ~loveku iz enega ‘ivljenja
v drugo.
7. Ko pride iz teme, je bilo ‘e prej tukaj, in ko gre spet
vanjo, gre zato, da nekoliko postane, in je nato spet tukaj.
8. Z mnogimi spremembami na sebi bi morali postati
popolni; kot je zapisano v Jobovi knjigi: Popotnik sem in
menjavam prostor za prostorom in hi{o za hi{o, dokler ne
pridem v mesto in v hi{o, ki sta ve~na.”
9. In Nikodem Ga je vpra{al: “Kako se to lahko zgo-
di?” In Jezus je odgovoril in rekel: “U~itelj v Izraelu si, pa
tega ne razume{? Resni~no, govorimo, kar vemo, in pri-
~amo o tem, kar smo videli, pa ne sprejmete na{ega pri-
~evanja.
10. ê vam govorim o zemeljskih stvareh in ne verja-
mete, kako bi verjeli, ~e bi vam pripovedoval o nebe{kih
stvareh? Nih~e se ni dvignil do neba; toda iz nebes je pri-
{el tisti, ki je v nebesih, namre~ Sin ~lovekov.”
(Pog. 37, 1-10)

“Blagoslovljeni tisti, ki veliko izkusijo, kajti s trplje-
njem bodo postali popolni” pomeni: ^lovek, ki sprej-
me svoje grehe, ki se lahko poka‘ejo tudi kot trpljenje,
in se v trpljenju, bolezni in stiski prepozna za gre{nega,
jih ob‘aluje, prosi za odpu{~anje, odpusti, storjeno po-
ravna in grehov ne ponovi ve~, se bo s pokoro okrepil
391
in postal bo popoln. Smrt vlada nad gre{nikom samo
tako dolgo, dokler ne odlo‘i svojih grehov in ne izpol-
njuje Bo‘je volje. Takrat za~ne njegova du{a svetiti.
Oba, du{a in ~lovek, gledata v nebo. In ko sta jih pre-
magala - pa ~eprav s trpljenjem - bo {la du{a v Bo‘je
kraljestvo.
Spoznajte: Ko pride du{a iz teme, ~e se je torej v
svojih prej{njih bivanjih na Zemelji obremenila, grehov
pa ni o~istila, potem bo ostala nekaj ~asa v kraljestvih
du{ in {ele nato spet pri{la v zemeljsko bivanje. Toliko
~asa jo bo vleklo v meso, v zemeljsko obleko, dokler ne
bo o~istila tega, kar jo je vedno znova vleklo na Zemljo
v zemeljsko obleko.
Zemlja je za du{e tako dolgo magnetna privla~na
to~ka, dokler se niso na njej spokorile in spremenile te-
ga, kar jih je vedno znova vleklo v zemeljsko bivanje.
Kajti obstajajo bremena, ki so “zemeljsko te‘ka” in za-
to vle~ejo du{e vedno znova na Zemljo, dokler niso
razre{ena. Mnoge du{e tako dolgo ne najdejo miru v
krajih o~i{~evanja, dokler ne premagajo te zemljine
privla~nosti. Bremena pa, ki niso zemeljsko te‘ka in so
si jih du{e nalo‘ile v zemeljski obleki, se nasprotno lah-
ko hitreje zbri{ejo v onstranstvu.
Blagor tistim du{am in ljudem, ki svoj zemeljski dolg
- to, kar so povzro~ili - spet poravnajo na Zemlji z
O~etovo milostjo; kajti ta deluje na Zemlji mo~neje.
Spoznajte: Vedno bolj se bli‘a ~as, ko te‘ko obreme-
njene du{e ne bodo mogle kar tako priti na Zemljo. Kajti
Zemlja se bo o~istila in celotni son~ni sistem se bo dvignil,
392
njegova struktura pa prefinila. Takrat utele{anje te‘ko
obremenjenih du{ ne bo ve~ mo‘no. V ravneh o~i{~e-
vanja se bodo na planetih, ki ustrezajo njihovemu sta-
nju du{e, njihovi zavesti torej, po~utile, kakor da bi bile
zvezane. Tam bodo prestajale, kar bi bile lahko porav-
nale na Zemlji brez ve~jega trpljenja.
Ponovno rojena v Bo‘jem Duhu bo tista du{a v ~lo-
veku, ki zre proti nebesom in v svojem zemeljskem bi-
vanju uro za uro, dan za dnem usmerja svoje ob~utke
in misli na Boga in se tako uglasi Nanj. Besede in deja-
nja tak{nega ~loveka so potem bo‘anska. Po telesni
smrti se bo ta du{a po~asi dvignila v nebo, saj je v sebi
odprla nebo.
Pot do Bo‘jega srca je nesebi~na ljubezen. Kako raz-
viti to ljubezen, u~iva Jaz in bo‘anska modrost na
Zemlji v razodetjih. Beseda resnice te~e po Mojem in-
strumentu v ta svet >@. Moja beseda je v pomo~,
re{enje in v veselje vsem tistim, ki stopajo po poti nese-
bi~ne ljubezni.
Kar je zapisano, pojasnjuje prihajanje in odhajanje du{.
Nih~e se ne more dvigniti v nebo, ~e ni razvil nebes v sebi.
Vse du{e in ljudje pa so pri{li iz nebes in bodo spet
{li v nebo, ker so iz nebes. Moje naro~ilo Odre{enika
je, da vse spet privedem k ve~nemu O~etu v ve~na ne-
besa.
393
38. POGLAVJE
O ubijanju ‘ivali - Obujenje

mladeni~a iz Naina
Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, obremenjuje svojo du{o;

tudi ne more u~iti zakona nebes in ga razlagati - Pleve bodo lo-
~ene od ‘ita (1-2). Jakobova lestev - S prefinjanjem misli in ~u-
tov odpade nezakonito (3). O uporabi nasilja in prelivanju
krvi (4). So~ustvovati z ‘ivalmi - Ubijanje ‘ivali, da bi jih re{ili
trpljenja (5). Kdor se spozna in o~isti, se nau~i ljubiti ‘ivljenje (6).
Obujanje mrtvih (8-10)
1. In nekaj Njegovih u~encev je pri{lo k Njemu in pri-

povedovali so Mu o Egip~anu, Belijalovem sinu, ki je
u~il, da ni protizakonito mu~iti ‘ivali, ~e njihovo trpljenje
koristi ~loveku.
2. In Jezus jim je rekel: “Resni~no, povem vam, kdor
se okori{~a s krivico, ki se stori Bo‘ji stvaritvi, ta ne more
biti po{ten. Prav tako se ne morejo tisti, ki imajo s krvjo
omade‘evane roke ali so onesna‘ili svoja usta z mesom,
ukvarjati s svetimi stvarmi ali u~iti skrivnosti nebes.
(Pog. 38, 1-2)

Spoznajte: Vse, kar ‘ivi, ob~uti. Podobno kot ~lovek
ob~utijo vse ‘ivljenjske oblike veselje in trpljenje- pa
naj so to ‘ivali, rastline ali kamni. @ivljenje je zavest.
394
Zavest iz‘areva ne{teto evolucijskih faset Jaz Sem. Za-
vest je tudi ozave{~anje. Ljudje, ‘ivali, rastline in kamni
ob~utijo glede na svojo zavest.
Spoznajte: Kdor lovi ‘ivali, bo neko~ sam preganjan.
Kdor mu~i ‘ivali, bo neko~ sam mu~en. Kdor izkori{~a
‘ivljenje zemlje, bo postal plen tistih, ki so ga zavedli v
to.
Vsaka setev ima svojo ‘etev. Kar ~lovek seje, gre v
njegovo du{no njivo; od tam poganja in raste. V vsa-
kem semenu je ‘e sade‘.
Kdor je torej proti svojemu bli‘njemu in kraljestvom
narave, je tudi proti Bogu - kajti Bog, ‘ivljenje, je v
vsem bivanju.
Spoznajte: Kdor ne izpolnjuje Bo‘jih zakonov, ta
obremenjuje svojo du{o. Kdor mu~i ‘ivali ali jih ubija,
tega roke so zamazane s krvjo. Kdor u‘iva ‘ivalsko me-
so, onesna‘uje naravo in jo skruni, je ne~ist. Tak{ni
ljudje se ne morejo ukvarjati s svetimi stvarmi in izku-
siti tako imenovanih “skrivnosti” nebes in zato tudi ne
morejo u~iti in razlagati zakona nebes.
Kdor u~i Najsvetej{e, zakone nebes, in soljudem na-
ro~a, da naj jih izpolnjujejo, sam pa se jih ne dr‘i, dobi
priznanje samo od tistih, ki ‘ivijo in mislijo podobno
kot on.
Vse brezbo‘no nima trajnega obstoja. Umaknilo se
bo, tako kot se no~ umakne dnevu. Pribli‘al se je ~as,
ko bo lu~ vse razkrila in ko bodo ljudje spoznali od Bo-
ga oddaljeno ‘ivljenje tistih, ki so jih sicer pou~evali in
so jim zapovedovali izpolnjevati zakone ‘ivljenja, sami
395
pa se jih niso dr‘ali, katerih roke so zamazane s krvjo
in katerih telesa so onesna‘ena zaradi u‘ivanja mesa.
Bo‘ji mlini meljejo po~asi. Nekega dne bodo pleve
lo~ene od ‘ita in napolnjeni z Bogom bodo stali na
Moji desni, za pleve, za brezbo‘ne pa se bo za~elo o~i{-
~evanje po zakonu setve in ‘etve.
3. Bog daje za hrano ‘ita in sade‘e zemlje; in za pra-

vi~nega ~loveka ni nobene druge zakonite hrane za telo.
(Pog. 38, 3)

“Bog daje za hrano ‘ita in sade‘e zemlje; in za pra-
vi~nega ~loveka ni nobene druge zakonite hrane za te-
lo” pomeni: Bog daje ljudem iz naro~ja matere Zemlje
vse, kar zemeljsko telo potrebuje za ‘ivljenje. Kdor iz-
polnjuje zakone ljubezni in ‘ivljenja v ob~utkih, mislih,
govoru in dejanjih, ta tudi ‘ivi od tega, kar mu podarja
mati Zemlja.
Na Jakobovi lestvi, ki sega v ~isti tempelj ‘ivljenja,
stojijo mnogi. Mnogi so v notranjosti in na zunaj {e ve-
liki gre{niki, kakr{ni ostanejo desetletja ali celo ve~
utele{enj ali stanj du{, dokler ne pride nadnje kot u~i-
nek to, kar so povzro~ili.
Iz templja ljubezni pa Bog vsakomur ponuja roko,
tudi najve~jemu gre{niku. Ve~na bit, Vseo~e vedno
znova u~i po Meni, Kristusu, evangelij ljubezni. Ljudi
396
in du{e vedno znova pou~uje, da naj ‘ivijo skupaj, da
naj razvijejo smisel za skupnost Notranjega ‘ivljenja in
opustijo ubijanje ‘ivali in u‘ivanje njihovega mesa. Du-
{e in ljudi spodbuja vedno znova, da oplemenitijo svoje
misli in ob~utke ter tako prefinijo tudi svoje ~ute. Kajti
dokler je le {e pikica ne~istega v du{i, ne more iti v ne-
bo.
Zakonitost je, da ~lovek, ki ima ~iste misli in besede
in svoja dejanja povzdiguje k Bogu, vedno bolj opu{~a
mrtvo hrano, u‘ivanje mesa in rib, dokler ni o~i{~en v
toliki meri, da hvale‘no sprejema darove iz naro~ja
matere Zemlje.
îstega ne~isto ne bo obremenilo, ~e je na primer
povabljen k mizi in zau‘ije meso, ki so ga gostitelji pri-
pravili z veliko veselja in truda in mu ga ponudi. V tem
primeru je to gesta spo{tovanja do gostitelja. Tukaj
smiselno velja izjava: Telesa ne onesna‘i to, kar gre v
usta - na primer nekaj gri‘ljajev mesa - ampak to, kar
pride iz ust: neljubezniva, sovra‘na, nevo{~ljiva ~ustva,
misli in besede.
Nasprotno pa zadovoljevanje po‘elenja po ribah,
mesu in alkoholu obremeni du{o in onesna‘i telo.
V splo{nem pogovoru z gostiteljem lahko nato naka-
‘e{, da se ti, gost, vedno bolj distancira{ od mesa in
mesne hrane, ker si spoznal, da mrtva hrana ne poma-
ga ne du{i ne telesu, kajti Bo‘ji zakon je ‘ivljenje. Za-
radi tak{nih in podobnih splo{nih namigov za~ne raz-
mi{ljati tudi gostitelj, tako da se lahko tudi on, ki prav
tako stoji na Jakobovi lestvi, o~i{~uje in dviga po klinih.
397
Vsaka nesebi~na beseda in vsako nesebi~no dejanje
je bli‘njemu v odre{enje. Po{teni, nesebi~ni pogovori
lahko marsikomu pomagajo, da spozna, kaj sem Jaz,
Kristus, kot Jezus zapovedal ljudem: Za nesebi~nega,
po{tenega ~loveka razen zakonite hrane, ki jo daje na-
rava: ‘ito in sade‘i, ni druge hrane za telo.
Razen tega sem Svojim zapovedal, da naj se ne mu-
~ijo, temve~ prefinjajo svoje misli in ~ute. Tako se
zmanj{a tudi zau‘ivanje mrtve hrane, rib in mesa. S
prefinjanjem du{e in ~loveka se nato razre{i to, kar je
nezakonito. Potem ni zatrto, temve~ odpravljeno z ‘iv-
ljenjem v Meni, Kristusu.
4. Ropar, ki vlomi v hi{o, ki so jo zgradili ljudje, je

kriv; toda najmanj{i od tistih, ki vdro v hi{o, ki jo je
zgradil Bog, so ve~ji gre{niki. Zato pravim vsem, ki bi radi
postali Moji u~enci, da si ne uma‘ite rok s prelivanjem krvi
in da naj prek va{ih ust ne pride meso; kajti Bog je pravi-
~en in dobrotljiv in zapovedal je, da naj ljudje ‘ivijo samo
od sade‘ev in posevkov zemlje. (Pog. 38, 4)

Tako se glasi zakon ‘ivljenja: Kdor vlomi v hi{o, ki jo
je zgradil ~lovek, je kriv pred Bo‘jim zakonom in pred
pravom, pred zakonom ljudi. ^lovek naj ne krade in ne
ropa. Spo{tuje naj lastnino bli‘njega. Kdor pride v sti-
sko, naj prosi za pomo~ - toda naj ne krade in ne ropa.
398
Kdor okrade bli‘njega - pa naj bo le-ta {e tako bogat -
je kriv po duhovnem in po zemeljskem zakonu.
Kdor vlomi v Bo‘jo hi{o, v tempelj Svetega Duha, je
{e mnogo ve~ji gre{nik. Bo‘ja hi{a, tempelj Svetega
Duha, sta ~love{ko telo in du{a, ki je iz Boga in biva v
~love{kem telesu. Globoko v du{i so Bo‘ja ljubezen,
modrost in pravi~nost. Bog biva torej v du{i. Zato sta
~lovekova du{a in telo Bo‘ji tempelj. Kdor torej vdre v
hi{o iz mesa in kosti, tako da je nasilen do ljudi, jih
podjarmlja, postopa z njimi kot s su‘nji ali jih celo ubi-
je, gre{i proti Svetemu Duhu. To je najte‘ji greh.
Ohranite torej svoje roke in du{e ~iste - ne le tako,
da ne kradete in ne ropate. Predvsem ne bodite nasilni
- do ljudi ali pa do ‘ivali - in glejte, da ne prelijete nji-
hove krvi.
Kdor ljubi svojega bli‘njega nesebi~no, ne bo do nje-
ga nasilen in ga ne bo ubil. In kdor ljubi bli‘njega ne-
sebi~no, ta tudi ‘ivali ne bo ubijal objestno. Kdor spo-
{tuje ~loveka in ‘ival, nima vojnih namenov, ker
spo{tuje Bo‘je zakone, h katerim spadajo tudi naravni
zakoni. Kdor se trudi uresni~evati Bo‘je zakone, bo
vedno bolj opu{~al ‘ivalsko hrano in hvale‘no spreje-
mal darove zemlje - torej tisto hrano, ki prihaja od Bo-
ga za Njegove ~love{ke otroke.
5. Toda ~e ‘ival zelo trpi, tako da ji je ‘ivljenje muka,

ali ~e postane nevarna za vas, potem jo odre{ite ‘ivljenja
hitro in s kolikor se da malo bole~inami. Po{ljite jo v on-
399
stranstvo v ljubezni in usmiljenju in ne mu~ite je, in Bog,
va{ O~e, bo do vas usmiljen, prav tako kot ste bili usmi-
ljeni vi do tistih, ki so vam bili dani v va{e roke.
(Pog. 38, 5)

Jaz, Kristus, se razodevam v mogo~nem ~asovnem
preobratu >@, da med drugim spet opozorim, da je
prav tako kot ‘ivljenje ljudi tudi ‘ivljenje ‘ivali, rastlin,
kamnov in mineralov v Bo‘jih rokah:
Veliko ljudi se je odvrnilo od Boga O~eta-Matere in
so se zapisali materializmu. Posledica te pozunanjeno-
sti so vedno bolj grobi ~lovekovi ~uti. ^lovek tako izgu-
bi prefinjene ob~utke za soljudi in naravo. Ima le {e
eno uho, ~ut zase, za svoj jaz. Zaradi tega gleda le {e
nase in naredi vse, da zadovolji svoje ‘elje - ne da bi
mislil na to, kako se godi njegovemu bli‘njemu in na-
slednjemu bli‘njemu, ‘ivali.
@ivali trpijo zaradi gospodovalnega ~loveka. Zato se
v tem ~asu >@ ne da kar tako re~i: “Toda ~e ‘ival
zelo trpi, tako da ji je ‘ivljenje muka, ali ~e postane ne-
varna za vas, potem jo odre{ite ‘ivljenja hitro in s koli-
kor se da malo bole~inami.” Danes namre~ veliko ‘iva-
li neprestano trpi muke in bole~ine zaradi brutalnosti
~love{kega jaza. Tukaj ne velja: Odre{ite te ‘ivali, tako
da jih hitro re{ite muk in bole~in. Jaz, Kristus, vam
pravim: Poskusite do‘iveti njihovo trpljenje v svojem
400
svetu ob~utkov! V‘ivite se v njihove muke in trpljenje
in spoznajte, kako trpijo zaradi va{ega ~love{kega po-
~etja! Zapovedano vam je, da se spremenite, tako da se
predate Bogu, da lahko v svoji notranjosti ob~utite in
razumete svojega bli‘njega in naslednjega bli‘njega.
Spoznajte: Kar storite ‘ivalim, tudi to storite Meni,

Kristusu - in prav tako sebi. Muke in trpljenje ‘ivali bo-
do neko~ va{e trpljenje in muke. Bog, Ve~ni, je zaupal
~loveku tudi ‘ivali - toda ne, da jih mu~i, ampak da ‘ivi
z njimi. ^lovek naj bo z a ‘ival, in tudi ‘ival bo z a
~loveka. In veselo mu bo slu‘ila.
ê ‘ival zelo trpi zaradi kake nesre~e ali starosti, po-
tem naj ~lovek hitro in z malo bole~inami re{i duhovno
‘ivljenje ‘ivali, delno du{o ali delni ‘arek, iz zemeljske-
ga telesa in ga preda v ljubezni in usmiljenju v roke
ve~nega Stvarnika. On, veliki Vseedini, pozna vsako ‘i-
val. Ustvaril jo je in ‘ivi kot mo~ v delni du{i ali delnem
‘arku. Delna du{a ali delni ‘arek ‘ivali so razvite mo~i
zavesti Vseduha, ki so postale duhovne oblike.
6. In kar storite najmanj{im Mojih otrok, to storite

Meni. Kajti Jaz Sem v njih in oni so v Meni. Da, Jaz Sem
v vseh stvaritvah in vse stvaritve so v Meni. Vse njihovo vese-
lje razveseli tudi Mene in zaradi sleherne njihove bole~ine tr-
pim tudi Jaz. Zato vam povem: Bodite dobri drug z drugim
in z vsemi stvaritvami Boga.” (Pog. 38, 6)
401
Kar ~lovek seje, to bo ‘el, pomeni tudi: Kar stori ~lo-
vek najmanj{im svojih soljudi - tudi ‘ivalim, rastlinam
in kamnom - to stori Meni in sebi.
Vsak dan je dan ~loveku za samospoznanje, kajti
vsak dan lahko vsak ~lovek spozna, kaj naj izkusi in o~i-
sti pri sebi ta dan. Kdor to stori, postane senzitiven za
‘ivljenje. Izkusi na sebi, kaj pomeni ljubiti ‘ivljenje.
Kdor Boga ljubi, je zavestno v Bogu in Bog v njem.
Njegovi dnevi bodo zanj kot ~loveka svetlej{i, ker je
njegova du{a svobodnej{a. Razume tudi izjavo: “Sem v
vseh stvaritvah in vse stvaritve so v Meni.”
Dobri ~lovek je usmiljeni ~lovek, ta ‘ivi s soljudmi, z
‘ivalmi in vsemi ‘ivljenjskimi mo~mi in oblikami v so-
‘itju.
7. Naslednjega dne pa se je zgodilo, da je {el v mesto,

ki se imenuje Nain. In z Njim je {lo veliko Njegovih u~en-
cev in ljudstva.
8. Ko pa se je pribli‘al mestnim vratom, glej, so nesli
ven mrli~a, edinega sina matere, vdove. In veliko ljudi iz
mesta je {lo z njo.
9. Ker jo je Gospod videl, je so~ustvoval z njo in ji re-
kel: “Ne jo~i! Tvoj sin spi!” In pristopil je in se dotaknil
krste in tisti, ki so ga nosili, so se ustavili. Rekel je: “Mla-
deni~, pravim ti, vstani!”
402
10. In tisti, o katerem so mislili, da je mrtev, se je dvig-
nil in za~el govoriti. In Jezus ga je izro~il njegovi materi.
In vse je ob{el strah in slavili so Boga in govorili: “Med
nami je vstal velik prerok in Bog je pri{el k Svojemu na-
rodu.” (Pog. 38, 7-10)

Na ta na~in in podobno sem deloval Jaz, Bo‘ji Sin,
sovladar nebes, v zemeljski obleki s svojo dedi{~ino,
delno mo~jo pramo~i.
Veliko tako imenovanih mrtvih, ki sem jih prebudil
iz globokega spanja, {e niso bili v kraljestvu du{, njiho-
va du{a je bila {e povezana s telesom s srebrno nitjo,
imenovano tudi informacijski trak.
Globoko spanje je podobno nezavesti in nastopi pre-
den se trak odtrga od telesa. Ljudje ga smatrajo ‘e za
za~etek smrti.
[ele ko se informacijski trak lo~i od telesa, se tudi du{a
popolnoma lo~i od telesa. Nato hi{a du{e, telo, po~asi raz-
pade v svoje sestavne dele: vodo in zemljo.
403
39. POGLAVJE
Sedem prilik o nebe{kem kraljestvu
Pot v Bo‘je kraljestvo - Kdor koleba pri svoji odlo~itvi, ne bo

na{el zaklada v nebesih (1-6)
1. Jezus je spet sedel pod smokvo in Njegovi u~enci

okrog Njega, okoli njih pa velika mno‘ica ljudi, ki ga je
hotela sli{ati. In rekel jim je: “S ~im naj primerjam nebe{-
ko kraljestvo?”
2. In povedal je naslednjo priliko: “Nebe{ko kraljestvo
je podobno semenu, drobnemu semenskemu zrnu, ki ga
je ~lovek vsejal na svoji njivi. Ko pa zraste, postane veliko
drevo, ki {iri svoje veje. In njegove grebenice se upogibajo
k zemlji, ‘enejo korenine in rastejo kvi{ku, dokler drevo
ne prekrije cele njive. In ptice neba prihajajo in gnezdijo
na njegovih vejah in stvaritve zemlje se zatekajo v njegovo
senco.”
3. Dal jim je {e drugo primero, rekel je: “Nebe{ko kra-
ljestvo je podobno velikemu zakladu, zakopanemu na
njivi. Neki mo‘ ga najde in ga skrije in ves vesel odide in
proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo; ve namre~, kako
se bo pove~alo njegovo bogastvo.
4. Nebe{ko kraljestvo je podobno tudi zelo dragocene-
mu biseru. Na{el ga je trgovec, ko je iskal lepe bisere. In
trgovec je prodal vse, kar je imel, ko ga je na{el, in ga ku-
pil; kajti spoznal je, koliko ve~ je vreden od vsega, kar je
dal zanj.”
404
5. In nadaljeval je: “Nebe{ko kraljestvo je podobno
kvasu, ki ga je ‘ena vzela in skrila v tri merice moke. Ko
je bilo vse prekva{eno in pe~eno na ognju, je postal hleb
kruha. Ali pa je podobno mo‘u, ki vzame vr~ ~istega
grozdnega soka in ga zlije v dva ali {tiri vr~e vode, dokler
se vse ne preme{a v vino.
6. Nebe{ko kraljestvo je podobno mestu, skrbno zgra-
jenemu na vrhu visokega hriba in s temelji na skalah, ob-
danemu s trdnim obzidjem, s stolpi in vhodnimi vrati, ki
so na severu in jugu, na vzhodu in zahodu. Tak{no mesto
ne bo padlo, niti ne more ostati skrito, njegova vrata pa
so odprta vsem in vsi, ki imajo klju~, bodo vstopili.”
(Pog. 39, 1-6)

Kdor Boga ljubi, ne kopi~i zase. Bratsko deli s svo-
jim bli‘njim, ki ima isti cilj kot on: Delovati za ‘ivljenje
iz Boga.
Kdor vse da, da bi dosegel nebe{ko kraljestvo, ta je

na{el zaklad: Bo‘je kraljestvo v sebi samem. Iz njegove
notranjosti sveti kot nesebi~na ljubezen, kot krepost in
dobrota in se podarja tistemu, ki ga je la~en in ‘ejen.
Kdor ima nebe{ko kraljestvo, prejme vse, kar potrebu-
je. Kdor si ne dela skrbi za jutri, ampak na~rtuje z Bo-
gom, ta je v Bogu - in Bog deluje po njem za blagor
vseh, ki si iz vsega srca prizadevajo za Bo‘je kraljestvo.
405
Spoznajte: Dokler ste vezani na ta svet le {e z enim
vlaknom svojega srca, {e ne boste na{li notranjega za-
klada, ker gredo va{e misli k tej iskrici v svet. Ta iskrica
je kot slamica, ki se je oklepate. Samo tisti, ki se usmeri
z vsemi svojimi ob~utki, mislimi, besedami in dejanji v
notranjost, bo na{el zaklad, ki naredi ~loveka bla‘ene-
ga.
Samo tako pridete do klju~a, ki odklepa vrata ‘ivlje-
nja.
Kdor je dosegel notranjo mo~, odpre vrata v nebesa
in se ob‘arjen s svetlobo znajde v ve~ni domovini, ki se
mu razodeva ‘e kot ~loveku.
V ve~ prilikah se je ljudem razlagalo in se razlaga, da
lahko nebe{ko kraljestvo dose‘e le tisti, ki se je odlo~il
samo za Boga. Vse drugo, kot na primer kolebanje -
enkrat za Boga, nato pa spet za svet - je razklanost in
ni pot v Bo‘je kraljestvo, ki je v notranjosti vsake du{e.
Naloga vseh du{ in ljudi, ki so se oddaljili od Boga z za
in proti - enkrat Duh, nato spet svet - je, da v sebi spet
prebudijo in razvijejo Bo‘je kraljestvo. Po Meni, Kri-
stusu, bo {la du{a spet v nebe{ko kraljestvo, ker Sem
Jaz pot, resnica in ‘ivljenje.
Koliko ovinkov bo ~lovek naredil in koliko bole~in
bo moral pretrpeti zaradi svojega nasprotnega in raz-
dvojenega ‘ivljenja, to vse je odvisno od svobodne pre-
soje vsakega ~loveka posebej, kajti vsak ima svobodno
voljo, da se svobodno odlo~i, kdaj ho~e stopati po ne-
posredni poti, ki vodi do osvoboditve in v svobodo.
406
7. In povedal jim je {e drugo priliko, rekel je: “Nebe{ko
kraljestvo je podobno dobremu semenu, ki ga je ~lovek po-
sejal na svojo njivo. Toda pono~i, ko so ljudje spali, je pri{el
njegov sovra‘nik in med p{enico zasejal plevel in nato izginil.
Ko pa so stebelca rasla in so nastajala semena v klasju, je
postal viden tudi plevel.
8. In hlapci so pristopili h gospodarju in rekli: Gospod,
ali nisi posejal dobrega semena na svojo njivo? Od kod se je
potem vzel plevel? In rekel jim je: To je storil sovra‘nik.
9. In hlapci so rekli: Ali ho~e{, da gremo in ga izplevemo?
Odgovoril jim je: Ne, da ne bi pri puljenju plevela morda izk-
oreninili tudi dobre p{enice.
10. Pustite, naj oboje skupaj raste do ‘etve. In ob ‘etvi bom
rekel ‘anjcem: Poberite najprej plevel in ga pove‘ite v snope,
da ga za‘gemo in da bo pognojil zemljo; p{enico pa spravite v
moje ka{~e.”
11. In spet je rekel: “Nebe{ko kraljestvo je kot setev. Glej,
sejalec je {el sejat. Med setvijo pa mu je padlo nekaj semen na
rob poti. In pri{le so ptice in ga pozobale.
12. In nekatera so padla na kamnita tla, kjer ni bilo veli-
ko zemlje, in kmalu vzklila, ker ni bilo globoke prsti. Ko pa
je sijalo sonce, ga je po‘galo, in ker ni imelo korenin, se je
posu{ilo.
13. Nekaj ga je padlo med trnje, trnje pa je zraslo in ga
zadu{ilo. Nekoliko pa ga je padlo tudi na dobra tla, ki so bi-
la pripravljena, in obrodila so, nekatera stoterno, nekatera
{estdeseterno, nekatera trideseterno. Kdor ima u{esa, da po-
slu{a, naj poslu{a!”
(Pog. 39, 7-13)
407
40. POGLAVJE
Jezus razkrije prilike o nebe{kem kraljestvu
Prilika o nebe{kem kraljestvu;

dobra setev; spoznati in odstraniti plevel pravo~asno - Z uresni-
~evanjem v polnino Bo‘jega kraljestva (1-2). Velika ‘etev: Lo-
~itev plev in ‘ita; peklenske muke (3-7). Seme ob robu poti:
Resnico samo poslu{ati (9)
1. In u~enci so pri{li in Mu rekli: “Zakaj govori{ mno-

‘ici v prilikah?” Odgovoril jim je in rekel: “Vam je dano,
da poznate skrivnosti nebe{kega kraljestva, njim pa ne.
2. Kajti, kdor ima, ta bo {e dobil, da bo imel obilo in
{e ve~; toda tistemu, ki nima ni~esar, naj se odvzame {e
tisto, kar se zdi, da ima. (Pog. 40, 1-2)

Jaz, Kristus, sem dal kot Jezus dobro seme iz nebe{-
kega kraljestva temu svetu in v du{e vseh Bo‘jih otrok.
Dobro seme klije zdaj le v tistih otrocih nebe{kega kra-
ljestva, ki se dan za dnem trudijo. Plevel je setev hu-
dobnega. Klije v tistih otrocih tega sveta, ki ne ‘ivijo v
enosti z otroki, ki si prizadevajo za nebe{ko kraljestvo.
V kon~nem ~asu, ko bo {el materialisti~ni svet h kraju,
bo vseobsegajo~a ‘etev. @anjci so angeli in vsi tisti ljud-
je, ki so se usmerili v notranjost in se trudijo spolnjeva-
ti Bo‘jo voljo.
408
Poglejte si v svoji notranjosti {e naslednjo priliko:
Nebe{ko kraljestvo je dobro seme, dano ljudem. Pade
na njivo ‘ivljenja, v du{o, da jo ponovno pripravi za ne-
be{ko kraljestvo. Bodite budni in pazite na dobro se-
tev! Kajti mra~njak, sovra‘nik dobrega, se neprestano
trudi, da zaseje na njivo ‘ivljenja, v du{o, plevel, da
prekrije dobro. Toda ne populite plevela - razen ~e
vam je takrat dano, da spoznate, kateri plevel naj od-
stranite. In takrat boste odstranili samo tisti plevel, ki
ga jasno vidite. Dobra setev vam bo ostala.
Spoznajte: Vsak dan ima svoje ure, minute in sekun-
de. ê izkoristite dneve in ste budni, boste vsak dan iz-
vedeli, s katere njive ‘ivljenja je treba odstraniti plevel.
In ne boste izkoreninili dobre setve.
^loveku je vsak dan dan, da prepozna in odstrani
enega ali ve~ plevelov, gre{no torej. Kdor izkoristi dan
za to, ne bo izkoreninil dobre setve, ker lahko jasno
prepozna plevel in tudi jasno dojame, kaj je prav danes
dozorelo za izkoreninjenje.
In ~e sami sejete, mislite na to, da posejete dobro se-
me, zakon ‘ivljenja, na dobra tla. In obrodilo bo vsako-
vrstne dobre sadove. Dobro seme, zakon ‘ivljenja, pa-
de samo tedaj v du{o va{ega bli‘njega, to pomeni na
dobra tla, ~e ste to, kar sejete - kar date naprej - sami
uresni~ili in prepojili s svojim notranjim ‘ivljenjem.
Razlagam naslednjo besedo: “Kajti, kdor ima, ta bo
{e dobil, da bo imel obilo in {e ve~; toda tistemu, ki ni-
ma ni~esar, naj se odvzame {e tisto, kar se zdi, da ima.”
Kdor je ‘e veliko uresni~il iz zakona ‘ivljenja in si {e
409
naprej prizadeva za to in nesebi~no daje, ta bo dobil {e
ve~, zato da bi ‘ivel v duhovni polnini.
Kdor ima in zbira samo materialne dobrine in si pri-
zadeva le za to, ta nima ni~esar pred zakonom ‘ivlje-
nja. Je reven z duhovnimi mo~mi. Odvzeto mu bo {e ti-
sto, kar misli, da ima, da bi se nau~il prizadevati si za
Bo‘je kraljestvo.
3. Zato govorim takim v prilikah, kajti le-ti ne vidijo

in ne sli{ijo in ne razumejo.
4. Nad njimi se bo namre~ izpolnila Izaijeva prerok-
ba, ki pravi: “Sli{ali boste, a ne boste razumeli, gledali
boste, a ne boste videli; kajti srce tega naroda je zakrknilo
in njegova u{esa so oglu{ela in o~i je zaprl, dokler ne bo
pri{el ~as, ko bo videl s svojimi o~mi in sli{al s svojimi
u{esi in razumel s svojim srcem in se bo spreobrnil in ga
bom Jaz ozdravil.
5. Blagoslovljene pa va{e o~i, ker vidijo, in va{a u{esa,
ker sli{ijo, in va{a srca, ker razumejo. Kajti resni~no, po-
vem vam: Veliko prerokov in pravi~nih si je ‘elelo videti
to, kar vidite vi, pa niso videli, in sli{ati, kar sli{ite vi, pa
niso sli{ali.”
6. Jezus je nato odslovil mno‘ico in Njegovi u~enci so
stopili k Njemu in rekli: “Razlo‘i nam priliko o njivi.” In
odgovoril jim je ter rekel: “Tisti, ki seje dobro setev, je Sin
~lovekov, njiva je svet, dobra setev so otroci nebe{kega
kraljestva, plevel so otroci zla. Sovra‘nik, ki je posejal ple-
vel, je hudi~. @etev je konec sveta in ‘anjci so angeli.
410
7. Tako kot bo plevel pobran in se‘gan v ognju, tako
se bo zgodilo ob koncu sveta. Sin ~lovekov bo odposlal
Svoje angele in iz Njegovega kraljestva bodo pobrali vse
neprijetnosti in vse, ki delajo slabo, in jih vrgli v gore~o
pe~, in tisti, ki ne bodo o~i{~eni, bodo popolnoma zgoreli.
Pravi~ni pa se bodo svetili kot sonce v nebesih.
(Pog. 40, 3-7)

Bo‘jo besedo za vse ljudi je treba razumeti smiselno.
Tistega, ki je oddaljen od Boga, ki vidi resnico v ~r-
kah, resnica slepi, ker gleda resnico - a je vendar ne
more dojeti, saj pripoznava edino ~rke. Tem ljudem
sem govoril kot Jezus in govorim kot Kristus vedno v
prilikah. To se dogaja tudi danes >@ v razodetjih.
Tudi v tem ~asu veliko ljudi sli{i Mojo besedo in je ne
razumejo, ker so pozorni edino na ~rke.
Mnogi spoznajo resnico in vendar ne ‘ivijo po njej.
Veliko jih vidi, da Bo‘ji zakon prina{a izpolnjenje, pa
vendar ne ‘ivijo po zakonu resnice. Mnogi verujejo v
resnico, a {e naprej ‘ivijo v varljivosti ~love{kega jaza.
Toda blizu je ~as, ko bodo mnogi rade volje sprejeli in
uresni~ili, kar so sli{ali, in o tem, kar so videli, bodo v
srcu razmislili.
Blizu je ~as, ko se bo po vsem svetu ‘ela neko~ pose-
jana setev in se bodo lo~evale pleve od ‘ita. Takrat bo
veliko du{ in ljudi moralo do‘iveti gore~o pe~, ki je v
411
njihovi notranjosti. Gore~a pe~ simbolizira stanje obre-
menjenih, na svet vezanih du{. To so peklenske muke,
ki jih mora pretrpeti du{a, ki svojih grehov ne ob‘aluje
pravo~asno in ne poravna, kar je povzro~ila v zemeljski
obleki. Tisti pa, ki kljub znanju in vedenju kar naprej
ravnajo proti zakonu ljubezni in ‘ivljenja, bodo neko~
morali svoje duhovno telo regenerirati v duhovnih raz-
vojnih ravneh, ker ne morejo ve~ polno razviti njegove
partikularne strukture. To je razlaga besede “bodo po-
polnoma zgoreli”.
Pravi~ni se bodo svetili kot sonca v nebesih. Toda tu-
di nepravi~nim ne bo treba ve~no ‘iveti v njihovih last-
nih, samoustvarjenih peklenskih mukah. Neko~ bodo
spoznali, da so Bo‘ji otroci - oprijeli se bodo O~etove
milostne roke in stopili na pot k Njemu, ki jih je tudi
gledal in ustvaril.
8. Poslu{ajte {e priliko o sejalcu. Semena, ki so padla

na pot, so kot tisti, ki sli{ijo besedo o Bo‘jem kraljestvu,
a je ne razumejo. Takrat pride hudobni sovra‘nik in uk-
rade, kar je bilo vsejano v njihovo srce. To so tisti, ki so
prejeli seme kraj pota. (Pog. 40, 8)

Kdor Bo‘jo besedo samo poslu{a, sam pa ne ‘ivi po
njej, je tudi ne bo razumel. Potem u~i svoje predstave
in pojme drugih.
412
V vseh ~asih je veliko ljudi prejelo besede resnice,
tako tudi v sedanjem ~asu >@.
Mnogi so sli{ali in poslu{ajo besede resnice. Z njo so
se obogatili in se bogatijo. U~ili so in u~ijo. Pridigali so
in pridigajo o resnici - toda niso ‘iveli in ne ‘ivijo po
njej in za to prejemajo {e pla~o. Kdor ‘ivi po resnici in
u~i iz svojega uresni~evanja, iz svojega izpolnjenega sr-
ca, ta prejme pla~ilo iz kraljestva resnice. Samo tistega,
ki u~i resnico, a ne ‘ivi po njej, skrbi, kako bo napolnil
svoje torbe. To so tisti, ki stojijo na robu poti, prejmejo
seme ‘ivljenja, ga dajo naprej, a ga ne izpolnijo.
ê pade seme v srce, za~ne kliti in rasti in obrodi ne-
sebi~ne plodove.
9. In tisti, ki so prejeli seme na kamnitih tleh, so tisti,

ki besedo sli{ijo in jo takoj z veseljem sprejmejo. Toda ne
po‘ene korenin v njihovi notranjosti in ne traja dolgo, da
drug za drugim klonejo, ko se zaradi besede za~ne trplje-
nje in preganjanje. (Pog. 40, 9)

Mnogi so sli{ali in {e sli{ijo besede resnice, veseli so
jo sprejeli in jo sprejemajo. Toda kdor resnico samo
poslu{a, ne ‘ivi pa po njej, je in ostane zibajo~ trst v ve-
tru. ê naj bi nato za to, kar je sli{al in sprejel, {e jam-
~il, zanika resnico in se odvrne od nje. In ~e je zaradi
evangelija preganjan, se poda na navidezno varno oba-
413
lo. Ho~e se re{iti, tako da se odpove resnici, se vrne v
svet in se potopi v njegove valove, da ni ve~ viden in ga
nih~e ne more ve~ napasti. Kdor torej resnico samo sli-
{i, jo samo sprejme, ne postane pa del njega, kar pome-
ni, da ne ‘ivi po njej.
Kdor ‘ivi resnico, bo, ko pridejo viharji - trpljenje in
preganjanje - skala, v katero butajo valovi.
10. In tudi tisti, ki prejmejo seme pod trnjem, so tisti,

ki besedo sli{ijo, a jo skrbi tega sveta in varljivost bogas-
tva zadu{ijo, tako da ne prinese sadov.
11. Tisti pa, ki so prejeli seme na dobrih tleh, so tisti,
ki sli{ijo besedo in jo razumejo, ki obrodijo sadove in jih
prina{ajo, nekateri triedesetkratno, nekateri {estdesetkrat-
no in nekateri stokratno.
12. Vse to razlagam vam, ki ste v notranjem krogu. Ti-
stim v zunanjem govorim v prilikah. Naj poslu{ajo vsi, ki
imajo u{esa za poslu{anje.” (Pog. 40, 10-12)
414
41. POGLAVJE
Spreobrnitev lovca na pti~e - Ozdravitev slepega

Prekup~evanje z ‘ivalmi; trgovina z ljudmi -
Posve~evanje sobote - Vi{ina kazni za vedne in nevedne (1-9).
Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, gleda v globine biti (10-13)
1. In ko je {el Jezus v Jeriho, je sre~al mo{kega z mla-

dimi golobi in s kletko polno ptic, ki jih je ujel. In videl je
njihovo gorje, ker so bile ujete, povrh pa {e la~ne in ‘ejne.
2. In rekel je mo{kemu: “Kaj dela{ z njimi?” In mo{ki
je odgovoril: “@ivim od tega, da prodajam ptice, ki sem
jih ujel.”
3. In Jezus mu je rekel: “Kako bi bilo, ~e bi bil tebe
kdo, ki je mo~nej{i in pametnej{i, ujel in zvezal ali pa ce-
lo tvojo ‘eno in otroke in bi te bil zaprl, da te proda v svo-
jo korist in bi se s tem pre‘ivljal?
4. Ali niso te tukaj bitja kakor ti, le {ibkej{a od tebe?
In ali ne skrbi isti Bog, O~e in Mati, prav tako za njih kot
za tebe? Izpusti te svoje male brate in sestre in glej, da te-
ga ne bo{ nikoli ve~ po~el in da si bo{ po{teno slu‘il
kruh.”
5. In mo{ki se je za~udil tem besedam in Njegovi veli-
ki mo~i in je spustil ptice. Ko so bile proste, so zletele k
Jezusu, sedle so na njegova ramena in Mu pele.
6. In mo{ki Ga je {e vpra{al, kak{en je Njegov nauk,
in od{el je po svojih poteh in se nau~il plesti ko{are. S
svojim delom si je slu‘il kruh in razbil je svoje kletke in
pasti in postal Jezusov u~enec.
415
7. In Jezus je zagledal mo‘a, ki je delal na soboto, in
mu rekel: “Mo‘, ~e ve{, kaj dela{, potem bodi blagoslov-
ljen, ker ne kr{i{ zakona v duhu. ê pa ne ve{, potem si
preklet in kr{itelj zakona.”
8. In spet je rekel Jezus Svojim u~encem: “Kaj naj se
zgodi s tistimi hlapci, ki poznajo voljo svojega gospodar-
ja, pa se vseeno ne pripravljajo na Njegov prihod in tudi
ne izpolnjujejo Njegove volje?
9. Resni~no, povem vam, tisti, ki poznajo voljo svoje-
ga mojstra, a je ne izpolnjujejo, naj dobijo veliko udar-
cev. Tisti pa, ki ne poznajo volje svojega mojstra in je za-
to ne izpolnjujejo, naj dobijo manj udarcev. Kdor je
veliko dobil, od tega se tudi veliko zahteva. In kdor je do-
bil malo, od tega se zahteva le malo.” (Pog 41, 1-9)

Kdor prekup~uje s svojimi bli‘njimi in naslednjimi
bli‘njimi, ‘ivalmi, prekr{i zakone svobode. ê ponudi
mo‘ svojo ‘eno drugemu mo{kemu in ‘ena mo‘a drugi
‘eni, ker nimata ni~ ve~ skupnega, potem je to podob-
no trgovini s su‘nji. Tudi ~e star{i po lastni presoji po-
ro~ajo svoje otroke ali pa ~e omo‘ijo svojo h~er z mo{-
kim, ki je dal zanjo denar in dobrine, je to
prekup~evanje z ljudmi, podobno trgovini s su‘nji. In
kdor prekup~uje z naslednjim bli‘njim, z ‘ivaljo, ni ve-
liko bolj{i kot tisti, ki odda svoje bli‘nje, vseeno zaradi
katerih razlogov.
416
Sostvaritve, ‘ivali, so po svojem stanju zavesti zato
{ibkej{e, ker {e nimajo razvitih du{nih potenc otro{tva,
kot na primer du{a v ~loveku. Zato naj ~lovek ‘ivali {~i-
ti in ‘ivi z njimi, sostvaritvami, in naj jih ne zametuje
niti ne prekup~uje z njimi.
Kakor ~lovek misli, tak{na je tudi njegova du{a -
svetla ali temna. Tako se tudi obna{a do soljudi in do
‘ivali in do vse narave.
Besede “Mo‘, ~e ve{, kaj dela{, potem bodi blago-
slovljen, ker ne kr{i{ zakona v duhu. ê pa ne ve{, po-
tem si preklet in kr{itelj zakona” pomenijo:
Kdor opravlja na soboto nesebi~no neodlo‘ljivo delo
in pomaga bli‘njim - na primer ljudem, ki so na soboto
pri{li v stisko ali so zboleli ali trpijo in imajo bole~ine -
ne kr{i zakona ‘ivljenja.
ê pa ~lovek skruni soboto zaradi svoje koristi, po-
tem prekr{i zakon, ki ga je dal ljudem Bog: Ob koncu
tedna po~ivaj en dan in ‘ivi {e zavestneje v Bogu, da
zbere{ mo~i za delovne dni.
Izjava: “Resni~no, povem vam, tisti, ki poznajo voljo

svojega mojstra, a je ne izpolnjujejo, naj dobijo veliko
udarcev” pomeni naslednje: Kdor pozna Bo‘je zakone
- pa naj bo to le Deset zapovedi, se‘etke iz Bo‘jega za-
kona - in ne ravna po njih, torej ne izpolnjuje Bo‘je vo-
lje, obsodi samega sebe. Njegova sodba bo bi~ala nje-
govo telo, tepla ga bo s tem, kar je posejal, a ni
poravnal. Kajti kdor vede dela proti zakonu, gre{i proti
Svetemu Duhu. To je najte‘ji greh.
417
“Tisti pa, ki ne poznajo volje svojega mojstra in je
zato ne izpolnjujejo, naj dobijo manj udarcev” pomeni:
Zaradi svojega bremena, greha, ki slabi du{o, {e niso
sposobni dojeti Bo‘jih zakonov in jih uresni~evati. Pa
vendar bodo tudi ti morali spoznati svoje grehe in jih
ob‘alovati in poravnati. In ~e tega ne storijo v ~asu
spoznanja, ki jim je dan za to, jih bodo morali prena{a-
ti, to pomeni, da bodo prav tako tepeni. Toda tudi ti se
bodo neko~ prebudili in takrat bodo lahko veliko doje-
li. In tudi od njih se bo takrat veliko zahtevalo - da iz-
polnijo, kar so sprejeli: zakon ‘ivljenja.
Kdor uresni~uje zakone ‘ivljenja, bo bogat v notra-
njosti. Kdor jih ne uresni~uje, ostane reven ali bo po-
stal reven. Toda vsak, ki sprejme zakon ‘ivljenja, bo
neko~ moral odgovarjati za to pred zakonom, kajti kar
prejme od zakona, to je treba uresni~iti.
10. Bil pa je mo‘, ki je bil ‘e od rojstva slep. Zanikal

je, da obstaja kaj takega kot sonce, mesec in zvezde ali da
so barve. Zaman so ga posku{ali prepri~ati, da drugi ljud-
je to vidijo. In pripeljali so ga k Jezusu in namazal mu je
o~i in mu vrnil vid.
11. In veselil se je ~ude~ in z bojaznijo in pripovedoval
je, da je bil prej slep. “In zdaj, po tem,” je rekel, “vidim
vse, vem vse, razlikujem vse stvari, sem bog.”
12. Jezus pa mu je rekel: “Kako lahko vse ve{? Ne mo-
re{ videti skozi stene svoje hi{e niti brati misli soljudi niti
razumeti govorice ptic ali divjih ‘ivali. Spomniti se ne
418
more{ niti dogodkov iz svojega prej{njega ‘ivljenja, svoje-
ga spo~etja ali svojega rojstva.
13. Misli poni‘no na to, koliko neznanega je ostalo,
da, nevidnega. ê pa bo{ izpolnjeval, bo{ videl jasneje.”
(Pog. 41, 10-13)

Prepoznajte svoje ‘ivljenje v tem, kar je zapisano!
êprav mnogi vidite sonce, luno, zvezde in barve, so
va{e o~i vseeno omejene. Kajti dokler ~lovek ne izpol-
njuje Bo‘je volje, tudi ne vidi Njegovega veli~astva. Vi-
di samo povr{ino ‘ivljenja, ne gleda pa globine bivanja.
Samo kdor izpolnjuje Bo‘je zakone, postane jasnej{i in
gleda v globino ‘ivljenja, gleda misli ljudi in razume je-
zik ‘ivali. Razume tudi rastline, ki iz‘arevajo svoje ob-
~utke in mo~i in se mu tako razodevajo. Pozna poti v
neskon~nost in delovanje zvezd in ve, katere slu‘ijo kot
postaje, da pride v neskon~nost.
Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, bo videl jasneje, in kdor
je postal Bo‘ji zakon, je doma v neskon~nosti.
419
42. POGLAVJE
Jezus u~i o zakonski zvezi -

Ozdravljenje desetih gobavcev
Povezanost partnerjev tudi pri zunanji lo~itvi -

Polarnost in dualnost - Notranje vrednote (1-5). Neporo~enost
(6-8). Do trajnega ozdravljenja samo z uresni~evanjem ve~nih
zakonov (13)
1. Po teh govorih je Jezus zapustil Galilejo in pri{el na

obalo Jordana v Judeji. In sledila Mu je velika mno‘ica
ljudi in tam jih je veliko ozdravil.
2. K Njemu so pri{li tudi farizeji, da bi ga sku{ali, in
rekli so Mu: “Ali zakon dopu{~a, da mo‘ odslovi ‘eno iz
kateregakoli razloga?”
3. In odgovoril je in rekel: “Pri nekaterih narodih ima
mo‘ ve~ ‘en in upravi~eno odslovi, katero ho~e. In pri ne-
katerih narodih ima ‘ena ve~ mo‘ in upravi~eno odslovi,
katerega ho~e. In pri nekaterih narodih je mo‘ povezan v
obojestranski ljubezni z eno samo ‘eno, in to je bolj{a in
najvi{ja pot.
4. Ali niste brali, da je Bog na za~etku ustvaril ~loveka
kot mo‘a in ‘eno in da je rekel: Zato naj mo{ki ali ‘en-
ska zapusti o~eta in mater in se pove‘e s svojo ‘eno ali
mo‘em in postaneta naj eno telo.
5. Tako zdaj nista ve~ dvoje teles, ampak eno. Kajti
kar je Bog zdru‘il, tega naj ~lovek ne lo~i.” (42, 1-5)
420
Resni~no, povem vam: êprav se zdi razlog za odslo-
vitev upravi~en, vseeno nima nih~e pravice izklju~iti
svojega bli‘njega iz svojega ‘ivljenja. Kajti kdor je brez
napak, naj prvi vr‘e kamen.
Kdor izklju~i bli‘njega iz svojega ‘ivljenja, ta zapre
svoje srce pred Bo‘jo ljubeznijo.
Zato naj ~lovek ne odslovi svojega bli‘njega - tudi ta-
krat ne, ~e se zdi, da obstajajo razlogi za to. Svojemu
bli‘njemu naj odpusti in ga prosi za odpu{~anje. Kajti
pri nobenem sporu ni kriv samo eden. Udele‘ena sta
vedno najmanj dva.
ê se dva lo~ita, vseeno kaj je razlog, potem naj bo
le zunanja lo~itev, nikoli pa naj se ne odpovesta drug
drugemu dokon~no.
Kdor se z bli‘njim zdru‘i v notranjosti, tako da o~isti
vse, kar je privedlo do spora, ostane povezan z njim tu-
di takrat, ~e sta oba na zunaj lo~ena drug od drugega.
Zakon z ve~ ‘enami ali mo‘mi, v katerem ima mo‘
ve~ ‘en ali ‘ena ve~ mo‘, je proti Bo‘ji ljubezni.
V ~isti biti je Bog ustvaril polarnost in dualnost: V
nebesih se dve bo‘ji bitji zdru‘ita v Bogu in medseboj-
no ljubita v Bogu. Ta zveza v Bogu je Bo‘je stvaritelj-
sko dejanje. Izhaja iz na~ela polarnosti in dualnosti.
Obe bo‘anski bitji sta povezani v Bogu ve~no kot Bo‘ja
otroka in zato kot brat in sestra.
Kakor v nebesih, tako naj bo tudi na Zemlji.
421
ê si dva pred Bogom obljubita zvestobo v zakonski
zvezi ali ~e se ve~ ljudi zdru‘i v bratski in sestrinski
skupnosti - to so ljudje, ki med sabo negujejo absolut-
no ~istost, da izpolnjujejo skupne naloge ali pa zakon -
potem naj si bodo tudi zvesti. Kajti kdor si pred Bogom
obljubi zvestobo, ta sklene zvezo zvestobe tudi z Bo-
gom. Komur zveza zvestobe nekaj pomeni, bo gledal
na svojega bli‘njega kot na Bo‘ji tempelj in ga spo{to-
val.
V obojestranskem spo{tovanju je spoznanje notra-
njih vrednot ~loveka. Kdor se nau~i ljubiti notranje
vrednote v bli‘njem, vzdr‘uje notranjo povezanost z
bli‘njim. In kdor vzdr‘uje to notranjo povezanost, je
povezan tudi z Bogom.
Tak{en zakon ali bratska in sestrinska skupnost se
lahko obdr‘ita v tem zemeljskem bivanju in preideta v
ve~nost, ker je Bog zakon enosti in skupnosti.
Ljudje, ki so pripravljeni ‘iveti v Gospodovem duhu,
bodo skupaj oblikovali svoje zemeljsko ‘ivljenje, nosili
drug drugega in si bodo naklonjeni v zaupljivi, nesebi~-
ni ljubezni. Tak{en zakon ali bratska in sestrinska
skupnost ne vodita v vezanost, temve~ v njima ‘ivijo
medsebojno povezanost in povezanost z Bogom.
Mo‘ in ‘ena v zakonu sta enega duha in enega telesa
- pa vendar sta dvoje du{. Po telesni smrti ‘ivita kot
brat in sestra in se vrneta v o~i{~ujo~em evolucijskem
procesu k duhovnemu dualu.
Nebe{ki duali so pari bitij iz Boga, ki so ve~no zdru-
‘eni v Bogu. Mo{ko na~elo je dajajo~e in ‘ensko spre-
422
jemajo~e. Obe na~eli sta v Bogu povezani kot nebe{ki
par od ve~nosti do ve~nosti.
Vsako bitje in vsak ~lovek ima svobodno voljo, da se
svobodno odlo~i za Bo‘je zakone ali proti njim. Po za-
konu ‘ivljenja je, da se partnerji v zakonskih zvezah te-
ga sveta ne lo~ijo. Ker pa ima vsako bitje in vsaka du{a
- tako tudi vsak ~lovek - svobodno voljo, je po zakonu
svobodne volje vsakemu posamezniku prepu{~eno, ali
se lo~i. Najve~krat gledajo pri tem na zunanje vredno-
te, se usmerjajo po zunanjih stvareh ali merijo s ~love{-
kimi merili. Tak{na lo~itev pripelje ljudi v zakon setve
in ‘etve. Posledice tak{ne ~love{ke odlo~itve morata
nositi oba, toda ve~ji dele‘ bremeni tistega, ki se je lo-
~il od svojega bli‘njega iz ~love{kih vzrokov.
Kdor se lo~i od svojega zakonskega partnerja, da bi
z drugim spet ‘ivel ~love{ko, ta zagre{i zakonolom. Tu-
di tako imenovana partnerstva podlegajo istemu zako-
nu. Zato pazite na svoje mi{ljenje in dejanja - in izpra-
{ajte se, preden stopite v zakonsko zvezo ali
partnerstvo, kak{ni so razlogi in motivi, zaradi katerih
ste se za to odlo~ili. Je telo tisto, ki to zahteva? Ali so
materialne dobrine motiv, ki vas zdru‘uje? Ali pa je to
nesebi~na ljubezen, ki je kot klica Notranjega ‘ivljenja
aktivna v notranjih vrednotah obeh, ki si prizadevata za
vi{je ideale in cilje?
Spoznajte: Na vi{jih evolucijskih stopnjah v bo‘an-

sko ‘ivljenje veljajo vi{ji zakoni. Zajemajo tudi zakon-
ske zveze in dru‘ine, ki si prizadevajo za vi{je ideale in
423
vrednote. Ravnajo se po notranjih vrednotah in po
evolucijskih korakih posameznika na poti k Meni.
6. In odvrnili so Mu: “Zakaj je potem Mojzes zapove-

dal dati lo~itveni list?” In rekel jim je: “Mojzes je trpel za-
radi trdote va{ih src, ker se lo~ujete od svojih ‘ena, prav
tako kot je tudi dovolil, da v mnogih primerih jeste meso;
toda na za~etku ni bilo tako.
7. In povem vam: Kdorkoli odslovi svojo ‘eno, pa ~e-
prav upravi~eno, in se poro~i z drugo, je pre{u{tvoval.” Pa
so Mu rekli Njegovi u~enci: “ê je z mo‘em in ‘eno tako,
potem se ni dobro poro~iti.”
8. Toda rekel jim je: “Teh besed ne razumejo vsi, tem-
ve~ samo tisti, ki jim je dano. So samski, ki so kot taki od
rojstva, in taki, ki jih ljudje naredijo samske, in taki, ki se
sami odlo~ijo za samstvo zaradi nebe{kega kraljestva.
Kdor ho~e doumeti, naj doume!” (Pog. 42, 6-8)

ê je kak ~lovek neporo~en, iz katerega koli vzroka,
potem je to zasnovano v njegovi samoizbrani evolucij-
ski poti ali pa v zakonu setve in ‘etve. Neporo~enost
lahko na primer temelji na tem, da je v prej{njem ‘iv-
ljenju marsikaj povzro~il, kar v tem zemeljskem ‘ivlje-
nju u~inkuje in kar mora zdaj prena{ati, da bi njegova
du{a zorela.
424
ê ~lovek razdre zakon ali se ne poro~i, da bi tako do-
segel nebe{ko kraljestvo, potem se vara. Vezan je na na-
pa~ne predstave, mnenja in pravila. Tudi kdor ostane
samski zaradi svojih prednosti, prekr{i zakon enosti.
Resni~no, povem vam: Povezanost dveh bitij je dana
od Boga. V nebesih se povezanost dveh duhovnih bitij
imenuje dualnost. Na Zemlji se povezanost dveh ljudi
imenuje zakonska zveza ali partnerstvo. Povezanost
dveh duhovnih bitij ali dveh ljudi je obenem zveza z
Bogom in pomeni: skupno izpolnjevanje Bo‘jih zako-
nov, bo‘anske ljubezni in ~istosti. Kdor ta zakon kr{i,
tako da na primer z nezvestobo ali lastni{tvom prekr{i
enost v Bogu, ta se upre zakonu nesebi~ne ljubezni.
Kdor veruje, da bo zato, ker je neporo~en, pri{el v
nebesa, ta si zapre nebo. Na zakon gleda kot na skruni-
tev, ker v njem vidi samo ~love{ko, gre{no. Kdor v za-
konu ne pripozna Bo‘jega zakona, gleda na svoje last-
ne slabosti in grehe in razvrednoti s tem to, kar je
postavil Bog: povezanost dveh ljudi, ki naj bi bila obe-
nem zveza v Bogu in z Njim.
Spoznajte: Nih~e ne more priti v nebe{ko kraljestvo,

~e ne dela na sebi samem, da bi z Mano, Kristusom,
spremenil ~love{ko v duhovno-bo‘ansko. To velja za
zakonske zveze in za neporo~ene.
9. In k Njemu so pri{li majhni otroci, da bi polo‘il ro-

ke na njih in jih blagoslovil. U~enci pa so jih zavrnili.
425
10. Toda Jezus je rekel: “Pustite otroke k Meni in ne
branite jim, kajti njihovo je nebe{ko kraljestvo.” In polo-
‘il je Svoje roke nanje in jih blagoslovil.
11. Ko pa je pri{el v neko mesto, Ga je sre~alo deset
gobavcev, ki so stali nekoliko stran od poti. Povzdignili so
svoj glas in zaklicali: “Jezus, u~enik, usmili se nas!”
12. In ko jih je zagledal, jim je rekel: “Pojdite in se po-
ka‘ite duhovnikom.” In zgodilo se je, da so postali ~isti,
ko so odhajali. In eden od njih, ko je videl, da je ozdra-
vel, se je vrnil in slavil Boga na ves glas in padel pred Je-
zusa na svoj obraz in se Mu zahvalil. In ta je bil Samari-
jan.
13. In Jezus je rekel: “Ali jih ni deset postalo ~istih?
Kje je ostalih devet? Ti se niso vrnili in slavili Boga kot ta
tujec.” In njemu je rekel: “Vstani in pojdi po svoji poti.
Ozdravila te je tvoja vera.”
(Pog. 42, 9-13)

Kaj se je zgodilo s tistimi, ki so ozdraveli, a se za to
Bogu niso zahvalili?
Iz ljubezni in milosti Boga, Vsemogo~nega, ki je de-
loval po Meni, Jezusu, so ozdraveli in z ozdravljenjem
prejeli mo‘nost, da prepoznajo svoje pravo bistvo, da
se zahvalijo Bogu, Ve~nemu, z uresni~evanjem ve~nih
zakonov.
426
Samo eden je na{el Boga v sebi in ostal zdrav. Drugi
so se spet obrnili v svet, pritegnili so svoje nekdanje bo-
lezni in ponovno zboleli.
427
43. POGLAVJE
Bogata{ in nebe{ko kraljestvo -

Zapovedi o~i{~evanja
Lastnina in hoja za Kristusom (1-4).

Vse stvari so dosegljive tistemu, ki si prizadeva za duhovno-bo-
‘ansko kot svoje pravo bitje (6). Bog ali bogastvo - Stremljenje
po materialnem in posledice (7). Kdor se odpove materializ-
mu, bo v ve~ni biti prejel obilo (8-9). Zunanje o~i{~evanje
in notranja ~istost - Iz zvestobe ~rkam lahko sklepamo na
nezvestobo Bogu (10-16)
1. In glej, nekdo je pri{el k Njemu in rekel: “Dobri

Mojster, kaj naj dobrega storim, da bom dosegel ve~no
‘ivljenje?” In rekel mu je: “Kaj Me imenuje{ dobrega?
Nih~e ni dober razen Boga. Toda ~e ho~e{ priti v ‘ivlje-
nje, potem izpolnjuj zapovedi.” Pa Mu je odvrnil: “Kate-
re?”
2. Jezus je rekel: “Kaj u~i Mojzes? Ne ubijaj; ne pre-
{u{tvuj; ne kradi; ne pri~aj po krivem; spo{tuj o~eta in
mater; ljubi svojega bli‘njega kot samega sebe.” Pa Mu je
rekel mladeni~: “Vse to spolnjujem ‘e od mladosti. Kaj
mi {e manjka?”
3. Jezus mu je rekel: “ê ho~e{ biti popoln, potem po-
jdi, prodaj, kar ima{ preve~, in daj tistim, ki nimajo ni~e-
sar, tako bo{ imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za
Menoj.”
428
4. Ko pa je mladeni~ sli{al te besede, je pobit od{el od
Njega; imel je namre~ velika posestva, da, ve~ kot je po-
treboval.
(Pog. 43, 1-4)

Kdor si prizadeva posedovati zemeljske dobrine in
smatra tolarje, ki jih ima, za svojo last ter jih uporablja
samo za svoje materialno dobro, tega je svet ‘e pla~al
in v nebesih ne more ve~ prejeti pla~ila. Tudi Meni,
Kristusu, ne more slediti.
Ljudje, ki ‘ivijo v za in proti, tako da si lastijo svojo
posest in denar, na drugi strani pa sledijo Meni, Kristu-
su, so razdvojeni. Enkrat so njihova srca pri material-
nih dobrinah, drugi~ pa so njihovi ~uti pri evangeliju
ljubezni. Obojega se ne da uskladiti. Tak na~in obna{a-
nja prina{a ~loveku samo te‘ave in du{i bremena. Kajti
nih~e ne more slu‘iti dvema gospodoma - Bo‘jemu
Duhu in mamonu. Vsak ~lovek in vsaka du{a se bosta
morala prej ko slej odlo~iti: ali slu‘iti Bogu ali mamo-
nu.
5. Nato je rekel Jezus svojim u~encem: “Resni~no, po-

vem vam, bogata{ bo te‘ko pri{el v nebe{ko kraljestvo. In
{e tole vam re~em: La‘je pride kamela skozi vrata [ivan-
kino uho kot pa bogata{ v Bo‘je kraljestvo.”
(Pog. 43, 5)
429
Ta primera s [ivankinim u{esom je medtem dobila
simboli~en pomen. Nana{a se na takratne razmere v
Izraelu, ko sem bil Jaz, Kristus, utele{en v Jezusu: V
Jeruzalemu so bila ozka vrata, podobna {ivankinemu
u{esu, skozi katera je komajda lahko {el ~lovek.
6. Ko so to sli{ali Njegovi u~enci, so se zelo za~udili in

rekli: “Kdo lahko sploh postane bla‘en?” Jezus pa jih je
pogledal in jim rekel: “S telesnim ~utom je nemogo~e, to-
da z duhovnim so mo‘ne vse stvari. (Pog. 43, 6)

Z izjavo: “S telesnim ~utom je nemogo~e, toda z du-
hovnim so mo‘ne vse stvari” so mi{ljeni ~love{ki in du-
hovni ~uti. ^love{ke ~ute mika zemeljski blagor - du-
hovni ~uti pa so fine du{ne mo~i, ki so povezane z
Ve~nim.
Kdor oplemeniti svoje ~love{ke ~ute in se v svojem
srcu obrne k Bogu, dobi pravi ~ut za resni~no ‘ivljenje,
ker posku{a dose~i duhovno-bo‘ansko kot svoje pravo
bitje. Za duhovnega ~loveka, ki dela samo to, kar je
Bo‘ja volja, so mo‘ne vse stvari, saj prejema iz kraljes-
tva notranjosti. Kdor ‘ivi v kraljestvu notranjosti, bo
tudi na zunaj imel vse, kar potrebuje, in {e ve~.
430
^lovek je Bo‘ji otrok in ima v sebi po svojem resni~-
nem bitju Bo‘je bogastvo. ê se ~lovek dokoplje do
njega - tako da ob‘aluje svoje prepoznane grehe, tako
da odpusti in prosi za odpu{~anje, o~isti in se vedno
bolj odpoveduje gre{nemu - , potem sije skozenj polnina
iz Boga, ki prina{a du{i in ~loveku blagor.
7. In povem vam, ne spoprijateljite se z mamonom

nepravi~nosti, da se vas ne bo, ko umrete, polastil v svojih
zemeljskih bivali{~ih. Postanite raje prijatelji resni~nega
obilja, ki je Bo‘ja modrost, da boste sprejeti v bivali{~ih,
ki so ve~na.” (Pog. 43, 7)

in poglabljam Besedo:
Izjava “In povem vam, ne spoprijateljite se z mamo-
nom nepravi~nosti, da se vas ne bo, ko umrete, polastil
v svojih zemeljskih bivali{~ih” pomeni: Kdor se spopri-
jatelji z mamonom, je tudi vezan nanj in tako na ta
svet. Kajti mamon je ta zemeljski svet s svojim bogas-
tvom.
Kdor si prizadeva za bogastvo, postane s~asoma ne-
pravi~en do soljudi in do tega, kar ga obdaja, do zem-
ljinih mo~i in njenih ‘ivljenjskih oblik. Ne ceni ve~ ‘iv-
ljenja svojega bli‘njega in Zemlje. Misli samo na svoj
jaz, ki bi se rad vedno bolj potrjeval z bogastvom in ug-
ledom.
431
Kamor vle~e ~lovekove ~ute, tam je njegovo srce,
tam je njegov zaklad: Ko du{a samoljubnega ~loveka
zapusti svojo hi{o, ~love{ko telo - ko torej ovoj, ~lovek,
umre - jo bodo sprejeli tisti, ki so slu‘ili ~loveku med
zemeljskim bivanjem. To so lahko ljudje ali pa du{e.
Du{a takega ~loveka se bo sre~ala ali v kraljestvu du{ s
tistimi du{ami, ki so ji med zemeljskim ‘ivljenjem pri-
pravile poti do uspeha - ali pa bo spet utele{ena z du-
{ami teh ljudi, to pomeni, da se bodo sre~ali v novih ze-
meljskih telesih in skupaj stanovali v zemeljskih
bivali{~ih.
“Postanite raje prijatelji resni~nega obilja, ki je Bo‘-
ja modrost, da boste sprejeti v bivali{~ih, ki so ve~na”
pomeni: Posvetite svoje ‘ivljenje in mi{ljenje Ve~nemu
in predvsem ravnajte tako, da boste dosegli Bo‘je kra-
ljestvo. Takrat boste postali modri in ‘e v zemeljski ob-
leki boste zavestno ‘iveli v kraljestvu notranjosti. Po te-
lesni smrti boste potovali v ve~na bivali{~a, ki so va{a
resni~na domovina. Potovanje po Zemlji v vedno novih
oblekah, v novih zemeljskih telesih, in potovanje skozi
kraljestva du{ se kon~a tedaj, ko je du{a na{la svojo no-
tranjo domovino.
8. Tedaj Mu je Peter rekel: “Glej, vse smo zapustili in

{li za Teboj.” In Jezus jim je rekel: “Resni~no, povem
vam, da boste tudi vi, ki ste Mi sledili, v ponovnem rojs-
tvu, ko bo Sin ~lovekov sedel na prestolu Svojega veli~as-
tva, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstim
432
Izraelovim rodovom. Toda dajati stvari tega sveta, To ni
Moje opravilo.
9. In kdor zapusti imetje, hi{e ali prijatelje zaradi ne-
be{kega kraljestva in Njegove pravi~nosti, bo stokratno
prejel v prihodnjem ‘ivljenju in dedoval bo ve~no ‘ivlje-
nje. Toda mnogi, ki so tukaj prvi, bodo zadnji in zadnji
bodo prvi.” (Pog. 43, 8-9)

Jaz, Kristus, vam pravim: Kdor vse zapusti in ‘ivi
pravi~no, tako da njegovi ob~utki, govor in dejanja po-
stanejo bo‘anski, ta se je v notranjosti ponovno rodil,
kajti dosegel je ponovno rojstvo v duhu. Njegova du{a
po telesni smrti ne bo ve~ {la v meso.
Ko bom ponovno pri{el v duhu, Me bodo pravi~ni vi-
deli na prestolu ve~nega veli~astva, kajti pridem z vso
oblastjo in slavo, in z Mano bodo vsi tisti, ki ‘ivijo v
kraljestvu notranjosti.
Dvanajst prestolov je med drugim simbol za dvanajst
Izraelovih rodov, ki so zavrnili visoko nalogo biti Bo‘ji
narod. Bog ne sodi. Prav tako je zapovedano vsem lju-
dem in bitjem, da ne sodijo. Kdor ustvari vzroke, je
sam svoj sodnik; je svoje lastno sodi{~e.
“Toda dajati stvari tega sveta, to ni Moje opravilo.”

Jaz Sem lu~ sveta in v ta svet prina{am svetlobo - in ne
to, kar siroma{i svet: mamona.
433
Kdor se odpove materializmu, mamonu, kdor torej
zapusti imetje, hi{e ali prijatelje zaradi nebe{kega kra-
ljestva in Njegove pravi~nosti, bo marsikaj prejel v pri-
hodnjem ‘ivljenju, v ve~ni biti, in bo tudi tam zavestno
doma. Zato si najprej prizadevajte za Bo‘je kraljestvo,
ki je Notranje ‘ivljenje.
10. In k Njemu so pri{li pismouki in farizeji, ki so vi-

deli enega Njegovih u~encev, da je jedel z neumitimi ro-
kami.
11. In zgra‘ali so se nad tem; kajti Judje ne jedo, dok-
ler si niso umili rok, razen tega pa spolnjujejo celo kopico
obredov pri pomivanju ~a{, posod in miz.
12. In rekli so: “Zakaj ne spolnjujejo vsi Tvoji u~enci
izro~ila starih? Videli smo, kako so jedli z neumitimi ro-
kami.”
13. In Jezus je rekel: “Mojzes vam je res zaukazal, da
se umivate in da skrbite za ~istost telesa in posode, toda
vi ste dodali stvari, ki jih pogosto ne morejo spolnjevati
vsi ob vsakem ~asu in na vseh krajih.
14. Poslu{ajte Me torej: ^loveka ne onesna‘ijo samo
ne~iste stvari, ki gredo v telo, ampak mnogo bolj slabe in
ne~iste misli, ki prihajajo iz njegovega srca in onesna‘ijo
notranjega ~loveka in druge. Zato preverjajte svoje misli
in o~i{~ujte srce in glejte, da bo va{a hrana ~ista.
15. To delajte, pri tem pa ne opu{~ajte drugih zako-
nov. Kdor prelomi zakone ~istosti, ker ne gre druga~e, ne
bo grajan, ker tega ne po~ne samovoljno, ali da bi oma-
434
lova‘eval zakon, ki je dober in pravi~en. Kajti ~istost v
vseh stvareh je zelo v prid.
16. Zato ne prevzemite slabih navad sveta, niti navi-
dezno ne. Mnoge namre~ pripelje v zlo zunanji videz in
preobleka slabega.”
(Pog. 43, 10-16)

Umivanje rok in pranje kozarcev, posod in miz je na
tem svetu nujno, kajti Zemlja je materija iz kamenja,
zemlje in prahu. Te in {e druge ‘ivljenjske snovi so po-
trebne, da ~love{ko telo lahko ‘ivi.
Kakor veter in de‘ vedno znova ~istita atmosfero in
zemljo, tako je treba ~istiti tudi zemeljsko telo, seveda
tudi kozarce, posode, mize in ostale predmete. Vse te
zunanje stvari je treba negovati, kajti ~isto~a zunanjega
je tudi izraz notranjosti.
Toda samo zunanja ~istost ne prina{a o~i{~enja du{e.
ê je ~lovek v notranjosti onesna‘en z grehom, potem
pogosto posve~a veliko pozornosti zunanjemu umiva-
nju, da bi tako skril ne~istost misli, besed in dejanj. To-
da kdor je v notranjosti ~ist, bo pazil na red in ~isto~o
tudi na zunaj.
Umiti si roke pred jedjo ni vedno mo‘no zaradi zu-
nanjih okoli{~in. Toda to ni povezano z ne~istostjo du-
{e. Kdor drugim vedno znova o~ita tak{ne zunanje
stvari, zlasti takrat, kadar ni mo‘nosti za umivanje, ta
435
vidi samo zunanje, ker so pri njem notranje vrednote
{e zasute z grehi.
Mojzes je ljudem zapovedal, da vzdr‘ujejo ~isto no-
tranjost in zunanjost. Toda kdor vidi samo zunanje,
svet in njegove navade, tudi postavlja samo zunanje za-
kone, pri tem pa pozablja, zakaj v resnici gre. Kdor ne
more doumeti izjav pravi~nih mo‘ in ‘ena, jih tudi ne
more razlagati; in vse povezuje s tem svetom in njego-
vimi ustanovami, navadami in obi~aji.
Pazite, da ne boste imeli samo besede in njenega do-
besednega pomena za resnico! Spoznajte: V besedi je
sicer resnica, a beseda je samo simbol in ne resnica sa-
ma.
Kdor gleda samo na besedo in ~rke in jih smatra za
resnico ter tako posreduje naprej, ta bo razlagal Bo‘jo
besedo po svoji presoji in zato dodajal to, za kar misli
po svoji zavesti, da je resnica.
Ponavljam: Kdor gleda samo na besedo, v njej ne bo
na{el resnice.
Zvestoba ~rkam pri~a o nezvestobi do Boga. ^lovek,
ki ne uresni~uje Bo‘jih zakonov, se oprijema ~rk. To
mi{ljenje, zvesto dobesednosti, je privedlo svet v kaos.
To se je dogajalo v vseh ~asih in na vseh krajih in se
dogaja tudi v dana{njem ~asu >@.
Pazite: ^loveka in du{e ne onesna‘i ne~isto, ki je na
primer na rokah, posodi ali hrani in gre skozi usta, pa~
pa veliko bolj slabi, negativni, nezakoniti ob~utki, misli,
besede in dejanja. Gredo namre~ v du{o ~loveka in od
tam spet ven. Napadejo telo in ~lovek mora nato pre-
436
na{ati, kar je posejal. Zato pazite, kako ob~utite, misli-
te, govorite in delate in zau‘ivajte samo tisto hrano, ki
vam jo je podaril Bog. Ve~ni vam jo podarja iz narave.
Tega se dr‘ite.
Spoznajte: Odlo~ilna je notranja ~istost. Toda pri
tem ne opustite nadaljnjih zakonov: nesebi~ne ljubez-
ni, usmiljenja in dobrote, svobodne volje in enosti z
‘ivljenjem.
Kdor nato ne spolnjuje zakonov zunanjega umivanja,
~e to ni mo‘no, ta ne obremenjuje svoje du{e, saj tega
ne po~ne samovoljno. Samovolja se ne meni za ve~ne
zakone.
Bo‘ji zakon zapoveduje prizadevati si za ~istost v
vseh stvareh: ^lovek naj ne zanemari ne svojega telesa
ne du{e ne okolice; kajti v vsem je ‘ivljenje iz Boga in
v vsem naj se spo{tuje.
Ne oklepajte se navad sveta, niti navidezno ne.
Ohranjajte v vsem pravi~nost Boga, in v zunanjih deja-
njih boste odprti in po{teni in premo~rtni.
Mra~njak se ogrinja z raznimi ogrinjali, da bi se “sve-
til”. Samo tisti zanesljivo prepozna slepilo, ki si priza-
deva za bit, za Bo‘jo modrost in pravi~nost. Ne podle-
‘e prevari, videzu.
437
44. POGLAVJE
Priznanje dvanajsterih -
Nosilni stebri skupnosti
Bog nima skrivnosti; greh prikriva resnico (2-3).

Ustanoviti prave skupnosti na skali Kristus (4). Cerkev potvar-
ja resnico - Bo‘ja pravi~nost da vsakemu gre{niku veliko ~asa
za spreobrnitev (7-8). Na ta svet prihaja Bo‘ji zakon; resnica
bo postala vidna (10-12). ^love{tvo bo na{lo v enost z Menoj,
Kristusom (13-15)
1. Jezus je spet sedel blizu jezera sredi dvanajstih

palm, kjer je pogosto po~ival. In dvanajsteri in njihovi
spremljevalci so pri{li k Njemu in sedli so v senco dreves
in Sveti jih je u~il sredi med njimi.
2. In Jezus jim je rekel: “Sli{ali ste, kaj govorijo ljudje
o Meni, toda kaj pravite vi, kdo sem?” Peter je vstal z An-
drejem, svojim bratom, in rekel: “Kristus si, Sin ‘ivega
Boga, ki je pri{el iz nebes in biva v srcih tistih, ki verujejo
in so Mu poslu{ni zaradi pravi~nosti.” In {e drugi so vstali
in govorili, vsak na svoj na~in: “Te besede so resni~ne, ta-
ko verujemo tudi mi.”
3. In Jezus jim je odgovoril in rekel: “Blagoslovljeni
ste, Moji dvanajsteri, ki verujete; kajti meso in kri vam te-
ga nista razkrila, ampak Bo‘ji Duh, ki biva v vas. Resni~-
no, Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. In resnica ve za vse
stvari.
(Pog. 44, 1-3)
438
Kdor je iz resnice, govori besede resnice, ker lahko
gleda v globine resnice. îgar srce je pri Bogu, temu
razodene Bog tudi vse navidezne skrivnosti. Kajti za ti-
stega, ki ‘ivi v Bogu, ni skrivnosti. Pozna Bo‘je zakone,
ker je sam postal zakon. Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, ta
tudi ve, da sem pri{el iz nebes, da bi kot Jezus oznanjal
ljudem evangelij ljubezni, ki je pot, resnica in ‘ivljenje.
“In resnica ve za vse stvari” pomeni: Du{a in ~lovek,
ki ‘ivita v resnici, v Bo‘jem zakonu, poznata tudi resni-
co in tudi vesta za vse stvari resnice. Tak{ni ljudje so
pravi~ni oznanjevalci resnice.
Spoznajte: Veliko ljudi govori o Bo‘jih “skrivnostih”,
ker gledajo na greh, ki prikriva resnico. Bog nima
skrivnosti, ne v nebesih ne na Zemlji. Bog je podaril
vsem Svojim otrokom ve~no resnico, Bo‘ji zakon, v de-
di{~ino. Tako je postal Bo‘ji otrok O~etova natan~na
podoba. Samo ~lovek, ki ‘ivi v senci greha, govori o
Bo‘jih skrivnostih. Vidi samo senco, greh, ne pozna pa
resnice, ki je skrita za tan~icami njegovega greha. Kdor
dan za dnem predaja svoje grehe Meni, Kristusu, kdor
ob‘aluje, oprosti, prosi za odpu{~anje in spoznanih
grehov ne ponavlja ve~, najde do notranje resnice, ki
ga osvobodi.
Ko so grehi zbrisani, lahko sije svetloba du{e, resni-
ca, vedno mo~neje skozi ~loveka. Potem je ~lovek ved-
no bolj zvest resnici v ob~utkih, mi{ljenju, govoru in
439
dejanjih. Kdor ‘ivi v resnici, ve za vse stvari, ker je v
svojem vsakdanjem obna{anju zvest resnici, Bogu. Sa-
mo tako najde du{a ponovno svoj izvor, svoje bistvo, ki
je bo‘ansko.
Bog se torej ne skriva pred ljudmi. ^lovek je tisti, ki
se skriva pred Bogom zaradi svojega greha.
Ni Bo‘jih skrivnosti. Bo‘ja dela so skrivnost le za ti-
ste ljudi, ki ne delajo Bo‘jih del.
4. Vsa resnica je v Bogu in Jaz pri~am za resnico. Sem

prava skala in na tej skali bom postavil Svojo skupnost in
vrata pekla je ne bodo mogla premagati; in iz te skale bo-
do tekli tokovi ‘ive vode, da podarijo narodom te Zemlje
‘ivljenje.
5. Vi ste Moji izbrani dvanajsteri. Na Meni, glavi in
vogelnem kamnu, je postavljenih na skali dvanajst nosil-
nih stebrov Moje hi{e; in na vas v Meni naj se zgradi Mo-
ja skupnost in urejena naj bo po resnici in pravi~nosti.
6. In vi boste sedeli na dvanajstih prestolih in po Du-
hu oddajali svetlobo in resnico vsem dvanajstim Izraelo-
vim rodovom. In ho~em biti pri vas vse do konca sveta.
(Pog. 44, 4-6)

Zvesti apostoli so ustanovitelji praskupnosti v Meni,
Kristusu. Kristusove skupnosti, ki ‘ivijo v Meni, Kristu-
su, so postavljene na skali Kristus.
440
Skupnost v Kristusu tvorijo ljudje, ki si prizadevajo
spolnjevati Bo‘jo voljo. Odkar sem ‘ivel kot Jezus iz
Nazareta, so v vseh ~asih vedno znova nastajale svo-
bodne praskupnosti in sicer izven cerkvenih institucij.
Mnoge teh praskupnosti, ki so nastale na Meni, re-
snici in ‘ivljenju, na evangeliju nesebi~ne ljubezni in v
katerih je neposredno govoril in deloval Bo‘ji Duh, re-
snica, je zunanja mo~ satanske oblasti uni~ila na zunaj
ustanove; ni pa uni~ila mo~i, po kateri so nastale.
Spoznajte: Praskupnosti so propadle le na zunaj. V

resnici se je, nevidno, vedno bolj izgrajeval duhovni po-
tencial. Vedno se je iz nevidnega pojavila ta mo~ in na
novo so v svetu vzplamtele praskupnosti. Spet so zgini-
le - toda v Duhu je rasel potencial kr{~anskega ‘ivlje-
nja. Ti manj{i ali ve~ji evolucijski koraki so prvi koraki
za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
V dana{njem pripravljanju Novega ~asa >@ te~e
v tem svetu mnogo mo~nej{i tok prakr{~anskega ‘ivlje-
nja in postaja vse vidnej{i. Ta nepresahljivi Bo‘ji tok -
Kristusova zavest v povezavi z bo‘ansko modrostjo -
postopoma zaobjema ves svet, vso Zemljo, in pripravlja
Novi ~as.
Danes >@ spet nastaja ‘ivljenje v prakr{~anskem
smislu. Spet nastajajo praskupnosti; njihovo sredi{~e je
praskupnost Novi Jeruzalem, ki je postala Zavezna
skupnost. V praskupnostih deluje prero{ki Duh in vodi
ljudi v Novi ~as, podobno kot je vodil Mojzes Izraelite
do prve postaje obljubljene de‘ele.
441
Tudi v dana{njem ~asovnem preobratu je {e vedno
zna~ilno za ~love{ki jaz za in proti, kajti tudi ljudje v
nastajajo~ih in rasto~ih praskupnostih {e imajo na sebi
in v sebi ~love{ko.
Kljub temu pa se Bo‘ji Duh dotika vedno ve~ ljudi
na Zemlji in mnogi ‘e stopajo po poti v notranjost v
kraljestvo notranjosti, da bi ‘iveli v Meni, Kristusu.
^love{ko zgineva in Bo‘ja volja se vedno bolj razodeva
po podarjajo~em se toku: po Kristusu v povezavi z bo-
‘ansko modrostjo.
Jaz, Kristus, sem prava skala in na Meni, Kristusu,
pravi skali, so zgrajene vse skupnosti, ki izpolnjujejo
Bo‘je zakone v vsakdanjem ‘ivljenju. Skupnosti v Meni
tvorijo tisti ljudje, ki se zbirajo okoli Mene, ‘ivljenja, z
uresni~evanjem ve~nih zakonov in ki gradijo samo na
Meni - kajti Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje in v O~etu
pravi~nost.
V enosti z Menoj, Kristusom, tvorijo ljudje Kristuso-
ve skupnosti. Tako je bilo, tako je spet in tako bo v pri-
hodnje na Zemlji, ki postaja vedno svetlej{a. Ljudje, ki
izpolnjujejo Bo‘je zakone, ne potrebujejo zunanjih vo-
dij. Imajo Mene, Kristusa, zakon ‘ivljenja in so tako
drug za drugega in ne drug proti drugemu. Tisti, ki so
drug proti drugemu, so proti Meni in zato tudi niso
Moja skupnost.
7. Toda za vami bodo pri{li ljudje, ki so pokvarjene

narave, in iz nevednosti ali zaradi nasilja bodo marsikaj
prikrivali, kar sem vam rekel, pripisovali pa Mi bodo be-
442
sede, ki jih nikoli nisem izgovoril; in tako sejejo plevel
med dobro p{enico, ki sem vam jo dal, da jo posejete po
svetu.
8. In Bo‘ja resnica mora prena{ati protislovnosti gre-
{nikov; kajti tako je bilo in tako bo. Toda pri{el bo ~as,
ko bo vse, kar so skrili, razkrito in znano, in resnica bo
osvobodila vse, ki so bili zvezani.
(Pog. 44, 7-8)

Zakon setve in ‘etve bo deloval tako dolgo, dokler
nezakonito ne bo minilo in bo na Zemlji bivalo bo‘an-
sko, dokler torej vsi ljudje na spremenjeni, novi Zemlji
ne bodo izpolnjevali Bo‘je volje. îsto po~asi se izteka
~as, ko se je Mojo besedo izkrivljalo in prikrojevalo, da
bi slu‘ila tistim, ki so si domi{ljali, da je resnica v njiho-
vih rokah, in so podrejali ljudi.
Spoznajte: Plevel so posejali ustvarjalci javnega mne-
nja, ki niso razumeli Mojih besed, Mojih izjav, in so re-
snico - delno zavestno pa tudi nezavedno - izkrivili.
Mnogi so razlagali resnico v svoj prid. Iz tega so nasta-
le cerkvene institucije, za katere so zna~ilne med dru-
gim tudi dogme in verska pravila, ki so evangelij vedno
razlagale in ga razlagajo tako, kot je koristno za njiho-
ve institucije. Dostop v te institucije so imeli in imajo
samo tisti ljudje, ki se podredijo dogmam in verskim
pravilom. @e samo to daje uvid tega v to, kar sem rav-
443
nokar razodel: Obra~ali in prikrojevali so Moje besede,
da so jim slu‘ile.
Resnica je mo~ neskon~nosti in je tukaj za vse ljudi.
V ta svet sveti v ne{tetih fasetah. Kdo trdi, da se dajo
fasete ve~ne resnice stla~iti v dogme in obrazce?
Med dobro seme se je torej pome{al plevel. êprav
je tekom stoletij plevel prerasel dobro seme, se je vsee-
no na skrivnem ohranilo. Pri{el je ~as, ko bo ~isto po-
~asi plevel odstranjen z njive ‘ivljenja, da bi lahko do-
bra setev klila in prinesla dobro ‘etev. îsto po~asi in z
veliko truda in potrpljenja se odstranjuje slaba setev z
njive ‘ivljenja, da se nobeno zrno dobre setve ne zgubi
in ni vr‘eno v pe~, v kateri se se‘iga plevel. To je Bo‘ja
pravi~nost.
êprav veliko ljudi ne more razumeti, da obsega
prehod iz gre{nega sveta v svetlobni ~as zelo dolgo ~a-
sovno obdobje, je to vendar v skladu s pravi~nostjo.
Kajti Bog da vsakemu gre{niku vedno znova mo‘nost,
da se spreobrne. Vsaka {e tako majhna iskra resni~ne-
ga ob‘alovanja je upo{tevana in se razvija. To je Bo‘ja
ljubezen in pravi~nost. Bog, Ve~ni, je pravi~en do vsa-
ke du{e in vsakega ~loveka.
Bo‘ja resnica sicer mora prena{ati protislovnosti

gre{nikov - toda ne ve~no. Pri{el je ~as, v katerem bo
vse razkrito in bo postalo znano vse, kar je nasprotna
mo~ skrila, kajti vse je ‘e razodeto v atmosferskem se-
vanju. Na ta na~in bo resnica razvezana - in osvobodila
bo vse, ki se dajo osvoboditi resnici, Bogu.
444
9. Eden je va{ Mojster, vi vsi pa ste bratje in nih~e ni
na mestu, ki sem vam ga dal, ve~ji kot drugi; kajti imate
enega Mojstra, Kristusa namre~, ki je nad vami in z vami
in v vas, in med Mojimi dvanajsterimi in njihovimi u~en-
ci ni neenakosti.
10. Vsi so Mi enako blizu. Ne prizadevajte si torej za
prvo mesto, kajti vsi ste prvi, ker ste temeljni kamni in ste-
bri skupnosti, ki je zgrajena na resnici, ki je v Meni in v
vas. In resnico in zakon, kakor ste ju prejeli, postavite za
vse.
11. Resni~no, ~e ste vi in va{i bratje slo‘ni, da kaj za~-
nete v Mojem imenu, potem bom sredi med vami in z va-
mi.
12. Gorje ~asu, ko vstopi v skupnost duh sveta in ko
bodo Moji nauki in zapovedi razgla{eni za neveljavne za-
radi pokvarjenosti mo‘ in ‘ena. Gorje svetu, ko bo lu~
skrita! Gorje svetu, ko se bo to zgodilo!”
(Pog. 44, 9-12)

In vedno se je dogajalo, da se je kdo domi{ljal, da je
ve~ kot drugi, da je kdo mislil, da je bli‘e Bogu in je za-
radi te ne~imrnosti preziral svojega brata.
Povem vam: Bo‘ji zakon je za vse in tisti, ki ga izpol-
njujejo, so poni‘ni in ne delajo razlik. Bo‘ji zakon pri-
haja na ta svet in tisti, ki ga izpolnjujejo, so v Meni in z
Mano, Kristusom. Tisti pa, ki ga ne izpolnjujejo, bodo
445
{li s te Zemlje in se zna{li v kraljestvih du{. Kajti Zem-
lja se o~i{~uje vsake neresnice in navlake tega sveta.
Kdo se bo uprl resnici, skali Kristus?

Voda obliva skalo in valovi jo prekrijejo le za nekaj
~asa. Toda skala, resnica, ki Sem Jaz, bo vedno znova
vidna in bo izstopala. In vsi tisti, ki se kljub vsem nas-
protovanjem dr‘ijo skale, Mene, Kristusa, se bodo utr-
dili v Meni in tvorili Mojo skupnost, ki je zgrajena na
Meni, skali, s stanovitno vero {tevilnih mo‘ in ‘ena, ki
so neustra{no verovali in verujejo v resnico in so ji slu-
‘ili in ji slu‘ijo.
13. In Jezus je povzdignil Svoj glas in rekel: “Zahvalju-

jem Se Ti, o pravi~ni O~e, Stvarnik nebes in Zemlje. Vse
to Si skril modrim in pametnim, razodeva{ pa otrokom.
14. Nih~e Te ne pozna razen Tvojega Sina, ki je Sin
~lovekov. Nih~e ne pozna Sina razen tistih, ki jim je Kri-
stus razodet.
15. Pridite k Meni vsi, ki ste trudni in obte‘eni, ho~em
vam dati mir. Vzemite nase Moj jarem in u~ite se od Me-
ne, kajti Jaz Sem v srcu krotek in poni‘en, in v svojih du-
{ah boste na{li mir. Kajti Moj jarem je enakomeren in la-
hek in Moje breme majhno in ne pritiska neenako.“
(Pog. 44, 13-15)
446
“Modrim in pametnim” pomeni: resnica je skrita in-
telektualnim in samoljubnim ljudem, ker jo prekrijejo s
svojim samopa{nim mi{ljenjem in dejanji. Poni‘nim in
krotkim ljudem pa, ki si prizadevajo za resnico, jo razo-
deva Ve~ni po Meni v vseh fasetah - in razodeta jim je
za njihovo ‘ivljenje v Bogu.
Nih~e ne pozna O~eta, razen Sin, ki ‘ivi v O~etu.
Jaz, Sin, sem v Jezusu utele{al ~love{tvo, ki bo na{lo v
sinovstvo in h~erinstvo - bratov{~ino - v enost z Mano,
Kristusom. Kajti kdor je sprejel in posvojil Sina, Mene,
Kristusa Boga, ta pozna tudi O~eta, ki ‘ivi v Sinu in po
Sinu - in v vseh in po vseh, ki ‘ivijo evangelij ljubezni in
so v vsakdanjiku zgled zanj.
Kdor pride k Meni, Kristusu, ki biva v najgloblji no-
tranjosti vsakega ~loveka, in Mi preda svoje stiske in
bremena in nato bolj in bolj ‘ivi v Meni, ta bo po Meni
dosegel notranji mir - in mir prinesel tudi svetu. Samo
tisti bo krotek in poni‘en, kdor pride k Meni in ostane
v Meni. Njegov jarem je tudi del Mojega jarma; in la‘je
ga bo nosil, kajti Jaz Sem nosilna mo~ za vse ljudi in
du{e. In tudi njegovo breme bo manj{e in ne bo ga bre-
menilo neenakomerno, ker Jaz nosim za vse du{e in
ljudi.
447
45. POGLAVJE
Iskanje znamenj - Ne~isti duh -

Jezusovi star{i in bratje in sestre - Zemeljsko bogastvo
“Slepi” pri~akuje ~ude‘ - Nevarnost

vplivanja nasprotnih mo~i (1-6). Napa~no ravnanje kljub
znanju je greh proti Svetemu Duhu (7). ^len Bo‘je dru‘ine ali
pa samotar in zagovornik ~love{kega jaza (8-10). Materialno
bogastvo; posledice grabe‘ljivosti (11-16)
1. Ve~ pismoukov in farizejev Mu je reklo: “Mojster,

radi bi, da nam poka‘e{ znamenje.” On pa jim je odgo-
voril in rekel: “Hudoben in pokvarjen rod i{~e znamenje,
vendar ne bo dobil drugega znamenja razen znamenja
preroka Jona.
2. Da, kakor je bil Jona tri dni in tri no~i v trebuhu
kita, tako bo ostal tudi Sin ~lovekov tri dni in tri no~i v
osr~ju Zemlje, nakar bo vstal.
3. Vstali bodo mo‘je iz Niniv in bodo sodili in obsodili
ta rod; kajti ob Jonovi pridigi so ob‘alovali, in glej, tukaj
je ve~ji kot Jona.
4. Vstala bo kraljica juga in sodila in obsodila bo ta
rod; kajti pri{la je z najbolj oddaljenih delov Zemlje, da
bi sli{ala Salomonovo modrost, in glej, tukaj je ve~ji kot
Salomon.”
5. In govoril je naprej: “Ko je ne~isti duh od{el iz ~lo-
veka, je hodil po nerodovitnih krajih, da bi na{el mir; in
ker ga ne najde, pravi: Ho~em se vrniti v svojo hi{o, iz ka-
tere sem pri{el. In ko pride, jo najde prazno, pometeno in
448
okra{eno, kajti niso prosili dobrega duha, da bi bival v
njej in bil njihov ve~ni gost.
6. In nato odide in s sabo pripelje sedem drugih du-
hov, {e bolj hudobnih, in vselijo se in tam bivajo; in na-
zadnje gre vsem takim slab{e, kot jim je {lo prej. Prav ta-
ko se bo godilo tudi tistemu slabemu rodu, ki Bo‘jemu
Duhu ne dovoli vstopiti. (Pog 45, 1-6)

Kdor pri~akuje od Boga znamenja in ~ude‘e, ne
spozna samega sebe kot Bo‘je delo, ki ga je ustvaril
On. Kdor bi rad videl znamenja in ~ude‘e, naj opazuje
svojo hi{o iz mesa in krvi in prepozna v njej ne{tete
funkcije, ki so mo‘ne v njem samo zaradi Bo‘jega Du-
ha.
Kdor ‘ivi v ve~ni biti - kot Jaz, Kristus v Jezusu - ne
potrebuje ve~ vidnih znamenj in ~ude‘ev. @e v zemelj-
ski obleki gleda Bo‘jo realnost, ki mu sije iz ne{tetih
danosti in oblik. Samo slepi bi rad videl, ne da bi si prej
snel z o~i povoj greha.
Zato pazite na svoje misli, besede in ~ute, ki vam za-
pirajo o~i za resnico, odpirajo pa vrata grehu! Kajti ve-
liko prehitro se da ~lovek zapeljati in tako da prosto
pot satanu ~utov.
Du{a in ~lovek sta Bo‘ja hi{a. ê je le-ta onesna‘ena
z nevo{~ljivimi, jeznimi in sovra‘nimi mislimi, ~e ~lovek
te spozna, a ne spremeni, ~e dobrim namenom in trd-
449
nim sklepom ne sledijo ustrezna dejanja - potem se v
~loveku naseli zlo, ki ga podjarmi in mu postane v bre-
me.
Kdor ne spozna pravo~asno svojega mi{ljenja, govo-
ra in dejanj in se ne spreobrne, je odprt za nove mra~-
njake. Naselijo se v hi{o, ki je za njih okra{ena, in vsili-
jo ~loveku, da po~ne to, kar ho~ejo oni. ^lovek tako ne
obvladuje ve~ svojih misli in govora. Potem se po njem
misli, govori in dela. Potem ni ve~ on sam, ampak so to
tisti, ki po njem mislijo in govorijo in ki jim je s svojim
od Boga oddaljenim obna{anjem ponudil vstop.
Z nezakonitim mi{ljenjem, govorjenjem in dejanji

torej ~lovek pritegne ustrezne mo~i, ki nato vplivajo
nanj. Kajti enako privla~i enako.
Nevarna je tudi vsaka o{abnost, kajti z njo se krasi te-
ma.
Tako in podobno se je godilo ljudem mnogih gene-
racij in tako bo {lo {e mnogim, ki ne dovolijo vstopiti
Bo‘jemu Duhu.
7. Kajti povem vam, tistemu, ki sramoti Sina ~loveko-

vega, se bo odpustilo. Kdor pa sramoti Svetega Duha, te-
mu se ne bo odpustilo, ne v tem ‘ivljenju ne v nasledn-
jem; kajti upira se Bo‘ji lu~i zaradi napa~nega izro~ila
ljudi.”
(Pog. 45, 7)
450
Razlagam naslednjo izjavo: “Kdor pa sramoti Svete-
ga Duha, temu se ne bo odpustilo, ne v tem ‘ivljenju
ne v naslednjem.”
Greh proti Svetemu Duhu je najte‘ji greh. ê je ~lo-
veku razodeta resnica, Bo‘ji zakon - v Desetih zapove-
dih ali Govoru na Gori ali prek Mojih razodetij dana{-
njega ~asa v letih okoli >@ - pa je kljub temu v
mislih, govoru in dejanjih zavestno proti Bo‘jemu za-
konu, potem gre{i proti Svetemu Duhu. Greha proti
Svetemu Duhu, glede na njegovo intenzivnost, se ne da
zbrisati v enem samem zemeljskem bivanju. Glede na
okoli{~ine je potrebnih ve~ utele{anj, da ~lovek zbri{e
in se spokori za to, kar je povzro~il.
Tudi ~e je ~lovek u~il neresnice, ohranjene po izro~i-
lu, je vezan nanje - in tako na ljudi in du{e, ki jih je na-
pa~no u~il. Kljub temu ima vsak dan mo‘nost, da spre-
meni mi{ljenje in najde v sebi samem, kaj je resnica in
‘ivljenje.
8. Medtem ko je {e govoril ljudem, glej, so stali zunaj

Njegovi star{i in Njegovi bratje in sestre in so hoteli govo-
riti z Njim. Tedaj Mu je nekdo rekel: “Glej, zunaj so Tvoj
o~e in Tvoja mati in Tvoji bratje in sestre in ho~ejo govo-
riti s Teboj.”
9. Toda odgovoril je in mu rekel: “Kdo je Moj o~e in
kdo je Moja mati? In kdo so Moji bratje in sestre?”
451
10. In z roko je pokazal na Svoje u~ence in rekel: “Po-
glejte Mojega o~eta in Mojo mater, Moje brate in sestre in
Moje otroke! Kdor izpolnjuje voljo Mojega O~eta v nebe-
sih, ta je Moj o~e in Moja mati, Moj brat in Moja sestra,
Moj sin in Moja h~i.”
(Pog. 45, 8-10)

Vsak Bo‘ji otrok, pa naj ‘ivi v nebesih ali na Zemlji
kot ~lovek ali pa kot du{a v krajih o~i{~evanja, je ~len
velike Bo‘je dru‘ine. Kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo, tega
iz notranjosti vle~e tja, kjer ljudje ‘ivijo v Bogu in z Bo-
gom, kaji ti spadajo k Bo‘ji dru‘ini.
Kdor izpolnjuje voljo ljudi, se odvrne od tistih, ki se
trudijo spolnjevati Bo‘jo voljo. Postane samotar in za-
govornik svojega ~love{kega jaza.
Merilo vsakega ~loveka je njegovo ‘ivljenje in mi{lje-
nje. Iz tega spozna samega sebe:
Kdor se resni~no trudi spolnjevati Bo‘jo voljo v svo-
jih ob~utkih, mislih in dejanjih, tega tudi vle~e tja, kjer
‘ivijo ljudje, ki delajo po Bo‘ji volji. Tam nato tudi ra-
ste Bo‘je delo, ljubezen.
11. In tam je bilo ve~ farizejev, ki so bili ponosni na

svoje bogastvo, in rekel jim je: “Glejte, varujte se lakom-
nosti, kajti ~lovekovo ‘ivljenje ni odvisno od kopice stva-
ri, ki jih ima.”
452
12. In povedal jim je priliko: “Zemlja nekega bogatega
mo‘a je obilno rodila in na tiho je razmi{ljal in govoril:
Kaj naj storim? Nimam prostora, kjer bi shranil svojo ‘e-
tev.
13. In nadaljeval je: Tole bom storil: Podrl bom svoje
skednje in postavil ve~je. In vanje bom shranil vse svoje
sade‘e in dobrine.
14. In svoji du{i bom rekel: Zbrala si veliko dobrin, za
mnogo let, naj ti gre dobro, jej, pij in bodi vesela.
15. Toda Bog mu je rekel: Ti norec, to no~ ti bo vzeto
‘ivljenje. Komu naj pripadajo stvari, ki si jih kopi~il?
16. Tako se zgodi tistim, ki zbirajo zaklade zase, ni-
majo pa pokazati dobrih del tistim, ki trpijo stisko in po-
manjkanje.” (Pog. 45, 11-16)

Tako se je godilo in se godi v vseh generacijah: Bo-
gati mno‘ijo svoje bogastvo. Mnogi od njih so nenado-
ma od{li iz svojega materialnega bogastva in kot uboge
du{e so se zna{li pred svojim materialnim ovojem, ki ga
zdaj niso mogli ve~ uporabljati, in prepoznati so mora-
li, kako malo imajo svetlobe in mo~i. Hkrati so do‘iveli
in ob~utili v sebi, kolikim du{am in ljudem bi lahko po-
magali s svojim zemeljskim bogastvom. Stiska tistih, ki
jim s svojim bogastvom niso pomagali, je postala stiska
njihovih revnih du{.
Za ljudi Novega ~asa razlagam Jaz, Kristus:
453
V gre{nem ~asu je bilo veliko ljudi zelo bogatih na
zunaj, toda njihova srca so bila mrzla in prera~unljiva.
Bogati so si prizadevali za vedno ve~ bogastva, revni pa
so jim zavidali njihovo imetje. Mnogi od njih so morali
opravljati zanje te‘ka dela, da so se lahko s pla~o bed-
no prebijali skozi zemeljsko ‘ivljenje.
V de‘elah tako imenovane blaginje je bil med rev-
nim in bogatim {e srednji sloj. Tudi veliko ljudi sred-
njega sloja si je prizadevalo za bogastvo in ugled in de-
lali so samo zato, da postanejo bogati.
Z bogatimi je pri{lo na ta svet veliko nevo{~ljivosti in
trpljenja; oblasti‘eljni bogata{i so spro‘ili celo vojne,
ker so hoteli demonstrirati svojo mo~ in pove~ati svoj
ugled. Zaradi tak{nega hlepenja po oblasti in gospodo-
valnosti je pogosto moralo trpeti celotno ljudstvo; zara-
di vojn so pri{li nad narode, ki so trpeli pod svojimi ob-
lastniki in voditelji, lakota, trpljenje, bolezni in kuge.
Tudi v slabih ~asih se je marsikateri bogata{ okoristil,
nasprotno pa so revni postali {e revnej{i. Nekaj jih je
postalo celo z oro‘jem in vojno {e bogatej{ih, medtem
ko je ve~ina ljudi {e naprej ‘ivela podjarmljeno in izko-
ri{~ano. Kljub zunanjemu boju se je srednji sloj ohra-
nil.
Glede na celotno {tevilo ljudi na Zemlji se jih je le
malo trudilo spolnjevati Bo‘jo voljo. Vendar so mnogi
govorili o Bo‘jih zakonih in o Meni, Kristusu Boga -
toda njihovi govori so bili prazni. ^love{tva ni napol-
njeval Duh ljubezni, ki se naseli v besede in dejanja lju-
di samo z uresni~evanjem.
454
V naslednjih generacijah je vedno ve~ ljudi in du{ is-
kalo lu~ resnice in so tudi ‘iveli po njej. Tako je ~isto
po~asi pri{lo do preobrata iz gre{nega ~asa v svetlega.
[lo je za dolgo vretje temnega, ki se je vleklo skozi
mnoga stoletja.
455
46. POGLAVJE
Jezusovo poveli~anje - Dvanajst zapovedi

V poveli~anju se je Jezusu razodelo Njegovo trpljenje,
Njegovo nadaljnje naro~ilo, naro~ilo Kristusa, in prihodnost
~love{tva in Zemlje (1-6). Novi Izrael (7-21). Novi zakon
ljubezni - Nobena du{a se ne zgubi (22-24). O~i{~evanje du{e (25).
Vsi pravi preroki ostanejo neprepoznani (26-28)
1. Po {estih dneh, ko se je bli‘al {otorski praznik, je

poklical Jezus dvanajstere k Sebi in jih popeljal na visoko
goro. In ko je tam molil, se je pred njimi spremenila po-
doba Njegove postave in Njegov obraz se je svetil kot son-
ce in Njegova obla~ila so bila bela kot svetloba.
2. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in spre-
govorila sta z Njim ter govorila o zakonu in o Njegovi
smrti, kar se bo zgodilo v Jeruzalemu.
3. In Mojzes je rekel: “Ta je, o Katerem sem napove-
dal: Ve~ni vam bo poslal preroka iz vrst va{ih bratov, po-
dobnega meni, in kar Mu bo Ve~ni rekel, to vam bo po-
vedal, in Njega poslu{ajte; tisti, ki Mu no~ejo biti
poslu{ni, si pripravljajo svoj lastni propad.”
4. Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro je biti tukaj in
~e ho~e{, postavimo tri {otore: enega Zate, enega za Mo-
jzesa in enega za Elija.
5. In ko je {e govoril, glej, jih je zasen~il svetal oblak,
in dvanajst ‘arkov, podobnih soncu, je svetilo izza njega,
in iz oblaka se je zasli{al glas, ki je rekel: “To je Moj ljub-
ljeni Sin, ki Mi je v veselje. Poslu{ajte Ga.”
456
6. Ko so u~enci to sli{ali, so padli na obraz in so se
zelo prestra{ili. Jezus je stopil k njim, se jih dotaknil in re-
kel: “Vstanite in ne bojte se!” Ko pa so dvignili svoj po-
gled, niso videli nikogar razen Jezusa. In na Njem so vi-
deli {est ‘arkov. (Pog 46, 1-6)

Meni, Jezusu iz Nazareta, je kerub bo‘anske modro-
sti razodel Mojo smrt v Jeruzalemu in Mojo nadaljnjo
‘ivljenjsko pot Kristusa Boga. Hkrati sem videl v slikah
Svojo pot trpljenja in kaj pomeni to za vse du{e in lju-
di. Videl sem tudi Svoje delovanje kot Kristus Boga v
nebesih in na Zemlji. Videl sem tudi nadaljnje trpljenje
ljudi, kljub Odre{enju. Videl sem svetlobo Zemlje, ka-
ko se ~isto po~asi oblikuje, in videl sem {tevilne ljudi,
ki vedno bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo. Videl sem celot-
no naro~ilo in pa Davidov rod - iz katerega sem po me-
su izviral Jaz, Jezus - in njegovo delovanje z Menoj,
Kristusom Boga, na tej Zemlji in v krajih o~i{~evanja.
Videl sem tudi konec Zemlje in vseh materialnih ob-
lik. Vse Mi je bilo razkrito.
Dvanajst ‘arkov pomeni med drugim dvanajst vrat
ve~ne biti, ki se bolj in bolj spu{~ajo na Zemljo in iz ka-
terih izhaja sevanje za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
[est ‘arkov pomeni {est osnovnih mo~i nebes, sedmi
osnovni ‘arek, Usmiljenje, pa je bival med ljudmi. @ar-
ke je treba razumeti kot simbole. Aktivni so v Meni,
457
Kristusu Boga, in vidni bodo v svetu: zakon ‘ivljenja in
delovanje svetlobe med ljudmi v Kraljestvu miru Jezu-
sa Kristusa.
7. In Jezus jim je rekel: “Glej, dajem vam nov zakon,

ki pa ni nov, pa~ pa star. Tako kot je dal Mojzes Deset
zapovedi Izraelovem narodu po mesu, tako vam bom dal
Jaz Dvanajst zapovedi za kraljestvo Izrael po Svetem Du-
hu.
8. Kdo je ta Bo‘ji Izrael? Vsi iz vsakega naroda in vsa-
kega rodu, ki ‘ivijo pravi~no, ki izpolnjujejo ljubezen in
usmiljenje in Moje zapovedi, ti so pravi Izrael Boga.” In
ko je vstajal, je Jezus govoril:
9. “Poslu{aj, o Izrael, Jehova, tvoj Bog, je Edini.
Imam veliko vidcev in prerokov. Vsi ‘ivijo in se gibljejo in
bivajo v Meni.
10. Ne vzemite ‘ivljenja nobeni stvaritvi za zabavo ali
v svojo korist, niti je ne mu~ite.
11. Ne kradite dobrin drugih in ne kopi~ite zase ve~
zemlje in bogastva, kot pa potrebujete.
12. Ne jejte mesa in ne pijte krvi ubite stvaritve niti kaj
drugega, kar {koduje va{emu zdravju ali va{i zavesti.
13. Ne sklepajte ne~istih zakonov, kjer ni ljubezni in
~istosti, niti ne pokvarite sebe ali katerekoli stvaritve, ki jo
je Sveti ustvaril ~isto.
14. Ne pri~ajte po krivem zoper bli‘njega in nikogar ne
varajte zavestno z la‘jo, da bi mu {kodili.
15. Nikomur ne storite tega, ~esar no~ete, da se stori
vam.
458
16. Slavite enega O~eta v nebesih, od katerega vse pri-
haja, in spo{tujte Njegovo sveto ime.
17. âstite svoje o~ete in matere, ki skrbijo za vas,
prav tako vse pravi~ne u~itelje.
18. Ljubite in varujte slabotne in zatirane in vse stva-
rive ki se jim dela krivica.
19. S svojimi rokami pridelajte vse, kar je dobro in za-
povedano. Tako jejte sade‘e zemlje, da boste dolgo ‘iveli
v tej de‘eli.
20. Vse dni se o~i{~ujte in sedmi dan se odpo~ijte od
dela in posve~ujte soboto in praznike svojega Boga.
21. Delajte drugim to, kar bi radi, da se naredi vam.”
(Pog. 46, 7-21)

Kdor izpolnjuje te zapovedi, postane prebivalec Kra-
ljestva miru Jezusa Kristusa. To Kraljestvo ima svoje
zakone, ki jih je razodel Ve~ni.* Moje Kraljestvo miru
je namre~ Novi Izrael - ne ve~ stari Izrael. Novi Izrael
nastaja v drugi de‘eli na Zemlji in z ljudmi, ki so skle-
nili zavezo z Bogom za Kraljestvo miru in jo tudi spol-
njujejo. Stari Izrael je ostal v grehu.
David je torej postal po mesu rodovni prao~e Kra-
ljestva miru Jezusa Kristusa; bo‘anska modrost je po-
* Besedilo tega razodetja je natisnjeno v dodatku knjige
459
stala po duhu zarodnica Kraljestva miru Jezusa Kristu-
sa. Davidov rod je hkrati rod in rodovnik Mojega kra-
ljestva na Zemlji: Kraljestva miru.
Iz razvalin starega, gre{nega sveta nastaja Novi ~as:
Novi Izrael z Novim Jeruzalemom - najprej kot Zavez-
na skupnost v Bogu, Mojem O~etu, in v Meni, Kristusu
Boga, nato kot mesto Jeruzalem, v svetlobnem ~asu -
takrat, ko se bo materialisti~no bli‘alo koncu - pa kot
dr‘ava Kristus, Kristusova dr‘ava za svetovno Kraljes-
tvo Jezusa Kristusa.
Smisel besed se menja. Zato velja naslednji popra-
vek:
Besedo “~astite” v zapovedi “âstite svoje o~ete in
matere, ki skrbijo za vas, prav tako vse pravi~ne u~ite-
lje” nadomestite z besedo “spo{tujte”. Samo Boga se
~asti. Ljudje naj drug v drugem spo{tujejo svoje ‘ivlje-
nje iz Boga.
22. In ko so u~enci sli{ali te besede, so si trkali na prsi

in govorili: “Odpusti nam, o Gospod, ~e smo gre{ili, in
Tvoja modrost, Tvoja ljubezen in resnica naj pripravijo
na{a srca, da bomo ljubili Tvoje svete zapovedi in jih iz-
polnjevali.”
23. In Jezus jim je rekel: “Moj jarem je enakomeren in
Moje breme majhno, in ~e ste ga pripravljeni nositi, bo
postalo lahko. Tistim, ki vstopajo v Bo‘je kraljestvo, ne
nalagajte dodatnih bremen razen tistih, ki so potrebna.
24. To je novi zakon za Bo‘ji Izrael in zakon je v Bo-
gu; kajti to je zakon ljubezni in ni nov, temve~ star. Pazi-
460
te, da temu zakonu ne dodate ni~ novega in da ni~esar ne
odvzamete. Resni~no, povem vam, vsi, ki verujejo in iz-
polnjujejo ta zakon, bodo odre{eni, tisti pa, ki ga pozna-
jo, a ga ne spolnjujejo, bodo zgubljeni. (Pog. 46, 22-24)

Iz Bo‘jih zapovedi za kraljestvo Izrael je nastal za-
kon, ki je v Bogu, za Novi Bo‘ji Izrael. Ta zakon je za-
kon ljubezni. Za mnoge ljudi, ki so komajda za~eli
spolnjevati zakon za Novi Izrael, je ta zakon nov. Toda
dan je iz ve~nega zakona ‘ivljenja za ljudi Novega ~asa.
Ve~ni zakon je >v besedilu “Jezusov evangelij” @ ozna-
~en z besedo “star”; v tem smislu pomeni “ve~en”.
Popravljam: Zamenjajte besedi “biti zgubljen” z be-
sedama “zgubiti se”, kajti tako je mi{ljeno. Resni~no,
povem vam: Vsi, ki verujejo in izpolnjujejo ta zakon,
bodo odre{eni. In tisti, ki ga poznajo, a ga ne spolnju-
jejo, se bodo zgubili v svetu in pretrpeti bodo morali,
kar so posejali - dokler se spet ne najdejo v Meni, Kri-
stusu Boga, kot Bo‘ji otroci.
Nobena du{a se ne zgubi. V vsaki du{i je odre{ilna
iskra, ki je njena lu~ na poti v notranjo domovino, v no-
tranji mir, od koder je pri{la kot bitje lu~i in kamor bo
od{la kot ponovno o~i{~eno bitje lu~i, kot Bo‘ji otrok.
25. In tako kot vsi v Adamu umro, bodo vsi v Kristusu

o‘iveli. In neposlu{ni se bodo o~istili v ve~ ognjih; in tisti,
461
ki ostanejo trdovratni, bodo {li dol in bodo zgubljeni za
en eon.” (Pog. 46, 25)

“In tako kot vsi v Adamu umro, bodo vsi v Kristusu
o‘iveli” pomeni: ovoj du{e, materialno telo, ki je posto-
poma nastalo s padcem in je od te zemlje, bo umrlo.
Du{a pa, ki ni od te zemlje, temve~ je pri{la kot ~isto
bitje, kot duhovno bitje od Boga, iz nebes, bo po Meni,
Kristusu, spet spoznala svetlobo svoje domovine in se
vrnila tja kot ~isto bitje.
“In neposlu{ni se bodo o~istili v ve~ ognjih; in tisti, ki
ostanejo trdovratni, bodo {li dol in bodo zgubljeni za
en eon” pomeni: Ogenj je proces o~i{~evanja. To so
muke du{, ki so se pregre{ile nad soljudmi, ‘ivalmi,
rastlinami in kamni. Vse, kar ni poravnano, se mora
presvetliti. Muke du{e so slike vsega tistega, kar {e ni
o~i{~eno. Kar so morali zaradi ~loveka pretrpeti ljudje,
‘ivali, da, vsa narava, se pojavi v povzro~iteljevi du{i
kot slika. Du{a do‘ivi na svojem lastnem duhovnem te-
lesu trpljenje, bole~ino in muke - vse, kar je kot ~lovek
povzro~ila ljudem, ‘ivalim, rastlinam, kamenju in mi-
neralom. To je nato ogenj, o~i{~evanje du{e.
Trdovratni, neuvidevni “bodo {li dol”, to pomeni:
Podali se bodo v utele{enja, ki premorejo le malo svet-
lobe, in v menjavanju rojstva in smrti bodo poravnavali
to, kar so povzro~ili. To lahko traja ne samo en eon,
462
ampak ve~. Eone lahko imenujemo tudi kozmi~ni svet-
lobni ciklusi.
26. In ker so odhajali z gore, jim je Jezus zabi~al, re-

ko~: “Nikomur ne pripovedujte o tem videnju, dokler ne
bo Sin ~lovekov vstal od mrtvih.”
27. In Njegovi u~enci so Ga vpra{ali: “Zakaj potem
pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?” In Jezus je
odgovoril in jim rekel: “Elija bo v resnici prej pri{el in vse
obnovil.
28. Toda povem vam: Elija je ‘e pri{el, toda niso ga
prepoznali, z njim so storili, kar so hoteli. Prav tako bo
moral tudi Sin ~lovekov trpeti od njih.” In u~enci so razu-
meli, da je govoril o Janezu Krstniku.
(Pog. 46, 26-28)

V vseh ~asih so pravi preroki naznanjali velika du-
hovna bitja, Bo‘je poslance lu~i v zemeljski obleki, in
ljudje so ~akali nanje. Toda ko so bili pravi oznanjeval-
ci, preroki, med ljudmi, jih ljudje niso spoznali, ampak
so dvomili vanje, jih diskriminirali, preganjali ali celo
ubili. Ljudje niso verjeli njihovi poslanici, kajti preroki
so bili ljudje med ljudmi, ~eprav z vi{jo, bo‘jo zavestjo,
ki je svetovnjaki niso mogli videti in ne dojeti. [ele ko
ti veliki Bo‘ji oznanjevalci niso bili ve~ v ~asovnem, so
njihove besede spet o‘ivele v marsikaterem u{esu.
463
Mnogi so bili {ele potem, ko so bili diskriminirani, pre-
ganjani in so ‘e umrli, priznani kot pravi preroki in
Bo‘ji oznanjevalci ter so pri{li v ~love{ko zgodovino.
Ko so nato napovedana velika duhovna bitja, ki so
jih ljudje pri~akovali v zemeljski obleki, stopila pred
ljudi, jih niso spoznali, pa~ pa so jih zasmehovali, obre-
kovali ali celo ubili. Ko niso bila ve~ v ~asovnem, takrat
so se jih spominjali in o njih se je govorilo kot o pravih
prerokih in velikih bitjih iz Boga v zemeljski obleki.
Ker gleda ~lovek samo na ~loveka, na zunanje, in sli{i
samo besedo ~loveka, ne potrudi pa se dojeti smisla
besed, ima ve~ina ljudi vsa velika duhovna bitja v ze-
meljski obleki za hujska~e, sleparje, krive preroke in
u~itelje, ki so se hoteli preriniti v ospredje, in v prene-
senem smisli kli~ejo: Kri‘ajte jih!
Tako ljudje niso prepoznali niti Janeza - v katerem
ni bil Elija, pa~ pa ga je Elijev duh osvetlil - niti svojega
Odre{enika in prav tako ne pravi~nih prerokov in raz-
svetljenih mo‘ in ‘ena. [ele ko velika duhovna bitja ni-
so bila ve~ med njimi kot ljudje, so mnoga prepoznali
in jih ~astili z besedami. Ljudje so vklju~ili besede ne-
katerih tudi v knjigo institucij, ki jo imenujejo Sveto pi-
smo. Toda uresni~evanje tega, kar so velika duhovna
bitja u~ila, je do zdaj izostalo. Kajti do dana{njega dne
>@ so mnogi pozabili ‘iveti to, kar so svetlobni po-
slanci nebes prinesli ljudem: Zakone nesebi~ne ljubez-
ni.
Kak{en pomen ima ~a{~enje, ~e ljudje ne izpolnijo
tega, kar so oznanjali njihovi ~e{~enci? Bo‘je du{e v ze-
464
meljski obleki, pravi preroki, velika duhovna bitja, so
se vrnile v Bo‘je kraljestvo in Bog jim je dal pla~ilo.
Kaj pomaga ljudem, ~e so slavni zapisani v knjigi, ki
govori o njihovi veli~ini, in so tam zapisana njihova oz-
nanila - ~e le-ta komajda odmevajo pri ljudeh, ~e jih to-
rej komajda jemljejo resno in jih bore malo uresni~uje-
jo?
465
47. POGLAVJE
Pravilno razumevanje zapovedi - Prilika o bogatem

mo‘u in bera~u Lazarju
O pravilnem razumevanju zapisanih zakonov;

Primer: Ubijanje (1-3). Nevo{~ljivost je kraja - Spo~etje bolnih
otrok - Pre{u{tvo (4-5). Spo{tovanje vseh ‘ivljenjskih oblik (6).
Povedati resnico; toda ne izpostavljati - Spo{tovati svobodno
voljo bli‘njega (7). @iveti v Bogu (8-9). Razlike med revnimi
in bogatimi: Vzroki in posledice (10-17)
1. In ko so pri{li z gore, ga je eden izmed Njegovih

u~encev vpra{al: “Mojster, ali bo ~lovek, ki ne spolnjuje
vseh zapovedi, vstopil v ‘ivljenje?” In rekel je: “Zakon je
dober po ~rki, {e bolj{i pa je po duhu. Kajti ~rka brez du-
ha je mrtva, duh pa o‘ivi ~rko.
2. Glejte, da spolnjujete vse zapovedi, ki sem vam jih
dal, v srcu in v duhu ljubezni.
3. Zapisano je: Ne ubijaj. Jaz pa vam pravim, da so
za zakon krivi tisti, ki sovra‘ijo in ‘elijo ubijati. Da, ~e
povzro~ajo nedol‘nim stvaritvam bole~ine in muke, so
krivi. ê pa ubijajo, da kon~ajo trpljenje, ki se ga ne da
ozdraviti, potem niso krivi, ~e to storijo hitro in z ljubez-
nijo.
(Pog. 47, 1-3)
466
“Zakon je dober po ~rki, {e bolj{i pa je po duhu” po-
meni: Bo‘ji Zakon je resnica. Resnica je ve~na, ker je
Bog zakon, resnica.
Kdor prizna zapisani Bo‘ji zakon, veruje v zakon Bo-
ga. Toda sam {e ni postal Bo‘ji zakon. Kdor pre‘me
Bo‘ji zakon s svojo budno du{o, z duhom resnice torej,
ta se ne oklepa ve~ ~rk. V takem ~loveku ~rka o‘ivi, saj
izpolnjuje, kar ~rke sporo~ajo: Bo‘ji zakon. Kot ste
brali: “Kajti ~rka brez duha je mrtva, duh pa o‘ivi ~r-
ko.”
^rka o‘ivi {ele takrat, ko ~lovek za~ne spolnjevati
zakone. Tako ~isto po~asi zori v vseobsegajo~i zakon
ljubezni in ‘ivljenja. Kdor izpolnjuje zapovedi iz srca in
v duhu ljubezni, samo ta bo spoznal vseobsegajo~i za-
kon in tako na{el resnico, ki je v notranjosti ~lovekove
du{e.
Spoznajte: Resnica, Bo‘ji zakon, osvobaja ~loveka -
ne pa ~rke, s katerimi je zakon napisan.
“Ne ubijaj” - ne ljudi ne objestno ‘ivali. Jaz pa doda-
jam: @e kdor svoje bli‘nje in naslednje bli‘nje sovra‘i
in jih ‘eli ubiti - ljudi ali ‘ivali - ta prav tako pregre{i
Bo‘ji zakon. Kdor ljudem in ‘ivalim povzro~a trpljenje,
je prav tako kriv pred Bo‘jim zakonom.
“ê pa ubijajo, da kon~ajo trpljenje, ki se ga ne da
ozdraviti, potem niso krivi, ~e to storijo hitro in z lju-
beznijo” velja samo za ‘ivalski svet.
467
Spoznajte: @ivali nimajo du{ne krivde, niso povzro-
~ile vzrokov. ê trpijo, potem trpijo samo zato, ker ~lo-
vek ne upo{teva njihovih ‘ivljenjskih navad. Toda glej-
te, da ne boste ubijali ‘ivali z utemeljitvijo, da trpijo. V
dana{njem ~asu>@ trpi veliko ‘ivali zaradi posledic
tehnike in mu~nih poskusov na ‘ivalih. Zato preverite,
kak{en je motiv za ubijanje ‘ivali! Tudi tukaj velja za-
kon: Kar ~lovek seje - s svojim obna{anjem do ljudi kot
tudi do ‘ivali in narave - to bo ‘el.
4. Re~eno je, da ne kradi. Jaz pa vam povem, da so

vsi tisti, ki niso zadovoljni s tem, kar imajo, in si ‘elijo in
ho~ejo to, kar imajo drugi, ali ~e ne dajo delavcem, kar
jim pripada, ‘e kradli v srcu in njihova krivda je ve~ja kot
krivda ~loveka, ki v stiski ukrade hleb kruha, da si pote{i
lakoto.
5. In rekel sem vam, da ne pre{u{tvujte. Toda povem
vam, da ~e skleneta zakonsko zvezo mo{ki in ‘enska, ki
sta telesno bolna, in spo~neta bolne otroke, sta kriva, ~e-
prav nista vzela ‘ene oziroma mo‘a bli‘njega. Pa tudi ti-
sti, ki si niso vzeli ‘ene, ki je ‘ena drugega, pa si to v srcu
‘elijo in ho~ejo, so v duhu ‘e pre{u{tvovali.
(Pog. 47, 4-5)

Spoznajte: Bo‘ji zakon deluje v vseh stvareh va{ega
zemeljskega ‘ivljenja, v vsakem trenutku tostranstva. V
468
vsem, kar ob~utite, mislite, govorite in delate, deluje
Bo‘ji zakon. Aktivira se glede na va{e obna{anje.
ê se odvrnete od Bo‘jega zakona, potem okrepite
svoj ~love{ki jaz; to gre nato kot krivda v va{e du{e. V
va{ih ob~utkih, mislih, govoru in dejanjih naj deluje
Bo‘ji zakon, potem vam bo pomagal in vam na najraz-
li~nej{e na~ine pripravil poti do nesebi~ne ljubezni, do
notranje sre~e, zadovoljstva in skromnosti. Takrat bo
postala va{a du{a svetlej{a, va{e telo bolj sijo~e in v to-
stranstvu boste imeli, kar potrebujete - in {e ve~.
Spomnite se besed: “...vsi tisti, ki niso zadovoljni s
tem, kar imajo, in si ‘elijo in ho~ejo to, kar imajo dru-
gi”; ali kdor svojemu bli‘njemu ne da, kar mu pripada
- so v srcu ‘e kradli.
Nevo{~ljivost je ‘e kraja in gre kot tak{na v du{o.
Mislite na to, da je tak{na krivda ve~ja, kot ~e ~lovek
ukrade kruh v stiski, da pote{i svojo lakoto.
Razlagam naslednjo izjavo: “Toda povem vam, da ~e
skleneta zakonsko zvezo mo{ki in ‘enska, ki sta telesno
bolna, in spo~neta bolne otroke, sta kriva, ~eprav nista
vzela ‘ene oziroma mo‘a bli‘njega.” Kdor pozna svojo
bolezen in ve, da je nalezljiva, pa se kljub temu poro~i
in spo~ne otroke, ki nato obolijo za isto boleznijo, ta je
kriv pred zakonom ‘ivljenja in svobode.
Tudi to je zakon: Pa tudi tisti, ki si ni vzel ‘ene, ki je
‘ena drugega, pa si to v srcu ‘eli in ho~e, je v duhu ‘e
pre{u{tvoval.
Ponavljam: Zakon ‘ivljenja pre‘ema vsa vlakna ma-
terialnega bivanja. Du{a je knjiga ‘ivljenja; Bo‘ji zakon
469
pi{e vanjo vse za in proti. Tako se ni~ ne zgubi - niti do-
bro niti manj dobro pa tudi slabo ne. Vse je v knjigi
‘ivljenja, v du{i.
6. In spet vam pravim: Vsak, ki ho~e telo katerekoli

stvaritve za hrano, za zabavo ali za dobi~ek, se s tem one-
~isti.” (Pog. 47, 6)

Z izjavo “se one~isti” je mi{ljena obremenitev du{e.
Kajti kdor je nasilen do ljudi ali ‘ivali in prezira ‘ivlje-
nje, se pregre{i nad ‘ivljenjem ljudi ali ‘ivali. Enako ve-
lja za rastline, kamenje in minerale. Vse ‘ivljenjske ob-
like nosijo v sebi ‘ivljenje iz Boga. ûtijo, kaj njihovi
bli‘nji nameravajo z njimi, in to ob~utijo kot veselje ali
bole~ino. Kar stori ~lovek bli‘njemu ali katerikoli ‘iv-
ljenjski obliki, to bo doletelo tudi njega.
7. In ~e kdo pove bli‘njemu resnico, zato da bi mu

{kodoval, je kriv, ~eprav je izrekel resnico. (Pog. 47, 7)

ê ~lovek pove bli‘njemu resnico z namenom, da ga
osramoti, razkrinka ali prizadene - mu torej {kodi - po-
tem se pregre{i nad zakonom svobodne volje in tako
470
{koduje samemu sebi. Kajti vse, kar se zgodi namerno
iz egocentri~nih motivov, je greh - tudi takrat, ~e je re-
snica povedana dobesedno. To velja - omiljeno - tudi
takrat, ~e se zgodi iz egoisti~nih motivov nenamerno -
kajti mnogi poznajo Deset Bo‘jih zapovedi.
Spoznajte: Resnico povejte bli‘njemu samo takrat,
~e to izhaja iz nesebi~nosti, torej brez vrednotenja - in
{e takrat le, kadar je posredovalec resnice sam s svojim
bli‘njim; kajti vsak ~lovek ima svobodno voljo in kar
dela, se ti~e samo Boga in Njegovega otroka.
Svojega bli‘njega lahko opozori{ nesebi~no na nje-
govo gre{no obna{anje - a tudi to le, ~e lahko doka‘e{.
Toda ne vplivaj nanj, da naj to ali ono dela ali opusti.
Kdor v javnosti razkrije to, kar je njegov bli‘nji hotel
zamol~ati, ta se prav tako pregre{i proti zakonu svo-
bodne volje. Vsak naj prostovoljno javno prizna svoje
grehe in se spreobrne, ~e je to potrebno.
ê npr. svojega bli‘njega javno imenuje{ tat, ker ve{
za tatvino, potem prekr{i{ zakon svobodne volje. Pojdi
k tatu in mu povej, da ve{ za njegovo tatvino, in prosi
ga, da to javno prizna in vrne, kar je ukradel. ê tega
ne stori, lahko pred svetnimi zastopniki zakona govori{
o tem na splo{no, nikoli pa ne sme{ pokazati nanj s pr-
stom in ga imenovati tat. To je razlaga iz ve~nega zako-
na - toda kako ~lovek postopa, je stvar njegove svobod-
ne volje.
8. @ivite v Duhu in izpolnjevali boste zakon in dozo-

reli za Bo‘je kraljestvo. Bolje je, da zakon ostane v va{ih
471
srcih kot pa na spominskih plo{~ah, vendar izpolnjujte ga
in ni~ naj ne ostane neizpolnjenega. Kajti zakon, ki sem
vam ga dal, je svet, pravi~en in dober in blagoslovljeni naj
bodo vsi, ki so mu poslu{ni in ‘ivijo v njem.
9. Bog je Duh in tisti, ki ~astijo Boga, naj Ga ~astijo v
duhu in v resnici v vseh ~asih in na vseh krajih.”
(Pog. 47, 8-9)

in poglabljam Besedo:
“@ivite v Duhu” pomeni: Trudite se, da vsak dan iz-
polnjujete Bo‘je zapovedi, in vedno bolj se boste vra{-
~ali v ve~ni zakon in ‘iveli v njem.
Trudite se torej, da ‘ivite v sedanjosti in da nesebi~-
no izpolnjujete, kar vam nalo‘i dan. Takrat boste re{e-
ni prisilnih ‘elja in ‘iveli ne boste ne v preteklosti ne v
prihodnosti. Skrbelo vas ne bo niti za jutri in ne boste
si hoteli zagotoviti svoje prihodnosti, saj ‘ivite v seda-
njosti, v Bogu. Kdor gre z Bogom skozi dan, ta prejema
vedno ve~ mo~i od Boga, saj je poslu{en Bogu. In ‘ivel
bo v Njem, velikem Duhu, Bogu.
Kdor ‘ivi v Duhu, ~asti Boga tudi v Duhu in v resni-

ci, ker ve: Bog je Duh. Njegova svetloba je na vseh kra-
jih in v vsakem trenutku dneva - pa tudi v vsaki situaci-
ji, v vsem, kar ga sre~a.
472
10. Bogatim pa je povedal naslednjo priliko: “@ivel je
bogat mo‘, ki se je obla~il v {krlat in v dragoceno platno
in je vse dni ‘ivel razko{no.
11. @ivel pa je tudi bera~, ime mu je bilo Lazar, ki je
le‘al pred njegovimi vrati poln turov. In ‘elel se je nasititi
z drobtinami, ki so padle z bogata{eve mize. Toda pri{li
so psi in lizali njegove tvore.
12. Toda zgodilo se je, da je bera~ umrl in da so ga
angeli ponesli v Abrahamovo naro~je. Umrl je tudi boga-
ta{ in pokopali so ga z velikimi ~astmi. Ko pa je v Hadu
povzdignil o~i v svojem trpljenju, je videl v daljavi Abra-
hama in v njegovem naro~ju Lazarja.
13. In zaklical je in rekel: O~e Abraham, usmili se me
in po{lji Lazarja, da namo~i konec svojega prsta v vodo
in ohladi moj jezik; kajti v tem kraju trpim.
14. Toda Abraham je rekel: Spomni se, sin, da si v
svojem ‘ivljenju prejemal dobro, nasprotno pa je Lazar
prejemal slabo. Zdaj dobiva on tola‘bo, ti pa trpi{. Spre-
membe v ‘ivljenju so za o~i{~evanje du{e. In razen tega je
med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi radi
pri{li od tukaj k vam, ne morejo, prav tako kot vi ne mo-
rete k nam, dokler se ne izpolni ~as.
15. In rekel je: O~e, prosim te, da ga po{lje{ v mojo
o~etno hi{o, kajti imam {e pet bratov in posvari naj jih,
da ne bodo tudi oni pri{li v ta kraj muk.
16. Abraham mu je rekel: Imajo Mojzesa in preroke.
Te naj poslu{ajo. Pa je odvrnil: Ne, o~e Abraham; ~e bi
{el k njim kateri od mrtvih, bi se spokorili.
473
17.Abraham mu je rekel: ê ne poslu{ajo Mojzesa in
prerokov, tudi ne bodo verjeli, ~e kdo vstane od mrtvih.”
(Pog 47, 10-17)

Vsak ~lovek je Bo‘ji otrok in po zemlji naj ne bi ho-
dil v bera{ki obleki. Toda ~lovek naj se ne koplje v bo-
gastvu in potrati in njegovi soljudje naj ne delajo za to,
da bo {lo dobro samo njemu. Kajti vsak ~lovek naj iz-
polnjuje zapoved “moli in delaj”.
Vsak delavec je vreden svojega pla~ila. Kdor po{teno
dela, je pravi~en tudi do svojega bli‘njega. Denarja in
dobrin ne bo kopi~il zase in si ustvarjal zemeljsko bo-
gastvo in velika posestva. Trudil se bo, da lahko vsi
ljudje ‘ivijo kot Bo‘ji otroci: v notranjosti in na zunaj v
slogi in v redu.
Kdor misli le nase, da se dela le zanj in pravi~nega
delavca nepravi~no pla~a, ta bo tako dolgo ‘ivel “v ve-
selju”, dokler ga ne zadene v tem ‘ivljenju ali v nasled-
njem ali pa kot du{o v krajih o~i{~evanja to, kar je pov-
zro~il. To pove tudi prilika o bogatem mo‘u in revnem
Lazarju: Kdor veselo ‘ivi v tem utele{enju na ra~un
svojih bli‘njih, ta bo kot du{a v krajih o~i{~evanja ali v
enem naslednjih utele{enj kot bera~ le‘al pred vrati ti-
stih, ki se vdajajo bogastvu, kot se je on sam neko~.
Revni in bogati bodo obstajali tako dolgo, dokler se
du{e in ljudje ne obrnejo k Bo‘ji svetlobi in prejemajo
474
od lu~i resnice, iz zakona ‘ivljenja. Takrat bodo vsi
skupaj ‘iveli v enosti in imeli bodo, kar potrebujejo - in
{e ve~.
ê ima du{a obilo notranje svetlobe, potem tudi ~lo-
vek ni reven. ê du{a premore le malo Bo‘je svetlobe
in mo~i, potem je mo‘no, da je ~lovek v tem ‘ivljenju
na zunaj bogat - npr. ker izkori{~a ljudi in dobi~ek ob-
dr‘i sam. Toda v kraljestvu du{ ali v drugem zemelj-
skem utele{enju bo du{a - ali ~lovek - spoznala notra-
nje ubo{tvo in prena{ala trpljenje in muke, ki jih je
neko~ kot ~lovek povzro~ila svojim bli‘njim. Du{a bo
tako ‘ivela v zemeljski obleki ali v rev{~ini ali v bolezni
ali pa bo prena{ala oboje; in marsikdo bo zadovoljen z
drobtinicami, ki padajo z bogata{eve mize - dokler ne
bo jedel pri Gospodovi mizi skupaj z ljudmi, ki so se
obrnili k lu~i.
Razlike med bogatimi in revnimi bodo tako dolgo,
dokler ne bodo vsi ‘iveli v Meni, Kristusu, v zakonu
ljubezni, ki vse zdru‘uje v ve~nem O~etu.
Samo za manj{o zavest obstaja prepad med razli~ni-
mi stopnjami zavesti: Ne more navzgor v vi{ja obmo~ja
zavesti.
Nasprotno pa se lahko podajo du{e z vi{jih stopenj
zavesti k du{am na ni‘jih stopnjah zavesti. Toda to se
zgodi samo takrat, ~e spoznajo, da lahko pomagajo
svojim bli‘njim z ni‘jo zavestjo, ker se je le-ta odprla.
475
48. POGLAVJE
Jezus nahrani tiso~ ljudi in zdravi na soboto
Sotrpeti (1-9). Zdravljenje bolnih -

Klevetanje Jezusa in Kristusovih naslednikov (10 -13)
1. In zgodilo se je, ko je Jezus u~il mno‘ico ljudi in so

postali la~ni ter so trpeli zaradi vro~ine, da je pri{la mimo
‘ena s kamelo, ki je bila natovorjena z melonami in dru-
gimi sade‘i.
2. In Jezus je povzdignil Svoj glas ter zaklical: “O, vi,
ki ste ‘ejni, poi{~ite ‘ivo vodo, ki prihaja od neba, kajti to
je voda ‘ivljenja in kdor jo pije, ta ne bo ve~ nikoli ‘ejen.”
3. In vzel je pet melon in jih razdelil med ljudstvo; in
jedli so in njihova ‘eja je bila pote{ena. In rekel jim je:
“ê Bog pusti sijati sonce in da se ti zemeljski sade‘i na-
polnijo z vodo, ali ne bi potem On sam moral biti sonce
v va{ih du{ah in vas napolnjevati z vodo ‘ivljenja?
4. I{~ite resnico in dopustite, da so va{e du{e zado-
voljne. Bo‘ja resnica je voda, ki prihaja od neba, nima
cene in ne dobi se za denar, tisti pa, ki jo pijejo, bodo po-
te{eni.” Teh pa, ki jih je nasitil, je bilo tiso~ - mo‘je, ‘ene
in otroci - in nih~e ni {el domov la~en ali ‘ejen. In mnogi,
ki so imeli mrzlico, so bili ozdravljeni.
5. V tistem ~asu, bila je sobota, je Jezus {el skozi ‘itna
polja, ker pa so bili Njegovi u~enci la~ni, so za~eli smu-
kati klasje in jesti.
476
6. Toda ko so to videli farizeji, so Mu rekli: “Glej,
Tvoji u~enci delajo to, kar se v soboto po postavi ne spo-
dobi.”
7. In Jezus jim je odgovoril in rekel: “Ali niste brali,
kaj je storil David, ko so bili la~ni on in njegovi spremlje-
valci? Kako je {el v Bo‘jo hi{o in jedel daritvene hlebce,
ki naj bi jih jedli edino duhovniki, ne pa David in tisti, ki
so bili z njim?
8. Mar niste brali v postavi, da ob sobotah delajo du-
hovniki v templju nekaznovano? Toda, povem vam, da je
na tem mestu nekdo, ki je ve~ji kot ta tempelj.
9. Toda ko bi spoznali, kaj pomeni: So~utje ho~em in
ne daritve, potem ne bi bili obsodili nedol‘nih. Sin ~love-
kov je Gospodar tudi sobote.”
(Pog. 48, 1-9)

Obrazlo‘itev o “melonah” pomeni: Kdor ‘ivi v Bogu
in daje iz ve~ne resnice, ta bo tudi prejemal iz ve~ne re-
snice. Niti du{a, ki ‘ivi edino od Bo‘je mo~i, niti ~lo-
vek, ki prejema svojo zemeljsko hrano od Bo‘je mo~i,
ne bosta la~na ali ‘ejna.
“Smiljenje” je pomilovanje. Kdor svojega bli‘njega
samo pomiluje, ta krepi njegovo samousmiljenje. Zato
naj bi besedo smiljenje razumeli kot sotrpljenje.
Kdor zmore svojega bli‘njega sprejeti tak{nega, ka-
kr{en je, in je v sebi sprejel njegovo duhovno bitje, ki je
477
iz Boga, ta se mu ne bo smilil in ga ne bo pomiloval.
On bo so~util, to pomeni sodo‘ivljal, obenem pa bo
zaznal, kaj njegov bli‘nji resni~no potrebuje. Tedaj bo
nesebi~no pomagal in dajal, tako kot mu je samemu
dano, kot mu je torej mo‘no. To je najlep{a in pravi~na
daritev, ki je Bogu po volji.
Kdor pa se postavi za sodnika svojih bli‘njih, ta ob-
soja svoje soljudi. Kdor je pravi~en, ta bo sprejel pra-
vi~nost pred pravico, kajti pravi~nost je Bog. Pravico je
ustvaril ~lovek.
10. [el je naprej in prispel v njihovo shodnico. In tam

je bil ~lovek, ki je imel posu{eno roko. In pismouki in fa-
rizeji so Ga, da bi Ga lahko obto‘ili, vpra{ali: “Ali je po
postavi dovoljeno zdraviti v soboto?”
11. In dejal jim je: “Ali je kdo med vami, ki ima eno
samo ovco in bi jo bil pustil le‘ati v jami, ~e bi v soboto
padla vanjo, ne da bi jo bil izvlekel? In ~e pomagate ovci,
zakaj ne bi pomagali ~loveku, ki je v stiski?
12. Zato je po postavi, da se v soboto dela dobro.”
Nato je rekel mo‘u: “Iztegni svojo roko!” In iztegnil jo je,
in spet je bila kakor tista druga, zdrava.
13. In farizeji so {li ven in se posvetovali o tem, kako
bi ga lahko uni~ili. Ko pa je Jezus to opazil, je od{el s
Svojimi u~enci. Sledila Mu je velika mno‘ica ljudi in oz-
dravil je njihove bolnike in slabotne, naro~il pa jim je, da
tega ne razgla{ajo.
(Pog. 48, 10 -13)
478
Kot Jezus Sem ozdravil veliko ljudi - toda mnogim
tudi nisem mogel pomagati. Nekaterim je bilo pomaga-
no v uri samospoznanja. Ko pa se mu je spet vrnila
vsakdanjost in je spet ‘ivel stare grehe, je bolezen iz-
bruhnila znova. Kajti kdor ponovno stori iste grehe, ki
so pripeljali do bolezni, v njem ponovno izbruhne to,
kar se je v du{i ‘e razgrajevalo: staro trpljenje ali bole-
zen.
To je pri{lo do pismoukov in farizejev. To, o ~emer
so sli{ali in kar so videli, so uporabili, da bi na{~uvali
ljudstvo proti Meni: Bil bi naj slepar, ki ljudstvo vara in
ki je povezan s satanom. Nadalje so govorili smiselno:
ê bi bil Jezus bo‘anski, potem bi navidezno ozdravlje-
ni ostali zdravi. Tako pa so to samo prevare, ki jih po-
~enja, da bi vezal nase mno‘ice. To je satan, tako so
smiselno nadaljevali; med ljudstvom ustvarja mno‘i~no
histerijo, v kateri se navidezno pozdravijo in na rane
polaga nevidne mo~i. Ko nato tako imenovana histeri-
ja, v kateri so la‘no ozdraveli, popusti - razlo‘ijo jo kot
hipnozo - tedaj morajo navidezno ozdravljeni spoznati,
da {e vedno nosijo stara trpljenja.
Taka in podobna obrekovanja takratnih farizejev in
pismoukov so se ponavljala v vsaki generaciji vse do
dana{njega ~asa >@. Tudi danes, v ~asu velikega ~a-
sovnega preobrata, se dogaja podobno kot med Mojim
zemeljskim bivanjem. Farizeji in pismouki - danes so to
479
intelektualni cerkveni dostojanstveniki in njihovi pod-
lo‘niki - spet klevetajo tiste, ki hodijo za Menoj, Kri-
stusom, in se trudijo ‘iveti pravo kr{~ansko ‘ivljenje,
nesebi~no pomagati svojim soljudem, oznanjati veselo
sporo~ilo, da se je pribli‘alo Bo‘je kraljestvo.
14. In izpolnilo se je, kar je govoril Izaija: “Glejte Mo-

jega hlapca, ki Sem ga izbral, Mojega ljubljenega, s kate-
rim ima Moja du{a veselje. Nanj bom izlil Svojega Duha,
in nevernim bo prinesel pravi~nost.
15. Ne bo klical niti vpil in glasu na ulicah ne bo sli{al
kdorkoli. Nalomljenega trsta ne bo zlomil in gore~ega la-
nu ne bo pogasil, dokler ne raz{iri pravi~nosti in zmage.
In pogani bodo zaupali Njegovemu imenu.”
(Pog. 48, 14-15)
480
49. POGLAVJE
Resni~ni Bo‘ji tempelj
O razdejanju templja (1-3).

Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj, tempelj Svetega Duha (4). Pomen
zunanjih oblik (5-7). Prelivanje krvi in krvave daritve (8-10).
Kdor si dnevno prizadeva za ‘ivljenje v Bogu, le ta prepozna
Kristusa in razume govorico zakona (11-12)
1. Praznik pashe je bil blizu. In zgodilo se je, da so ne-

kateri u~enci, ki so bili zidarji, popravljali tempeljsko no-
tranj{~ino. Mimo je pri{el Jezus, pa so Mu rekli: “Mojster,
ali vidi{ te velike zgradbe in kak{no raznovrstno kamenje
je tu in kako prekrasno je delo na{ih prednikov?”
2. In Jezus je rekel: “Da, prekrasno je, in kamenje je
skrbno spojeno, toda pri{el bo ~as, ko ne bo ostal kamen
na kamnu, kajti sovra‘nik bo premagal mesto in tempelj.
3. Toda pravi tempelj je ~love{ko telo, v katerem pre-
biva Bog po Duhu. In ko bo to sveti{~e razdejano, bo Bog
v treh dneh postavil {e lep{i tempelj, ki ga fizi~no oko ne
more zaznati. (Pog. 49, 1-3)

Jaz Sem Kristus Boga, Sin ve~nega O~eta. Ve~ni
pravi~ni Bog Me je napovedal po Izaiji in drugih pra-
vi~nih mo‘eh in ‘enah. Kot Jezus iz Nazareta nisem
pri{el na ta svet, da razdiram, temve~ da dajem oporo,
481
ne da izbri{em, kar ni poravnano, temve~ da vse pope-
ljem iz grehov in jih pripeljem k Tistemu, ki Me je po-
slal: ve~nemu O~etu. Vsa duhovna bitja, du{e in ljudje
so namre~ Njegovi otroci. Moje ime je zapisano v vseh
du{ah in vsi bodo Mene, Kristusa, doumeli in sprejeli,
ker Sem njihov Odre{enik in njihovo odre{enje. Tudi
pogani Me bodo doumeli in sprejeli, zakaj nih~e ne
pride k O~etu, razen po Meni, Kristusu, Njegovem Si-
nu.
Vse zemeljsko bo pre{lo, tudi delo prednikov. Mate-
rija namre~ - torej grobosnovno - ni trajna, obstaja le,
dokler se zemljina prasubstanca spet ne povrne v ve~no
bit, ki je ~ista in finosnovna.
Iz roda v rod sovra‘nik dobrega skruni zgradbe ljudi
in uni~uje to, kar cenijo kot dobro in vredno. To se bo
dogajalo tako dolgo, dokler sovra‘nik ne postane prija-
telj dobrega. Potem se po Bo‘jih zakonih lahko izvr{i
preobrazba v bolj pretanjeno in vi{je ‘ivljenje.
Pravi tempelj je tempelj iz mesa in kosti, ~lovekovo
telo, v katerega du{i in v katerega celicah biva Sveti
Duh.
“In ko bo to sveti{~e razdejano, bo Bog v treh dneh
postavil {e lep{i tempelj, ki ga fizi~no oko ne more zaz-
nati”, kar pomeni: Ko se du{a lo~i od telesa, ko torej
zemeljsko telo doleti smrt, tedaj bo svetla du{a v treh
dneh premagala {e obstoje~e vezanosti na Zemljo -
zemljino privla~nost - in bo {la skozi tan~ice, ki med se-
boj lo~ujejo ravni zavesti, ker je te ovoje odlo‘ila ‘e v
zemeljski obleki. Ustrezno svojemu stanju zavesti bo
482
potem bivala tam, kamor bo vodena in od koder bo
pritegovana. V teh treh dneh, v katerih se svetla du{a
lo~uje od {e obstoje~ih vezanosti na Zemljo, se ustrez-
no spreminja tudi barva in oblika njene duhovne oble-
ke.
4. Ali ne veste, da ste tempelj Svetega Duha? In da bo

sam uni~en, kdor uni~i enega teh sveti{~?”
(Pog. 49,4)

Vsak ~lovek je Bo‘ji tempelj, zakaj Bo‘ji Duh prebi-
va v vsaki du{i in vsaki celici zemeljskega telesa.
Kdor torej omalova‘uje svojega bli‘njega, Bo‘ji tem-
pelj, ta omalova‘uje tudi svoje lastno sveti{~e - in s tem
Boga. Kajti tako kot se ~lovek obna{a do svojega bli‘-
njega, tako se obna{a tudi do Boga. Vsako omalova‘e-
vanje bli‘njega, torej Bo‘jega templja, je greh proti
Svetemu Duhu.
Kdor ubije svojega bli‘njega, s tem uni~i Bo‘ji tem-
pelj. Du{a ubitega potem nima ve~ mo‘nosti, da v ze-
meljskem telesu poravna - ali tudi izpolni - to, kar ji je
bilo nalo‘eno v tem zemeljskem bivanju.
Kdor svojega bli‘njega, Bo‘ji tempelj, ubije ali dopu-
sti, da se ubije, ta bo do‘ivel isto ali podobno. Strahovi,
trpljenje, grozote in smrt bodo tudi pri{li nadenj. V
svoji smrtni uri ne bo imel miru, kajti du{a, katere telo
483
je ubil in ki mu {e ni odpustila, bo stala pred njim. Te-
daj bo na svojem du{nem telesu do‘ivel to, kar je mo-
ral do‘iveti njegov bli‘nji, ki ga je ubil ali dal ubiti.
Ponavljam: Vsak ~lovek je tempelj Svetega Duha.

Vsakemu ~loveku je tako zapovedano, da svoje sveti{~e
ohranja ~isto in da spo{tuje sveti{~e svojega bli‘njega.
Kdor izpolnjuje to zapoved, ta ne bo trpel, in njegov
tempelj ne bo uni~en od bolezni, stisk ali nasilja.
5. In nekateri pismouki, ki so ga poslu{ali, so Mu iz

Njegovih besed posku{ali nastaviti past, pa so rekli: “ê
odklanja{ darovanje ovac in govedi ter ptic, ~emu pa je
potem Salomon zgradil ta tempelj za Boga, ki se zdaj ob-
navlja ‘e {estin{tirideset let?”
6. In Jezus je odgovoril in dejal: “Pri prerokih je zapi-
sano: Moja hi{a naj bo molitvena hi{a vsem narodom za
opravljanje zahvalne daritve. Vi pa ste iz tega naredili
klavnico in ste jo napolnili z grozotami.
7. In zapisano je {e: Od son~nega vzhoda pa do nje-
govega zahoda naj bo Moje ime veliko med pogani in ka-
dilo naj se Mi prinese s ~istim ‘rtvenim darom. Toda vi
ste s svojimi krvnimi daritvami iz tega naredili mesto bre-
zupnosti, sladko kadilo pa ste uporabili le zato, da bi pre-
krili neprijeten vonj po krvi. Pri{el sem, da izpolnim za-
kon, ne da ga razveljavim.
(Pog. 49, 5-7)
484
Dokler ~lovek {e sam ni postal sveti{~e Notranjega
‘ivljenja, v katerega gre, da bi posvetil svoje mi{ljenje
in dejanja velikemu Vse-Enemu, ter mu daroval hva-
le‘nost za svoje zemeljsko ‘ivljenje, potrebuje zunanje
obrede. V mogo~nih zgradbah, ki jih imenuje tempelj
ali cerkev, daruje po zunanjih obi~ajih. V preteklih ob-
dobjih so to bili klavni darovi; v dana{njem ~asu >@
so to rituali in ceremonije, pesmi, ki so povsem izpraz-
njene, in procesije. Tudi v dana{nji generaciji >@ {e
niso odpravljeni taki pozunanjeni, delno {e poganski
obi~aji in se {e vedno opravljajo “v imenu Gospoda”.
Vse to je ve~nemu O~etu in Meni, Kristusu, grozotno.
Ve~ni Bog, Bog Izaka in Jakoba, ne ‘eli niti razko-
{nih cerkva niti templjev. On ‘eli, da so Njegovi otroci
sveti{~a Svetega Duha, da se o~i{~ujejo in ohranjajo ~i-
stost in svoje gre{ne misli in dejanja ‘rtvujejo Njemu.
Naj se zberejo v hi{i molitve, ki je za molitev odprta
vsem ljudem - ne le nekaterim, ki sogla{ajo z varuhi
nauka, ki ni ve~ Moj nauk.
Kdor u~i resnico in ‘ivi po njej, temu ni treba ni~esar
skrivati. Vrata svojih cerkva in templjev zapirajo samo
tisti, ki {irijo svoj lastni nauk in ne ve~ne resnice, ki je
odprta vsem, ker je v vsaki du{i zakon, resnica sama, in
mora du{a spet najti k resnici, da bi kot duhovno bitje
spet bila ve~ni zakon.
Kdor ima u{esa za poslu{anje, naj poslu{a!
485
Kdor ima o~i za gledanje, naj gleda!
Kdor je pravi~en, spozna mra~njaka, ki se krasi z
Mojim imenom, Kristusovim, da bi varal in zapeljeval
ljudi. Kdor se je nau~il gledati, tisti spozna, kje te~e re-
snica. Opredelil se bo za resnico in bo s tistimi, ki se
trudijo ‘iveti po resnici.
Moje ime bo med ljudstvom ostalo veliko, ker bo v
vsaki generaciji vedno ve~ pravi~nih mo‘ in ‘ena, ki bo-
do hinavski ka~i, ki se imenuje kr{~anska, zdrobili gla-
vo. Kar je dano iz Duha, je resnica in bo ostalo; vse po-
gansko bo minilo.
Ko bo potem sijalo drugo sonce, bom Jaz, Kristus
Boga, zavestno povzdignjen - to pomeni, Jaz, ki je Jaz
Sem, bom postal zavest ljudi - in bom Vladar Bo‘jega
kraljestva na Zemlji. Tedaj ne bo niti poganov, niti ri-
tualov. Vsi ljudje bodo potem zdru‘eni v nesebi~ni lju-
bezni in njihovo ‘ivljenje bo posve~eno, ker bodo iz-
polnjevali zakone Ve~nega.
Z besedo “kadilo” je mi{ljeno posve~eno ‘ivljenje
ljudi, ki se usmerjajo na Boga, Ve~nega. ^lovek naj
svoje zemeljsko ‘ivljenje, svoje ~love{ke ob~utke, misli,
besede in dejanja, posveti Bogu. Potem bo s ~istim sr-
cem ‘ivel v Bogu.
8. Ali ne veste kaj je zapisano? Poslu{nost je bolj{a

kot daritev in poslu{ati je bolj{e kot pa darovati ov~jo
mast. Jaz, Gospod, Sem naveli~an va{ih ognjenih daritev
in va{ih nepomembnih darov, zakaj va{e roke so polne
krvi.
486
9. In ali ni zapisano: Kaj je prava daritev? Umijte se
in o~istite se in odstranite zlo izpred Mojih o~i; nehajte
delati zlo in nau~ite se delati dobro. Bodite pravi~ni do ti-
stih, ki so brez o~eta in do vdov in do vseh, ki so zatirani.
Na ta na~in boste izpolnili zakon.
10. Pri{el bo dan, ko bo odstranjeno vse, kar je na zu-
nanjem dvori{~u in spada h krvnim daritvam, in bodo ~i-
sti ~astilci v ~istosti in resnici ~astili Ve~nega.”
(Pog. 49, 8-10)

Dokler so du{e ljudi ne~iste, so tudi njihove roke
omade‘evane s krvjo. Kar je ~lovek slabega, torej gre-
{nega, sejal v svojo du{o, to so njegovi vzroki; tak{na so
tudi njegova dela, ki ga ozna~ujejo. Tako kot je sejal, se
bo obna{al v svojem zemeljskem ‘ivljenju - in prav tako
po telesni smrti v ravneh o~i{~evanja: Krvolo~ne‘ osta-
ne krvolo~en, misli na ma{~evanje in bi rad {e naprej
prelival kri svojih bli‘njih. Vsi tisti, ki bi se radi ma{~e-
vali, so prepirljivci, ki se ne ustavijo pred ni~emer, tudi
ne pred ‘ivljenjem svojih bli‘njih. V svoji utvari meni-
jo, da je prelivanje krvi drugega celo ~astno in se ne
bojijo Ve~nemu prinesti v ‘galni dar tudi ‘ivali. Vsaka
krvna daritev je satanska in je skrunitev ‘ivljenja iz Bo-
ga. Po takih ma{~evalnih mra~njakih ‘eli tema zasme-
hovati Boga.
487
Bog, Ve~ni, ‘eli, da Mu ~lovek ‘rtvuje svoj nagonski,
nizki jaz in da v svojem srcu ~asti Njega, Ve~nega, z
mislimi, besedami in dejanji nesebi~ne ljubezni.
Z besedami “na zunanjem dvori{~u” je med ostalim
mi{ljena tudi pozunanjenost ljudi in vse, kar so ustvarili
s takim ‘ivljenjem - vklju~no krvne daritve. Kajti vsa
preddverja, ki simbolizirajo svet, bodo razpadla, ker bo
obstajalo samo {e eno ljudstvo: ljudstvo Kristusa Boga.
Blizu je dan, ko bo vse nagonsko in strastno prema-
gano, zakaj kar je obljubljeno, po~asi dobiva obliko in
podobo. Zemlja se bo ~istila, ‘ivljenje na njej se bo ob-
novilo in Bo‘je kraljestvo bo pri{lo na Zemljo k Bo‘jim
otrokom, ki so ~istega srca.
11. In odvrnili so: “Kdo si Ti, ki ho~e{ odpraviti dari-

tve in prezira{ Abrahamovo setev? Ali si se tega bogoklet-
stva nau~il od Grkov in Egip~anov?
12. In Jezus je dejal: “Preden je bil Abraham, Sem
Jaz.” In niso hoteli ve~ poslu{ati in nekateri so rekli: “De-
mon ga je obsedel!” In drugi so rekli: “Nor je.” In od{li so
ter o vsem pripovedovali duhovnikom in stare{inam. Teh
se je polotila jeza in so rekli: “On je govoril bogokletno.”
(Pog.49, 11-12)

Kdor gleda samo na zunanje in govori jezik tega sve-
ta ter ‘ivi v svetu, ta ne pozna ve~nega zakona in tudi
488
ne jezika zakona. Kdor Mene ne prepozna, ta tudi
O~eta, ki Me je poslal k ljudem, ne prepozna. Kdor Me
ne prepozna, ta tudi ne razume Moje govorice, zakona,
ki je Jaz Sem. Tako je bilo v vseh ~asih, tako je tudi {e
v dana{njem ~asu >@: Ve~ni zakon razume samo ti-
sti, ki si vsak dan prizadeva vrniti se k pravi~nemu ‘iv-
ljenju, k Bogu.
Samo tisti, ki ima v sebi {e demonsko, imenuje svo-
jega bli‘njega demonski. Tako Mene, Kristusa v Jezu-
su, niso mogli razumeti vsi tisti, ki so ‘iveli povnanjeno
‘ivljenje in so zato bili mnenja, da je Moj govor de-
monski. Toda Jaz, ki je Jaz Sem v Bogu, Svojem O~etu,
Sem v Njem prvogledani in prvorojeni. V Njem sem bil
gledan pred Abrahamom. Sem v Bogu in vsepovsod
pri~ujo~ v {tirih bitnostnih mo~eh. Tako Sem del dedi{-
~ine vseh Bo‘jih otrok, ki so od ve~nosti do ve~nosti.
489
50. POGLAVJE
Kristus, Lu~ sveta
^love{ko sojenje in obsojanje;

Bo‘ja pravi~nost (1-4). Resni~na bitnost v vsakem: Bog - Kdor
ne ljubi svojega bli‘njega, ne ljubi niti Boga (5-8). Kdor veruje,
a ne uresni~uje, ne bo gledal ve~nega O~eta (9-15)
1. Spet jim je Jezus spregovoril, reko~: “Jaz Sem Lu~

sveta. Kdor hodi za Menoj, ne bo taval v temi, temve~ bo
imel lu~ ‘ivljenja.”
2. Farizeji pa so Mu rekli: “Ti pri~a{ o sebi samem.
Tvoje pri~evanje ne velja.”
3. Jezus je odgovoril in jim dejal: “êprav pri~am o
samem Sebi, je Moje pri~evanje vendar veljavno. Zakaj,
Jaz vem, od kod sem pri{el in kam grem; vi pa ne veste,
od kod prihajam in kam grem.
4. Vi sodite po mesu, Jaz ne sodim nikogar. Ko pa so-
dim, je Moja sodba veljavna, kajti nisem sam, temve~ pri-
hajam od Svojega O~eta, ki Me je poslal. (Pog. 50, 1-4)

Z besedami “... od kod prihajam in kam grem” je
mi{ljeno bitje iz Boga. Kajti kdor je ~istega srca, se za-
veda, da prihaja od Boga in se spet vra~a k Bogu.
^lovek, ~igar du{a je ogrnjena z grehom, ne ve, od
kod je pri{lo njegovo pravo bitje in kam gre. Gleda sa-
490
mo na svoje minljivo telo, za katerega lahko re~e, da je
pri{lo izpod srca njegove matere in se bo vrnilo v na-
ro~je zemlje. Njegovo spoznanje pa ne sega dlje. Toda
tisti, ki ‘ivijo v Meni, Kristusu, vedo, od kod prihajajo
in kam gredo.
Kdor “sodi po mesu”, je sodnik. Kdor pusti, da vlada

pravi~nost, je pravi~en in iz Boga.
Sodijo samo tisti, ki {e nosijo v sebi svojo lastno sod-
bo, svoje vzroke, po katerih ‘ivijo in po katerih sodijo
svoje bli‘nje. Z besedami “Ko pa sodim, je Moja sodba
veljavna” je mi{ljena Bo‘ja pravi~nost. Bog je popoln.
Bog je pravi~en.
Vsaka du{a in vsak ~lovek prejmeta to, na kar se us-
merita. ê se du{a in ~lovek usmerita na Boga, potem
bosta prejemala iz Bo‘je ljubezni in modrosti.
ê se ~lovek usmeri na zunanje, na svet, potem bo
tudi prejemal od sveta - in tako tudi vse, kar je v svetu:
trpljenje, bolezen in stisko. Po zakonu setve in ‘etve
vzame vsak ~lovek svoje ‘ivljenje sam v roke in ga obli-
kuje ustrezno svojim ob~utkom, mi{ljenju, govoru in
dejanjem. In kakor si ga je oblikoval po svoji volji, tako
se mu tudi vrne.
5. V va{em zakonu tudi pi{e, da je veljavno pri~evanje

dveh ljudi. Jaz Sem, ki pri~am o samem Sebi. Janez je
pri~al o Meni in on je prerok. In Duh resnice, ki Me je
poslal, je pri~al o Meni.”
491
6. Nato so Mu dejali: “Kje je Tvoj O~e?” Jezus je od-
govoril: “Vi ne poznate niti Mene niti Mojega O~eta: ê
bi poznali Mene, bi poznali tudi Mojega O~eta.”
7. In eden izmed njih je rekel: “Poka‘i nam Svojega
O~eta, in verjeli Ti bomo.” In On je odgovoril in rekel:
“ê si prepoznal svojega brata in ob~util njegovo ljube-
zen, si videl O~eta, in prav tako, ~e si prepoznal svojo se-
stro in ob~util njeno ljubezen.
8. Najsvetej{i pozna Svoje od blizu in dale~, da, v vsa-
kem od vas se lahko prepozna o~etovstvo, kajti O~e je
Bog.” (Pog. 50, 5-8)

Kdor ‘ivi v Bogu, ta pri~a o O~etu. O Njem pri~a z
besedo in dejanji.
Kdor ‘ivi v Bogu, tega du{a se je obrnila v Bo‘je sve-
ti{~e, v najglobljo notranjost templja, in pri~a o sebi po
~loveku, svojem ovoju, ker je bitnost, Bo‘ja podoba.
Tedaj ne govori ~lovek, njegov nizki jaz, temve~ govori
po ~loveku Bog, Jaz Sem, ve~ni zakon. Potem lahko
~lovek re~e tako, kot sem Jaz, Kristus, smiselno rekel:
“Jaz Sem, ki pri~am o samem Sebi.” “Jaz Sem” je bit-
nost, Bog, ker je du{a spet postala bo‘anska. Samo tisti
bodo gledali ve~nega O~eta, ki so ~istega srca in zato
tudi sprejemajo in razumejo svoje bli‘nje. Kajti Duh
ve~nega O~eta biva v vsaki du{i in tako v vsakem ~love-
ku.
492
Kdor svojega bli‘njega ne razume in ne sprejme, ker
ima do njega predsodke, ga zavra~a, podcenjuje ali ce-
lo sovra‘i, ta ne gleda ve~nega O~eta in ne pozna Me-
ne, O~etovega Sina, Kristusa - in tudi ne svojih bli‘njih
in niti samega sebe ne. Kajti tudi v njem biva Duh ve~-
nega O~eta, ki ga pa v svojem bli‘njem ne doume in ne
sprejme.
Spoznajte: Kdor ne ljubi svojega bli‘njega nesebi~no
- ne glede na to, kak{en je bli‘nji, kaj govori in dela - ta
tudi Boga ne ljubi.
Kdor svojega bli‘njega zani~uje, ta zani~uje Boga.
Kdor svojega bli‘njega zavr‘e, torej ga v svojem srcu
ne doume in ne sprejme, ta tudi ne doume in ne sprej-
me Boga, svojega O~eta. Zakaj, kar storite najmanj{e-
mu Mojih bratov, to ste storili Meni - in s tem Bogu,
Mojemu O~etu, v katerem ‘ivim Jaz, Kristus.
9. Te besede je Jezus govoril v zakladnici, ko je u~il v

templju. In nih~e ni polo‘il roke Nanj, kajti Njegova ura
{e ni pri{la. Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: “Na Svojo
pot grem in iskali Me boste in umirali v svojih grehih. Ka-
mor grem Jaz, tja vi ne morete priti.”
10. Judje so tedaj rekli: “Se mar ho~e ubiti, ker govori:
Kamor grem Jaz, tja vi ne morete priti?” In odgovoril jim
je: “Vi ste od spodaj, Jaz Sem od zgoraj; vi ste od tega
sveta, Jaz nisem od tega sveta.
11. Zato sem vam rekel, da boste umrli v svojih gre-
hih, kajti ~e ne verujete, da Sem od Boga, boste umrli v
svojih grehih.”
493
12. Nato so Mu rekli: “Kdo pa si Ti?” In Jezus jim je
rekel: “Nih~e drug, kot Ta, o katerem vam govorim od
za~etka.
13. Veliko vam imam povedati, kar vas bo sodilo:
Sveti Edini, ki Me je poslal, je resnicoljuben; in Jaz govo-
rim svetu, kar sem sli{al od zgoraj.”
14. Jezus jim je zatem rekel: “Ko boste povzdignili Si-
na ~lovekovega, tedaj boste spoznali, da Me je poslal Bog
in da ni~esar ne delam sam od Sebe, ampak govorim ta-
ko, kot Me je nau~il Vsesveti. In Ta, ki Me je poslal, je z
Menoj: Vsesveti Me ne pusti samega, ker vedno delam,
kar je Ve~nemu v{e~.”
15. Ko pa je tako govoril, so Mu mnogi verjeli in rekli:
“On je prerok, ki ga je poslal Bog. Poslu{ajmo Ga.”
(Pog. 50, 9-15)

Besede “Na Svojo pot grem in iskali Me boste in

umirali v svojih grehih” imajo naslednji pomen: Kdor
gre po poti Kristusa Boga, po poti k O~etu - ki sem jo
Jaz, Kristus, kot Jezus prehodil ljudem za zgled - tisti
ne bo umrl v grehu, kajti o~istil je svojo du{o in preje-
ma Bo‘jo svetlobo, ki prihaja od “zgoraj”.
Kdor pa ne hodi po poti k Bo‘jemu srcu, ta ostane v
svojih grehih in bo v grehih umrl; te potem vzame kot
494
du{a s seboj v tista podro~ja, ki si jih je sam pripravil s
svojimi grehi.
Z besedami: “Kamor grem Jaz, tja vi ne morete pri-
ti” sem nakazal to, kar se je potem tudi zgodilo: Po us-
mrtitvi Mojega telesa sem {el k ve~nemu O~etu, ker
Moja du{a, Moje duhovno telo, ‘ivi v O~etu. Katerega
du{a ne ‘ivi v O~etu, temve~ v grehu, tisti ne more k
ve~nemu O~etu, ker ga greh ne pusti k Bogu.
“Vi ste od spodaj, Jaz Sem od zgoraj; vi ste od tega
sveta, Jaz nisem od tega sveta” pomeni: Kdor gradi na
svetnem, ta ‘ivi s svetom in se bo vedno znova vra~al
na ta svet, v ponovno utele{enje bo {el vedno znova
“od spodaj”, pripadajo~ svetu.
Kdor ‘ivi v tem svetu, ni pa z njim, ‘ivi v Bogu - in ~e
se vrne v ta svet, potem bo pri{el od Boga, od zgoraj,
tako kot sem pri{el od zgoraj Jaz, Kristus, in se utelesil
v Jezusa, v ~love{ko telo.
“Veliko vam imam povedati, kar vas bo sodilo” po-
meni: Ho~em vam pojasniti zakon setve in ‘etve, da bi
spoznali, da ste svoji lastni sodniki. Va{i sodniki so va{i
ob~utki, misli, besede in dejanja, ki so usmerjeni proti
ve~nemu zakonu ljubezni. Z isto mero, s katero merite,
se bo merilo vam.
Spoznajte: Vera sama ne vodi k bla‘enosti.

Mnogi ljudje so verovali Vame, Jezusa iz Nazareta.
Ko pa je pri{la ura Moje usmrtitve, so se mnogi odvr-
nili od te vere, za~eli dvomiti v Mene in tako postali iz-
dajalci.
495
Kdor samo veruje, spoznanega pa ne uresni~i, ne
more postati to, kar mu je Bog obljubil: gledajo~i, ki bo
gledal ve~nega O~eta iz obli~ja v obli~je.
Sama vera ne prinese niti bla‘enosti niti sposobnosti
gledanja. Vera je samo prvi korak k Notranjemu ‘ivlje-
nju. Kdor gradi samo na veri in ostaja le pri tem, ne na-
redi pa korakov uresni~evanja k Bogu, tisti bo vedno
znova dvomil v resnico, ker {e ni izkusil zakonov lju-
bezni; kajti da bi gledali Boga, na{ega ve~nega O~eta,
jih je treba ‘iveti.
Kdor ne uresni~i vere v Boga z nesebi~no ljubeznijo,
na tega se da vplivati. Samo tisti postane mo~an v Gos-
podovem Duhu in se upira napadom teme, ki je uresni-
~il spoznano, vero v Boga.
Najsvetej{i, Bog, ne pusti nobenega otroka samega,
ne glede na to, kako misli in ‘ivi, kajti Bo‘ji Duh pre-
biva v vsaki du{i in v vsakem ~loveku. On je dobro, ki
vzplamti, ko se ~lovek trudi, da izpolni Bo‘jo voljo.
Kdor vedno izpolnjuje Bo‘jo voljo - tako kot sem jo iz-
polnjeval Jaz kot Jezus in kot Kristus ‘ivim v njej - tisti
bo pri~al o sebi, ve~ni bitnosti, ker sam ‘ivi kot bitnost
v Bogu, resnici.
Bitnost je Bog, in kdor ‘ivi v Bogu, je bo‘anski, je
bo‘anski zakon, bitnost.
496
51. POGLAVJE
Resnica osvobaja -
O pravilnem razumevanju zapovedi
“Dr‘ati se Moje besede” (1).
Hlapec greha je dale~ od Boga in od ve~ne domovine (2). Pred
Bogom velja le uresni~evanje nesebi~ne ljubezni (3-6). Satan,
o~e la‘i; satan ~utov (7-8). Nobena du{a se ne izgubi (9). Sa-
mo kdor stremi k resnici, razume Bo‘jo besedo (10). Mojzes ni
odobraval daritve ‘ivali - Omalova‘evanje in spo{tovanje ‘ivlje-
nja - Staro in novo ~love{tvo (11-13). Duhovne avtoritete in
dlakocepski verniki, ki ne uresni~ujejo, kar u~ijo - Popu{~anje
prerokov ljudstvu (14-18)
1. Jezus je nato dejal Judom, ki so verovali Vanj: “ê

se boste dr‘ali Moje besede, potem ste Moji resni~ni
u~enci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvo-
bodila.” (Pog. 51, 1)

“... dr‘ati se Moje besede”, to pomeni: izpolniti jo z
‘ivljenjem, uresni~iti jo. Edino z uresni~evanjem Bo‘je
besede najde ~lovek k ve~ni resnici, ki ga osvobodi in
naredi neodvisnega od ljudi in stvari.
2.Judje so Mu odgovorili: “Mi smo Abrahamovo se-

me in nikoli nismo bili nikogar{nji hlapci. Zakaj nam po-
497
tem pravi{: Postali boste svobodni?” Jezus jim je odgovo-
ril: “Resni~no, resni~no, povem vam: Kdor gre{i, je su‘enj
greha. Su‘enj ne ostane ve~no v hi{i, toda sin in h~i osta-
neta ve~no. (Pog. 51,2)

“Kdor gre{i, je hlapec greha” pomeni: Kdor gre{i, je
vezan na meso in slu‘i mesu - ne Bogu. Kdor slu‘i me-
su, bo ‘ivel v su‘enjstvu, ker postane odvisen od mesa,
od ljudi, ki prav tako gradijo na mesu, ker tudi sami ‘i-
vijo v grehu.
Spoznajte: “Su‘enj greha” je ~love{ki jaz, ki te‘i za
priznanjem in po potrjevanju in se zaradi tega spet uk-
loni drugim gre{nikom. Kdor ‘ivi v grehu, ta ‘ivi v tem
svetu in z njim in tudi verjame v ta svet. Ta svet je po-
tem tudi njegova domovina. Zato ne more priti v hi{o
ve~nega O~eta, v ve~no domovino. Su‘enj greha ne
more biti v O~etovi hi{i. Samo sin in h~i, ki izpolnjujeta
O~etovo voljo, ostaneta v Bogu, v O~etu, ki je ve~na
domovina.
3. ê vas torej Sin osvobodi, boste resni~no svobodni.

Seveda vem, da ste po mesu Abrahamovo seme; toda po-
sku{ate Me ubiti, ker se Moja beseda ni ukoreninila v vas.
4. Govorim, kar sem videl pri Svojem O~etu; in vi de-
late, kar ste videli pri svojem o~etu.” Judje so Mu odgovo-
rili in rekli: “Abraham je na{ o~e.” Jezus jim je odvrnil:
498
“ê bi bili Abrahamovi otroci, potem bi delali Abraha-
mova dela.
5. Zdaj pa posku{ate ubiti Mene, ~loveka, ki vam je
povedal resnico, ki sem jo sli{al od Boga. Tega Abraham
ni storil. Vi delate dela svojega o~eta.” Pa so Mu rekli:
“Mi nismo otroci pre{u{tva; mi imamo O~eta, namre~
Boga.”
6. Jezus jim je rekel: “ê bi bil Bog va{ O~e, potem bi
Me ljubili, ker Sem iz Boga in od Boga prihajam. Nisem
pri{el sam od Sebe, temve~ Me je poslal Vsesveti. Zakaj
vendar ne morete razumeti Moje govorice? Ker ne morete
prenesti Moje besede. (Pog. 51, 3-6)

Sin, ki je Jaz Sem, je pri{el od O~eta, da osvobodi
vse du{e in ljudi. Zato je samo enemu dana oblast in
mo~, da popelje du{e in ljudi k Notranji svetlobi, k Bo-
gu, na{emu ve~nemu O~etu - tistemu, ki je bil za to od-
poslan. To je Kristus Boga, ki je Jaz Sem.
Moj O~e mi je naro~il, da popeljem vse du{e in ljudi
domov v njihovo notranjost, kjer prebiva O~etov Duh.
Jaz Sem odre{enje vsake du{e in pot k ve~nemu O~etu.
Nih~e ne pride k O~etu, velikemu Enemu, Edinemu,
razen po Meni, Kristusu, ki Sem Odre{enik vseh du{ in
ljudi in pot v ve~no O~etovo hi{o.
Judje so rekli, da so Abrahamovo seme - in vendar
niso delali dobrih Abrahamovih del. Samo po mesu so
499
bili in so od Abrahama, ne pa po zakonu, za katerega
izpolnjevanje si je prizadeval tudi Abraham.
Novi ljudje v generacijah Kraljestva miru Jezusa Kri-
stusa izvirajo prete‘no iz Davidovega rodu. Po veri ni-
so niti ‘idje niti muslimani niti hindujci niti budisti niti
katoli~ani niti evangelisti niti pravoslavci. Ne pripadajo
niti eni od mnogih veroizpovedi. Oni so resni~ni krist-
jani, ker izpolnjujejo Bo‘ji zakon, ki sem jim ga prine-
sel in ga ‘ivel za zgled kot Jezus iz Nazareta - in ga kot
Kristus Boga ponovno razodevam v vseh podrobnostih
in fasetah Notranjega ‘ivljenja po ‘arku bo‘anske mo-
drosti. Hodijo za Menoj, edinim pastirjem, Kristusom.
Tisti, katerega besede niso napolnjene z zakonom
‘ivljenja, govori le iz svojega ~love{kega jaza - tudi ~e
uporablja besede resnice. Kar ni napolnjeno z ‘ivlje-
njem, Bogom, tudi ni pre‘eto z Bogom, ‘ivljenjem. To
velja tudi za besede resnice, ki prihajajo iz ust tistega,
ki jih ne ‘ivi. Nimajo mo~i. Kdor ne ‘ivi v ve~nem za-
konu, ta govori iz svojega ~loveka in tudi pri~a kot ~lo-
vek - morda o svojih zemeljskih star{ih, ki so prav tako
‘iveli in mislili po ~love{kih besedah.
Besede “ê bi bil Bog va{ O~e, potem bi Me ljubili”
pomenijo: Kdor ljubi Boga, svojega ve~nega O~eta, lju-
bi tudi bli‘njega in vse ‘ivljenje, kajti vse ‘ivljenje - naj
so to ljudje, ‘ivali, rastline, kamenje ali minerali - je iz
Boga. Kdor ne ljubi svojega bli‘njega nesebi~no, tudi
Boga ne ljubi.
Spoznajte: Jezik zakona lahko razume samo tisti, ki
‘ivi zakon ‘ivljenja in ljubezni.
500
Tisti, ki govorijo jezik sveta in sebe ljubijo bolj kot
Boga, komaj prenesejo zakon ljubezni. Ljubezen razu-
mejo ustrezno svojemu jazu in ljubijo ustrezno svojemu
jazu, ki daje le zato, da bi kaj prejel. Kdor ni z Bogom,
je proti Bogu - in zato tudi ne more razumeti govorice
zakona, absolutne ljubezni.
7. Svojega o~eta ste, hudi~a, in spolnjevati ho~ete nje-

gove zahteve. Morilec je bil ‘e od za~etka in ni bil v resni-
ci, zakaj v njem ni resnice.
8. Kadar la‘e, govori o svojih stvareh, kajti la‘nivec je
in o~e la‘i. In ker Jaz govorim resnico, Mi ne verjamete.
(Pog. 51, 7-8)
Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam,

Besede “Svojega o~eta ste, hudi~a, in spolnjevati ho-
~ete njegove zahteve” pomenijo naslednje:
Z besedo “o~e” je tu mi{ljen spo~etnik zla, satan, ki
je gledal in gleda na to, da zapeljuje ljudi. Kar sta du{a
in ~lovek privzela - tudi {e po Mojem “dopolnjeno je”,
je satansko, satanova setev in zarod. V naj{ir{em po-
menu je iz tega nastal zakon setve in ‘etve, satanski za-
kon. Vsak ~lovek, ki si je privzel satansko, zlo, podle‘e
svojemu lastnemu zakonu: Kar seje{, to ‘anje{.
Za~etnik zla se je vedel - in demoni se vedejo - mo{-
ko, ~eprav je bil tvorec zla ‘enskega na~ela in v duhu
501
ve~no je: Bitje iz bo‘anskega toka. Po ve~ni ljubezni in
z “dopolnjeno je” se bo tudi to bitje vrnilo v pratok kot
duhovno bitje iz Boga.
Besede “Morilec je bil ‘e od za~etka in ni bil v resni-
ci, zakaj v njem ni resnice” pomenijo naslednje: Od sa-
mega za~etka padca je satan hotel, da se mu Bo‘ansko
ukloni. Ker zla, kr{itve proti zakonu ‘ivljenja, v zakonu
resnice ni, zlo dolgoro~no nima mo~i. Ker v resnici ni
prostora za zlo, sem pri{el Jaz, Odre{enik, in prinesel
odre{enje vsem du{am in ljudem, tako da spet najdejo
k resnici in v resnico. Vsi so namre~ iz{li iz resnice, in
vse, kar pripada dogajanju padca, se bo spremenilo po
Bo‘jem zakonu in se spet vrnilo k resnici.
La‘ ne izvira iz resnice. Kdor la‘e, la‘e iz sebe, iz

svojega greha - ker v sebi nosi la‘, greh. Spo~etnik gre-
ha je la‘.
Kdor la‘e, ne la‘e samo svojemu bli‘njemu, ampak
tudi samemu sebi. La‘ prihaja od la‘nivca in se spet
vra~a k la‘nivcu. Ne zadene samo nalaganega, temve~
tudi la‘nivca.
Tvorec la‘i je satan, in tako tudi zapeljanih ~utov.
Ljudje, ki so zapadli la‘i, grehu, so “~utno zapeljani”,
ker so se dali zapeljati satanu. Zlo v ~loveku se zato
imenuje “satan ~utov”.
Zato naj se vsak varuje la‘i! Kajti njenih hudi~evih
potomcev je kar veliko. [irijo se kot korenine drevesa.
Taka du{a se bo, dokler je {e mo‘no, vra~ala v meso,
dokler ne doume vsake korenine, tudi glavno koreni-
502
no: dokler ne ob‘aluje, prosi za odpu{~anje, odpusti in
napa~no storjeno popravi. Tedaj se spreminja korako-
ma ~love{ko v bo‘ansko in du{a se vrne k Bogu.
9. Tako kot je Mojzes v pu{~avi povzdignil ka~o, tako

se mora povzdigniti Sina ~lovekovega, da se nih~e, ki ver-
no gleda Nanj, ne bi zgubil, ampak da ima ve~no ‘ivlje-
nje.
(Pog. 51, 9)

Sin ~lovekov je povzdignjen. Moje kri‘anje, ko sem
bil Jezus, in Moj ponovni prihod, ko sem Kristus, po-
menita: Po Meni bodo vsi povi{ani, kajti nobena ovca
se ne izgubi. Po odre{enju bodo vse du{e spet povzdig-
njene, torej bodo postale bo‘anske. Po pobolj{anju in
o~i{~enju svojih grehov, se bodo spet vrnile kot neoma-
de‘evana bitja svetlobe v de‘elo svetlobe, ve~ne ljubez-
ni.
10. Kdo izmed vas Me lahko obsodi zaradi greha? Ko

vam pa povem resnico, zakaj Mi ne verjamete? Kdor je
od Boga, sli{i Bo‘je besede. Vi teh ne sli{ite, ker niste od
Boga.”
(Pog. 51, 10)
503
Samo tisti ~lovek ne verjame v resnico, ki ne ‘ivi in
ne misli po resnici.
Kdor ‘ivi v grehu, ne pozna resnice in obsoja tiste, ki
govorijo iz resnice. Kdor resnice ne pozna, ta tudi ne
razume njenih besed. Zavrgel jih bo kot neresni~ne,
ker ni v resnici, zato vse, kar ne ustreza njegovi pred-
stavi o resnici, ozna~i za neresni~no.
Toda kdor stremi k ve~ni resnici, tisti razume Bo‘jo
besedo, ker pozna Bo‘ji glas, resnico. Kdor je ne poz-
na, je ne sli{i. Njegove besede tudi niso od Boga, tem-
ve~ prihajajo od njegovega ~love{kega jaza, ki govori le
o sebi.
V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v Bo‘jem kraljes-
tvu na Zemlji, prebivalci Bo‘jega kraljestva ne bodo
svojega O~eta in svojega nebe{kega brata, Kristusa, sa-
mo sli{ali, ampak bodo sami Bo‘ja beseda, zakon lju-
bezni.
11. Judje so mu tedaj odgovorili, reko~: “Ali nimamo

prav, ko pravimo, da si Samarijan in da ima{ hudi~a?”
Jezus je odgovoril: “Nimam hudi~a, ampak ~astim Vses-
vetega, vi pa Me sramotite. Ne i{~em Svoje lastne ~asti,
temve~ Bo‘jo ~ast. Toda tu je Nekdo, ki sodi.”
12. In nekateri stare{ine in pismouki templja so pri{li
k Njemu in rekli: “Zakaj Tvoji u~enci u~ijo ljudi, da je je-
504
sti ‘ivalsko meso v nasprotju z zakonom, ko pa vendar
darujejo ‘rtev po Mojzesovi zapovedi?
13. Kajti zapisano je: Bog je rekel Noetu: ê so padle
v va{e roke, naj prideta bojazen in strah pred vami na
vsako ‘ival polja in na vsakega pti~a v zraku in na vsako
ribo v vodi.”
(Pog. 51, 11-13)

Mojzes ni niti zapovedal niti odobraval ‘rtvovanja ‘i-
vali. Vendar ni posegal v satansko voljo tistih, ki so ho-
teli jesti meso. Pou~il jih je in dal napotke, da je tako
u‘ivanje mesa kot tudi ‘rtvovanje ‘ivali greh. Ker pa so
trdovratni Izraelci vztrajali pri tem, je Mojzes moral
mol~ati, ker so tudi Izraelci bili Bo‘ji otroci in so imeli
svobodno voljo. Vse so videli samo iz svojega greha in
so zato Mojzesov molk imeli za odobravanje.
Popravljam:
Besede so simboli, katerih smisel se tekom generacij
menjava. Kar ljudje neke generacije polo‘ijo vanjo, to
za njih pomenijo.
Tako imajo mnoge besede v knjigi, ki jo pojasnju-
jem, popravljam in poglabljam, za vas danes, ki ‘ivite v
~asu preloma iz starega ~asa v Novi ~as >@, spet
druga~en pomen kot v preteklih obdobjih. “Bog je re-
kel Noetu: ê so padle v va{e roke, naj pride ta boja-
zen in strah pred vami na vsako ‘ival polja in na vsake-
505
ga pti~a v zraku in na vsako ribo v vodi” - ta izjava ima
npr. ta pomen: Bojazen in strah se polotita vsake ‘ivali
polja, vsakega pti~a v zraku in vsake ribe v vodi, ki pa-
de v va{e roke. S tem so mi{ljene roke tistih ljudi, ki
omalova‘ujejo ‘ivljenje in ubijajo.
Spoznajte: Vsaka ‘ival ob~uti in ~uti, kaj ~lovek z njo
namerava.
V prelomnem ~asu, v katerem pojasnjujem, poprav-

ljam in poglabljam vsebino te knjige Jezusov evangelij
>@, je brutalnost do ‘ivalskega in rastlinskega sveta
dosegla nepredstavljivo razse‘nost. @ivali in rastline tr-
pijo zaradi ~love{ke samovolje. Mnogi ljudje ne spo{tu-
jejo ve~ lastnega ‘ivljenja, ne samo to, do celotnega
stvarstva so nespo{tljivi. Zaradi napa~nega obna{anja,
je npr. pri{lo do motenj v magnetnih tokovih, zakar se
mnoge ‘ivali te‘je orientirajo, posebno ptice selivke, ki
letijo v toplej{e de‘ele. Zaradi onesna‘evanja rek, jezer
in morij kakor tudi zemljine atmosfere izumira veliko
‘ivalskih in rastlinskih vrst - v vodi, v zraku in na zem-
lji.
Ker velik del ~love{tva {e naprej ‘ivi v grehu, umira
stari svet - in z njim umira v hudih bole~inah veliko lju-
di, ki so imeli ~asovnost za edino realnost in so neod-
govorno ravnali z vsem ‘ivljenjem.
Toda Jaz, Kristus, prenavljam vse. Novi svet je Moj
svet, Kristusov, ki je Jaz Sem. V novem svetu bodo ‘i-
veli ljudje, ki so obnovljeni od znotraj, torej o~i{~eni, in
ki zakonito naseljujejo in obdelujejo kraljestvo Zemlje.
506
Kdor bo v Novem ~asu bral Moje besede, bo po njih
zvedel za sence in za svetle strani starega sveta ter o
prelomu v Novi ~as. ^loveku Novega ~asa naj bo stari,
gre{ni svet v svarilo.
Kdor bo tedaj pozorno bral to knjigo s pojasnili, po-
pravki in poglobitvami, bo dobil vpogled v zakon setve
in ‘etve, ki je neko~ veljal na Zemlji. Novi ~lovek naj bi
se tega vedno znova zavedel, kajti v finosnovnih sveto-
vih, v katerih {e ‘ivijo obremenjene du{e, ‘etev - delo-
vanje vzrokov - {e traja. Kajti kar je ~lovek sejal, a ni
pravo~asno o~istil ali pa {e ni poravnal, to bo potem
kot du{a ‘el. Zato je dobro in pomembno, da ljudje
Novega ~asa poznajo potek v krajih o~i{~evanja, kajti
ko du{e novih ljudi po telesni smrti potujejo skozi tan-
~ice zavesti, sre~ajo tam tiste du{e, ki morajo {e porav-
nati svojo setev.
14. In Jezus jim je dejal: “Vi hinavci, Izaija je ‘e govo-

ril o vas in o va{ih prednikih: To ljudstvo Mi je blizu s
svojimi usti in Me ~asti z ustnicami, toda njihovo srce je
dale~ od Mene, kajti zaman Me ~astijo in v Mojem ime-
nu u~ijo kot Bo‘je nauke, zahteve ljudi, da bi zadovoljili
lasten pohlep.
15. In prav tako pri~a Jeremija, ko pravi o krvnih da-
ritvah: Jaz, va{ Bog, tega nisem zapovedal v dneh, ko ste
pri{li iz Egipta, temve~ sem vam zapovedal le po{tenost,
da se dr‘ite starih obi~ajev, negujete pravi~nost in poni‘-
no hodite pred svojim Bogom.
507
16. Vi, ki sem vam dal od samega za~etka vse vrste se-
men in sade‘e dreves ter jedrca za hrano in za zdravljenje
~loveka in ‘ivali, pa Me niste poslu{ali.” In odvrnili so:
“Govori{ proti zakonu.”
17. In ponovno je govoril o Mojzesu: “Resni~no, ne
govorim proti zakonu, temve~ proti tistim, ki so skazili za-
kon, ki ga je on dovolil zaradi va{e trdosr~nosti.
18. Toda glej! Ve~ji od Mojzesa je tu!” In razjezili so
se in pograbili kamenje, da bi ga metali Vanj. Toda Jezus
je od{el iz njihove srede in bil skrit pred njihovim nasi-
ljem.
(Pog. 51, 14-18)

@e pred pribli‘no dva tiso~ leti sem kot Jezus iz Na-
zareta govoril farizejem in pismoukom, ki so se obe{ali
le na ~rke in so svoje srce imeli v svetu, in jih imenoval
hinavce. Tudi prerok Izaija, ki je napovedal Moj pri-
hod, je govoril podobne besede kot Jaz kot Jezus iz
Nazareta.
Zdaj, v prelomnem ~asu, govorim Jaz, Kristus, Svo-
jim po Svojem instrumentu in moram za dana{nje fari-
zeje in pismouke >@ spet uporabljati podobne be-
sede. [e danes u~ijo mnogi farizeji in pismouki,
teologi, poznavalci Svetega pisma in svetni pridigarji
po ~rkah Svetega pisma - in spet govorijo samo njihova
usta in spet Me ~astijo samo z ustnicami in s pobo‘nja-
508
karskimi ali intelektualnimi molitvami. Njihovo srce je
prav tako dale~ od Boga kot v ~asu Mojega zemeljske-
ga bivanja in prej, ko so veliki preroki ljudem prinesli
Bo‘jo besedo.
Mnogi dostojanstveniki u~ijo danes {e v imenu Naj-
vi{jega in v Mojem imenu, toda njihove besede niso
poduhovljene z ve~no mo~jo, ker sami niso pre‘eti z
Duhom resnice.
Voditelji uradnih cerkva, ki u~ijo v Mojem imenu, so
zgradili hi{e dogem, v katerih se skrivajo, da jim ne bi
bilo treba pogledati resnici v o~i. V te hi{e dogem vabi-
jo svoje vernike, jim v Mojem imenu nalagajo te dog-
mati~ne nauke in jih z gro‘njo o ve~nem prekletstvu
obvezujejo, da jih upo{tevajo.
Ta zgradba, kjer vladajo dogme, je zdaj majava in se
bo zru{ila; podobna je hi{i iz kart, in jo podpirajo le zu-
nanje mo~i in zunanje bogastvo - ne pa Jaz, Kristus, ki
sem kraljestvo notranjosti.
V mnogih strukturah oblasti se je skozi tiso~letja zlo-
rabljalo ime Ve~nega za ~love{ke spletke. Od Mojega
“dopolnjeno je” se zlorablja tudi Moje ime Kristus, ta-
ko da vklju~ujejo v dogme Moj nauk, s katerim kli~em
k hoji za Menoj.
Tako se lahko re~e: Da bi zapeljal ljudi, satan ~utov
zlorablja ime Svetega Enega, Ve~nega, in ime Njegove-
ga Sina. Vendar vsi navidezni cvetovi ~love{kih spletk
venejo, ker prina{am ljudem Notranje ‘ivljenje; to so
koraki Notranje poti, na kateri ni niti dogem niti ~lo-
ve{kih zakonov, temve~ zakon sam, ki sem ga ‘e u~il in
509
‘ivel kot Jezus iz Nazareta: univerzalni, ve~ni zakon,
Bog.
Ker ima vsak ~lovek svobodno voljo, so morali tudi
pred Mojim zemeljskim bivanjem veliki preroki biti za-
dr‘ani, ~e je ljudstvo hotelo druga~e, kot je bila Bo‘ja
volja, ki so jo oznanjali. Pred Mojim zemeljskim biva-
njem je bilo mnogobo{tvo med ljudmi {e zelo ‘ivo in
tako tudi krvna daritev. Zato so prenekateri preroki
morali popustiti - prvi~, da ne kr{ijo svobodne volje lju-
di, drugi~, da jih preko samospoznanja pripeljejo k re-
snici. To pogosto pomeni bole~ino in trpljenje, preden
se ljudje podajo na pot k Tistemu, ki je od ve~nosti do
ve~nosti.
Vsako popu{~anje pa vsebuje karen~no dobo. V njej
prejme ~lovek Bo‘jo mo~, da lahko v kratkem ~asu
premaga to, kar je {e ~love{ko. ê je pa ne izrabi in
gre{i naprej, tedaj bo po preteku ~akalne dobe moral
vse, kar je protizakonitega sejal in ni poravnal, prenesti
in pretrpeti.
Kdor se vede proti Bogu, proti zakonu ‘ivljenja, ta
mora prena{ati, kar je sejal.
Kar kmet poseje na svojo njivo, to ‘anje, in kar ~lo-
vek vnese v njivo svoje du{e, to bo tudi ‘el.
Z izjavo “Dr‘ati se starih obi~ajev” je mi{ljeno na-
slednje:
^lovek naj upo{teva ~as, predviden za molitev, in naj
si prizadeva, da so njegove molitve plodne, tako da
uresni~uje, za kar je molil. Potem bo tudi vedno bolje
razumel in izpolnjeval Deset zapovedi, izvle~ke iz ve~-
510
nega zakona, in tako zorel v vseobsegajo~i, univerzalni
zakon, Boga.
511
52. POGLAVJE
Jezus pojasni Svoje predhodno bivanje

Verovati pomeni razumeti
Telesna in duhovna smrt (1).

Samo kdor izpolnjuje zapovedi, prepozna in izkusi Boga v
sebi (2-3). Bo‘j e kralj estvo je sedemdimenzionalno -
Neskon~ni kristal: Vse je v vsem (9-11). Le z uresni~evanjem do
razumevanja resnice (12)
1. In drugi~ je Jezus rekel: “Resni~no, resni~no, povem

vam: Tisti, ki bo izpolnjeval Moje besede, ne bo nikoli vi-
del smrti.” Judje pa so Mu odvrnili: “Zdaj smo spoznali,
da ima{ hudi~a. (Pog. 52, 1)

Kot Jezus iz Nazareta sem govoril o ‘ivi besedi, ki jo
o‘ivlja Bo‘ji Duh. Kdor ‘ivi ‘ivo besedo, ‘ivljenje iz
Boga, ta nikoli ne bo videl smrti, ker gleda ve~no ‘ivlje-
nje in odlo‘i samo fizi~ni ovoj, ki pripada zemlji in se
spet vrne k zemlji.
Spoznajte: Zemeljsko telo pripada zemlji, ker je ze-
meljsko. Duhovno telo pa pripada Bogu, ker je od Bo-
ga. Kdor gleda samo na minljivo telo, ta ne razume
Mojih besed, ker je zanj samo zemeljsko ‘ivljenje ‘iv-
ljenje.
512
Resni~no ‘ivljenje pa je Bog, in duhovno telo je iz
Boga, ve~nega toka; v Njem se giblje in nikoli ne umre.
Toda du{a lahko dolgo prebiva v temi, ~e je ~lovek
samo mra~no mislil, govoril in delal. To je potem du-
hovna smrt, ker obremenjena du{a gleda le na minlji-
vo, misle~, da je to resni~no ‘ivljenje.
Vsi tisti pa, ki posve~ajo svoje ‘ivljenje Bogu, tako
da plemenito mislijo, ~isto govorijo in zakonito deluje-
jo, nosijo v sebi svetlobo in bodo po telesni smrti stopili
v svetlobo, torej ne bodo ostali v temi, v duhovni smrti.
Kdor se torej ravna po Bo‘jem zakonu, besedi iz Bo-
ga, ta ne bo okusil duhovne smrti, ker ‘e v zemeljski
obleki ‘ivi v Bogu.
Fizi~no telo je samo ovoj duhovnega telesa, toda ne
more ‘iveti brez duhovnega telesa, du{e, kjer je izvor
‘ivljenja, dotekanje ‘ivljenja, Bog.
Duhovni ~lovek, ki se usmerja samo na Boga, tako
da se ravna po Njegovi besedi in izpolnjuje zakon ‘iv-
ljenja, bo odlo‘il svoj ovoj, fizi~no telo, ko pride zanj
~as, da spet postane zemlja.
Samo hudi~ ~rní svojega bli‘njega. Kdor je {e sam
ujet v satansko, ta to podtika tudi bli‘njemu.
Kdor je v svetlobi resnice, ta gleda ves ~as dobro jedro
v svojem bli‘njem, resnico, in pomagal mu bo in slu‘il ne-
sebi~no. Temnega sicer ne bo spregledal, to bo opazoval
iz lu~i resnice, in ~e je primerno, tudi nagovoril.
2. Abraham je umrl in prerok tudi, Ti pa pravi{: Kdor

spolnjuje Moje besede, ne bo nikoli izkusil smrti. Ali si Ti
513
ve~ji kakor na{ o~e Abraham, ki je umrl? In tudi preroki
so umrli. Za koga se potem ima{?”
3. Jezus je odgovoril: “ê sam Sebe ~astim, potem
Moja ~ast ne velja ni~. Moj O~e je Ta, ki Me ~asti, o ka-
terem govorite, da je va{ Bog. Ampak vi ga ne poznate,
Jaz pa Ga poznam. ê bi bil rekel, da Ga ne poznam, te-
daj bi bil la‘nivec, podoben vam. Toda Jaz poznam Vses-
vetega, in Ve~ni pozna Mene.
(Pog. 52, 2-3)

Kdor o Bogu samo govori in ne izpolnjuje Bo‘jih za-
povedi, ta Boga ne pozna, kajti Bog je univerzalni, ve~-
ni, vsevpovsod pri~ujo~i zakon ljubezni. Ta tudi drugje
ne bo izkusil Boga, zakona. Zakon ljubezni in ‘ivljenja
je v vsaki du{i in v vsakem ~loveku. ^lovek lahko zato
izkusi Bo‘je zakone samo v samem sebi in se pribli‘a
Bogu v sebi edino z izpolnjevanjem Njegovih zapovedi.
Vsak ~lovek lahko Boga v sebi izkusi in Ga do‘ivi, ~e
po zakonu ‘ivljenja - torej: nesebi~no - ob~uti, misli,
govori in dela.
V vsem, kar pride nesebi~no iz ~loveka, deluje Bog.
Kdor je nesebi~en, izkusi Boga in se bo tudi zavedal
svojega Bo‘jega sinovstva in Bo‘jega h~erinstva.
Besedo ~astiti razumite tukaj v smislu besede spo{to-
vati. âst pripada edino Bogu. Tudi beseda “~astiti” je
imela v prej{njih ~asih druga~en pomen kot danes
514
>@. Zato se potrudite v vsaki izjavi dojeti njen smi-
sel, da boste na{li k pravzroku ‘ivljenja, k ve~nemu za-
konu, ki je zakoreninjen globoko v vsaki izjavi. Vendar
pa to uspe samo ~loveku, ki se vsak dan trudi izpolnje-
vati Bo‘je zakone. Kdor dojame Bo‘jo besedo samo po
~rkah, ta bo danes mislil in govoril prav tako kot takrat
pismouki in njihovi privr‘enci.
4. Abraham, va{ o~e, se je veselil videti Moj dan. In

videl ga je in bil sre~en.” Tedaj so Mu Judje rekli: “Ti {e
petin{tirideset let nima{ in si videl Abrahama?”
5. Jezus jim je dejal: “Resni~no, resni~no, povem vam:
Preden je bil Abraham, SEM JAZ.”
6. In rekel jim je: “Vsesveti vam je poslal mnogo pre-
rokov, toda vi ste se dvignili proti njim, ker so se uprli va-
{im po‘elenjem, in nekatere ste osramotili in druge ubili.”
7. Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli Vanj; toda
Jezus je postal neopazen in je sredi njih od{el iz templja,
in se oddaljil, ne da bi Ga videli.
8. Ko so Njegovi u~enci spet bili z Njim na samotnem
kraju, Ga je nekdo vpra{al o Bo‘jem kraljestvu, Jezus pa
jim je govoril:
9. “Tako kot je zgoraj, tako je spodaj. Tako kot je
znotraj, tako je zunaj. Kakor je na desni, tako je tudi na
levi. Kakor je spredaj, tako je zadaj. Kakor je v velikem,
tako je v malem. Kakor je z mo{kim, tako je z ‘ensko. Ko
boste to spoznali, tedaj boste videli Bo‘je kraljestvo.
515
10. Kajti v Meni ni niti mo{ko niti ‘ensko, toda oboje
je eno popolno v vesolju. @enske ni brez mo{kega, pa tudi
mo{kega ni brez ‘enske.
11. Modrosti ni brez ljubezni, ljubezni pa ni brez mo-
drosti. Glave ni brez srca, pa tudi srca ni brez glave, v Kri-
stusu, ki vse pomiri. Kajti Bog je ustvaril vse stvari po {te-
vilu ter te‘i in meri, ujemajo~e se med seboj.
(Pog. 52, 4-11)

Bog je vseenovitost. Ve~nost je neskon~en kristal, ki
sveti v ne{tetih fasetah. Besede “Tako kot je zgoraj, ta-
ko je spodaj. Tako kot je znotraj, tako je zunaj. Kakor
je na desni, tako je tudi na levi. Kakor je spredaj, tako
je zadaj. Kakor v velikem, tako je v malem” so bile da-
ne ljudem za bolj{e razumevanje. Kdor pa je stopil v
kraljestvo notranjosti, ta ve in v sebi izkusi: Du{i, pre-
‘eti z Bo‘jo svetlobo, tri dimenzije ne pomenijo ni~.
Spoznajte: Bo‘je kraljestvo je sedemdimenzionalno.
Tridimenzionalne oblike obstajajo samo v materiji; v
njej obstaja zgoraj in spodaj, znotraj in zunaj, desno in
levo, spredaj in zadaj, veliko in malo. V Bogu je ‘ivlje-
nje mogo~en kristal, ki se leske~e v ne{tetih fasetah. Si-
je in v njegovem siju je vse razkrito, ne pozna omejitve.
Sije neomejeno, kajti ve~nost je neomejena.
O ~lovek, v tebi je vse - najmanj{e in najve~je. V tebi
se izpolni vsak Bo‘ji impulz, vsak bo‘anski praob~utek
516
in vsaka bo‘anska misel. Kar je spredaj, zadaj, zgoraj,
spodaj, desno in levo, to je v tebi. Tako je v tebi razkri-
to vse, kar je.
Kar je, je ve~no - in ostane ve~no razkrito v duhov-
nem bitju in v vsem stvarstvu. Besede so pojmi. Lju-
dem je tako treba tudi o notranjem ‘ivljenju govoriti z
besedami.
Neskon~nost, ki jo seva Bog, ~isto bitje, se oblikuje
in izoblikuje v celem univerzumu.
In ~e se glasi: “Veliko” in “malo” potem so mi{lje-
ni evolucijski koraki duhovnih oblik v ~isti biti: Svet-
lobna iskra se formira in se izoblikuje in po~asi po-
stane vsemo~, aktivno sevanje; iz nje izhaja duhovno
telo, ki je eno s prasevanjem, sevanjem ve~nosti.
Kdor posveti svoje ‘ivljenje Bogu in o~isti svojo du-
{o, ta se spet zaveda vsega, ker spet ‘ivi v zavestnosti, v
Bogu.
Bog je o~etovsko-materinsko na~elo za vsa duhovna
bitja in v vseh duhovnih bitjih. Ve~ni O~e, ki je tudi
Mati, je daroval in daruje vsem Svojim otrokom celot-
no sevanje, esenco neskon~nosti kot dedi{~ino.
V besedi “daruje” so nakazane vse nadaljnje evolu-
cijske mo~i, v katerih se spet porajajo duhovna bitja po
o~etovsko-materinskem na~elu v duhovnih bitjih. Vsa
bitja prejmejo od Ve~nega celotno neskon~nost kot de-
di{~ino.
Spoznajte: Duhovno telo je komprimiran ve~ni za-
kon, Bog. Sestoji se iz esence vesolja, ki vsebuje vse fa-
sete neskon~nosti.
517
V zakonu, Bogu, ni niti mo{kega niti ‘enskega spola.
Bog je ustvaril pozitivno, dajajo~e na~elo iz Svojega
o~etovskega sevanja - in negativno na~elo, sprejemajo-
~e, iz Svojega materinskega sevanja. Duhovna bitja so
vsakokrat pozitivna ali negativna na~ela. V vesoljnem
sevanju, tako tudi v dualnosti, sta dve na~eli - in vendar
sta v vesolju eno, ker obe ob~utita primerno toku ve~-
nega zakona in v njem ‘ivita.
Oba, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, sta za ve~no
eno. Prejemajo~ega na~ela ni brez dajajo~ega na~ela in
dajajo~ega na~ela ni brez prejemajo~ega. Re~eno z be-
sedami sveta: @ena in mo‘ sta ve~no eno. Delujeta v
enosti; v enosti pride do duhovnih spo~etij, in sicer po
dajajo~em in sprejemajo~em na~elu, o~etovsko-mate-
rinskem na~elu, ki je aktivno v vsakem duhovnem bitju.
Bo‘ji zakoni so vsebovani v velikem, torej v polnoak-

tivnem sevanju, kot v najmanj{em, v prvem evolucij-
skem koraku. Vse je v vsem:
V ‘arku reda so ‘arki volje, modrosti, resnosti, potr-
pe‘ljivosti, ljubezni in usmiljenja. V ‘arku volje so red,
modrost, resnost, potrpe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje.
V ‘arku modrosti so red, volja, resnost, potrpe‘ljivost,
ljubezen in usmiljenje. Prav tako je v ‘arkih resnosti,
potrpe‘ljivosti, ljubezni in usmiljenja vse v vsem.
Vse mo~i so torej vsebovane v vsaki mo~i - vse je to-

rej v vsem - in tvorijo vesoljno sevanje, Boga, mogo~en
univerzalni kristal ve~nosti.
518
Z besedami “Kajti Bog je ustvaril vse stvari po {tevilu
ter te‘i in meri, ujemajo~e se med seboj” je izra‘eno ve-
soljno sevanje: vse v enem. Tako je vse v vsem.
12. V te stvari lahko veruje, kdor doume. ê jih ne ra-

zume, potem niso zanj. Verovati pomeni namre~ razume-
ti, ne verovati pa ne razumeti.” (Pog. 52, 12)

“V te stvari lahko veruje, kdor doume” pomeni: Re-
snico lahko dojame, torej razume, samo tisti, ki stremi
k resnici. Vera sama {e ne prinese razumevanja resni-
ce, ker je zgolj korak k resnici, ne pa {e resnica sama.
Kdor veruje, sprva sprejema besedo resnice. [ele ko
jo bo uresni~il, bo razumel resnico, ker z uresni~eva-
njem resnice najde k resnici, zakonu, Bogu.
Verovati torej pomeni: najprej sprejeti resnico. Ure-
sni~evanje vere pa potem vodi do razumevanja resnice.
519
53. POGLAVJE
Ozdravitev sleporojenega -
Vpra{anje Sadujcev po vstajenju
Ne spra{uj za grehe svojih bli‘njih -

Izkoristite trenutke dneva (1-2). Zunanji zdravnik in Notranji
zdravitelj (3-6). Poro~iti se ali skleniti zakonsko zvezo pred
Bogom (7-11)
1. Nekega drugega dne je Jezus sre~al mo‘a, ki je bil

slep od rojstva. In Njegovi u~enci so Ga vpra{ali, reko~:
“Mojster, kdo je gre{il, on ali njegovi star{i, da se je rodil
slep?”
2. Jezus je odgovoril: “Kaj pomeni, ali je gre{il on ali
njegovi star{i, ~e se na njem razodevajo Bo‘ja dela? Do-
kler je dan, moram opravljati dela Svojega O~eta, ki Me
je poslal; pride pa no~, ko nih~e ne bo mogel delati. Do-
kler Sem na svetu, Sem Lu~ sveta.”
(Pog. 53, 1-2)

Besede “Kaj pomeni, ali je gre{il on ali njegovi star{i,
~e se na njem razodevajo Bo‘ja dela?” pomenijo: Ne
glejte na greh in ne spra{ujte, kdo je gre{il. Nih~e ne
more poravnavati za drugega - razen ~e je pri{el na ta
svet za drugega ~loveka kot mu~eni{ka du{a.
520
ê pa so ljudje vezani z grehom drug na drugega,
potem so vsi udele‘eni v grehu, npr. star{i in otrok. Te-
daj poravnavajo skupaj, kar so tudi skupaj povzro~ili.
Spoznajte: Vsakemu ~loveku je dan vsak dan, da
spozna dele svojih grehov in napak in jih ob‘aluje. Za-
to naj nih~e ne spra{uje, kdo je storil greh in kdaj ali
kje. Zdaj je du{a v zemeljskem bivanju, da o~isti, kar je
~loveku povedano po znamenjih dneva ali po bolezni,
trpljenju, stiski, slepoti ali po mra~nih mislih, besedah
ali dejanjih.
Jaz Sem Lu~ sveta. Kdor svoje ~love{ko spozna, ob-
‘aluje, in to izro~i Meni in pusti v Meni ter tako izko-
risti dneve, ta bo ‘ivel v Meni in bo vstal po Meni, za-
kaj Jaz Sem ve~ni dan.
ê ~lovek ni izkoristil dni, ga doleti no~ du{e, in tr-
pela bosta ~lovek in du{a. Zato koristite trenutke dne-
va, kajti vsak trenutek Sem Jaz, ve~nost. Kdor koristi
trenutke, ta ‘ivi v Meni, in imel bo mir in dosegel bo
zveli~anje.
3. Ko je to izgovoril, je pljunil na tla, pregnetel ilovico

s slino ter s tem pomazal slepcu o~i. In dejal mu je: “Po-
jdi in se umij v ribniku Siloi” (to pomeni: poslan). [el je
torej in se umil in ko se je vrnil, je videl.
4. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil slep, so
se spra{evali: “Ali ni ta tisti, ki je posedal in prosja~il?”
Eni so trdili: “On je,” drugi pa: “Podoben mu je.” On
sam pa je rekel: “Jaz sem tisti.”
521
5. Vpra{evali so ga torej: “Kako so se ti o~i odprle?”
Odgovoril je: “Mo‘ po imenu Jezus je napravil blato, in z
njim je pomazal moje o~i in rekel: Pojdi in se umij v rib-
niku Siloi. [el sem tja, se umil in spregledal.”
6. Pa so ga vpra{ali: “Kje je On?” Rekel je: “Ne vem,
kje je On, ki me je ozdravil.”
(Pog. 53, 3-6)

Obrazlo‘itev o ilovici in slini simbolizira zunanje
zdravljenje.
Spoznajte: Veliko tega, kar so poro~ali in zapisali o
Meni, se ni zgodilo tako, kot je dobesedno napisano.
Tako sta tudi ilovica in slina simbol za to, da zemlja in
vse, kar raste na njej, zeli{~a in sade‘i, in prav tako vo-
da zdravijo in ~istijo, ko vzrok bolezni ne te~e ve~ iz
du{e, ampak samo {e ozna~uje telo.
Ko je du{a predala telesu vzrok kot posledico in
vzroki ne dotekajo ve~, tedaj lahko pride do ozdravitve
od zunaj po zemlji in po vsem, kar iz nje prihaja, tako
tudi po o~i{~ujo~i vodi, ki vsebuje veliko zdravilnih
snovi.
Vpra{anje: “Kje je On?” pove, da mnogi ljudje i{~ejo
pomo~ samo od zunaj in ne dojemajo mo~i notranje
ozdravitve. Ne i{~ite torej pravega zdravitelja za du{o
in telo med ljudmi; ne i{~ite Ga na tem ali onem me-
stu. ê Ga ho~ete najti, pojdite v svojo notranjost. Tam
522
Sem Jaz, Kristus Boga, Odre{enik, Notranji zdravnik
in zdravitelj.
Molite, kesajte se in delajte pokoro, odpustite in
prosite za odpu{~anje in popravite, ~e ste {kodovali
bli‘njemu - potem boste do‘iveli in prejeli enako in po-
dobno kot ljudje, ki so ‘iveli v ~asu Mojega zemeljske-
ga bivanja.
Bo‘ji Sin, Kristus Boga, je vstal, in mo~ Kristusa Bo-
ga se je vrodila v vsako du{o, da bi lahko izkusila in do-
segla enako ali podobno kot ljudje v ~asu, ko sem delo-
val kot Jezus iz Nazareta.
Spoznajte: Jaz sem Kristus, va{ Odre{enik in utiralec
poti k ve~ni biti, k enosti z ve~nim O~etom. Jaz Sem tu-
di va{ Notranji zdravnik in zdravitelj - mo~, ki vas lah-
ko re{i od bolezni, stisk, trpljenja, bole~in in ‘alosti.
7. Tedaj je stopilo k Jezusu nekaj Sadujcev, ki so tajili,

da obstaja vstajenje, in Mu rekli: “Mojster, Mojzes je za-
pisal, da ~e komu umre brat, ki je bil o‘enjen, in ni zapu-
stil otrok, potem naj vzame njegovo ‘eno njegov brat in
obudi seme svojemu bratu.
8. Bilo pa je {est bratov. Prvi se je o‘enil, in umrl brez
otrok. Tudi drugi, ki jo je vzel za ‘eno, je umrl brez otrok.
In tretji in vsi do {estega so jo vzeli, ne da bi zapustili
otroke. Nazadnje je umrla tudi ‘ena.
9. Komu bo pripadala ob vstajenju, kajti {est jo je
imelo za ‘eno?”
523
10. Jezus je odgovoril in jim dejal: “Ali je ‘ena imela
{est mo‘ ali pa mo‘ {est ‘ena, to je isto. Otroci tega sveta
se namre~ mo‘ijo in ‘enijo.
11. Tisti pa, ki bodo vredni, da do‘ivijo vstajenje od
mrtvih, se ne bodo poro~ili in nikoli ne bodo umrli, saj so
kakor angeli in so Bo‘ji otroci, otroci vstajenja.
(Pog. 53, 7-11)

Spoznajte: Otroci tega sveta snubijo, so snubljeni in
se mo‘ijo in ‘enijo. Snubiti, biti snubljen ter se poro~iti
pa pomeni: biti vzet za mo‘a ali ‘eno, v to privoliti in
‘iveti tako, kakor ‘ivi svet: v grehu.
Toda tisti, ki ne upo{tevajo le zemeljskih zakonov
sklenitve zakona, ampak sklenejo zakonsko zvezo pred
Bogom, so stavili na duha in ne na meso. Z Bogom so
sklenili zavezo za svoj zemeljski zakon.
Sklenitev zakonske zveze pomeni povezanost v Bogu
in z Bogom. To je torej zveza z Bogom.
V ve~ni biti so vsi bratje in sestre. Sklenitev zakon-
ske zveze pred Bogom pomeni bratstvo, sestrstvo in
notranjo zvestobo. Tudi ~e na Zemlji spo~nejo otroke,
ostanejo v Gospodovem Duhu bratje in sestre. Ko je
du{a o~i{~ena in je premagala bremena, bo po zemelj-
ski smrti kot duhovno bitje spet pri{la v nebesa in se vr-
nila k svojemu dualu in bo z njim v Bo‘jem Duhu ute-
524
le{ala enost - tako kot je v njima zapisano od ve~nosti
do ve~nosti.
12. Da pa bodo mrtvi vstali, je sam Mojzes izpri~al pri

grmu, ko je klical Boga in mu je Bog rekel: Jaz Sem Bog
Abrahama, Izaka in Jakoba. Bog pa ni Bog mrtvih, am-
pak je Bog ‘ivih. Zakaj vsi ‘ivijo po Njem.”
(Pog. 53, 12)
525
54. POGLAVJE
Zasli{anje sleporojenega -
U~enci - kot Kristusovo duhovno telo
Slepi in tisti, ki vidijo (1-16). V kozmi~ni biti je vse v vsem in

enako pomembno (17-24)
1. Njega, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Bila

pa je sobota, ko je Jezus zgnetel ilovico in mu odprl o~i.
2. Tudi farizeji so ga spra{evali, kako je bil spregledal.
On pa jim je rekel: “Namazal mi je blato na o~i, nato
sem se umil in zdaj vidim.”
3. Nekateri farizeji so rekli: “Ta ~lovek ni od Boga, ker
ne spo{tuje sobote.” Drugi pa so govorili: “Kako lahko
dela gre{ni ~lovek take ~ude‘e?” In med njimi je tako
pri{lo do nesloge.
4. Tedaj so zopet dejali slepemu: “Kaj pravi{ ti o
Njem, ki ti je odprl o~i?” Rekel je: “Prerok je.”
5. Judje pa niso verjeli, da je bil slep in da je spregle-
dal, in poklicali so njegove star{e.
6. In vpra{ali so jih in rekli: “Ali je to va{ sin, o kate-
rem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?” Nje-
govi star{i so jim odgovorili, reko~: “Veva, da je to najin
sin in da se je rodil slep; zakaj pa zdaj vidi, ne veva; in
kdo mu je odprl o~i, tudi ne veva. Dovolj je star, njega
vpra{ajte, naj sam govori o sebi.”
7. Tako so rekli star{i, kajti bali so se Judov, zakaj
Judje so se bili ‘e dogovorili, da bo vsak izob~en iz shod-
526
nice, kdor Ga prizna za Kristusa. Zato so star{i rekli:
“Polnoleten je, njega vpra{ajte.”
8. Poklicali so torej v drugo ~loveka, ki je bil slep, in
mu rekli: “Bodi po{ten pred Bogom. Mi vemo, da je ta
~lovek gre{nik.” On je odgovoril in rekel: “ê je gre{nik
ali ne, ne vem; eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vi-
dim.”
9. Pa so ga spet vpra{ali: “Kaj ti je storil? Kako je od-
prl tvoje o~i?” Odgovoril jim je: “Povedal sem vam ‘e, in
niste poslu{ali. êmu ho~ete znova sli{ati? Ali ho~ete tudi
vi postati Njegovi u~enci?”
10. Pa so ga ozmerjali, reko~: “Ti si Njegov u~enec, mi
pa smo Mojzesovi u~enci. Mi vemo, da je z Mojzesom go-
voril Bog. Od kod pa je ta, ne vemo.”
11. Mo‘ jim je odgovoril in jim rekel: “Glej no, to je
~udno, da vi ne veste, od kod je, ko pa je vendar odprl
moje o~i. Vemo pa, da gre{nikov Bog ne usli{i.
12. ê pa je kdo bogaboje~ in spolnjuje Njegovo voljo,
takega usli{i. Odkar svet stoji, se {e ni sli{alo, da bi bil
kdo sleporojenemu odprl o~i. ê ta ~lovek ne bi bil od
Boga, bi ni~esar ne mogel storiti.”
13. Odgovorili so mu, reko~: “Ves si rojen v grehih, pa
nas bo{ u~il?” In pahnili so ga ven.
14. Jezus je sli{al, da so ga spodili ven; in ko ga je na-
{el, mu je rekel: “Ali veruje{ v Bo‘jega Sina?” Odgovoril
je in Mu rekel: “Gospod, kdo je to, da bi veroval Vanj?”
15. Jezus mu je rekel: “Dvakrat si ga videl, in ta, ki go-
vori s teboj, Ta je.” In rekel je: “Verujem, Gospod.” In ~a-
stil Ga je.
527
16. In Jezus je rekel: “Za sodbo sem pri{el na ta svet,
da spregledajo tisti, ki ne vidijo, in da oslepijo tisti, ki tu
vidijo.” In te besede so sli{ali nekateri farizeji, ki so bili
pri Njem, in Mu rekli: “Smo mar tudi mi slepi?”
(Pog. 54, 1-16)

Dojemite smisel zapisanega - in spoznali boste, da so
duhovno slepi in njihovi vodniki v vseh ~asih reagirali
slepo. Tudi v dana{njem ~asu >@ reagirajo duhovno
slepi in njihovi vodniki tako, kot so reagirali ljudje v ~a-
su Mojega zemeljskega ‘ivljenja: slepo.
Ne poznajo resnice in zato tudi ne morejo uporablja-
ti Bo‘je zakone.
Kdor pa Bo‘je zakone pozna, ker ‘ivi v resnici, vidi
in iz resnice lahko naredi veliko. Kdor pa je duhovno
slep, ker se da zaslepiti od tega sveta in ‘ivi zato v gre-
hu, ta obsoja, zavra~a in dol‘i zla tiste, ki govorijo re-
snico in delujejo po njej.
“Za sodbo sem pri{el na ta svet, da spregledajo tisti,

ki ne vidijo, in da oslepe tisti, ki tu vidijo” pomeni: Pri-
{el sem na svet, da bi razodel Bo‘jo pravi~nost z ure-
sni~evanjem ve~nega zakona. Kdor v svojem zemelj-
skem ‘ivljenju ne izpolnjuje Bo‘je pravi~nosti, ta
pripravlja svojo lastno sodbo in postane svoj lastni sod-
nik - kajti ‘anje, kar je sejal.
528
Kristus ka‘e ljudem pot k Bogu, ker je njihov Odre-
{enik. Voljni, ki se trudijo ‘iveti Bo‘je zakone, bodo
gledali ‘ivljenje, ker se vse dogaja v ~lovekovi du{i. Iz
du{e te~eta svetloba in senca - to, kar so si sami nalo‘i-
li. Kdor razre{i sence z Menoj, Odre{enikom, bo na
njem zveli~anje o~itno. In kdor se pribli‘a vrelcu bo-
‘anskosti, temu ni~ ne ostane zakrito.
Tisti pa, ki mislijo, da vidijo, ker u~ijo evangelij, so
slepci, ker ne ‘ivijo po njem. Ustijo se in govorijo o
Bo‘jem zakonu in o delovanju Mojzesa. V resnici pa
ne poznajo niti Bo‘jega zakona niti Bo‘jih navodil po
Mojzesu: Kdor o Bogu samo govori, ta ni v Bogu in je
zato duhovno slep. Tisti, ki gleda, je izpolnjen z Bo-
gom, ker ‘ivi v Bogu.
17. Jezus je pri{el na kraj, kjer je raslo sedem palm, in

zbral je okoli sebe Svoje u~ence in dal vsakemu {tevilko
in ime, ki ju je poznal samo tisti, ki ju je prejel. In dejal
jim je: “Stojte kot stebri v Bo‘ji hi{i in izpolnjujte zapove-
di ustrezno {tevilkam, ki ste jih prejeli.”
18. In stali so okoli Njega in oblikovali ~etverokotnik
ter {teli {tevilke; toda niso znali. In rekli so: “Gospod, ne
znamo.” In Jezus je dejal: “Najve~ji med vami naj bo
enak najmanj{emu in znamenje prvega naj bo enako
znamenju zadnjega.”
19. In tako so storili in v vseh pogledih je bila enakost,
in vendar je vsak imel drugo {tevilko; in ena stran je bila
kot druga; in zgornja je bila kakor spodnja in notranja je
529
bila kakor zunanja. In Gospod je rekel: “Dovolj je. Tak-
{na je hi{a modrega graditelja. [tirioglata je in popolna.
Prostorov je veliko, hi{a pa je samo ena.
20. Opazujte spet ~love{ko telo, ki je tempelj Duha.
Telo je namre~ eno z glavo in je organizem. In ima mno-
go organov, toda vsi skupaj so eno telo; in Duh obvladuje
vse in vsem vlada. Prav tako je v Bo‘jem kraljestvu.
21. In glava ne pravi prsim: “Ne potrebujem te, pa tudi
desna roka ne pravi levi, da je ne potrebuje, in leva noga
ne pravi tega desni nogi; niti o~i ne pravijo u{esom: ”Ne
potrebujemo vas,” pa tudi usta ne pravijo nosu, ne potre-
bujemo te. Kajti Bog je postavil vsak organ tja, kjer je za
to najbolj primeren.
22. ê bi bila glava celota, kje bi bile prsi? ê bi bilo
~revesje najbolj pomembno, kje bi bile noge. Da, tiste de-
le, ki jih nekateri imajo za manj ~astivredne, je Bog obda-
ril z najvi{jo ~astjo.
23. In tistim delom, ki jih nekateri nimajo za lepe, tem
je dano toliko ve~ miline, da bi skrbeli drug za drugega;
tudi ~e trpi samo eden od njih, trpijo vsi in ~e je ~a{~en
eden od delov, se tega veselijo vsi.
24. Zdaj ste vi Moje telo; in vsak izmed vas je posa-
mezni ud Mene in vsakemu od vas dajem njemu prime-
ren prostor, glavo nad vsemi in srce kot sredi{~e vseh, da
bi nikjer ne bilo praznine, da bi tudi vi prav tako kot va{a
telesa, va{e du{e in va{ Duh ~astili Vseo~eta po Svetem
Duhu, ki deluje v vseh in po vseh.”
(Pog. 54, 17-24)
530
Kot Jezus iz Nazareta, kot utele{eni Kristus Boga
sem se v svojih naukih vedno skliceval na celotni ve~ni
zakon, kajti: Vse je v vsem - najmanj{e v veliki celoti in
velika celota kot esenca v najmanj{em. Ko govori mo-
dri o enem od vidikov ‘ivljenja, tedaj gleda celoto tudi
v vidiku, torej vse zakone ‘ivljenja.
Sedem palm simbolizira sedem osnovnih Bo‘jih mo-
~i od reda do usmiljenja. V eni osnovni mo~i deluje
vseh sedem osnovnih mo~i. To je velika celota, vseza-
kon Bog, v katerem je vse v vsem. Naj bo {tevilo ali ime
- vse je v vsem.
Ponavljam: V najve~jem je najmanj{e, ki ‘ivi in delu-
je v evolucijskem ciklusu, in v prvih evolucijskih kora-
kih je ‘e vsebovano veliko, dozorelo.
Tako kot je pomemben vsak organ in vsak najmanj{i
zidak telesa, tako je tudi v Bo‘jem kraljestvu pomem-
bno najmanj{e, ker vsebuje vse vidike neskon~nosti. V
kozmi~ni biti ni ni~esar, kar ne bi bilo pomembno, ker
je veliko kot vseobsegajo~i zakon v najmanj{em in je
najmanj{e, ki se razvija k velikemu, polnoaktivnemu
Bo‘jemu zakonu, ‘e v tem velikem, vseobsegajo~e ak-
tivnem zakonu.
Kdor nagovori najmanj{e, ki je v evolucijskem proce-
su na poti k velikemu, ta nagovori obenem veliko, pol-
no razviti zakon, Boga. Na ta ~udoviti, absolutno po-
polni na~in je ustvarjena hi{a univerzalnega
531
Gradbenika: neskon~nost. Zaradi tega ne obstaja ne
zgoraj in ne spodaj, ne zadaj in ne spredaj, ne desno in
ne levo, ne rev{~ina in ne bogastvo, in ni~esar ni, kar bi
bilo majhno in nepomembno ali pa veliko, ki bi se nad
manj{im povzdigovalo.
Bog je enakost, svoboda in enost. V ve~ni biti ni niti
gospodarjev niti hlapcev. Vsa bitja svetlobe so bratje in
sestre, otroci enega O~eta, ki je edini gospodar ‘ivlje-
nja, Stvaritelj neba in Zemlje.
532
55. POGLAVJE
Kristus, dobri pastir - Eno z O~etom

Kristus, pravi pastir
in edina pot v O~etovo hi{o - Moje ovce poznajo Moj glas - Ov-
ce vodim v ve~ni zakon - Opozorilo zaradi la‘nega izdajanja in
zlorabe pastirske dol‘nosti (1-16)
1. Nekega dne je {el mimo pastir, ki je gnal svojo ~re-

do v stajo. In Jezus je vzel eno od ov~k v Svoje naro~je in
ji govoril s polno ljubezni ter jo stiskal na Svoje prsi. In
dejal je Svojim u~encem:
2. “Jaz Sem dobri pastir in poznam Svoje ovce in one
poznajo Mene. Kakor O~e izmed vseh pozna Mene, prav
tako poznam Jaz Svoje ovce in dam Svoje ‘ivljenje za ov-
ce. Imam pa {e druge ovce, te niso iz te staje; in tudi te
moram pripeljati in tudi te bodo poslu{ale Moj glas, tako
bo ena ~reda in en pastir.
3. Dam Svoje ‘ivljenje, da ga zopet prejmem. Nih~e
Mi ga ne more vzeti, ampak ga dam sam. Oblast imam,
da dam Svoje telo, in oblast imam, da ga zopet vzamem.
4. Jaz Sem dobri pastir; dobri pastir pase Svoje ovce,
vzame ov~ke v Svoje naro~je in jih stiska na Svoje prsi in
ne‘no vodi tiste, ki so breje. Da, dobri pastir dá Svoje ‘iv-
ljenje za ovce.
5. Najemnik pa, ki ni pastir, zapusti ovce, ki niso nje-
gove, ko vidi, da prihaja volk, in zbe‘i. In volk ovce za-
grabi in razkropi. Najemnik pa zbe‘i, ker je najemnik in
za ovce ni v skrbeh.
533
6. Jaz Sem vrata: Vsi, ki vstopajo skozi Mene, bodo na
varnem in bodo hodili noter in ven in na{li pa{o. Zlobne‘
pa pride samo zato, da bi kradel, klal in uni~eval. Jaz
Sem pri{el, da bi imeli ‘ivljenje in da bi ga imeli v izobi-
lju.
7. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac; pastirju
odpre ~uvaj, ovce pa, ki jih pokli~e po imenu in jih vodi
ven ter jih ima pre{tete, poslu{ajo Njegov glas.
8. In kadar jih izpusti, gre pred njimi in ovce gredo za
Njim, ker poznajo Njegov glas. Za tujcem pa ne bodo {le,
ampak bodo zbe‘ale od njega, ker ne poznajo tujih gla-
sov.”
9. To priliko jim je povedal Jezus, pa niso razumeli,
kaj jim je govoril. Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: “Mo-
je ovce poslu{ajo Moj glas in Jaz jih poznam in one hodi-
jo za Menoj. In dajem jim ve~no ‘ivljenje. In nikoli se ne
bodo izgubile in nih~e Mi jih ne bo iztrgal iz Moje roke.
10. Moj O~e, ki Mi jih je dal, je ve~ji od vsega; in nih-
~e jih ne more iztrgati iz roke Mojega O~eta. Jaz in Moj
O~e sva eno.”
11. In spet so Judje pobrali kamne, da bi Ga kamnali.
Jezus jih je vpra{al. “Mnogo dobrih del sem vam storil od
Svojega O~eta, zaradi katerega teh del Me ho~ete kamna-
ti?”
12. Judje so Mu odgovorili: “Ne kamnamo te zaradi
dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, da se ti, ki si ~lo-
vek, ena~i{ z Bogom.” Jezus jim je odgovoril: “Ali sem re-
kel, da Sem enak Bogu? Ne, ampak da Sem z Bogom
eno. Ali ni zapisano v postavi: Rekel sem: bogovi ste?
534
13. ê je tiste, katerim je bila namenjena Bo‘ja bese-
da, imenoval bogove, in postave vendar ni mogo~e prelo-
miti, zakaj pa potem pravite Temu, ki ga je O~e posvetil
in poslal na svet: ’Bogokletno govori{,’ ker pravim: Bo‘ji
Sin sem in zato eno z Vseo~etom?
14. ê ne delam del Svojega O~eta, Mi ne verjemite;
ko pa jih vr{im, verjemite vsaj delom, ~e no~ete verjeti niti
Meni, da boste spoznali in se prepri~ali, da je Duh velike-
ga O~eta v Meni in Jaz v Svojem O~etu.”
15. Zaradi tega so Ga ponovno posku{ali zgrabiti, a se
je izmaknil njihovim rokam in znova od{el ~ez Jordan v
tisti kraj, kjer je Janez najprej kr{~eval, in ostal tam.
16. In mnogo jih je pri{lo k Njemu in so govorili: “Ja-
nez ni storil nobenih ~ude‘ev; toda vse, kar je Janez rekel
o tem ~loveku, je res. On je prerok, ki naj bi pri{el.” In
mnogo jih je verovalo Vanj.
(Pog. 55, 1-16)

Dobri pastir pozna vse Svoje ovce, kajti del Njega so.
In ovce, ki poznajo pastirjev glas, Mu sledijo.
Glas dobrega pastirja Kristusa je ve~ni zakon ljubez-
ni. Kdor ga izpolnjuje, ta pozna zakon ljubezni in tako
glas zakona, glas pastirja Kristusa.
Kot Jezus iz Nazareta sem dal Svoje zemeljsko ‘iv-
ljenje za vse ljudi. Kot Kristus Boga sem dal Svojo bo-
‘ansko dedi{~ino, da bi bila za vse du{e in ljudi opora
535
in pot v O~etovo hi{o. Ko pa zdaj v vseh du{ah in lju-
deh sveti odre{ilna iskra, svetlobni ‘arek Moje duhov-
ne dedi{~ine, najdejo vsi spet pot do ve~nega O~eta.
Ko je v du{i odre{enje zaklju~eno in se je duhovno bit-
je vrnilo v notranje sveti{~e, potem vrne svetlobni ‘a-
rek, odre{ilno iskro, v prasubstanco, v kateri se spet
zgrajuje Moja duhovna dedi{~ina.
Ovce, ki {e ne poznajo Mojega glasu in {e i{~ejo svo-
je odre{enje na pa{nikih sveta ter so tako podlo‘ne pri-
{epetavanju satanskega, prav tako nosijo v sebi odre{il-
no iskro. Tudi one se bodo vrnile v O~etovo hi{o in
vrnile odre{ilno iskro v prasubstanco - ko se bodo zbu-
dile in spreobrnile s Kristusovo mo~jo, tako da bodo
stopile na pot v Notranje ‘ivljenje in na{le svoje pa{ni-
ke v zakonu ‘ivljenja. Tedaj bodo sli{ale Moj glas, za-
kon, in hodile za Menoj, za zakonom.
Jaz, Kristus Boga, hodim za vsako ovco, kajti vsaka
je del Mene. Noben ~lovek in nobena du{a nista zgub-
ljena za ve~no.
“Oblast imam, da dam Svoje telo, in oblast imam, da
ga zopet vzamem,” pomeni: Ko bo pri{el ~as za ~loveka
Jezusa, bo Kristus odlo‘il Svoje zemeljsko telo in bo
spet v Svojem bo‘anskem telesu. Bo‘ansko telo je
brezmade‘no telo, ki je brez greha. Po smrti Mojega
zemeljskega telesa, sem spet hodil kot Kristus Boga,
kot bo‘ansko, brezmade‘no telo, kajti kot Jezus sem
izpolnjeval voljo Svojega O~eta in sem bil brez greha.
Besede “ki so breje” pomenijo: ki so pre‘ete z ure-
sni~evanjem ve~nega zakona.
536
Najemnik je ~lovek, ki bi si ovce rad prisvojil ali jih
najel ali ~uval. Kakorkoli ‘e - ovce niso njegove; ne
more biti pastir. Edino Kristus je pravi pastir; samo On
je pot v O~etovo hi{o - zakaj On je lu~ in svetloba du{e
na poti v ve~no ‘ivljenje.
Kdor ne pozna poti v ve~no ‘ivljenje, ta ovc tudi ne
more pripeljati k Meni, Kristusu. Ko potem v ~redo
vdre volk, satansko, da bi zapeljal in razkropil ovce, te-
daj se najemnik vda in pobegne, ker ne pozna poti k
‘ivljenju, zakona ‘ivljenja. Kdor pa pozna zakon ‘ivlje-
nja in ljubezni, ker sem ga Jaz, Kristus, pripeljal v no-
tranjost k O~etu in ker ‘ivi v Bo‘jem zakonu, tako da
ga dnevno nesebi~no izpolnjuje, ta pozna pot, ker jo je
‘e prehodil.
Taka svetla du{a in tak svetel ~lovek postaneta po-
tem vodnika, ki ka‘eta Mojim ovcam pot k Meni, Kri-
stusu, in jim pribli‘ata dobrega pastirja, Bo‘ji zakon,
glas ljubezni. Svetli ~lovek ne bo pastir, tudi ovc ne bo
vodil v O~etovo hi{o, temve~ bo edino ka‘ipot, ki ka‘e
Name, Kristusa. Ovce lahko spremlja vse do Mene.
Torej je samo spremljevalec, ne pa pastir.
Pastirstvo nad Mojimi ovcami si lastijo samo tisti, ki
se postavljajo nad Mene, Kristusa, v veri, da sem jim
bil dal za to polnomo~je. Tako kot obstaja samo e n
Sveti O~e, O~e v nebesih, Stvarnik ‘ivljenja, tako ob-
staja samo e n pastir: Kristus, Odre{enik vseh du{ in
ljudi. On je edina pot k Bo‘jemu srcu.
Jaz, Kristus, zakon ‘ivljenja, Sem tudi vrata v ve~no
‘ivljenje in ~uvaj teh vrat. Kdor stopi skozi vrata v Bo‘-
537
je kraljestvo, ta pride po Meni v ve~no ‘ivljenje. Kajti
nih~e ne pride k O~etu razen po Meni, Kristusu Boga,
sovladarju nebes, ki ‘ivi v O~etu. Jaz, Kristus Boga, vra-
~am Svoje ovce v ve~no bit, kajti poznam jih vse, ker
Sem jih sprejel v Sebi z odre{enjem.
Jaz Sem vrata in ~uvaj vrat in pastir. Kdor Mi resni~-
no sledi, ta pozna Moj glas.
ê Mi ovce sledijo, tako da izpolnjujejo zakon ‘ivlje-
nja in ljubezni, tedaj razvijajo dar razlikovanja med gla-
som ve~nega zakona in tujim glasom, ki jih vabi in bi
jih rad zapeljal z dra‘mi. Hudi~ Mojih ovac ne more
ve~ zapeljati, ker ga prepoznajo. Hudi~ jih seveda zale-
zuje in bi jih rad z medenosladkim glasom speljal - ker
pa uresni~ujejo in izpolnjujejo zakon ljubezni, so v Me-
ni varne.
Kdor torej uresni~uje in izpolnjuje Bo‘je zakone, ta
poslu{a Moj glas in bo po Meni, Kristusu, sam postal
glas resnice. Zakaj Jaz peljem ovce v ve~ni zakon. In ko
so postale zakon, so glas zakona, ‘ivljenja in ljubezni.
Potem jim ne bo ve~ treba poslu{ati Mojega glasu, saj
so same postale Moj glas.
Kdor ne pozna samega sebe, ta s kamni obmetava

svojega bli‘njega. Mnogi Judje Mene, Kristusa Boga v
Jezusu, niso prepoznali, zato ker niso poznali samih se-
be. Ker sami niso vedeli, kdo so bili, so imeli ne{teta
opravi~ila za svoje spodrsljaje, ki sem jim jih pokazal v
zrcalu njihovega lastnega mi{ljenja in dejanj. Prizade-
vali so si samo za svoje dobro po~utje in svoj zemeljski
538
ugled. Ker so mislili samo nase, so zato Bo‘ji zakon
razlagali tako, kot se je njim zdelo prav.
Farizeji in mnogi pismouki, zdaj se imenujejo teolo-
gi, se v dana{njem ~asu >@ obna{ajo prav tako.
Knjigo, ki jo imenujejo Sveto pismo in ki vsebuje dele
ve~ne resnice, tolma~ijo ustrezno svojim predstavam in
svoji presoji. Kdor govori proti njihovim teolo{kim
marnjam, ta je za njih - tudi {e danes - povezan s sata-
nom. Tudi v dana{njem ~asu >@ pobirajo kamne in
jih me~ejo v tiste, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo:
Obrekujejo, izkrivljajo resnico in sme{ijo Bo‘jo bese-
do. Zani~ujejo in diskriminirajo tiste ljudi, ki ne sledijo
njihovim dogmam, kot so to delali farizeji v ~asu Jezu-
sa iz Nazareta.
Spoznajte: Bo‘ja beseda ne more nikoli te~i skozi us-
ta gre{nikov. Kdor ni kanal ljubezni, je kanal, po kate-
rem govori zlo. Kdor je kanal ljubezni, tako da je za
svojega bli‘njega in ne proti njemu, ta sli{i glas ljubez-
ni. Kdor pa je proti bli‘njemu, je za zlo, in tudi sli{i
glas zla, mnogo{tevilna pri{epetavanja teme; tema zlo-
rablja celo Moje ime Kristus.
Mnogi govorijo o evangelijih in ne izpolnjujejo tega,
kar v njih pi{e o resnici. Evangeljska besedila uporabijo
celo za podlago svojih lastnih predpisov, ki jih izpelju-
jejo iz njih. Institucije cerkve so te, ki postavljajo pred-
pise, ne pa Bog.
Pionirji za Novi ~as se morajo torej spopadati s po-
dobnimi satanskimi metodami kakor sem se Jaz, ko
sem bil Jezus iz Nazareta. Tako se spet izpolnjuje Moja
539
beseda: ê so zasledovali Mene, bodo zasledovali tudi
vas. Kdor o Bogu ne samo govori, ampak se trudi iz-
polnjevati Njegovo voljo, tega bodo zasledovali, ker je
nasprotniku trn v peti.
Dokler ~lovek ‘ivi v mo~virju svojega ~love{kega ja-
za, gleda samo mlaku‘o, ne gleda pa svetlobe, ki je za
materijo. Zato veliko ljudi ne pozna Gospodovih del.
Vidijo samo svojo lastno mlaku‘o in so zato mnenja,
da bi vsi morali bresti v istem mo~virju ~love{kega jaza.
Ti ne spoznajo resnice in prezirajo Gospodovo delo,
resnico.
Kdor sebe kot bitja iz Boga ne spo{tuje, ta sebe zani-
~uje in tudi svoje bli‘nje. Kdor pa izpolnjuje Bo‘jo vo-
ljo, ta spo{tuje svoje ‘ivljenje, ker je od Boga. Zavestno
‘ivi v O~etu, in O~e ‘ivi in deluje po njem.
540
56. POGLAVJE
Obujenje Lazarja
O obujanju mrtvih (1-18)
1. V Betaniji, v Marijinem kraju in kraju njene sestre

Marte, je le‘al bolnik po imenu Lazar. Marija je pa bila
tista, ki je Gospoda mazilila in Mu obrisala noge s svoji-
mi lasmi.
2. Njegovi sestri sta zato poslali po Jezusa in Mu spo-
ro~ili: “Gospod, glej, ta, ki Ga ljubi{, le‘i bolan.” Ko je
Jezus to sli{al, je rekel: “Ta bolezen ni da bi podlegel smr-
ti, ampak da se bo v njem razodelo Bo‘je veli~astje.” Je-
zus pa je ljubil Marijo in njeno sestro in Lazarja.
3. êprav je sli{al, da je bolan, je ostal {e dva dni v
kraju, kjer se je bil mudil. Potem je rekel Svojim u~en-
cem: “Pojdimo spet v Judejo.”
4. Njegovi u~enci so Mu rekli: “Mojster, zadnji~ so te
Judje hoteli kamnati, in zopet ho~e{ iti tja?” Jezus je od-
govoril: “Ali nima dan dvanajst ur? Kdor hodi okrog
podnevi, ta se ne spotakne, ker vidi lu~ tega sveta.
5. Kdor pa hodi pono~i, ta se spotika, ker v njem ni
lu~i.” Ko je to izgovoril, jim je {e rekel: “Na{ prijatelj La-
zar spi; toda grem k njemu, da ga zbudim iz spanja.”
6. U~enci so nato rekli: “Gospod, ~e spi, potem bo do-
bro z njim.” Toda k Jezusu je pri{el sel, ki je dejal: “Lazar
je umrl.”
7. In ko je Jezus prispel, je zvedel, da ‘e {tiri dni le‘i v
grobu (Betanija pa je blizu Jeruzalema, oddaljena pribli‘-
541
no uro hoda). In mnogo Judov je pri{lo k Marti in Mariji,
da bi ju tola‘ili zaradi njunega brata.
8. Br‘ ko je Marta sli{ala, da prihaja Jezus, Mu je {la
naproti, Marija pa je sedela doma. Marta je rekla Jezusu:
“Gospod, ko bi bil Ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. A tu-
di vem, da ti bo Bog dal, kar Ga poprosi{.”
9. Jezus ji re~e: “Tvoj brat spi in bo vstal.” Marta Mu
re~e: “Seveda vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji
dan.”
10. Jezus ji re~e: “Jaz Sem vstajenje in ‘ivljenje; kdor
veruje Vame, bo ‘ivel, tudi ~e bi takoj umrl. Jaz Sem pot,
resnica in ‘ivljenje, in kdor ‘ivi in veruje Vame, ta nikdar
ve~ ne bo umrl.”
11. Pa Mu re~e: “Da, Gospod, verujem, da si Kristus,
Bo‘ji Sin, ki je pri{el na svet.” In ko je to izrekla, je od{la
in je naskrivaj poklicala svojo sestro Marijo in ji rekla:
“Mojster je tukaj in te kli~e.” Ko je Marija to sli{ala, je
nemudoma vstala in od{la k Njemu.
12. Jezus namre~ {e ni bil v vasi, ampak na kraju, kjer
ga je bila sre~ala Marta. Judje, ki so bili pri njej v hi{i in
jo tola‘ili, so videli, da je Marija hitro vstala in {la ven.
Stopili so za njo in rekli: “Gre h grobu, da bi jokala.”
13. Ko je Marija zagledala Jezusa, je stopila k Njemu,
Mu padla k nogam ter Mu rekla: “Gospod, ko bi bil Ti
tukaj, bi moj brat ne bil umrl.” Ko jo je Jezus videl, da jo-
ka, in da jokajo tudi Judje, ki so pri{li z njo, je vzdihnil v
Duhu in je bil ‘alosten. In vpra{al je: “Kam ste ga polo‘i-
li?” Odvrnili so Mu: “Gospod, pridi in poglej!” In Jezus je
jokal.
542
14. In Judje so rekli: “Glejte, kako ga je ljubil!” Neka-
teri izmed njih pa so rekli: “Ali ni mogel On, ki je slepe-
mu odprl o~i, dose~i, da bi tudi temu mo‘u ne bi bilo tre-
ba umreti?” Tedaj je Jezus ponovno vzdihnil in {el h
grobu. Bila je to votlina, pred katero je le‘al kamen.
15. Jezus je rekel: “Odvalite kamen!” Marta, Lazarje-
va sestra, je brata imela za mrtvega in je rekla: “Gospod,
zdaj ima ‘e duh, zakaj ‘e {tiri dni je mrtev.” Jezus ji re~e:
“Ali ti nisem dejal, da ~e bo{ verovala, bo{ videla Bo‘jo
slavo?” In z votline, kjer je le‘al Lazar, so odvalili kamen.
16. In Jezus je povzdignil Svoje o~i in pojo~ poklical
veliko Ime in rekel: “Moj O~e, hvala Ti, da Si Me usli{al.
Saj vem, da Me vedno usli{i{, toda zaradi ljudi, ki stojijo
okoli Mene, Te kli~em, da bi verovali, da si Me Ti po-
slal.” In ko je to izrekel, je zaklical z mo~nim glasom:
“Lazar, pridi ven!”
17. In umrli je pri{el ven; roke in noge je imel poveza-
ne s povoji, obraz pa je bil pokrit s potnim prtom.
18. Jezus jim re~e: “Razve‘ite ga in pustite, naj hodi.
Ko je ‘ivljenjska nit pretrgana, se ‘ivljenje ne vrne ve~; to-
da ~e je {e cela, je {e upanje.” Mnogo Judov, ki so bili
pri{li k Mariji in so videli, kaj je storil Jezus, je verovalo
Vanj. (Pog. 56, 1-18)

Jaz, Kristus v Jezusu, sem pokazal ljudem, da Bog
zmore vse, ~e se ~lovek potrudi opravljati Bo‘ja dela
543
ljubezni in usmiljenja. Tako je bilo dano Meni, Kristu-
su v Jezusu, da razkrijem Bo‘ja dela - tudi z zdravlje-
njem in s prebujanjem tistih, za katere se je mislilo, da
so mrtvi. Kajti O~etova veli~astnost naj bi se razodela v
svetu po Sinu, ki je sovladar nebes.
Kdor hodi okrog podnevi, to pomeni v Bo‘ji lu~i, ta
se ne spotakne. Kdor pa je v temi, ta se spotika, ker ne
izpolnjuje del ljubezni in zato ne razvija svoje Notranje
lu~i. Kdor je v temi, ta vidi samo senco lu~i. Tudi ne pre-
pozna, v ~igavi du{i sveti Bo‘ja lu~ svetlo. Kdor pa hodi v
lu~i resnice, ta je eno z lu~jo, in Bog, svetloba, deluje po njem.
Bog razsvetljuje svetlo du{o in ponovno prebudi v ‘ivljenje ~lo-
veka, ki izpolnjuje Bo‘ja dela.
Dokler je du{a s srebrnim trakom - duhovnim infor-
macijskim trakom - {e povezana z zemeljskim telesom,
je {e v bli‘ini navidezno mrtvega telesa in se jo da, ~e
je Bo‘ja volja, priklicati nazaj v telo.
V ~love{kem ‘ivljenju so faze vere in faze dvoma. ê
~lovek ‘ivi zavestno v trenutku in v veri v Boga, ki je
svetloba, tedaj je vse njegovo razmi{ljanje in prizadeva-
nje svetlo, ker je usmerjen na Boga.
Kdor ‘ivi v Bogu, ta prejema od Boga. Ohranil bo

‘ivljenje, in ~e je Bo‘ja volja, bo obudil ~loveka za No-
tranje ‘ivljenje. Obuditi k Notranjemu ‘ivljenju ne po-
meni le obuditi in ohraniti zemeljsko ‘ivljenje, torej vr-
niti du{o v navidezno mrtvo telo - temve~ pomeni
predvsem opozarjati ~loveka na Kristusa, torej mu slu-
‘iti kot vodnik k Meni, Odre{eniku vseh du{ in ljudi, ki
544
Sem ‘ivljenje. Kdor po svetlem ~loveku najde Bo‘jo
lu~, ta je bil prav tako zbujen v ‘ivljenje.
Jaz Sem Kristus, ‘ivljenje vseh du{ in ljudi. Sem vsta-
jenje du{e v ve~no ‘ivljenje. Kdor veruje Vame in iz-
polnjuje Bo‘ja dela ljubezni, bo ‘ivel. Ko njegovo ze-
meljsko telo umre, du{a ne bo duhovno mrtva, ampak
bo hodila v lu~i resnice in stala v lesku slave.
Spoznajte: Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor ve-
ruje Vame in izpolnjuje zakone ‘ivljenja in ljubezni, ne
bo nikdar ve~ umrl - to pomeni, da ga duhovna smrt ne
bo doletela.
Ko v ~loveku ni ve~ sli{ati bitja srca, ga zemeljski
zdravnik proglasi za mrtvega. Dokler pa je du{a {e po-
vezana s ~lovekom z duhovnim informacijskim trakom,
v telo priteka ‘ivljenjska energija. Ta ‘ivljenjska mo~,
ki je komaj {e zaznavna, ohranja dolo~ene glavne celi-
ce mo‘gan aktivne, po katerih se v telesu lahko spet
obnovi ‘ivljenje.
Notranji zdravnik in pomo~nik, Kristus Boga, je ‘ivlje-
nje du{e. On lahko prikli~e nazaj v zemeljsko ‘ivljenje vse
tiste, ki bodo svoje bodo~e zemeljsko bivanje usmerili na
Boga, tako da se trudijo o~istiti {e obstoje~e obremenitve
du{e z Menoj, Kristusom, in ne gre{iti ve~. Ta zakonitost
velja tudi za trpe~e in bolne.
545
57. POGLAVJE
O majhnih otrocih -
Prilika o ribah - Odpu{~anje grehov
Pripeljite male k Meni - Kdo je “najve~ji

v Bo‘jem kraljestvu”? (1-2). Razjeziti bli‘njega in posledice
(3). Naloga star{ev (5). Zemeljske o~i in duhovno oko - Bog je
vsesevanje, vseteko~i zakon (6-9). O~istiti po zapovedi miru - Ve-
zati in razvezati - Pro{nje Bogu in njih izpolnitev (10-12). Vsak
je svoj lastni sodnik - Odpu{~anje, pravica in pravi~nost - ^lovek
in dr‘ava (13-20)
1. Ob istem ~asu so pri{li u~enci k Jezusu in Ga vpra-

{ali: “Kdo je najve~ji v Bo‘jem kraljestvu?” In Jezus je
poklical k sebi majhnega otroka ter ga posadil mednje in
rekel: “Resni~no, povem vam, ~e se ne spremenite in ne
postanete tako nedol‘ni in u~ljivi kot ta mali otrok, ne
boste pri{li v nebe{ko kraljestvo.
2. Kdor pa bo tako preprost kot ta otrok, ta je najve~ji
v nebe{kem kraljestvu. In kdor sprejme takega otroka v
Mojem imenu, sprejme Mene. (Pog. 57, 1-2)

Mnoge du{e pridejo na ta svet z namenom, da v ze-
meljski obleki o~istijo, kar je v njih {e nezakonitega.
Vedo tudi, da bodo mogo~e sku{ane in zapeljane. V
svojem zemeljskem telesu, ki se {e razvija, zelo natan~-
546
no ob~utijo dobro in manj dobro. Du{e, ki so se utele-
sile zavestno, so zelo ob~utljive, ker so pri{le o‘ivljene
z ‘eljo, da postanejo spet bo‘anske.
Kdor omalova‘uje enega od teh malih otrok ali ga
celo zapelje, tako da ga usmeri na ta svet, se pregre{i
proti Svetemu Duhu. Zanj bi bilo bolje, ko bi si ne bil
prizadeval za zemeljsko rojstvo. Kdor pa se trudi za za-
konito ‘ivljenje in pazi na to, da pripelje otroke, kate-
rih zemeljsko telo se {e razvija, k Meni, je sam svetlo
bitje, ki stremi k popolnosti, k ponovnemu rojstvu v
Bo‘jem Duhu.
Beseda “preprost” pomeni: uvideven, enostaven, us-
miljen in dobrotljiv.
Kdor ne dvomi v Boga, in ni o{aben do bli‘njega in
si ne prizadeva, da bi bil najbolj pameten, temve~ ure-
sni~uje Bo‘je zapovedi - ta bo moder. Modrec slu‘i
svojemu bli‘njemu nesebi~no. Priznanje in pla~ilo ga
ne zanima. Daruje se iz Bo‘jega ‘ivljenja, ki je polnina.
V Bo‘jem kraljestvu je najve~ji, ker izpolnjuje Bo‘je
zakone.
Beseda “najve~ji” se nana{a na vsezakon. Besede
“Biti najve~ji v nebe{kem kraljestvu” pa pomenijo: po
telesni smrti postati spet del Absolutnega zakona, priti
k bitjem svetlobe, ki ‘ivijo v vsezakonu, v Najve~jem,
Ve~nem, Vse-Enem, v Bogu.
3. Gorje svetu zaradi njegovega pohuj{anja! Nemogo-

~e je, da ne pride do pohuj{anja, toda gorje tistemu, po
katerem je pri{lo pohuj{anje! ê so torej tvoja po‘elenja
547
ali tvoja kratko~asja drugim v pohuj{anje, jih zavrzi, kajti
zate je bolje, da stopi{ v ‘ivljenje brez njih, kot da si vr‘en
z njimi v ve~ni ogenj. (Pog. 57, 3)

Pazite torej na to, da iz va{ih ust ne bo pri{lo ni~ ne-
bo‘anskega in da ne boste storili ni~esar, kar bi {kodo-
valo va{emu bli‘njemu ali kraljestvom narave. Ne priti-
skajte na svoje bli‘nje, da bi lahko zadovoljevali svoja
po‘elenja in strasti.
Nikogar torej ne pohuj{ajte s svojim ~love{kim obna-
{anjem, in vzgibi. Kajti ~e vam bli‘nji ne odpusti, se
lahko zgodi, da boste morali dolgo prena{ati trpljenje
in muke, ki jih je va{ bli‘nji moral prena{ati in presta-
jati zaradi vas.
Spoznanje, kar ste prizadejali svojemu bli‘njemu, je

v va{i du{i lahko zelo bole~e, podobno je ognju - odvi-
sno pa~ od tega, kaj ste povzro~ili.
Z “ve~nim ognjem” je mi{ljeno: trpljenje, ki traja eo-
ne.
4. Glejte, da ne zanemarite nobenega teh malih; po-

vem vam namre~, da njihovi angeli ve~no gledajo Bo‘je
obli~je. Zakaj Sin ~lovekov je pri{el, da re{i to, kar je bilo
izgubljeno. (Pog. 57, 4)
548
“... njihovi angeli”, to pomeni: Otrokova svetla du{a
‘ivi {e zavestno v Bogu in gleda notranje ‘ivljenje, ki je
Bog.
5. Prav tako ni volja va{ega O~eta v nebesih, da kateri

teh malih utrpi {kodo.” (Pog. 57, 5)

Besede “Prav tako ni volja va{ega O~eta v nebesih,
da kateri teh malih utrpi {kodo” pomenijo: Otroci so
otroci Boga, ki jim je O~e in Mati in so svojim zemelj-
skim star{em za to zemeljsko ‘ivljenje samo zaupani.
Ob spo~etju zemeljskega telesa in ob otrokovem rojs-
tvu, Ve~ni zaupa star{em nalogo, da pravilno skrbijo za
otrokovo telo in da otroka razumejo in sprejmejo, ga
{~itijo in varujejo ter spremljajo na njegovi ‘ivljenjski
poti - z zglednim ‘ivljenjem in z dobrimi deli v dru‘ini
in zunaj nje.
6. Nekateri pa, ki so bili polni dvomov, so stopili k Je-

zusu in Mu rekli: “Rekel si nam, da sta na{e ‘ivljenje in
na{a bit od Boga, mi pa nismo nikoli videli Boga pa tudi
poznamo Ga ne. Ali nam Ga lahko poka‘e{, Njega, ki
549
Ga imenuje{ O~e in edini Bog? Mi ne vemo, ali Bog ob-
staja.”
7. Jezus jim je takole odgovoril: “Poslu{ajte tole prili-
ko o ribah. Ribe neke reke so se pogovarjale in so rekle:
Pripovedujejo nam, da na{e ‘ivljenje in na{a bit izhajata
iz vode, toda nikoli je nismo videle, ne vemo, kaj je to.
Tedaj so nekatere od njih, te so bile pametnej{e, rekle:
Sli{ale smo, da ‘ivi v morju pametna in u~ena riba, ki
pozna vse stvari. Pojdimo k njej in jo prosimo, da nam
poka‘e vodo.
8. Tako so se nekatere od njih odpravile na pot, da
poi{~ejo to veliko in modro ribo. In ko so prispele v mor-
je, kjer je ‘ivela, so ji postavile vpra{anje.
9. In ko jih je sli{ala, jim je dejala: O, ve neumne ribe,
ki ne razmi{ljate! Toda ve malo{tevilne, ki i{~ete, ste pa-
metne. V vodi ‘ivite in se gibljete in v njej imate svoj ob-
stoj; iz vode ste pri{le, v vodo se spet povrnete. @ivite v vo-
di pa tega ne veste. Na isti na~in ‘ivite tudi vi v Bogu in
vendar me prosite: ’Poka‘i nam Boga’. Bog je v vsem in
vse je v Bogu.” (Pog. 57, 6-9)
Jaz Kristus, pojasnjujem, popravljam

Dvomljivec vidi stvari in dogajanja znotraj mej mate-
rije. Zemeljske o~i zaznavajo samo zemeljsko, samo
zgo{~eno snov, materijo. Zemeljske o~i zaznavajo in
mo‘ganske celice bele‘ijo torej samo stvari in dogaja-
nja tega sveta.
550
Duhovno oko, oko du{e, gleda tisto, kar je za snov-
nostjo; gleda skozi materijo in motri stvari in dogajanja
tega sveta v lu~i ve~nega zakona. In fini ~uti du{e spoz-
najo resni~no in neresni~no.
Bog je zakon - in kdor ‘ivi v Bo‘jem zakonu, ta zaje-
ma in daje iz vrelca ve~nega ‘ivljenja, iz resnice. ^lo-
vek, ki je v oceanu Bog, motri snovnost kot refleksijo,
kot odsev resnice, ki je nastal zaradi nasprotnega delo-
vanja teme. Nasprotno pa ima dvomljivec to grobo-
snovnost za resni~no ‘ivljenje in vidi samo odseve ~lo-
ve{kega jaza.
Kdor smatra materijo za resnico, ta do‘ivlja nezako-
nite odseve kot realnost, ker ‘ivi v tej navidezni lu~i, v
tem miselnem svetu.
Du{a in ~lovek, ki ‘ivita v Bogu, ne spra{ujeta: Kdo
ali kaj je Bog? - ali: Mar obstaja Bog? @ivita v Bogu in
Bog deluje po njima.
Bog je kozmi~ni ocean. Bog je sevanje, Bog je svetlo-
ba, Bog je energija, Bog je ljubezen in modrost. Bog je
narava, ‘ivalski svet in zvezdnato nebo. Bog je alfa. On
je omega za grobosnovnost, kajti resnica je ve~nost - in
ve~nost je finosnovna.
Bit - pramo~ - v kateri ‘ivijo vse ~iste stvaritve in bit-
ja, je ve~na na vekomaj, ker je Bog ve~nost.
^lovek ‘ivi in se giblje edino po ‘ivljenju, Bogu, ki je
v njem in povsod - vsepovsod pri~ujo~. In vse, kar ‘ivi,
‘ivi iz Boga.
Bog je vsesevanje, Bog je vse v vsem, ocean, ‘ivljenje
in ljubezen. Vse ~isto obstaja iz ne{tetih vidikov ‘ivlje-
551
nja in ljubezni. Tudi ~ista bitja, duhovna bitja, so - kot
O~etove podobe - vsesevanje, zakon. Bog je vseteko~i
zakon. Bo‘anska bitja, duhovna bitja, so komprimirani
ve~ni zakon; gibljejo se v Vsetoku, Bogu.
Kdor plava samo v re~nem koritu ~asovnega, ta ne

‘ivi zavestno v oceanu Bog; zato spra{uje po Tistem, ki
ga vzdr‘uje, hrani in preveva. Brez Boga, vseoceana, ni
‘ivljenja.
10. [e enkrat je Jezus rekel u~encem: “ê tvoj brat ali

tvoja sestra gre{ita proti tebi, pojdi k njima in ju na sa-
mem opozori na njuno napako; ~e ti prisluhneta, si ju
pridobil. Toda ~e te no~eta poslu{ati, potem vzemi s seboj
dva ali tri, da se bo vsaka beseda potrdila iz ust dveh ali
treh pri~.
11. In ~e jih no~eta poslu{ati, povej skupnosti, in ~e
tudi skupnosti no~eta poslu{ati, potem ju ne imej za pri-
padnike skupnosti. Resni~no, povem vam, da je vse, kar na
Zemlji ve‘ete, vezano tudi v nebesih, in da je vse, kar ste na
Zemlji zakonito razvezali, razvezano tudi v nebesih.
12. In ponovno vam povem: ê jih na Zemlji sedem
izmed vas ali tudi samo trije prosi za isto stvar, potem so
to prejeli od Mojega O~eta, ki je v nebesih. Zakaj ~e so
samo trije skupaj v Mojem imenu, sem sredi med njimi,
in ~e je samo eden, sem v srcu tega enega.”
(Pog. 57, 10-12)
552
Dokler obstajajo grobosnovnost in ljudje, ki {e ne ‘i-
vijo v zakonu, v Bogu, biti, ve~ni ljubezni, deluje zakon
setve in ‘etve.
Ljudem, ki ‘ivijo v zakonu setve in ‘etve, je Bog dal
zapoved, ki prispeva k miru in njegovi ohranitvi, ~e jo
~lovek izpolnjuje:
ê tvoj brat ali sestra gre{ita proti tebi, tedaj pojdi k
njima in ju opozori na njune napake - brez prisotnosti
drugega ali tretjega. ê te poslu{ata in sprejmeta, kar
si jima - brez razburjenja - svetoval, in potem delujeta
po zapovedi miru, si ju pridobil za Boga. Toda ~e te
no~eta poslu{ati, ~e je to, za kar gre, pomembno za
tvoje ‘ivljenje ali za ‘ivljenje tvojih bli‘njih ali za svet,
tedaj vzemi s seboj dva ali ve~, da sli{ijo tvoje besede in
jih lahko potrdijo.
ê te brat ali sestra tudi v tem primeru no~eta poslu-
{ati in ne sprejmeta, kar si povedal, potem v navzo~no-
sti vseh udele‘encev povej skupnosti. ê prizadeti ali
prizadeta no~eta poslu{ati niti skupnosti, tedaj naj za-
pustita skupnost, ki se trudi izpolnjevati Bo‘jo voljo.
Potem naj ‘ivita v preddverju zunaj skupnosti, v svetu.
Ta zapoved je pomembna. ê ste ravnali po tej za-
povedi, va{i pro{nji pa se ni prisluhnilo in ni bila spre-
jeta, potem bo du{i ali du{am najkasneje v ravneh o~i{-
~evanja postalo jasno, da so se upirale ravnati se po tej
zapovedi. Tedaj ponovno nastopijo tudi pri~e.
553
Kdor pa se ne bi rad spremenil in zadr‘i svoje gre{no
in kljub pro{njam in spodbudam, da naj zapusti skup-
nost, te ne zapusti, tega skupnost obravnava, kot da ni
ve~ ~len skupnosti. ê pa s svojim protizakonitim iz‘a-
revanjem in protizakonitim govorjenjem in dejanji za-
struplja ~lene skupnosti, ki se potem z njim upirajo ti-
stim, ki stremijo k Bogu, nosi on glavno krivdo za
nemir znotraj skupnosti in bo poklican na odgovornost
prek zakona setve in ‘etve. Zakaj ~e nisi z bli‘njimi,
potem si proti njim. Potem prena{aj tudi posledice.
Besede “... kar na Zemlji zakonito ve‘ete” pomenijo:

ê mislite, da je to, kar ste zakonito pridobili, va{a
lastnina - ~e torej to ve‘ete nase - potem je to proti ne-
be{kemu zakonu svobode, nevezanosti, in je zabele‘e-
no v zakonu setve in ‘etve. Nobena vezanost, naj je na
ljudi ali stvari - nima prostora v nebesih. Zemeljska be-
seda “vezanost” pomeni: ^lovek se ve‘e na to, kar mu
je na svetu ljubo in vredno, na to, kar postavlja nad
Bo‘je darove.
Vezanost je nasprotje svobode, razre{itve. Kdor se
re{i zemeljskega, tako da nanj ne gleda kot na svojo
lastnino, bo {el v nebesa kot duhovno bitje in ‘ivel v
polnini iz Boga.
Naslednji napotki od Boga, ve~nega zakona, so obe-
nem zapovedi ljudem, pomo~, da bi odprli Notranje
‘ivljenje:
ê se ljudje, kolikorkoli jih je ‘e, sestanejo v Mojem
imenu in se skupaj trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo, po-
554
tem je to, za kar prosijo Boga, ‘e izpolnjeno v njihovih
du{ah - ~e je dobro za du{o in ~loveka. To jim bo o~it-
no tedaj, ko bo ~as za to dozorel.
Jaz, Kristus, sem sredi med ljudmi in du{ami, ki s
svojim mi{ljenjem in dejanji ~astijo Najvi{jega. In celo
~e je samo eden, ki prosi za darove odre{enja in se tru-
di izpolnjevati Bo‘je zakone, potem je tudi v njegovi
du{i ‘e izpolnjena pro{nja, preden je prosil. Kajti ve~ni
O~e gleda Svoje otroke v lu~i ve~nega zakona in jih
pozna; in dal bo njihovim po{tenim srcem to, kar je do-
bro zanje.
Zato bodite potola‘eni: Bog pozna vse Svoje otroke.
Gleda v vsako srce. In ko Mu kdo Njegovih otrok - iz
ljubezni do Njega - izka‘e ~ast v vsem, delujem v njego-
vem srcu Jaz, Kristus.
13. Tedaj je k Njemu pristopil Peter in vpra{al: “Gos-

pod, kolikokrat sme gre{iti moj brat zoper mene, da mu
odpustim? Sedemkrat?” Jezus mu je rekel: “Ne pravim ti
sedemkrat, ampak sedemdeset krat sedem; kajti tudi pri
prerokih so se na{le nepravi~nosti, celo potem ko so bili
maziljeni od Svetega Duha.”
14. In povedal je to priliko: “Bil je kralj, ki je hotel iz-
pla~ati svoje slu‘abnike. In ko je za~el ra~unati, so mu
privedli nekoga, ki mu je bil dol‘an tiso~ talentov. Ker pa
ni mogel pla~ati, je njegov gospodar ukazal prodati njega
555
in njegovo ‘eno ter njegove otroke in vse, kar je imel, da
poravna dolg.
15. Slu‘abnik pa je padel pred svojega gospodarja in
ga prosil ter dejal: Gospod, potrpi z mano in vse ti bom
povrnil! Gospodarja se je polastilo usmiljenje in oprostil
ga je in mu dolg odpustil.
16. Ta isti slu‘abnik pa je drugega slu‘abnika, ki mu
je dolgoval sto gro{ev - ko je od{el in ga sre~al - zagrabil
in ga davil ter vpil: Pla~aj mi svoj dolg!
17. In slu‘abnik je padel predenj na kolena in ga rotil,
reko~: Potrpi z mano in vse ti bom povrnil! Oni pa ni ho-
tel, ampak je od{el in ga dal zapreti v je~o, dokler ne po-
vrne dolga.
18. Ko so pa drugi hlapci videli, kaj je storil, so bili ze-
lo ‘alostni in so vse, kar se je zgodilo, povedali svojemu
gospodarju.
19. Tedaj ga je gospodar dal poklicati in mu rekel: O,
ti hudobni hlapec, odpustil sem ti dolg, ker si me prosil;
mar nisi bil tudi ti dol‘an usmiliti se svojega tovari{a, ka-
kor sem se tudi jaz usmilil tebe? In razsrdil se je njegov
gospodar in ga izro~il mu~iteljem, dokler ne povrne vsega,
kar je dolgoval.
20. Prav tako bo nebe{ki O~e sodil vas, ~e iz srca ne
odpustite vsakemu njegove krivde, pa naj bo brat ali se-
stra. Kljub temu naj vsak sam poskrbi, da povrne, kar je
dol‘an, kajti Bog ljubi po{tene.”
(Pog. 57, 13-20)
556
Odpu{~anje in pro{nja za odpu{~anje osvobajata ~lo-
veka in razsvetljujeta du{o.
Kdor odpu{~a, ne glede na to, kako pogosto se nje-
gov bli‘nji pregre{i zoper njega, ta ne obremenjuje svo-
je du{e in tudi svoje telo obvaruje pred obremenitvijo.
Kdor odpu{~a iz srca, ta bo vedno znova odpu{~al -
vseeno kolikokrat se je gre{ilo proti njemu z ob~utki,
mislimi, besedami ali dejanji. Kdor bli‘njemu odpusti,
ne da bi o njem mislil nezakonito, ta ni vezan na gre-
{nika. Kdor pa o gre{niku misli negativno, je vezan na
krivca, in to glede na intenzivnost svojih misli.
Sodba se glasi: Z mero, s katero meri{, se bo merilo

tudi tebi. To pomeni: Mera tvojih nezakonitih ob~ut-
kov, misli, besed in dejanj je tvoj sodnik - ne pa Bog.
Zato o tistih, ki se pregre{ijo nad tabo, ne misli ne-
zakonito. Odpusti in odpu{~aj vedno in vedno znova -
in ne bo{ obremenjen z bremeni greha in tudi ne vezan
na gre{nika.
Gre{nik pa je tako dolgo vezan nate, dokler ni postal
uvideven in tega, kar si mu ‘e zdavnaj odpustil, ne dela
ve~ ne tebi in ne drugim soljudem.
Odpusti in prosi za odpu{~anje. Ne dovoli, da se
vzroki kopi~ijo. Br‘ ko jih spozna{, jih o~isti.
“Prav tako bo nebe{ki O~e sodil vas, ~e iz srca ne od-
pustite vsakemu njegove krivde, pa naj bo brat ali se-
557
stra” pomeni: ê iz srca ne odpustite vsakemu njegove
krivde, vam je prav tako ne bo odpustil nebe{ki O~e.
Spoznajte: Bog ni pravica, ampak pravi~nost.
^lovek ima svoje zemeljske zakone; predstavljajo mu
pravo. Dokler ~lovek ne pozna zakona ‘ivljenja, pravi~-
nosti, pogosto misli, da ravna prav. Toda s tem se vse
bolj zapleta v zakonu setve in ‘etve, ker pravica ne us-
treza vedno pravi~nosti. ^love{ko pravo {e zdale~ ni
Bo‘ja pravi~nost.
Kdor vztraja pri svoji pravici, gradi na pravu, ki je
~love{ki zakon, ne pa na pravi~nosti. Kar z vztrajanjem
pri svoji pravici zahteva, dose‘e in opravi, to pred Bo‘-
jim zakonom, pravi~nostjo, nima veljave. ^loveku ne
sodi nebe{ki O~e, temve~ on sam, ~lovek, si sodi us-
trezno svoji setvi.
Te zakonitosti veljajo v osebnem stiku, ne pa za od-
nos med ~lovekom in dr‘avo - cesarjem. Kajti dokler je
utele{eno duhovno bitje ~lovek, podlega zakonom ze-
meljske dr‘ave, “cesarju”, in dol‘nostim do nje, naj da
dr‘avi - torej “cesarju” - to, kar ni v nasprotju z Bo‘jim
zakonom. Zato se glasi: Daj cesarju, kar je cesarjevega,
in Bogu, kar pripada Bogu.
ê ~lovek spolnjuje dr‘avne zakone, potem se lahko
tudi sklicuje na njih; tako je tudi dr‘ava, cesar, dol‘na
dati tistemu, ki daje njej.
558
58. POGLAVJE
Veselje nad skesanim gre{nikom -

Prilika o izgubljenem sinu
Pravi Bo‘ji sinovi in h~ere - Bo‘ji narod na Zemlji (1-2).

Bog je ustvaril svoje otroke popolne in kot take jih gleda -
Vsak otrok se bo vrnil k Njemu po Kristusu (3-15)
1. Jezus je govoril Svojim u~encem in ljudstvu, zbra-

nemu okrog Njega: “Kdo je Bo‘ji sin, kdo je Bo‘ja h~i?
To so ljudje, ki se odvra~ajo od slehernega zla in ravnajo
pravi~no, ki ljubijo usmiljenje in hodijo s svojim Bogom
polni spo{tovanja. To so sinovi in h~ere ljudi, ki so pri{li
iz Egipta in jim je dano, da se jih imenuje Bo‘je sinove in
h~ere.
2. In zbrani bodo iz vseh rodov, narodov, ljudstev in
jezikov in pri{li bodo z vzhoda in zahoda in s severa in z
juga in stanovali bodo na gri~u Sion in pri Bo‘ji mizi bo-
do jedli kruh in pili sad trte in gledali bodo Boga iz o~i v
o~i.” (Pog. 58, 1-2)

Vsi ljudje in bitja so Bo‘ji sinovi in h~ere. Kajti s
Svojim Delom odre{enja sem spet povzdignil vse ljudi
in du{e v Bo‘je sinovstvo in h~erinstvo.
Mnogi ljudje pa tega {e ne vedo, ker {e ‘ivijo v su‘enjs-
tvu greha in se {e imajo za sinove in h~ere ljudi.
559
Kdor pa se trudi izpolnjevati Bo‘jo voljo, se zaveda
svojega Bo‘jega sinovstva ali h~erinstva. Imenoval se
bo tudi Bo‘ji sin ali h~i, ker ‘ivi v Bogu z uresni~eva-
njem in spolnjevanjem ve~nih zakonov.
Napo~il je ~as >@, v katerem zbiram Jaz, Kristus,
tiste ljudi iz vseh rodov, narodov in ljudstev, ki se tru-
dijo spolnjevati Bo‘je zakone in ‘ivijo zavestno Bo‘je
sinovstvo in h~erinstvo, v Bo‘jem zakonu, zakonu ‘iv-
ljenja in ljubezni.
Prihajajo z vzhoda, zahoda, s severa in z juga in tvo-
rijo e n o ljudstvo: Bo‘je ljudstvo na Zemlji. In bivajo
v mestu Sion, ki je zgrajeno na posve~enih gri~ih, v me-
stu Novi Jeruzalem in v skupnostih, ki sevajo enako kot
Novi Jeruzalem. Edinole iz Mene, Kristusa, bo iz{el
Novi Izrael, prava Obljubljena de‘ela, ki bo po o~i{~e-
vanju Zemlje zaobjela vso zemeljsko oblo.
Ljudje v Bogu ‘ivijo z naravo; in narava, ki je iz Bo-
ga, jim pripravlja mizo. Jedo, kar jim nudi narava, Bo‘-
je darove.
Po tem ‘ivljenju iz Boga v Kraljestvu miru Jezusa
Kristusa se bodo vse {e goste oblike po~asi pretvorile
in se razkrojile. Tedaj bodo vsa bitja v Bogu gledala
ve~nega O~eta iz obli~ja v obli~je, ker ‘ivijo v ve~nem
Zakonu, Bogu.
3. Tedaj so se Mu pribli‘ali vsi cestninarji in gre{niki,

da bi Ga poslu{ali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali,
~e{: “Ta mo‘ sprejema gre{nike in jé z njimi.”
560
4. In povedal jim je to priliko: “Kdo je med vami, ki
ima sto ovc, pa ne pusti preostalih devetindevetdesetih v
pu{~avi, ~e izgubi eno, in je ne i{~e, dokler je ne najde? In
ko jo je na{el, jo da na ramena in se veseli.
5. In ko pride domov, skli~e sosede in prijatelje in jim
pravi: ’Veselite se z menoj, zakaj na{el sem svojo ovco, ki
se je bila zgubila!’ Povem vam, da bo tudi v nebesih ve~je
veselje nad enim skesanim gre{nikom, kakor nad devetin-
devetdesetimi pravi~nimi, ki ne potrebujejo pokore.
6. In katera ‘ena, ki ima deset srebrnikov, pa izgubi
enega od teh, ne bo pri‘gala svetilke in ga vneto iskala,
dokler ga ne najde? In ko ga je na{la, ali ne bo sklicala
svojih prijateljev in sosedov in rekla: ’Veselite se z menoj,
zakaj na{la sem srebrnik, ki sem ga bila izgubila’? Prav
táko bo, povem vam, veselje med bo‘jimi angeli nad
enim skesanim gre{nikom.”
7. In povedal je {e to priliko: “Neki ~lovek je imel dva
sina; in mlaj{i je rekel star{em: ’Dajte mi pripadajo~i de-
le‘ imetja!’ In razdelili so z njim svoje premo‘enje. In ne-
kaj dni kasneje je mlaj{i sin vzel vse svoje stvari in odpo-
toval v daljno de‘elo, kjer je zapravljal svoje imetje z
razuzdanim ‘ivljenjem.
8. Ko pa je vse porabil, je pri{la huda lakota nad de-
‘elo in za{el je v stisko. In od{el je in stopil v slu‘bo pri
nekem me{~anu tiste de‘ele. Ta ga je poslal na svoje pa-
{nike, da bi pasel svinje. In rad bi si bil pote{il lakoto s
plevami, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nih~e ni dal.
9. In ko je o sebi razmislil, je rekel: Koliko hlapcev
mojega o~eta ima kruha dovolj in v izobilju, jaz pa od la-
561
kote umiram! Odpravil se bom k svojemu o~etu in svoji
materi in jima rekel: Moj o~e, moja mati, gre{il sem zoper
nebesa in pred vama in nisem ve~ vreden, da bi se imeno-
val vajin sin. Sprejmita me kot katerega svojih hlapcev!
10. In odpravil se je na pot in prispel domov. Toda, ko
je bil {e dober del poti oddaljen od doma, so ga star{i za-
gledali in za~utili usmiljenje in mu pritekli naproti in mu
padli okrog vratu in ga poljubljali. Sin pa jima je rekel:
Moj o~e in moja mati, gre{il sem zoper nebesa in pred va-
jinimi o~mi in nisem ve~ vreden, da bi se imenoval vajin
sin.
11. O~e pa je velel svojim slu‘abnikom: Prinesite naj-
bolj{o obleko in ga oblecite in dajte mu prstan na njegovo
roko in ~evlje na njegove noge in prinesite najlep{e sade‘e
in kruh in olje in vino in jejmo ter se veselimo. Zakaj ta
moj sin je bil mrtev in je o‘ivel; bil je izgubljen in je naj-
den. In vsi so se za~eli veseliti.
12. Starej{i sin pa je bil na polju in ko se je nazaj gre-
de bli‘al hi{i, je zasli{al godbo in ples. In poklical je enega
izmed hlapcev in vpra{al, kaj to pomeni. In ta mu je de-
jal: Tvoj brat, ki je bil izgubljen, se je vrnil, in tvoj o~e in
tvoja mati sta mu prinesla kruh in olje in vino ter najlep{e
sadove, ker ga imata spet ‘ivega in zdravega.
13. In ujezil se je in ni hotel vstopiti v hi{o. Njegov o~e
pa je pri{el ven in ga rote~e vabil. In dejal je svojemu o~e-
tu: Glej, tolika leta sem ti slu‘il in nikoli nisem prekr{il
tvojega ukaza, toda nikoli mi nisi priredil tako bogatega
slavja, da bi se bil poveselil s svojimi prijatelji.
562
14. Toda takoj ko se je vrnil tvoj sin, ki je svoj del de-
di{~ine zapravil s pocestnicami, mu priredi{ slavje z naj-
bolj{im, kar ima{.
15. Njegov o~e pa mu je dejal: Moj sin, ti si vedno pri
meni in vse, kar imam, je tvoje. Toda zdaj se spodobi, da
smo veseli in sre~ni, zakaj tvoj brat je bil mrtev in je spet o‘i-
vel, bil je izgubljen in je najden.”
(Pog. 58, 3-15)

Te prilike so obenem zapovedi. Kdor jih spolnjuje,
tako da odpusti in svojega bli‘njega sprejme v svoje sr-
ce, se ravna po zapovedih, ki mu ka‘ejo pot v ve~no
‘ivljenje.
Kdor spolnjuje zapovedi, ne vidi samo gre{nega,
temve~ gleda tudi v srce, ki resni~no ob‘aluje - tako kot
tudi nebe{ki O~e ne gleda na pomanjkljivosti in grehe
Svojih otrok, temve~ gleda edino to, kar je ustvaril: ~i-
sto, plemenito in dobro. Ko Njegov otrok, po Njegovi
ve~no iz‘arevajo~i ljubezni odlo‘i vse svoje pomanjklji-
vosti in poravna vse grehe, ga bo Bog sprejel v Svoje
veli~astje. In Bog, Ve~ni, ne bo vpra{al po tem, kaj je
bilo; dokon~ano je. V Ve~nem je sedanjost, ve~nost, in
Njegov otrok je otrok ve~nosti. Tako ga je ustvaril On,
veliki Duh, in tako ga gleda ve~no. Zakaj naj Bog spra-
{uje po preteklosti, ko pa gleda Svojega otroka nepre-
stano ~istega, plemenitega in dobrega?
563
Ker Bog, ve~ni O~e, ~uva vsakega Svojih otrok v
Svojem srcu, se bodo tudi vrnili kot Bo‘ji otroci, kot si-
novi in h~ere Ve~nega, in Jaz, pastir vseh du{ in ljudi,
Mu jih bom privedel.
564
59. POGLAVJE
O budnosti -
Cestninar Zahej
Zaklad v nebesih in zemeljska posest (1-3).

Biti pripravljen na Kristusov prihod (4-6). Dobri gospodar (7-8).
Kdor je veliko dobil, od tega se veliko zahteva (9-10). Gre{iti
kljub znanju je greh proti Svetemu Duhu (11-12). Nobena
du{a in noben ~lovek se ne izgubita (13-14)
1. Jezus se je povzpel na neki hrib in se usedel s Svoji-

mi u~enci in jih u~il. In dejal jim je: “Ne boj se, ti mala
skupina, kajti dobrotljiva volja va{ega O~eta je, da vam
da kraljestvo.
2. Prodajte vse, kar imate, in delajte dobro tistim, ki
nimajo ni~esar. Oskrbite se z neuni~ljivo mo{njo, z zakla-
dom v nebesih, ki se ne zmanj{uje, kjer tat ne more do
njega in ga molji ne razjedajo. Kajti kjer je va{ zaklad,
tam bo tudi va{e srce.
3. Naj so opasana va{a ledja in naj gorijo va{e lu~i. In
bodite kot mo‘je, ki ~akajo na svojega gospodarja, ko se
vra~a s poroke, da mu takoj odpro, ko pride in potrka.
(Pog. 59, 1-3)

Izjava “Prodajte vse, kar imate, in delajte dobro ti-
stim, ki nimajo ni~esar. Oskrbite se z neuni~ljivo mo{-
565
njo, z zakladom v nebesih, ki se ne zmanj{uje, kjer tat
ne more do njega in ki ga molji ne razjedajo” pomeni:
Imejte samo to, kar potrebujete. Ne zbirajte zemeljskih
zakladov in jih ne imejte za svojo lastnino. Kajti ko zbi-
rate zemeljske zaklade in jih imenujete svojo lastnino,
je tam tudi va{e srce. Ozko, samoljubno srce bije v stal-
nem strahu, da bi mu bilo lahko vzeto, kar vendarle ni
njegova lastnina.
Kako lahko ~lovek sprejme ‘enina, ~e je srce zaprto
Zanj, za ‘enina, ki prina{a darove nebes za vse, ki ima-
jo odprto srce za Boga, notranjo polnino, notranje bo-
gastvo?
Kdor ima srce odprto za Boga, tudi na tem svetu ne
bo trpel pomanjkanja. Prejel bo, kar potrebuje - in {e
ve~. Na svoje zemeljsko imetje pa ne bo vezan, ker
spozna, da je posest Bo‘ji dar. Taki ljudje se ne zapira-
jo v svet, kjer vladajo predstave o mojem in tvojem,
temve~ upravljajo darove tako, da prina{ajo sadove tu-
di njihovim soljudem. @ivijo v Bogu - in dajejo iz Boga
tistemu, ki pravi~no dela po zapovedi “moli in delaj”.
Kdor je vstopil v svojo notranjost, ta je v Meni, Kri-
stusu, in Jaz Sem v njem in med nama ni ni~esar ve~,
kar lo~uje.
4. Bla‘eni so hlapci, ki jih gospodar najde budne, ko

pride. Resni~no, povem vam, zavezal si bo predpasnik in
jih povabil k mizi in stopil k njim ter jim postregel.
5. In ~e pride ob drugi stra‘i ali ob tretji in jih bo na{el
budne: blagoslovljeni tisti hlapci.
566
6. To pa vedite: Ko bi bil paznik hi{e vedel, ob kateri
uri pride tat, bi bil buden in ne bi dovolil, da vlomi v nje-
govo hi{o. Zato bodite pripravljeni tudi vi, ker bo Sin ~lo-
vekov pri{el ob uri, ko tega ne pri~akujete.”
(Pog. 59, 4-6)

Bla‘eni so ljudje, ki so budni in nizkemu, ~love{ke-
mu jazu ne dovolijo, da bi vstopil v njihovo notranjost.
Skrbijo, da njihova notranjost, hi{a, ostaja ~ista in od-
prta za ‘enina. Kadarkoli pride - pripravljeni so, kajti
bdijo nad samim seboj in so ~uje~i, ko se bom pojavil
Jaz, Kristus.
V dana{njem ~asu >@ je ‘e veliko ljudi budnih in
usmerjenih Name in se tako pripravljajo na Moj pri-
hod. Mnoge du{e in ljudje so torej ‘e pripravljeni spre-
jeti Me v svoji notranjosti, kajti Bo‘je kraljestvo je kra-
ljestvo notranjosti. Na zunaj dobiva obliko in podobo
po ljudeh, ki ‘ivijo v kraljestvu notranjosti.
Spoznajte: Bo‘je kraljestvo na Zemlji je pred vrati.

Jaz, Kristus, prihajam v mnoga srca, kajti vedno ve~
ljudi stopa po poti v notranjost, da bi se zdru‘ili z Me-
noj, Kristusom Boga. Moj duhovni prihod se ne ozna-
nja samo na nebesnem svodu, temve~ najprej v srcih ti-
stih, ki so se odlo~ili za Mene in za Bo‘je kraljestvo na
Zemlji.
567
7. Peter pa Mu je rekel: “Gospod, daje{ to priliko nam
ali tudi vsem drugim?” In Gospod je dejal: “Kdo pa je ti-
sti zvesti in pametni oskrbnik, ki ga gospodar postavi nad
svojo slu‘in~ad, da jim ob pravem ~asu da njihov dele‘?
8. Blagoslovljen bodi hlapec, ki ga njegov gospodar
najde budnega, ko pride. Resni~no, povem vam, postavil
ga bo ~ez vse svoje premo‘enje. (Pog. 59, 7-8)

Kdor zna zakonito gospodariti z Bo‘jimi darovi, je
oskrbnik mnogih. On je tisti, ki pozna in spolnjuje Bo‘-
ji zakon in ki ob pravem ~asu pove in da vsakemu ~lo-
veku iz zakona ‘ivljenja to, kar njegova du{a lahko
sprejme in izpolni. Pogosto ~lovek {e odklanja pomo~
iz Bo‘jega zakona. Kljub temu pa je to njegova budna
du{a sprejela in bo to ob pravem ~asu zrcalila svojemu
ovoju, ~loveku. Gospod bo obdaril tistega, katerega
du{a je budna in zrela za darove ‘ivljenja. Tisti bo do-
bro gospodaril z darovi ‘ivljenja na Zemlji, tako da bo
skrbel za dobro vseh, ki po{teno delajo, tako da spol-
njujejo zapoved “moli in delaj”.
Kdor je budnega srca, je tudi jasne misli; je v Meni
in Jaz v njemu. In kdor ‘ivi v Meni, po tem delujem.
Posedoval bo zemeljsko kraljestvo.
9. ê pa si bo ta hlapec rekel: “Moj gospodar zavla~u-

je svoj prihod” in bo potem za~el tepsti druge hlapce in
568
dekle ter jesti in se opijati, bo njegov gospodar pri{el na
dan, ko ga ne pri~akuje, in ob uri, za katero ne ve; in dal
mu bo dele‘ z nezvestimi.
10. In hlapec, ki pozna voljo svojega gospodarja in se
ni pripravil in tudi ni storil po njegovi volji, bo moral pre-
trpeti mnogo udarcev. Tisti pa, ki ne ve, pa je storil, kar je
vredno tepe‘a, bo dobil malo udarcev. Kajti kdor je dobil
veliko, od tega se bo zahtevalo veliko; in kdor je dobil
malo, od tega se bo zahtevalo samo malo.
(Pog. 59, 9-10)

Kdor pozna Gospodovo voljo, torej zakone ‘ivljenja,
in je ne spolnjuje, bo ustvaril veliko vzrokov in bo mo-
ral prena{ati ustrezne u~inke; pretrpel bo mnogo udar-
cev, kajti vedé je kr{il Bo‘ji zakon.
“Kajti kdor je dobil veliko, od tega se bo zahtevalo

veliko,” pomeni: Du{a, ki poseduje notranjo trdnost in
mo~ in ki ni postala su‘enj greha, naj bi bila tu za tiste
in dajala ter pomagala tistim, ki so {e na za~etku du-
hovne poti, katerih du{e se {ele po~asi o~i{~ujejo in se
odpirajo za Boga in Njegova dela. Zato bodo tisti, ki so
{e na za~etku duhovne poti k Bo‘jemu srcu, “manj te-
peni”, saj so njihove du{e podobne rastlinici, slabotne
so {e in se jih mora {~ititi, dokler ne dose‘ejo notranje
zrelosti z uresni~evanjem ve~nega zakona.
569
Ve~na ljubezen {~iti klijo~e ‘ivljenje v du{i in v ~lo-
veku, da ga nasprotnik ne more napasti. [ele ko je du-
{a okrepljena, se jo izpostavi zunanjim vplivom, da bi
se izkazala. Kajti ~e sta du{a in ~lovek dobila veliko bo-
‘anskega, saj so jima zakoni Notranjega ‘ivljenja pojas-
njeni in sta jih uresni~ila, tedaj sta du{a in ~lovek
okrepljena in se lahko upirata navalom in napadom te-
me. Potem lahko dajeta tudi tistim, ki so {e potrebni
za{~ite, da bi se okrepili. Tako so torej {e slabotne du-
{e, ki so {ele na za~etku duhovne poti, za{~itene z mo~-
jo ljubezni, ker {e ne morejo prena{ati udarcev teme.
Kdor pa prejema od zakona Notranjega ‘ivljenja in ga
sprejme, se s tem obve‘e, da bo uresni~eval prejeti ve~-
ni zakon.
Kdor ga kljub znanju ne uresni~uje in ne spolnjuje,
ta bo nekega dne prav tako izpostavljen napadom. Za-
radi malomarnosti bo potem ‘el to, kar je posejal v ~a-
su duhovne za{~ite, v katerem bi bil lahko duhovno
znanje uresni~il.
11. Zato bodo tisti, ki poznajo bo‘anstvo in so na{li

pot ‘ivljenja ter skrivnosti svetlobe, pa so kljub temu za-
padli v greh, kaznovani s te‘jimi kaznimi kot tisti, ki niso
poznali poti ‘ivljenja.
12. Vrnili se bodo, ko bo dopolnjeno njihovo kolo, in
dan jim bo ~as za premi{ljanje in da oplemenitijo svoje
‘ivljenje in se nau~ijo skrivnosti ter da vstopijo v Kraljes-
tvo svetlobe.”
(Pog. 59, 11-12)
570
Kdor Bo‘je zakone pozna in gre{i kljub znanju, se bo
bolj obremenil, to pomeni, da bo moral nositi te‘je
u~inke kot tisti, ki o poti v Notranje ‘ivljenje vedo
manj.
Spoznajte: Vsak pozna zapovedi za ‘ivljenje. Zato ni
nih~e neveden. Kdor spolnjuje zapovedi, spozna tudi
pot v notranjost, evolucijske stopnje v ve~no bla‘enost.
Kdor pa Notranjo pot pozna in je prehodil ‘e nekaj
evolucijskih stopenj ter gre{i kljub znanju, se pregre{i
nad Svetim Duhom. Kakor vsi ljudje, ki ‘ivijo globoko
v grehu, bo tudi on, ko bo umrl, vezan na kolo ponov-
nega utele{enja, dokler ne bo poravnano, kar du{o ve-
‘e na to kolo.
Zato pomeni izjava “Vrnili se bodo, ko bo dopolnje-
no njihovo kolo” naslednje: {ele tedaj ko bodo zapustili
kolo ponovnega utele{enja, bodo po~asi stopali v svet-
lobo.
13. Jezus je {el skozi Jeriho. In glej, tam je bil neki

mo‘, Zahej po imenu, ki je bil vi{ji cestninar in je bil zelo
bogat.
14. In ‘elel je videti, kdo neki v mno‘ici bi bil Jezus, in
ni mogel, ker je bil majhne postave. Stekel je torej naprej
in splezal na murvo, da bi Ga videl, kajti tam naj bi {el
mimo.
571
15. In ko je Jezus pri{el na tisti kraj je pogledal gor in
ga videl ter mu rekel: “Zahej, hitro pridi dol, zakaj danes
se moram ustaviti v tvoji hi{i.” In urno je splezal dol in
Ga z veseljem sprejel.
16. Ko so to videli, so vsi godrnjali, ~e{ da se je kot
gost ustavil pri gre{niku.
17. Zahej pa je obstal in rekel Gospodu: “Glej, Gos-
pod, polovico svojega imetja dam ubogim; in ~e sem ko-
ga ogoljufal, povrnem ~etverno.”
18. In Jezus mu je rekel: “Danes je v tvojo hi{o pri{lo
zveli~anje; ~e si pravi~en mo‘, si tudi ti Abrahamov sin.
Kajti Sin ~lovekov je pri{el iskat in zveli~at, kar je bilo iz-
gubljeno.”
(Pog. 59, 13-18)

“Kajti Sin ~lovekov je pri{el iskat in zveli~at, kar je
bilo izgubljeno,” pomeni: Jaz, Kristus, sem pri{el v Je-
zusu na ta svet, da zberem vse ljudi in du{e in jih zdru-
‘im v Svoji odre{enjski lu~i.
V Meni so zdaj zdru‘ene vse du{e in vsi ljudje. Zato
se ne izgubi nobena du{a in noben ~lovek. Jaz, Kristus,
jih nosim v sebi. Vsaka du{a in vsak ~lovek je z Delom
odre{enja postal celica na Mojem telesu. Vsaka du{a -
pa ~etudi misli, da je zgubljena - bo neko~, potem, ko
bo zapustila kolo ponovnega utele{anja, gledala O~eto-
vo slavo, kajti tedaj je Mene, svojega Odre{enika in bo-
572
‘anskega brata, tudi zavestno doumela in sprejela. V
vsaki du{i se bo neko~ razmahnilo hrepenenje po njeni
o~etni hi{i, zakaj tam je njena duhovna rojstna de‘ela
in njena domovina.
Spoznajte: @e zdaj je Sin poveli~an v Bo‘jih sinovih
in h~erah, ki spolnjujejo O~etovo voljo.
573
60. POGLAVJE
Jezus obsodi pismouke in farizeje

za hinavce
Zloraba Kristusovega imena

v nekr{~anske namene - Ni “svetnikov” - Divji volkovi v
ov~jem ko‘uhu - Antikrist - Kristus zmaguje (1-18)
1. Tedaj je Jezus spregovoril ljudstvu in Svojim u~en-

cem: “Pismouki in farizeji sedijo na Mojzesovem stolu.
Vse torej, kar vam zauka‘ejo storiti, spo{tujte in tudi sto-
rite. Po njih delih pa se ne ravnajte, kajti govorijo, a ne
delajo tega. Ve‘ejo namre~ te‘ka in neznosna bremena
ter jih nalagajo ljudem na ramena, sami pa jih niti z enim
prstom no~ejo premakniti.
2. Vsa svoja dela pa opravljajo zato, da bi jih ljudje vi-
deli. Napravljajo si {ir{e molitvene pasove in podalj{ujejo
obrobo na svojih obla~ilih. Radi imajo ~astno mesto na
gostijah in prve sede‘e v shodnicah. Radi imajo, da se jih
pozdravlja na trgu in da jih ljudje nagovarjajo: “Rabi, ra-
bi.”
3. Vi se pa ne dajte klicati rabi. Zakaj eden je va{ Ra-
bi, Kristus, vi vsi pa ste bratje. In na Zemlji nikogar ne
kli~ite o~e, kajti o~etje na Zemlji so samo o~etje po mesu,
toda v nebesih je va{ O~e, in ta je eden in ima Duha res-
nice, ki ga svet ne more sprejeti.
4. In ne dajte da vas imenujejo mojster, zakaj eden je
va{ Mojster, Kristus. Toda najve~ji med vami naj bodo
574
va{i slu‘abniki. Kajti kdor se sam povi{uje, bo poni‘an.
In tisti, ki so v sebi poni‘ni, bodo povi{ani.
5. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci, pred
ljudmi namre~ zaklepate nebe{ko kraljestvo! Vi ne pridete
vanj, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne pustite.
6. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Vi, ki
po‘irate hi{e vdovam in la‘no opravljate dolge molitve!
Zaradi tega boste ostreje sojeni.
prepotujete morje in kopno, da bi enega samega pridobili
za judovstvo; in ko to postane, napravite iz njega dvakrat
huj{ega otroka pekla, kakor ste sami!
8. Gorje vam, vi slepi vodniki, ki pravite: ’ê kdo pri-
se‘e pri templju, ne velja ta prisega; ~e pa kdo prise‘e pri
tempeljskem zlatu, ga prisega ve‘e.’ Norci in slepci! Kaj je
ve~, zlato ali tempelj, ki posve~uje zlato?
9. Pravite tudi: ’ê kdo prise‘e pri oltarju, ta prisega
ne velja. ê pa kdo prise‘e pri daru, ki je na njem, ga to
ve‘e.’ Vi norci in slepci, kaj je ve~? Daritev ali oltar, ki
posve~uje daritev?
10. Zatorej, kdor prise‘e pri oltarju, prise‘e pri oltarju
in pri vsem, kar je na njem. In kdor prise‘e pri templju,
prise‘e pri templju in pri tem, ki prebiva v njem. In kdor
prise‘e pri nebu, prise‘e pri Bo‘jem prestolu in pri Tistem,
ki sedi na njem.
dajete desetino od mete, jane‘a in kumine in ste opustili,
kar je v zakonu najva‘nej{e, namre~ pravi~nost, usmilje-
575
nje in vero! To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Vi
zaslepljeni vodniki, ki precejate komarje, a po‘irate kamele!
~istite ~a{e in sklede od zunaj, ko pa so napolnjene z izsi-
ljevanjem in nezmernostjo! Ti slepi farizej, o~isti najprej
notranjost ~a{e in sklede, da bosta ~isti tudi zunaj!
13. Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Ste kot
pobeljeni grobovi, ki so na zunaj videti lepi, znotraj so pa
polni mrtva{kih kosti in vsakr{ne nesnage. Tako se tudi vi
na zunaj ka‘ete ljudem pravi~ne, znotraj pa ste polni hi-
nav{~ine in pretvarjanja.
14. Gorje vam, farizeji in pismouki, ki zidate grobnice
prerokom in krasite grobi{~a pravi~nih in govorite: Ko bi
bili mi ‘iveli v dneh na{ih o~etov, bi ne bili z njimi postali
krivi prelite krvi prerokov!
15. Tako sami spri~ujete, da ravnate kot otroci tistih,
ki so ubili preroke. Tako tudi vi dopolnjujete mero svojih
o~etov.
16. Zato pravi sveta modrost: Glej, k vam po{iljam
preroke in modre in pismouke; in nekatere boste pobili in
kri‘ali, druge pa bi~ali v svojih shodnicah in jih preganja-
li od mesta do mesta. In nad vas bo pri{la vsa pravi~na
kri, prelita na zemlji, od krvi pravi~nega Abela do krvi
Zaharija, Berehjajevega sina, ki ste ga umorili med temp-
ljem in oltarjem. Resni~no, povem vam, vse to bo pri{lo
nad ta rod.
17. O Jeruzalem, Jeruzalem, da ubija{ in kamna{ pre-
roke, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvo-
576
je otroke, kakor zbira koklja svoja pi{~eta pod peruti, pa
niste hoteli!
18. Glej, zapu{~ena bo va{a hi{a! Zakaj povem vam:
Odslej Me ne boste videli, dokler ne pore~ete: Svet, svet,
svet! Hvaljen bodi Tisti, ki prihaja v imenu edinega Pra-
vi~nega!”
(Pog. 60, 1-18)

Kar sem kot Jezus iz Nazareta govoril farizejem in
pismoukom ter njihovim privr‘encem, to velja tudi {e
danes >@. Tako kot so Mene, Kristusa v Jezusu, ob-
dol‘ili, da sem satanski, Me zasledovali in sme{ili, prav
tako ravnajo teologi, navidezni poznavalci Svetega pi-
sma in njihovi privr‘enci v dana{njem ~asu >@ z
Mojimi. Dana{nji pismouki in farizeji so ponovno
mnogi cerkveni in delno tudi svetni oblastniki. Ker
imajo svoje dogme in cerkvene zakone za merilo tega,
kaj je kristjan, ne razumejo, kaj pomeni pravo kr{~ans-
tvo.
Mnogi zastopniki cerkvene in svetne oblasti vodijo
politiko in uporabljajo besedo “kr{~anski” v nekr{~an-
ske namene. Uporabljajo Moje ime, da bi poveli~ali
svoje. Ljudstvu govorijo o evangeliju ljubezni, sami pa
najmanj ‘ivijo po njem. Izdajajo marsikatere zakone, ki
so v nasprotju z Bo‘jim zakonom ter tako z nogami
teptajo Najsvetej{e, zakon ljubezni in ‘ivljenja. Dovo-
577
ljujejo, da se ubijajo ‘ivali. U‘ivajo meso v velikih koli-
~inah in pijejo ‘gane pija~e. Mnogi od njih so soodgo-
vorni za skrunjenje, izkori{~anje in zastrupljanje zem-
lje; mnogi, ki se imenujejo kristjani, se oboro‘ujejo v
vojne namene.
Tako imenovani kristjani, ki so slepo predani svoji
oblasti, se dajo izuriti v uporabi oro‘ja, da bi potem, ko
zadoni bojni klic, ubijali ljudi. Ker so slepi za ve~no re-
snico, ravnajo kot su‘nji in delajo, kar jim je zapoveda-
no. Omamljeni in opijanjeni od svojega ni‘jega jaza
mnogi skrunijo velikega ~loveka Zemljo, in posegajo v
njeno zakonito potekanje. Tako motijo in uni~ujejo
zemljino magnetno polje in njeno atmosfero. Vse to so
satanski izrastki - ni‘ji jaz ljudi, ki se imajo za kristjane.
[e danes sedijo cerkveni poglavarji na ~astnih me-
stih, tako pri slavnostnih pojedinah kakor tudi v svojih
cerkvah, in se dajo nagovarjati od svojih vernikov s
~astnimi naslovi. Tudi v dana{njem ~asu >@ ~astijo
~loveka, ki ga naslavljajo “sveti o~e”, ~eprav sem kot
Jezus iz Nazareta u~il, da je samo e n Sveti O~e: O~e,
ki je v nebesih, Bog O~e-Mati vseh bitij in ljudi. âstijo
tudi svoje “svetnike”, ~eprav sem u~il, da “svetnikov” ni
- so samo bla‘ena bitja, ki ‘ivijo v Bogu.
Zemeljski o~e je o~e po mesu, mo{ki spol, ki je spo-
~enjajo~e na~elo. Mo{ki, ki spo~ne otroka, da seme za
zemeljsko telo utele{ajo~e se du{e. Imenuje se o~e po
mesu - tako kot se ‘enski spol, ki sprejme mo‘evo se-
me za nastajajo~i mesni ovoj in ga nato nosi pod srcem
in ga rodi, imenuje mati po mesu.
578
Zemlja je kraj poravnavanja za du{e v zemeljskem
telesu. Sedaj je veliko tistih takratnih hinavcev spet v
zemeljskem telesu, da bi nadaljevali s spletkami proti
Meni, Kristusu, tako da spet preganjajo ljudi, ki se trudi-
jo, da se resnica razkrije. [e danes veljajo Moje besede:
ê so preganjali Mene, bodo preganjali tudi vas.
Te du{e, ki jih ‘ene ~astihlepnost, oblastnost in oho-
le utvare, gredo vedno znova v zemeljska telesa, da bi
za~ele ponovno tam, kjer so nehale, ko jih je doletela
zemeljska smrt. To se bo nadaljevalo tako dolgo, do-
kler utele{anja za take ni‘je du{e ne bodo ve~ mo‘na -
ali dokler se v dani utelesitvi, ko je ta {e mo‘na, te ~a-
stihlepne in oblasti‘eljne du{e ne uklonijo, da bi posta-
le najmanj{e med brati in sestrami. Kajti kdor se sam
povi{uje, mora priti do spoznanja preko “poni‘anja”.
V mnogih primerih gre torej vedno znova za iste hi-
navce kot v Mojem ~asu, ko sem kot Kristus v Jezusu
hodil po Zemlji. Vedno znova se dogajajo enaki in po-
dobni zlo~ini, kajpada - ustrezno obdobju - z drugimi
argumenti in metodami. Toda namen je isti: Onesposo-
biti vse tiste, ki omogo~ajo, da postane resnica o~itna in ki
uresni~ujejo pravo kr{~ansko ‘ivljenje.
Spoznajte: Demonom so najve~ja nevarnost tisti, ki
uresni~ujejo pravo kr{~anstvo.
Zato se je satan ~utov ogrnil s pla{~kom “kr{~ans-
tva”, da bi povzro~al veliko zmedo, tako da vsak ne
prepozna takoj, kaj je resni~no kr{~ansko. Kajti pravo
kr{~ansko ‘ivljenje je ‘ivljenje po Bo‘jih zakonih, ki
sem jih u~il in ‘ivel kot Jezus iz Nazareta.
579
Podobno kakor Jaz kot Jezus so morali trpeti v vseh
~asih mnogi pravi~ni preroki in pravi~ni mo‘je in ‘ene.
Kdor evangelija ljubezni in ‘ivljenja samo ne pridiga,
ampak ga tudi ‘ivi in ga z uresni~evanjem pribli‘a
mnogim ljudem - jim torej ka‘e pot k Meni, h Kristusu
Boga v njihovi notranjosti, da bi Mi lahko sledili - ta je
nevaren za tiste, ki so se samo pokrili s pla{~kom “re-
sni~nega kr{~anstva”.
Ker ‘ena v zemeljski obleki, sonosilka bo‘anske mo-
drosti, o kateri sem ‘e poro~al, spet prina{a na ta svet
k ljudem ve~ne zakone in pot v ve~ni zakon, mora - po-
dobno kot Jaz in mnogi preroki - prena{ati zasramova-
nje, posmeh, zani~evanje in obrekovanje. Kljub vsemu
se bo ve~na resnica uveljavila in Kristus, povezan z bo-
‘ansko modrostjo, bo iz{el kot zmagovalec.
Kdor ho~e spoznati divje volkove v ov~jem ko‘uhu
navideznega kristjana, ta naj preveri cerkveno oblast in
njene privr‘ence - med njimi so tudi mnogi vladarji te-
ga sveta, ki zlorabljajo Moje ime v svoje namene:
Ali so cerkveni in svetni dostojanstveniki nasledniki
Nazarenca?
Ali nauk cerkvene oblasti ljudi ozdravi in jih osre~i?
Ali je mati Zemlja zdrava in ali zemeljska atmosfera
{~iti zemljo in ljudi?
Kdo so tisti, ki zagovarjajo ubijanje?
I{~ite volkove v ov~jem ko‘uhu navideznega kristja-
na! In na{li boste antikrista, ki vam stopi naproti z Mo-
jim imenom Kristus in vas vara in vodi v zmoto.
580
Od Mojega ~asa, ko sem bil Jezus iz Nazareta, pa do
danes so vedno isti hinavci - samo v drugih zemeljskih
telesih - ki so se zapisali demonskemu nasilju in satanu
~utov, da bi s kr{~anskim pla{~kom zapeljevali ljudi.
Kdor se zapi{e temi, ta tudi slu‘i temi. Vedno znova bo
po{iljala svoje v svet, da bi varala ljudi in jih vodila na
krivo pot.
Mnogi narodi so kot ~reda sledili ~love{kim pastir-
jem, ki so jih peljali v kaos. Toda celo v kaosu je upanje
na dobro, na Novi ~as, Kristusov ~as.
Jaz Sem upanje, Jaz Sem resnica in ‘ivljenje.
Svojim Sem v Duhu zelo blizu in po njih pripravljam
Svoj prihod. To je vodilo in vodi do bojev. Kajti ta, ki
je bil stoletja ogrnjen s pla{~kom kr{~anstva in ga {e
nosi, ne preneha z njim zapeljevati kar tako.
Jaz, Kristus, sem ‘ivljenje; ne uni~ujem. Pou~ujem,
tako da tisti, ki zagledajo ka~o, ka~o prepoznajo in ji
zdrobijo glavo. Na ta na~in razkrinkavam hinavce in
jim pri tem dajem mo‘nost, da sklonijo svojo glavo in
da postanejo najmanj{i med brati in sestrami.
Spoznajte: Zmagujem po ljudeh, ki so z Menoj in
pripravljajo Novi ~as. Ozalj{ani z Mojo mo~jo se zdaj
{e borijo proti svojim lastnim napakam in slabostim in
isto~asno z mo~jo ljubezni proti hinavcem v kr{~an-
skem pla{~ku.
Boj v Meni in z Menoj je pravi~en boj. Jaz, Kristus,
hodim pred tistimi, ki se trudijo izpolnjevati O~etovo
voljo. Zemlja bo o~i{~ena in postala bo svetlej{a, ker
prihajam Jaz, Kristus Boga.
581
Besedo “prisegati” naj bi razumeli po smislu. Ustre-
za besedi “potrjevati”.
582
61. POGLAVJE
Jezus napove konec obdobja
Po njihovih sadovih jih boste spoznali (1).

Ponovna inkarnacija oblasti‘eljnih in Bo‘jih poslancev v teku
~asa (2-3). Mra~njaki se borijo z vsemi metodami (4-5). Navo-
dila za ~as grozot (6-7). Kristusov ponovni prihod: Nau~ite se
razlikovati (8-9). Spremembe v son~nem sistemu in na Zemlji
(10). Bli‘ajo~i se kon~ni ~as - Evolucijska pot ~love{tva in
Zemlje do svetlobne snovnosti - Kraljestvo miru - Zadnji sata-
nov vzpon - Bo‘ji Bodi: Razkroj vsega grobosnovnega - Bo‘an-
ska modrost pripravlja Kristusov ponovni prihod - Kristusov pri-
hod, najve~ji dogodek (11). Spoznajte znamenja ~asa (12-14).
Kdor bedi, ne zamudi ure (15-19)
1. In ko je Jezus sedel na Oljski gori, so u~enci sami

pri{li k Njemu in rekli: “Povej nam, kdaj se bo to zgodi-
lo? In katero znamenje bo napovedalo Tvoj prihod in ka-
tero konec sveta?” Jezus jim je odgovoril in rekel: “Glejte,
da vas nih~e ne zapelje. Kajti veliko jih bo pri{lo z Mojim
imenom in bodo govorili: Jaz sem Kristus, in mnoge bodo
zapeljali. (Pog. 61, 1)

Nikomur, ki ~asti svoje ime in ki se izdaja za najve~-
jega in se pusti ~astiti, ne verjemite. In ne verjemite ni-
komur, ki pravi da je ponovno utele{eni Kristus; kajti
583
Jaz ne pridem ve~ v meso, temve~ sem s Svojimi v Du-
hu.
Tisti pa, ki slu‘i, ki hvali samo Gospodovo ime in de-
la dobra dela ter jih prina{a v svet, tako da so dobri sa-
de‘i vidni za mnoge, je pravi vodnik; po njem delujem
Jaz. Ne prepoznavajte jih po njihovih besedah, temve~
po njihovih sadovih.
âsovni prelom, v katerem se Svojim vse bolj pribli-
‘ujem, se da primerjati s poznim poletjem in z jesenjo,
kajti ~as preobrata iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as
je ~as ‘etve.
Tisti, ki ‘ivijo v Meni, prina{ajo dobre sade‘e, tisti
pa, ki so Moje ime zlorabili in zlorabljajo v svoje name-
ne, ka‘ejo zdaj svoje slabe sade‘e. Prelomni ~as omo-
go~a zelo jasno prepoznavanje dobrih in slabih sadov.
Spoznajte: Za gre{ni svet sta ‘e napo~ila pozno po-
letje in jesen. Sadovi postajajo vidni - ‘etev je v teku.
2. In sli{ali boste o vojnah in govorice o njih; glejte, da

se ne zmedete. Kajti vse to se mora zgoditi, toda to {e ni
konec. Narod se bo namre~ vzdignil proti narodu, dr‘ava
proti dr‘avi; in na razli~nih krajih bodo lakota, ku‘ne bo-
lezni in potresi. In to bo {ele za~etek stiske.
3. In v teh dneh si bodo oblastniki prilastili zemljo in
njena bogastva za svoj lastni u‘itek in bodo mnoge, ki tr-
pijo pomanjkanje, podjarmili in jih dr‘ali v sponah in jih
zlorabljali za mno‘enje svojega bogastva; in celo poljske
‘ivali bodo podjarmili in jim vlivali grozo. Toda Bog jim
bo poslal Svoje poslance, ki bodo oznanjali Njegove zak-
584
one, ki so jih ljudje prekrili s svojim izro~ilom, in tisti, ki
jih bodo prekr{ili, bodo umrli.
(Pog. 61, 2-3)

Kar je bilo napovedano, se je ‘e za~elo >@. Na-
povedano se izteka podobno kot kolesje v uri. Prihaja-
jo ena katastrofa za drugo in ena usoda podaja roko
drugi. To ka‘e spreminjanje ~asa.
Gre{ni svet mineva. V njem se ‘e svita rojstvo nove-
ga ~asovnega obdobja in naznanja duhovno prebujene
generacije, iz katerih bo iz{lo duhovno ~love{tvo Nove-
ga ~asa.
V dana{njem ~asu >@ je kot v ~asu Noeta ali pa
v ~asu uni~enja Pompejev. Ve~ina ljudi se medsebojno
snubi. Sli{ijo ‘e o znamenjih Novega ~asa - pa vendar
ostajajo gre{ni ljudje. Propadli so in propadajo s svojim
zunanjim bogastvom in svojo zunanjo mo~jo.
V preteklih stoletjih je veliko teh du{ vedno znova
prihajalo v zemeljska telesa. Mnoge so opravljale in
opravljajo vedno znova iste dol‘nosti, kjer so takrat v
smrtni uri nehale - samo vsaki~ v drugem obdobju, z
druga~nimi sredstvi in drugimi metodami. Mnoge so
zasedle in zasedajo vedno znova ista mesta, bodisi kot
vladarji narodov in dr‘av bodisi kot cerkveni vodje. Ta-
ko jih oblasti‘eljnost kar naprej ‘ene na Zemljo, da se
polastijo teh polo‘ajev.
585
Kot ljudje so vedno znova posku{ali in posku{ajo ob-
dr‘ati kolesje sveta, zunanje strukture, v obi~ajnem te-
ku. Tako so skozi stoletja ljudem predpisovale podob-
ne zakone. In narodi so se oblastnikom dali in se {e
dajo, bolj ali manj podjarmljati. In vedno znova so po-
slu{ni vodjem, ki so ‘e v prej{njih inkarnacijah po~e-
njali enako ali podobno. Ker vedno isti vladajo de‘e-
lam in zbujajo pozornost kot cerkveni vodje, se v
mnogih de‘elah vedno znova ponavljajo ista dogajanja
kot v preteklih ~asih. Usode, katastrofe in kaoti~na sta-
nja imajo samo druga imena. V mnogih primerih pa so
danes huj{a kot v preteklosti.
V vsem negativnem je tudi pozitivno: V ~asu mine-
vanja in nastajanja se vedno znova prebija Kristusova
lu~, ~as Bo‘jega Duha, Novi ~as, Kristusov ~as, Jaz
Sem.
Spoznajte: V preobratu iz starega, gre{nega sveta v
Novi ~as, so prihajali in prihajajo vedno znova tudi
Bo‘ji poslanci. Mnogi pravi~ni mo‘je in ‘ene so zdaj v
Moji slu‘bi za Novi ~as.
Vsa resnica bo razodeta - ~etudi so jo ljudje, ki so
dale~ od Boga, skozi stoletja vede ali nevede prikrili.
Bo‘ji poslanci spet oznanjajo Bo‘je zakone in se trudi-
jo, da ponesejo evangelij ljubezni po vsej Zemlji - od
kontinenta do kontinenta, od mesta do mesta, od ob~i-
ne do ob~ine, od vasi do vasi. Tako pripravljajo Bo‘je
kraljestvo na Zemlji. Veliko ljudi se bo zaradi delova-
nja Bo‘jih poslancev prebudilo in stopilo na pot v No-
tranje ‘ivljenje.
586
4. Potem vas bodo dali mu~iti in vas bodo ubili. In
zaradi Mojega imena vas bodo sovra‘ili vsi narodi. Tak-
rat bodo mnogi ogro‘eni in bodo drug drugega izdajali in
se sovra‘ili. In pojavilo se bo veliko la‘nih prerokov in
bodo mnoge zapeljali.
5. In ker se bo nepravi~nost razbohotila, se bo v mno-
gih ohladila ljubezen. Kdor pa vztraja do konca, bo re{en.
In po vsem svetu se bo pridigal ta evangelij o Bo‘jem kra-
ljestvu kot pri~evanje za vse narode, in potem bo pri{el
konec.
(Pog. 61, 4-5)

Tako se je dogajalo v preteklih stoletjih. Moje so
mu~ili in jih ubijali.
Kar je bilo, se nadaljuje. Vedno gre za iste volkove v
ov~jem ko‘uhu, ki prihajajo na svet s svojo oblasti‘elj-
nostjo. Ugasniti ho~ejo Kristusovo lu~, ki jim je trn v
peti, in v ta namen zlorabljajo tudi Moje ime. Njihovo
tuljenje lahko sli{ite tedaj, ko jim Bo‘ji poslanci predo-
~ijo njihova satanska dela, ki jih - kot to trdijo - delajo
v Mojem imenu.
Spoznajte: Neko~ so Bo‘je poslance trpin~ili, mu~ili
in ubijali. V dana{njem ~asu >@ jih obrekujejo,
sme{ijo, zasmehujejo in se iz njih nor~ujejo. Prave
kristjane preganjajo zdaj samo z druga~nimi sredstvi in
metodami, s podlim obrekovanjem v medijih, se pravi
587
prek tiska, radia, kot imenujejo medije, in podobnega.
Za vsem tem pa se skrivajo ti, ki se ~utijo ogro‘eni od
resnice, zastopniki cerkve, duhovniki, ‘upniki in tako
imenovani odgovorni za sekte, prav tako politiki, novi-
narji in reporterji - in vsi ostali, ki jim verjamejo. Tudi
v dana{njem ~asu >@ sovra‘ijo tiste, ki se imenujejo
kristjani, mnoge pravi~ne mo‘e in ‘ene, ker sledijo
Meni, Kristusu.
Spoznajte: Kakor je bilo v vseh ~asih, tako je tudi v
dobi spreminjanja iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as.
Veliko ljudi govori o Meni, Kristusu. Ko pa jih zadene
sapica, npr. obrekovanje, padejo in Me izdajo. Iz stra-
hu za svoje zemeljsko ‘ivljenje, za ugled in polo‘aj se
izdajajo in se tudi medsebojno sovra‘ijo.
Mra~njak posega med narode z najrazli~nej{imi meto-
dami in {~uva enega proti drugemu. To je mo‘no, ker
med ljudmi ni enotnosti. Narodi imajo drug drugega za
sovra‘nika, razvijajo napadalnost in ustvarjajo strah pred
bodo~nostjo. Mra~njaki vse to vedno znova podpihujejo,
ker ho~ejo mno‘ice obdr‘ati v gibanju. Nato pridejo kot
la‘ni preroki in se izdajajo za odre{itelje, ve‘ejo ljudi na
svoje “poslanstvo” in na svojo osebo - ne usmerjajo pa
jih na Mene, Kristusa.
V ~asu spreminjanja starega, gre{nega sveta v Novo

dobo, svetlobni ~as, mra~njak napada svetlobo na {iro-
kem boji{~u. Toda kdo se lahko trajno upira svetlobi?
Noben ~lovek in tudi nobena du{a ne, nobena temna
mo~ - tudi tedaj ne, ko zlorablja Moje ime in je proti
588
pravim kristjanom. Svetloba, ki je Jaz Sem, je mo~nej-
{a.
Spoznajte: Jaz Sem Lu~ sveta, ki ni vezana na ~as.
Lu~ pre‘ema prostor in ~as in bo vse prenovila. Prihaja
~as, ko mra~njak ne bo mogel niti nazaj niti naprej, le
vdal se bo lahko in se - kot tudi sleherni ~lovek in sle-
herna du{a - obrnil k svetlobi, ki je Jaz Sem.
Tudi ~e v tem kon~nem boju nara{~ajo nepravi~nosti
in se ljubezen v mnogih srcih ljudi vedno bolj ohlaja -
je vendar ‘e vidna svetloba: To je Kristus, Jaz Sem, ki
prina{a na Zemljo svetlobo po glasnikih, po pionirjih
Novega ~asa. Veliko ljudi bo umrlo. Veliko pa jih bo
tudi re{enih, to so ti, ki so prestali boj z mo~mi teme.
Tisti, ki so Mi ostali zvesti, bodo spolnjevali evangelij
ljubezni in {e naprej oznanjali Bo‘je kraljestvo po vsej
Zemlji ter pri~ali o resnici, ki je Jaz Sem, o resnici, ki
biva v njih, ki po njih govori in deluje - o Kristusu.
6. Ko boste zato na svetem kraju videli grozoto razde-

janja (kdor to bere, naj doume!), ki ga je napovedal pre-
rok Daniel, tedaj naj vsak, kdor je v Judeji, zbe‘i v gore.
In kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi iz hi{e kaj pri-
nesel; in kdor je na polju, naj se ne vra~a po svoje obleke.
7. Gorje pa nose~nicam in doje~im materam v tistih
dneh! Prosite, da ne bi be‘ali pozimi ali na soboto. Tak-
rat bo namre~ velika bridkost, kakr{ne ni bilo od za~etka
sveta in je tudi nikdar ve~ ne bo. In ~e bi ti dnevi ne bili
skraj{ani, ne bi bil re{en nih~e, ki je v mesu. Toda zaradi
589
izvoljenih bodo ti dnevi skraj{ani.
(Pog. 61, 6-7)

Zdaj je neposredno tukaj to, kar je Ve~ni razodeval
ljudem po prerokih v vseh ~asih - ~etudi opozoril in na-
potkov Ve~nega po prerokih ve~ina ljudi ni sprejela.
Napo~il je ta veliki ~asovni prelom.
Kdor je {e vedno zaskrbljen za svoje zunanje, ki bi ga
rad obdr‘al in pomno‘il, ne ostane nanj samo vezan,
ampak bo z vsem svojim imetjem tudi propadel. V isti
meri kot propada svet, nastaja ~isto po~asi - kljub tego-
bam in stiskam - Bo‘je kraljestvo na Zemlji.
Ko spoznate, da gre svet s te~ajev, tedaj se ne obra-
~ajte in se ne zadr‘ujte, da bi vzeli ali uredili to ali ono.
Pojdite v Bo‘je bivali{~e, ki je v vas, in se pustite voditi
Tistemu, ki biva v vas.
Zapisano je: “Gorje pa nose~nicam in doje~im mate-

ram v tistih dneh!” ê je plod v materinem telesu poln
svetlobe in mo~i, ker o~e in mati ‘ivita v Bogu, potem
bo obvarovan. ê pa je plod v materinem telesu od te-
ga starega, gre{nega sveta, torej je tema~en, kot sta te-
ma~na o~e in mati, potem ga lahko zgubita - kakor
kdaj, odvisno od ustvarjenih vzrokov. Tudi marsikatero
telo, ki nosi tema~en plod, bo umrlo v tem grozovitem
~asu, kakr{nega svet {e ni do‘ivel.
590
Prosite, da pozavna reda ne bo zadonela na soboto,
ko se ljudje {e bolj predajajo svojemu udobnemu ‘ivlje-
nju, namesto da bi molili k Bogu in se Mu zahvaljevali
za vodstvo in pomo~. Mnogi, ki bi lahko nudili zunanjo
pomo~, takrat ne bodo dosegljivi. Prosite, da veliko
pospravljanje na Zemlji ne bo pozimi, kajti mnogi bo-
do imeli komaj kak{no stvar pri sebi in bo veliko uni~e-
nega, tako da pogosto ne bodo na{li zato~i{~a v hi{i,
ampak na prostem ali v kak{nem zakloni{~u. Pozimi bi
tudi mnogi zmrzovali in zmrznili, tudi nose~nice.
Mnogi ljudje so se zana{ali na ta svet in svoje vlade,
toda ~ez no~ bodo izgubili vse, za kar so mislili, da je
njihova lastnina in njihova varnost. Ve~ni dobrotljivi
Bog, va{ in Moj O~e, je ‘e skraj{al ~as za Svoje zveste
in ga bo potem, ko bo zme{njava dosegla svoj vi{ek,
skraj{al {e enkrat. Mnogi, ki nosijo na ~elu znamenje
ljubezni, bodo na razvalinah in v kaosu tega sveta na-
prej gradili Kraljestvo miru Jezusa Kristusa in ga zma-
goslavno raz{irili po vsem svetu.
8. ê vam bo kdo rekel: “Glej, Kristus je tu” ali pa

“tam je”, ne verjemite prehitro. Zakaj vstali bodo la‘ni
Kristusi in la‘ni preroki in bodo delali velika znamenja in
~ude‘e, da bi, ~e bo mogo~e, zavedli celo izvoljene. Glej,
opozoril sem vas pravo~asno!
9. Zatorej, ~e vam bodo rekli: “Glej, v pu{~avi je”, ne
hodite tja; in “Glej, v skrivnih kamrah je”, ne verjemite
vnaprej. Kajti tako kot vzhaja svetloba na vzhodu in sveti
do zahoda, tako bo tudi s prihodnostjo Sina ~lovekovega.
591
Kajti kjerkoli je mrhovina, tam se zbirajo jastrebi.
(Pog. 61, 8-9)

Vedite, da bom pri{el k Svojim v Duhu - in ne ve~ v
telesu.
ê kdo re~e, da je Kristus tu ali tam, se spomnite, da
sem vas opozoril pravo~asno. Jaz ne pridem ve~ v me-
so. Kot Jezus sem za vas {el v meso in ga za vas prema-
gal, tako da ga lahko tudi vi premagate po Meni, Kri-
stusu, in dose‘ete vstajenje in ponovno duhovno
rojstvo in tako ponovno zdru‘itev z Bogom, va{im in
Mojim O~etom.
ê uresni~ujete ve~ne zakone, se nau~ite razlikovati,
kajti ne bodo samo la‘ni preroki. Ravno v tem velikem
~asovnem preobratu je veliko pravi~nih mo‘ in ‘ena -
ljudi, ki sem vam jih poslal, ki se po{teno in resni~no
trudijo, da vam prinesejo Bo‘je zakone, in ki ustanav-
ljajo Kraljestvo miru sredi tegob in ob minevanju sveta.
To so tisti, ki izpolnjujejo evangelij ljubezni in tako pri-
na{ajo Bo‘je kraljestvo na to Zemljo.
Po njihovih sadovih jih spoznajte.
10. Takoj po trpljenju tistih dni bo sonce otemnelo in

mesec bo izgubil svetlobo in zvezde bodo padale z neba in
tresle se bodo nebe{ke sile. (Pog. 61, 10)
592
Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam,
Ob mogo~nih sunkih v celotnem son~nem sistemu
bodo planeti stopili s svoje kro‘ne poti in se zaenkrat
razvrstili okoli sedanjega sonca v druga~ni konstelaciji.
Tudi mesec se bo uvrstil druga~e, in nastalo bo novo
te‘nostno razmerje med mesecem in Zemljo. Zaradi
vsega tega se bo na Zemlji spremenil ritem dneva in
no~i, letnih ~asov in plimovanja. Ob teh dogodkih bo
pri{lo do prehodne pomra~itve sonca.
“Zvezde bodo padale z neba” pomeni: Mogo~ni me-
teorji bodo padali na Zemljo. Tudi zaradi tega se bo
Zemlja ustrezno spremenila. Morja si bodo poiskala
druga korita.
Visokogorja bodo izginila; nastale bodo nove vi{ave
in doline. Celotna podoba Zemlje bo bolj ljubka.
Spoznajte: Jaz delam vse na novo.
11. In potem se bo pojavilo na nebu znamenje Sina

~lovekovega; in tedaj bodo vsa ljudstva na Zemlji ‘alova-
la in videla Sina ~lovekovega, kako prihaja na oblakih
neba z veliko mo~jo in sijajem. In glasno, kot da bi done-
la pozavna, bo poslal Svoje angele, ki bodo pri{li in zbira-
li Njegove izvoljene z vseh {tirih vetrov, od enega konca
neba do drugega. (Pog. 61, 11)
593
Znamenje Sina ~lovekovega je Kristusova lu~, ki je
Jaz Sem. V Duhu prihajam k Svojim, ki Mi slu‘ijo v ze-
meljski obleki in naseljujejo Bo‘je kraljestvo, katerega
vladar Sem Jaz.
Spoznajte: Ne pridem kar ~ez no~, od danes do jutri.
Vsi veliki dogodki se vnaprej napovejo s svojo svetlobo
ali pa senco. Jaz Sem Lu~ sveta. Moj prihod v Duhu je
najve~ji dogodek za Zemljo in za ljudi. Jaz, Kristus,
sem se ‘e odpravil, zakaj Moja lu~ ‘e deluje na Zemlji
in v atmosferi, ker Mi Bo‘ji preroki in zvesti mo‘je in
‘ene bolj in bolj pripravljajo poti.
Bo‘ji preroki iz Stare zaveze in vsi Bo‘ji preroki in
razsvetljeni mo‘je in ‘ene preteklih dva tiso~ let so
vedno znova svarili ~love{tvo pred njihovo lastno setvi-
jo in klicali k spreobrnitvi. Iz razli~nih faset resnice se
je ~love{tvu razkrivalo, kak{na bo njegova satanska se-
tev in ustrezna prihodnost, ~e se ne spreobrne in ne iz-
polni Bo‘jih zakonov. V vedno kraj{ih presledkih se je
govorilo in se {e govori o koncu sveta. Toda ve~ina lju-
di je ‘ivela in {e naprej ‘ivi v grehu in je plesala in ple-
{e okoli svojega zlatega teleta: okoli svojega jaza, ki si
prizadeva samo za moje, meni in prijetno ‘ivljenje.
Svarila se uresni~ujejo. ^love{tvo ‘ivi v tako imenova-
nem kon~nem ~asu.
Spoznajte: Beseda “kon~ni ~as” ne pomeni konca
materije, konca Zemlje kot planeta, temve~ konec vse-
594
ga tistega, kar je proti Bogu. Tako se kon~uje materia-
lizem.
Tako kot na Zemlji ~isto po~asi nastaja Kraljestvo
miru, tako se bodo ~isto po~asi prefinili tudi veliki deli
materije, kajti zapisano je: Jaz delam vse na novo. Na-
stala bosta novo nebo in nova Zemlja in ljudje se bodo
vra{~ali v Novi ~as, svetlobni ~as. Na tej evolucijski poti
k svetlej{im in finej{im oblikam se bo vse bolj in bolj
poduhovilo - vse do svetlobnosnovnosti, do pretanjene
materije. Kajti ljudje Novega ~asa bodo pomno‘ili svet-
lobo v Zemlji in na njej in bodo s svojim duhovnim ‘iv-
ljenjem {e naprej dvigovali njeno nihanje in nihanje ce-
lotnega son~nega sistema. Ko je potem na o~i{~eni
materiji, na svetlobnosnovni Zemlji zrastlo Kraljestvo
miru, bo sijalo tudi drugo sonce.
Spoznajte: Po Kraljestvu miru se sme satansko, de-
mon, {e enkrat meriti z Menoj, Kristusom, kajti {e ved-
no bo razmi{ljal o tem, da bi ponovno osvojil Zemljo.
Moral pa bo spoznati, da je Bo‘ji Bodi v polnem razmahu
in da je ~as, ki mu je bil dan, ~as milosti, ki mu ga je {e
enkrat dal Bog, na{ O~e, v celoti porabil.
Po tem vso Zemljo obsegajo~em dogajanju se bodo

vsi mo~no zgo{~eni planeti postopoma razpo~ili in ~iste
duhovne substance v materialnih planetih bodo izstopi-
le iz svojih ovojev, podobno kot zapusti du{a ~love{ko
telo, ko to umre. Zapu{~eni deli materialnih planetov
se bodo nato vse bolj in bolj razkrajali. Postopoma bo
nato vse grobosnovno postalo finosnovno, zakaj Bog je
595
~ista finosnovna energija. Bog je Duh, mo~, ljubezen in
modrost.
Bo‘anska modrost je prevzela veliko nalogo, da bo
ponesla Mojo lu~ miru in enosti k vsem narodom te
Zemlje in tako vsem ljudem, ki so dobre volje. Moja
lu~ sije po njej v ne{tetih fasetah ‘ivljenja: To je Moja
beseda, ki je in bo razodeta po ustih Moje prerokinje,
ki je obenem Bo‘ja poslanka, in po mnogih pravi~nih
mo‘eh in ‘enah. Moja lu~ prina{a ljudem tudi Notra-
njo pot k Bo‘jemu srcu. Oznanja tudi Kraljestvo miru
in povzro~a, da Bo‘ji sinovi in h~ere, ki so v naro~ilu
odre{enja - predvsem Davidov rod kot tudi ljudje iz
drugih rodov - {irijo Delo odre{enja, ustanavljajo in
gradijo Kraljestvo miru.
Svojim sem vedno bli‘e. Kolikor napredujejo na poti
v notranjost in tako iz generacije v generacijo izgrajuje-
jo Kraljestvo miru, toliko sem jim bli‘e, toliko bolj sem
neposredno z njimi. Ker je po bo‘anski modrosti na
Zemlji ‘e veliko opravljenega po Moji volji, Moja lu~
‘e zdaj seva na ta svet in napoveduje Moj prihod.
Spoznajte: Angeli nebes in zvesti v zemeljski obleki

pri~ajo ‘e zdaj >@ naglas o vladarju Kraljestva miru
in o Kraljestvu miru samem. @e zdaj se zbira veliko
mo‘ in ‘ena z vseh {tirih strani neba, da bi ‘iveli skupaj
in se pripravili za najve~ji dogodek v atmosferi in na
Zemlji: Moj prihod. Ko bodo tedaj iz nebes zadonele
pozavne, ko Me bodo napovedali iz Bo‘jega Duha {tir-
je kerubi {tirih bitnosti, se bom pojavil z vso mo~jo in
596
sijajem in prevzel oblast. Tedaj bodo ljudje e n a ~re-
da in Jaz bom njihov pastir - Kristus.
Preden pa se bo vse to zgodilo, bo pri{lo nad Zemljo
veliko ‘alovanje in poko{eni bodo vsi, ki ne nosijo zna-
menja na ~elu. Svojo pot bodo nato nadaljevali kot du-
{e. Du{e bodo nato nadaljevale svojo pot.
Spoznajte: Kristusova lu~ je lu~ Novega ~asa. Svoj

prihod napovedujem tako, da vnaprej iz‘arevam Svojo
svetlobo.
12. Prispodoba o figovem drevesu naj vas nau~i: Ko

so njegove veje ne‘ne in so~ne in poganjajo listje, veste,
da je blizu poletje. Tako tudi takrat, ko boste vse to videli,
vedite, da je tisto tik pred vrati. Resni~no, povem vam: Ta
rod ne bo pre{el, dokler se vse to ne izpolni. Nebo in
Zemlja bosta pre{la, toda Moje besede ne bodo minile.
13. Za dan in uro ne ve nih~e, niti angeli v nebesih ne,
temve~ samo O~e. Tako kot je bilo v Noetovih dnevih, ta-
ko bo tudi ob prihodu Sina ~lovekovega.
14. Kajti enaki so bili pred potopom: Jedli so, pili, in
se med seboj snubili do dneva, ko je Noe stopil v barko.
To jih ni zanimalo, dokler ni pri{el vesoljni potop in jih
vse odnesel; tak{en bo tudi prihod Sina ~lovekovega.
(Pog. 61, 12-14)
597
Kdor opazuje dogodke in pripetljaje na tej Zemlji in
sli{i o usodah ljudi {irom po svetu, ta spozna, da doga-
janja konca sveta me~ejo svoje sence kot znamenja, in
da je ~love{tvo sredi razkroja starega, gre{nega sveta.
Kdor je buden, tudi spozna, da gre{ni ~lovek ne more
vzdr‘ati velikih preobratov.
Spoznajte: Ti preobrati so u~inki prav tako mogo~-
nih vzrokov, po katerih zakon setve in ‘etve odstranju-
je greh s tega sveta. Ljudje z velikimi grehi potem ne
bodo mogli ve~ ostati na Zemlji - zakaj Novi ~as, Kri-
stusov ~as, se dviga iz razvalin in bo prinesel novo nebo
in novo Zemljo.
Kdor stoji v senci, bo tudi preminil zaradi hladnosti
lastnega jaza, nizkih ~utov in nagonov.
15. Takrat bosta dva na polju; enega bo vzelo, drug pa

bo ostal. Dve ‘eni bosta mleli v mlinu, eno bo vzelo, dru-
ga bo ostala. Zato bodite budni, zakaj ne veste za uro, ko
bo pri{el va{ Gospod.
16. To bi pa morali vedeti: ê bi upravnik vedel, ob
kateri uri bo pri{el tat, bi bil buden in ne bi dovolil, da
vlomi v njegovo hi{o. Zato bodite pripravljeni tudi vi, za-
kaj Sin ~lovekov bo pri{el ob uri, ko Ga ne pri~akujete.
17. Kdo je torej zvesti in pametni hlapec, ki ga je gos-
podar postavil nad svojo slu‘in~ad, da jim da hrano ob
pravem ~asu? Blagoslovljen naj bo hlapec, ko pride nje-
598
gov gospodar in ga najde, da tako dela. Resni~no, povem
vam: Postavil ga bo ~ez vse svoje premo‘enje.
18. ê bo pa slabi hlapec rekel v svojem srcu: “Mojega
gospodarja {e dolgo ne bo” in bo za~el tepsti tovari{e, jesti
s po‘eruhi in piti s pijanci,
19. bo pri{el njegov gospod na dan, ko ne misli nanj, in
ob uri, ko ga ne pri~akuje. In dal mu bo pla~ilo s hinavci v
zunanji temi, z okrutnimi in tistimi, ki nimajo ljubezni in so-
~utja: In tuljenje bo in {kripanje z zobmi.
(Pog. 61, 15-19)

Bodite budni in molite! Ostanite v Meni in vedite, da
Sem v vas in z vami. Kajti kdor je buden in ~aka na
Gospoda, ne bo zamudil ure, v kateri bom pri{el, in te-
gobe in krutosti bo do‘ivel samo od dale~, ker se ni dal
omamiti od sveta in ga ni pritegnil.
Ostanite dejavni v Mojem Duhu in vztrajajte - prihajam!
599
62. POGLAVJE
Prilika o desetih devicah
Kdor izpolnjuje zapovedi ljubezni, je budni.

Ima notranjo lu~, znamenje na ~elu (1-7)
1. Takrat bo nebe{ko kraljestvo podobno desetim de-

vicam, ki so vzele svoje svetilke in od{le ‘eninu naproti.
In med njimi je bilo pet pametnih in pet nespametnih.
2. Nespametne so vzele svetilke, niso pa odnesle s seboj
olja. Pametne pa so vzele svetilke in {e olje v posodah.
3. Ker pa je ‘enin pustil, da ga ~akajo, so vse postale
zaspane in so zadremale. Opolno~i pa je bilo glasno kli-
canje: ’Glejte, ‘enin prihaja! Pojdite mu naproti!’ Tedaj
so vse device vstale in pripravile svetilke.
4. Nespametne pa so dejale pametnim: ’Dajte nam od
svojega olja, kajti na{e svetilke so ugasnile!’ Pametne pa
so odgovorile in rekle: ’Ne, sicer ga ne bo zadosti ne za
nas in ne za vas: Pojdite raje k trgovcu in si ga kupite.’
5. In medtem ko so od{le, da bi ga kupile, je pri{el ‘e-
nin, in tiste, ki so bile pripravljene, so {le z njim k poroki.
In vrata so zaprli.
6. Pozneje so pri{le tudi druge device in so govorile:
’Gospod, gospod, odpri nam.’ On pa je odgovoril in re-
kel: ’Resni~no, povem vam: Ne poznam vas.’
7. Zato bodite budni, zakaj ne veste ne dneva ne ure,
ko bo pri{el Sin ~lovekov. Naj gorijo va{e svetilke.” (Pog.
62, 1-7)
600
Budnega ~loveka, ki ~aka na svojega Gospoda, je
mo~ primerjati s pametnimi devicami. Za svoje svetilke
so vzele s seboj v posodah tudi zalogo olja. To pomeni:
Nosile so svetlobo v sebi - z uresni~evanjem Bo‘jih za-
konov.
Budni ~lovek, ki gleda na to, da izpolnjuje zakone
ljubezni, bo imel Notranjo lu~: To je znamenje na ~elu.
ê pa ~lovek {ele tedaj spozna, da ne nosi svetlobe v
sebi, ko je Kristus Boga Svojim ‘e zelo blizu, in se {ele
nato odpravi na pot k Bo‘jemu srcu, tedaj njegova du-
{a v ~love{ki obleki Mene, Kristusa, ne bo ve~ gledala.
Kdor je namre~ do konca poslu{en svetu, bo preminil v
tistem ~asu, ko bom prevzel oblast nad to Zemljo. Te-
ma~na du{a bo potem stopala na pot k vi{jim ‘ivljenj-
skim oblikam v ravneh o~i{~evanja in bo po njej hodila
z mnogo truda in s sr~no bole~ino.
Kdor Me ne pozna, Me tudi ni sprejel in zato tudi
nosi v du{i le malo svetlobe. Ti ljudje so ‘e sli{ali o Mo-
jem prihodu in so ‘e govorili o ‘eninu, niso pa se okra-
sili z okrasjem Notranjega ‘ivljenja in s krepostjo nese-
bi~nosti, da bi Mi kot ‘eninu pri{li naproti. Prave
neveste pa, ki so se okrasile s krepostjo nesebi~ne lju-
bezni in z okrasjem Notranjega ‘ivljenja in tako raz-
plamtele Notranjo lu~, bodo z Menoj, ‘eninom.
Bolj ko se pove~uje svetloba na Zemlji, bolj se zapi-
rajo vrata za tiste, ki so o Meni samo sli{ali in govorili,
601
niso pa Me doumeli in sprejeli. Vrata za utele{anje ta-
kih du{, ki niso razvile Notranje svetlobe, se bodo zapr-
la.
V besedah “Ne poznam vas” je tale pomen: Ne poz-
nate Me, ker se sami ne poznate. In dokler ne spoznate
Mene, tako dolgo ne morete stopiti v svetlobo, zakaj
Jaz Sem Lu~ sveta, resnica in ‘ivljenje.
602
63. POGLAVJE
Prilika o talentih
Komur je dano, naj da naprej - Bog popla~a samo tistega, ki

da iz srca (1-2)
1. In nadaljeval je: “Nebe{ko kraljestvo je podobno

mo‘u, ki se je odpravljal v daljno de‘elo in je sklical svoje
hlapce ter jim predal svoje imetje. In enemu je dal pet ta-
lentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po nje-
govih zmo‘nostih, in takoj zatem od{el.
2. Tedaj je ta, ki je dobil pet talentov, od{el in je trgo-
val z njimi in prislu‘il {e drugih pet talentov. Prav tako je
tudi drugi, ki je dobil dva talenta, ta dva podvojil. Tisti
pa, ki je prejel enega, je od{el in skopal jamo in gospodar-
jev denar skril.
3. Po dolgem ~asu se je vrnil gospodar teh hlapcev in
napravil z njimi obra~un. Pristopil je tisti, ki je dobil pet
talentov, in prinesel {e ostalih pet in rekel: ’Gospod, dal si
mi pet talentov; poglej, z njimi sem pridobil drugih pet ta-
lentov.’ Tedaj mu je gospodar rekel: ’Dobro si storil, do-
bri in zvesti hlapec, ob malem si bil zvest, ~ez veliko te
bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!’
4. Tedaj je pristopil tudi tisti, ki je prejel dva talenta,
in rekel: ’Gospod, dal si mi dva talenta; poglej, z njima
sem pridobil {e dva.’ Gospodar mu je rekel: ’Dobro si sto-
ril, dobri in zvesti hlapec, ob malem si bil zvest, ~ez veliko te
bom postavil; vstopi v veselje svojega gospodarja.’
603
5. Pa je pristopil tudi tisti, ki je dobil en talent in rekel:
’Gospod, vedel sem, da si trd mo‘; ‘anje{ tam, kjer nisi
sejal, in pobira{, kjer nisi nastlal. In zbal sem se in sem
skril talent v zemljo; in glej, tu ima{, kar je tvojega.’
6. Gospodar pa mu je odgovoril in rekel: ’Ti hudobni
in leni hlapec, ali si vedel, da ‘anjem, kjer nisem sejal, in
da pobiram, kjer nisem nastlal? Denar bi bil moral odne-
sti menjalcem, da bi ga obrestovali, in ko bi bil pri{el, bi
vzel svoje z oderu{kimi obrestmi vred.’
7. Zato mu vzemite talent in ga dajte tistemu, ki ima
dva. Kajti tistemu, ki ga je pomno‘il, bo dano in bo imel
obilo; kdor pa ni pove~al, naj se mu vzame tudi to, kar
ima. In nekoristnega hlapca vrzite ven v zunanjo temo;
zakaj to je dele‘, ki si ga je izbral.”
8. Jezus je Svojim u~encem rekel tudi: “Bodite pravi
menjalci denarja Bo‘jega kraljestva, odvrzite slabo in po-
narejeno in zadr‘ite dobro in pristno.”
9. Jezus je sedel nasproti pu{ice in gledal, kako ljudje
me~ejo denar vanjo, in mnogi bogati so vrgli veliko.
10. In pri{la je revna vdova in vrgla dva vinarja, ki sta
bila komaj kaj vredna.
11. In poklical je Svoje u~ence k sebi in rekel: “Re-
sni~no, povem vam, da je ta revna vdova vrgla v pu{ico
ve~ kot vsi ostali.
12. Kajti vsi so dali iz svojega preobilja, ona pa je iz
svojega ubo{tva dala vse, kar je imela, namre~ svojo pre-
‘ivnino.”
(Pog. 63, 1-12)
604
Upo{tevajte: Komur je dano, ta naj ne bi sprejetega
obdr‘al zase, ampak dal naprej, kajti zakon je nesebi~-
na, dajajo~a ljubezen. Vsak je od Boga prejel zapovedi.
Kar je od tega uresni~il, naj bi dal naprej, zakaj potem
se to v svetu pomno‘i za dobro mnogih.
Kdor izpolnjuje zapovedi, ~uti, da naj bi svoje talente
in sposobnosti nesebi~no uporabil za bo‘ansko. Kdor
to izvr{i za dobro bli‘njih, prina{a Bo‘je ‘ivljenje na ta
svet in bo mnogim postregel s kruhom Notranjega ‘iv-
ljenja, s tem da - s svojimi sposobnostmi in talenti - ne-
sebi~no pripravlja srca svojih bli‘njih za Notranje ‘ivlje-
nje, da ne bi ve~ trpeli lakote in ‘eje.
Kdor pa ni izpolnil Bo‘jih zapovedi, je su‘enj greha
in bo v su‘enjstvu ostal in trpel tako dolgo, dokler se
ne bo zaradi uresni~evanja zapovedi prebudil v Bo‘je
otro{tvo.
Kdor je iz srca izpolnjen, daje iz srca - torej nesebi~-
no. Bog ne ceni zunanjih darov, temve~ nesebi~ne da-
rove srca, to, kar je ~lovek uresni~il in nesebi~no daje
naprej. Zakaj edino darovi nesebi~ne ljubezni vsebuje-
jo mo~ in svetlobo. Kdor lahko daje od tega, je v srcu
bogat.
Spoznajte: Kdor ne daje iz srca, tudi ne prejema iz
Bo‘jega srca. Samo kdor daje iz srca, bo tudi nagrajen
od srca, od Boga. Bog ljubi vse svoje otroke. Vsem je
dal enako veliko. Bog ne nagrajuje dajanja ~love{kega
605
jaza, ki se postavlja in je samodopadljiv, temve~ odkri-
tost in nesebi~nost, to, kar prihaja iz globine du{e - to,
kar je iz Boga.
606
64. POGLAVJE
O bitju Boga
Mo~i o~etovsko-materinskega na~ela

so v mo{kem in ‘enski; zato sta oba enakovredna (1-3). Spoz-
najte nevidno v vidnem; glejte v vsem Boga, ‘ivljenje (4-5).
O zakonu privla~nosti v vsej biti - Sklep o Kristusovem Delu
odre{enja v Bo‘ji prestolni dvorani - Odre{enjsko naro~ilo -
Nosilci bo‘anske modrosti so s Kristusom glavni odgovor-
ni za Delo odre{enja - Karavane utele{anj Bo‘jih sinov in
h~era, ki nosijo naro~ilo - Kristusovo utele{enje - Naro~ilo
velja vse do izpolnitve (6-11). Duhovno mrtev (12). Na svobodno
voljo se ne sme nikoli vplivati. (13)
1. Jezus je pri{el do nekega vodnjaka blizu Betanije,

okoli katerega je rastlo dvanajst palm in kamor je ~esto
zahajal s Svojimi u~enci in jih pou~eval o skrivnostih
Bo‘jega kraljestva. Tam je sedel v senci drevesa in z Njim
Njegovi u~enci.
2. In eden izmed njih je rekel: “Gospod, od nekdaj
stoji zapisano, da je Elohim naredil ~loveka po Svoji na-
tan~ni podobi in ustvaril mo{kega in ‘ensko. Kako da Ti
potem pravi{, da je Bog eno?” In Jezus jim je govoril:
“Resni~no, povem vam, v Bogu ni niti mo{ki niti ‘enska,
in vendar sta oba eno, zato je Bog oboje v enem. On je
Ona. Ona je On. Elohim - na{ Bog - je popoln, neskon-
~en in eden.
3. Torej je v mo{kem utele{en o~e in prikrita mati; ta-
ko je v ‘enski utele{ena mati in prikrit o~e. Zato naj se
607
enako posve~a o~etovo kot materino ime, kajti to sta ve-
liki Bo‘ji mo~i in ena ne obstaja brez druge v enem Bogu.
(Pog. 64, 1-3)

V Bo‘jem Duhu, zakonu Notranjega ‘ivljenja, ni
spolov, ampak dajajo~a in sprejemajo~a mo~. Dajajo~o
mo~ imenujem mo{ko na~elo in sprejemajo~o mo~
‘ensko na~elo.
Spoznajte: ê govorim o mo{kem ali ‘enski, potem
govorim o dveh polih, dveh na~elih ‘ivljenja, o dajajo-
~em in sprejemajo~em polu, torej o mo{kem in ‘en-
skem na~elu. V mo{kem, mo{kem polu ali na~elu, se
razodevajo O~etove mo~i: dajajo~i pol, ki se imenuje
tudi duhovno stvariteljski element ali element stvarje-
nja, vendar pa je v njem prikrit tudi ‘enski pol, ‘ensko
na~elo, Mati: sprejemajo~e in ohranjujo~e ‘ivljenje.
Podobno se v ‘enski, sprejemajo~em polu, ‘enskem
na~elu, razodevajo mo~i Matere, ki ‘ivljenje sprejema
in ohranja, v njej pa je prikrito tudi mo{ko, dajajo~e,
O~e.
Obe mo~i, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, sta med
seboj usklajeni. Kot bitje sta dvoje - in vendar eno: da-
jajo~e na~elo ter sprejemajo~e in ohranjujo~e na~elo.
Ker ima dajajo~e na~elo, mo{ki, ve~ji dele‘ stvaritelj-
skih mo~i in manj{i dele‘ ‘enskih, torej sprejemajo~ih
mo~i, ima ‘enska, sprejemajo~e na~elo, sprejemajo~i
608
pol, ve~ ‘enskih, torej materinskih aspektov in manj
mo{ke, o~etovske, torej dajajo~e mo~i.
Spoznajte: Vsaka mo~, ne glede ali je dajajo~a ali

sprejemajo~a, vsebuje bit. Zaradi tega naj se ‘ensko
enako spo{tuje kot mo{kega. Kajti v obeh sta vedno
obe mo~i, tako mo{ki kot tudi ‘enski element, o~etov-
sko-materinsko na~elo. Zato je va{ O~e, ki je tudi Moj
O~e, O~e-Mati Bog. Obe mo~i sta zdru‘eni v Njem in
delujeta v vsej biti. To je neosebni Duh Notranjega ‘iv-
ljenja, nesebi~na ljubezen, mo~ in modrost.
Kdor ima na svetu ‘ensko za manj vredno in postav-

lja mo{kega nad ‘ensko, ta kr{i zakon ‘ivljenja, o~etov-
sko-materinsko na~elo, ki je Vsezakon.
4. âstite Boga, ki je nad vami, pod vami, na levi in

na desni strani, pred vami, med vami, za vami, v vas in
okrog vas. Resni~no, samo en Bog je. On je vse v vsem in
v Njem so vse stvari, vir vsega ‘ivljenja in vseh substanc,
brez za~etka in brez konca.
5. Stvari, ki so vidne in ki preminejo, so utele{enje ne-
vidnega, ki je ve~no, zato da pridete od vidnih stvari v na-
ravi k nevidnim stvarem v bo‘anskem. In da pridete prek
naravnega do nadnaravnega.
(Pog. 64, 4-5)
609
Brali ste, da so vse stvari, ki so vidne, utele{enje ne-
vidnega, ve~nega. Zato spoznajte ‘ivljenje v vseh vid-
nih stvareh, torej nevidno, ki je prikrito v vsem.
^loveku, ki se trudi izpolnjevati Bo‘je zakone, se bo
vse razodelo. On gleda, kar je skrito svetovnjaku: ‘iv-
ljenje, ki je v vsem mo~ in bit. To je dedi{~ina du{e,
Duh, Bog, ki je ‘ivljenje in substanca ter oblika ‘ivlje-
nja - torej vse v vsem.
Spoznajte: Vsaka du{a bo morala spet sprejeti svojo
dedi{~ino, to, kar je za ~loveka nevidno, duhovno-bo-
‘ansko. Kajti vsako ~isto bitje ima svoj izvor v Duhu,
Bogu, in vsaka du{a se bo o~i{~evala in se kot ~isto bit-
je vrnila v izvor, Duha, Boga, v ‘ivljenje, v o~etovsko-
materinsko na~elo.
6. Resni~no, Elohim je ustvaril ~loveka po natan~ni

podobi Boga, mo{kega in ‘ensko, in vsa narava je Bo‘ja
podoba, zato je Bog oboje, mo{ko in ‘ensko, ni deljen,
ampak oboje v enem, nedeljen in ve~en, v katerem so vse
stvari, vidne in nevidne.
7. Iz{le so iz Ve~nega in vrnile se bodo v ve~no. Duh v
Duha, du{a v du{o, razum v razum, ob~utek v ob~utek,
‘ivljenje v ‘ivljenje, oblika v obliko, prah v prah.
8. Na za~etku je bila Bo‘ja volja, in potem je pri{el
Njegov Sin, Bo‘ja ljubezen, in ljubljena h~erka, sveta mo-
drost, ki je prav tako iz ve~nega izvora, ki je eden; in iz
610
njega izhajajo rodovi Bo‘jih duhovnih bitij, sinov in h~e-
ra Ve~nega.
9. In ti se spu{~ajo na Zemljo in bivajo z ljudmi in jih
u~ijo Bo‘je poti, kako ljubiti in spo{tovati zakone Ve~ne-
ga, da bodo v njih na{li odre{enje.
10. Pri mnogih ljudstvih so bivali. Pod razli~nimi ime-
ni so se jim razodevali in ljudstva so se veselila v njihovi
lu~i; in prav zdaj spet prihajajo k vam, toda Izrael jih ne
sprejme.
11. Resni~no, povem vam, Moji dvanajsteri, ki sem jih
izbral: Vse, kar je bilo v preteklosti izre~enega o njih, je
resni~no - le popa~eno zaradi napa~nih predstav ljudi.
(Pog. 64, 6-11)

Vse ~isto je v Bogu, in vse ~isto prihaja od Boga. Iz
Ve~nega prihajajo bitja lu~i na Zemljo - v Ve~nega se
spet vra~ajo.
Zakon privla~nosti se glasi: Kdor ‘ivi v Bo‘jem Du-
hu, ta se tudi giblje v Bo‘jem Duhu, ker ima v Njem
svojo domovino.
Po tem zakonu privla~nosti - enako privla~i enako -
du{a ali ~lovek najdeta do du{ ali ljudi, ki nosijo v sebi
enako ali podobno, tako da lahko medsebojno o~istijo
gre{no. Tako se bo razumarski ~lovek sestal z razumar-
jem, kajti oba sta v svojo zavest vstavila enako ali po-
dobno, in to gibljeta. ûstven ~lovek pa se bo sre~al s
611
~ustvenim ~lovekom. ê morata kaj skupno o~istiti, bo-
sta tako vodena, da bosta dobila mo‘nost za to.
Tako najde tudi bo‘anski aspekt nazaj v bo‘anski as-
pekt. To pomeni, da se sre~ajo du{e in ljudje, ki imajo
enake ali podobne zasnove Notranjega ‘ivljenja, da bi
si medsebojno pomagali in slu‘ili in da bi vse bolj od-
prli Notranje ‘ivljenje, ‘ivljenje, ki zdru‘uje vse. Tako
najde oblika v obliko. Kajti vsaka oblika iz‘areva svoje
stanje zavesti in obseva jo Notranje ‘ivljenje, tako da se
bosta substanca in oblika lahko dvignili v naslednjo vi{-
jo duhovno obliko.
Prah spet najde v enako substanco, prah, in ‘ivi kot
mo~ in zavest v Bogu, ki ‘ivi tudi v del~ku prahu, ga
spodbudi k evoluciji in vodi v naslednjo vi{jo duhovno
obliko.
Enako se pove‘e z enakim. V materialnem svetu se
zdru‘ujejo ljudje, v kraljestvih du{ du{e, v ve~ni biti pa
se zdru‘uje vse, kar se nahaja v duhovni evoluciji: du-
hovni minerali, rastline, ‘ivali in bitja narave.
Bog, ve~ni O~e, je ustvarjal in ustvarja iz ve~nega
Duha, o~etovsko-materinskega na~ela, mo{ka in ‘en-
ska na~ela, Bo‘je sinove in h~erke, duhovna bitja, ki so
iz{li in izhajajo iz Njegove ljubezni in modrosti, iz izvi-
ra Bog.
Ko je padec dosegel ‘e skoraj najni‘jo to~ko, sem {el
Jaz, Sin, sovladar nebes, na Zemljo, da bi ljudem pri-
nesel odre{enje. V “dopolnjeno je”, ki sem ga izgovoril
na kri‘u, v Svojem zemeljskem telesu, kot Jezus, je
pri{lo do odre{enja v vseh du{ah: Moja dedi{~ina, del-
612
na mo~ pramo~i, se je razdelila na iskre in se vrodila v
vse du{e. Iskra odre{enja je pri~ela svetiti v vsaki du{i
in ji je od takrat dalje opora in odre{enje.
Preden sem Jaz, Kristus, zapustil nebesa, da bi delo-
val kot Jezus iz Nazareta, je bil v prestolni dvorani
Ve~nega sprejet sklep o Mojem velikem in mogo~nem
Delu odre{enja.
Mnogi Bo‘ji sinovi in h~ere so v odre{enjsko naro~i-
lo oddali del svojega duhovnega svetlobnega potencia-
la in so tako soudele‘eni v Delu odre{enja. Odre{enj-
sko delo vodi vse du{e nazaj, pelje jih torej domov v
njihovo notranjost, tako da po zemeljski smrti bitje iz
Boga spet najde k Bogu, v zakon ‘ivljenja in ljubezni.
Bo‘ji sinovi in h~ere so se inkarnirali v razli~ne rodo-
ve, predvsem v Davidov rod, ki je vodilni v Delu odre-
{enja. Pred vsemi pa gre bo‘anska modrost. Modrost je
tretja Bo‘ja bitnost, ki jo zastopa kerub bo‘anske mo-
drosti, tretji angel zakona.
Kot sem ‘e razodel, ‘ensko na~elo bo‘anske modro-
sti se nahaja v zemeljskem obla~ilu >@, mo{ko na-
~elo pa v duhovnem obla~ilu. Oba - ‘enski duhovni
dual v zemeljskem obla~ilu in mo{ki duhovni dual v
Duhu - nosita z Menoj, Kristusom, glavno odgovornost
za Delo odre{enja in stopata pred Bo‘jimi sinovi in
h~erami, ki v sebi nosijo odre{enjsko naro~ilo. Vsi ima-
jo nalogo, da ljudi u~ijo pot k Bogu, jih pou~ujejo, ka-
ko naj ljubijo zakone Ve~nega in se jih dr‘ijo ter, da so
v vsem poslu{ni Bogu. Na ta na~in ljudje najdejo do
odre{ilne iskre v svoji du{i in jo vse bolj razplamtevajo.
613
Ta jim je potem lu~ na poti v ve~no bit. To je Kristus
Bo‘ji, ki ‘ivi v O~etu.
Tako se je godilo in se {e dogaja. V zakonitih pre-
sledkih so se inkarnirali sinovi in h~ere, ki so v sebi no-
sili naro~ilo odre{enja, in ga {e vedno nosijo, v rodove
na tej Zemlji, pred vsemi pa dualni par bo‘anske mo-
drosti.
V Stari zavezi so {le prve karavane - prvi sinovi in
h~ere, ki nosijo naro~ilo za Delo odre{enja - iz nebes v
inkarnacijo na Zemljo. Pripravljali so Meni, Kristusu,
poti do ljudi. Najprej je pri{lo mo{ko na~elo bo‘anske
modrosti kot prerok na to Zemljo in oznanil prihod
Odre{enika.
Ne da bi se ~lovek v zemeljskem obla~ilu tega zave-
dal, je preroku stalo ob strani nekaj Bo‘jih sinov in
h~era, da bi skupaj z njim delovali v Stari zavezi, kakor
je Bo‘ji Duh predvidel za takratni ~as. Ko se je kon~alo
njihovo zemeljsko bivanje, so se nekateri teh Bo‘jih si-
nov in h~era iz prvih karavan, ki so se komajda kaj
obremenili, vrnili v ve~no bit pred O~etov prestol, od
vseh pa najprej mo{ko na~elo bo‘anske modrosti, ke-
rub, ki je Ve~nemu na Zemlji slu‘il kot prerok.
Naro~ilo v odre{enjskem delu pa je ostalo in {e osta-
ja kot pe~at za Novi ~as v obeh na~elih bo‘anske mo-
drosti - to pomeni: do izpolnitve naro~ila je neizbrisno
vtisnjeno v njih - prav tako pa tudi v vseh Bo‘jih sino-
vih in h~erah, ki nosijo naro~ilo.
Nekateri med njimi, ki so odlo‘ili zemeljsko obla~ilo,
so se zbirali v krajih o~i{~evanja v nove karavane - sku-
614
paj s tistimi, ki so zdaj pri{li iz nebes - da bi ponovno
{li v zemeljsko obla~ilo. Vedno znova so odhajale kara-
vane Bo‘jih sinov in h~era v inkarnacijo, med njimi tu-
di mnogi, ki svoje naloge niso izpolnili v prvih karava-
nah inkarnacij.
Inkarnacije so se vrstile in prihajalo je do obremeni-
tev. Nekateri so izpolnili del svojega naro~ila, drugi so
se spet obremenili. Vrnili so se v kraljestva du{ in se
kot du{e zadr‘evali v tistih podro~jih, ki so ustrezala
njihovemu stanju zavesti.
Vedno znova so se formirale karavane Bo‘jih sinov
in h~era, da bi Meni, Kristusu, pripravljale poti na
Zemlji. Kon~no se je zbrala za Delo odre{enja odlo~il-
na karavana: Jaz, Kristus, Bo‘ji Sin, sovladar nebes,
sem pri{el v zemeljsko obla~ilo in z Menoj mnogi Bo‘ji
sinovi in h~ere, da bi Mi slu‘ili in pomagali. Mnogi
med njimi so bili v Mojem spremstvu; inkarnirali so se
v rimske in judovske dru‘ine. Mnogo teh Bo‘jih sinov
in h~era se je obremenilo ‘e v prej{njih inkarnacijah in
v zemeljskem obla~ilu zdaj niso prepoznali velikega do-
godka. Kljub temu sem ljudem prinesel del Svoje bo-
‘anske dedi{~ine. Nosil Me je O~e in glasniki lu~i in
malo{tevilni sinovi in h~ere v zemeljskem obla~ilu, ki
so prepoznali Mene, svojega brata in Odre{enika,
Odre{enika ~love{tva.
Ko sem se vrnil k O~etu kot sovladar nebes in Odre-
{enik ~love{tva, je {la v zemeljsko bivanje naslednja du-
hovna karavana. Spet so se v krajih o~i{~evanja zbirali
Bo‘ji sinovi in h~ere z Bo‘jimi sinovi in h~erami iz ne-
615
bes, da bi skupaj {li v inkarnacijo. Pred vsemi je v tej
karavani stopalo ‘ensko na~elo bo‘anske modrosti. Po
smrti zemeljskega telesa so spet {le tudi te du{e ali v
kraljestva du{ ali pa v svetlej{a podro~ja.
Tako so prihajali in {e prihajajo Bo‘ji sinovi in h~e-

re, karavana za karavano, k ljudem, da bi jih pou~evali
o zakonih ‘ivljenja, da bi ljubili Boga, Mu bili poslu{ni,
da bi v Kristusu na{li pot domov k Bogu, njihovem in
na{em O~etu. Vsaki~ so prinesli tudi misel o Bo‘jem
kraljestvu na Zemlji, tako da na Zemlji postopno dobi-
va obliko in podobo: To je Kraljestvo miru Jezusa Kri-
stusa. Pred vsemi pa je vedno znova prihajalo ‘ensko
na~elo bo‘anske modrosti v sodelovanju s svojim du-
hovnim dualom, pozitivom bo‘anske modrosti, ki je bil
in je v duhovnem obla~ilu, da bi naprej pripravljala po-
ti Bo‘jim sinovom in h~eram.
Od Mojega zemeljskega bivanja je minilo skoraj dva

tiso~ let. îsto postopno se godi volja Ve~nega v Bo‘jih
sinovih in h~erah in po njih. Na Zemlji vse bolj izpol-
njujejo to, kar je v odre{enjskem naro~ilu: z Menoj,
Kristusom, u~iti vse ljudi, kako naj se dr‘ijo zakonov
‘ivljenja in ljubezni, da bodo postali svobodni za Bo‘je
kraljestvo. Bo‘ji sinovi in h~ere, ki nosijo naro~ilo
odre{enja, prihajajo in odhajajo, dokler se ne bo izpol-
nilo, kar sem Jaz, Kristus, obljubil: e n a ~reda in e n
pastir, e n o ljudstvo v Meni, Kristusu, e n o kraljes-
tvo na Zemlji, kraljestvo Ve~nega.
616
Naro~ilo Sina, ki je Jaz Sem, je pripeljati domov vse,
kar se je zdelo zgubljeno. To naro~ilo je v srcih tistih,
ki slu‘ijo Meni v Delu odre{enja.
Spoznajte: Vse do takrat, ko se bo izpolnilo celotno
odre{enjsko delo - tako na Zemlji kot tudi v krajih
o~i{~evanja - nosijo vsi ti Bo‘ji sinovi in h~ere odre-
{enjsko naro~ilo, predvsem pa bo‘anska modrost.
V Meni, Kristusu, najde vsaka du{a k O~etu.
“Pri mnogih ljudstvih so bivali. Pod razli~nimi imeni
so se jim razodevali in ljudstva so se veselila v njihovi
lu~i; in prav zdaj spet prihajajo k vam, toda Izrael jih
ne sprejme” pomeni: Bo‘ji sinovi in h~ere so prihajali,
pred njimi je {la bo‘anska modrost, tako v Stari kot v
Novi zavezi, in se v dana{njem ~asu >@ spet nahaja-
jo med ljudmi, da bi kot pionirji delovali za Novi ~as.
Napo~il je ~asovni preobrat iz starega, gre{nega sveta v
novo ~asovno obdobje lu~i in ljubezni. îsto postopno bo
zacvetelo ‘ivljenje v Meni, Kristusu Boga.
Ker Izrael ni sprejel Mene, Bo‘jega Sina, in drugih
Bo‘jih sinov in h~era, ki so nosili in {e nosijo naro~ilo
odre{enja, nastaja zdaj Izrael v drugi de‘eli, pa tudi
Novi Jeruzalem.
12. In potem je rekel Jezus Mariji Magdaleni: V zako-

nu je zapisano, da naj tisti, ki zapusti o~eta in mater,
umre. Toda zakon ne govori o star{ih v tem ‘ivljenju, am-
pak o lu~i, ki biva v na{i notranjosti, ki je v nas do dana{-
njega dne. (Pog. 64, 12)
617
Pomen besed “... tisti, ki zapusti o~eta in mater, naj

umre” je naslednji: Bog O~e-Mati je Pra-O~e in Pra-
Mati vsakemu duhovnemu bitju in vsakemu ~loveku.
On je lu~, ki biva v na{i notranjosti. ê jo ~lovek zapusti,
tako da zavestno gre{i, potem je duhovno mrtev. Tako
dolgo bo brez miru kro‘il v senci svojega jaza, dokler se
njegova du{a ne bo prebudila in si za~ela prizadevati za
ponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu, da se bo lahko zdru‘ila
z Bogom, ki je O~e-Mati.
13. Tisti, ki se odpovejo Kristusu, Odre{eniku, svete-

mu zakonu in skupnosti izbranih, naj umrejo. Da, pustite
jih zgubljene v zunanjem mraku; kajti tako so hoteli, in
nih~e jih ne more ovirati.” (Pog. 64, 13)

Te besede povedo: Kdor se Meni, Kristusu, odpove,
ta se odpove ve~nemu zakonu, Bogu, in skupnosti ti-
stih, ki delajo po Njegovi volji. Tako dolgo bo ostal v
mraku in bo duhovno mrtev, dokler ne bo za~el iskati
Lu~i sveta, ki Sem Jaz v njem.
Vsaka du{a in vsak ~lovek se svobodno odlo~a, ali bo
izpolnjeval Bo‘je zakone ali taval v mraku. Ker je du-
618
hovno telo - kadar je obremenjeno, se imenuje du{a -
iz Boga, bo za vsako du{o pri{el ~as, ko bo sprejela in
izpolnila to, kar jo bo osvobodilo: zakon ljubezni in ‘iv-
ljenja. ê pa du{a in ~lovek ho~eta tavati v mraku, po-
tem morata po zakonu svobodne volje pretrpeti tudi
to, kar sta povzro~ila v mraku: u~inke svoje setve.
Zakon pravi~nosti pravi: Vsakdo ima svobodno voljo
- bo‘ansko bo sprejel ali zavrnil. Toda vsak mora sam
nositi, kar je povzro~il.
Beseda “... zgubljene ...” pomeni: Pustite svobodno
voljo svojemu bli‘njemu in ne prisiljujte ga, da sprejme
bo‘ansko, ki ga osvobodi. ^loveka naj se pou~i o Bo‘-
jih zakonih; ~e pa jih bo uporabil in kdaj bo to storil, to
prepustite njemu. Kdor to spo{tuje, ta izpolnjuje Bo‘jo
voljo, ki se glasi: Vsakdo naj svobodno sprejme bo‘an-
sko. Kdor svojega bli‘njega sili v to, deluje proti Bo‘ji
pravi~nosti, ljubezni in svobodi.
619
65. POGLAVJE
Marija Magdalena opravi poslednje maziljenje -

Priprava na izdajo
O resni~nem dajanju in pomo~i revnim -

Sence ~love{kega jaza prepre~ujejo, da bi zrli Bo‘jo lu~; ~lovek
takrat govori o “Bo‘jih skrivnostih” (1-10)
1. In na sobotni ve~er pred obhajanjem pashe je bil

Jezus v Betaniji in {el je v hi{o Simona, gobavca, kjer so
Mu pripravili ve~erjo. In Marta je stregla, medtem ko je
bil Lazar med tistimi, ki so z Njim sedeli za mizo.
2. In pri{la je Marija, imenovana Magdalena, imela je
alabastrno posodo z zelo dragocenim in dragim mazilom,
nardinim oljem. Odkrila je posodo in izlila mazilno olje
Jezusu na glavo ter mazilila Njegove noge in jih obrisala
s svojimi lasmi.
3. Tedaj je rekel eden Njegovih u~encev, Juda I{ka-
riot, ta, ki naj bi Ga izdal: “êmu to razsipavanje mazil-
nega olja? Lahko bi ga drago prodali in denar dali reve-
‘em.” Vendar pa tega ni rekel iz skrbi za revne, ampak
zato, ker je bil ljubosumen in grabe‘ljiv in je imel mo{njo
ter je upravljal z denarjem. In godrnjali so zaradi Magda-
lene.
4. Toda Jezus je rekel: “Pustite jo pri miru! Kaj jo
vznemirjate? Naredila je vse, kar je mogla. Storila je do-
bro delo na Meni. Reve‘e imate vedno okrog sebe, toda
Mene nimate vedno. Mazilila je Moje telo za pogreb.
620
5. Resni~no, povem vam, kjerkoli na tem svetu se bo
razlagal ta evangelij, v njen spomin se bo poro~alo tudi o
tem, kar je storila.”
6. Tedaj je stopil satan v srce Juda I{kariota in ta je
{el po svojem opravku in se zaupno posvetoval z velikimi
duhovniki in stare{inami, kako bi Ga mogel izdati. In bili
so veseli in se dogovorili za trideset srebrnikov, za ceno
enega su‘nja. Obljubil jim je in iskal je prilo‘nost, da bi
Ga izdal.
7. In ta ~as je Jezus govoril Svojim u~encem: “Pridiga-

jte vsem po svetu in povejte: Prizadevajte si, da sprejmete
skrivnosti lu~i in da vstopite v kraljestvo lu~i, kajti zdaj je
pri{el ~as za to in zdaj je dan Odre{enja.
8. Ne prelagajte tega iz dneva v dan, iz enega kroga

(kolesa ponovnih rojstev) v drugega, iz eona v eon v veri,
da vam bo takrat, ko se vrnete na ta svet, uspelo priti do
skrivnosti in vstopiti v kraljestvo lu~i.
9. Kajti ne veste, kdaj bo dose‘eno {tevilo du{, ki so v

sebi razvile popolnost. Ker takrat se bodo zaklenila vrata
kraljestva lu~i in odtlej ne bo nih~e ve~ mogel priti noter,
pa tudi ven ne bo {el nih~e.
10. Trudite se, da boste vstopili, dokler {e odmeva klic,

preden bo {tevilo popolnih zape~ateno in dopolnjeno in
se bodo vrata zaklenila.”
(Pog. 65, 1-10)
621
Kako pogosto sli{ite na tem svetu: “ ... lahko bi pro-
dali in denar dali revnim.” Vsakdo, ki uporablja te be-
sede, naj bi si postavil vpra{anje, kako iskreno to misli
in koliko je sam prispeval za pomo~ reve‘em.
Ni dovolj, ~e reve‘em dajemo milo{~ino, kot to dela-
jo farizeji, da bi jih ljudje opazili.
Resni~no dajanje je v tem, da izpolnjujemo zakon
ljubezni in ‘ivljenja. Potem to, kar smo dali, ni milo{~i-
na, ampak prava pomo~. Z njo najde revna du{a v rev-
nem telesu v zakon “moli in delaj” in bo v srcu bogata.
Potem bo tudi ~lovek prejel vse, kar potrebuje, da bo
‘ivel kot Bo‘ji otrok.
Kjer torej evangelij ljubezni in ‘ivljenja najprej ‘ivi-

mo in nato pou~ujemo, tam bodo revni, ki to sprejema-
jo in izpolnjujejo, v svojih srcih bogati in tudi reve‘ bo
prejel, kar potrebuje za ‘ivljenje kot Bo‘ji otrok. Izpol-
njevanje evangelija prinese resni~no dobra dela.
Besede “Prizadevajte si, da sprejmete skrivnosti lu~i”
povedo: Sence ~love{kega jaza zagrnejo lu~ in ~loveku
prepre~ujejo, da bi zrl Bo‘jo lu~. Zato govori ~lovek o
skrivnostih lu~i, ker jih {e ne more videti. Kdor bi rad
pogledal za skrivnosti, ta si mora prej ogledati svoje
sence in o~istiti to, kar je spoznal in kar je povzro~ilo
sence, da bi na ta na~in na{el v Bo‘jo lu~ in bi lahko {el
v Bo‘je kraljestvo.
622
Zato ne prelagajte, kar prepoznate kot ~love{ko, iz
dneva v dan, iz enega “kroga” v drugega, iz enega eona
v drugega v prepri~anju, da boste to lahko o~istili v
enem od prihodnjih zemeljskih ‘ivljenj. Kajti kdo od
vas ve, kdaj se bo ustavilo kolo ponovnih rojstev za te‘-
ko obremenjene du{e in se bodo zaklenila vrata za tak-
{na utele{anja.
Spoznajte: V tem zemeljskem bivanju naj bi se po-
trudili izpolnjevati Bo‘je zakone. Ne prelagajte torej
uresni~evanja svetega ‘ivljenja iz dneva v dan in ne re-
cite, da vam bo po tem zemeljskem ‘ivljenju v neki na-
slednji inkarnaciji bolje uspelo izpolnjevati Bo‘je zako-
ne in predreti tan~ico, ki vam ne dovoljuje, da bi zrli
lu~ in ‘ivljenje.
Spoznajte: ^lovek tako dolgo govori o Bo‘jih skriv-
nostih, dokler ima sam skrivnosti pred svojimi soljud-
mi. Kdor pa si prizadeva za popolnost, ta pred svojimi
soljudmi nima skrivnosti, kajti Bo‘ji zakon, ki ga izpol-
njuje, nima v sebi ni~ skrivnostnega.
Kdor izpolnjuje zakone ljubezni in ‘ivljenja, ta je od-
prta knjiga, in vse se mu tudi razkrije.
Bo‘ja milost deluje danes >@ okrepljeno na tem
svetu. On, Vsemogo~ni, je vsem du{am in ljudem {e
enkrat dal ~as in s tem mo‘nost, da poravnajo vse gre-
{no.
623
66. POGLAVJE
U~enje o popolnosti
Resni~no ‘ivljenje je ‘ivljenje v Bogu (1-3).

îsta bitja ‘ivijo v vseedinosti; so eno - Polarnost kot enost v
Bogu - Marija Magdalena, zgled sprejemajo~ega na~ela - Vsa
bit je zgrajena na polarnosti (4-11). Troedinost: Duh, du{a in
~lovek - Kdaj pride Bo‘je kraljestvo na Zemljo? (12-13)
1. In ponovno jih je u~il Jezus in govoril: “Bog je pre-

bujal pri~evalce resnice v vsakem narodu in v vseh ~asih,
tako da bi vsi sli{ali Bo‘jo voljo in jo izvr{evali, da bi na-
to {li v Bo‘je kraljestvo kot regenti in sodelavci.
2. Bog je mo~, ljubezen in modrost, in to troje je eno.
Bog je resnica, dobrota in lepota, in to troje je eno.
3. Bog je pravi~nost, znanje in ~istost, in to troje je
eno. Bog je sijaj, so~utje in svetost, in to troje je eno.
(Pog. 66, 1-3)

V Bogu je vsa substanca, in vse mo~i vesolja so v
enem Bogu.
V vseh ~asih je po{iljal Bog na ta svet poslance, ki so
pri~ali o resnici in ljudem prinesli pri~evanje, da resni-
ca, ~e jo ‘ivimo, prinese ‘ivljenje. Kajti resni~no ‘ivlje-
nje je ‘ivljenje v Bogu.
624
Beseda so~utje pomeni v Bo‘jem zakonu ljubezni in
‘ivljenja: so-trpeti, so-~utiti in imeti razumevanje za
vse ljudi in du{e ter za vsako stvaritev.
4. In te {tiri troedinosti so eno v prikritem bo‘anstvu,

popolnem, neskon~nem, edinem.
5. Tako kot so v vsakem mo{kem, ki je popoln, tri
osebe, sin, mo‘ in o~e, in te tri so eno.
6. Tako kot so v vsaki ‘enski, ki je popolna, te tri ose-
be, h~erka, nevesta in mati, in te tri so eno. In mo‘ in ‘e-
na sta eno, prav tako kot je Bog eno.
7. Tako je tudi z Bogom, O~etom, v katerem ni niti
mo{ko niti ‘ensko in v katerem je oboje, in vsako je troe-
dino, in vse je eno v zakriti enosti.
8. Ne ~udite se, kajti tako kot je zgoraj, je spodaj, in
kot je spodaj, tako je zgoraj, in kar je na Zemlji, je tako,
ker je tako v nebesih.
9. In ponovno vam povem: Jaz in Moja nevesta sva
eno, tako kot je Marija Magdalena, ki sem jo izbral in Se-
bi posvetil kot zgled, eno z Mano. Jaz in Moja skupnost
sva eno. In skupnost so izbrani iz ~love{tva za odre{itev
vseh.
10. Skupnost Prvorojenega je Marija Boga. Tako pravi
Ve~ni. Ona je Moja mati in vedno Me je sprejela ‘e od
za~etka in Me rodila kot svojega Sina v vsakem obdobju
in vseh nebe{kih ravneh. Ona je Moja nevesta, ve~no eno
v sveti skupnosti z Mano, njenim ‘eninom. Moja h~erka
je, kajti na veke izvira in izhaja iz Mene, njenega O~eta,
in se veseli v Meni.
625
11. In ti dve troedinosti sta eno v Ve~nem in sta potr-
jeni v vsakem mo{kem in vsaki ‘enski, ki sta postala po-
polna in sta na veke rojena iz Boga in se veselita v lu~i in
sta za vedno povzdignjena in sta postala eno z Bogom in
ki na veke sprejemata Boga in ‘ivita v Njem za odre{enje
mnogih. (Pog. 66, 4-11)

^love{ke besede so simboli. Besedi mo‘ in ‘ena se
pri ljudeh sprva nana{ata na spol. Tukaj pa naj bi ju
vendarle razumeli kot dualno na~elo nebes, v katerih je
vse brezspolno.
Tako kot je Bog mo~ vseh mo~i v vesolju, tako vsa
bitja iz Boga posedujejo vse mo~i vesolja. Teh mo~i ne
poseduje zemeljsko telo, ampak ~isto duhovno telo, v
globini utele{ene du{e.
V Duhu pomenita “mo‘” in “‘ena” dajajo~e in spre-
jemajo~e na~elo. Isto~asno sta Bo‘ji sin ali h~erka in
o~e ali mati. Oba sta eno v svojem dajajo~em in spreje-
majo~em sevanju in tudi eno v Bogu, v zakonu ‘ivlje-
nja.
Popolnost ne pozna pojmov, tvoje in moje. Vsa bit

pripada tudi vsakemu ~istemu bitju, kajti bitje ne pozna
osebne lastnine. Kar poseduje eno ~isto bitje, to ima tu-
di drugo. Ne samo, da so si v vsem eno - ona so eno. Iz
vseedinosti te~e polnina in notranje bogastvo.
626
Vsaka du{a in vsak ~lovek, ki je eno z Mano, Kristu-
som, je eno z Mano tudi v ve~nem O~etu. On je izbrani
in tvori z mnogimi izbranimi skupnost, ki je izbor ~lo-
ve{tva te Zemlje za odre{itev vseh. Z vseh {tirih vetrov
sem zbiral in zbiram tiste, ki so eno z Mano ali pa gre-
do po poti v enost.
Moja zveza z Marijo Magdaleno je simbol za to, da
vsa bit po~iva na polarnosti, tudi v povezanosti med
mo{kim in ‘ensko. Nevesto Svoje du{e sem si izbral, da
bi pokazal, da je dajajo~e in sprejemajo~e enost v Bo-
gu, zlito v Ve~nem. Tako sem pri~al, da sta si pred
Bo‘jim obli~jem ‘ena in mo‘ enaka kot enost in polar-
nost v Njem.
Du{a Marije Magdalene se je zelo pribli‘ala sevanju
Moje du{e. @ivela je kot ‘ivi zgled duhovne ‘ene, spre-
jemajo~ega na~ela v Meni, in Jaz kot ‘ivo dajajo~e na-
~elo v njej. Tako je ona v Meni posve~en Bo‘ji aspekt,
sprejemajo~i aspekt. Ko sem bil Jezus iz Nazareta, je
bila ona v Meni, in ona je v Meni, Kristusu - in oba sva
v Bogu. Ona je ‘ivi zgled za ‘enske na tej Zemlji, kot
sprejemajo~e na~elo, ki vsebuje tudi aspekte dajajo~e-
ga na~ela.
Marija Magdalena ni pri~akovala ni~esar. Bila je v
Meni, Jezusu, in je na veke z Menoj ter v Meni. Kajti
vse nebe{ke mo~i, dajanje in sprejemanje, se zdru‘uje-
jo v celotni biti, v vsakem duhovnem bitju, v ozvezdjih
in kraljestvih narave, kajti vsa bit je zgrajena na polar-
nosti. Vsa bit je substancialno ‘ivljenje, je Bog v
vsem.
627
Spoznajte: Vse, vso lu~ in mo~, ki ju nosi Zemlja iz
Boga, je dal Bog za odre{itev du{, ljudi in Zemlje.
Bog, vseedinost, ljubezen in modrost, izdihuje Svoj
Jaz Sem v vsakem eonu, v vsakem novem stvaritelj-
skem dejanju. In kar je Ve~ni vdahnil na ta svet, je spet
On sam, vse v vsem. îste mo~i Zemlje so tudi ~iste
mo~i nebes. Tako kot u~inkujejo ~iste mo~i, ~ista bit,
kot substanca na Zemlji, tako vseobse‘no u~inkujejo v
ve~ni biti.
12. To je skrivnost troedinosti za ~love{tvo. V vsakem

~love{kem otroku se mora na ta na~in izpolniti Bo‘ja
skrivnost, da ugleda lu~, pretrpi bole~ine za resnico, se
povzpne v nebesa in iz‘areva Duha resnice. To je pot
odre{enja; kajti Bo‘je kraljestvo je v notranjosti.”
13. Tedaj mu je nekdo rekel: “Gospod, kdaj bo pri{lo
Bo‘je kraljestvo?” In On je odgovoril in povedal: “Ko bo
to, kar je zunaj, tako kot to, kar je znotraj, in to, kar je
znotraj, tako kot to, kar je zunaj, in mo{ko in ‘ensko niti
mo{ko niti ‘ensko, ampak oboje eno. Tisti, ki imajo u{e-
sa, naj sli{ijo.” (Pog. 66, 12-13)

Troedinost za ~love{tvo je: Duh, du{a in ~lovek. Brez
Duha in brez du{e ~lovek ne more dihati. Dihanje je ‘iv-
ljenje. Bog je od, ‘ivljenje, Duh, ki diha skozi du{o in
~loveka in na ta na~in ohranja vse ~love{tvo.
628
Pot ljubezni u~im zato, da se ~lovek lahko spremeni
in najde v svojo resni~no bit. Kdor stopa po tej poti k
notranjemu razsvetljenju, ta postopno odlaga svoje
strasti in po‘elenja in tudi svoje popa~ene svetne misli.
Potem izgovarja besede ‘ivljenja in ravna tako, kot je
sam postal: bo‘ansko. [ele takrat je ~lovek spreme-
njen. Njegova zunanjost je postala njegova resni~na bit,
notranjost.
[ele tedaj, ko se je ~lovek spremenil v lu~i resnice,

pride Bo‘je kraljestvo na to Zemljo. Kajti ko je postal
zunanje tako kot notranje in notranje tako kot zunanje,
takrat ~lovek izpolnjuje Bo‘ja dela, in ‘ivljenje na
Zemlji je nato ‘ivljenje v Bogu. Potem sta ‘ena in mo‘,
mo{ko in ‘ensko, eno in polarnost v Bogu. Pozitivno in
negativno na~elo - torej dajajo~a in sprejemajo~a bitja
- ‘ivita potem zavestno kot Bo‘ja otroka.
629
67. POGLAVJE
Prihod v Jeruzelem - Kon~na sodba
Hozana - Kri‘ajte Ga: Kdor misli samo na svoje

dobro, je omahljiv - Judje ‘e 2000 let ‘anjejo svojo setev - ^lo-
vek naj spo{tuje Boga v vsaki ustvarjeni obliki, tako tudi v bli‘-
njem, sicer bo stal na Kristusovi levi strani (1-10). Porav-
nava in o~i{~enje najbolj obremenjenih du{ (11). Kar niste
storili najmanj{emu, tega tudi Meni niste storili (12-14).
Evolucijska pot najte‘je obremenjenih du{ (15)
1. In prvega dne v tednu, ko so pri{li v bli‘ino Jeruza-

lema, k Oljski gori pri Betfagi in Betaniji, je odposlal dva
u~enca in jima rekel: “Pojdita v vas, ki le‘i pred vama; in
takoj ko prideta tja, bosta na{la privezano ‘rebe, na kate-
rem {e nikoli ni sedel ~lovek; odve‘ita ga in ga pripeljita.
2. In ~e vama bo kdo rekel, zakaj to po~neta, povejta,
da ga Gospod potrebuje. In dovolili vama bodo pripeljati
ga sem.”
3. In {la sta svojo pot in na{la ‘rebe privezano na kra-
ju, kjer se kri‘ata dve poti, in sta ga odvezala. In nekateri,
ki so tam stali, so jima rekli: “Kaj pa po~neta, zakaj od-
vezujeta ‘rebe?” In povedala sta jim, kakor je bil naro~il
Jezus, in dovolili so jima oditi.
4. In pripeljala sta ‘rebe k Jezusu in na ‘ival polo‘ila
svoji obla~ili, in On je sedel nanj. Mnogi pa so razprostrli
svoja obla~ila na pot, drugi pa so nalomili veje z dreves in
jih potresli po poti.
630
5. In ti, ki so hodili spredaj, pa tudi ti, ki so bili zadaj,
so glasno klicali: “Hozana, blagoslovljen bodi Ti, ki pri-
haja{ v imenu Jehove: Blagoslovljeno bodi kraljestvo na-
{ega o~eta Davida in blagoslovljen bodi Ti, ki prihaja{ v
imenu Najvi{jega! Hozana na vi{avah!
6. In Jezus je pri{el v Jeruzalem, v tempelj. Pogledal je
vse okoli sebe, nakar jim je povedal tole priliko, govore~:
7. “Ko bo pri{el Sin ~lovekov v Svojem veli~astju in z
Njim vsi sveti angeli, takrat bo sedel na prestol Svojega
veli~astva. In pred Njim se bodo zbrali vsi narodi in lo~il
bo ene od drugih, kakor pastir lo~i svoje ovce od ovnov.
Ovce bo postavil na Svojo desno stran, ovne pa na Svojo
levo.
8. Tedaj bo kralj rekel tistim na Svoji desni: Pridite,
blagoslovljeni Mojega O~eta, prejmite v posest kraljestvo,
ki je pripravljeno za vas od samega za~etka sveta. Kajti
bil sem la~en in vi ste Me nasitili. Bil sem ‘ejen in ste Mi
dali piti. Bil sem tujec in dali ste Mi preno~i{~e. Bil sem
gol in oblekli ste Me. Bil sem bolan in obiskali ste Me. Bil
sem ujet in pri{li ste k Meni.
9. Nato Mu bodo pravi~ni odgovorili, reko~: Gospod,
kdaj smo Te videli la~nega in Te nasitili? Ali ‘ejnega in
Ti dali piti? Kdaj smo Te videli kot tujca in Ti nudili pre-
no~i{~e? Ali golega in Te oblekli? Kdaj smo Te videli bol-
nega ali ujetega in smo pri{li k Tebi?
10. In kralj bo odgovoril, reko~: Glejte, Jaz se vam ka-
‘em v vseh ustvarjenih oblikah in resni~no, povem vam:
Kar ste storili najmanj{emu med temi Mojimi brati, to ste
storili Meni. (Pog. 67, 1-10)
631
Z besedo “‘rebe” je mi{ljena oslica, ki Me je nosila
skozi glasno kli~o~o mno‘ico Judov, ki so hoteli imeti
svojega zemeljskega kralja.
Dokler ~lovek misli samo na svoje materialne dobri-
ne, bo podobno razmi{ljal, govoril in ravnal kot Judje,
ki so me ~astili s svojimi ustnicami v upanju, da jim,
gre{nemu ljudstvu, Bog v Meni po{ilja ~loveka, ki bo {e
okrepil njihove pregrehe in storil zanje, kar jim bo po-
magalo do sprijenega ‘ivljenja: do svetnih u‘ivanj in ra-
zuzdanosti, po‘re{nosti in pijan~evanja - to pomeni,
jim omogo~il to, po ~emer so hlepeli.
Isti Judje, ki so klicali: “Hozana, blagoslovljeno bodi
kraljestvo na{ega o~eta Davida in blagoslovljen bodi
Ti, ki prihaja{ v imenu Najvi{jega,” so ~ez nekaj dni kli-
cali: “Kri‘ajte Ga, osvobodite Barabo.”
Spoznajte ljudi po njihovi govorici: Kdor misli samo

na svoje lastno dobro, ta bo danes ~astil tistega, ki mu
lahko to omogo~i, in jutri bo istega preklel, ker mu te-
ga ni omogo~il.
Preverite se v svojem ‘ivljenju, ~e v malih in velikih
re~eh ne razmi{ljate, govorite in ravnate podobno kot
takratni Judje. Mnogi tako postanejo Juda. Zaradi tega
bodo morali trpeti, ~e ne ve~ v tej inkarnaciji, potem v
kraljestvih du{ ali pa v enem od naslednjih utele{anj;
kajti kar ~lovek seje, to bo ‘el.
632
@e skoraj 2000 let ‘anjejo Judje od enega utele{anja
do drugega, kar so sejali takrat in pa v svojih nadaljnjih
utele{anjih - vse dokler ne bodo priznali Odre{enika in
Ga sprejeli - in ob‘alovali, kar so povzro~ili.
Dojemite v svojih srcih: Vse, kar nosi ‘ivljenje, ima v

sebi Bo‘jo mo~, ljubezen in modrost, in vse, kar ‘ivi, ‘i-
vi, ker je v vsem Bog.
Bog je v vsem celota. Njegova mo~ je nedeljena v

vsem. Zato je Bog vse v vsem. Bog je v vsaki ustvarjeni
obliki, je vse v vsem. Vse, kar ‘ivi na Zemlji, vsaka ma-
terialna oblika, ima v sebi duhovno obliko, ki jo je us-
tvaril Bog, in tako nosi v sebi vse, kar je v Bogu, torej
vse v vsem.
Kdor tega ne spo{tuje, ta ne spo{tuje Boga in tudi
svojega bli‘njega ne spo{tuje. Zato ga ni nahranil, ni
mu dal piti, ni ga sprejel pod streho, ni ga oblekel in ni
mu slu‘il. Kdor ni spo{toval Boga v vsaki obliki, ta tudi
v svojem bli‘njem ni prepoznal Boga in tako Ga ni spre-
jel niti vzljubil. Njegovo mesto bo na Moji levici.
11. Potem bo tudi rekel tistim na levi: Pojdite pro~ od

Mene, zle du{e, v ogenj, ki bo trajal eone, in ki ste si ga
sami pripravili, dokler se sedemkrat ne pre~istite in se os-
vobodite svojih grehov.
(Pog. 67, 11)
633
Z besedo zli je mi{ljena izkvarjenost du{e, ki je s te‘-
kimi grehi prekrila vseh sedem Bo‘jih osnovnih mo~i.
Poravnava te‘kih grehov se odvija v ciklusu eonov*,
kajti du{a, ki je globoko padla, pogosto svojih obreme-
nitev ne more poravnati v kratkih ~asovnih razdobjih.
V mnogih primerih tega ne bi mogla prenesti niti du{a
v krajih o~i{~evanja niti ~lovek. Razen tega je taka du{a
vezana na ve~ du{ ali pa celo na zelo veliko du{ in ljudi
in bo {ele takrat prosta, ko ji bodo vsi ti odpustili. Na
svojem du{nem telesu bo ob~utila tudi razli~ne muke,
ki jih je kot ~lovek prizadejala svojemu bli‘njemu. Ta
poravnava in o~i{~evanje lahko za tako du{o predstav-
lja tako imenovani pekel, ogenj.
12. Kajti bil sem la~en in Me niste nahranili. Bil sem

‘ejen in Mi niste dali piti. Bil sem tujec, in niste Me spre-
jeli pod streho. Gol in Me niste oblekli. Bolan in ujet in
Me niste obiskali.
13. Tedaj Mu bodo tudi ti odgovorili in rekli: Gospod,
kdaj smo Te videli la~nega ali ‘ejnega ali tujca ali golega
ali bolnega in Ti nismo postregli?
14. Potem jim bo On odgovoril in rekel: Glej, Jaz se
vam ka‘em v vseh ustvarjenih oblikah, in resni~no, po-
* Z besedo eoni so mi{ljeni svetlobni ciklusi ali energijski ciklusi.
634
vem vam, vse, ~esar niste storili najmanj{emu med temi
Mojimi brati, tega tudi Meni niste storili.
(Pog. 67, 12-14)

Nesebi~na ljubezen je zakon ‘ivljenja. Samo ~e so
njegova dela nesebi~na, ‘ivi ~lovek zavestno v Bogu.
Vse drugo se nana{a na ~loveka, na njegovo lastno ose-
bo, in ni povezano z Bogom, ki je vseenotnost in nese-
bi~nost. Kdor slu‘i svojemu bli‘njemu, da bi od njega
prejel pla~ilo, ta ‘e ima svoje pla~ilo in od Boga ne bo
ve~ prejel pla~ila.
Vse ‘ivljenjske oblike ‘ivijo v ve~no teko~em zako-
nu, Bogu, ki je ljubezen, ‘ivljenje in modrost. Kdor je v
svojih ob~utkih, mislih, besedah ali ravnanju proti kaki
‘ivljenjski obliki, ta se je prekr{il nad zakonom, Bo-
gom. Vsa ozvezdja, vsak kamen, vsaka rastlina in vsaka
‘ival so ustvarjene oblike iz Boga.
Bog, ‘ivljenje, se ka‘e torej v vseh ustvarjenih obli-
kah. Kdor ne slu‘i nesebi~no vsem Bo‘jim mo~em, ki
so prejele obliko, ta se nad njimi pregre{i in bo moral
prena{ati in poravnati to, kar si je s tem sam nalo‘il.
êsar torej niste storili nesebi~no enemu Mojih naj-
manj{ih bratov, svojemu bli‘njemu, tega tudi Meni ni-
ste storili.
Spoznajte: Kdor prizadene svojega bli‘njega, ga iz-
kori{~a, in mu za opravljeno delo daje le neznatno pla-
635
~ilo ter na ta na~in zbira bogastvo, ta bo vse to, kar je
povzro~il bli‘njemu, ob~util na svojem lastnem telesu.
^loveka sre~ujem v najrazli~nej{ih podobah in obli-
kah. Kdor ne sprejme in ne vzljubi ‘ivljenja, ki Sem Jaz
v podobi in obliki, ta zavr‘e svoje lastno ‘ivljenje in po-
gosto je tako, da ga lahko ponovno najde {ele po eonih
trpljenja. Kajti nobena du{a ni izgubljena, ker Sem Jaz
v vsaki du{i: Kristus, ‘ivljenje.
15. In okrutni in neljubeznivi pojdejo na prestajanje

te‘ke kazni, ki bo trajala eone, in ~e ne bodo ob‘alovali,
bodo celo ~isto uni~eni. Pravi~ni pa in usmiljeni bodo
od{li v ve~no ‘ivljenje, v ve~ni mir.” (Pog. 67, 15)

Pojem “popolnoma uni~eni” si razlagamo takole:
Du{e, ki so si nalo‘ile najte‘ja bremena, grehe proti
Svetemu Duhu - se torej zavestno pregre{ile nad ve~-
nim, svetim ‘ivljenjem - in tega ne ob‘alujejo, ampak
zavestno dalje gre{ijo, si bodo po{kodovale svoje du-
hovno telo. Ker ima vsaka du{a ve~no ‘ivljenje, se mo-
rajo te du{e regenerirati v duhovnih razvojnih ravneh,
to pomeni, svoje duhovno telo spet razviti do popolno-
sti.
To velja tudi za demone, ki se borijo proti Meni do
razkrojitve vseh materialnih oblik, in {e naprej. Kot
padla bitja odgovarjajo za celoten potencial obremeni-
636
tev in ustrezno temu tudi poravnavajo vse do zaklju~i-
tve padca. Posamezne du{e in ljudje pa poravnavajo to,
kar so zakrivili.
Vse te te‘ko obremenjene du{e se bodo vklju~ile v
duhovni evolucijski proces. Ponovno bodo zgradile
svoje duhovne ‘ivljenjske zasnove, partikle svojega du-
hovnega telesa, ter Name usmerile duhovne vrste ato-
mov. Podobno kot se to odvija v duhovnem evolucij-
skem dogajanju v ve~ni biti - evolucija od kamna k
rastlini, od rastline k ‘ivali in od ‘ivali k bitju narave -
se bo zgodilo tudi s temi du{nimi telesi. Tak{ne du{e
na ta na~in obnovijo svoje du{no telo in potem zavest-
no sprejmejo Bo‘je otro{tvo - kot otroci nesebi~ne lju-
bezni. Kar jim je bilo dano, otro{tvo iz Boga, to jim ne
bo odvzeto.
Ponavljam:
Tak{ne te‘ko obremenjene du{e, ki so po{kodovale
dele svojega duhovnega telesa, pojdejo v duhovna evo-
lucijska polja, da bodo tam spet popravile, kar so po{-
kodovale z neprestanim obremenjevanjem. Otro{tvo v
Bogu pa jim ostane.
637
68. POGLAVJE
Prilike o Bo‘ji sodbi
“Bo‘je kraljestvo
vam bo odvzeto in bo dano ljudstvu, ki prina{a sadove” (1-7).
Boj proti Bo‘jim poslancem, ki tudi ‘ivijo tako, kot u~ijo (8-
10). Pri{el sem kot Jezus in pri{el bom kot Kristus (11). Notra-
nje in zunanje dostojanstvo - Zemeljski oblastniki se bodo raz-
bili na vogelnem kamnu Kristus, ki bo tudi zaklju~ni zidak
(12-14). Pravo~asno se spreobrnite, {e preden usoda krene
svojo pot - ^love{ke besede, pojmi, merila in njihov pomen so
le smerokazi k resnici (15-20)
1. In Jezus je povedal drugo priliko: “@ivel je gospo-

dar, ki je zasadil vinograd, ga ogradil, izkopal v njem sti-
skalnico in sezidal stolp ter ga predal vinogradnikom. Na-
to je krenil v tujo de‘elo.
2. In ko se je pribli‘al ~as zorenja, je poslal svoje sluge
k vinogradnikom, da bi od njih pripeljali sadove. Vino-
gradniki pa so prijeli sluge in enega pretepli, drugega ka-
menjali in tretjega ubili.
3. Ponovno je k njim poslal sluge, uglednej{e od prvih,
in z njimi so storili enako. Nazadnje pa je k njim poslal
sina in rekel: “Mojega sina bodo pripoznali.
4. Ko pa so vinogradniki zagledali sina, so si med sabo
rekli: “Ta je dedi~, ubijmo ga in se polastimo njegove dedi{-
~ine. In so ga prijeli, vrgli iz vinograda in ga ubili.
5. Ko bo zdaj pri{el gospodar tega vinograda, kaj bo
storil s temi vinogradniki?” Rekli so mu: “Te zlobne‘e bo
638
pobil in vinograd predal drugim vinogradnikom, ki mu
bodo poslali sadove, ko dozorijo.”
6. Jezus jim je rekel: “Ali niste brali v spisih: Kamen,
ki so ga zidarji zavrgli, je postal zaklju~ni kamen pirami-
de? To je Gospodovo delo in je ~udovito v na{ih o~eh!
7. Zato vam pravim: Bo‘je kraljestvo vam bo odvzeto
in bo dano ljudstvu, ki prina{a svoje sadove. In kdor pa-
de na ta kamen, se bo razbil, toda na kogar pade, tega bo
zmlel v prah.”
(Pog. 68, 1-7)

Mnoge prilike, ki sem jih kot Jezus iz Nazareta dal
Svojim apostolom, u~encem in ljudstvu, veljajo {e v da-
na{njem ~asu >@.
Izjava “Bo‘je kraljestvo vam bo odvzeto in bo dano
ljudstvu, ki prina{a sadove,” ta izjava je veljala in velja
za Jude, prav tako tudi za tako imenovane “zastopnike
Kristusa”.
[e danes kli~e Bog po Svojih zvestih in po Svojih
prerokih in {e danes opominja po njih “Kristusove za-
stopnike”, da naj prinesejo sadove Notranjega ‘ivlje-
nja. Pravzaprav so hoteli raz{iriti Moj nauk, toda ostalo
je pri hotenju. Ker ne morejo pokazati sadov Notranje-
ga ‘ivljenja, ker so njihova srca duhovno prazna, sta jih
obvladovali oblasti‘eljnost in lakomnost, ubijali so
639
Bo‘je odposlance in jih {e danes zasmehujejo in zasra-
mujejo.
Zdaj zbiram z vseh {tirih strani neba drugo izbrano
ljudstvo, ki je poslu{no Bogu in prina{a duhovne sado-
ve, in z njimi bom ustvaril to, kar sem razodel po Svo-
jih mnogih pravi~nih prerokih: Bo‘je kraljestvo na tej
Zemlji.
8. In ko so veliki duhovniki in farizeji bili ~uli to prili-

ko, so razumeli, da je govoril o njih. Toda bali so se ljud-
stva in si niso upali polo‘iti roke Nanj, kajti ljudstvo Ga
je imelo za preroka.
9. U~enci so Ga zatem vpra{ali, kaj pomeni ta prilika,
in povedal jim je: “Vinograd je svet, vinogradniki so va{i
duhovniki, sluge pa slu‘abniki dobremu zakonu in prero-
ki.
10. Ko bodo od duhovnikov zahtevani sadovi njihove-
ga dela, le-ti ne bodo dali sadov, toda grdo ravnajo z od-
poslanci, ki u~ijo Bo‘jo resnico, tako kot so po~eli od
vsega za~etka.
(Pog. 68, 8-10)

Kar se je godilo neko~, je pri~ujo~e {e danes >@.
Vinograd je svet; v njem duhovniki {e vedno menijo,
da lahko dolo~ajo. Toda pri{el je ~as, v katerem deluje-
640
jo pravi slu‘abniki in slu‘abnice in pravi preroki in u~i-
jo ljudi ‘ivljenje iz Boga in sami tako ‘ivijo, da bi trsi
Meni, Kristusu, prinesli prave plodove: sebe samega.
Spoznajte: Vedno znova so to isti - brezbo‘niki, du-
hovniki, pismouki in farizeji - ki sodijo tistim mo‘em in
‘enam, ki jih je poslal Bog. Celotno prizadevanje brez-
bo‘nih je, da bi uti{ali resnico. Vendar, kdor misli, da
se resnico da izbrisati, ta naj ve, da tudi kamni govori-
jo.
V vseh ~asih so brezbo‘ni prvi ukrepali proti pravi~-
nim mo‘em in ‘enam. Tisti, ki so poslu{ni duhovni-
kom, trobijo z njimi potem v isti rog, razdirajo in uni-
~ujejo vse, kar nasprotuje njihovi ‘elji po ugledu in
bogastvu.
Ljudje, ki zbirajo samo v svoje lastne ka{~e, ne mo-

rejo pokazati sadov nesebi~ne ljubezni. Zato Bog nago-
varja samoljubnost, sebi~nost, oblasti‘eljnost in lakom-
nost po Svojih slugah in deklah, po prerokih in po
razsvetljenih mo‘eh in ‘enah. ê le-ti potem delujejo
na satana ~utov v ~loveku, se ta upre in se postavi proti
Bo‘jim poslancem.
11. In ko bo pri{el Sin ~lovekov, sam Kristus Boga, se

zberejo proti Svetemu in Ga pretepejo ter Ga vr‘ejo iz vi-
nograda; kajti njihova dela niso bila dela iz Duha, am-
pak so iskali svoj lastni u‘itek in dobi~ek in pri tem zavr-
gli sveti zakon.
(Pog. 68, 11)
641
Jaz, Kristus Boga, sem pri{el k njim v Jezusu in pri-
hajam k njim kot Kristus. V raznovrstnih oblikah bi Me
bili lahko videli in izkusili, kajti Jaz Sem v O~etu-Mate-
ri-Bogu ‘ivljenje v vseh ‘ivljenjskih oblikah.
Pri{el sem in prihajam k njim tudi s Svojo Sveto be-
sedo, ki je ve~na resnica. Svaril sem jih in {e svarim po
Bo‘jih prerokih, da se dr‘ijo Bo‘jih zakonov. Toda sli-
{ali so in sli{ijo samo pri{epetavanja tistega, ki so se mu
zapisali. Ta jih zavaja in jih vodi in tako so mislili in mi-
slijo samo na lastni u‘itek in dobi~ek. Na ta na~in so
zavrgli zakon, Boga, in zametujejo ga vse do te genera-
cije >@.
12. ê bi bili sprejeli Enega Maziljenca, ki je vogelni

in zaklju~ni kamen, bi jim bilo dobro, in hi{a bi bila stala
kot Bo‘ji tempelj, v katerem bi bival Duh.
13. Toda pri{el bo dan, ko bo zakon, ki ga zametujejo,
postal zaklju~ni zidak, ki ga vsi vidijo, in tisti, ki se spo-
taknejo obenj, se bodo razbili, tisti pa, ki vztrajajo v nepo-
slu{nosti, se bodo razleteli na ko{~ke.
14. Kajti Bog je nekaj angelom dal oblast nad dogaja-
njem s svetom in jim naro~il, da vladajo modro, pravi~no
in z ljubeznijo. Oni pa niso upo{tevali zakonov Najvi{jega
in so ravnali proti dobrim Bo‘jim zapovedim. Tako so na
ta svet pri{le grozote, trpljenje in ‘alost in tako bo dokler
ponovno ne pride Mojster in prevzame vse stvari ter pok-
642
li~e svoje sluge na obra~un.”
(Pog. 68, 12-14)

Kar je tu napovedano, se sedaj >@ dogaja. Novi
~as bo gre{ni svet dvignil iz njegovih spojev in vse raz-
kril, kar je bilo do sedaj skritega - pa naj si bo to v vla-
davinah tega sveta, med vladajo~imi, ki ho~ejo obdr‘ati
svoje strukture mo~i, da bi tako podjarmljali ljudstvo,
ali pa so to strukture mo~i cerkvenih institucij, ki zlo-
rabljajo Moje ime, Kristus, da bi vezali svoje vernike na
svoje dogme in pravila.
ê bi bili priznali in sprejeli Mene, Kristusa, bi bili
ljudje zavestno v Meni, Kristusu, in vsak ~lovek bi bil
zavestno tempelj Boga. Njihove cerkve bi bile tedaj hi-
{e molitve za vse ljudi in brez razko{ne oprave. Oblast-
niki cerkvenih institucij so pa iz hi{ molitve naredili
razko{ne zgradbe, v katerih razkazujejo svoje bogastvo.
Tja usmerjajo njim poslu{ne ovce, da molijo v zuna-
njem bli{~u in zunanjem sijaju, ki je mamonov, satan-
ski.
Kdor se je ohladil v svoji notranjosti, kdor je reven,
se pravi, kdor svojega templja ni okrasil z okrasjem no-
tranje ljubezni in kreposti, ta potrebuje v zunanjem ve-
like in bogato okra{ene cerkve. Ta si potem tudi priza-
deva v zunanjem dose~i dostojanstvo in ugled, da bi
kot dostojanstvenik v tem blestel.
643
Komur manjka notranje dostojanstvo, ta si prilasti
zunanje dostojanstvo.
Zakon se glasi: Kdor je v notranjosti reven, ta gleda,
kako bi se okrasil na zunaj. Kdor je v notranjosti bogat,
ta nosi okrasje nesebi~ne ljubezni, kreposti, dobrote in
poni‘nosti; njegovo oko je jasno in ga ne zamegljuje
ohola utvara.
ê bi tako vladajo~i vseh narodov kot tudi mogo~ni-
ki cerkvenih institucij bili priznali in sprejeli Mene, te-
meljni in zaklju~ni kamen, bi bili slu‘abniki ‘ivega
odre{enja; bili bi enaki s svojim bli‘njim in ne bi bili
nadrejeni. Kdor si domi{lja, da je ve~ji od bli‘njega, ta
bo padel. Tako se bodo vsi nadrejeni raztre{~ili na vo-
gelnem kamnu, ki bo postal zaklju~ni kamen. Vse se bo
razkrilo. To je zakon pravi~nosti, ki vse odkriva.
Bog, Ve~ni, je vedno znova klical ljudi, da naj so ne-
sebi~ni slu‘abniki vseh Njegovih otrok, da bi tako vsi
ljudje postali nesebi~ni in se vsi zdru‘ijo v nesebi~ni
ljubezni. Bog, Ve~ni, jim je oznanil zakone notranjega
odre{enja, da bi ‘iveli podobno kot angeli, da bi delo-
vali na Zemlji, kot delujejo angeli v nebesih. Te zakone
so samo priznali, v svojem ‘ivljenju pa jih niso uresni-
~evali. Zlorabili so resnico za svoje cilje in so v imenu
Najsvetej{ega ustvarili pekel pregrehe, kjer v Mojem
imenu zadr‘ujejo mnogo ljudi. V slepi veri v dobro da-
rujejo svoje tolarje, ki jih ve~inoma porabijo odgovorni
v svoje sebi~ne namene.
Vse to in {e veliko ve~ razkriva Bo‘ji zakon, pravi~-
nost, ljubezen in modrost. Na Njem se bodo razbili ti-
644
sti, ki so slepili ljudstvo. Ljudstvo naj spozna svoje la‘-
ne voditelje in se na osnovi spoznanja svobodno spreo-
brne; kajti vsakemu ~loveku je dana svobodna volja.
Ker bo vogelni kamen postal zaklju~ni kamen, se bo-
do mnogim odprle o~i, in spoznali bodo, komu so sle-
dili. Potem bodo mnogi zapustili in podrli zunanji bli{~
in bogastvo. Na ta na~in bodo pre{le strukture mo~i, ki
so se dvignile s pomo~jo zaslepljevanja in zunanjega
bogastva.
Ker je ta knjiga zgodovinsko delo, bi rad vedno zno-
va nagovoril ljudi v Bo‘jem kraljestvu, v Kraljestvu mi-
ru Jezusa Kristusa:
Spoznajte: V mogo~nem ~asovnem preobratu so se
pionirji borili sami s seboj, da bi se osvobodili vsega
~love{kega, ki se jih je {e dr‘alo. Isto~asno so se boje-
vali proti strukturam mo~i, ki so iz{le iz ~love{kega ja-
za. Vedeli so, da sem bil z njimi, tako kot sem z vami v
Kraljestvu miru. Borili so se proti vsemu institucional-
nemu, ker so vedeli: Bog je svoboda in pu{~a svobodo
vsem ljudem.
Tudi znotraj Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem je
bil stalno prisoten proces ~i{~enja: ali za Kristusa ali
proti Njemu. Vsak je imel svobodno voljo, da ostane v
Zavezni skupnosti Novi Jeruzalem ali da jo zapusti.
Nih~e ni bil vezan na kako izjavo ali obljubo. Vsak pa
se mora za to, kar po~ne, zagovarjati edinole pred Bo-
gom in ne pred ljudmi.
Pionirji za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa so se bo-
rili za novi svet, svet Kristusa, v katerem veljajo edinole
645
zakoni nebes. Vedeli so - in na tem so gradili- Jaz, Kri-
stus, delam vse na novo.
Vedeli so: Postavil bom take templje, ki bodo Mene
priznali in sprejeli. Ti templji bodo gore~e bakle re-
sni~nega kr{~anskega ‘ivljenja. To so templji iz mesa in
kosti, v katerih bodo bivale svetle du{e, v katerih je po-
stavljen Bo‘ji oltar, na katerem gori ogenj nesebi~ne
ljubezni, modrosti in dobrote. To Sem potem Jaz, Kri-
stus, v Mojih.
15. In povedal je drugo priliko: “Neki mo‘ je imel dva

sina in stopil je k prvemu in rekel: Sin moj, pojdi in delaj
danes v mojem vinogradu in ta je odgovoril, reko~: No-
~em. Kasneje pa je to ob‘aloval in {el tja. In pri{el je k
drugemu in enako rekel isto. In ta je odgovoril, reko~: Po-
jdem, o~e. Tja pa ni {el. Kateri od obeh je storil po O~e-
tovi volji?”
16. Rekli so Mu: “Prvi.” In Jezus jim je rekel: “Resni~-
no, povem vam, da bodo cestninarji in prile‘nice pri{li v
Bo‘je kraljestvo pred vami. Kajti Janez je pri{el k vam po
poti pravi~nosti in vi mu niste verjeli; cestninarji in prile‘-
nice pa so mu verjeli, in vi, ko ste to videli, niste nato ob-
‘alovali, da bi Mu verjeli.”
17. In Gospod je na nekem mestu zbral vse Svoje
u~ence okrog Sebe. In rekel jim je: “Ali lahko priznate
popolnost temu, kar je nepopolno? Ali lahko naredite red
iz nereda?” In odgovorili so Mu: “Ne, Gospod.”
646
18. In postavil jih je, vsakega s svojo {tevilko, v {tirik-
otnik, na vsako stran enega manj kot dvanajst. To je sto-
ril, ker je vedel, kdo Ga bo izdal (tisti, ki naj bi veljal za
Njegovega, pa to ni bil).
19. Prvega v sedmi vrsti od zgoraj v sredini in zadnjega
v sedmi vrsti od spodaj in njega, ki ni bil niti prvi niti zad-
nji, je postavil za sredi{~no to~ko, in ostale je postavil po
Bo‘jem redu; in vsak je na{el svoje mesto, tako da so
zgornji stali prav tako kot spodnji in spodnji prav tako
kot zgornji; in leva stran je bila enaka desni in desna
stran je bila enaka levi po vsoti njihovih {tevil.
20. In rekel je: “Vidite, kako stojite? Povem vam, prav
tako je red v Bo‘jem kraljestvu, in Eden, ki vlada vsem,
je v va{i sredini in On je sredi{~e in z Njim so stodvajse-
teri, izbrani v Izraelu, in za Njim pridejo sto{tiriin{tiride-
settiso~i, izbrani med pogani, ki so njihovi bratje.”
(Pog. 68, 15-20)

Spoznajte: Kdor pravo~asno spozna in ob‘aluje, ta
lahko tudi pravo~asno prejme, preden bo {la usoda
svojo pot. Zato se spreobrnite, preden stopite v kolo
trpljenja in pride nad vas, kar ste povzro~ili v svojih ob-
~utkih, mislih, besedah in dejanjih.
Dnevi so vam dani zato, da v dnevu prepoznate, kar
bi vam dan rad posredoval. ê potem zavestno ‘ivite v
dnevu in ste se nau~ili razlagati si govorico dneva, se
647
boste v tem tudi prepoznali; in o~istili boste, kar ste
spoznali kot svarilo, preden bo usoda krenila svojo pot.
Kot Jezus iz Nazareta sem govoril v {tevilnih prili-

kah. Razen tega sem uporabljal {tevila in mere, da bi
Svojim zvestim pojasnil kraljestvo Notranjega ‘ivljenja.
^love{ka beseda ima ve~ pomenov in vsak ~lovek
zazna samo tiste pomene, ki jih lahko dojame glede na
svoje trenutno stanje zavesti. Zato se ne oprijemajte
niti besede niti pomena, niti {tevila niti mere, ampak
prepoznajte vse to kot pripomo~ke, kot smerokaze, ki
vas vodijo k Notranjemu ‘ivljenju, k resnici, ki nima ni-
ti besed niti pojmov, niti {tevil niti mer, ampak je mo~
sama, ljubezen in modrost - vsezavest.
Ko je du{a spet na{la v vseo~etovo zavest, ko je torej
~ista, potem se tudi ~lovek marsi~esa zaveda in uporab-
lja pomagala samo {e tako dolgo, dokler ‘ivi v svetu
besed, pojmov, {tevil in mer.
Ker je vse nihanje, ima vse svoj pomen. Vendar pa
tudi pomen stvari lahko razumemo samo po smislu;
pomen ni resnica sama - to je zavest, ki se razodeva
brez besed, pojmov, {tevil in mer.
648
69. POGLAVJE
O smrti, ponovnem rojstvu in ‘ivljenju
Ponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu osvobaja

od ponovnega utele{enja (1-2). O kolesu ponovnih rojstev -
Zasen~ene du{e - Du{a najde mir {ele takrat, ko so poravnani
vsi grehi - Poravnava grehov poteka na Zemlji la‘je in hitreje
kot v kraljestvih du{ (3-4). ^love{ka beseda je beseda zmote
(5-6). U~inkovanje o~etovsko-materinskega na~ela v dualih
(7-10). Kdor je dobre volje, razume in izpolnjuje zakon ‘ivljenja
in se re{i zmot (11-13)
1. Ko je Jezus s Svojimi u~enci sedel na zahodni strani

templja, glej, so ljudje prinesli umrlega na nosilih, da bi
ga pokopali, in eden Mu je rekel: “Mojster, bo ~lovek, ki
je umrl, spet ‘ivel?”
2. In On je odgovoril, reko~: “Jaz Sem vstajenje in ‘iv-
ljenje, Jaz Sem dobro, lepo, resni~no, in kdor v Mene ve-
ruje, ta ne bo nikoli umrl, ampak bo ‘ivel ve~no. Tako
kot v Adamu vsi umrejo, tako bodo v Kristusu ponovno
vsi o‘iveli. Blagoslovljeni tisti, ki umrejo v Meni in so po-
stali popolnoma enaki Meni; kajti oni po~ivajo po svo-
jem delu, in njihova dejanja jim sledijo. Premagali so zlo
in postavljeni so za stebre v templju Mojega Boga in ne
gredo ve~ ven; kajti ostali bodo v ve~nosti.
(Pog. 69, 1-2)
649
“... umrejo v Adamu” pomeni, umrejo v grehu. Vsta-
ti v Kristusu pomeni, osvoboditi se greha z ob‘alova-
njem, odpu{~anjem, pro{njo za odpu{~anje, poravnavo
in s tem, da ~lovek ve~ ne stori enakih ali podobnih
grehov.
Kdor si prizadeva o~istiti si du{o in kdor veruje v
Mene, Kristusa, Odre{enika vseh ljudi in du{, ta bo za-
vestno ‘ivel v Meni in dosegel ponovno rojstvo v Bo‘-
jem Duhu. Gre v Najsvetej{e, v Boga, in bo tudi ostal v
Bogu. Bitje, ki je spet postalo O~etova natan~na podo-
ba, ostane v ve~nih nebesih in ne gre ve~ v ponovno
utele{enje v meso - razen v primeru, da slu‘i Ve~nemu
v zemeljskem obla~ilu.
3. Tisti pa, ki so delali zlo, zanje ni miru; kajti oni bo-

do prihajali in odhajali in bodo morali prestajati muke
mnogo vekov, da se izbolj{ajo, dokler ne bodo postali po-
polni. Tisti pa, ki so delali dobro in so dosegli popolnost,
imajo ve~ni mir in gredo v ve~no ‘ivljenje. Po~ivajo v ve~-
nosti.
4. Nad njimi smrt in rojstvo v svojih ponavljanjih ni-
mata ve~ nobene mo~i, za njih se kolo Ve~nega ne vrti
ve~, kajti dosegli so sredi{~e, kjer vlada ve~ni mir in je
Bog sredi{~e vseh stvari.”
(Pog. 69, 3-4)
650
Kdor umre v grehu, ta ne bo imel miru, ker se bo
greh najkasneje v krajih o~i{~evanja spremenil v nezno-
sno bole~ino.
ê du{a v tem utele{enju ni poravnala grehov, ki jih
je prinesla s seboj, in je naprej gradila na njih, potem je
{e naprej vezana na kolo ponovnih rojstev in kolo jo bo
potegnilo v naslednje utele{enje, ker se ni mogla dvig-
niti zaradi obremenitev, zaradi greha. Vsak greh po
dolo~enih zakonih dozori in sili v poravnavo. Dokler je
du{a vezana na kolo ponovnih rojstev, jo stalno vle~e
na Zemljo, ker ima tam mo‘nost, da v kratkem ~asu
o~isti, kar {e ima zemeljsko te‘o, kar je torej zakoreni-
njeno na Zemlji.
Du{a lahko ima za sabo ve~ ali celo veliko utele{enj.
Ta se lahko vrstijo dolgo, dokler niso poravnani vsi
grehi, ki du{o vedno znova vle~ejo na Zemljo, ker je {e
zakoreninjena na njej.
ê se v krajih o~i{~evanja za~ne iztekati neka du{na

krivda, potem je to lahko za du{o “‘are~a pe~”, v kateri
trpi. Mnoge du{e spoznajo v ognju iztekajo~ega se gre-
ha - ko du{o tako boli, kot bolijo ~loveka rane na fizi~-
nem telesu - da bi imele spet mo‘nost, da kot ~lovek na
Zemlji poravnajo ta greh in prav tako druge grehe, ki
so v njih {e latentni. Od angelov u~iteljev zvedo, da
imajo v naslednjem utele{enju mo‘nost hitreje in la‘je
651
poravnati du{ne obremenitve in se hitreje osvoboditi
trpljenja, ki je nastalo zaradi greha.
Druge du{e spet gredo skozi mnoga obdobja, pridejo
v zemeljsko obla~ilo in spet odidejo - pridejo in spet
odidejo. Mnoge med njimi se spet na novo obremenijo,
ker niso voljne niti v krajih o~i{~evanja niti v zemelj-
skem bivanju spoznati svojih grehov kot svojo krivdo,
jih ob‘alovati in ne ve~ gre{iti. To so pogosto tisti, ki
podlo govorijo o ljudeh, ki si prizadevajo izpolnjevati
Bo‘jo voljo.
Kdor dolga obdobja ‘ivi v grehu, je zelo oddaljen od
lu~i - in je konec koncev proti lu~i, kajti zanj je senca
domovina. To so potem tudi take du{e, ki v zemelj-
skem obla~ilu ponovno preganjajo tiste ljudi, katerim
so ‘e v preteklih ~asih storile kaj hudega. Tudi po nji-
hovih ustreznostih lahko preganjalci prepoznajo tiste,
ki se trudijo, da bi sence - svoje grehe - o~istili s Kristu-
som.
Spoznajte: Mnoge utele{ene du{e, ljudje torej, sre~a-
jo v tem bivanju v drugih ljudeh svoje ‘rtve iz prej{njih
~asov. S tem jim je dana mo‘nost, da se prepoznajo in
spreobrnejo.
Nekdo se prepozna, ob‘aluje in gre kot du{a posto-
poma v ‘ivljenje in se ne vrne ve~. Druga du{a pa spet
pride v zemeljsko bivanje, ker ni izkoristila prej{njih in-
karnacij in je na novo gre{ila.
Spoznajte: V kraljestvih du{ do‘ivijo du{e svoje gre-
he kot ogenj v du{nem telesu, kadar postanejo vzroki,
torej grehi, aktivni; podobno je v zemeljskem bivanju,
652
ko vzroki postanejo u~inki in mora ~lovek pretrpeti
usodo in bolezni. V krajih o~i{~evanja pa do‘ivi du{a
u~inkovanje grehov veliko bolj bole~e, kot ~e bi jih kot
~lovek prena{ala in pretrpela v zemeljskem bivanju.
Kajti kdor ob‘aluje v zemeljskem obla~ilu in se trudi,
da preda svoje grehe Meni, Kristusu, in jih pusti v Me-
ni, kdor ‘ivi v Meni in ne gre{i ve~, ta vstopi v ve~no,
~isto, duhovno ‘ivljenje. Zanj se kolo ponovnih rojstev
ne vrti ve~. Re{en je smrti in rojstva, ker je du{a spet
postala bitje iz Boga in ‘ivi v sredi{~u, Bogu.
5. In eden Njegovih u~encev Ga je vpra{al: “Kako naj

pridemo v Bo‘je kraljestvo?” In On je odgovoril, reko~:
“ê ne storite, kar je spodaj in kar je zgoraj, in tega na
levi kot na desni, tega, kar je zadaj, kot tega, kar je spre-
daj, ~e ne pridete v sredi{~e in v Duha, ne boste pri{li v
Bo‘je kraljestvo.”
6. In On je govoril: “Ne verjemite, da je kak ~lovek
brez zmote, kajti celo med preroki in posve~enimi kristja-
ni se najde beseda zmote. Toda veliko zmot je, ki jih pre-
krije ljubezen.” (Pog. 69, 5-6)

^love{ka beseda je beseda zmote. Kajti besede so
samo simboli in se lahko tolma~ijo na razli~ne na~ine.
^love{ko besedo ljudje razumejo samo toliko, kolikor
je dozorela njihova takratna zavest. Duhovno prebuje-
653
ni ljudje dojamejo smisel besede, ker so se potopili v
resnico. Ljudje, katerih zavest je {e v embrionalnem
stanju, se oklepajo ~rk in v vsem vidijo protislovja.
Beseda pravih prerokov, posve~enih in razsvetljenih
se pogosto napa~no tolma~i, ker se jo narobe razume.
Na Zemlji ‘ivijo ljudje z razli~nimi stopnjami zavesti in
vsak sli{i ustrezno svoji stopnji zavesti in temu ustrezno
razlaga sebi in svojim bli‘njim.
Besede “... kajti celo med preroki in posve~enimi
kristjani se najde beseda zmote. Toda veliko zmot je, ki
jih prekrije ljubezen” povedo naslednje:
Tako imenovani preroki in posve~eni, ki Mene, Kri-
stusa, uporabijo le kot sredstvo za svoj namen, da bi
podprli svoje interese, zlorabljajo Moje ime, da bi tako
prinesli zmoto v ta svet. Ti nepresvetljeni se sklicujejo
s svojimi ~love{kimi predstavami - ki jih prikazujejo kot
resnico, ~eprav so zmote - na besedo pravih prerokov
in posve~enih, ki jo napa~no razumejo in razlagajo, in
se tako legitimirajo. Ve~ni ne dopu{~a, da bi zmote, ki
jih pripisujejo pravim prerokom in posve~enim, padle
nanje. Prekrije jih, dokler ne dozori ~as, ko se lahko
razkrije zmota, ki je pri{la na ta svet.
7. In ker se je zve~erilo, je {el ven ter se z dvanajsterimi

napotil v Betanijo; zakaj tam so stanovali Lazar, Marija
in Marta, ki jih je ljubil.
8. In Saloma je pri{la k Njemu in Ga vpra{ala: “Gos-
pod, kako dolgo bo smrt imela mo~?” In On je odgovoril,
reko~: “Dokler si boste vi mo‘je nalagali bremena in do-
654
kler boste ve ‘ene rojevale. Zaradi tega sem pri{el, da bi
ustavil dela lahkomiselnih.”
9. In Saloma Mu je rekla: “Potem sem dobro naredi-
la, ker nisem rodila.” In Gospod je odgovoril, reko~: “Jej
od vsakega sadu, ki je dober, toda od tistega, ki vsebuje
grenkobo smrti, ne jej.”
10. In ko je Saloma vpra{ala, kdaj bodo ljudje razu-
meli te stvari, za katere je vpra{ala, je Gospod dejal: “Ko
boste ponosili obla~ilo srame‘ljivosti in se dvignili nad
po‘elenje; ko bosta oba postala eno in mo{ko z ‘enskim
ne bo niti mo{ko niti ‘ensko.”
(Pog. 69, 7-10)

Mo{ko in ‘ensko na~elo se v Bogu imenujeta pozitiv-
no in negativno na~elo. To sta dva pola, ki delujeta v
absolutni enosti. To sta dajajo~i in sprejemajo~i pol. V
enosti tvorita o~etovsko-materinsko na~elo.
Oba pola, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo, delujeta tudi
v Bo‘jih otrocih. Med drugim povzro~ita, da se najdeta dve
bitji, dajajo~e in sprejemajo~e na~elo. V dualnosti se
zdru‘ita in tako aktivirata o~etovsko-materinsko na~e-
lo, duhovno ustvarjajo~o in sprejemajo~o mo~.
Bitja v Bo‘ji lu~i ne snubijo in niso snubljena. Ljubi-
jo druga drugo v Bogu in iz Boga in v zdru‘itvi o~etov-
sko-materinske mo~i spo~enjajo duhovna bitja, otroke
lu~i.
655
Dualni par je dualnost. To sta ti dve zdru‘eni mo~i, da-
jajo~a in sprejemajo~a mo~. Duala sta dve bitji - in vendar
za ve~no zdru‘eni v eno. Svoje duhovne otroke darujeta
Ve~nemu in jih povzdigneta v Bo‘je otro{tvo, v vesoljno
dru‘ino, ki tvori veliko Bo‘jo dru‘ino.
11. In drugemu u~encu, ki ga je vpra{al: “Kdaj bodo

vsi postali poslu{ni zakonu?”, je odvrnil: “Ko bo Bo‘ji
Duh napolnil vso Zemljo in srce vsakega mo{kega in vsa-
ke ‘enske.
12. Posejal sem zakon v zemljo, in pognal je korenine
in ob pravem ~asu dal dvanajst plodov kot hrano za vse.
Vrgel sem zakon v vodo, in o~istila se je vsega zla. Vrgel
sem zakon v ogenj, in zlato se je o~istilo od vse ‘lindre.
Vrgel sem zakon v zrak, in postal je ‘ivljenje po Duhu ‘i-
vega Enega, ki pre‘ema vse stvari in biva v srcu vsakega
posameznika.”
13. In {e veliko drugih podobnih prilik je povedal ti-
stim, ki imajo u{esa, da sli{ijo, in razumevajo~o du{o.
Toda za mno‘ico so bili to nejasni govori.
(Pog. 69, 11-13)

Te besede povedo: Ve~ni O~e v Meni, Svojem Sinu,
je prinesel zakon ‘ivljenja na ta svet. Zmote, ki so jih
ljudje storili hote ali nehote, zagrinjajo zakon ljubezni
in ‘ivljenja. Te zmote bom Jaz odstranil, tako da bo
656
ve~ni zakon lahko spoznal in razumel vsak ~lovek, ki je
dobre volje, da bi ga uresni~eval ter ga izpolnjeval v
vsakdanjem ‘ivljenju.
Ko bodo vsi ljudje izpolnili Bo‘ji zakon, tedaj bodo
videli svoje lastne besede in besede svojih bli‘njih; za
zmoto tako ne bo ve~ prostora. Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘i-
vi kot Bo‘ji otrok v vseobsegajo~em oceanu Bog. Bo‘ji
otrok pozna zakon Zemlje, vode, ognja in zraka, ker ‘i-
vi v zakonu. Tako ima tudi mo~, da lahko giblje {tiri
elemente.
657
70. POGLAVJE
Jezus kara Petra zaradi njegove togotnosti
Spo{tujte ‘ivljenje na vsaki razvojni stopnji:

vsaka ‘ivljenjska oblika je na evolucijski poti v popolnost (1-
5). Kdor ‘ivi v Meni, je pri~a na tem svetu (6-7). Kristusovi
utiralci poti iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as (8). Kristu-
sa se vedno znova kri‘a v boju med svetlobo in temo (9-10).
V ~asovnem preobratu bo vidna vseobsegajo~a svetloba; te-
ma jo ho~e ugasniti (11). Bo‘anska modrost ustanavlja v
~asovnem preobratu praskupnosti, po katerih Kristus, Lu~
sveta, seva vsem narodom - Zavezna skupnost Novi Jeruzalem
jesve~enica (12-14)
1. In zjutraj tistega dne, ko so pri{li iz Betanije, je bil

Peter la~en in je od dale~ opazil figovo drevo, ki je imelo
listje. Stekel je tja in se veselil, ker je upal, da bo na{el
plodove. Toda razen listja ni na{el ni~esar, kajti ~as fig je
bil {e dale~.
2. In Peter se je razjezil in rekel: “Prekleto drevo, nik-
dar ve~ naj ~lovek ne je tvojih sadov!” in nekaj u~encev je
to sli{alo.
3. In naslednjega dne, ko so {li mimo Jezus in Njegovi
u~enci, je Peter rekel Jezusu: “Mojster, poglej figovo dre-
vo, ki sem ga preklel, zeleni in cveti. Zakaj se moja bese-
da ni izpolnila?”
4. Jezus je rekel Petru: “Ti ne ve{, katerega Duha si.
Zakaj si preklel, ~esar Bog ni preklel?” In Peter je rekel:
658
“Glej, Gospod, la~en sem bil in ko sem na{el listje in no-
benega sadu, sem se razjezil in sem preklel drevo.”
5. In Jezus je govoril: Sin Jone, mar nisi vedel, da {e ni
pri{el ~as fig? Poglej ‘ito na polju, raste na svoj na~in -
najprej zelen poganjek, nato steblo in potem klas - ali bi
se tudi razjezil, ~e bi pri{el v ~asu ne‘nih poganjkov ali
stebel in ne bi bil na{el zrnja v klasju? In ti ho~e{ prekleti
drevo, ki je polno popkov in cvetov in {e ni dalo sadov?
(Pog. 70, 1-5)

Figovo drevo je prilika za evolucijo ‘ivljenja. Vse ‘iv-
ljenjske oblike imajo ‘ivljenje, ki je evolucija, v sebi -
tudi du{a in ~lovek. Vsaka du{a bo ponovno po Meni,
Kristusu, dosegla polno zrelost. Toda vse du{e in vsi
ljudje bodo razli~no zoreli - ustrezno svojemu stanju
zavesti in mi{ljenju, govorjenju in ravnanju. Zato spo-
{tujte ‘ivljenje, ne glede na to, koliko je razvito. Kajti v
vseh razvojnih stopnjah je Bog, ‘ivljenje, in vodi du{e v
popolnost.
Vsaka kletev, ki pride iz ~lovekovih ust ali pa je v

njegovih mislih, bo postala zanj usodna. To je moral
do‘iveti tudi vihravi Peter. Moral je spoznati, da je
imel precej znanja, vendar malo modrosti.
Modri pozna poti du{e. ê bi bil Peter v teh trenutkih
izpolnjen z Bo‘jo modrostjo, bi vedel za zakon notranjega
659
zorenja ‘ivljenjskih oblik, za pot evolucije, ki sem jo v
mnogih prilikah prikazal apostolom in u~encem.
Malo{tevilni, ki so Mi hoteli slediti, so razumeli smi-
sel Mojih razlag, kajti ve~ina je bila {e preve~ zaposle-
na sama s sabo in s svojimi starimi navadami. Zato so
ti ostali v zmoti, ker so besedo samo sli{ali, niso pa mo-
gli doumeti smisla Mojih razlag.
6. Resni~no, Peter, povem ti, eden Mojih dvanajsterih

Me bo trikrat zatajil iz strahu in groze in se bo zaklinjal in
prisegel, da Me ne pozna, in ostali Me bodo za nekaj ~asa
zapustili.
7. Toda vi boste to ob‘alovali in grenko objokovali;
kajti vi Me ljubite v svojih srcih in bodite oltar dvanajste-
rih oklesanih kamnov in pri~a Mojega imena in bodite
slu‘abniki slug, in klju~ skupnosti vam ho~em dati in pa-
zite Moje ovce in Moja jagnjeta in bodite namestniki na
Zemlji. (Pog. 70, 6-7)

Moje besede niso veljale samo za apostole in u~ence
in takratno izraelsko ljudstvo. Moja beseda je bila in je
O~etova beseda. Velja za vse narode te Zemlje vsake
generacije in za vse du{e v krajih o~i{~evanja.
Bo‘ji oltar naj nastane iz mo‘ in ‘ena, katerih ‘ivlje-
nje po~iva v Meni, Kristusu. Kdor ‘ivi v Meni, ta bo
pri~a za Kristusa na tem svetu. V Mojem imenu bo ka-
660
‘ipot ~lenom skupnosti, ki ‘ivijo v Meni. On bo v Meni
klju~, ki bo vedno ve~ src odprl za Mene, Kristusa.
Tisti, ki ‘ivijo v Meni in po katerih Jaz ‘ivim, naj bo-
do vsem slu‘abniki. Po njih ka‘em pot ~lenom Mojih
skupnosti, Mojim ovcam in jagnjetom, pot na ve~ne li-
vade Notranjega ‘ivljenja.
âs dozoreva. Tako kot napreduje zorenje ljudi in
Zemlje, bo vedno ve~ ovc na{lo enega pastirja - Mene,
Kristusa, ki biva v vseh du{ah in ljudeh.
8. In med njimi bodo vstali ljudje, ki vam bodo sledili,

nekateri med njimi Me bodo resni~no ljubili, enako kot
ti, in vro~ekrvne‘i ter nespametni in nepotrpe‘ljivi bodo
preklinjali tiste, ki jih Bog ni preklel, in jih bodo pregan-
jali v svoji nevednosti, ker v njih {e ne morejo najti sadov,
ki jih zahtevajo. (Pog. 70, 8)

Vsi ljudje in du{e so sadovi na drevesu ‘ivljenja.
Vsak sad se v postopnem dozorevanju bli‘a Meni, Kri-
stusu. Ko pa je sad dosegel polno zrelost, ga Jaz odne-
sem ve~nemu O~etu, ki ga sprejme in za vedno pusti
kjer ima svoje mesto v Bo‘jem kraljestvu.
Da pa sad dose‘e notranjo zrelost, je pogosto po-
trebnih ve~ zemeljskih ‘ivljenj. Zato so prihajale in pri-
hajajo mnoge du{e vedno znova v zemeljsko bivanje.
Smuknejo v zemeljsko telo in ga ob smrti telesa spet
661
zapustijo, dokler ne dose‘ejo zrelosti, ki jih osvobodi
kolesa ponovnega rojstva.
[ele takrat, ko du{a zori v ~loveku, lahko ~lovek ne-
sebi~no daje drugim ljudem darove Notranjega ‘ivlje-
nja, po katerih jih ‘eja, da bi tudi oni dosegli notranjo
zrelost.
Zato lahko po zakonu ve~nega ‘ivljenja evangelij lju-
bezni raz{irja in ponese v vse de‘ele samo tisti ~lovek,
ki je ‘e sam skoraj postal resnica. Potem se lahko do-
takne mnogih src, ker daje iz ve~ne resnice.
Spoznajte: Od takrat naprej, ko sem ‘ivel kot Jezus
iz Nazareta, dozoreva - prek apostolov in u~encev in
vseh pravi~nih prerokov in presvetljenih - iz generacije
v generacijo Novi ~as, ~as Kristusa.
Vedno znova so v vsaki generaciji prihajale du{e, ki

so v zemeljskem bivanju dopustile, da dozorevajo nji-
hovi sadovi Notranjega ‘ivljenja. Kolikor so uresni~e-
nega vsaki~ prinesle s seboj, to so tudi razdelile z u~e-
njem in slu‘enjem. Ob svoji fizi~ni smrti so odlo‘ile
svoje zemeljsko obla~ilo; spet so pri{le v drugi genera-
ciji v novo zemeljsko obleko in prinesle s seboj notra-
njo zrelost, Kristusovo lu~, ter jo podelile tistim, ki so
se resno trudili, da napravijo korake do notranje zrelo-
sti.
Mnogi, ki so se vra~ali in spet prihajajo, nosijo v sebi
skoraj popolnoma zrel sad, ‘ivljenje v Meni, Kristusu. To
so zdaj tisti, ki Meni pripravljajo poti iz starega, gre{nega
sveta v Novi ~as, ki se razcveta v Meni, Kristusu.
662
Spoznajte: Samo tisti prekolne svoje soljudi, ki ima
malo du{ne zrelosti. Kdor {e ‘ivi v grehu, ne more pre-
poznati zrelih sadov v svojem so~loveku, ker vidi samo
svoje sence in zato meni, da bi njegovi bli‘nji morali
posedovati prav toliko senc, kot jih ima on.
9. In drugi, ki ljubijo sebe, se bodo povezali s kralji in

vladarji sveta in iskali svetno mo~, bogastva in oblast; in
ti bodo z ognjem in me~em prinesli smrt tistim, ki i{~ejo
resnico in so zato resni~no Moji u~enci.
10. In tiste dni bom Jaz, Jezus, ponovno kri‘an in jav-
no zasmehovan; kajti razlagali bodo, da vse to po~nejo v
Mojem imenu.” In Peter je rekel: “Naj bo to dale~ od Te-
be, Gospod.”
(Pog. 70, 9-10)

Boj med svetlobo in temo bo trajal tako dolgo, do-
kler se za te‘ko obremenjene du{e ne bodo zaprla vra-
ta v utele{enje. Ta boj med svetlobo in temo se bije tu-
di v tem velikem ~asovnem preobratu >@.
Demonske sile so {e enkrat napregle vse mo~i in vklju-
~ile vse, ki so jim poslu{ni, najsi gre za du{e ali ljudi, da
bi ugasnile lu~, ki na Zemlji postaja vse ve~ja.
Podobno kot je bilo v ~asu, ko sem kot Jezus hodil
po tej Zemlji, je tudi danes >@. Tisti, ki sebe ljubijo
in se dr‘ijo svojega zemeljskega imetja in dobrin, se
663
povezujejo z vladarji tega sveta in s cerkvenimi oblast-
mi, da bi s svetno mo~jo izklju~ili tiste, ki so se obrnili
k Meni, Kristusu, in nosijo v svet Moj evangelij ljubez-
ni. Kajti sebi~nim so nevarni tisti, ki evangelija ljubezni
in ‘ivljenja ne {irijo po svetu samo z besedami, ampak
z nesebi~no ljubeznijo, in ki postajajo dejavni z Mojo
mo~jo.
V prej{njih stoletjih so {li oblasti‘eljne‘i, vladarji,

cerkveni mogo~niki in njim poslu{ni v Mojem imenu z
ognjem in me~em nad ljudi drugih de‘el, da bi jim pri-
nesli evangelij ljubezni. Na svojih bli‘njih so izvajali to,
kar je bilo v njih in na njih: okrutnost in morjenje.
V dana{njem ~asu >@ gredo spet isti - samo v
drugih zemeljskih telesih - iz kraja v kraj in imajo govo-
re polne klevet. Prek medijev dana{nje generacije pri-
na{ajo svoje neresnice med ljudstvo in na ta na~in gre-
do spet nad tiste, ki zdaj za~enjajo ~asovni preobrat in
pomagajo Moji lu~i do preboja. Tako Me iz generacije
v generacijo ponovno kri‘ajo tisti, ki imenujejo Moje
ime in ga zlorabljajo v svoje namene.
Pionirji za Novi ~as, Kristusov ~as, so Kristusovi pri-
jatelji po vsem svetu. Kdor ostane v Meni, ta je Moj
u~enec in Moja u~enka zdaj in v bodo~e.
11. In Jezus je odgovoril: “Tako kot bom Jaz pribit na

kri‘, prav tako bo {lo tudi Moji skupnosti tiste dni; kajti
ona je Moja nevesta in eno z Menoj. Toda pri{el bo dan,
664
ko se bo tema umaknila in bo sijala prava svetloba.
(Pog. 70, 11)

Prve praskupnosti je tema razdrla. Toda uni~ila je lah-
ko samo to, kar je bilo pripravljeno v zunanjosti. @ivljenje
v Meni pa se je raz{irjalo iz generacije v generacijo. Kajti
mnoge du{e, ki so postajale vse svetlej{e, so vedno znova
prihajale v zemeljsko telo ter vidno in nevidno uresni~e-
vale, kar so prinesle s seboj. Pri~ele so ustanavljati majhne
praskupnosti in u~iti zakon resnice. Na ta na~in je vedno
ve~ ljudi na{lo pot k Meni, Kristusu, ki biva v vseh du{ah
in v vseh ljudeh.
V dana{njem ~asovnem preobratu >@ bo postala
vseobsegajo~a lu~ vidna. Nastala je Zavezna skupnost
Novi Jeruzalem in se vedno bolj {iri - kot tudi druge
praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju. Je Zavezna
skupnost za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Moja ne-
vesta je in Jaz Sem njen ‘enin. Vedno ve~ ~lenov Za-
vezne skupnosti Novi Jeruzalem izpolnjuje Mojo voljo,
voljo Ve~nega.
Tudi okrog Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem se spet

plazijo volkovi in v Mojem imenu {irijo neresnice o ~le-
nih skupnosti. Spet Me kri‘ajo, spet se zlorablja Moje
ime. Z Mojim imenom, Kristus, ho~ejo ugasniti Lu~ sve-
ta, Mene torej.
665
Toda tema se bo umaknila, kajti njeni dnevi so
{teti. Zemlja se odpira in po‘ira no~, in vode pridejo
in zalijejo, kar je mra~nega. Potem bo Lu~, ki je Jaz
Sem, Kristus, sijala po vsej Zemlji.
12. In eden, ki bo mo‘ resnice in dobrote in mo~i, bo

sedel na Mojem prestolu, in napolnjen bo z ljubeznijo in
modrostjo bolj kot vsi drugi; in vodil bo Mojo skupnost s
pomo~jo {tirikrat dvanajsterih in dvainsedemdesetih kot
neko~. U~il bo samo to, kar je resnica.
13. In Moja skupnost bo napolnjena z lu~jo, in daro-
vala bo lu~ vsem narodom na Zemlji; in na prestolu bo
sedel visoki duhovnik kot kralj in duhovnik.
14. In Moj Duh bo v njem in njegov prestol bo ostal in
ne bo omajan; kajti temeljil bo na ljubezni, resnici in pra-
vi~nosti, in lu~ bo pri{la k njemu in bo od njega sijala k
vsem narodom na Zemlji, in resnica jih bo osvobodila.”
(Pog. 70, 12-14)

Izjava “In eden, ki bo mo‘ resnice in dobrote in mo-
~i, bo sedel na Mojem prestolu, in napolnjen bo z lju-
beznijo in modrostjo bolj kot vsi drugi; in vodil bo Mo-
jo skupnost s pomo~jo {tirikrat dvanajsterih in
dvainsedemdesetih kot neko~. Samo to, kar je resnica,
bo u~il. In Moja skupnost bo napolnjena z lu~jo, in da-
rovala bo lu~ vsem narodom na Zemlji; in na prestolu
666
bo sedel visoki duhovnik kot kralj in duhovnik” pomeni
naslednje:
Besede imajo zakrit pomen. Prikrito je povedano,
kaj bo prinesel ~asovni preobrat.
Te zakrite besede povedo: Bo‘anska modrost bo ta-
ko dolgo sedela na Mojem prestolu, dokler se ne vr-
nem v Duhu. Kajti prestol sem postavil za Svoj prihod
na ta svet. Jaz Sem lu~ sveta. Bo‘anska modrost, ki sva
jo poklicala O~e in Jaz, Kristus, da vodi Moje Delo
odre{enja in da pripravi Moj prihod, je resnica, dobro-
ta in mo~. Bo‘anska modrost, ustvarjena iz O~etove
ljubezni, bo v ~asovnem preobratu ustanavljala pra-
skupnosti in jih prevevala z ‘ivljenjem in mo~jo. U~ila
bo popolno resnico in dala ljudem, kolikor bodo zmo-
gli dojeti.
[tevila so simboli in so bila dana kot znaki tistim, ki
so znali brati iz {tevilk. Ljudje Novega ~asa pa prejemajo
Mojo besedo, ki je tudi beseda ve~nega O~eta.
Lu~ resnice mogo~no in z mo~jo napolnjuje Zavezno
skupnost Novi Jeruzalem in njene praskupnosti za ne-
sebi~na dejanja v Mojem Duhu. Praskupnosti v Mojem
Duhu v Delu odre{enja Jezusa Kristusa, Univerzalnem
‘ivljenju, bodo darovale lu~ in mo~ za Novi ~as vsem
narodom na Zemlji.
Zavezna skupnost Novi Jeruzalem je v Meni instru-
ment ‘ivljenja za to Zemljo. Sedi na prestolu v Meni in
bo postopoma vsa ljudstva zdru‘ila v eno ljudstvo v
Meni, Kristusu. Zavezna skupnost Novi Jeruzalem, po-
vezana z bo‘ansko modrostjo, je sve~enica, ki podarja
667
lu~, ljubezen in ‘ivljenje vsem ljudem, ki pridejo k njej.
Ona, sve~enica, bo bivala v Meni, Kristusu, in Jaz bom
deloval po njej in po nadaljnjih praskupnostih, ki so v
Meni. Vse temeljijo na ljubezni, resnici in modrosti, na
Bo‘ji pravi~nosti.
Lu~ sveta, Jaz Sem, bo sevala skozi skupnosti, ki so v
Meni, in Jaz bom po njih seval k vsem narodom na
Zemlji. Resnica bo osvobodila vedno ve~ ljudi; ti tvori-
jo potem eno ~redo, ki je v Meni, Kristusu. Z eno ~re-
do so mi{ljene praskupnosti v Meni, Kristusu, ki se iz-
grajujejo prek Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem v
Delu odre{enja v Univerzalnem ‘ivljenju. Jaz bom nji-
hov pastir.
668
71. POGLAVJE
î{~enje templja
Bi~anje du{e in telesa (1-2).

Prava slu‘ba Bo‘ja (3-4). Samo pomen besede prinese
‘ivljenje (5-7). Vsak ~lovek ozna~uje sebe samega (8-11)
1. Bli‘ala se je judovska pasha in Jezus je spet krenil

iz Betanije tja gor v Jeruzalem. In na{el je prodajalce vo-
lov, ovc in golobov ter menjalce denarja. Sedeli so v tem-
plju.
2. Tedaj je naredil bi~ iz sedmerih vrvi in jih vse izgnal
iz templja. Osvobodil je ovce in vole ter golobe, raztresel de-
nar menjalcem in prevrnil mize. (Pog. 71, 1-2)

Bi~ iz sedmerih vrvi je simboliziral sedmere osnovne
Bo‘je mo~i, zakon ‘ivljenja.
Kdor ravna proti Bo‘jemu zakonu, ta prekr{i sedmere
osnovne Bo‘je mo~i in ustvarja tako svoje vzroke. Vsak
vzrok, ki ni pravo~asno ob‘alovan in poravnan, je za du{o
in telo kot udarec z bi~em.
Kdor prekr{i vseh sedem osnovnih mo~i, bo bi~an temu
primerno. To so u~inki, ki jih mora ob~utiti na telesu.
3. In rekel jim je: “Spravite vse to ven in ne delajte tr-

govine iz hi{e Mojega O~eta. Ali ni zapisano: Moja hi{a
669
naj bo hi{a molitve za vse narode? Vi pa ste iz nje nare-
dili gnezdo kradljivcev in jo napolnili z vsemi mogo~imi
grozotami.”
4. In ni dopustil, da bi kdo nesel skledo krvi skozi
tempelj ali pa da bi ubijali ‘ivali. In Njegovi u~enci so se
spomnili tega, kar je zapisano: “Gore~nost za Tvojo hi{o
me je pogubila.”
(Pog. 71, 3-4)

“Moja hi{a naj bo hi{a molitve za vse narode” pome-
ni: To naj bo hi{a ali velik prostor, kjer se zbirajo vsi
ljudje - ne glede kateri veroizpovedi ali rasi pripadajo,
ne glede iz katerega naroda ali de‘ele ali iz katerega
stanu prihajajo. Tam se zbirajo, da bi molili, da bi hva-
lili in ~astili Boga - in da bi se u~ili Bo‘jih zakonov, in
jih nato izpolnjevali.
Bog je Eden, Edini, Bog O~e-Mati vseh bitij in ljudi
- ni drugega Boga. Zato naj bo tudi eno ljudstvo, ki ~a-
sti Enega, Edinega, brez ritualov, obredov, dogem in
teorij.
O Bogu naj se ne razpravlja in izmenjuje mnenj.
Bog je v srcu vseh bitij in ljudi. On je ‘ivljenje v vsej
Biti. Kdor sebe spo{tuje, tako da posve~uje svoje ‘ivlje-
nje, ta spo{tuje tudi svojega bli‘njega in bo Bogu v{e~.
Ne prizadeva si, da bi dojel Boga; kajti ‘ivi v toku ‘iv-
ljenja in ne spra{uje po toku.
670
Zato ne potrebuje obredov in ceremonij in tudi no-
benih diskusij. Kdor se je osvobodil teh zunanjosti, ta
je zavestno odre{en in eno z ‘ivljenjem, ki traja ve~no.
Bog no~e krvavih daritev. To je za Njega grozota.
On bi rad ~isto in odkritosr~no srce Svojih otrok, ki iz-
polnjujejo Bo‘je zakone in so Bogu zvesti v vseh stva-
reh ter so si medsebojno predani v ljubezni.
5. Tedaj so Mu Judje nasprotovali: “Kak{no znamenje

nam bo{ dal, ko bomo videli, da dela{ take stvari?” Jezus
jim je odgovoril, reko~: “[e enkrat vam pravim: Poru{ite
ta tempelj in postavil ga bom v treh dneh.”
6. Tedaj so Judje odgovorili: “[estin{tirideset let so
gradili ta tempelj, in Ti ga ho~e{ postaviti v treh dneh?”
Toda On je govoril o templju Svojega telesa.
7. Ko je vstal od mrtvih, so se Njegovi u~enci spomni-
li, da jim je to povedal, in verjeli so pismu in besedam, ki
jih je izgovoril Jezus.
(Pog. 71, 5-7)

Mnogo bolje je, da napisanega in besed ne jemljete
dobesedno in da ne verjamete dobesedno, to se pravi,
da se ne oklepate ~rk, pa~ pa da dojamete pomen na-
pisanega in povedanega. Tega se ~lovek nau~i z uresni-
~evanjem Bo‘je zapovedi; to so za~etni koraki v izpol-
njevanju ve~nih zakonov. Ko pa ~lovek zmore v globini
671
dojeti smisel besede, potem ne more ve~ iti v napa~no
smer. Sama ~rka je mrtva in ne prinese o‘ivitve Notra-
njega ‘ivljenja. To prinese samo smisel, ki je skrit v ~r-
ki, v besedi. Pomen besede o‘ivi du{o in ~loveka.
Kdor samo poslu{a besedo, ta ~esto ‘ivi v zmoti.
Kdor pa razume smisel, pomen besede, ta ‘ivi v besedi
in jo tudi razume, ker v njej prepoznava Bo‘je zname-
nje.
8. Pismouki in duhovniki pa so to gledali in poslu{ali

in so se prestra{ili. Iskali so na~in, kako bi Ga pogubili;
kajti bali so se Ga, ker so videli, da je ljudstvo poslu{alo
Njegove nauke.
9. Ko se je zve~erilo, je od{el iz mesta. Kajti podnevi je
u~il v templju, pono~i pa je odhajal na Oljsko goro.
Ljudstvo je prihajalo zgodaj zjutraj, da bi Ga poslu{alo v
preddverju templja.
10. Ko je bil zdaj v Jeruzalemu na praznik pashe, so
mnogi verovali v Njega, ker so videli ~ude‘e, ki jih je sto-
ril.
11. Toda Jezus se jim ni zaupal, ker jih je vse prepoz-
nal. In ni potreboval, da bi kdo pri~al za koga; kajti On
je dobro vedel, kaj je v ~loveku. (Pog. 71, 8-11)

Besede “... kajti dobro je vedel, kaj je v ~loveku” vse-
bujejo naslednji pomen: Dokler ~lovek samo poslu{a in
672
verjame v to, kar je sli{al, vendar pa tega ne izpolnjuje
v vsakdanjem ‘ivljenju, ostaja gre{ni ~lovek, ki sodi in
obsoja. Danes kli~e: “Hozana” - jutri pa: “Kri‘ajte Ga.”
Vsak ~lovek se sam ozna~uje s tem, kako misli, govo-
ri in dela. Njegovo mi{ljenje in ‘ivljenje je pisalo, s ka-
terim ozna~uje svoje telo in oblikuje svoje obli~je. Ta-
ko je na obli~ju vsakega ~loveka zapisano, kaj misli.
Kar ~lovek misli, to je.
Kdor samo veruje, svoje vere pa ne uresni~uje, ta os-
tane kljub veri stari ~lovek, ki je obdr‘al svoje navade
in bremena. Taki ljudje niso zanesljivi. Kajti tisti, ki ne
izpolnjuje Bo‘jih zakonov, je nestabilen trst v vetru.
12. Ker se je bli‘alo obhajanje pashe, je poslal dva

svoja u~enca, da pripravita gornji prostor, kjer je hotel ve-
~erjati s Svojimi dvanajsterimi, in vse nakupita, kar je bi-
lo potrebno za praznik, ki ga je hotel obhajati v krogu z
njimi. (Pog. 71, 12)
673
72. POGLAVJE
Jezusove poslovilne besede

Natan~na O~etova podoba (1-3).
Delali bodo ve~ja dela, kot sem jih delal Jaz kot Jezus (4).
Kdor slu‘i nesebi~no, temu bom izpolnil, za kar prosi (5). Kdor
posve~uje tempelj, ta ‘ivi v Meni (6-7). Nesebi~na ljubezen je
komunikacija z Bogom (8). Pomen besede: “O~e jeve~ji od
Mene” (9-11)
1. Jezus je s Svojimi u~enci sedel na vrtu Getsemani

in jim govoril: “Va{e srce naj ne bo ‘alostno: Verujete v
Boga, zato verujete tudi v Mene. V hi{i Mojega O~eta je
veliko bivali{~: ê ne bi bilo tako, bi vam bil to povedal.
Odhajam, da vam pripravim bivali{~e. In ko bom od{el
in vam pripravil bivali{~e, potem bom spet pri{el in vas
sprejel, tako da boste tudi vi tam, kjer Sem Jaz. In kam
grem, veste, in tudi pot poznate.”
2. Toma‘ Mu je rekel: “Mi ne vemo, kam gre{, kako
moremo vedeti za pot?” In Jezus jim je povedal: “Jaz Sem
pot, resnica in ‘ivljenje. Nih~e ne pride k O~etu razen po
Meni. ê bi bili prepoznali Mene, bi prepoznali tudi Mo-
jega O~eta. Toda sedaj veste, in videli ste Mojega O~eta.”
3. Filip Mu je rekel: “Gospod, poka‘i nam O~eta, in
to nam zadostuje.” Jezus mu je rekel: “Tako dolgo sem
bil pri tebi, in ti Me {e ne pozna{, Filip? Kdor je videl Me-
ne, ta je videl Mojega O~eta, in zakaj potem pravi{: Po-
ka‘i nam O~eta? Ali ne veruje{, da Sem Jaz v O~etu in
O~e v Meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim iz
674
Sebe Samega. Kajti O~e, ki biva v Meni, dela vse to.
(Pog. 72, 1-3)

Kdor je postal Bo‘ji tempelj, ta je O~etova natan~na
podoba. In kdor gleda natan~no podobo O~eta, ta
spozna O~etovo veli~astnost. O~e je manifestacija iz
praenergije, teko~ega ‘ivljenja, ki se imenuje tudi Bog.
Bog je vseprisotno ‘ivljenje. Vsa ~ista bitja so mani-
festacije iz Boga, praenergije, teko~ega ‘ivljenja. Kdor
gleda natan~no podobo O~eta, bitje v Bogu, ta zre tudi
O~etovo svetlobo, ki seva skozi bitje v Bogu.
Svetlobna bitja ne vpra{ajo po O~etovi obliki. So
O~etova manifestacija, oblika, in sevajo to, kar On je:
ljubezen, modrost, mo~ in ‘ivljenje. Vsa ~ista bit se gib-
lje v toku ‘ivljenja, v Bogu.
Kdor je sprejel svojega bli‘njega in ga vzljubil, kdor
ga ljubi iz srca in s svojim ~istim bitjem, ta gleda O~e-
tovo natan~no podobo, ki je ljubezen, modrost in mo~.
4. Verujte Mi, da Sem Jaz v O~etu in O~e v Meni, ali

pa Mi verjemite vsaj zaradi resni~nih del. Resni~no, re-
sni~no, povem vam, tisti ki verujejo v Mene, bodo delali
enaka dela, kot jih delam Jaz, in delali bodo ve~ja dela
od teh; ker grem k Svojemu O~etu. (Pog. 72, 4)
675
Samo vera Vame ne zado{~a. Mnogi verujejo Vame -
pa vendar mislijo, govorijo in delajo kot neverniki. Iz
vere v Boga {ele takrat zrastejo Bo‘ja dela, ko se du{a
in ~lovek dvigneta v ‘ivljenje v Bogu z izpolnjevanjem
ve~nega ‘ivljenja, ki je ve~ni zakon.
Kdor samo veruje in ne izpolnjuje, ta nima mo~i, da
bi delal Bo‘ja dela. Kdor pa Bo‘je zakone vse bolj ure-
sni~uje in se jih dr‘i, dobi s tem tudi mo~, da opravlja
Bo‘ja dela, ki sem jih delal Jaz kot Jezus iz Nazareta.
On bo - z Mojo delno mo~jo, odre{ilno mo~jo, v pove-
zavi s pramo~jo - delal {e ve~ja dela. Kajti Jaz, Kristus,
ki sem pri{el od O~eta v ta svet in sem se ponovno vrnil
k O~etu, da bi kot Kristus Boga, Tola‘nik in Odre{enik
deloval v vseh du{ah, delujem zdaj po tistih, ki se dr‘ijo
zakona ‘ivljenja, tako da opravljajo veliko ve~ja dela,
kot sem jih delal Jaz kot Jezus.
5. In za karkoli boste prosili v Mojem imenu, to bom sto-

ril, da bo tako O~e poveli~an v Sinu ~lovekovem. Kar boste
prosili v Mojem imenu, to bom izpolnil. (Pog. 72, 5)

Besede “In za karkoli boste prosili v Mojem imenu,
to bom storil, da bo tako O~e poveli~an v Sinu ~loveko-
676
vem” povedo: Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, kdor nese-
bi~no slu‘i, temu bom izpolnil vse, za kar prosi. Kajti
tisti, ki ‘ivi v Meni, prosi edinole za darove Duha, ker
‘ivi v Bo‘jem Duhu in ne stremi po tem svetu, da bi ‘i-
vel z njim.
6. ê Me ljubite, izpolnjujte Moje zapovedi. In Jaz

bom prosil O~eta in dal vam bo drugega Tola‘nika, ki bo
za vedno ostal pri vas: Duha resnice, ki Ga svet ne more
prejeti, ker Ga ne vidi in ne pozna; toda vi Ga poznate,
kajti Duh biva v vas in bo v vas ostal.
7. Ne bom vas pustil brez tola‘be. Pri{el bom k vam.
[e malo ~asa in svet Me ne bo ve~ videl; vi pa Me vidite.
Ker Jaz ‘ivim, boste ‘iveli tudi vi. Na ta dan boste vedeli,
da Sem v Svojem O~etu in vi v Meni in Jaz v vas.
(Pog. 72, 6-7)

^lovek je tempelj Svetega Duha, kajti v njem, v no-
tranjosti du{e, biva duhovno telo iz Boga. Od Svojega
odre{enjskega dela sem v tem templju, v ~loveku in du-
{i, Tola‘nik in Odre{enik, Duh ‘ivljenja. Kdor posve-
~uje tempelj, tako da je zvest zapovedim, ta ‘ivi v Meni
in Jaz ‘ivim in delujem po njem.
677
8. Tisti, ki imajo Moje zapovedi in jih izpolnjujejo, Me
ljubijo; in tiste, ki Me ljubijo, bo ljubil Moj O~e, in Jaz jih
bom ljubil in se jim razodeval.” (Pog. 72, 8)

Bo‘ja ljubezen je nebe{ka komunikacija. Kdor Boga
bolj ljubi kakor ta svet, ta ljubi tudi svojega bli‘njega.
Kdor pa pravi: “Ljubim Boga,” in je proti bli‘njemu, ta
ne ljubi Boga. Njegove besede niso izpolnjene z ljubez-
nijo do Boga. To so prazne, sebi~ne besede, ki nimajo
mo~i pri~evanja. Kdor pa svojega bli‘njega ljubi nese-
bi~no, ta ljubi tudi Boga in je tako v komunikaciji z naj-
vi{jo mo~jo, ljubeznijo - z Bogom. Komunikacija z Bo-
gom je razodetje.
9. In Juda (ne I{karijot) Ga je vpra{al: “Gospod, ka-

ko to, da se bo{ nam prikazal, svetu pa ne?” Jezus je od-
govoril in jim rekel: “Tisti, ki Me ljubijo, bodo zvesti Mo-
jim besedam; in sveti Eden jih bo ljubil in pri{la bova k
njim in pri njih ostala.
10. Tisti, ki Me ne ljubijo, ne bodo sli{ali Mojih besed,
in besede, ki jih sli{ite, niso Moje besede, ampak besede
O~eta, ki Me je poslal. O teh stvareh sem vam govoril,
dokler Sem bil pri vas. Toda Tola‘nik, ki je Sveti Duh, in
Ga bo O~e poslal v Mojem imenu, vas bo o vsem pou~il in
spomnil na vse, o ~emer sem vam govoril.
678
11. Mir vam pu{~am, Svoj mir vam dajem. Ne dajem
vam ga tako, kot ga daje svet. Naj va{e srce ne bo zaskrb-
ljeno niti prestra{eno. Sli{ali ste, kako sem vam rekel, da
odhajam in da bom spet pri{el k vam. In ~e Me ljubite,
potem se boste veselili; kajti rekel sem vam: Jaz grem k
O~etu, kajti O~e je ve~ji od Mene.
(Pog. 72, 9-11)

Tola‘nik in Odre{enik je Kristus Boga, ki biva v Du-
hu ve~nega O~eta. Jaz Sem eno z O~etom. O~e in Jaz
sva en zakon - resnica, ki osvobaja vse du{e in ljudi, ki
verujejo in izpolnjujejo Bo‘jo voljo.
“... kajti O~e je ve~ji od Mene”, to pomeni: O~etov
Duh je Vseduh, zakon, ki je sestavljen iz sedmerih os-
novnih mo~i ‘ivljenja. Bog je zakon.
Kristus Boga ‘ivi in deluje v Bogu, Vseduhu, v {tirih
bo‘anskih osnovnih mo~eh: redu, volji, modrosti in resno-
sti. Toda O~e je vsemo~. On je ve~ni zakon, ki ga sestav-
ljajo sedmere osnovne mo~i: red, volja, modrost, resnost,
dobrota, ljubezen in krotkost. Na Zemlji se te sedmere
osnovne mo~i imenujejo: red, volja, modrost, resnost, po-
trpe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje.
O~e je torej ve~ji kot Sin. On je vsemo~ - Jaz Sem
delna mo~ v vsemo~i.
12. In to sem Vam povedal zdaj, preden se je zgodilo,
da boste verovali, ko se bo zgodilo. Zdaj vam ne bom ve~
679
veliko govoril; kajti pri{el bo vladar tega sveta in ne bo ni-
~esar na{el na Meni.
13. Da pa bo svet vedel, da ljubim O~eta, bom storil
to~no tako, kakor Mi je O~e zapovedal. îsto do konca.”
(Pog. 72, 12-13)
680
73. POGLAVJE
Prava vinska trta
Vsaka mladika v Meni obrodi sadove (1-2).

Kdor ne ostane v Meni, ta gre{i (3). @iveti v Kristusu (4). Jasno
oko du{e si pridobi dar razlo~evanja, kaj je resnica in kaj zmo-
ta (5). Zvesti prina{ajo v Mojem imenu dobre sadove (6-8). Ti-
sti, ki gleda, ni ve~ slep (9). Zakaj se Kristus danes ponovno ra-
zodeva (10-11). Poznavanje zakonov nas obvezuje, da jih
uresni~ujemo (12). Ne bo ~loveka, ki bi lahko rekel:“O Kristusu
nisem ni~esar vedel” (13)
1. In potem jim je Jezus govoril: “Jaz Sem prava trta

in Moj O~e je vinogradnik. Vsaka mladika na Meni, ki
ne rodi sadov, bo odstranjena, tista pa, ki prina{a sadove,
bo o~i{~ena, da bo lahko obrodila {e ve~ sadov.
2. Ostanite v Meni in Jaz v vas. Tako kot mladika sa-
ma od sebe ne more roditi sadov, ~e ne ostane na trsu, ta-
ko tudi vi ne morete, ~e ne ostanete v Meni. Jaz Sem trs
in vi ste mladike: Kdor ostane v Meni in Jaz v njem, ta
prina{a mnogo sadov, kajti brez Mene ne morete storiti
ni~esar. (Pog. 73, 1-2)

Plod lahko zori samo tedaj, ~e ostane v Meni, Kristu-
su, ~e torej ~lovek Meni posveti vse svoje razmi{ljanje
in stremljenje, medtem ko si prizadeva izpolniti Bo‘jo
681
voljo, da bi postal Bo‘ji zakon. Vsaka mladika - to po-
meni vsaka du{a in vsak ~lovek, ki po Meni uresni~uje
svoje Notranje ‘ivljenje, se torej ~isti z Mojo mo~jo -
bo postala sad, ki spet prina{a sadove, kajti dobri plo-
dovi se podarjajo nesebi~no.
Spoznajte: Vsak ~lovek iz‘areva to, kar je v njem,
bo‘ansko ali nebo‘ansko.
3. Tiste, ki ne bodo ostali v Meni, bodo vrgli stran kot

nekoristno ro‘je, in to se posu{i; poberejo ga in vr‘ejo v
ogenj, kjer zgori. ê pa boste ostali v Meni in bodo Moje
besede ostale v vas, potem prosite, karkoli ho~ete, in bo-
ste prejeli. (Pog. 73, 3)

Vsi tisti, ki ‘ivijo s svetom in s svojim gre{nim ‘ivlje-
njem zanikajo Kristusa Boga, bodo morali pretrpeti
ogenj svojih lastnih misli, besed in dejanj. Kajti to, kar
~lovek seje, bo ‘el. Vsaka nebo‘anska misel, vsaka ne-
zakonita beseda in vsako egoisti~no dejanje je neko-
ristno, ker je brez mo~i. To je ~love{ko ro‘je in se bo
posu{ilo.
Kdor ne ostane v Meni, ta gre{i. Greh, ki je povzro-
~en, bosta morala poravnati du{a in ~lovek. Ogenj gre-
ha povzro~i ~i{~enje du{e. Kdor pa ostane v Meni, Kri-
stusu Boga, ta ostane tudi v O~etu, kajti O~e in Jaz sva
682
eno. Njegove pro{nje bodo usli{ane, kajti on prosi sa-
mo za tisto, kar je Bo‘ja volja.
4. Resni~no, Jaz Sem pravi kruh, ki prihaja iz nebes,

Bo‘ja substanca, ki je eno z Bo‘jim ‘ivljenjem. In prav
tako kot je va{ kruh iz veliko zrn, tako ste tudi vi, ki veru-
jete in izpolnjujete voljo Mojega O~eta, eno v Meni. Ne
tako kot va{i predniki, ki so jedli mano in umrli, kajti
kdor jé ta kruh, bo ‘ivel ve~no. (Pog. 73, 4)

@ivljenje v Bogu je duhovni kruh. To je hrana za du-
{o. Kdor se hrani z njim, ta tudi kot ~lovek ne bo trpel
lakote in pomanjkanja.
Kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo in ‘ivi v resnici, ta prej-
me resnico v vseh fasetah. Potem sta njegovo mi{ljenje
in ravnanje izpolnjena z Bo‘jo mo~jo in tudi njegovo
zemeljsko ‘ivljenje bo izpolnjeno ‘ivljenje.
Ljudje v Meni, Kristusu, ‘ivijo, ne vegetirajo. Samo

tisti ~lovek vegetira, ki zapravlja svoje ‘ivljenje, ker
svoje mi{ljenje, ~utenje in prizadevanje usmerja na
svetno ‘ivljenje in tako tudi pripada le-temu. Po ze-
meljski smrti bo tudi duhovno mrtev, ker je bil vezan
na ta svet in se ni obrnil k Bogu; njegova du{a ne ve, od
kod je pri{la in kam gre.
683
Kdor ‘ivi v Bogu, ta je esenca iz Boga in pozna pot
svoje du{e, ker ona ‘ivi v Meni, Kristusu, zakaj Jaz Sem
pot, resnica in ‘ivljenje.
5. Tako kot se p{eni~no zrno lo~i od pleve, tako se

morate vi lo~iti od zmot tega sveta; vendar ni potrebno,
da se umaknete iz sveta, pa~ pa ‘ivite lo~eno od sveta, za
‘ivljenje sveta. (Pog. 73, 5)

Kdor bi rad ‘ivel v Bogu, ta se bo tudi lo~il od zmot
tega sveta; vse bolj jih spoznava, saj postaja oko njego-
ve du{e vse jasnej{e.
Samo jasno oko du{e pridobi dar razlo~evanja med
resnico in zmoto. Oko du{e se zjasni pri ~loveku, ki pri-
na{a jasnost v svoje ‘ivljenje, tako da misli in ‘ivi Bogu
pov{e~i.
Kdor stremi k Bogu, bo tudi ‘ivel s tistimi, ki se prav
tako trudijo delati po Bo‘ji volji, kajti enako pritegne
enako. Iz tega izhaja pomen naslednje izjave: Kdo je
Moja mati, kdo so Moji bratje? Ti, ki izpolnjujejo voljo
Mojega O~eta.
Kdor ‘ivi v Bogu, ta se ne izogiba temu svetu. On ‘i-
vi v tem svetu, ampak ne ‘ivi s tem svetom. Kdor ‘ivi v
Bogu, ta ‘ivi v tem svetu za vse tiste ljudi, ki i{~ejo ‘iv-
ljenje v Bogu, da bi ga izpolnjevali.
684
6. Resni~no, resni~no, p{enica se pre~i{~uje v ognju,
tako morate tudi vi, Moji u~enci, iti skozi stiske. Toda ve-
selite se: kajti tako kot ste trpeli z Mano kot eno telo, tako
boste vladali z Menoj v enem telesu in svetu podarjali ‘iv-
ljenje.
7. To poveli~uje O~eta, saj prina{ate mnogo sadov; na
ta na~in boste Moji u~enci. Kakor je O~e ljubil Mene, ta-
ko sem Jaz ljubil vas: Ostanite v Moji ljubezni. ê boste
izpolnjevali Moje zapovedi, boste ostali v Moji ljubezni,
ravno tako kot sem Jaz izpolnjeval zapovedi Svojega O~e-
ta in ostal v Duhu ljubezni.
8. Vse to sem vam rekel, da Moje veselje ostane v vas
in da bo va{e veselje s tem popolno. To je Moja zapoved,
da ljubite drug drugega, kot sem Jaz ljubil vas. Noben ~lo-
vek nima ve~je ljubezni, kakor je ta, da svoje ‘ivljenje ‘r-
tvuje za prijatelja. Vi ste Moji prijatelji, ~e storite vse, kar
sem vam zapovedal. (Pog. 73, 6-8)

Te besede, ki so besede tola‘be in ljubezni, niso ve-
ljale samo za apostole in u~ence, ampak veljajo za vse
ljudi vseh generacij, ki se trudijo, da Mi sledijo.
Mnogi, ki Mi sledijo, bodo pri{li v stisko, ker jih nas-
protnik sili, da se odre~ejo Bogu in da se usmerijo v
svet ter govorijo tako, kot je svetu v{e~.
Kdor trpi zaradi evangelija, ta nosi kri‘ z Menoj. Na
Moji desni bo stal, ko se bom pojavil kot gospodar
685
Kraljestva miru. In vsi, ki umrejo v grehu, bodo gledali
tiste, katerim so povzro~ili trpljenje in muke.
Ve~nega, v katerem Sem Jaz, Kristus, bodo poveli~a-
li Moji zvesti, ki Mu v Mojem imenu in z Mojo mo~jo
prina{ajo mnogo zrelih sadov. Kdor ostane v Meni, ta
se bo ravnal po zapovedih nesebi~ne ljubezni in bo dal
svoje ‘ivljenje za zapoved ljubezni. Tisti, ki ostanejo v
Meni, bodo nesebi~no ljubili drug drugega in sevali ne-
sebi~no ljubezen v srca vseh, ki i{~ejo. Kdor ostane v
Meni, bo izpolnjen z resni~nim veseljem in bo veselje
prinesel tudi tistim, katerih srca se odprejo za nesebi~-
no ljubezen.
9. Od zdaj naprej vas ne imenujem ve~ slu‘abnike,

kajti slu‘abnik ne ve, kaj po~ne njegov gospodar: Jaz pa
sem vas imenoval prijatelje, kajti vse, kar sem sli{al od
Svojega O~eta, sem vas u~il. Niste vi izbrali Mene, ampak
sem Jaz izbral vas in postavil, da se odpravite in prina{ate
sadove in va{i sadovi naj ostanejo. Karkoli boste prosili
O~eta v Mojem imenu, to boste prejeli. (Pog. 73, 9)

Pravi slu‘abnik je prijatelj Kristusa Boga. Kdor nese-
bi~no slu‘i in prina{a dobre sadove, ta ni ve~ neveden.
Pozna Bo‘je zakone, ker ‘ivi v njih. Slepca ne bo ve~
sre~al slepo, ampak bo prepoznal slepega, ker so se z
686
uresni~evanjem ve~nih zakonov odprle njegove duhov-
ne o~i.
Tisti, ki gleda, ni ve~ slep. Slepega gleda takega, kot
je in kot se dela. Kajti kdor izpolnjuje Bo‘jo voljo, ta se
osvobodi kolesa ponovnih rojstev in dose‘e duhovno
ponovno rojstvo. Potem mu Jaz nisem ve~ Tola‘nik in
Odre{enik, ampak brat in prijatelj.
10. Tole vam zapovedujem: Da ljubite drug drugega,

in prav tako vse Bo‘je stvaritve. ê vas svet sovra‘i, vedi-
te, da je Mene sovra‘il, preden je sovra‘il vas. ê bi bili
od tega sveta, bi vas svet ljubil kot svoje; toda ker niste od
tega sveta, ampak sem vas Jaz izbral iz sveta, vas svet so-
vra‘i.
11. Spominjajte se besed, ki sem vam jih rekel: Hlapec
ni ve~ji od gospodarja. Kakor so Mene preganjali, tako
bodo preganjali tudi vas; kakor so upo{tevali Mojo bese-
do, tako bodo upo{tevali tudi va{o. Toda vse vam bodo
storili zaradi Mojega imena, kajti oni ne poznajo Tistega,
ki Me je poslal.
(Pog. 73, 10-11)

Kdor je izbral Mene, Kristusa, tega svet ne bo ve~
volil. Svet ga bo sovra‘il zaradi Mene.
Kar se je Meni zgodilo, to se dogaja vsem, ki Me lju-
bijo, kajti ti ne ljubijo spletk tega sveta. Kdor je od tega
687
sveta, tega bo tudi ljubil ta svet in ga sprejel kot svoje-
ga. Tistega pa, ki se obrne k Meni, bo svet sovra‘il, kot
je Mene sovra‘il in Me sovra‘i.
Spoznajte: Sedanja generacija >@ ni dosti bolj{a
od prej{njih generacij. êsar ljudje v prej{njih genera-
cijah niso spoznali, tega tudi v tej generaciji ne spozna-
jo, del ljubezni namre~. Kar so v prej{njih inkarnacijah
napa~no tolma~ili, tudi v tej inkarnaciji razlagajo na-
pa~no.
Mnogi govorijo o Mojem zemeljskem ‘ivljenju, o
Mojem delovanju, ko sem bil Jezus iz Nazareta - pa
vendar ne razumejo, kar sem u~il. Mnogi {e danes raz-
lagajo besede Ve~nega - tako v Stari kot v Novi zavezi
- po lastni presoji, tudi Bo‘je besede po Mojzesu. ê bi
se bil svet spremenil, se Jaz ne bi ve~ razodeval. Ker pa
se svet ni spremenil, govoriva Ve~ni in Jaz, Kristus,
zdaj spet ljudem po prero{ki besedi, da bi popravila,
kar je napa~no, in popeljala ljudi iz zme{njave, ki je na-
stala zaradi dogem, predstav in napa~no razumljenih
besed.
Mnoge besede iz ve~ne resnice so bile citirane in zlo-
rabljene za ~love{ke spletke. Mnogi tako imenovani
kristjani samo govorijo kr{~ansko, mislijo pa kot anti-
krist. Torej se samo delajo, kot da bi bili kristjani - v
notranjosti so divji volkovi.
12. ê bi ne bil pri{el in bi jim ne bil govoril, bi bili

brez greha. Zdaj pa nimajo pla{~a, da bi prekrili svoje
grehe. Kdor Mene sovra‘i, ta sovra‘i tudi Mojega O~eta.
688
ê bi med njimi ne bil storil teh del, ki jih nih~e drug ni
delal, bi ne imeli grehov; toda zdaj jih imajo in videli in
sovra‘ili so Mene in Mojega O~eta. Ampak vse to se mo-
ra zgoditi, da bi se izpolnila beseda, ki je zapisana v nji-
hovem zakonu: Sovra‘ili so Me brez vzroka. (Pog. 73, 12)

“ê bi ne bil pri{el in bi jim ne bil govoril, bi bili brez
greha” pomeni: ê ne bi pri{el in jim govoril, ne bi bili
prepoznali svojih grehov in bi mislili, da so brez gre-
hov. Toda Jaz Sem pri{el in govoril o O~etovem zako-
nu in ‘ivel po njem za zgled.
Kdor citira ve~nega O~eta in Mene, Kristusa, in pra-
ve preroke, ta je prevzel besede Ve~nega, Moje besede
in besede prerokov. Tisti pa, ki ne ‘ivi po njih - kot mu
je bilo zapovedano - se pregre{i nad Bo‘jim zakonom
in je gre{nik. Da bi prekril svoje po~etje, nima ve~ pla{-
~a, ki se imenuje nevednost.
Ve~ni je v vseh ~asih dajal Svojo besedo: Vsi narodi
so Ga sli{ali po prerokih in razsvetljenih. Mojzes je pri-
nesel Deset zapovedi, se‘etke iz ve~nega zakona. Kot
Jezus iz Nazareta sem ljudi u~il zakon in ‘ivel po njem
za zgled.
Zakon, ki sem jim ga prinesel, pravi: Ljubite Boga,
svojega O~eta, z vsem srcem in z vsemi svojimi mo~mi
in svojega bli‘njega kot samega sebe. Ni ~loveka, ki bi
lahko rekel, da ni ni~esar vedel!
689
Spoznajte: Kdor svojega bli‘njega ne ljubi nesebi~-
no, ta tudi Boga ne ljubi. Kdor sovra‘i svojega bli‘nje-
ga, ta sovra‘i tudi Boga, svojega ve~nega O~eta. Kdor
zani~uje svojega bli‘njega, ta zani~uje tudi Boga, svoje-
ga ve~nega O~eta.
“ê bi med njimi ne bil storil teh del, ki jih nih~e

drug ni delal, bi ne imeli grehov; toda zdaj jih imajo in
videli so in sovra‘ili Mene in Mojega O~eta” pomeni:
ê ne bi delal Bo‘jih del, potem mnogi ljudje ne bi bili
spoznali del v Bogu in bi verjeli, da nimajo grehov. Ker
pa so videli Moja dela ali pa so zvedeli zanje, jim je bi-
lo tako pokazano, kako naj mislijo, govorijo in ravnajo.
In ~e ne delajo tako, v tem prepoznavajo svoje grehe.
V tem, kako sem kot Jezus iz Nazareta mislil, govoril
in delal, so videli in sli{ali Mojega O~eta, in sli{ijo Ga,
Ve~nega v Meni, Kristusu, prek izro~il o delih, ki sem
jih storil.
Kdor ne misli, govori in ravna iz nesebi~ne ljubezni

ter obdr‘i svoja dejanja grabe‘ljivosti, skopu{tva, te‘-
nje po oblasti in jih ne razgradi, ta je gre{nik. V mno-
gih situacijah gre{i tudi proti Svetemu Duhu.
Kdor je torej Mene videl ali pa je za Moja dela izve-
del prek izro~ila, ta je videl O~eta in Ga do‘ivel v Me-
ni, Kristusu.
Kdor prizna Bo‘ja dela po Njegovi prerokinji in dela
Kristusa, ta se s tem obvezuje, da bo tako mislil in ‘i-
vel, kot sem Jaz, Kristus, zapovedal ljudem.
690
13. Toda pri{el bo Tola‘nik, poslal vam ga bom od
O~eta, Duha resnice namre~. Iz{el bo od O~eta in bo pri-
~al o Meni: In vsi boste pri~ali, kajti bili ste pri Meni od
samega za~etka. (Pog. 73, 13)

V vsaki generaciji so mnogi ljudje pri~evali in pri~ajo
o Meni, tako tudi v tej >@. Noben ~lovek ne bo mo-
gel nekega dne re~i: “O Kristusu nisem ni~esar vedel.”
Kajti pionirji za Novi ~as, ki nosijo Moje naro~ilo, bo-
do resnico, ki je Jaz Sem, ponesli v vse de‘ele. In evan-
gelij ljubezni bodo izro~ili mnogim ljudem. Kristus Bo-
ga je Tola‘nik in Odre{enik, resnica in ‘ivljenje v toku
ve~nega zakona.
âs naredi svoje: Tako kot dana{nji ~as lovi in pre-
ganja ljudi, tako prihajajo tudi vzroki vedno hitreje do
u~inkovanja. Mnogi, ki se danes {e pehajo za material-
nim, bodo podlegli temu u~inkovanju. Tisti ljudje pa,
ki bodo ostali ob koncu ~asovnega preobrata sveta, bo-
do spoznali evangelij ljubezni in mnogi bodo tudi ‘iveli
po njem.
691
74. POGLAVJE
Jezus pripravlja Svoje u~ence na prihajajo~e dogodke
Boj v Kristusovem imenu proti Kristusu (1).

Delo odre{enja bo izpolnjeno (2-3). Danes te~e resnica v
velikem toku (4-5)
1. Vse to sem vam povedal, da bi vas posvaril. Vrgli

vas bodo iz shodnic, da, pri{el bo ~as, ko bo vsakdo, ki
vas ubije, mislil, da dela to v ~ast Bogu. In tako bodo de-
lali, ker niso spoznali niti O~eta niti Mene. (Pog. 74, 1)

V vseh generacijah se je dogajalo in se dogaja, in
smiselno tudi okoli leta dva tiso~, kar sem povedal Svo-
jim apostolom in u~encem: Ker ne poznajo Mojega
O~eta in Mene, vas bodo pregnali iz njihovega ‘ivljenja
in vam ne bodo pustili, da se udele‘ujete njihove slu‘-
be Bo‘je, ker ne pripadate njihovi veri. Mnoge od vas
bodo ubili, druge pa klevetali in prepustili ljudstvu, da
jih sramotijo. Spoznajte: Kdor je do svojega bli‘njega
brez ljubezni in spo{tovanja, ta ne ljubi niti ve~nega
O~eta niti Mene, Kristusa.
V preteklih stoletjih so cerkvene oblasti vedno znova
hujskale ljudstvo proti resni~nim Kristusovim nasledni-
kom. Iz strahu pred posledicami jim je bilo ljudstvo po-
slu{no. Zato je bilo mo‘no, da so v Mojem imenu po-
692
~enjali grozodejstva z ljudmi, ki so Mi sledili ali pa so
bili drugega prepri~anja kot cerkvene oblasti.
Na sramoten na~in so zlorabili in prodali Moje ime.
Ljudje, ki so se imenovali kristjani, niso pa ‘iveli kr{-
~ansko, so posku{ali, pa ne samo v kri‘arskih vojnah z
me~em v roki, pokristjaniti drugoverce. Cerkvene obla-
sti so Moje ime zlorabile in ga {e zlorabljajo, vklenile
so ga in ga {e priklepajo na svoje dogme ter so trdile in
{e trdijo, da imajo edino one milost, ki prinese bla‘e-
nost, ker mislijo, da so Mene, Kristusa, vpregle v jarem
svojih dogem.
Tako kot se je godilo nekaterim apostolom in u~en-
cem, tako se blizu leta dva tiso~ godi nekaterim Kristu-
sovim prijateljem, resni~nim pionirjem za Novi ~as.
Spet je to cerkvena oblast, ki hujska ljudstvo proti
njim. Spet se to dogaja s podobnimi argumenti, da bi
se nahujskani ljudje postavili proti Mojim pravim na-
slednikom. Kristusovim prijateljem, pionirjem za Novi
~as, kot neko~ kratijo pravice, ki pripadajo vsakemu dr-
‘avljanu. Kakor v prej{njih ~asih se hujska~i in izvr{ite-
lji imenujejo kristjani.
Mnogi Moji resni~ni nasledniki so izob~enci v o~eh
dr‘ave in cerkve in vseh tistih, ki so jima poslu{ni. Za-
kon je na razne na~ine interpretiran proti njim, tako da
bi nastal vtis, da Kristusovi prijatelji nimajo prav. Tako
ote‘ujejo ‘ivljenje ljudem, ki si prizadevajo biti pravi
kristjani.
Spoznajte: [e danes >@ sedi satansko na najvi{jih
polo‘ajih oblasti in vlada tistim, ki so mu zapadli - ti-
693
stim ljudem, ki se zadovoljujejo s tem, kar jim predpi-
{ejo “od zgoraj”. Ne da bi sami preverili, prevzemajo
njihovo sodbo o svojih bli‘njih. Toda te oblasti ne bodo
za stalno vladale ~love{tvu. Satanskemu je Bog dal res
veliko ~asa, da bi se v tem ~asu milosti lahko spreobr-
nilo. Toda tudi ta ~asovni razpon ima svoj konec: Tema
stoji pred tem koncem. Kajti Jaz, Kristus, Lu~ sveta,
resnica in ‘ivljenje, prihajam!
2. Vse to pa sem vam povedal zato, da se boste takrat,

ko pride ~as, spomnili, kaj sem vam o tem rekel. In tega
vam nisem povedal ‘e na za~etku, ker sem bil pri vas. To-
da zdaj grem Svojo pot k Svojemu O~etu, ki Me je poslal;
in nih~e od vas Me ne vpra{a: Kam gre{? Ker pa sem vam
vse to povedal, ste ‘alostni.
3. Kljub temu vam povem resnico; nujno je za vas, da
odidem, kajti ~e ne oddidem, Tola‘nik ne bo pri{el k
vam; ~e pa odidem, vam bom poslal Svojega Duha. In ko
bo pri{el, bo svet opozoril na greh, pravi~nost in pravico.
(Pog. 74, 2-3)

Tola‘nik je Kristusov Duh, ki je Jaz Sem, ‘ivljenje v
Bogu, Mojem O~etu. Kristusov Bo‘ji Duh je vsepriso-
ten v {tirih Bo‘jih bitnostih, stvariteljskih in ustvarjal-
nih mo~eh -, ki jih vsaka du{a nosi v sebi kot mo~ in
‘ivljenje.
694
Tola‘nik, Moj Duh, je odre{ilna iskra, v kateri delu-
jeta tola‘ba in odre{enje. Odre{enje je Moje delo, ki
sem ga prejel od Svojega O~eta, da pripeljem domov
vse du{e in ljudi.
Mnogo ljudi deluje v Mojem Delu odre{enja in nosi

Mojo lu~ v svet. Z njihovo nesebi~no pomo~jo se je
Moje delo v nekaj zemeljskih letih raz{irilo po celi
Zemlji. Za Delo odre{enja so se utelesila mnoga bitja
in se {e utele{ajo, da bi ljudi u~ila resnico in jo ‘ivela
njim za zgled, podobno kot sem delal Jaz kot Jezus iz
Nazareta. Mi{ljenje, ‘ivljenje in delovanje teh pionirjev
vzgiba mnoga srca in mnoge ljudi ter jih spodbuja k
razmi{ljanju in uresni~evanju ve~nih zakonov.
To je nad~love{ko delo ene ‘ene, ki ‘ivi v O~etu in v
Meni, Kristusu, da se je Delo odre{enja v nekaj letih
raz{irilo po vsem svetu. Skupaj s pionirji za Novi ~as
nosi naro~ilo od Boga, da kli~e vse ljudi, ki so dobre
volje, in jih u~i, da bi na{li notranjo lu~ ljubezni in re-
sni~no ‘ivljenje, ve~ni zakon vesolja. Kajti resnica, za-
kon vesolja je v notranjosti vsakega ~loveka.
Spoznajte: Ve~ni zakon vesolja je resni~ni zakon, ki

bo premagal vse zakone materije in kavzalni zakon, ker
je neoseben in absoluten.
V tem mogo~nem ~asovnem preobratu >@ delu-
jejo mnoga bitja v zemeljski obleki. Neumorno oprav-
ljajo veliko delo za svetlobni ~as in s tem za Mene, Kri-
stusa Boga, in za vse generacije, ki pridejo za njimi.
695
Kdor bo bral te besede v Novem ~asu, ko bo mir v
ljudeh, bo nekatere stvari komajda razumel. Vendar pa
pomen Mojih besed ostaja, kajti mnoga bitja, ki se bo-
do rodila v Novem ~asu, nosijo v sebi kot spomin stari
svet, ki so ga premagala z mnogo truda, mukami in trp-
ljenjem.
Ta spominski potencial bo tako dolgo ‘ivel v du{ah
in ljudeh Novega ~asa, dokler se tudi v krajih o~i{~eva-
nja ne bo izpolnilo, kar se je izvr{ilo na Zemlji, odru
starega sveta. Kajti satansko je na Zemlji zvezano za
dolo~en ~as, ne pa tudi v krajih o~i{~evanja. Tam du{a
{e naprej poravnava svoje grehe, ki si jih je nalo‘ila v
zemeljski obleki.
K ljudem prihajam v najrazli~nej{ih oblikah, da bi jih
opozoril na njihove grehe, na njihovo sodbo in na Bo‘-
jo pravi~nost.
4. Na greh, ker ne verujejo v Mene; na pravi~nost, ker

grem k O~etu in Me odslej ne boste videli; na pravico, ker
je vladar tega sveta obsojen.
5. [e veliko bi vam imel povedati, toda vi tega sedaj {e
ne morete dojeti. Ko pa bo pri{el On, Duh resnice, vas bo
uvedel v vso resnico; kajti On ne bo govoril iz sebe same-
ga, ampak to, kar bo sli{al, to bo govoril. In pokazal vam
bo, kaj bo pri{lo. On Me bo poveli~al. Kajti prejel bo od
Mene in vam razodel.
(Pog. 74, 4-5)
696
Duh resnice je Kristus Boga, o katerem sem govoril
kot Sin ~lovekov. Te obljube sem izpolnil v skoraj dva
tiso~ letih. Duh resnice je prihajal v vseh generacijah.
Njegovo delovanje na tem svetu je zadobivalo vedno
ve~ lu~i in mo~i, kajti mnogo ljudi je bralo iz zakona
‘ivljenja, ve~ne resnice, in ga poslu{alo, in tako je mar-
sikdo za~el v sebi razvijati ‘ivljenje.
V tem ~asovnem preobratu >@ pa je zasijala lu~ -
Jaz, Kristus, ve~na resnica - v {irokem spektru in seva
po vsem svetu. Zakon resnice te~e kot veliki tok po
prero{ki besedi, kajti bo‘ansko modrost sem poslal k
ljudem, zato da bi se resnica razodela in da bi predra-
mila ljudi, ki ‘ivijo ujeti v svetu in v grehu.
Resnica tudi razodeva, kar je zdaj in to, kar bo pri{-
lo. Prenika in napaja mnoge du{e in ljudi ter jih krepi
z ljubeznijo, mo~jo in modrostjo. Kdor o~isti svoje gre-
he, bo spoznal Mene, Kristusa; kajti greh zamegljuje
duhovno oko. Kdor zmore gledati, ta spozna Mene,
Kristusa, v sebi samem in v tistih, ki Mi resni~no sledi-
jo. In tisti, ki ‘ivijo v Meni, poveli~ujejo Ve~nega v Me-
ni, kajti od Mene prejemajo zato, da dajejo naprej lju-
dem.
6. Vse, kar ima Moj O~e, to je Moje. Zato sem vam

rekel, da bo Tola‘nik jemal od Mene in bo razodeval
vam. [e kratek ~as, pa Me ne boste videli, ~ez kratek ~as
697
pa Me boste spet videli, kajti Jaz grem k O~etu.” Tedaj je
nekaj Njegovih u~encev govorilo med seboj: “Kaj pomeni
to, ko nam pravi: [e kratek ~as, pa Me ne boste videli, in
{e kratek ~as, pa Me boste spet videli, in: Kajti Jaz grem k
O~etu?”
7. Tedaj je Jezus opazil, da so Ga hoteli vpra{ati, in
jim je rekel: Spra{ujete se zaradi Mojih besed: Kratek ~as
Me ne boste videli, in: êz kratek ~as Me boste spet videli.
Resni~no, resni~no, povem vam, jokali boste in to‘ili, svet
pa se bo veselil: ‘alostni boste, ampak va{a ‘alost naj se
spremeni v veselje.
8. @ena, ko ima popadke, je ‘alostna, kajti njena ura je
pri{la; ko pa je rodila otroka, ne misli ve~ na strah, zaradi
veselja, da je pri{el ~lovek na svet. In vi ste zdaj prav tako
polni ‘alosti; toda Jaz vas ho~em spet videti in va{e srce naj
se veseli in tega veselja naj vam nih~e ne krati.
9. In ta dan Me ne boste ni~esar vpra{ali. Resni~no,
resni~no, povem vam: ê boste prosili Mojega O~eta v
Mojem imenu, potem boste prejeli. Doslej niste ni~esar
prosili v Mojem imenu. Prosite, in prejeli boste, da bo va-
{e veselje popolno. Vse to sem vam govoril v prilikah; pri-
de pa ~as, ko z vami ne bom ve~ govoril v skrivnostih,
ampak vam bom odkrito pri~al o Svojem O~etu.
10. Tisti dan boste prosili v Mojem imenu: In ne re-
~em vam, da bom Svojega O~eta prosil za vas, kajti On
sam vas ima rad, ker Me ljubite in verujete, da sem iz{el
iz Boga. Iz{el sem od Boga in pri{el na svet; in spet zapu{-
~am svet in grem k Svojemu Bogu.”
698
11. Tedaj so Mu Njegovi u~enci rekli: “Glej, zdaj go-
vori{ odkrito in ne pravi{ ugank. Sedaj vemo, da vse ve{
in ni potrebno, da Te kdorkoli kaj prosi, kajti verujemo,
da si iz{el iz Boga.”
12. Jezus jim je odgovoril: “Ali zdaj verujete? Glej, pri-
de ura, da, tukaj je ‘e, ko se boste razkropili in bo vsak
{el domov in Me pustil samega: Toda Jaz nisem sam, ka-
jti O~e je pri Meni.
13. To sem vam govoril, da boste v miru v Meni. Na
svetu boste v stiski, toda bodite potola‘eni. Jaz sem pre-
magal svet. Pridite, odpravimo se!”
(Pog. 74, 6-13)
699
75. POGLAVJE
Zadnja pashalna ve~erja
Bodite ~istega srca (1-2). O izdaji - Strpnost in

razumevanje do nevedne‘ev (3-6). V Novem ~asu Kristusa ne
bo ve~ prelivanja krvi (7-9). O~i{~ena Zemlja podarja v polnini
(10). @ivljenje v Kristusu vodi k plemenitenju du{e in do re-
sni~ne svobode (11-12). Zakon ‘ivljenja, zapoved ljubezni -
Kdor zani~uje svojega bli‘njega, ta ne najde h Kristusu, res-
nici, v ve~no bit - Vsak se sodi sam (13-16). Novi Izrael in
Novi Jeruzalem (17). Iz vseh narodov in rodov se bratijo tisti,
ki delajo Bo‘ja dela (18)
1. Zve~er je pri{el v hi{o, kjer so bili zbrani dvanajsteri

in njihovi spremljevalci; Peter, Jakob, Toma‘, Janez, Si-
mon, Matej, Andrej, Natan, Jakob, Tadej, Juda in Filip
in njihovi prijatelji (in tam je bil tudi Juda I{karijot, ki so
ga ljudje pri{tevali k dvanajsterim, vse do takrat, ko se je
razkril).
2. In vsi so bili oble~eni v obla~ila iz ~istega belega
platna; kajti platno je pravi~nost svetih. In vsak je nosil
barvo svojega rodu. Mojster pa je bil oble~en v svoje ~isto
belo obla~ilo brez {ivov in made‘ev. (Pog. 75, 1-2)

Kot Sin ~lovekov sem od{el od ljudi. Kot Kristus Bo-
ga, Odre{enik, Duh resnice, sem spet pri{el.
700
Kdor zbira v Mojem imenu, ta ne razsipa. Samo tisti
razsipa, ki bi rad zbiral v svojem lastnem imenu, tudi
takrat, ko za to uporabi Moje ime - in ga na ta na~in
zlorabi.
Bodite ~isti, potem boste v vsem zrli Boga, ‘ivljenje.
Kajti ~isti gleda ~isto; vidi pa tudi ne~isto, ki ga je do-
bro nagovoriti, da se tako ne~isto spozna in premaga.
Spoznajte: ~ista belina platna je v takratnem ~asu ve-
ljala kot simbol za notranjo ~istost. Povem vam: Ne
krasite se le na zunaj in ne hlinite ~istosti v Bogu, am-
pak postanite ~isti v svojem srcu. Potem boste tudi no-
sili ~ista in svetla obla~ila. ê je srce ~isto, potem se to
ka‘e tudi navzven, v obna{anju in obla~enju ~loveka, ki
stremi k Bogu.
3. In za~eli so se prepirati o tem, kdo izmed njih naj bi

veljal za najve~jega, zato jim je rekel: “Pogani imajo svoje
kralje, ki jim vladajo, in tiste, ki jim vladajo, imenujejo
dobrotnike. Toda vi ne bodite tak{ni. Kdor je med vami
najve~ji, naj bo zadnji, in kdor je prvi, ta naj slu‘i.”
4. In Jezus je govoril: “Hrepenel sem po tem, da bi z
vami zau‘il to pashalno ve~erjo, preden bom trpel, v spo-
min na Mojo ‘rtev za slu‘enje in odre{enje vseh ljudi. Ka-
jti, glej, ura prihaja, ko bo Sin ~lovekov predan v roke
gre{nikom.”
5. In eden od dvanajsterih Ga je vpra{al: “Gospod, ali
sem to jaz?” In On je odgovoril: “Ta, ki mu bom dal gri‘-
ljaj, ta je tisti.”
701
6. In Juda I{karijot Mu je rekel: “Poglej, nekva{en
kruh, me{ano vino, olje in zeli{~a, ampak kje je jagnje, ki
ga je zapovedal Mojzes? (Kajti Juda je jagnje kupil; Jezus
pa je prepovedal, da bi ga zaklali.)
(Pog. 75, 3-6)

Ljudje izdajajo ljudi, svoje bli‘nje. Bog pa ne izda
Svojega otroka. Tudi ~lovek, ki ‘ivi v Bogu, ne izda
svojega bli‘njega. Tako tudi Jaz, Jezus iz Nazareta, ni-
sem izdal Juda. Na splo{no sem govoril o izdajalcu, ki
brez notranje molitve zau‘ije prvi gri‘ljaj.
Niti apostoli niti u~enci niso naro~ili, da naj se zako-
lje jagnje. Vendar so tako Meni kot apostolom in u~en-
cem kot dar ljubezni ponudili kose pripravljenega jag-
njeta. Na{i bli‘nji so nas hoteli s tem obdariti, ker bolje
niso znali. Blagoslovil sem dar in pri~el jesti meso. Mo-
ji apostoli in u~enci so storili enako kot Jaz. Takoj nato
so Mi postavili vpra{anje v tem smislu: Mi naj bi ven-
dar prenehali u‘ivati meso. Tako si nam zapovedal.
Zdaj si sam zau‘il meso.
Moje sem pou~il: ^lovek naj namerno ne ubije no-

bene ‘ivali in tudi ne u‘iva mesa ‘ivali, zaklane za pri-
pravo jedi. Toda ~e so ljudje, ki so {e nevedni, pripra-
vili meso kot hrano in z njo obdarili gosta in mu jo
ponudili na gostiji, potem gost naj ne bi odklonil daru.
702
Kajti razlika je, ~e ~lovek to je iz po‘eljivosti po mesu
ali pa v zahvalo gostitelju za njegov trud.
Vendar naj bi vedni ~lovek, ~e ima mo‘nost in ~e do-
pu{~ajo zunanje okoli{~ine in ~as, dal gostitelju splo{na
navodila, vendar naj ga ne posku{a pou~iti o ne~em
bolj{em. Ko bo pri{el ~as, bo tudi gostitelj razumel ta
splo{na navodila.
K nesebi~ni ljubezni spadata na tem svetu tudi razu-
mevanje in strpnost. Pustite vsakemu ~loveku svobod-
no voljo, pa ~e ‘eli razumeti in sprejeti va{a splo{na na-
vodila ali ne. ê ves ~as nesebi~no mislite, govorite in
ravnate, potem ostanete v ljubezni, in ljubezen vas bo
blagoslovila. Kar vam bodo potem ponudili kot dar lju-
bezni, je blagoslovljeno.
7. In Janez je prerokoval iz Duha: “Glejte Bo‘je Jag-

nje, dobrega pastirja, ki da Svoje ‘ivljenje za Svoje ovce.”
Judo so te besede prizadele, kajti vedel je, da Ga bo izdal.
Toda Juda je vpra{al {e enkrat: “Mojster, ali ni zapisano
v zakonu, da bi moralo biti jagnje za praznik pashe zak-
lano za zaprtimi vrati?”
8. In Jezus je odgovoril: “Ko Me bodo dvignili na kri‘,
potem bo Jagnje resni~no zaklano. Gorje pa tistemu, ~i-
gar roke ga izro~ijo klavcem. Zanj bi bilo bolje, da se ne
bi nikoli rodil.
9. Resni~no, povem vam, na svet sem pri{el zato, da
odpravim vse krvave daritve in u‘ivanje mesa ‘ivali in pti-
~ev, ki jih ljudje koljejo. (Pog. 75, 7-9)
703
Kdor ljubi ‘ivljenje v Bogu, ta ljubi Boga in je eno z
‘ivljenjem iz Boga.
Na ta svet sem pri{el, da bi u~il evangelij ljubezni,
zakon nebes, in ga ‘ivel za zgled. Kdor uresni~uje ne-
be{ki zakon ljubezni, ta bo na{el v izpolnjeno ‘ivljenje.
@ivljenje v Bogu ne vklju~uje samo bli‘njega, ampak
tudi vse druge ‘ivljenjske oblike, kot so ‘ivali, rastline,
minerali in kamni, kajti v vsej biti je ‘ivljenje, Bog.
Kdor je v enosti z ‘ivljenjem, ta ne ubije namerno ne
‘ivali, niti ne uni~i namerno rastline. On spo{tuje tudi
‘ivljenje - mo~i zavesti - mineralov in kamnov.
Kdor spo{tuje ‘ivljenje, ta spo{tuje tudi svojega bli‘-
njega, ker spo{tuje sebe samega. Kajti v du{i je ‘ivlje-
nje, Bog, kot substanca in mo~. Kdor spo{tuje svojega
bli‘njega, ta torej ‘ivi v miru z vso bitjo in s svojim bli‘-
njim, kajti vsa bitja in ljudje so otroci Boga, ki je O~e-
Mati.
Spoznajte: Kdor uresni~uje zakon ljubezni, ta spre-
meni svoje mi{ljenje in ‘ivljenje. Tako prefinja svoje
~ute in postopno preneha zavestno ubijati ‘ivali, pre-
neha klati ‘ivali, da bi jedel njihovo meso.
Kdor da na meso, ta tudi jé meso. Kdor pa da na
Duha, ta se prehranjuje s tem, kar mu podarja narava,
tako kot je bilo neko~.
Spoznajte: Nobena sprememba, bodisi v ~loveku bo-
disi v svetu, se ne zgodi od danes na jutri. Gre za po-
704
stopni proces spreminjanja. Kdor se obrne k Bogu, ta
~isto po~asi spremeni svoje mi{ljenje in ‘ivljenje in ta-
ko plemeniti svoje ~ute, da, svojega celega ~loveka. Pri
tem se bo vedno bolj odtegoval mesni hrani in bo ohra-
njal mir z ljudmi in s kraljestvi narave.
V novih generacijah ne bo ve~ krvavih daritev, kajti
ljudje spoznavajo, da na ta na~in ne izkazujejo Bogu
~asti in da bogovi, ki so si jih sami izmislili, ne reagirajo
na njihovo mi{ljenje in ravnanje.
Spoznajte: Kdor ni ve~ nevo{~ljiv, kdor se ne prepira
ve~, kdor drugih ne priklepa ve~ nase in kdor ne ‘eli
ve~ vladati in biti najve~ji, ta je ~lovek resni~nega miru.
Dokler v ~loveku samem {e ni miru, bodo obstajale
krvave ‘rtve - pa naj bo to v vojnah ali katastrofah. Ko
so ljudje na{li do notranjega miru, potem ni ve~ ne
vojn ne katastrof in tudi prelivanja krvi ni ve~.
To vse bo pri{lo, toda ne {e takoj, kajti niso {e vsi
vzroki poravnani in izbrisani. Ti se kot u~inki vra~ajo k
tistim, ki so jih posejali. Toda dozoreva ~as, ko se bo
mir naselil v srca ljudi, to bo tedaj, ko bo Novi ~as, ~as
Kristusa, vse bolj napredoval.
Dana{nje ~love{tvo >@ ‘ivi v velikem ~asovnem

preobratu iz starega, gre{nega sveta v Novi ~as. Ko bo
ta preobrat ‘e skoraj dokon~an, bodo ljudje vse bolj iz-
polnjevali Bo‘je zakone in bo tako, kot sem Jaz napo-
vedal kot Jezus: E n pastir bo in e n a ~reda in naro-
di bodo e n narod. Takrat bo odpravljena vsakr{na
krvava ‘rtev, tudi u‘ivanje ‘ivalskega mesa.
705
10. Na za~etku je Bog vsem dal za hrano sadove dre-
ves in semena ter zeli{~a; vendar pa so tisti, ki so sebe bolj
ljubili kot Boga ali svoje bli‘nje, pokvarili svoje navade in
prinesli v svoje telo bolezni in napolnili Zemljo s po‘elenji
in grozoto.
(Pog. 75, 10)

Ni‘je, satansko gre h koncu. @ivljenje v Bogu in z
Njim bo postalo potreba vedno ve~ ljudi. Na ta na~in
se bo tudi Zemlja ~istila in bo prehranjevala Bo‘je
otroke tako, kot je bilo na za~etku ~love{kega rodu:
Mati Zemlja podarja prebivalcem Zemlje spet v polni-
ni to, kar le-ti potrebujejo za zemeljsko ‘ivljenje. To je
nato spet ~isto za skoraj ~isto telo.
11. Bo‘jega miru ne boste na{li s prelivanjem nedol‘-

ne krvi, ampak s po{tenim ‘ivljenjem. Imenujete Me Kri-
stus Boga in prav govorite; kajti Jaz Sem pot, resnica in
‘ivljenje.
12. Pojdite po tej poti, in na{li boste Boga. I{~ite resni-
co, in resnica vas bo osvobodila. @ivite v ‘ivljenju, in ne
boste videli smrti. Vse stvari ‘ivijo v Bogu in Bo‘ji Duh iz-
polnjuje vse stvari.
(Pog. 75, 11-12)
706
Po{teno ‘ivljenje je ‘ivljenje v Bogu. Kdor je po{ten,
ta ne ogoljufa, ne obsodi svojih bli‘njih in jim ne sodi.
Kdor v vsem stremi k po{tenju, ta najde na pot resnico-
ljubnosti. Zvest je samemu sebi v plemenitih mislih,
besedah in delih. Tako kot misli in ‘ivi, tako se tudi
obna{a do svojih soljudi: Ne bo jih ogoljufal niti obso-
jal in jim sodil, ker se je sam oplemenitil.
Spoznajte: Mir in resni~no kr{~anstvo lahko v ta svet
prinesejo samo tisti ljudje, ki so svojo du{o oplemenitili
z okrasjem kreposti in skromnosti, z miroljubnimi mi-
slimi, nesebi~nimi besedami in dejanji.
Jaz Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor povzdigne
svojo du{o k Meni, ta tudi najde k Meni. In kdor ‘ivi v
Meni, resnici, ta je osvobojen zunanjih vezanosti in na-
vlake tega sveta. Kdor ‘ivi v resnici, ta napolnjuje vse
besede in stvari z ‘ivljenjem, ker je sam izpolnjen z
Bo‘jim Duhom.
13. Izpolnjujte zapoved: Ljubi svojega Boga z vsem sr-

cem in svojega bli‘njega kakor samega sebe. Na tem sloni
celotni zakon in preroki. In povzetek zakona je takle: Ni-
komur ne storite tega, ~esar no~ete, da bi drugi storili
vam. Drugim storite to, kar ho~ete, da bi drugi storili
vam.
707
14. Blagoslovljeni tisti, ki izpolnjujejo to zapoved, kajti
Bog se razodeva v vseh stvaritvah. Vse stvaritve ‘ivijo v
Bogu in Bog je prikrit v njih.”
15. In nato je Jezus pomo~il gri‘ljaj, ga dal Judi I{ka-
rijotu in rekel: “Kar namerava{, stori kmalu!” Ta pa je po-
tem, ko je vzel gri‘ljaj, takoj od{el. In bila je no~.
16. Ko je Juda I{karijot od{el, je Jezus rekel: “Zdaj je
Sin ~lovekov poveli~an med Svojimi dvanajsterimi in Bog
je poveli~an v Njem. In resni~no, povem vam, tisti, ki bo-
do vas sprejeli, bodo sprejeli Mene, in ti, ki sprejmejo Me-
ne, sprejmejo O~eta, ki Me je poslal. In vam, ki Mi sledite
v duhovni prenovitvi kot Moji izbrani, bom pripravil kra-
ljestvo, tako kot je bilo pripravljeno Meni; in vi, ki ste os-
tali zvesti resnici, boste sedeli na dvanajsterih prestolih in
sodili dvanajsterim izraelskim rodovom.”
(Pog. 75, 13-16)

Kdor izpolnjuje zapovedi nesebi~ne ljubezni, ima sr-
ce napolnjeno z ljubeznijo in Bo‘jo modrostjo, z resni-
co, ki traja ve~no, ker je zakon ljubezni.
Kdor izpolnjuje zapoved “Ljubi svojega Boga z vsem
srcem in svojega bli‘njega kakor samega sebe”, ta ‘ivi v
Bo‘jem zakonu, kajti nesebi~na ljubezen vsebuje vse
mo~i vesolja, od reda do usmiljenja.
V vseh ~asih in vseh generacijah so resni~ni preroki
ter vsi pravi~ni mo‘je in ‘ene izpolnjevali Bo‘ji zakon.
708
Kdor izpolnjuje Bo‘ji zakon, ta se predaja Bogu in da-
je, kar je Bo‘ja volja: ljubezen in modrost.
Kdor bi rad postal zakon ljubezni, naj upo{teva prvi
korak k Notranjemu ‘ivljenju, k nesebi~ni ljubezni:
“Nikomur ne storite tega, ~esar no~ete, da bi drugi vam
storili. Drugim storite to, kar ho~ete, da bi drugi storili
vam.”
Kdor izpolnjuje zakon ‘ivljenja, ljubezen, temu se
Bog razodene v vseh ljudeh, ‘ivalih, rastlinah, minera-
lih, kamnih in v vseh mo~eh vesolja. Ni~ ne ostane pri-
krito tistemu, ki se odpre Bogu. Stvari in mo~i vesolja
pa so prikrite tistemu, ki bi se zaradi svojih grehov rad
skril pred Bogom.
Juda je vzel gri‘ljaj hrane. Ker ni iz srca molil, je vr-
nil del hrane ter zapustil malo skupino. Na ta na~in je
pokazal svoje prepri~anje; potem je izpeljal, kar je na-
meraval.
To, kar sem govoril mali skupini, naj slu‘i vam in
vsem bodo~im generacijam, da se boste spoznali v svo-
jih mislih in ‘ivljenju. Na ta na~in imate merilo za
spoznavanje svoje duhovne zrelosti.
Kdor svoje soljudi podcenjuje in jih obsoja, ta ni Me-

ne niti sprejel niti vzljubil. S tem zavra~a in obsoja tudi
Mene, Kristusa Boga, kajti Jaz ‘ivim v va{em bli‘njem.
S takim obna{anjem tudi ne more najti k resnici, kajti
Jaz, Kristus, Sem pot, resnica in ‘ivljenje. Kdor zavr‘e
bli‘njega, ta zavr‘e tudi Mene. Zato tudi ne more najti
k ve~nemu O~etu, ki deluje po Meni, Kristusu.
709
In kdor ne ‘ivi v Meni, ta tudi ni izbran - niti za Bo‘-
je kraljestvo na Zemlji niti za ve~no kraljestvo, ve~na
nebesa; kajti ve~na bit je O~e v Meni. Kdor zani~uje
bli‘njega, ta tudi ne pozna Njega, O~eta.
Kdor je na{el k resnici, ta ne bo niti sodil niti obsojal.
Beseda soditi pomeni:
Izraelski rodovi si bodo sami sodili v skladu s svojim
mi{ljenjem in ravnanjem.
Spoznajte: Vsak ~lovek si sodi sam, kajti vsak ne~isti
ob~utek, vsaka nezakonita misel, vsaka samoljubna be-
seda in vsako egoisti~no dejanje nosi v sebi sodbo. Me-
ra, s katero ~lovek meri, je njegova sodba: To je njego-
va sebi~nost v njegovih ob~utkih, mislih, besedah in
dejanjih.
Jaz, Kristus Boga v Jezusu, sem ostal v O~etu. Na ta
na~in je bil O~e poveli~an po Meni, Kristusu.
17. In nekdo Ga je vpra{al: “Gospod, ali ho~e{ spet

vzpostaviti izraelsko kraljestvo?” Toda Jezus je odgovoril:
“Moje kraljestvo ni od tega sveta in tudi niso vsi Izrael, ki
sebe imenujejo Izrael. (Pog. 75, 17)

Moje kraljestvo ni od tega sveta.
Beseda vzpostaviti pomeni: Jaz bom Izrael - v sredi{-
~u bo Jeruzalem - vzpostavil tam, kjer ljudje izpolnjuje-
710
jo Bo‘jo voljo. Moje kraljestvo sestavljajo ljudje, ki
uresni~ujejo Bo‘jo voljo v Meni, Kristusu.
Spoznajte: Izrael in Jeruzalem nista vezana na nek
dolo~en kraj. Tam sta, kjer ljudje delujejo v imenu Naj-
vi{jega in izpolnjujejo zakon nesebi~ne ljubezni. Ti bo-
do z ljubeznijo in Bo‘ansko modrostjo ustanovili in
zgradili to, kar je razodeto: Bo‘je kraljestvo na Zemlji,
katerega vladar bom Jaz, Kristus.
Bo‘je kraljestvo na Zemlji ne bo tam, kjer vlada se-
bi~nost trdovratnih Judov in tistih ljudi, ki Me spreje-
majo samo v besedah. Novi Izrael in Novi Jeruzalem
bodo ustanovili in zgradili tisti ljudje, ki so O~eta in
Mene, Sina, sprejeli in vzljubili, ki torej izpolnjujejo za-
kone ljubezni in Bo‘je modrosti. To so tisti, ki prina{a-
jo duhovno prenovo. Nosijo Moje naro~ilo, da ustano-
vijo, zgradijo in dokon~ajo, kar je razodeto: Bo‘je
kraljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa na tej Zem-
lji.
Spoznajte: Izrael in Jeruzalem bosta tam, kjer vre na
dan Bo‘ji vrelec in od koder resnica v velikem toku na-
paja ves svet.
Sodile si bodo du{e in ljudje, ki so se sami obsodili
tako, da niso izpolnjevali ve~nih zakonov.
Mnogo duhovnih bitij je pri{lo v zemeljsko obleko iz
Bo‘jega sveti{~a. Postavila in ohranila bodo Bo‘ji pre-
stol na Zemlji. Zato bosta Izrael in Jeruzalem tam, kjer
izvira in najmo~neje te~e Bo‘ji vrelec - dale~ stran od
starega Izraela. Ko bo stari Izrael odstranjen, bo Novi
Izrael tam, kjer je bil stari Izrael, ker se bodo zemeljske
711
mase premaknile zaradi dogajanj v svetovnem preobra-
tu in zaradi spremembe zemeljske osi.
18. Tisti iz vsakega naroda, ki se niso umazali z ok-

rutnostjo, ki so pravi~ni, usmiljeni in ~astijo Bo‘ja de-
la ter pomagajo slabotnim in zatiranim - ti so Izrael
Bo‘ji.” (Pog. 75, 18)

Z vseh {tirih strani neba, iz vseh narodov in rodov s
cele Zemlje zbiram ljudi, ki se niso umazali in se ne
ma‘ejo z okrutnimi dejanji, ampak so pravi~ni, usmilje-
ni, nesebi~no pomagajo slabotnim in zatiranim in dela-
jo Bo‘ja dela.
Ti se bodo pobratili in se povezali s tistimi, ki pri-
pravljajo Novi Izrael in Novi Jeruzalem, Bo‘je kraljes-
tvo na tej Zemlji, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa, da
obse‘e celo Zemljo.
712
76. POGLAVJE
Umivanje nog - Zadnja ve~erja
Odpiranje sedmih osnovnih mo~i du{e

se za~ne pri redu (1-3). Kdor ljubi nesebi~no, izpolnjuje zakon in
gleda Boga v vsem (4-5). Pravi Kristusovi bojevniki so ~istega srca
(6). Cilj in naloga du{e: spet postati zakon (7). Pomen kadila (8).
O zadnji ve~erji - Ne obred, ampak simbol (9). Jezusova molitev
za Njegove: Izpolnjujte Bo‘jo besedo in zapoved ljubezni; iz‘are-
vajte, kar vam podarja Bog (10-19). Molitev enosti (20-21). Kruh
in vino ( 22). Duhovna substanca v darovih narave (23-25). Iz
Mojzesovega popu{~anja so nastali nezakoniti obi~aji in navade
(26-28). Izdaja Kristusa - Zakaj so lahko Jezusa ujeli in kri‘ali -
Kristusovo dejanje za Davidov rod (29-30)
1. In ko je bila kon~ana pashalna ve~erja, so pri‘gali

lu~i, kajti zmra~ilo se je. In Jezus je vstal od mize, odlo‘il
vrhnje obla~ilo in si privezal predpasnik. Za tem je vlil
vodo v umivalnik, umil vsem {tirikrat dvanajsterim noge
in jih obrisal s predpasnikom, s katerim je bil opasan.
2. In eden od njih je rekel: “Gospod, ne umivaj mi
nog.” In Jezus je rekel: “ê te ne umijem, ne bo{ imel de-
le‘a v Meni.” In odgovoril je: “Gospod, ne le noge, tem-
ve~ tudi mojo glavo in moje roke.”
3. In Jezus mu re~e: “Kdor se je skopal, si mora umiti
le {e noge, kajti popolnoma ~ist je.”
(Pog. 76, 1-3)
713
Tudi umivanje nog je bilo simbol. Pomeni notranje
~i{~enje.
Da bi bili popolni, morata du{a in ~lovek za~eti od-
pirati “najni‘jo” osnovno mo~, red. To pomeni, o~istiti
ob~utke in misli in jih tako oplemenititi, da so tudi ~lo-
ve{ke besede poduhovljene z Mojim ‘ivljenjem. Potem
~lovek po~asi spozna Bo‘jo voljo. Isto~asno bo tisti, ki
si prizadeva za Boga, bolj in bolj prefinil svoje ~love{ke
~ute, da bi dosegel notranjo plemenitost. To se dogaja
postopno od enega razvojnega koraka do drugega. Do-
zorevajo~a du{a in prebujeni ~lovek postaneta pleme-
nita in dobra.
Na ta na~in odpirata du{a in ~lovek postopoma sed-
mere osnovne mo~i du{e, ki so Bo‘ji zakon. Ko je du{a
popolnoma razvila te sedmere osnovne mo~i od reda
do usmiljenja, je spet brezhibno duhovno telo, kapljica
v oceanu Bog, v zakonu ‘ivljenja.
4. Ko si je spet oblekel obla~ilo iz naj~istej{ega belega

platna brez made‘ev in {ivov, je sedel za mizo, reko~: “Ali
veste, kaj sem vam storil? Kli~ete me Gospod in Mojster,
in prav pravite, zakaj to Sem. In kakor sem vam Jaz zdaj
umil va{e noge, tako naj bi tudi vi drug drugemu umivali
noge. Kajti dal sem vam zgled, da bi delali, kar sem Jaz
storil vam.
714
5. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj in
da ljubite vsa Bo‘ja bitja. Ljubezen je izpolnjevanje zak-
ona. Ljubezen je od Boga in Bog je ljubezen. Kdor ne lju-
bi, ta ne pozna Boga.
(Pog. 76, 4-5)

Kdor zmore nesebi~no ljubiti vse ljudi in vse ‘ivljenj-
ske oblike, kdor torej ne vrednoti, ocenjuje in sodi, ta
izpolnjuje zakon.
Zakon, Bog, je ljubezen, ker je Bog ljubezen. Kdor

‘ivi nesebi~no ljubezen, ta je ~ist. V vseh ljudeh, v vseh
‘ivljenjskih oblikah in v vseh stvareh gleda Boga, zakon
ljubezni, ker pozna Boga, zakon ljubezni.
Kdor ne pozna sebe, ta tudi ne pozna zakona, Boga,
in ne vidi v vseh ljudeh, ‘ivljenjskih oblikah in stvareh
zakona ljubezni, Boga.
6. Zdaj ste ~isti zaradi besede, ki sem vam jo govoril.

Po tem naj vas vsi prepoznajo, da ste Moji u~enci, da se
ljubite med seboj in izkazujete usmiljenje in ljubezen
vsem Bo‘jim stvaritvam, posebno tistim, ki so slabotne in
zatirane ter nedol‘no trpijo. Kajti vsa Zemlja je polna
temnih krajev groze, muk in strahu zaradi ~love{ke sebi~-
nosti in nevednosti. (Pog. 76, 6)
715
“... ~isti zaradi besede” pomeni: Kdor uresni~uje
Mojo besedo, ki je ljubezen in mo~, bo o~istil du{o in
telo. Kdor je ~istega srca, prispeva k temu, da na svetu
najdejo izpolnitev vsi ljudje, ki hrepenijo po Bogu, in
da temni kraji groze, kjer vladajo mu~enje, strah in
smrt, postanejo svetlej{i. Kajti potem se tudi tam pre-
budi in razcveti ‘ivljenje v Bogu in ljudje najdejo notra-
nji mir.
Kdor ‘ivi v Bogu, ta bo resni~en, nesebi~en bojevnik
za Bo‘je kraljestvo, ki je mir. Bojuje se z oro‘jem lju-
bezni proti sebi~nosti in nevednosti svojih soljudi, zato
da bi se Zemlja obnovila po Meni, Kristusu.
7. In pravim vam, ljubite svoje sovra‘nike, blagoslav-

ljajte tiste, ki vas preklinjajo, in dajajte jim svetlobo v nji-
hovo temo ter pustite naj Duh ljubezni prebiva v va{ih sr-
cih in preplavlja vse. In ponovno vam pravim: Ljubite
drug drugega in vsa Bo‘ja bitja.” In ko je kon~al, so rekli
vsi: “Hvaljen bodi Bog.” (Pog. 76, 7)

Kar sem govoril kot Jezus iz Nazareta, ni bilo name-
njeno le Mojim, ki so bili z Menoj, Jezusom, in le ta-
kratnemu ljudstvu. Veljalo je in {e velja za ljudi vseh
716
narodov in vseh generacij, kajti to je Bo‘ja beseda, ki je
bila in je namenjena vsem ljudem. Dajala se bo tako
dolgo, dokler mnogi ljudje ne bodo postali zakon ‘iv-
ljenja in nato sami govorili besedo, zakon, Boga. Ta-
krat bo izpolnjeno vse, kar sem napovedal Jaz kot Je-
zus in resni~ni Bo‘ji preroki.
Ko bom nato spet pri{el v Duhu, bo Zemlja v glav-
nem o~i{~ena, da bo lahko sprejemala Mojo lu~, Kri-
stusovo lu~. Tedaj bodo vsi ljudje, ki ‘ivijo na o~i{~eni
Zemlji, izpolnjevali Bo‘je zapovedi in govorili besedo,
zakon, ker ga bodo ‘iveli.
Naloga du{e je, da v ve~ razli~nih zemeljskih ‘ivlje-
njih v raznih ~asovnih obdobjih spet postane zakon,
Bog, beseda ‘ivljenja. Ljudje, ki so dosegli vi{jo stopnjo
~istosti, bodo ljubili drug drugega in vse Bo‘je stvari-
tve, kakor sem jih ljubil in jih ljubim Jaz.
8. In nato je dvignil Svoj glas, in zdru‘ili so se ter govorili:

“Kakor si jelen ‘eli vode, tako Moja du{a hlepi po Tebi, o
Bog!” Ko pa so kon~ali, Mu je nekdo prinesel kadilnico z ‘a-
re~im ogljem, in On je nanj posipal kadilo, isto kadilo, ki
Mu ga je dala mati na dan Njegovega razodetja, in sladkost
kadila je napolnila prostor. (Pog. 76, 8)

Kadilnica je bila v prostorih uglednih me{~anov. Ka-
dilo simbolizira posve~eno ‘ivljenje. Mnogi ljudje so ga
717
uporabljali in ga uporabljajo, ne da bi se tega pomena
zavedali in {e danes je tako. Tudi v cerkvenih instituci-
jah se {e vedno uporablja kadilo pri obredih. Nasprot-
no pa veliko ljudi, tudi v cerkvenih institucijah, ne ‘ivi
posve~enega ‘ivljenja. Tisto, kar se ne ‘ivi, ostane sim-
bol in je zato brez pomena.
9. Nato je Jezus postavil predse skodelico in za njo ke-

lih, povzdignil o~i proti nebu, se zahvalil Bogu za Njegovo
dobroto v vsem in za vse ter vzel nekva{en kruh v svoje
roke in ga blagoslovil. Nato je vino pome{al z vodo in ga
blagoslovil, zapel pripro{njo k sedmernemu svetemu ime-
nu, klical Troedinega, da bi poslal Svetega Duha in nare-
dil iz kruha Njegovo telo, namre~ telo Kristusa in iz vina
Njegovo kri, namre~ Kristusovo kri, za odpu{~anje grehov
in za ve~no ‘ivljenje za vse, ki se ravnajo po evangeliju.
(Pog. 76, 9)

Kdor v svetu opravlja dol‘nosti, ta uporablja tudi be-
sedni zaklad, ki je potreben za to. Tudi prevajalci lahko
prevedejo tekste le s svojim besednim zakladom, ki us-
treza njihovemu stanju zavesti. Tako prevodi niso mo-
gli in ne morejo vedno ujeti smisla prvotnega besedila,
ker imajo lahko iste besede za vsakega drug pomen -
ustrezno prevajal~evi zavesti in njegovi predstavi. Tako
718
se je tudi na Mojo besedo v mnogih primerih gledalo
skozi o~ala vere tistih, ki so jo prevajali. Zato razlagam,
popravljam in poglabljam besedo, ki je zapisana v knji-
gi Jezusov evangelij.
Kot Jezus iz Nazareta sem veliko molil k Bogu, Svo-
jemu O~etu, in se z Njim pogovarjal. Njega, Boga, sem
prosil za blagoslov zadnje ve~erje s Svojimi.
Smiselno sem jim govoril: Kar delam zdaj, to delajte
{e naprej v Moj spomin. Jed je za telo. Ponujam vam jo
kot simbol za notranjo krepitev.
Spoznajte: Moje telo bo ‘rtvovano, zato da bi vi do-
segli ve~no ‘ivljenje. Pustite, naj va{e telo postane Bo‘-
ji tempelj, zato da bi Duh mogel delovati v vas in po
vas. Po vstajenju Mojega duhovnega telesa boste vstali
tudi vi, kajti Kristus Boga, ki gre k O~etu, je Duh resni-
ce v Bogu. Duh resnice bo o~istil va{e duhovno telo in
Lu~ sveta, Jaz Sem, bo svetila v vas in po vas, kajti po
vstajenju Sem Jaz lu~ v vas in ~i{~enje va{e du{e. Kdor
veruje v Mene in izpolnjuje zakone nebes, se bo po
Meni, Kristusu, ponovno rodil v Duhu Mojega O~eta.
Vzel sem vino, dolil nekoliko vode in smiselno rekel:
Kar vam pravim zdaj, je simbol. Spoznajte pomen - in
mislite na Mene, ko jeste in pijete, kajti v vsem je Duh
‘ivljenja, ki je Jaz Sem.
Vino je simbol za mojo kri, ki jo bom prelil za vse
du{e in ljudi. Du{a in ~lovek morata spet prebuditi du-
ha du{e, to pomeni, o‘iviti ga v zemeljskem ‘ivljenju.
Kdor Duha resnice - simbolno: Moje krvi - ne dojame
in ne sprejme, se njegova du{a ne more vrniti v ve~-
719
nost, ker ne ‘ivi v absolutni resnici. Du{a ostane zunaj
nebes tako dolgo, dokler ne dojame in ne sprejme Me-
ne, Lu~i sveta, svojega Odre{enika. Kdor torej Mene,
Svojega Odre{enika, sovladarja nebes ne dojame in ne
sprejme, ta ne bo dosegel absolutne popolnosti.
Spoznajte: Kdor Mene ne sprejme, ta tudi ne sprej-
me O~eta, kajti O~e in Jaz sva eno.
V Jezusu iz Nazareta sem med Svojimi izvr{il to sim-
boli~no dejanje, da bi jim pojasnil, da je ‘ivljenje, Bo‘ji
Duh, kot substanca in mo~ v vseh oblikah ‘ivljenja, ta-
ko v hrani kot tudi v pija~i. Kajti preminil sem za vse
du{e in ljudi, da bi dosegli vstajenje. Ko jeste in pri
vsem, kar storite, se spominjajte samo Mene. Kajti kar
storite resni~no v Mojem imenu, storite dobro.
Veliko ljudi bo v mogo~nem ~asovnem preobratu iz-
krvavelo, ker niso dojeli in sprejeli Mene in so zato os-
tali v svojih grehih. K Bogu streme~i ~lovek pa bo obe-
doval z Menoj. Za svoj obed prosite Bo‘jega
blagoslova in pri jedi mislite na mo~ in ljubezen Boga,
potem mislite tudi na svojega Odre{enika, Kristusa Bo-
ga, ki je v O~etu.
10. In k nebu je dvignil ‘rtvene darove in rekel: “Sin

~lovekov bo povzdignjen z Zemlje in vse ljudi bom priteg-
nil k Sebi. Potem bodo vedeli vsi, da sem bil poslan od
Boga.”
11. In ko se je to zgodilo, je Jezus vzdignil Svoje o~i
proti nebu ter izrekel te besede: “Abba, pri{la je ura, po-
veli~aj Svojega Sina, da bo Tvoj Sin poveli~an v Tebi.
720
12. Da, Ti si Me poveli~al, Ti si napolnil Moje srce z
ognjem, lu~i si postavil na Moji desni in Moji levi, da no-
ben del Mene ne bi ostal neosvetljen. Tvoja ljubezen sije
na Mojo desnico in Tvoja modrost na levico. Tvoja ljube-
zen, Tvoja modrost in Tvoja mo~ so razodete v Meni.
13. Na Zemlji sem Te poveli~al, dovr{il sem delo, ki Si
Mi ga dal, da ga opravim. Sveti Edini, po Svojem imenu
obvaruj dvanajstere in njihove spremljevalce, ki si Mi jih
dal, da postanejo eno, prav tako kot sva Midva eno. Ko
sem bil z njimi na svetu, sem jih vodil v Tvojem imenu in
noben ni zgubljen; kajti ta, ki je od{el od nas, ni bil na{,
toda Jaz molim zanj, da bi bil re{en. O~e, odpusti mu, saj
ne ve, kaj dela.
14. In zdaj prihajam k Tebi in to govorim svetu, da bi
se izpolnilo Moje veselje v njih. Dal sem jim Tvojo bese-
do, in svet jih sovra‘i, kajti niso od tega sveta, prav tako
kakor Jaz nisem od sveta.
15. Ne prosim Te, da jih vzame{ s tega sveta, temve~
da jih varuje{ zla, dokler so na svetu. Niso od tega sveta,
kakor Jaz nisem od sveta. Blagoslovi jih s Svojo resnico.
Tvoja beseda je resnica. Kot si Ti poslal Mene na svet, ta-
ko jih po{iljam Jaz v svet, in zaradi njih sem posvetil Se-
be, da bi bili tudi oni posve~eni po resnici.
16. Ne molim samo zanje, temve~ za vse, ki {e pridejo,
in za dvainsedemdesetere, ki sem jih tudi razposlal, in za
vse, ki bodo po Tvoji besedi verovali v resnico, da bi tudi
oni bili eno, kakor si Ti, Najsvetej{i, v Meni in Jaz v Tebi,
da bodo tako tudi oni eno v Tebi in da svet spozna, da si
Mene Ti poslal.
721
17. Sveti O~e, ho~em tudi, da so vsi, ki si Mi jih Ti
dal, res vsi, ki ‘ivijo, z Menoj, kjer Sem Jaz, zato da bi bili
dele‘ni veli~astnosti, ki Mi jo daje{, ker Mene ljubi{ v
vseh in vse v Meni, preden je bil ustvarjen svet.
18. Svet ni spoznal Tebe v Tvoji pravi~nosti, Jaz pa
sem Te, in ti vedo, da si Mene Ti poslal.
19. In Jaz sem jim oznanjal Tvoje ime, da bi bila v
njih ljubezen, s katero si Ti ljubil Mene, in da se preko
njih razliva na vse Tvoje stvaritve, da, na vse.” In ko je te
besede izrekel, so vsi povzdignili svoje glasove z Njim in
molili, kot jih je u~il.
(Pog. 76, 10-19)

Ta smiselno ponovljena molitev ni bila govorjena le
za Moje apostole in u~ence, veljala je in velja za vse lju-
di, za vso bit.
Tisti, ki bolj in bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo, bodo
nosili v svet Bo‘jo besedo, ki jih napolnjuje. To se do-
gaja dandanes in se bo v bodo~e, dokler se ne vrnem v
Duhu.
V bo‘anskem ~asu, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji bo
‘ivljenje na Zemlji ‘iveta molitev, ‘ivljenje, ki je ve~ni
zakon. Kajti ljubezen do Boga in bli‘njega je izpolnje-
vanje zakona.
Kdor nesebi~no ljubi, tega bom povzdignil Jaz, Kri-
stus, tako kot je Mene povzdignil ve~ni O~e. Obenem
722
ga bom potegnil k Sebi, njegovemu Bratu, in ‘iveli bo-
mo v Bogu kot Bo‘ji otroci.
Na svet sem prinesel Delo odre{enja - v vse du{e in
ljudi. Odre{enje je dokon~ano v tistih du{ah in ljudeh,
ki so dosegli popolnost, torej ~istost. Postali so spet
eno z ve~nim O~etom in v Meni dosegli bratstvo. Z
Menoj so v bratstvu in v Bogu O~etu-Materi v sinovs-
tvu in h~erinstvu.
Nikoli ne odpustite svojega bli‘njega iz svojega srca,

celo ~e vas je izdal in komu izro~il, kot je to storil Juda
Meni. Naj ostane v va{em srcu, ~eprav trenutno ni z va-
mi, temve~ proti vam. On je in ostane va{ bli‘nji. Tako je
zapisano v nebesih, v ve~nem zakonu.
Upo{tevajte in izpolnjujte zapoved ljubezni: Ljubite
svojega O~eta z vsem srcem, z vsemi svojimi mo~mi,
ljubite Ga v vsakem ob~utku, v vsaki misli, v vsaki be-
sedi in vsakem dejanju - in svojega bli‘njega kakor sa-
mega sebe. In ko v va{ih ob~utkih, mislih, govorjenju in
dejanjih prevlada ljubezen do Boga, boste sebe spo{to-
vali kot Bo‘jega otroka in tudi svoje bli‘nje. Tudi oni
so namre~ otroci ve~nega O~eta in jih Bog, na{ O~e,
prav tako ljubi, kot ljubi vas. Kajti v Bogu, va{em in
Mojem O~etu, so vsi Njegovi otroci. Vse ljubi enako -
brez razlike. In ~e to spoznate in sprejmete, tudi vi ne
boste delali razlik.
Ljubezen do Boga vklju~uje tudi odpu{~anje. Kdor
‘ivi v O~etu, ima notranjo veli~ino, ki odpu{~a brez za-
mere.
723
Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, temu je tudi dano, da
svetu oznanja Bo‘jo besedo in jo u~i. Kdor pa Bo‘je
besede ni uresni~il, ta naj mol~i. Kajti kdor le govori o
Bo‘ji besedi, obremenjuje svojo du{o. Gre{i proti Sveti
besedi, zoper Boga. Kdor Bo‘jo besedo le pridiga in
u~i, ne da bi jo uresni~il, njegove besede ne padejo v
srce bli‘njih; temu, ki jih odpo{ilja, postanejo bume-
rang. Kdor Bo‘jo besedo samo pridiga in u~i, ne da bi
jo bil uresni~il, ta je tudi ne more izpolniti z mo~jo in
prodornostjo, ker je sam nemo~en.
Kdor Mojo besedo izpolni z lastnim uresni~evanjem,
s ~imer beseda dobi ‘ivljenje in mo~, in to u~i v svetu,
tega ljudje tega sveta dostikrat ne bodo razumeli - in
mnogi ga bodo sovra‘ili zaradi evangelija.
Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, ni od tega sveta, ka-
kor tudi Jaz, Jezus iz Nazareta, nisem bil od tega sveta.
Kdor izpolnjuje Bo‘jo besedo, ta je ‘ivi izvir in tok no-
tranjega odre{enja, ki te~e k vsem stvaritvam in preha-
ja skozi vse, kajti Bog je mo~, ki te~e skozi vse. Kdor
torej ‘ivi v Bogu, iz‘areva, kar mu podarja Bog: ljube-
zen, modrost in mo~, in tok vsega.
20. “O~e na{, ki Si nad nami in v nas, posve~eno bodi

Tvoje ime v troedinosti. Pridi Tvoje kraljestvo k vsem v
modrosti, ljubezni in pravi~nosti. Godi se ve~no Tvoja
sveta volja kakor v nebesih tako na Zemlji. Daj nam, da
bomo vsak dan dele‘ni Tvojega svetega kruha in sadov
Tvoje ‘ive trte. Kakor Ti odpu{~a{ na{o krivdo, tako naj
mi odpu{~amo tistim, ki so se pregre{ili nad nami. Med-
724
tem ko posku{amo druge voditi k popolnosti, nas dovr{i v
Svojem Kristusu. Podari nam Svojo dobroto, da lahko mi
enako storimo drugim. V uri sku{njave nas re{i zla.
21. Kajti Tvoje je kraljestvo, mo~ in veli~astvo: na za-
~etku, zdaj in ve~no. Amen.” (Pog. 76, 20-21)

Od takrat, ko sem deloval kot Jezus iz Nazareta, je
preteklo ve~ obdobij. Rodovi so prihajali in odhajali.
Ljudje so vedno molili. Vsebine mnogih njihovih moli-
tev so bile podobne, vendar pa so bile povedane z dru-
gimi besedami, z besedami vsakokratnega rodu. Zato
~lovek naj ne bi pripisoval zemeljski besedi prevelikega
pomena, ker je iz dobe v dobo, iz roda v rod dobila in
lahko dobi druga~en pomen. Prizadevajte si torej, da
dojamete smisel in da v besedo tudi polo‘ite pravi smi-
sel.
Po utele{enem delnem ‘arku bo‘anske modrosti
sem dal >1986@ prek Notranje besede ljudem molitev
enosti kot molitev zahvale in ljubezni do Boga. Moli se
lahko po smislu. Ka‘e tudi na bli‘anje Bo‘jega kraljes-
tva na Zemljo in na Moj ponovni duhovni prihod. Mo-
litev enosti je postala molitev Kristusovih prijateljev:
O~e na{, ki si v nebesih,

posve~eno je Tvoje ime.
Na{e kraljestvo prihaja, Tvoja volja se godi
725
kakor v nebesih tako na Zemlji.
Na{ vsakdanji kruh nam daje{ danes
in odpu{~a{ nam na{e dolge
in mi odpu{~amo svojim dol‘nikom;
Ti nas vodi{ v sku{njavi
in nas re{uje{ zla.
Kajti na{e je kraljestvo in mo~
in veli~astvo
22. Nato je na{ Mojster vzel sveti kruh, ki ga je razlo-

mil, in sad vinske trte, ki ga je preme{al ter oboje blagos-
lovil. In spustil je ko{~ek kruha v kelih in blagoslovil sveto
zdru‘itev. (Pog. 76, 22)

Besede “In spustil je ko{~ek kruha v kelih in blago-
slovil sveto zdru‘itev” poka‘ejo, da je pisec mislil na
ceremonije.
Spoznajte: Vse je eno v Bogu. Ni~ ne more obstajati
brez drugega, ker je Bog v vsem substanca in mo~. Iz
tega izhaja zdru‘itev z ‘ivljenjem. Tako sta tudi kruh in
vino v Bogu in prihajata od Boga za ljudi in ne moreta
biti lo~ena. Zemlja je prehranjevalka, mati vseh ljudi,
ki od nje prejemajo po Bo‘jem Duhu, ki napaja Zem-
ljo in ljudi in daje ‘ivljenje vsej biti na Zemlji.
726
23. In nato je dal blagoslovljeni kruh svojim u~encem
in rekel: “Jejte, kajti to je Moje telo, telo Kristusa, ki je
dano za vas v odre{enje telesa in du{e.”
24. Na isti na~in jim je dal sad vinske trte, ki ga je bla-
goslovil, in jim rekel: “Pijte, kajti to je Moja kri, Kristuso-
va kri, ki bo prelita za vas in za mnoge v odre{enje du{e
in telesa.
25. In ko so bili vsi dele‘ni tega, jim je dejal: “Kadar-
koli se zberete v Mojem imenu, opravite to daritev v Moj
spomin, pripravite kruh ve~nega ‘ivljenja in vino ve~nega
odre{enja in jejte ter pijte od tega s ~istim srcem, in preje-
mali boste substanco in Bo‘je ‘ivljenje, ki biva v Meni.”
(Pog. 76, 23-25)

Kruh in vino sta slu‘ila le kot simbol za predanost
Mojega telesa in Moje krvi. Iz tega pa ne delajte cere-
monij, pa~ pa se ves ~as spominjajte Mene v vseh svojih
ob~utkih, mislih, besedah in dejanjih.
Tudi ko zau‘ivate darove ‘ivljenja, ki vam jih daje
Bog iz naro~ja matere Zemlje, se v zahvali spomnite
Ve~nega, spomnite pa se tudi Mojega odre{enjskega
dejanja. In ~e delate to z iskrenim srcem, ne bo prejelo
duhovne substance, duhovnega ‘ivljenja, le zemeljsko
telo, temve~ tudi va{a du{a. Kajti v vsem, kar poklanja
narava ljudem, je ‘ivljenje, Bog, duhovna substanca,
mo~.
727
26. In ko so odpeli hvalnico, je Jezus vstal sredi Svojih
apostolov in hodili so okoli Njega, ki je bil njihovo sredi{-
~e, kot pri slovesnem plesu in se veselili v Njem. In nato
je {el na Oljsko goro in Njegovi u~enci so Mu sledili.
27. Zdaj je {el Juda I{karijot v hi{o Kajfe in mu rekel:
Glej, pashalno ve~erjo je obhajal za vrati z opresniki name-
sto jagnjetom. Jaz pa sem kupil jagnje; toda prepovedal ga je
ubiti. Glej, pri~a je mo‘, od katerega sem ga kupil.
28. In Kajfa je raztrgal svoja obla~ila in rekel: “Resni~no,
to ni pasha po Mojzesovem zakonu. Zagre{il je dejanje, ki
zaslu‘i smrtno kazen, zakaj to je te‘ka kr{itev zakona. êmu
potrebujemo {e dodatne pri~e? Pred kratkim sta vdrla v tem-
pelj dva roparja in ukradla zakonik, to je sad Njegovega
nauka. Sporo~imo ljudem, ki sledijo Njemu, kaj je storil; kajti
bojijo se mo~i zakona.”
(Pog. 76, 26-28)

Besede “ ... hodili so okoli Njega, ki je bil njihovo
sredi{~e, kot pri slovesnem plesu ... ” povedo: Moji
apostoli in u~enci so se Mi pribli‘ali in so za~eli hoditi
okoli Mene, ker sem bil v tistem trenutku za njih sre-
di{~e, kajti ob~utili so bole~ino Mojega srca - in so se
zbali za svoje lastno zemeljsko ‘ivljenje.
Mojzes je moral popu{~ati Izraelcem, ker so imeli in
imajo od Boga, kot vsa bitja in ljudje, svobodno voljo,
da se ravnajo po zakonih ‘ivljenja ali jih kr{ijo. Kljub
728
Mojzesovim opominom in napotkom, da njihovo mi{-
ljenje in dejanja ne ustrezajo Bo‘ji volji, je veliko
Izraelcev ostalo v grehu. Mnogi se niso ali so se le del-
no dr‘ali Bo‘jih zakonov.
Zato so tudi mnogo let pre‘iveli v pu{~avi, saj njihovi
obi~aji niso ustrezali Bo‘ji volji in ‘ivljenje mnogih je
bilo podobno pu{~avi. Misli in ‘ivljenje mnogih Izrael-
cev so vedno znova kro‘ile okoli zlatega teleta. Izraelci
so svoje sprijeno, samoljubno vedenje in svojo trdo-
vratnost pri sprejemanju Bo‘jih zakonov prinesli delno
s seboj v tako imenovano obljubljeno de‘elo in naredili
iz Mojzesove popustljivosti svoje zakone - prepri~ani,
da so jih prejeli po Mojzesu od Boga. Kdor je bil proti
njihovim obi~ajem v templju in proti njihovim nezako-
nitim navadam - domnevali so, da jih je Bog razodel po
Mojzesu - ta je bil sovra‘nik tega, kar so oni imeli za
prav in pravi~no.
Podobno je v dana{njem ~asu >@. Kdor graja ve-

denje zastopnikov cerkvenih institucij, ga ozna~ijo za
nekr{~anskega. Kdor ne veruje v dogme in verske obre-
de, se iz njega nor~ujejo, zasmehujejo ga in sovra‘ijo -
kakor se je neko~ godilo tistim, ki niso verjeli v {ege in
obi~aje Izraelcev. Mnogi zastopniki cerkvenih institucij
zlorabljajo Mojo besedo - podobno kot Izraelci Bo‘jo
besedo po Mojzesu in kot so zlorabili Mojzesovo po-
pu{~anje.
Vse ~ase je bilo tako: Kdor ni za nazore in mnenja,
ki prevladujejo med ljudmi, torej ne misli in veruje kot
729
ti, ta je v njihovih o~eh izdajalec. V vseh ~asih je oblast
hujskala ljudi proti pravi~nim mo‘em in ‘enam.
29. In nekdo, ki je bil zraven, ko je Juda {el ven, ga je

vpra{al: “Misli{, da ga bodo usmrtili?”
30. In Juda je odgovoril: “Ne, storil bo ~ude‘, da se bo
re{il iz njihovih rok. Ko so se v shodnici v Kafarnaumu
dvignili proti Njemu in ga zatem privedli do vrha gore, da
bi ga pahnili z nje, ali ni {el nedotaknjen skozi njihove vr-
ste? Gotovo se jim bo spet izmuznil in se javno izjasnil ter
vzpostavil kraljestvo, o katerem je govoril.”
(Pog. 76, 29-30)

Z Mojo izdajo je hotel Juda zaslu‘iti srebrnike na
nepo{ten na~in.
Pazite, ljudje, da ne bo z vami enako kot z Judom.
Kajti v minulih 2000 letih je bilo veliko jude‘ev, ki so
izdali svojega Gospoda za nekaj srebrnikov.
Izdajstvo Kristusa Boga je tudi v dana{njem ~asu
>@ o~itno za tiste, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘ji
zakon: Mnogi dana{nji pismouki, farizeji in odgovorni
v cerkvah, politiki in gospodarstvu uporabljajo Moje
ime za svoje osebne zadeve in koristi. To je zloraba
Svetega imena in zato greh proti Svetemu Duhu.
Juda je verjel, da se bom izmaknil prijetju, kot sem
se ‘e prej v mnogih situacijah. Tisti, ki so bili proti Me-
730
ni, so Me ‘e ve~krat hoteli zvezati ali kamenjati ali vre-
~i z obzidja, vendar sem vedno od{el, varovan od ve~ne
mo~i, kot neviden iz njihove sredine in po Svojih po-
teh.
Toda zgoditi se je moralo, kar se je nato zgodilo. Ti-
sti, ki so bili proti Meni, so Me lahko ujeli, Me prepu-
stili velikim duhovnikom in dali kri‘ati.
Veliko ljudi je postavilo in vedno znova postavlja
vpra{anje: Zakaj se je Jezus tolikokrat izmaknil Svojim
zasledovalcem in zakaj ne tiste no~i? Danes >@
bom pojasnil le bistvene vidike tega, kar se je takrat
zgodilo, kajti gre za odre{enje, ki sem ga prinesel vsem
du{am in ljudem:
Delna mo~ pramo~i, del Moje duhovne, povsod nav-
zo~e dedi{~ine, se je sprostila zato, ker Me celoten ju-
dovski narod ni sprejel in ker ni prevzel, se pravi izpol-
nil, Mojega nauka, zakona ‘ivljenja.
Prevzel sem del krivde Davidovega rodu in del kriv-
de nekaterih iz drugih rodov. Tik pred prijetjem sem
Svoje ~isto duhovno telo ovil s temi energijskimi mo~-
mi zakona setve in ‘etve. Zaradi tega ovoja sem postal
za temo viden in dosegljiv.
Spoznajte: Davidov rod je most za utele{enje tistih
duhovnih bitij, ki so se vklju~ila v Bo‘ji na~rt za Zemljo
in so prihajala in prihajajo neposredno iz sredi{~a ve~-
ne biti, da bi z Menoj pripeljala nazaj vse, kar se zdi
zgubljeno.
Od Davida naprej so prihajala vedno znova, da bi Mi
pripravila pot in izvedbo odre{enjskega na~rta, zveli~a-
731
nja. Predvideno je bilo, da ta duhovna bitja iz Davido-
vega rodu v zemeljski obleki predvsem sama izpolnju-
jejo zakone. Judom naj bi s tem pribli‘ala zakone ‘iv-
ljenja in jim bila dober zgled, da bi tudi oni izpolnjevali
zakone, in Me lahko spoznali, ko bom pri{el k njim kot
Jezus.
Mnoga duhovna bitja v zemeljski obleki pa so se v
vsaki novi inkarnaciji kot ljudje vedno bolj zapletala, to
pomeni, gre{ila so in obremenjevala svoje du{e, tako
da zaradi greha niso ve~ ob~utila, zakaj so pri{la na
Zemljo. Zaradi tega tudi utele{ena duhovna bitja iz
drugih rodov, ki naj bi delovala za Bo‘ji na~rt, niso mo-
gla najti opore v ljudeh iz Davidovega rodu.
Med Svojim delovanjem kot Jezus iz Nazareta sem
moral spoznati, da Me duhovna bitja - kot ljudje Judje
iz Davidovega rodu - niso podpirala, ker so bila njihova
duhovna telesa preve~ zasen~ena, torej zapletena v za-
kon setve in ‘etve. Poleg tega sem moral spoznati, da
so Judje sicer govorili o zakonih Notranjega ‘ivljenja,
vendar se niso ravnali po njih, z njimi so celo podjarm-
ljali svoje bli‘nje. Zaradi greha so bili zaslepljeni - po-
dobno kot ljudje iz Davidovega rodu.
Vedel sem, da moram trpeti zaradi Dela odre{enja.
Vedel sem - bilo Mi je tudi razodeto, ko sem bil povz-
dignjen in poveli~an, ko so se Mi prikazali kerubi v du-
hovnem obla~ilu -, da naj bi duhovna bitja - v zemelj-
skih obla~ilih kot ljudje Davidovega rodu in drugih
rodov - skupaj z Menoj izvedla celoten Bo‘ji na~rt,
odre{enje in ustanovitev ter nastajanje Bo‘jega kraljes-
732
tva na Zemlji. Vedel sem, da je v ta namen stal na pr-
vem mestu Davidov rod.
Da so se in da bi se mogli Bo‘ji sinovi in h~ere spet

utele{ati prek Davidovega rodu, da bi potem tudi na
Zemlji delovali za Bo‘ji na~rt, sem se ovil predvsem z
delom krivde Davidovega rodu, to pomeni, s krivdo ti-
stih du{, ki naj bi delovale za Bo‘ji na~rt in so se bile v
predhodnih inkarnacijah tako obremenile, da v ponov-
nih utele{anjih ne bi bile mogle ve~ delovati za Bo‘ji
na~rt. Po ovitju Svojega duhovnega telesa z delom te
krivde sem postal viden in dosegljiv temi. Zato so Me
lahko ujeli.
Kar je potem sledilo, zasli{evanje, bi~anje, kri‘ev
pot, na katerem sem vedno znova padal, do kri‘anja,
sem prena{al za Davidov rod - in tudi za vse Jude in za
vse ljudi vseh preteklih, sedanjih in prihodnjih genera-
cij, dokler ne bo Kraljestvo miru obdalo celotne Zem-
lje.
ê bi bil Davidov rod svetel in bi se bili Judje od ~a-
sa Mojzesa naprej ravnali po Bo‘jih zakonih, potem bi
bili ‘iveli s sinovi in h~erkami iz Davidovega rodu
vseobsegajo~e zakone. Dejanje za odre{enje na Golgo-
ti ne bi bilo potrebno, ker bi bila takratni Izrael in ta-
kratni Jeruzalem pravi Izrael in pravi Jeruzalem - Bo‘-
je kraljestvo, ki bi bilo takrat lahko delovalo po vsej
Zemlji.
@e pred Mojim zemeljskim ‘ivljenjem je Duh Moje-
ga O~eta na Zemlji vedno znova ustvarjal mo‘nosti za
733
ustanovitev Bo‘jega kraljestva. Toda ljudje so vedno
bolj gre{ili.
ê bi bil Davidov rod vzdr‘al, kri‘anje ne bi bilo po-
trebno. ê bi bilo judovsko ljudstvo pravo Bo‘je ljuds-
tvo, bi bil ves na~rt odre{enja potekal druga~e in Meni
ne bi bilo treba sprostiti dela Svoje dedi{~ine, delne
mo~i iz pramo~i. Vendar je zdaj opravljeno in pot k
Bo‘jemu srcu je odprta vsem du{am in ljudem.
Zdaj za~enjajo Davidov rod in ljudje iz drugih rodov
bolj in bolj izpolnjevati svoje naro~ilo v Delu odre{e-
nja, da bi lahko pri{lo na Zemljo Bo‘je kraljestvo. Zdaj
je opravljeno. Zato imenujem kri‘ tudi Kristusov - Da-
vidov kri‘.
734
77. POGLAVJE
Trpljenje v vrtu Getsemani

Spe~i u~enci v vrtu Getsemani -
Kdor duhovno znanje samo zbira, a ga ne uresni~i, ne more
dojeti situacije in zaspi med stisko svojega bli‘njega - Bo‘ja volja
in na~rt bosta izpolnjena (1-13)
1. Ko so {li na Oljsko goro, jim je Jezus govoril: “V tej

no~i bom vsem v jezo, kajti zapisano je: ’Udaril bom pa-
stirja in ovce ~rede se bodo razkropile.’ Ko pa bom vstal,
bom {el pred vami v Galilejo.”
2. Simon je odgovoril in Mu rekel: “Tudi ~e se bodo
vsi jezili nad Teboj, se jaz zagotovo ne bom.” In Jezus mu
je rekel: “Simon, Simon, glej, satan te je hotel imeti v ob-
lasti, da bi te presejal kot p{enico. Vendar sem molil zate,
da tvoja vera ne ope{a. In ko bo{ trden, potem krepi svoje
brate.”
3. In rekel Mu je: “Gospod, pripravljen sem iti s teboj
v je~o in tudi v smrt.” In Jezus je dejal: “Povem ti, Simon,
petelin v tej no~i ne bo zakikirikal, preden ne bo{ trikrat
zatajil, da Me pozna{.”
4. Potem ko so prekora~ili potok Cedron, je pri{el Je-
zus z njimi na vrt Getsemani. In svojim u~encem je rekel:
“Usedite se semkaj, medtem ko grem tja in bom molil.”
(Juda, ki ga je izdal, je tudi poznal ta kraj, kajti Jezus se
je tam pogosto zadr‘eval s Svojimi u~enci.)
5. Nato jim je rekel: “Moja du{a je zdaj raz‘alo{~ena
do smrti; ostanite tu in bedite z Menoj.”
735
6. In {el je malo naprej, padel na obraz in molil, govo-
re~: “O, Moj O~e, ~e je mogo~e, naj gre ta kelih mimo
Mene; toda ne kot ho~em Jaz, ampak kakor ho~e{ Ti.”
7. In pojavil se je angel iz nebes in Ga krepil. In vrnil
se je k svojim u~encem, in ko jih je na{el spe~e, je rekel
Petru: “Mar niste mogli niti eno uro bedeti z Menoj?
8. Bedite in molite, da ne padete v sku{njavo: duh je
sicer voljan, ampak meso je {ibko.”
9. Spet, ‘e drugi~, se je oddaljil in molil: “ Oh, Moj
O~e, ~e ni mogo~e, ~e ta kelih ne more iti mimo Mene,
naj se zgodi Tvoja volja.”
10. In v globokih mukah je molil {e bolj gore~e. In
Njegov pot je padal na zemljo kot velike krvave kaplje.
11. In spet je pri{el in jih na{el spe~e, kajti njihove o~i
so bile te‘ke.
12. In zapustil jih je in spet od{el tja ter molil v tretje,
govore~: “O, Moj O~e, ne Moja volja, temve~ Tvoja naj
se zgodi, na Zemlji kot v nebesih.”
13. Nato je pri{el k Svojim u~encem in jim rekel: “Le
spite in po~ivajte, glejte, blizu je ura, ko bo Sin ~lovekov
izro~en v roke gre{nikov. Vstanite, pojdimo: Glejte, ta, ki
Me bo izdal, je tu.”
(Pog. 77, 1-13)

Apostoli in u~enci, ki so bili z Menoj na vrtu Getse-
mani, so vsaki~ zaspali. To pomeni, da njihove du{e {e
736
niso bile dovolj prebujene, da bi lahko dojele daljno-
se‘nost dogajanja, ki se Mi je bli‘alo.
Mnogi od Mojih apostolov in u~encev Me niso mogli
razumeti v globini, pa tudi Mojega nauka ne, zakona
‘ivljenja. Ker so se prepogosto ukvarjali sami s seboj,
niso mogli dojeti velike celote in dose~i globljega vpo-
gleda v to. Vedno znova sem jih moral opominjati, da
je Bo‘ji zakon, ki sem ga u~il in ‘ivel za zgled, treba iz-
polnjevati v vsakdanjem ‘ivljenju, ne pa o njem samo
govoriti. Vendar so tudi oni duhovno znanje le zbirali -
kot je to po~elo in {e po~ne veliko ljudi v vsaki genera-
ciji. Nekatere Moje apostole in u~ence je vedno znova
navdajal ponos, ker so hodili z Menoj, in jih zapeljal v
precenjevanje samega sebe.
Moji ponovljeni opomini so tako pri marsikaterem
padli na neplodna tla, kajti sejali so vedno znova v me-
so, namesto v Duha, Boga. Ker so bili pri Meni ali so
se vedno znova zbirali okoli Mene, da bi sli{ali ve~no
resnico, so si nabrali duhovno znanje in so zato lahko
odgovorili na veliko vpra{anj. Tako so mislili, da zado-
stuje le vedenje o Bo‘jem zakonu, da bi se du{a napol-
nila z ‘ivljenjem in mo~jo. Vedenje so zamenjevali z
modrostjo, in to je prenekaterega potegnilo v vrtinec
samoprecenjevanja.
Tudi na vrtu Getsemani sem jim hotel razlo‘iti, kaj
pomeni spati v tako odlo~ilni situaciji. Zato sem jih
prebudil in jim pojasnil, da so bili komaj sposobni do-
jeti polo‘aj svojega bli‘njega. Njihove fizi~ne o~i so bi-
le te‘ke, ker njihove duhovne o~i niso videle, kaj se pri-
737
pravlja. Tako so bili do usodnega dogajanja, ki je bilo
pred Menoj, brez~utni - dasiravno sem ve~krat govoril
o omenjeni uri, v kateri bom postal viden in dosegljiv
temi.
Spoznajte: duhovno znanje ne zbudi du{e k Notra-
njemu ‘ivljenju in je tudi ne naredi budne ter ji ne pre-
do~i stvari in dogajanj, ki so pred njo in pred njenim
bli‘njim.
^lovek, ki misli nase, zaspi med trpljenjem svojega
bli‘njega, ker je du{a {e {ibka, to se pravi, da ima pre-
malo duhovne mo~i, ker ~loveku manjka uresni~eno.
Samoljuben ~lovek prespi tudi impulze, ki jih dobiva
dan za dnem, ker seje le v meso in ne v Duha, Boga.
Zaradi tega ne prepozna sebe in je ravnodu{en tudi do
stiske svojega bli‘njega.
Ko bi Me bili Moji apostoli in u~enci zavestno nosili
v sebi, to pomeni, sprejeli v svoje srce z uresni~evanjem
ve~nih zakonov, ne bi bili zaspali in zavedeli bi se bili
napovedanega dogajanja, kajti vedno znova sem jim to
razodeval v prilikah.
[ele po Moji telesni smrti je v mnogih pri{lo do veli-
kega prebujenja in marsikateri je postal zvest naslednik
in je za~el izpolnjevati, kar sem mu zapovedal kot Je-
zus. Toda dokler so hodili z Mano, mnogi niso razume-
li, kaj sem jim govoril in kdo sem bil in Sem.
Volja O~eta, ki je bila tako v Jezusu kot v Kristusu
tudi Moja volja in je {e, se izpolnjuje. Opravil sem, kar
se je moralo zgoditi, ker zakon, Bog, zaradi grehov si-
nov in h~era Davidovega rodu, drugih rodov ter Judov
738
ni bil priznan. Ker z Menoj na Zemlji niso vzpostavili
Bo‘jega kraljestva, je moral biti postavljen kri‘. Z “do-
polnjeno je” bo kljub vsem odvratnostim nastalo Moje
kraljestvo, Kraljestvo miru.
Tako je v Bo‘jem na~rtu. Bo‘ja volja se izpolnjuje.
Bog je brezmejen, brez ~asa in prostora. êprav se
Njegova volja ni izpolnila v ~asu, ko sem kot Jezus ho-
dil po Zemlji, se bo izpolnila v poznej{em ~asu. Svetlo-
ba, Bog, je vsemo~. Vsemo~ je zmagovalka nad temo.
Bog ne gleda na ~love{ki ~as. Kar je za ~loveka danes
ali jutri, je za Boga sedanjost. Bog pusti vsaki du{i in
vsakemu ~loveku svobodno voljo. ê se Njegov na~rt
ne bo izpolnil na poti osvoboditve z izpolnjevanjem
Bo‘jega zakona - potem se bo z odre{enjem. Odre{e-
nje je ljudem in du{am dano v oporo in pomo~ in jim
pomaga re{iti se su‘enjstva greha.
739
78. POGLAVJE
Judova izdaja - Petrova zatajitev

Prijetje: tema je dobila mo~ prijeti Jezusa -
Kdor prime za me~, bo z me~em pokon~an - Kikirikajo~i
petelin, glas vesti (1-18)
1. Medtem ko je {e govoril, glej, je pri{la skupina ljudi,

in Juda, imenovan I{karijot, je {el pred njo. Kajti Juda je
dobil od velikih duhovnikov in farizejev ~eto oboro‘enih
hlapcev in stotnikov. Pri{li so s svetilkami, baklami in
oro‘jem.
2. Jezus pa je vedel za vse, kar se bo zgodilo z Njim.
Stopil je naprej in jim rekel: “Koga i{~ete?” Odgovorili so
Mu: “Jezusa iz Nazareta.” Jezus jim je rekel: “To Sem
Jaz.”
3. Br‘ ko jim je rekel ’to Sem Jaz’, so se umaknili in
padli na tla. Ko so vstali, jih je ponovno vpra{al: “Koga
i{~ete?” In rekli so: “Jezusa iz Nazareta.” Jezus je odgovo-
ril: “To Sem Jaz.” In ko so to sli{ali, so se spet umaknili
in popadali po tleh. In ko so se dvignili, jih je spet vpra-
{al: “Koga i{~ete?” In rekli so: “Jezusa iz Nazareta.” In
Jezus je odgovoril: “Rekel sem vam, da Sem Jaz. ê i{~ete
Mene, potem pustite tem, da odidejo.”
4. Zdaj jim je dal izdajalec znak in rekel: “Kogar bom
poljubil, ta je, tega primite.”
5. In pristopil je k Jezusu in rekel: “Pozdravljen, Moj-
ster,” in Ga poljubil. In Jezus mu je rekel: “Prijatelj, zakaj
si pri{el? S poljubom izdaja{ Sina ~lovekovega?”
740
6. Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske stra-
‘e in stare{inam, ki so pri{li zraven, pa je Jezus rekel:
“Kakor nad tatu ste pri{li z me~i in koli. Ko sem bil vsak
dan pri vas v templju, niste iztegnili roke po Meni; toda
zdaj je va{a ura in mo~ teme.”
7. Pristopili so in polo‘ili roko Nanj. In Simon Peter
je iztegnil roko, potegnil me~, zadel hlapca velikega du-
hovnika in mu odsekal uho.
8. Jezus pa mu je rekel: “Spravi svoj me~ spet na nje-
govo mesto; tisti, ki zgrabijo za me~, bodo z me~em pok-
on~ani.” In Jezus se je dotaknil njegovega u{esa in ga oz-
dravil.
9. In Petru je rekel: “Misli{, da ne bi mogel zdaj prositi
Svojega O~eta, da Mi takoj po{lje ve~ kot dvanajst legij
angelov? Toda kako naj se potem izpolni pismo, po kate-
rem se to mora zgoditi?
10. Tedaj so Ga zapustili vsi u~enci in zbe‘ali. Ti pa,
ki so Jezusa prijeli, so Ga peljali h Kajfi, visokemu du-
hovniku. Toda najprej so ga peljali k Hanu, Kajfovemu
tastu, ki je bil tisto leto veliki duhovnik.
11. Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval, da bi bilo
koristno, ~e bi en ~lovek umrl za grehe ljudstva.
12. Pismouki in stare{ine so bili zbrani, Peter, Janez in
Juda pa so jim od dale~ sledili do pala~e velikega duhov-
nika. [li so noter in sedli k hlapcem, da bi videli, kako se
bo kon~alo.
13. Zakurili so ogenj sredi ve‘e; in ko so se hlapci
usedli, se je mednje usedel Peter in se grel.
741
14. Pa ga je zagledala slu‘kinja, kako je sedel pri og-
nju, ga natan~no premerila in rekla: “Tudi ta mo‘ je bil
pri Njem.” On pa Ga je zatajil in dejal: “@ena, jaz Ga ne
poznam.”
15. In kmalu nato ga je opazil nekdo drug in rekel:
“Tudi ti si eden od njih.” In Simon Peter je dejal: “Mo‘,
jaz nisem.”
16. In {e preden je minila ura, je spet nekdo drug zatr-
jeval, da je, reko~: “Resni~no, ta tukaj je bil pri Jezusu iz
Nazareta. Njegova govorica ga izdaja.”
17. In Simon je {e tretji~ tajil s prisego, govore~: “^lo-
veka ne poznam.” In takoj, medtem ko je {e govoril, je
petelin zakikirikal.
18. In Gospod se je obrnil in pogledal Simona. In Si-
mon se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel:
“Preden bo petelin danes zapel, me bo{ trikrat zatajil.” In
Simon je {el ven in bridko zajokal.
(Pog. 78, 1-18)

Umikanje vojakov ka‘e, da Me {e niso spoznali.
Umaknili so se zaradi Moje svetlobe. S poljubom sem
bil izdan in sem bil lahko prijet. Poljub simbolizira iz-
dajo celotnega judovskega naroda in izdajo sinov in
h~era iz Davidovega rodu in drugih rodov. Kri‘ sem
nosil za vse Jude in ga nosim za vse du{e in ljudi, kajti
742
Moje Delo odre{enja deluje v vseh du{ah in ljudeh, ki
so {e vezani na kolo ponovnih rojstev.
“Ko sem bil vsak dan pri vas v templju, niste iztegnili
roke po Meni; toda zdaj je va{a ura in mo~ teme” po-
meni: Tema do tega trenutka ni imela mo~i nad Me-
noj, ker je bilo in je Moje duhovno telo brez made‘a.
Mo~, da Me ujamejo, so dobili {ele tedaj, ko sem se
ovil s krivdo Davidovega rodu in drugih rodov in s tem
postal viden temi.
Ljudje, mislite na to: “Tisti, ki zgrabijo za me~, bodo
z me~em pokon~ani” pomeni: Kdor se oboro‘uje proti
svojemu bli‘njemu, pa naj bo le s potrjevanjem te ne-
zakonitosti, ta bo zaradi tega, kar potrjuje, izgubil ‘iv-
ljenje ali pa trpel. Prispeval je k nasprotnemu, ki je pri
tem nastalo in {e nastaja. Kdor pa to pravo~asno spoz-
na, ob‘aluje svoje napa~no vedenje in popravi, kar je
storil, ta se re{i in mu morda u~inkov ne bo treba prena-
{ati - ali le delno. Od kompleksa krivde je odvisno, ali je
treba prena{ati vse gre{no ali le del.
Zapisano je: “Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom sve-
toval, da bi bilo koristno, ~e bi en ~lovek umrl za gre-
he ljudstva.”
Spoznajte: Jaz Sem umrl za grehe ljudstva.
Zapisano je: “... medtem ko je {e govoril, je petelin
zakikirikal.”
Kar se je zgodilo takrat, se dogaja {e danes: ~e ~lo-
vek zavestno kr{i zakon ‘ivljenja, v njegovi notranjosti
zakikirika petelin. To je vest, ki se oglasi. Blagor tiste-
mu, ki poslu{a svojo vest in se pravo~asno spremeni.
743
79. POGLAVJE
Zasli{evanje pred velikim duhovnikom Kajfo

Obna{anje pri obdol‘itvi -
Pomen besed: “Bo‘ji tempelj lahko podrem in ga postavim v
treh dneh” (1-10)
1. Veliki duhovnik je tedaj vpra{al Jezusa po Njegovih

u~encih in Njegovem nauku in rekel: “Koliko si star? Si
Ti tisti, ki je rekel, da je videl na{ega o~eta Abrahama v
njegovem ~asu?”
2. In Jezus je odgovoril: “Resni~no, preden je bil Abra-
ham, Sem Jaz.” In veliki duhovnik je rekel: “Nisi {e star
petdeset let, zakaj pravi{, da si videl Abrahama? Kdo neki
si Ti? Koga dela{ iz Sebe? Kaj u~i{?”
3. In Jezus mu je odgovoril: “Javno sem govoril pred
svetom, ves ~as sem u~il v shodnici in v templju, kjer se
zbirajo vsi Judje, ni~esar nisem govoril skrivaj. Zakaj
spra{uje{ Mene? Njih, ki so Me poslu{ali, vpra{aj, kaj
sem jim govoril; glej, ti vedo, kaj sem povedal.”
4. Ko pa je to izrekel, je eden izmed poveljnikov, ki so
stali zraven, Jezusa udaril z dlanjo in rekel: “Tako odgo-
varja{ velikemu duhovniku?” Jezus mu je odgovoril: “ê
sem govoril slabo, potem doka‘i, da je zlo; ~e pa sem go-
voril prav, zakaj si Me udaril?”
5. Zdaj so iskali visoki duhovniki, stare{ine in ves
zbor la‘ne pri~e proti Jezusu, da bi Ga lahko usmrtili, a
niso na{li nobene. Nastopilo je veliko la‘nih pri~, a se ni-
so ujemale.
744
6. Nazadnje sta pri{li dve la‘ni pri~i. In ena od njiju je
povedala: “Ta tukaj je rekel: Jaz lahko Bo‘ji tempelj po-
drem in ga spet postavim v treh dneh.” In drugi je rekel:
“Ta mo‘ je rekel: Ta tempelj ho~em razru{iti in zgraditi
drugega.”
7. Tedaj je veliki duhovnik vstal in Mu rekel: “Ne od-
govarja{? Kako je s tem, kar sta ti pri~i izrekli zoper Te-
be? Toda Jezus je mol~al. Kajti ~loveka zasli{evati pono-
~i, to je bilo proti judovski postavi.
8. In vpra{ali so Ga: “Si Ti Kristus? Povej nam.” In
On jim je rekel: “ê vam to re~em, Mi ne bi verjeli. In ~e
bi Jaz vas prav tako vpra{al, Mi ne bi niti odgovorili niti
Me pustili oditi.”
9. In spra{evali so Ga naprej: “Ali taji{ zakone in pre-
poveduje{ u‘ivanje mesa, kot je zapovedal Mojzes? In od-
govoril je: ”Glejte, tukaj stoji ve~ji od Mojzesa.”
10. In veliki duhovnik Mu je odgovoril in dejal: “Ro-
tim Te pri ‘ivem Bogu, da nam pove{, ali si Ti Kristus,
Bo‘ji Sin.” Jezus mu je rekel: “Ti si to rekel; toda povem
vam: Kmalu boste videli Sina ~lovekovega sedeti na des-
nici Mo~i in priti na oblakih neba.”
(Pog. 79, 1-10)

Izjava “ê sem govoril slabo, potem doka‘i, da je
zlo; ~e pa sem govoril prav, zakaj si Me udaril?” naj vas
opozarja na zakonito obna{anje: ê se o vas govori la‘-
745
no ali se na vas polo‘i roka, potem situacijo razlo‘ite in
nesporazum pojasnite. Vendar se zavoljo resnice ne
bojujte z ognjem, me~em in klevetanjem. To delajo le
tisti, ki ne ‘ivijo v Meni. Jaz, Kristus, vas znam varovati
in vas opravi~evati - ~e ne v tem zemeljskem ‘ivljenju,
potem v onstranskih svetovih, v obmo~jih du{.
Pisano je: “Zdaj so veliki duhovniki, stare{ine in ves
zbor iskali la‘no pri~evanje zoper Jezusa, da bi Ga lah-
ko usmrtili, a niso na{li nobenega. Nastopilo je veliko
la‘nih pri~, a se niso ujemale.”
Spoznajte: Moje duhovno telo je bilo in je neomade-
‘evano. Vanj ni bila vtisnjena krivda, ki sem jo prevzel
od Davidovega rodu in od posameznikov iz drugih ro-
dov, kajti Jaz je nisem zagre{il. Privzeta delna krivda je
o v i l a le Moje telo.
Pisano je: “Ta tukaj je rekel: Jaz lahko Bo‘ji tempelj

podrem in ga spet postavim v treh dneh.”
Spoznajte: Kdor gleda le materijo, ta vidi le kamenje
tempeljske zgradbe in ne pozna notranjega templja, ki
vstane v Bogu. ê se srebrni trak, ki povezuje du{o s
telesom, pretrga, potem se duhovno telo vrne k Ve~ne-
mu, ki ga je ustvaril. To je mogo~e tedaj, ~e je duhovno
telo brezmade‘no.
Pisano je: “Kmalu boste videli Sina ~lovekovega se-
deti na desnici Mo~i in priti na oblakih neba.” Da, Jaz,
Kristus, bom pri{el. Odpravil sem se ‘e. S Svojimi in po
Svojih bom vzpostavil Bo‘je kraljestvo, ki je v na~rtu
Ve~nega.
746
11. Tedaj je veliki duhovnik raztrgal svoje obla~ilo in
rekel: “Bogokletno je govoril; kaj potrebujemo {e pri~eva-
nja? Glejte, zdaj ste sli{ali Njegove bogokletne besede.
Kaj mislite?” Odvrnili so in rekli: “Smrt si zaslu‘i.”
12. Tedaj so Mu pljuvali v obraz in Ga udarjali z ro-
kami ter govorili: Prerokuj nam, Ti Kristus, kdo je ta, ki
Te je udaril?”
13. In ko se je zdanilo, so se vsi veliki duhovniki in
stare{ine ljudstva in ves zbor posvetovali o Jezusu, da bi
Ga lahko usmrtili.
14. In izrekli so sodbo zoper Jezusa, da si zaslu‘i smrt
in da Ga zve‘ejo in odvedejo. In predali so Ga Pilatu.
(Pog. 79, 11-14)
747
80. POGLAVJE
Judovo kesanje
Krivica, ki je storjena bli‘njemu,
je lahko usodna - ê gre{ijo posve~eni, je to greh proti Svetemu
Duhu - Kdor vedoma kr{i evangelij ljubezni, kri‘a Kristusa na
novo (1-10)
1. Ko je zdaj Juda videl, da je bil Jezus obsojen na

smrt, mu je bilo ‘al, da Ga je izdal. Velikim duhovnikom
in stare{inam je prinesel trideset srebrnikov nazaj in rekel:
“Pregre{il sem se, ker sem izdal nedol‘no kri.”
2. Rekli so: “Kaj se to ti~e nas? To je tvoja stvar!” In
vrgel je srebrnike v tempelj, od{el in se obesil.
3. Veliki duhovniki pa so vzeli srebrnike in rekli: “Ni
po postavi, da jih polo‘imo v zakladnico, kajti to je krv-
nina.”
4. In posvetovali so se ter kupili lon~arjevo njivo, da bi
tam pokopavali tujce. Zato se ta njiva do dana{njega dne
imenuje Hakeldama, to pomeni njiva krvi.
5. S tem je izpolnjeno, kar je bilo povedano po prero-
ku Zahariji: “Odtehtali so trideset srebrnikov kot ceno za
Mene. In vzeli so trideset srebrnikov, za tolik{en znesek so
Ga ocenili otroci Izraela, in jih dali za lon~arjevo njivo
ter jih vrgli lon~arju v hi{i Gospodovi.”
6. Jezus pa je rekel Svojim u~encem: “Gorje tistemu,
ki prejme posvetitev in pozneje gre{i!
7. Kajti za te v tem ciklusu ni nobenega kraja pokore,
ko dojamejo, da so ponovno kri‘ali nebe{kega Sina od
748
Boga in ~loveka, s tem da so Kristusa tudi v sebi globoko
sramotili.
8. Kajti tak{ni so slab{i od ‘ivali, ki jih vi nevede ugo-
nabljate; kajti v va{em pismu je zapisano: Kar se zgodi ‘i-
valim, to se zgodi tudi ~love{kim otrokom.
9. Vsi imajo en dih; kakor umre eden, tako umre dru-
gi, tako da noben ~lovek nima prednosti pred ‘ivaljo; ka-
jti vsi gredo na isto mesto - vsi izhajajo iz prahu in se vra-
~ajo v prah.”
10. Tako je Jezus govoril za tiste, ki {e niso bili ponov-
no rojeni, ki {e niso sprejeli v svoje du{e Bo‘jega Duha,
Duha bo‘anske ljubezni, ki so, potem ko so ‘e sprejeli
lu~, Bo‘jega Sina kljub temu znova kri‘ali in Ga globoko
sramotili.
(Pog. 80, 1-10)

O Judi pi{e: “Pregre{il sem se, ker sem izdal nedol‘-
no kri.” Mislite na to, ko ste proti svojemu bli‘njemu,
in ga ho~ete obsojati in soditi!
Kdor svojega bli‘njega izda, obsoja ali sodi, ta sebe
prepu{~a temi, ki ga nato, ~e je zanjo dobro in ji je mo-
go~e, ‘ene v smrt, da bi njegovo du{o pridobila zase za
dalj{i ~as.
Z izjavo “To je tvoja stvar!” so Judo pognali v smrt.
Niso mu dali ve~ mo‘nosti, da bi to, kar je storil, poja-
snil in poravnal.
749
Zato pazite na svoje besede in dejanja! Krivica lahko
zelo hitro pripelje do nesre~e. Vzrok nosi povzro~itelj -
vendar pa tudi tisti, ki to odobravajo, ki imajo od tega
koristi in to pove~ujejo.
Spoznajte: V vsaki situaciji, ki se nana{a na Mene in

na Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivel kot Jezus, spoznate sim-
boliko. Tako je vse, kar se je zgodilo in so storili Meni
kot Jezusu, simbol za mnoge.
Pisano je: “Gorje tistemu, ki prejme posvetitev in
pozneje gre{i!” Kdor sli{i in sprejme zakone ‘ivljenja,
ta se s tem obve‘e, da jih bo izpolnjeval. Nato prejme
posvetitev, blagoslov, da bi kot Bo‘ji poslanec prinesel
zakone ‘ivljenja tistim ljudem, ki jih ho~ejo sli{ati.
ê posve~eni spet gre{i, potem gre{i proti Svetemu
Duhu. Glede na intenzivnost in obseg, pogosto svoje
krivde ne more ve~ poravnati v enem ciklusu. Kajti
kdor vedoma kr{i evangelij ‘ivljenja, ta kri‘a Mene,
Kristusa, v sebi - in s tem tudi sebe.
Ljudje vseh generacij, zapomnite si to: “Kar se zgodi
‘ivalim, to se zgodi tudi ~love{kim otrokom.”
Kar ~lovek stori ‘ivalim, to stori sebi. Kajti ‘ivljenje,
Bog, je v vseh ‘ivljenjskih oblikah; Bog ni dal ljudem
pravice, da se postavljajo nad ‘ivali. Dal pa jim je zapo-
ved ljubiti ‘ivljenje - ne glede na to, v kateri obliki se
razkriva.
Izjava “Tako je Jezus govoril za tiste, ki {e niso bili
ponovno rojeni” pove: Du{i in ~loveku je zapovedano,
da dose‘eta ponovno rojstvo v Bo‘jem Duhu. Kdor si
750
prizadeva za to, bo zavestno sprejel ve~nega Duha v se-
bi in bo ljubezen, ki jo je prejel od Boga, tudi dajal.
Kdor gre{i, kljub znanju, ta znova kri‘a Mene, Kri-
stusa.
751
81. POGLAVJE
Zasli{anje pred Pilatom
Tisti, ki ‘ivijo v resnici,

pravi~no mislijo, govorijo in delajo (8-9). Nasprotne mo~i so
posku{ale prepre~iti odre{enjsko delo - “Jaz ne najdem nobe-
ne krivde na Njem” - V vseh ~asih se sme tema meriti s svet-
lobo. Mo~ navideznega kr{~anstva mineva - Pravi~ni je trpel
za nepravi~nost - Kri‘: Znamenj e odre{enja in vstajenja
ali poraza (10-32).
1. Nato so od Kajfe peljali Jezusa pred sodno dvorano

k Ponciju Pilatu, upravitelju de‘ele. Bilo je zgodaj zjutraj.
Sami pa niso {li v sodno dvorano, da se ne bi omade‘e-
vali in bi lahko obhajali praznik.
2. Zato je Pilat pri{el k njim in rekel: “Kak{no to‘bo
navajate zoper tega mo‘a?” Odgovorili so mu, reko~: “ê
bi ta ne bil hudodelec, ti Ga ne bi izro~ili. Imamo zakon
in po na{i postavi mora umreti, kajti On bi rad odpravil
navade in obi~aje, ki nam jih je zaukazal Mojzes, da, ima
se za Bo‘jega Sina.”
3. Pilat jim je rekel: “Vzemite Ga in Ga sodite po svoji
postavi.” Kajti vedel je, da so Ga izro~ili iz zavisti.
4. Nato so mu Judje odgovorili: “Pravica nam ne do-
voljuje, da bi koga obsodili na smrt.” Tako je bila izpoln-
jena Jezusova beseda, ko je rekel, kak{ne smrti bo umrl.
5. [e so Ga obto‘evali, reko~: “Tega ~loveka smo za-
lotili, kako je hujskal narod in prepovedoval pla~evati ce-
sarju davek in kako je o Sebi dejal, da je Kristus, kralj.”
752
6. Tedaj je {el Pilat spet v sodno dvorano in poklical
Jezusa in Ga vpra{al: “Si Ti kralj Judov?” Jezus mu je
odgovoril: “Ali pravi{ to sam od sebe ali so ti to o Meni
drugi povedali?”
7. Pilat je odgovoril: “Ali sem jaz Jud? Tvoj lastni na-
rod in veliki duhovniki so Te izro~ili meni; kaj si storil?”
Jezus je odgovoril: “Moje kraljestvo ni od tega sveta. ê bi
bilo Moje kraljestvo od tega sveta, bi se Moji privr‘enci
bojevali, da ne bi bil izro~en Judom; toda Moje kraljestvo
ni od tod.”
8. Tedaj je Pilat vpra{al: “Torej si vendar kralj?” Jezus
je odgovoril: “Ti pravi{, da sem kralj. Da pri~am za resni-
co, za to sem rojen in Sem pri{el na svet. Vsak, kdor je iz
resnice, sli{i Moj glas.”
9. Pilat mu je rekel: “Kaj je resnica?” Jezus je odgovo-
ril: “Resnica prihaja iz nebes.” Pilat je rekel: “Potem res-
nice ni na Zemlji.” Jezus je povedal Pilatu: “Verjemi, res-
nica je na Zemlji med tistimi, ki jo sprejmejo in se po njej
ravnajo. Tisti so v resnici, ki pravi~no sodijo.”
(Pog. 81, 1-9)

Resni~no, “resnica prihaja iz nebes”. Na Zemljo je
pri{la po vseh z Bogom izpolnjenih prerokih in po Me-
ni, Jezusu iz Nazareta - in prihaja po Meni, Kristusu, in
po vseh, ki ‘ivijo v resnici. Resnica osvobaja du{o in
753
~loveka. In tisti, ki si prizadevajo za resnico, poznajo
Moj glas, resnico.
Na Zemljo prihaja Bo‘je kraljestvo, ki sem ga napo-
vedal kot Jezus iz Nazareta in ga hotel vzpostaviti z ju-
dovskim narodom. Kot je razodeto, je to v Bo‘jem na-
~rtu. Tisti, ki ‘ivijo v resnici, prina{ajo Bo‘jo pravi~nost
in s tem odpravljajo obsojanje.
Pisano je: “Tisti so v resnici, ki pravi~no sodijo.” Be-
seda “soditi” v tem ~asu >@ nima istega pomena,
kot ga je imela v prej{njih generacijah. Tukaj ima ta
beseda pomen: biti pravi~en, zvest in iskren. Kajti ti, ki
‘ivijo v Bogu, bodo po{teni v svojih mislih, govorjenju
in dejanjih.
10. In ko je to sli{al, je {el spet ven k Judom in jim re-

kel: “Nobene krivde ne najdem na Njem.” In ko so Ga
veliki duhovniki in stare{ine obto‘evali, jim ni odgovarjal.
11. Tedaj Mu je Pilat rekel: “Ne sli{i{, koliko vsega so
izrekli proti Tebi?”
12. In na nobeno besedo mu ni ve~ odgovoril, tako da
se je upravitelj de‘ele zelo ~udil. In spet jim je rekel: “Na
tem ~loveku ne najdem nobene krivde.”
13. Tedaj so se {e bolj ujezili in za~eli vpiti: “Hujska
narod in u~i po vsej judovski de‘eli, od Galileje do sem.”
Ko je Pilat sli{al ime Galileja, je vpra{al, ~e je mo‘ mogo-
~e Galilejec.
14. In ko je sli{al, da spada pod Herodovo sodno ob-
last, Ga je poslal k Herodu, ki je bil v tistem ~asu tudi v
Jeruzalemu.
754
15. Herod pa je bil zelo vesel, ko je videl Jezusa; kajti
‘e dolgo si je ‘elel, da bi Ga videl, kajti veliko je sli{al o
Njem in je upal, da bo videl kak Njegov ~ude‘.
16. Z veliko besedami Ga je spra{eval, toda On mu ni
ni~ odgovoril. Zraven so stali veliki duhovniki in pismou-
ki in so Ga silovito obto‘evali; in veliko la‘nih pri~ se je
dvignilo proti Njemu in Ga obto‘evalo mnogih stvari, ki
jih ni poznal.
17. In Herod s svojimi voj{~aki Ga je zani~eval in za-
smehoval, Ga oblekel v krasno obla~ilo in Ga spet poslal
k Pilatu. In istega dne sta Pilat in Herod postala prijate-
lja, kajti prej sta bila drug drugemu sovra‘na.
18. In Pilat je spet {el v sodno dvorano in vpra{al Je-
zusa: “Od kod si?” Toda Jezus mu ni odgovoril. Tedaj
mu Pilat re~e: “Ne govori{ z menoj? Ali ne ve{, da imam
oblast, da Te kri‘am, in mo~, da Te izpustim?”
19. Jezus mu je odvrnil: “Nobene oblasti ne bi imel
nad Menoj, ~e ti ne bi bila dana od zgoraj; zato ima ve~ji
greh tisti, ki Me je izro~il tebi.”
20. Poslej si je Pilat prizadeval, da bi Ga izpustil; Jud-
je pa so kri~ali in vpili: “ê izpusti{ tega, nisi cesarjev pri-
jatelj, kajti kdor se ima za kralja, ta govori proti cesarju.”
21. In Pilat je sklical velike duhovnike in odgovorne
naroda. Ko se je usedel na sodni stol, mu je njegova ‘ena
sporo~ila: “S tem pravi~nim mo‘em ne imej opravka; ka-
jti pono~i sem v sanjah veliko pretrpela zaradi Njega.”
22. In Pilat jim je dejal: “K meni ste pripeljali tega ~lo-
veka, ~e{ da hujska ljudstvo in glejte, pred vami sem Ga
zasli{al in na Njem nisem na{el nobene krivde zaradi
755
stvari, katerih Ga obto‘ujete. [e Herod, h kateremu sem
Ga poslal, ni na Njem na{el ni~ takega, zaradi ~esar bi
zaslu‘il smrtno kazen.
23. Obi~aj pa je, da vam za pasho koga izpustim. Ho-
~ete zdaj, da vam izpustim kralja Judov?”
24. Pa so spet vsi skupaj kri~ali: “Ne tega, temve~ Ba-
rabo!” Baraba pa je bil ropar, ki je bil zaprt zaradi huj-
skanja v mestu in zaradi umora.
25. Pilat pa je hotel izpustiti Jezusa in jih je ponovno
vpra{al: “Katerega od obeh ho~ete, da izpustim? Barabo
ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?” In vpili so: “Barabo!”
26. Pilat jim je rekel: “Kaj naj storim z Jezusom, o ka-
terem je re~eno, da je Kristus?” Tedaj so vsi zavpili: “Kri-
‘an naj bo!”
27. In upravitelj de‘ele je vpra{al: “Kaj neki je storil
slabega?” [e glasneje so vpili: “Kri‘aj Ga! Kri‘aj Ga!”
28. In Pilat je pristopil in jim rekel: “Glejte, ponovno
vam Ga vra~am in vam pravim, da na Njem ne najdem
nobene krivde.” Pa so spet kri~ali: “Kri‘aj Ga, kri‘aj
Ga!”
29. In Pilat jih je tretji~ vpra{al: “Zakaj? Kaj je storil
hudega? Nobene krivde, ki zaslu‘i smrt, nisem na{el na
Njem. Namesto tega Ga bom dal bi~ati in Ga nato izpu-
stil.”
30. Toda {e kar naprej so na ves glas kri~ali in zahte-
vali, da naj bo kri‘an. In njihovi glasovi ter glasovi velikih
duhovnikov so preglasili vse.
31. Ko je Pilat videl, da ne obvladuje polo‘aja, temve~
da je nastala precej{nja zmeda, je vzel vodo in si pred
756
ljudstvom umil roke ter rekel: “Za kri tega pravi~nika sem
nedol‘en: Vi odlo~ite!”
32. Tedaj je vpijo~ odgovorilo vse ljudstvo: “Njegova
kri pridi nad nas in na{e otroke!” In Pilat je ukazal, da se
vse zgodi tako, kot so zahtevali. In izro~il jim je Jezusa,
kakor je bila njihova volja.
(Pog. 81, 10-32)

Pilat je rekel smiselno: “Nobene krivde ne najdem
na Njem.” Ni~esar nisem zagre{il niti proti Bo‘jemu
zakonu niti proti zakonu tega sveta. Moje utele{eno
duhovno telo je bilo neomade‘evano, vendar ovito z
delno krivdo Davidovega rodu in s krivdo drugih posa-
meznikov. To je nasprotne mo~i pripravilo do tega, da
so uporabile vse mo‘nosti in izrabile vsako aktivno us-
treznost velikih duhovnikov, pismoukov, stare{in in
ljudstva, da bi Mi dokazali krivdo. Kajti ~e bi bil storil
le e n greh, npr. izgovoril nezakonito besedo ali se za-
govarjal na kakr{en koli na~in, Delo odre{enja ne bi
moglo nastati.
Delna krivda teh, ki so sodelovali in sodelujejo pri
odre{enjskem naro~ilu, s katero sem se ovil in ki je
omogo~ila prijetje, ni mogla prepre~iti Dela odre{enja.
Nasprotne mo~i so napele vse sile, da bi dosegle, da bi
se Jaz, Kristus, pregre{il proti svojemu O~etu. Demon-
ske mo~i so spodbudile vsakega Juda, ki je bil za to
757
dovzeten, da govori proti Meni. Vse obto‘be so bile iz-
mi{ljene, da bi spodnesle Pilata in predvsem Mene.
Pri Pilatu so to dosegle. êprav je svoje roke umil,
dokazujo~ nedol‘nost, pa je vendar zapadel grehu. Da-
siravno je bil prepri~an v Mojo nedol‘nost, je Mene,
Nedol‘nega, izro~il na milost in nemilost. Pilat ni opra-
vil preizku{nje, kajti dal je ukaz proti svojemu prepri-
~anju.
Notranje spoznanje malo koristi, ~e ~lovek ne stori
tega, kar je spoznal.
Vedno - tudi danes >@, hujskajo ljudstvo tisti, ki
mislijo, da morajo upravljati Bo‘je zakone. Bo‘jo bese-
do sicer pridigajo po ~rkah, vendar je ne uresni~ujejo
in ne izpolnjujejo.
Kdor ne ‘ivi, kar oznanja, ta ‘ivi v stalnem strahu
pred tem, kar u~i svoje bli‘nje, ~esar pa sam ne izpol-
njuje. Tak{ne ljudi je strah svojega lastnega nauka, ker
~utijo, da se to, kar ni izpolnjeno, obrne proti njim. Ta-
ko {e danes izkrivljajo Bo‘ji zakon in ga uporabljajo v
svojo korist.
Iz pismoukov, farizejev in stare{in in tudi iz judov-
skega ljudstva je kri~alo satansko. Nasprotne sile so
vplivale na vse Jude, ki so se dali zapeljati, da bi huj-
skali in la‘no pri~ali proti Meni.
Vselej bo nasprotnim mo~em dana mo‘nost, da se
merijo z lu~jo. Tako je bilo tudi pred pribli‘no dva ti-
so~ leti. Tema se je smela meriti z lu~jo. Uporabiti je
mogla vse mo‘nosti, da prepre~i, kar je ‘e bilo nakaza-
no v mestih o~i{~evanja in tudi v zemeljskih atmosfer-
758
skih slojih: odre{enje po Meni, Kristusu Boga, ki je po-
stal ~lovek in se kot ~lovek soo~il z nasprotnimi mo~mi,
zato da bi se mogle meriti na ~loveku Jezusu - in s tem
na Kristusu Boga, sovladarju nebes v zemeljskem obla-
~ilu.
Preganjanje Jezusa in Njegova izro~itev povesta na-
slednje:
Kdor sledi Meni, bo preganjan, kakor sem bil Jaz,
Jezus iz Nazareta. Moral bo prestajati sramoto in trp-
ljenje, kajti kot so preganjali Mene, Jezusa iz Nazareta,
tako so skorajda dva tiso~ let vedno znova preganjali ti-
ste, ki so Mi sledili, obrekovali so jih in tudi ubijali.
Preganjanje Mojih pravih naslednikov traja vse do
dana{njega ~asa >@. Vedno znova so isti, ki prega-
njajo Mene v Mojih, kajti {e vedno sem kljub “dopol-
njeno je” bodica v srcih teh, ki bi radi ohranili in raz{ir-
jali demonsko dr‘avo. V dana{njem ~asu >@ so to
spet pismouki in njim podlo‘ni v cerkvenih in svetnih
oblasteh. Tudi ti z neresnico {~uvajo ljudstvo proti Kri-
stusovim naslednikom.
Toda vse se kon~a. To, kar se je dogajalo pribli‘no
dva tiso~ let, sedaj prina{a posledice in doleteva tiste,
ki so se dva tiso~ let obna{ali tako, kot so se tedaj, v ~a-
su Jezusa iz Nazareta. Tudi danes se bojijo, da izgubijo
svoj polo‘aj in ugled. Vendar se njihova oblast polago-
ma kon~uje - doletevajo jih u~inki njihovih vzrokov.
Polo‘aj nasprotnih mo~i bo vedno slab{i. Sedanji pi-
smouki, farizeji in dr‘avne ter cerkvene oblasti vpijejo
kot utapljajo~i. Ob~utijo, da ‘e prihaja poplava, ki jih
759
bo odnesla. Kar je bilo v dva tiso~ letih pomotoma
zgrajeno v Mojem imenu, izginja: oblast, ki se je sicer
imenovala in se imenuje kr{~anska, vendar ni bila in ni
kr{~anska oblast, ki je na veliko na~inov zlorabljala in
{e zlorablja Moje ime, Kristus.
Novi ~as se prebuja in bo zrasel iz ru{evin preteklo-
sti. Z nesebi~nim delom Mojih bo opusto{ena Zemlja
spet zacvetela. Kar se gradi ‘e zdaj v prelomnem ~asu
in bo dokon~ano, ko na Zemlji ne bo ve~ gre{nega, je
Novi Izrael. Novi Jeruzalem, zavezno mesto s skup-
nostmi v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, je njegovo
sredi{~e.
Spoznajte: Izjava “Nobene oblasti ne bi imel nad
Menoj, ~e ti ne bi bila dana od zgoraj; zato ima ve~ji
greh tisti, ki Me je izro~il tebi” pomeni: Tema ima mo~
le nad tistimi ljudmi, ki so zatemnili lu~ Ve~nega in je
ne odstrejo. Moj ve~ni O~e je dopustil prijetje, ker sem
se zavzel za Davidov rod in za druge rodove ter trpel za
mnoge Jude, ki so hoteli imeti kralja tega sveta. Navse-
zadnje se je to zgodilo za vse du{e in vse ljudi, ki so se
pregre{ili in {e gre{ijo proti zakonu ‘ivljenja: Pravi~ni
je trpel za nepravi~nost in dopustil, da se Mu je zgodilo
to, ~esar sam ni povzro~il.
Nebe{ke mo~i Mi niso pomagale toliko, kot bi lahko,

~e Davidov rod in drugi rodovi ne bi bili spali zaradi
svojih grehov in ~e bi Me bil sprejel judovski narod kot
svojega Mesijo in graditelja Bo‘jega kraljestva na Zem-
lji. Njihov kralj bi bil - vendar ne za ta svet, temve~ za
760
Bo‘je kraljestvo na Zemlji, za svet, v katerem bi se bili
izpolnjevali Bo‘ji zakoni.
“Ne tega, temve~ Barabo!” Te besede povedo: Slepci
in demoni dr‘ijo slepce slepe. Le duhovno slepe lahko
{e bolj slepijo in hujskajo, tako da ti na slepo kri~ijo in
besnijo in zahtevajo pravi~nega namesto nepravi~nega.
Kri~ali so: “Kri‘aj Ga! Kri‘aj Ga!”
Kdor {e sam visi na kri‘u svojega greha, le ta vpije:
“Kri‘aj Ga, kri‘aj Ga.” Kdor je kri‘al sebe z grehom, ta
gleda le z o~mi greha in ho~e vse pravi~ne videti tam,
kjer je sam: na kri‘u greha.
Kri‘ je bil postavljen z Jezusovim telesom, toda tru-
plo je bilo sneto s kri‘a in Vstali se je prikazal in razo-
del. To pomeni, da Sem Jaz, Kristus, vstalo ‘ivljenje v
vseh du{ah in ljudeh.
Pravemu kristjanu pomeni kri‘, ki je brez Kri‘anega,
znak odre{enja in vstajenje v Bogu. Kri‘ brez telesa
simbolizira pot od Zemlje v nebesa, k Bo‘jemu srcu.
Le ~lovek, ki svojega jaza {e ni kri‘al in bi rad obdr‘al
svoje ~love{ko, gleda na kri‘ s Kri‘anim.
Demoni so ustvarili kri‘ s korpusom. S tem ho~ejo
simbolizirati Moj poraz. Toda kri‘ in Kri‘ani sta bila in
sta n j i h o v kri‘ in poraz.
Pravi kristjan misli na Moje vstajenje, ker je vstal v

Meni in po Meni. Za Mojo smrtjo, ko sem umrl kot Je-
zus, ‘aluje le tisti, ki {e ni zavestno vstal v Meni, Kristu-
su. Kdor {e ni zavestno vstal v Meni, kdor torej {e ‘ivi
v grehu, ta vedno znova kli~e: “Kri‘ajte Ga, kri‘ajte
761
Ga.” Zato cenijo kri‘ s korpusom tisti ljudje, ki {e ~isla-
jo svoje gre{no in cenijo svoj nizki jaz.
^lovek, ki ljubi svoj greh in ta gre{ni svet, misli na
Kri‘anega in ne na Vstalega, ker sam {e ni vstal v Me-
ni.
“Njegova kri pridi nad nas in na{e otroke!” pomeni:
vsak vzrok ‘e v sebi nosi u~inek. Vsak, ki ustvari vzrok,
mora tudi sam nositi posledico. Kdor torej seje, ta bo
‘el svojo setev - v tem ali v drugih utele{enjih. Tako
prihajajo na to Zemljo kot otroci vedno znova isti, do-
kler ni poravnano, kar so povzro~ili.
762
82. POGLAVJE
Kri‘anje Jezusa
Jezus je vzdr‘al vse napade in postal Odre{enik (1-2).

Pilat je ‘rtvoval Nedol‘nega, da bi obdr‘al svoj polo‘aj (3-4).
Spo~etje in rojevanje v grehu ali v nesebi~ni ljubezni (5-7). ^lo-
vek dolo~a obleko, ki jo nosi njegova du{a v onstranstvu (8-
13). Skesan gre{nik (14-16). Navidezno zmagoslavje teme je
bilo Kristusova zmaga za poveli~anje O~eta - V nebesa lahko
gre le ~isto duhovno telo (17-19). “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si
Me zapustil?” (20). Zakon ljubezni in enosti (21-23). Potres,
znamenje Kristusove mo~i (24-27). Nih~e nima pravice obsojati
na smrt ali ubijati (28)
1. Nato jim je izpustil Barabo. Potem, ko je Jezusa dal

bi~ati, Ga je izro~il, da bi Ga kri‘ali. Tedaj so Ga upra-
viteljevi voj{~aki odpeljali v sodno dvorano in zbrali ok-
rog Njega celo ~eto vojakov.
2. Slekli so Ga in ogrnili s {krlatnim pla{~em. Spletli
so trnovo krono in jo posadili na Njegovo glavo, v desno
roko pa so Mu dali trstiko. Poklekali so pred Njim, Ga
zasmehovali in govorili: “Bodi pozdravljen, judovski
kralj!” (Pog. 82, 1-2)

Demoni so uporabili vsa sredstva, ki so jim bila na
razpolago, da bi Me sku{ali, da bi podvomil v Svoje po-
763
slanstvo; kajti vsak dvom v Boga je greh. Nisem dvomil
in ne gre{il, zato sem lahko izgovoril “dopolnjeno je”, s
~imer je delna mo~ iz pramo~i, del Moje duhovne de-
di{~ine, lahko v iskrah stekla v vsako du{o. Niti zasme-
hovanje niti zasramovanje s {krlatnim pla{~em in trno-
vo krono ter trstiko Me ni moglo pripraviti do greha.
Ostal sem v Ve~nem, v katerem sem, Jaz Sem, Kristus.
Samo po Meni, Bo‘jem Sinu in vladarju nebes, ki je
Odre{enik vseh du{ in ljudi, se pride k O~etu v nebesa.
ê bi Me bila judovski narod in Davidov rod podpi-
rala, potem Meni ne bi bilo treba pretrpeti smrti na
kri‘u. Pred o~mi vseh bi bil {el v nebesa in nebesa bi
bila ostala med Mojim ljudstvom, ker bi bili ljudje ure-
sni~evali nebe{ke zakone - in spet bi pri{el k njim kot
vladar Bo‘jega kraljestva na Zemlji.
Spoznajte: Kdor zakon ‘ivljenja samo poslu{a in ne
izpolnjuje, ta ostane, tak kot je, in zlorabil ga bo tisti, ki
misli, da vlada svetu: satan ~utov, nasprotne mo~i.
Ostal sem v ve~nem O~etu in sem v Duhu opravil
Delo odre{enja, ki je bilo sklenjeno v nebesih: z delom
ljubezni peljati domov vse du{e in ljudi.
3. Tako je Jezus stopil ven. Nosil je trnovo krono in

{krlatno obla~ilo. In Pilat jim je rekel: “Glejte, tega mo-
‘a!”
4. Ko so Ga veliki duhovniki in najvi{ji predstavniki
ljudstva videli tak{nega, so za~eli vpiti: “Kri‘aj Ga! Kri‘aj
Ga!” In Pilat jim je rekel: “Vi Ga vzemite in kri‘ajte, kajti
jaz na Njem ne najdem nobene krivde. (Pog. 82, 3-4)
764
êprav je Pilat po smislu izgovoril te besede: “Vi Ga
vzemite in kri‘ajte, kajti jaz na Njem ne najdem nobe-
ne krivde,” je vendarle kriv. Pilat bi bil lahko marsika-
terega Juda spametoval s svojim notranjim spoznanjem
in zunanjim polo‘ajem.
Zavedajte se: Vsega naroda ni mogo~e naenkrat pri-
praviti do spreobrnitve. Vsak posameznik je del ljuds-
tva in je pomemben za ljudstvo. Ko bi bil Pilat tako mi-
slil in tudi deloval, bi bil Zame, Kristusa. Vendar pa se
je postavil proti Meni.
Pilat je pokazal svojo {ibkost. Ljudstva se je bal, ker
je hotel obdr‘ati svoj polo‘aj v svetu. Tudi Pilatovo ve-
denje je simbol za mnoge. Tisti, ki je usmerjen v ta
svet, je odvisen od mno‘ice, da bi obdr‘al svojo oblast
in polo‘aj na tem svetu. @rtvuje svojega bli‘njega, da bi
ohranil ugled in obdr‘al svojo zunanjo oblast.
5. In opljuvali so Ga in vzeli palico in Ga z njo udar-

jali po glavi. In ko so se nanor~evali iz Njega, so Mu sle-
kli pla{~, Mu oblekli Njegovo obla~ilo in Ga odpeljali, da
bi Ga kri‘ali.
6. Ko pa so Ga peljali tja, so ustavili mo‘a, Simona iz
Cirene, ki je {el ravno na polje. Prisilili so ga, da je nosil
kri‘ za Jezusom. Sledila Mu je velika mno‘ica in mnoge
‘ene, ki so to‘ile in Ga objokovale.
765
7. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: “Ve, jeruzalem-
ske h~ere, ne jokajte nad Menoj, temve~ nad seboj in svo-
jimi otroki. Kajti glejte, pri{li bodo dnevi, ko se bo govo-
rilo: Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki niso rodila, in prsi,
ki niso dojile!
(Pog. 82, 5-7)

Spoznajte: Samo tisti ljudje opljuvajo svojega bli‘-
njega in ga tepejo, ki sami sebe opljuvajo in tepejo s
svojimi grehi. Tako sem bil Jaz za mnoge simbol. Tudi
Simon, ki Mi je pomagal nositi Moj kri‘, je bil simbol
za marsikoga.
Mnogi preprosti ljudje, ki varujejo svoja srca pred
navlako, razko{jem in sijajem tega sveta, bodo pravi
nesebi~ni pomo~niki v Gospodovem vinogradu. Mno-
gim ljudem bodo pomagali nositi njihov kri‘.
Moje ‘ivljenje, ko sem ‘ivel kot Jezus iz Nazareta,
bo tako dolgo simbol za vse ljudi, dokler se v vsakem
ne prebudi duhovno ‘ivljenje, ‘ivljenje v Meni. In Moje
besede veljajo v svetu tako dolgo, dokler Lu~ sveta ne
pre‘me vseh du{ in ljudi. Dokler pa veliko ljudi pusti,
da jim vlada tema, bodo ti vedno znova zapeljevali tudi
tiste, ki so nestalen trst v vetru, ki se obra~a enkrat k
Bo‘jemu Duhu in nato spet k svetu. Mnogi od njih
vedno znova ustvarjajo nove vzroke in tudi rojevajo
vedno znova otroke z enakimi ali podobnimi vzroki.
766
Pomen besed “Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki niso
rodila, in prsi, ki niso dojile!” je ta: Nad sabo naj bi ‘a-
lovali vsi tisti, ki so nestalen trst v vetru in spo~enjajo
in rojevajo enako ali podobno, kot so sami. Enako na-
mre~ vedno znova pritegne enako. V teh besedah je za-
jet zakon privla~evanja in poravnavanja vzrokov, ki ve-
‘e star{e in otroke drug na drugega in ki ga morajo
skupaj poravnati in raz~istiti.
Besede “Bla‘eni nerodovitni in telesa, ki niso rodila,
in prsi, ki niso dojile!” tudi pomenijo: Kdor spo~ne in
zanosi v grehu in nemoralnosti, ta rodi vedno enako ali
podobno, in gre{nik bo spet trpel zaradi greha. To ve-
lja zlasti v dneh, ko se dogaja to, kar sem razodel: ma-
terialni svet se ru{i. Gorje tistim, ki ‘ivijo v grehu.
Toda vzrok vsake tako imenovane nerodovitnosti ni
vedno krivda. Ljudje svetlobe bodo rojevali svetle du{e
tedaj, ko pride za svetle du{e ~as, da pridejo na Zem-
ljo.
Spoznajte: Bla‘eni so tisti, ki so rodili in rojevajo
svetle du{e; kajti niso spo~eli in ne spo~enjajo v grehu,
po‘elenju in strasti, in tudi niso rojevali in ne rojevajo
v grehu. Spo~eli so in spo~enjajo v nesebi~ni ljubezni.
In tudi rojevajo v nesebi~ni ljubezni. Tak{ne prsi bodo
tudi dajale nesebi~no ‘ivljenje.
8. Takrat bodo za~eli govoriti goram: Padite na nas!

in gri~em: Pokrijte nas! Kajti ~e se tako dela z zelenim le-
som, kaj neki bo s suhim?
767
9. Tja pa so peljali {e dva druga, zlo~inca, da bi ju us-
mrtili skupaj z Njim. In ko so pri{li na kraj, ki se imenuje
Kalvarija in Golgota, to pomeni lobanja, so Ga kri‘ali,
prav tako zlo~inca, enega na desni in drugega na levi.
10. In bila je tretja ura, ko so Ga kri‘ali, in dali so Mu
piti kis, pome{an z ‘ol~em. In ko je pokusil, ni hotel piti.
In Jezus je rekel: “O~e, odpusti jim, saj ne vedo, kaj dela-
jo!”
11. Potem ko so vojaki Jezusa kri‘ali, so vzeli Njegova
obla~ila in jih razdelili na {tiri dele, za vsakega vojaka po
en kos. Vzeli so {e suknjo. Suknja pa je bila brez {iva,
tkana v enem kosu. Zato so se pogovarjali: Ne razdelimo
je, temve~ ‘rebajmo, ~igava naj bo.
12. Da bi se izpolnilo pismo, ki pravi: “Moja obla~ila
so si razdelili med seboj in ‘rebali so za Mojo suknjo.” To
so torej storili vojaki. In sedli so in stra‘ili.
13. In nad Njim je bil pritrjen napis v gr{~ini, latin{~ini

in hebrej{~ini: “To je kralj Judov.”
(Pog. 82, 8-13)

Med seboj so si razdelili Moja obla~ila in o tem ‘re-
bali. ^lovekova grabe‘ljivost se ne ustavi niti pred ob-
lekami na smrt obsojenega. Lakomni jaz ne spo{tuje
ni~esar in nikogar - niti sebe ne. Z nobenim imetjem,
pa naj si ga je ~lovek pridobil na ~ist ali ne~ist na~in, ne
768
more priti v nebe{ko kraljestvo. Dati bo moral tudi
svojo zadnjo obleko.
Nasprotno pa gre du{a v onstransko ‘ivljenje s svoji-
mi oblekami greha ali kreposti. Niti du{a niti ~lovek ne
moreta prepre~iti tega. Kar je ~lovek sejal, to nosi du-
{a. Tega ne more skriti in ne odlo‘iti, razen z odpu{~a-
njem, s pro{njo za odpu{~anje, s poravnavo in s tem, da
enakih grehov ne zagre{i ve~. Le tedaj ji je lahko vzeta
gre{na obleka.
Kak{no obleko nosi{ kot du{a ali katero bi rad odlo-
‘il, tega ne dolo~a kocka, temve~ ti sam - s tem, kak{en
odnos ima{ do Bo‘jega zakona.
Besede: “To je judovski kralj” so bile izgovorjene kot
posmeh, vendar je Pilat slutil, da pomenijo ve~: to je
kralj, vladar Bo‘jega kraljestva na Zemlji, Novega
Izraela in Novega Jeruzalema.
14. Ta napis so brali mnogi Judje; kajti kraj, kjer je bil

Jezus kri‘an, je bil blizu mesta. Tedaj so judovski veliki
duhovniki rekli Pilatu: “Ne pi{i kralj Judov, temve~ da je
On rekel: Jaz Sem kralj Judov.” Pilat je odgovoril: “Kar
sem napisal, sem napisal.”
15. Eden od zlo~incev, ki sta visela, Ga je zasmehoval
in rekel: “ê si Ti Kristus, potem pomagaj Sebi in nama!”
Toda drugi ga je pograjal, reko~: “Se ne boji{ Boga, ti si
vendar prav tako pogubljen?” Midva sva po pravici tu,
kajti prejela sva pravo pla~ilo za najina dejanja; ta pa ni
storil ni~ nepravi~nega.”
769
16. In rekel je Jezusu: “Gospod, spomni se me, ko pri-
de{ v Svoje kraljestvo.” In Jezus mu re~e: “Resni~no, po-
vem ti: [e danes bo{ z Menoj v raju.”
(Pog. 82, 14-16)

“Resni~no, povem ti: [e danes bo{ z Menoj v raju,”
so bile besede odpu{~anja, ki sem jih po smislu rekel
skesanemu gre{niku. Pristal je v vi{jih obmo~jih ‘ivlje-
nja, kjer mu ni bilo treba prena{ati bole~in in muk, kaj-
ti spoznal je sebe, ob‘aloval je in se spokoril ter bil ta-
ko sprejet v Meni, Kristusu. Kradel je za svojo
stradajo~o dru‘ino.
Drugi je bil morilec in je dobil svoje pla~ilo.
17. In hodili so mimo kri‘a ter Ga zasmehovali, zma-

jevali z glavami in govorili: “Hotel Si poru{iti tempelj in
ga v treh dneh spet postaviti. Pomagaj zdaj Sebi! ê si Sin
Bo‘ji, stopi s kri‘a!”
18. In tudi veliki duhovniki s pismouki in stare{inami
so Ga zasmehovali in govorili: “Pomagal je jagnjetu, toda
Sebi ne more pomagati. ê je Izraelov kralj, potem naj
zdaj stopi s kri‘a, in verovali bomo Vanj. Zaupal je v Bo-
ga, prepustite Ga zdaj Njemu, ~e Ga ho~e imeti, kajti re-
kel je: Jaz Sem Bo‘ji Sin.”
770
19. Oderuhi in prekup~evalci z ‘ivino so se zna{ali
nad Njim na podoben na~in in govorili: “Iz templja si
nagnal trgovce z voli, ovcami in golobi, toda Ti sam si ov-
ca, ki je ‘rtvovana.”
(Pog. 82, 17-19)

Vse to sem pretrpel, da bi odre{enje lahko pri{lo v
vse du{e in ljudi - v kraje o~i{~evanja in na ta svet. Te-
ma je obrekovala, zasmehovala in umorila Moje ze-
meljsko telo; toda kar je hotela s tem dose~i, ni dose-
gla, namre~: Mene z dvomom v Boga lo~iti od Njega.
Ostal sem v Svojem O~etu in O~e je ostal v Meni.
Na ta na~in sem poveli~al O~eta v Sebi. In tako je
pri{lo O~etovo veli~astvo kot lu~ odre{enja na ta svet
po Meni, Kristusu. In nih~e ne more ugasniti te Lu~i
sveta. Vrodila se je v vse du{e in ljudi - celo v najtem-
nej{ega demona. Tudi on je dobil od Mene odre{ilno
lu~, pa ~e si to prizna ali ne. Tudi on bo po tem re{en
svojih grehov.
S kri‘a sem stopil, vendar ne s Svojim zemeljskim te-

lesom. V nebo ne more priti zemeljsko telo, temve~
edino ~isto duhovno telo. Kdor pa gleda na ~love{ko
telo kot na merilo vseh stvari, ta ga ho~e obdr‘ati. In ~e
‘ivi v grehu, bo tudi zaradi greha in v grehu odlo‘il svo-
je fizi~no telo. To je lahko povezano z veliko trpljenja,
771
kajti to je njegov greh, ki bi ga rad obdr‘al. Greh se ve-
‘e na fizi~no telo in s tem na ta svet.
Vsi ti, ki mi sledijo, bodo prestajali enako ali podob-
no kot Jaz - do konca tega gre{nega sveta. Zanje velja:
Preganjali so Mene, tako bodo preganjali tudi vas. Kot
so Mene obrekovali in zasmehovali, tako bodo tudi vas
obrekovali in zasmehovali. O~itali so Mi zlo, tako ga
bodo pripisovali tudi vam. Umorili so Me, tako bodo
tudi mnoge od vas umorili in mu~ili - bodisi z beseda-
mi, z dejanji ali z obojim.
20. In ob {esti uri se je stemnilo po vsej de‘eli. Temno

je bilo do devete ure. Nekateri pa, ki so stali okoli, so
pri‘gali bakle, ker je bila tema zelo mo~na. Ob {esti uri je
Jezus zaklical z mo~nim glasom: “Eli, Eli, lama sabakta-
ni?” to je: “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me zapustil?”
(Pog. 82, 20)

Besede “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me zapustil?”
je klicalo Jezusovo srce.
S kri‘a sem videl mnoge narode - ne{teto ljudi, kate-
rih du{e so vedno znova prihajale v zemeljsko obleko
in so ve~ stoletij blodile v temi. Izgubili so Notranjo
pot. V svoji nevednosti, v svoji stiski, bolezni in osam-
ljenosti so klicali Boga. Vendar so mislili le na svoje
772
materialno telo in ne na svoje du{e. Te so pustili zakr-
neti.
Tako je bil Moj klic na kri‘u klic mnogih rodov, ki so
mislili in mislijo, da so izgubljeni. Kajti Moje trpljenje
in umiranje je bilo in je simbol za trpljenje in umiranje
ljudi. Moje besede “Moj Bog, Moj Bog, zakaj Si Me za-
pustil?” so besede ljudi vseh narodov in generacij, ki so
v svoji neveri obto‘evali in {e obto‘ujejo Boga za svoje
grehe. Teh besed nisem govoril Zase, temve~ kot sim-
bol za mnoge.
[e tudi danes so Moje besede na kri‘u simbol za
mnoge. Tudi danes {e kli~ejo v svoji zunanji stiski:
“Moj Bog, Moj Bog, zakaj si me zapustil?” kajti {e da-
nes >@ ne dojemajo, da prihajajo odre{enje, pomo~
in ozdravljenje edino iz notranjosti. Tudi danes se {te-
vilni bojujejo samo za svoje zemeljsko ‘ivljenje, ker jim
je {e tuja njihova prava bit.
Tako je bil Moj klic na kri‘u klic tistih, ki so mislili
in {e mislijo, da so zgubljeni. Njihov klic bo usli{an, ko
bodo svoje srce odprli za Boga in ne bodo ve~ viseli s
svojimi ~uti na zemeljskem ‘ivljenju. Tedaj bodo usli{a-
ni, ker so na{li pot k Bo‘jemu srcu.
Tola‘nik in Odre{enik, Kristus Boga, ki sem pot, re-
snica in ‘ivljenje, sem prinesel in prina{am znova pot
ljubezni na ta svet, ki vodi k Bo‘jemu srcu.
Tako kot se je O~e poveli~al v Meni, Jezusu, in se v

Meni, Kristusu poveli~uje, tako bom Jaz Sebe poveli~al
v teh, ki resni~no kli~ejo Boga, kajti na{li bodo, kar si
773
‘eli njihovo srce: Boga, ljubezen in ‘ivljenje, svojo pra-
vo bit.
21. Nekateri od teh, ki so tam stali in to sli{ali, so re-

kli: “Ta mo‘ kli~e Elija,” drugi pa so rekli: “Kli~e sonce.”
Ostali pa so govorili: “Ostanimo in glejmo, ali pride Elija
in Ga re{i.”
22. Pri kri‘u pa so stale Jezusova mati in materina se-
stra, Marija, Kleopova ‘ena, in Marija Magdalena.
23. Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven nje
u~enca, ki ga je imel rad, je rekel Svoji materi: “@ena, glej
svojega sina.” U~encu pa je dejal: “Glej, tvoja mati.” In
od te ure dalje jo je u~enec vzel v svojo hi{o.
(Pog. 82, 21-23)

Smiselne besede Mariji “@ena, glej svojega sina!” in
u~encu “Glej, tvoja mati!” simbolizirajo nesebi~no lju-
bezen in enost. Te besede so razumeli tisti, ki so jim bi-
le namenjene. U~enec je izpolnil zakon ljubezni in
enosti in je vzel Marijo k sebi. Zapoved iz Bo‘jega za-
kona se namre~ glasi: Eden za vse - Kristus in vsi za
Enega - Kristusa; vsak za vsakega - z dobrimi mislimi
in s pravo ljubeznijo in skrbjo.
Kdor izpolnjuje zakon ljubezni in enosti, ta je tukaj
za bli‘njega. Ta ga ne sprejme samo v svoje srce, tem-
ve~ tudi v svojo hi{o, ~e resni~no potrebuje pomo~.
774
Kdor izpolnjuje zakon ljubezni in enosti in biva v
Bo‘ji hi{i, v Bo‘jem srcu, ta vodi tudi ljudi, ki so dobre
volje, k Bo‘ji ljubezni in enosti.
24. Zdaj je Jezus vedel, da se je zgodilo vse in da je pi-

smo izpolnjeno. Rekel je: “@ejen sem.” In v posodi polni
kisa so napojili gobo in jo nataknili na o‘ep in Mu jo po-
molili pred usta.
25. In Jezus je zaklical z mo~nim glasom: “O~e, v
Tvoje roke izro~am Svojega Duha.”
26. Ko je Jezus vzel kis, je glasno zaklical: “dopolnjeno
je!” In nagnil je Svojo glavo in izdihnil. In bila je deveta
ura.
27. In glej, mo~no je grmelo in se bliskalo, pregradna
stena sveti{~a, pred katero je visela zavesa, se je zru{ila in
se razbila na dva dela. Zemlja se je tresla in tudi skale so
razpokale.
(Pog. 82, 24-27)

Potres ni simboliziral le svobode du{, temve~ pred-
vsem mo~, ‘ivljenje, ki so ga prejele vse du{e, utele{ene
in neutele{ene.
Prejele so delno mo~ iz pramo~i, Kristusovo mo~, ki
se je razdelila v iskre in se vrodila v vse du{e - tudi v
du{e demonov.
775
Zaradi mogo~nega kozmi~nega sevanja so bili neka-
teri ljudje za~asno jasnovidni in so gledali du{e, ki so
{le s to mo~jo odre{enja v vi{ja obmo~ja Notranjega
‘ivljenja; kajti dosegle so notranjo zrelost za vi{je stop-
nje ‘ivljenja in so hrepene~e ~akale na mo~ odre{enja,
na odre{ilno iskro, ki jim je kazala in jim ka‘e pot k sr-
cu Ve~nega.
28. Toda stotnik in ti, ki so bili z njim in stra‘ili Jezu-

sa, so ~utili potres in videli vse, kar se je zgodilo. Mo~no
so se bali in rekli: “To je bil resni~no Bo‘ji Sin.”
(Pog. 82, 28)

Pisano je: “Mo~no so se bali in rekli: ’To je bil re-
sni~no Bo‘ji Sin.’ ”
ê spoznanja prestra{ijo ljudi, potem naj preverijo
svojo vest: Kolikokrat so ‘e zagre{ili dejanja, za katera
zdaj ugotavljajo, da so nezakonita? Strah in spoznanje
sta bila kon~no o~itek vesti; ta naj bi stotnika in tiste, ki
so bili pri njem in stra‘ili Jezusa, opomnil in jim pove-
dal, da ~lovek ne sme niti ubijati niti biti sokriv smrti
svojega bli‘njega, npr. tako, da uka‘e usmrtiti ~loveka.
Kdo ima namre~ pravico druge obsojati na smrt ali jih
usmrtiti?
776
Bog, Ve~ni, tega ni zapovedal. On, veliki Vse-Edini,
ki je zakon ‘ivljenja, je ljudem zapovedal nasprotno:
Ne ubijaj. Kajti On je ‘ivljenje, ne smrt.
Tako imenovana smrt je preminitev zemeljskega te-
lesa, ki je iz zemlje in se spet vrne v zemljo; je zakoniti
potek, za~enja se z utele{enjem du{e in poteka v skladu
s ~lovekovim mi{ljenjem in ‘ivljenjem in s stanjem nje-
gove du{e.
Bog je ‘ivljenje. ^lovek zato nima pravice, da bi ubil
zemeljsko telo svojega bli‘njega ali zahteval njegovo
smrt. Kdor ubija zavestno ali daje pobudo za ubijanje,
bo po zakonu setve in ‘etve moral pretrpeti in do‘iveti
to, kar je povzro~il v svojem od Boga oddaljenem ‘iv-
ljenju.
29. In tu so bile mnoge ‘ene, ki so Ga spremljale iz

Galileje in Mu slu‘ile. Med njimi sta bili Marija, Jakobo-
va in Jozejeva mati, in mati Zebedejevih otrok; jokali sta
in to‘ili ter dejali: “Lu~ sveta je skrita na{im o~em, Gos-
pod na{e ljubezni je bil kri‘an!”
30. Ker pa je bil dan pred soboto, so Judje prosili Pila-
ta, da bi mrli~em zlomili noge in jih sneli, da ne bi ostali
na kri‘u ~ez soboto (kajti bila je pasha sobota).
31. Pri{li so vojaki in zlomili kosti obema, ki sta bila
kri‘ana z Njim. Ko pa so pri{li do Jezusa in videli, da je
‘e umrl, Mu niso zlomili kosti, temve~ Ga je eden izmed
vojakov s sulico zabodel v srce in takoj sta pritekli kri in
voda.
777
32. In ta, ki je to videl, je pri~al in njegovo pri~evanje
je resni~no. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verova-
li. Kajti tako se je zgodilo, da bi bilo izpolnjeno pismo: Ne
bodo Mu zlomili kosti in: Gledali bodo Tega, ki so Ga
prebodli.
(Pog. 82, 29-32)
778
83. POGLAVJE
Jezusov pogreb
O pokopu mrtvih (1-3).

â{~enje mrtvih in bedenje pri umrlem (4-10)
1. Ko pa se je zve~erilo, je pri{el Jo‘ef iz Arimateje, ug-

leden ~lan mestnega zbora, ki je tudi ~akal na Bo‘je kra-
ljestvo. Tvegal je in {el k Pilatu ter izprosil Jezusovo telo.
(Bil je dober in pravi~en mo‘ in se ni strinjal s sklepom
zbora.)
2. In Pilat se je za~udil, da je ‘e mrtev, in poklical je
stotnika ter ga vpra{al, ~e je ‘e dolgo, kar je umrl. In ko
mu je stotnik pritrdil, je prepustil mrli~a Jo‘efu. Ta je {el
in snel Jezusovo truplo.
3. Pri{el pa je tudi Nikodem, ki je prej pono~i pri{el k
Jezusu. Prinesel je me{anico mire in aloje, pribli‘no sto
funtov. In vzela sta Jezusovo truplo in Ga po judovskem
pogrebnem obi~aju ovila v platnene prte z zeli{~i.
(Pog. 83, 1-3)

Pisano je: “In vzela sta Jezusovo truplo in Ga po ju-
dovskem pogrebnem obi~aju ovila v platnene prte z ze-
li{~i”. Bil je judovski pogrebni obi~aj - torej obi~aj, ven-
dar ne zapoved. Zato pravim Jaz, Kristus:
779
ê va{ {e obstoje~i zemeljski zakon dovoljuje, ovijte
mrtva zemeljska telesa v prte in jih dajte zemlji ali ~e
spoznate, da du{a umrlega ‘ivi v Bogu, ker je ~lovek ‘i-
vel po{teno, z Bogom napolnjeno ‘ivljenje, potem raz-
padajo~e telo za‘gite nekaj dni po smrti telesa. Tako se
lahko substance hitreje vrnejo zemlji, iz katere je ~lo-
vek.
4. Na kraju, kjer je bil Jezus kri‘an, je bil vrt in na vrtu

nov grob, v katerem {e ni le‘al nih~e. Vanj sta polo‘ila Je-
zusa, bil pa je za~etek drugega tedna, ko sta ga pokopala
zaradi judovskega dneva pripravljanja in ker je bil grob
blizu.
5. In Marija Magdalena in druga Marija ter Marija,
Jozejeva mati, so si ogledale grob, v katerega je bil polo-
‘en.
6. In tudi ‘ene, ki so pri{le z Njim iz Galileje, so jima
sledile, nosile so svetilke v rokah, si ogledale grob in kako
je bilo polo‘eno Njegovo truplo ter za~ele jokati in to‘iti.
7. Vrnile so se in pripravile me{anico zeli{~ in mazil in
~akale, da mine sobota.
8. Naslednji dan, ki je sledil dnevu pripravljanja, so
pri{li k Pilatu veliki duhovniki in farizeji in rekli: “Gos-
pod, spomnili smo se, da je ta zapeljivec, ko je {e ‘ivel,
dejal: ’Po treh dneh bom vstal.’
9. Zato zapovej, da se grob zavaruje, dokler ne mine
tretji dan, da ne bi pri{li pono~i Njegovi u~enci in Ga uk-
radli ter dejali ljudstvu: ’Vstal je od mrtvih.’ Zadnja pre-
vara je huj{a od prve.”
780
10. Pilat jim je rekel: “Tu imate stra‘o, pojdite svojo
pot in zavarujte ga, kakor morete.” Tako so {li tja in za-
varovali grob, zape~atili kamen in ga zastra‘ili do konca
tretjega dne.
(Pog. 83, 4-10)

Spoznajte: Va{e zemeljske navade vam ka‘ejo, kje
ste. Zakaj stra‘ite svoje mrli~e? Morda re~ete: Da po-
~astimo umrlega. Jaz, Kristus, vas vpra{am: Koga ho~e-
te ~astiti? V ~igavo ~ast?
ê ~lovek Bogu ni izkazoval in ne izkazuje ~asti, po-
tem mu gre za po~astitev od ljudi in bo vse stavil na to,
da bo po~a{~en kot ~lovek ali kot mrli~. ê ljudje ~asti-
jo ljudi, potem ne ~astijo Boga, ki ve za vse stvari, ki je
‘ivljenje du{e.
Kdor mrli~e stra‘i iz skrbi, da ne bi bilo ukradeno
zemeljsko obla~ilo du{e, kot se je to zgodilo stra‘i pri
Jezusovem grobu, ta se zaveda svojega hudodelstva in s
tem svojega greha.
781
84. POGLAVJE
Jezusovo vstajenje
Angel ob grobu (1-5).
Svetla, mo~na du{a je bli‘e Bogu (6). Sporo~ilo in vodenje
po angelih (7-8). Naloga zemeljskega in duhovnega Kris-
tusovega telesa (9). Spreminjanje Jezusovega fizi~nega telesa -
Kri‘ s korpusom ali brez njega (10-13)
1. Ko je minila sobota in se je svitalo jutro prvega dne

tedna, je h grobu pri{la Marija Magdalena in prinesla raz-
li~ne stvari, ki jih je pripravila, in z njo so pri{le {e druge
‘ene.
2. In ko so tako hodile, so govorile med seboj: “Kdo
nam bo odvalil kamen z vhoda v grob?” Bil je namre~ ve-
lik. In ko so pri{le na mesto in pogledale grob, so opazile,
da je bil kamen odvaljen.
3. Kajti glej, bil je velik potres. Gospodov angel je sto-
pil iz nebes, odvalil kamen z vhoda in sedel na njem. Nje-
gova podoba je bila kot blisk in njegova obleka bela kot
sneg. Stra‘arji pa so se tako prestra{ili, da so kot mrtvi
popadali po tleh.
4. In angel je rekel ‘enam: “Ne bojte se! Vem, i{~ete
Jezusa, ki je bil kri‘an. Njega ni tukaj, kajti On je vstal,
tako kot je rekel.
5. Pridite, poglejte kraj, kjer je le‘al Gospod! In hitro
pojdite tja in recite Njegovim u~encem, da je vstal od mr-
tvih. In glejte, pred vami pojde v Galilejo in tam Ga boste
videli; glejte, povedal sem vam.” (Pog. 84, 1-5)
782
Stra‘arji niso videli angela. Potres je deloval na nji-
hovo slabo vest. Zaradi strahu, ki je za kratek ~as u~in-
koval na njihov krvni obtok, so padli nezavestni na tla.
Spoznajte: Tudi Gospodovega angela - enega od
mnogih, ki so bili pri Meni, Jezusu, so zaznale le tiste
‘ene, ki so z uresni~evanjem zakona ljubezni osvetlile
svoje du{e; ker se je njihovo notranje uho odprlo, so
razumele govorico ljubezni. Te ‘ene so sporo~ile svo-
jim bli‘njim, kar so zaznale. In tisti, ki so jim verjeli, so
se po tem ravnali.
Kdor ‘ivi v Bogu, ta ‘ivi v zakonu ljubezni in svobo-
de in upo{teva svobodno voljo. Zato je angel upo{teval
svobodno voljo ljudi in smiselno dejal: “ê ho~ete, po-
glejte v grob, v katerem je le‘alo Gospodovo zemeljsko
telo, in ~e ho~ete, pojdite k Njegovim u~encem, in jim
povejte, da Gospod ne pozna smrti. Sin Ve~nega je
vstal in ~e boste ostali v veri in ~a{~enju, vas bo sre~al
na poti, ki jo boste ubrali.”
6. In {le so noter in niso na{le Jezusovega trupla. Te-

daj so zbe‘ale in pri{le k Simonu Petru in drugemu u~en-
cu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekle: “Gospoda so
vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga polo‘ili”.
(Pog. 84, 6)
783
“... ki ga je imel Jezus rad” pomeni: ta u~enec Mu je
bil s svojim ‘ivljenjem in mi{ljenjem najbli‘e.
Bog ljubi vse svoje otroke enako - vendar se Mu
otrok pribli‘a tedaj, ko je svojo du{o o~istil in svoje ‘iv-
ljenje posvetil Njemu.
Komur je Bog sredi{~e njegovega zemeljskega ‘ivlje-
nja in ‘ivi Bogu predano, dosega vedno ve~jo ~istost
svoje du{e. O~i{~ena du{a najde potem globoko, notra-
njo komunikacijo z Bogom, svojim O~etom.
Podobno je bilo tudi z omenjenim u~encem, o kate-
rem je pisano. Bogu je bil bli‘e, ker je bila njegova du-
{a svetlej{a in mo~nej{a zaradi stalne usmeritve k Bo-
gu, Ve~nemu.
ê se Ve~ni in svetla du{a, ki je v ~loveku in stremi
k Bo‘jemu, povezujeta, pripelje to do prisr~ne komuni-
kacije. Tako sta bila Moje duhovno telo in u~en~eva
svetla du{a povezana z Bogom in zavestno zdru‘ena v
Bogu. Zaradi tega je razumel smisel Mojih besed in je
lahko spoznal iz malo besed, za kaj resni~no gre.
Spoznajte: Razumevanje bli‘njega in medsebojno
razumevanje vodita k Bo‘ji bli‘ini in k skupnim deja-
njem v Gospodovem Duhu.
7. In tekli so in pri{li h grobu, pogledali noter in tam

zagledali platnene prte in potni prt, ki je bil ovit Jezusu
784
okoli glave, ki pa ni le‘al med platnenimi prti, temve~ je
bil posebej zlo‘en na drugem mestu.
8. In zgodilo se je, da so se zbegali, kajti glej, pojavila
sta se dva angela v lesketajo~ih, belih obla~ilih ter jim re-
kla: “Zakaj i{~ete ‘ivega med mrtvimi? Njega ni tukaj,
vstal je, in glejte, pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste
videli.
(Pog. 84, 7-8)

Grob so preiskali Judje in Rimljani. Gnal jih je strah,
kajti Mojih besed “po treh dneh bom vstal” si niso mo-
gli razlo‘iti.
Bo‘ja bitja, angele, o katerih je pisano, so v svojih sr-
cih zaznali le nekateri. Izpovedim teh, ki so v svojih sr-
cih zaznali bitja iz Boga, niso verjeli vsi navzo~i. Zaradi
tega je nastal ob grobu hru{~. Nekateri se niso ve~ ob-
vladali in so za~eli tudi dvomiti. Eni so torej verovali -
drugi dvomili. Razka~eni dvomljivci niso {li v Galilejo.
Ker med ljudmi zelo pogosto vladajo nesoglasja, vo-
dijo Bog in bitja iz Boga ljudi posredno. Verujo~e so
vodili prek njihovih z Bogom napolnjenih ob~utkov,
vendar niso omenjali besede “Galileja”.
9. Se ne spominjate, kako vam je rekel, ko je bil {e v

Galileji, da bo On, Sin ~lovekov, kri‘an in da bo vstal po
treh dneh?” In spomnili so se Njegovih besed. Kar najhi-
785
treje so stopili ven in zbe‘ali od groba, kajti trepetali so in
bili zaprepadeni. O tem tudi niso govorili z nikomer, kajti
bali so se. (Pog. 84, 9)

Strah in beg od praznega groba sta jasno pokazala,
da so mnogi dvomili. Mnogi so bili tudi razo~arani nad
Menoj in zmedeni zaradi Mene, kajti obetali so si tako
imenovani ~ude‘. Pri~akovali so vstajenje Mojega ze-
meljskega telesa. Zemeljsko telo pa je le izvr{ilni organ
duhovnega telesa. ê je duhovno telo ~isto in v Bogu,
potem je ~love{ko telo, organ, izpolnilo svojo funkcijo.
Tako je bilo. Dovr{il sem: Del Moje dedi{~ine, delna
mo~ pramo~i se je lahko sprostila iz prasubstance in
postala odre{ilna energija, ker je Moje duhovno telo
ostalo v Bogu in je bilo brez greha.
10. Marija pa je stala, jokajo~ pred grobom. In v joku

se je sklonila in pogledala v grob ter zagledala dva angela
v belih obla~ilih, enega pri vzglavju in drugega pri vzno‘-
ju, kjer je bilo le‘alo Jezusovo truplo. In rekla sta ji: “@e-
na, zakaj joka{?”
11. Odvrnila jima je: “Vzeli so mojega Gospoda in ne
vem, kam so Ga polo‘ili.” In ko je to rekla, se je obrnila
in zagledala Jezusa. Stal je tam, a ni spoznala, da je Je-
zus.
786
12. Jezus ji je rekel: “@ena, za kaj joka{? Koga i{~e{?”
Mislila je, da je vrtnar, in Mu rekla: “Gospod, ~e si Ga ti
odnesel, mi povej, kam si Ga polo‘il, da Ga bom vzela. ”
Jezus ji re~e: “Marija!” Tedaj se je obrnila in Mu rekla:
“Rabuni,” to pomeni Mojster.
13. Jezus ji je rekel: “Ne dotikaj se Me, kajti nisem {e
od{el k Svojemu O~etu. Pojdi pa k Mojim bratom in jim
reci: Odhajam k Svojemu in va{emu O~etu, k Svojemu
in va{emu Bogu.” (Pog. 84, 10-13)

Tudi Marijine o~i so bile tako dolgo “zaprte”, dokler
ji nisem z nagovorom “Marija” odprl du{nih o~i. Nato
je gledala Moje finosnovno telo. “Ne dotikaj se Me”
pomeni med drugim tudi: “Veruj!”
^lovek se lahko dotakne le materialnega, zemeljske-
ga telesa, ne pa finosnovnega.
Medtem ko so Me videli Marija in nekateri apostoli
in u~enci, je bilo Moje zemeljsko telo podvr‘eno spre-
minjanju. To spreminjanje Mojega fizi~nega telesa je
bilo ljudem nevidno. Dogajalo se je do vnebovzetja.
Ker je Moje duhovno telo popolnoma presvetlilo Moje
fizi~no telo, so duhovni atomi postopoma absorbirali
Moje zemeljsko telo. Ve~na O~etova mo~, pramo~, je
torej spremenila Moje grobosnovno telo, tako da je bi-
la materija, ki sem jo presvetlil, odvzeta grobosnovni
materiji.
787
Kdor postavlja kri‘ z mrtvim telesom in ga po bo‘je
~asti, ta povzdigne fizi~no telo in s tem ~love{tvu po-
motoma predstavlja Moj poraz. Ta ~asti mrtvo telo, na-
mesto da bi molil k Vstalemu, k Notranji lu~i, O~etu v
Meni, Kristusu. Simbol vstajenja, vnebohod, je kri‘
brez telesa.
14. Marija Magdalena je {la k u~encem in jim pove-

dala, da je videla Gospoda in da ji je On tako rekel ter
naro~il, da poro~a o Njegovem vstajenju od mrtvih.
(Pog. 84, 14)
788
85. POGLAVJE
Vstali Jezus se je prikazal dvema u~encema

v Emavsu
Slepota tistih, ki so bili proti Meni - Sprememba v satanskih
hierarhijah po vnebohodu (14-16)
1. Istega dne sta {la dva u~enca v vas Emavs, ki je od-

daljena tri ure hoda od Jeruzalema. In pogovarjala sta se
o vsem, kar se je zgodilo.
2. In medtem ko sta govorila, se je zgodilo, da se jima
je pribli‘al sam Jezus in {el z njima. Vendar so bile njune
o~i zadr‘ane, tako da Ga nista mogla spoznati.
3. In rekel jima je: “O ~em se pogovarjata, da sta tako
‘alostna?”
4. In eden od njiju, po imenu Kleopa, je odgovoril: “Si
Ti edini tujec v Jeruzalemu in {e nisi zvedel, kaj se je zgo-
dilo tu v teh dneh?” In vpra{al ju je: “Kaj pa?”
5. In pripovedovala sta Mu o Jezusu iz Nazareta, ki je
bil prerok, mogo~en v dejanjih in besedi pred Bogom in
vsem ljudstvom, in kako so Ga veliki duhovniki in njiho-
va oblast izro~ili, da bi Ga obsodili na smrt, in kako so
Ga nato pribili na kri‘. “Toda mi smo zaupali, da je On
tisti, ki naj bi bil odre{il de‘elo Izrael. In kljub temu so se
tu v teh treh dneh zgodile vse te stvari.
6. Saj, ve~ ‘ena, tudi od na{ih, nas je presenetilo. Za-
rana so bile pri grobu in niso na{le trupla. In pri{le so in
nam pripovedovale, da so se jim prikazali angeli, ki so re-
kli, da je vstal.
789
7. In nekaj na{ih je od{lo h grobu. Na{li so vse tako,
kot so povedale ‘ene, toda Njega niso videli.”
8. Nato jima je rekel: “Oh, norci ste in lenobnega srca
in ne verjamete, kar so povedali preroki! Mar ni moral
Kristus pretrpeti vse to, da bi pri{el v Svojo veli~astnost?”
9. In za~el je z Mojzesom ter z vsemi preroki in ju
pou~il o vsem napisanem, kjer so govorili o Njem.
10. In ko so se pribli‘ali vasi, kamor sta bila namenje-
na, je naredil tako, kakor da ho~e iti dalje. Toda silila sta
Ga in govorila: “Ostani pri naju, kajti kmalu bo ve~er in
dan je skoraj pri kraju.” In vstopil je noter, da bi ostal pri
njima.
11. In zgodilo se je, ko je sedel z njima pri mizi, da je
vzel kruh in sad vinske trte, se zahvalil, oboje blagoslovil,
razlomil kruh in ga jima dal. In njune o~i so se jima od-
prle in spoznala sta Ga. In izginil je njunim o~em.
12. In rekla sta drug drugemu: “Ali nista goreli najini
srci, ko nama je po poti govoril in razlagal pismo?” In ta-
koj sta vstala in se napotila nazaj v Jeruzalem. Tam sta
na{la zbrane enajstere z njihovimi privr‘enci. In ti so re-
kli: “Gospod je resni~no vstal in se prikazal Simonu.”
13. In pripovedovala sta, kaj se jima je pripetilo na
njuni poti in kako sta Ga spoznala po lomljenju kruha.
14. Medtem ko sta {la v Emavs, so pri{li nekateri stra-
‘arji v mesto in sporo~ili Kajfi, kaj se je zgodilo.
15. In zbrali so se s stare{inami in se posvetovali ter re-
kli: “Glej, medtem ko so vojaki spali, je pri{lo ve~ Njego-
vih u~encev in odneslo njegovo truplo. In ali ni Jo‘ef iz
Arimateje eden Njegovih u~encev?
790
16. Zato je prosil Pilata za truplo, da bi Ga mogel po-
kopati na svojem vrtu v svoji lastni grobnici. Toda dajmo
vojakom denar, da bodo rekli, da so bili pri{li pono~i nje-
govi u~enci in so ukradli truplo, medtem ko so oni spali.
In ~e ta vest pride na u{esa upravitelju de‘ele, ga bomo mi
prepri~ali in vas {~itili.
(Pog. 85, 1-16)

Ta la‘ je kot izdaja. Tako sem bil do konca nespoz-
nan in do konca izdan. Kajti ti, ki so bili proti Meni, so
hoteli iz strahu pred Menoj prepre~iti, da bi ljudstvo
verovalo v Moje vstajenje.
Po smrti na kri‘u in po izginotju Mojega zemeljske-
ga telesa, o katerem so domnevali, da je bilo odstranje-
no, so mislili, da so Me premagali, kajti njihovi nevidni
vodje se v satanskih hierarhijah prav tako {e niso za-
vedli Mojega vstajenja. Zato so verjeli, da sem {e v pri-
zemlju, morda celo kot na Zemljo vezana du{a, ki se
posku{a skriti pred njimi.
Niso {e spoznali, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja
neopazno za njihovo zavest. [ele po Mojem vneboho-
du, po Moji vrnitvi domov k O~etu, so du{e v vseh ob-
mo~jih padca, tja do vrat ~iste biti, do‘ivele, da se je
nenadoma vse spremenilo: Satanske hierarhije so po-
stale klini na nebe{ki lestvi; postale so ravni o~i{~eva-
nja. Te potekajo od ravni o~i{~evanja stopnje reda do
791
ravni o~i{~evanja resnosti. Nadaljnje tri ravni - potr-
pe‘ljivost, ljubezen in usmiljenje - so postale razvojne
ravni, so prednebesa, ki prav tako spadajo k nebe{ki
lestvi; tam se u~i svetla du{a, ki je postala duhovno te-
lo, spet uporabljati ve~ni zakon v vseh podrobnostih.
792
86. POGLAVJE
Jezus se prika‘e v templju,

in prenehali so s krvavimi daritvami
Duhovna dogajanja v dneh po Jezusovi telesni smrti

v Jeruzalemu in okolici (1-8)
1. Bilo je istega dne v ~asu, ko so v templju darova-

li.Tedaj se je med trgovci z ‘ivalmi in pti~i pojavil Nekdo
v beli obleki, sijo~ kot svetloba, v roki pa je imel bi~ s sed-
merimi vrvmi.
2. In ob pogledu Nanj so trgovci in kupci zbe‘ali polni
strahu, precej pa jih je padlo na tla, kot da so mrtvi, kajti
spomnili so se, kako jih je Jezus pred Svojo smrtjo na
enak na~in pregnal iz templja.
3.In nekateri so pojasnjevali, da so videli prikazen, in
drugi, da so videli Tega, ki je bil kri‘an, in da naj bi vstal
od mrtvih.
4. In tega dne so prenehali z ‘rtvovanjem v templju,
kajti vsi so se bali prodajati ali kupovati, svoje ujetnike pa
so spustili.
5. In duhovniki in stare{ine so {irili govorico, da so bi-
li ti, ki so to pripovedovali, pijani in niso ni~esar videli.
Vendar so mnogi zatrjevali, da so Ga videli z lastnimi o~-
mi in da so bili na hrbtu ob~utili bi~. Niso pa se bili spo-
sobni braniti, kajti ko so nekateri drznej{i med njimi steg-
nili svoje roke, postave, ki so jo videli, niso mogli prijeti,
{e bi~a ne, s katerim jih je tepel.
793
6. In od tega dne so verovali v Jezusa, da je poslan od
Boga, da osvobodi in re{i zatirane in ujete. In spreobrnili
so se in niso ve~ gre{ili.
7. Prikazal se je tudi drugim v ljubezni in so~utju ter
jih zdravil s Svojim dotikom in jih osvobodil iz rok prega-
njalcev. In veliko podobnih stvari se je poro~alo o Njem
in mnogi so govorili: “Resni~no, pri{lo je Bo‘je kraljes-
tvo.”
8. In nekaj teh, ki so umrli in so vstali, ko je Jezus
vstal od mrtvih, se je pojavilo in videli so jih mnogi v Sve-
tem mestu; in hudobne je prevzel velik strah, medtem ko
sta napolnjevala srca pravi~nih svetloba in veselje.
(Pog. 86, 1-8)

Mnogo tega, kar se je zgodilo v dneh pred Mojim
odhodom domov k O~etu in je bilo tudi posredovano,
ustreza resnici.
Nekateri ljudje so Me gledali s svojimi du{nimi o~mi,
spet drugi so videli le zrcalno sliko, ki jo je lahko pri-
tegnila njihova obstrat iz atmosferske kronike.
Moje ‘ivljenje, kot Jezusa iz Nazareta, ni pri{lo le v
srca mnogih ljudi, temve~ tudi v atmosfersko kroniko.
V njej je shranjen del mi{ljenja in ‘ivljenja ljudi in {e
vedno deluje na Zemljo. Moja telesna smrt je spravila
zemeljske in astralne mo~i v mo~nej{e gibanje. V akci-
jo je pri{la tudi atmosferska kronika, tako da so Me ne-
794
kateri ljudje videli prek zrcaljenja atmosferske kronike;
spet drugi, katerih srce je bilo napolnjeno z Mojim ‘iv-
ljenjem, so Me videli s svojimi duhovnimi o~mi. Spet
drugi so videli prek atmosferske kronike du{e, ki so {le
v tiste ravni o~i{~evanja, ki so ustrezale njihovemu du-
{nemu stanju zavesti.
Zaradi Mojega trpljenja, smrti in Mojega vstajenja
so bili Jeruzalem in okoli{ki kraji, v katerih sem deloval
kot Jezus, v zvi{anem sevanju, tako da so mnogi ljudje
duhovno gledali in so {tevilni lahko sprejemali iz at-
mosferske kronike.
Na splo{no naj razodenem: Ne prizadevajte si za
sprejemanje iz atmosferske kronike, temve~ samo za
sprejemanje iz Bo‘jega Duha, kar pa je mogo~e le z
uresni~evanjem Bo‘jih zakonov.
795
87. POGLAVJE
Jezus se prika‘e Svojim u~encem
Zakaj so u~enci lahko gledali Vstalega? (1-2).

Kri‘ brez korpusa, simbol vstajenja in zmage nad temo (3-6).
Do odre{enja le z vero? (7). Kr{~en s Svetim Duhom (8). Nese-
bi~na ljubezen obdaja vso bit (9). @iveti Bogu posve~eno ‘ivlje-
nje (10). Bo‘ji Duh uporablja besedni zaklad in pojme ~love{-
kih posredovalcev; njihov pomen podlega spremembam ~asa -
Kristusove skupnosti do svetlobnega ~asa (11-15)
1. Na ve~er tega dne, prvega v tednu, so se zbrali u~en-

ci in zaklenili vrata iz strahu pred Judi. Tedaj je pri{el Je-
zus in se postavil v sredo mednje ter jim rekel: “Mir z va-
mi!” Oni pa so se prestra{ili in mislili, da vidijo duha.
2. In dejal jim je: “Glejte, Jaz sam Sem, kot ste Me vi-
deli prej. Duh se resni~no lahko pojavi v mesu in kosteh,
kot vidite, da jih imam Jaz. Poglejte Moje roke in noge,
primite jih in poglejte!” (Pog. 87, 1-2)

Nisem imel telesa iz mesa in krvi, temve~ sem Svoje
duhovno telo prilagodil zemeljskemu nihanju in hkrati
dvignil tudi zavest u~encev, tako da so Me lahko gleda-
li in ob~utili.
796
3. Ko pa je to rekel, jim je pokazal Svoje roke in Svoje
noge. U~enci so se razveselili, ko so videli Gospoda.
4. Toma‘, imenovan Didimus, eden od u~encev, pa
jim je rekel: “Ne bom verjel, razen ~e vidim v Njegovih ro-
kah znamenje ‘ebljev in polo‘im prst v to znamenje ter
potisnem roko v Njegovo srce.” Tedaj je rekel Toma‘u:
“Poglej Moje roke, Moje srce in Moje noge; daj svojo ro-
ko in polo‘i svoj prst v to znamenje od ‘ebljev in svojo ro-
ko na Moje srce in ne bodi neveren, temve~ veren.”
5. In Toma‘ Mu je rekel: “Moj Gospod in Moj Bog!”
Jezus pa mu je dejal: “Toma‘, ker si Me videl, si veroval:
Bla‘eni tisti, ki ne vidijo, in vendar verujejo.”
6. Nato jim je Jezus spet rekel: “Mir bodi z vami! Kot
je Mene poslal Moj O~e, tako po{iljam Jaz vas.” In ko je
to izgovoril, jih je nadahnil in jim rekel: “Sprejmite Svete-
ga Duha, pridigajte evangelij in oznanjajte vsem naro-
dom vstajenje Bo‘jega Sina.”
(Pog. 87, 3-6)

Resni~no: “Bla‘eni so tisti, ki ne vidijo in vendar ve-
rujejo.” Kdor ‘ivi v Bogu in od Boga, ta ne zahteva zu-
nanjih dokazov za Notranje ‘ivljenje. Dokaze o Notra-
njem ‘ivljenju ho~e le ~lovek, ki ‘ivi bolj zunanje, ki vi{je
vrednoti vidne poteke kot notranje dogajanje.
Izjava “Sprejmite Svetega Duha” pomeni: Prejmite
mo~ iz ve~nega zakona, Svetega Duha, da bi govorili in
797
delovali iz zakona ljubezni in modrosti, da bi oznanjali
narodom vstajenje Bo‘jega Sina in jim prina{ali evan-
gelij ljubezni in modrosti.
Resni~no, v srcih morate nositi vstajenje Bo‘jega Si-

na in po meni, Kristusu, Vstalem, vstati iz svojih gre-
hov, da boste mogli priti v ‘ivljenje, kar Sem Jaz v O~e-
tu.
Ponavljam: Kdor misli na Kri‘anega in ~asti na kri‘u
vstajenja vise~e telo, ta {e sam visi na kri‘u greha. V
svojem srcu Me {e ni sprejel in dojel. Kdor torej potr-
juje korpus na kri‘u in se oklepa kri‘a z mu~enim tele-
som, ta {e ni vstal v Meni, Kristusu. Sam pri~a o sebi,
da {e ‘ivi v su‘enjstvu greha in se pusti vplivati gre{ne-
mu.
Kajti demoni ho~ejo videti Kri‘anega, kri‘ s korpu-
som. Zanje pomeni to Nazaren~ev poraz - ne pa Kri-
stusovo zmago. Z mrtvim telesom na kri‘u ho~ejo vti-
sniti ~love{tvu predstavo, da je Bo‘ji Sin podlegel
grehu.
Toda Jaz Sem vstal in se vrnil k Ve~nemu. Prinesel

sem vam odre{enje. Kri‘ brez mrtvega telesa simbolizi-
ra vstajenje in zmago nad temo. Zato bodo vsi ljudje, ki
‘ivijo v Meni in po katerih ‘ivim Jaz, za kri‘ zmage, ki
je brez korpusa. Torej prav tako kot sem Jaz izbojeval
zmago nad temo, tako so izbojevali zmago nad grehom
ljudje in du{e, ki zavestno verujejo Vame in vsak dan
bolj izpolnjujejo voljo Vse-Svetega.
798
7. U~ite sveti zakon ljubezni, ki sem vam ga dal Jaz.
Tistim, ki se odpovedo svojim grehom, bodo grehi odpu{-
~eni, tisti pa, ki {e naprej gre{ijo, bodo grehe obdr‘ali.
(Pog. 87, 7)

Besede: “Tistim, ki se odpovedo svojim grehom, bo-
do grehi odpu{~eni, tisti pa, ki {e naprej gre{ijo, bodo
grehe obdr‘ali” pomenijo: Kdor prosi za odpu{~anje in
odpu{~a ter, ~e je {e mogo~e, poravna, kar je povzro~il,
in podobnega, kar je pripeljalo v greh, ne stori ve~, to-
rej ne gre{i ve~ - ta se je odpovedal grehu. Kdor pa
kljub bolj{emu vedenju, kljub odpu{~anju in pro{nji za
odpu{~anje spet zagre{i iste grehe, temu greh ne more
biti odvzet - niti takrat ne, ko je prosil za odpu{~anje.
ê pa ti ne odpusti tvoj bli‘nji, proti kateremu si gre-
{il, potem ti niti nebe{ki O~e ne more vzeti tega greha.
Vendar bosta Njegova milost in ljubezen storili, da se
tvoj bli‘nji hitreje prepozna in ti odpusti - takrat, ko bo
prostovljno pripravljen za to.
Nih~e naj ne re~e, da mu bodo edino z vero Vame,
Kristusa, vzeti grehi. Kdor ne spozna svojih grehov,
kdor ne ob‘aluje in zaradi tega gre{i {e naprej, ta osta-
ne gre{nik. Moje Delo odre{enja mu ne bo vzelo gre-
hov. Zakaj, kdor ne spozna sebe, ta tudi svojih grehov
ne bo spoznal, niti jih ne bo ob‘aloval in ne bo porav-
nal tega, kar je storil svojemu bli‘njemu. Kdor torej ne
799
stori teh korakov k samospoznanju, k resni~nemu kesa-
nju in odpu{~anju ter pro{nji za odpu{~anje in porav-
navi, ta bo vedno znova padal v enake grehe.
êravno sveti lu~ zveli~anja, odre{enja, v vseh du{ah,
bo kljub temu popoln le tisti, ki o~isti svojo du{o in jo
~isto tudi ohrani. Moje Delo odre{enja ni izbrisalo gre-
hov sveta, grehov vseh du{ in ljudi. Je mo~ in vir mo~i
za vse, ki grehe ob‘alujejo in jih ne storijo ve~. Odre{e-
nje je opora du{e in za{~ita proti razkroju du{e. Je tudi
lu~ na poti k Bo‘jemu srcu.
Noben ~lovek in nobena du{a se ne bosta mogla
izogniti temu, da prepoznata svoje grehe, jih o~istita in
ne storita ve~. [ele ko du{a in ~lovek bolj in bolj izpol-
njujeta zakon ljubezni, postajata ~ista. Odre{enje du{e
je {ele takrat zaklju~eno, ko je spet dosegla ~istost in
postala zavestno otrok s ~istim srcem.
Samo vera v Mene, Odre{enika vseh du{ in ljudi, ne
povzro~i ~istosti du{e in ~loveka.
Odre{enje ne more razre{iti nobenega greha, ~e se
ni gre{nik pred tem prepoznal in pokesal. Odre{enje
pomeni za du{o oporo, mo~ in svetlobo in razkroji greh
potem, ko gre{nik svoje grehe spozna, ob‘aluje in jih
ne stori ve~ - in povzro~eno poravna, kolikor je {e mo-
go~e. Tako omogo~i, da postane lu~ odre{enja notranji
ogenj ljubezni, ki ga nato osvobodi in vodi na poti v
O~etovo hi{o k Bo‘jemu srcu.
800
8. Kr{~ujte te, ki verujejo in ob‘alujejo, blagoslovite
jih in mazilite ter prinesite v ~isti dar plodove zemlje, ki
sem jih uporabljal v Svoj spomin. (Pog. 87, 8)

Spoznajte: Velja samo duhovni krst. Vse drugo so
simboli in kot taki nimajo nobene sporo~ilnosti in ve-
ljave, ker ne pripadajo Bo‘jemu zakonu. Obredne bla-
goslovitve, maziljenja in darovanja sade‘ev zemlje ni-
sem postavil za obrednosti. Povedano je kot simbol za
Notranje ‘ivljenje in ni mi{ljeno kot zunanja ceremoni-
ja.
Resni~no duhovno kr{~en je samo tisti, po katerem
deluje Bo‘ji Duh in ki ne gre{i ve~. Zato u~ite bli‘nje
izpolnjevati Bo‘ji zakon.
ê se je ~lovek odpovedal grehu, postal s tem ~istega

srca in izpolnjuje Bo‘ji zakon, potem je tudi izpolnjen
z Duhom resnice in tudi duhovno kr{~en.
Va{a naloga je izpolnjevati Bo‘je zakone - in nato
u~iti. Sveti Duh bo potem krstil tistega, ki je ~istega sr-
ca, kajti Jaz, Kristus v O~etu, kr{~ujem z ognjem No-
tranjega ‘ivljenja, s Svetim Duhom.
9. Glej, Svoje telo in Svojo kri sem ‘rtvoval na kri‘u

za odre{enje sveta od grehov proti ljubezni in od krvnih
‘rtev ter praznikov preteklosti. (Pog. 87, 9)
801
Sedaj in v prihodnje bo tako, da bodo tisti, ki iskreno
ob‘alujejo svoje grehe in jih ne storijo ve~, opustili tudi
prelivanje krvi in pretirano praznovanje. Kdor ne gre{i
ve~ proti nesebi~ni ljubezni, ta je zavestno v Bo‘ji lju-
bezni in ljubi nesebi~no vse ljudi in vso bit - vse, kar je
iz Boga: ‘ivali, rastline in tudi kamenje.
Poplemeniten ~lovek in du{a, ki je pre‘eta z Bo‘jo
ljubeznijo, se ne bosta ve~ spozabila nad ‘ivljenjem.
Kdor je za Boga, ta je tudi za bli‘njega, tudi za ‘ivalski
in rastlinski svet ter svet mineralov.
10. Prinesite s kadilom kruh ‘ivljenja in vino odre{e-

nja v ~isto daritev, kot je zapisano o Meni, in od tega jejte
in pijte v spomin na to, da sem vse, ki verujejo Vame, os-
vobodil iz starega su‘enjstva va{ih prednikov.
(Pog. 87, 10)

“Prinesite s kadilom kruh ‘ivljenja in vino odre{enja
v ~isto daritev” pomeni: Kdor ‘ivi posve~eno, torej z
Bogom izpolnjeno ‘ivljenje, kdor posve~a svoje mi{lje-
nje, govorjenje in dejanja Ve~nemu, ta se bo v vsem
spominjal Mene. Vsak obed bo obed z Menoj, ker hva-
802
le‘no sprejema darove iz Bo‘je roke in jih zavestno
zau‘ije.
In kdor veruje v Mene, svojega Odre{enika, in spre-
jema in uresni~uje to, kar sem u~il, ta je re{en su‘enjs-
tva greha.
Vse, kar je bilo iz Mojih besed izpeljano in povna-
njeno, ne spada k Notranjemu ‘ivljenju in tudi ne k
Mojemu nauku.
11. Zakaj, ti so svoj trebuh naredili za boga in temu

bogu ‘rtvujejo nedol‘na zemeljska bitja namesto svoje
mesnate narave in samih sebe.
12. In u‘ivali so meso in pili kri v svojo lastno pogubo,
uni~ili svoja telesa in si skraj{ali svoje ‘ivljenje, prav tako
kot pogani, ki ne poznajo resnice ali so jo poznali in jo
prikrojili v la‘.
13. Kakor vas Jaz po{iljam, tako naj bi tudi vi poslali
druge, zato da bi delali te stvari v Mojem imenu,” in na-
nje je polo‘il Svoje roke.
14. In na enak na~in kot apostole je postavil tudi pre-
roke in evangeliste ter pastorje, sveto duhov{~ino, in polo-
‘il Svoje roke na vse, ki so jih izvolili za diakone, na vsa-
kega {tirikrat dvanajstih.
15. In ti so za vodenje univerzalne skupnosti, da bi bili
vsi neopore~ni, vsak na svojem mestu v enosti s Kristuso-
vim telesom.
(Pog. 87, 11-15)
803
Spoznajte: Tudi besede v knjigi Jezusov evangelij,
naj se razumejo smiselno.
Moja beseda je ve~na resnica. Ker pa ve~na resnica
nima ~love{ke govorice in besed, napolnjujem z ve~no
resnico besede z Bogom izpolnjenih ljudi, zato da bi
Me ljudje lahko sli{ali in razumeli - primerno njihovi
odprti zavesti.
Resnica, zakon vesolja, deluje v vsem in ni ovoj, ma-
terija. Vse, kar zemlja rodi - kraljestva narave in ‘ivals-
tvo, in tudi ~lovek, vse to je le refleksija ve~ne resnice,
ve~nega zakona. Tako je tudi po ~love{kih ustih govor-
jena Bo‘ja beseda le zrcaljenje resnice. ê ho~e ~lovek
razumeti Mene, se mora v‘iveti v besedo in dojeti njen
smisel, resnico; resnica v besedi z Bogom napolnjenih
ljudi pa Sem Jaz. Bo‘ja beseda, govorjena po ljudeh, je
posredovalec resnice in jo je treba torej dojeti smisel-
no.
Tako kot so ljudje iz razdobja v razdobje podvr‘eni
spremembam v mi{ljenju, govoru in po~etju, tako se
spreminjajo tudi njihovi pojmi in besede. Duh Resnice,
ki je Jaz Sem, uporablja v vsakem razdobju vsakokrat
besede in pojme v njem ‘ive~ih prero{kih in razsvetlje-
nih ljudi.
Danes >@ imajo {tevilne besede in pojmi druga-
~en pomen kot v preteklih ~asih. Zategadelj razlagam
in popravljam zapisano, kadar se dana{nji pojmi >@
804
oddaljujejo od tedanjih. Upo{tevati se mora tudi be-
sedni zaklad posrednikov, ki so bo‘ja sporo~ila vsako-
krat prena{ali v besede svojega ~asa.
ê sprejema posrednik bo‘je sporo~ilo po inspiraci-
ji, potem uporablja Duh ‘ivljenja za posredovanje re-
snice besedni zaklad in pojme prejemnika. Besede naj
se zato, kot je razodeto, razumejo le po smislu - torej
dojamejo smiselno in ne dobesedno. Kdor se lepi na
~rke, ima materialni ovoj za resni~nost in ne more ra-
zumeti smisla ‘ive besede. Zato je re~eno: Uresni~ujte
najprej to, kar lahko razumete; potem se raz{irja va{a
duhovna zavest za nadaljnje aspekte iz ve~ne resnice in
postopno lahko ve~ razumete in uresni~ujete.
Zaradi tega morajo biti razumljene smiselno tudi be-
sede, kot npr. “evangelisti”, “pastorji”, “sveta duhov{~i-
na” in “diakoni”. Posrednik, ki je zapisal sporo~ilo pred
mnogimi zemeljskimi leti, je vzel svoj besedni zaklad in
pojme, ki so bili obi~ajni za skupnosti in ob~estva ljudi
v Bo‘jem Duhu.
Ponavljam: Duh ‘ivljenja polo‘i resnico v besedo z
Bogom napolnjenih ljudi, ~lovek pa jo izgovori v svoji
materin{~ini. Duh, Bog, lahko uporablja le ~love{ke
besede, ki so znane ~loveku samemu. Zaradi tega je
treba besede resnice razumeti smiselno. Zato moram
vedno znova razlagati in popravljati. To je veljalo in ve-
lja v vseh ~asovnih obdobjih.
Pojasnjujem: Svojim sem smiselno rekel: Poslal bom
preroke in razsvetljeni mo‘je in ‘ene bodo pri~ali o ‘iv-
ljenju v Bogu. Vedno bo obstajala izpolnjena skupina
805
ljudi, ki si prizadevajo za Boga in vedno bolj izpolnjuje
Bo‘jo voljo. In ti, ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo, bodo ‘i-
veli v skupnostih, v bratov{~ini z Menoj, Kristusom.
Mnogi od njih, ki so poklicani, bodo ustanovili skupno-
sti v Mojem Duhu.
Dokler ne ‘ivijo vsi ljudje v Meni, Kristusu, so po-
trebni v skupnostih stare{ine, duhovni u~itelji, vodje in
zdravitelji. Iz praskupnosti v Meni, Kristusu, naj se
vedno znova razvijajo stare{ine, u~itelji, vodje in zdra-
vitelji, ki se s ~leni praskupnosti pogovorijo o vsem in
skupno usklajujejo ter to, kar je bilo skupno sklenjeno,
potem uvedejo in izpeljejo.
Te skupnosti so praslika ‘ivljenja za skupnosti ljudi z
Menoj. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji so izena-
~eni s ~leni ob~estev. Vsi so med seboj bratje in sestre
v Meni, Kristusu. Dokler pa niso vsi ljudje en narod v
Meni, Kristusu, in se ne ravnajo po zakonu ljubezni in
‘ivljenja in ne sledijo edino pastirju, Kristusu, so po-
trebni stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji, ki pa se ne
postavljajo nad druge ~lene skupnosti.
Ko bo svetlobni ~as obdal Zemljo, ne bo ve~ u~ite-
ljev, vodij in zdraviteljev, ker bo Zemljo obdalo fino-
snovno kraljestvo, Bo‘je kraljestvo na Zemlji; med
ljudmi in bitji lu~i bo e n a skupnost in e n vladar in
vodnik - Kristus. In kakor je zgoraj, podobno bo tudi
spodaj, na Zemlji, torej v Bo‘jem kraljestvu.
Ko bo Moje ‘ivljenje ‘ivljenje vseh ~lenov praskup-
nosti, bodo tudi tako imenovani stare{ine prevzeli v
praskupnostih druge funkcije. To so potem starej{i in
806
modri, ki vedo za vse stvari Notranjega ‘ivljenja in poz-
najo tudi razvoj tja do Kraljestva miru Jezusa Kristusa;
~leni praskupnosti jih bodo lahko spra{evali o mnogih
stvareh.
807
88. POGLAVJE
Osmi dan po vstajenju
Izrael in Jeruzalem sta tam,

kjer ljudje izpolnjujejo Bo‘jo voljo - Gre{ni svet ne prepozna
pravih Bo‘jih sinov in h~era, tudi ne visoke ‘ene, ki pripravlja
Kristusu pot (1-3). Kristus po njej seva Svojo lu~ na vso Zemljo
(4-7). Voljni ljudje najdejo Notranjo pot (8). Tema bo pora‘e-
na v boju proti lu~i sveta (9-10). Kristusovo Delo odre{enja je
prepre~ilo namero ‘enskega angela: zakrnenje vseh ‘ivljenjskih
oblik in razkroj stvarstva (11-12)
1. In po sedmih dneh so bili Njegovi u~enci spet v gor-

njem prostoru. Vrata so bila zaklenjena. Pa je pri{el Jezus
in se postavil mednje ter rekel: “Mir bodi z vami!” In
spoznali so ga pri svetem spominskem obedu.
2. In rekel jim je: “Ljubite se med seboj in ljubite vse
Bo‘je stvaritve! Povem vam pa, da niso ljudje vsi, ki ima-
jo ~love{ko postavo. Mar so mo‘je in ‘ene, ki izvajajo na-
silje, zatiranje, krivico in govorijo prej la‘ kot resnico, po
Bo‘ji podobi?
3. Ne, resni~no ne, preden ne bodo ponovno rojeni in
bodo sprejeli v svoja srca Duha ljubezni in modrosti. Ka-
jti le tedaj so sinovi in h~ere Izraela; in ~e so Izraelovi,
potem so kot taki Bo‘ji otroci. In zaradi tega sem pri{el
na svet in za to sem trpel v rokah gre{nikov.”
(Pog. 88, 1-3)
808
Kdor ne izpolnjuje zapovedi nesebi~ne ljubezni, ta
ne ljubi niti soljudi niti ‘ivalskega, rastlinskega in mine-
ralnega sveta.
Samo nesebi~no ljube~i ljubijo nesebi~no svoje bli‘-
nje in vse, kar biva, kot tudi ‘ivali, rastline in kamenje.
Kdor ne ‘ivi v ljubezni iz Boga, ta tudi ne daje iz toka
nesebi~ne ljubezni in je zato slep za resnico. Slepec
udarja slepo - kot je - okoli sebe. Misli le nase in posta-
ne zaradi tega sin ali h~i okrutnosti.
Zaradi tega niso vsi, ki imajo ~love{ko postavo, za-

vestne Bo‘je podobe. Samo tisti se bodo resni~no ime-
novali Bo‘ji sinovi in h~ere, ki si prizadevajo za nese-
bi~no ljubezen in so eno s soljudmi in z vsemi oblikami
‘ivljenja. In le tisti se bodo resni~no imenovali Izraelo-
vi sinovi in h~ere, ki ‘ivijo v pravem Izraelu, v pravem
Jeruzalemu in ki izpolnjujejo Bo‘jo voljo v pravem
Izraelu in v pravem Jeruzalemu. Izrael in Jeruzalem sta
namre~ tam, kjer se ljudje trudijo izpolnjevati Bo‘jo
voljo, tam sta, kjer te~e odre{enje prek Zemlje v {iro-
kem toku.
Kdor verjame, da bosta Izrael in Jeruzalem, kjer sem
deloval pred dva tiso~ leti kot Jezus iz Nazareta, tudi
Izrael in Jeruzalem prihodnjega ~asa Duha, se moti:
Kraj ni bistven, temve~ sevanje Zemlje. Iz Zemlje pri-
haja sevanje za Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Zgradilo se
809
bo tam, kjer so ljudje, ki se resni~no imenujejo Bo‘ji si-
novi in h~ere.
Ker Mene sinovi in h~ere starega Izraela niso spreje-
li, sem trpel v rokah gre{nikov. Stari Izrael in stari Je-
ruzalem ostajata v svojem grehu in bosta pre{la.
Iz razvalin starega, gre{nega sveta rasteta Novi Izrael
in Novi Jeruzalem, Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Bo‘ji si-
novi in h~ere, ki ustvarjajo Novi Izrael in Novi Jeruza-
lem, bodo - podobno kot Jaz, Jezus iz Nazareta - pre-
ganjani, zasmehovani in obrekovani. Gre{ni svet, ki je
sestavljen iz sinov in h~era okrutnosti, ne bo prepoznal
zavednih Bo‘jih sinov in h~era - tako kot niso spoznali
niti Mene, Bo‘jega Sina, svojega Odre{enika.
Tudi visoko ‘eno, duhovno bitje v zemeljski obleki,
ki se mudi med njimi, da bi pripravila poti Meni, Kri-
stusu, bo - podobno kot Mene, Jezusa iz Nazareta -
spoznalo le nekaj ljudi - ne svet, tudi ne vsi iz notranje-
ga kroga. Mnogi sinovi in h~ere sveta so proti njej, ker
stanovitno sledi evangeliju ljubezni in ‘ivi v meni, Kri-
stusu, in z Menoj v O~etu za Novi ~as, Kristusov ~as, ki
je Jaz Sem.
Kakor Judje {e danes ~akajo Mesijo in Mene, Kristusa,
Mesije, ne sprejemajo, prav tako se godi ‘eni, ki hodi
pred Menoj, Kristusom, da bi pripravila Moj prihod.
Mnogo ljudi je govorilo o Mesiji, in Me ni spoznalo,
ko sem se kot Jezus iz Nazareta mudil med njimi. Kot
je bilo ‘e davno posredovano - mnogo ljudi govori o vi-
soki ‘eni, ki hodi pred Gospodom, da bi Mu pripravila
poti. Med ljudmi je kot ~lovek - vendar je ne spoznajo.
810
Tako kot Sem Jaz od{el z Zemlje nespoznan, podobno
bo {la tudi ona nespoznana z Zemlje. Mnogi bodo {e
naprej ~akali na visoko ‘eno, ki pripravlja poti Meni,
Kristusu; in vendar je ‘e bila med njimi.
[ele ko bo dozorel ~as, ko bo prodrla resnica, bodo
ljudje spoznali, da se je med njimi v zemeljski obleki
mudil delni ‘arek bo‘anske modrosti: visoka ‘ena v
Meni, Kristusu, in midva v Bogu, na{em ve~nem O~e-
tu, za Novi ~as, Kristusovo kraljestvo.
Z besedama “visoka ‘ena” ni mi{ljen ~lovek, temve~
bitje v Bogu, ki se mudi v zemeljski obleki >@.
4. In Jezus je rekel: “Stal sem sredi sveta in bil viden

in sli{en v mesu; in na{el sem vse ljudi prenasi~ene s svo-
jimi lastnimi po‘elenji in pijane od svojih lastnih norosti,
in nikogar nisem na{el, ki bi hlepel po Bo‘ji modrosti.
Moja du{a ‘aluje zaradi ~love{kih otrok, kajti slepi so v
svojih srcih in gluhi v svoji du{i in ne sli{ijo Mojega glasu.
5. To so besede, ki sem vam jih govoril, ko sem bil {e
pri vas, da bi se izpolnilo vse, kar je pisano o Meni v Mo-
jzesovi postavi, prerokih in psalmih.”
6. In raz{iril je njihovo razumevanje, da bi lahko do-
jeli pismo, in jim rekel: “Tako je pisano in tako Kristusu
pripada, da trpi in vstane od mrtvih tretji dan. In o pokori
ter odpu{~anju grehov naj se pridiga v Mojem imenu med
vsemi narodi, za~en{i v Jeruzalemu. In vi ste pri~e za to.
7. In poslal vam bom obljubo Svojega O~eta, ki Ga
na Zemlji niste videli. Kajti resni~no vam povem, tako
kot je bil ves svet razdejan zaradi greha in ne~imrnosti ne-
811
ke ‘ene, tako bo re{en s prepro{~ino in resnico ‘ene, in re-
{en naj bo po vas.
(Pog. 88, 4-7)

Pisano je: “Stal sem sredi sveta in bil viden in sli{en
v mesu; in na{el sem vse ljudi prenasi~ene s svojimi
lastnimi po‘elenji in pijane od svojih lastnih norosti, in
nikogar nisem na{el, ki bi hlepel po Bo‘ji modrosti.”
Minilo je skoraj dva tiso~ let. [e vedno so mnogi
ljudje prenasi~eni s svojimi po‘elenji in pijani od svojih
lastnih norosti. Resni~no sem stal sredi sveta - in malo
ljudi sem na{el, ki so bili la~ni in ‘ejni Bo‘je modrosti.
Podobno se godi ‘eni, ki pripravlja poti Meni. Sredi
sveta je. Moja beseda, beseda odre{enja, se razlega po
njej kot prero{ka beseda in pre‘ema ves svet >@.
Mnogi sli{ijo Moje besede po njej - pa vendar ostajajo
gre{niki. Veliko pa se jih spreobrne in se trudijo pustiti
stari, gre{ni svet, torej ne ve~ gre{iti, da bi pristopili k
skupini, ki pripravlja Novi ~as, Kristusov ~as, Jaz Sem.
Ker stari svet ostaja gre{en, bo v svojih grehih tudi
umrl - in z njim vsi tisti ljudje, ki se predajajo grehu.
Pisano je: “... kot je bil ves svet razdejan zaradi greha in
neke ne~imrnosti ‘ene, tako bo re{en s prepro{~ino in re-
snico neke ‘ene, in re{en naj bo po vas.”
Spoznajte: @ena, torej ‘ensko duhovno bitje, mani-
festacija ‘enskega dela Boga, je povzro~ila padec. Bog,
812
Ve~ni, je tako mo{ki kot tudi ‘enski; to pomeni, On je
dajajo~ in prejemajo~. @ensko na~elo, manifestirani
‘enski del Boga, je hotel biti kot mo{ko na~elo, v vse-
navzo~nosti kot Bog, mo{ki in ‘enski, dajajo~ in preje-
majo~, vsetok, bit.
@ena, o kateri pi{e “... tako bo re{en s prepro{~ino in
resnico neke ‘ene, in re{en naj bo po vas,” je delni ‘a-
rek - seraf - bo‘anske modrosti, visoko duhovno bitje
pred prestolom Vsemogo~nega - zdaj >@ v zemelj-
ski obleki. Z Bo‘jimi sinovi in h~erami prispeva k re{i-
tvi mnogih. Skupno z njimi vzpostavlja novi svet, Bo‘je
kraljestvo na Zemlji.
Beseda “prepro{~ina” pomeni: enostaven. Resni~no
preprosta, brez ugleda v svetu, brez velikega imena,
hodi po Zemlji - in Jaz, Kristus, sevam skozi njo Svojo
lu~ na ves svet vsem ljudem, ki so pripravljeni Mojo
Sveto besedo sprejeti in izpolniti. Resnico, pot in ‘iv-
ljenje, Jaz Sem, prina{am tistim, ki verujejo v Mene, ki
uresni~ujejo in izpolnjujejo, kar jih u~im po prero{ki
besedi in jim dajem: Bo‘ji zakon - kot neko~ kot Jezus
iz Nazareta.
Kar sem u~il kot Jezus iz Nazareta, to spet u~im in

poglabljam kot Kristus po njej, ki hodi pred Menoj, ‘e-
ni pred Bo‘jim prestolom. Ostala bo nespoznana, do-
kler se v srca ljudi ne bo vrodila resnica. In ti, ko bodo
napolnjeni z resnico in govorili in dajali iz resnice, jo
bodo spoznali in bodo pri~ali o ‘eni, ki je svet v zemelj-
ski obleki ni spoznal, ki pa je ‘ivela in delovala za re-
813
snico in je prinesla vsemu svetu resnico v Meni, Kristu-
su.
[tevilna bitja svetlobe so v Mojem naro~ilu odre{e-
nja, da bi na svet prinesli zakon ljubezni in ga naredili
vidnega: Bo‘je kraljestvo na Zemlji. Ta ljudem nevidna
bitja iz Boga pripravljajo ljubljeni h~erki modrosti in
Bo‘jim sinovom in h~eram poti v Novi ~as.
Besede poslanstva, ki sem jih govoril Svojim aposto-
lom in u~encem, niso veljale le njim, temve~ so bile
obenem namenjene vsem ljudem in vsem Bo‘jim sino-
vom in h~eram na Zemlji, ki vedno bolj izpolnjujejo
voljo Ve~nega.
8. Radujte se torej in bodite veseli, kajti vi ste bolj bla-

goslovljeni kot vsi na Zemlji, kajti vi, Moji dvanajsttiso~e-
ri, ste ti, ki bodo odre{ili ves svet.
(Pog. 88, 8)

Besede “... kajti vi, Moji dvanajsttiso~eri, ste ti, ki bo-
do odre{ili ves svet” naj se razumejo smiselno.
[tevilo je imelo v takratnem ~asu druga~en pomen
kot v dana{njem, hitro ‘ive~em ~asu >@, ki ga je
Ve~ni ‘e skraj{al. Ne opirajte se na {tevila, temve~ sa-
mo Name, Kristusa.
Spoznajte: Sveta ne bodo odre{ili tisti, ki ‘ivijo v Me-
ni, Kristusu, in so v Mojem naro~ilu, vendar pa prispe-
814
vajo, da Mene, Odre{enika, spoznajo voljni ljudje in da
na Notranji poti, ki jih jo u~im, najdejo k Bo‘jemu sr-
cu.
9. In ponovno vam povem, ko so se veliki tiran in

vseh sedem tiranov zaman za~eli bojevati proti lu~i, niso
vedeli, s kom in proti komu se bojujejo.
10. Kajti videli niso ni~esar razen slepe~e lu~i, in ker
so se bojevali, so zapravljali svojo mo~, eden proti druge-
mu, in tako je to.
(Pog. 88, 9-10)

“Veliki tiran” je bil vodja demonov. Ostalih sedem
tiranov je z njim tvorilo glavo teme, kajti tema je po-
sku{ala in posku{a vzpostaviti svoj teritorij podobno,
kot je zgrajeno Bo‘je kraljestvo: Ve~ni in sedem nebe{-
kih knezov.
Ko Sem Jaz, sovladar, od{el iz nebes, je bila Moja
svetloba zakrita. [el sem skozi satanske hierarhije - ki
so po odre{enjskem delu postale ravni o~i{~evanja - in
ostal nespoznan. Tema Me je spoznala {ele takrat, ko
sem vstopil v obleko materije, se torej u~love~il. Od te-
ga trenutka se je mo~ teme bojevala proti Meni, da bi
Name polo‘ila roko.
Spoznajte: Kdor se bojuje proti svojemu bli‘njemu,
zapravlja svoje du{ne in fizi~ne mo~i in je s tem vedno
815
{ibkej{i. Tako tema od padca slabi sebe in bo vedno
bolj izgubljala tla. Lu~ sveta, Jaz Sem, bo zmagala in bo
ob‘arjala vso Zemljo in v ljudeh, ki ‘ivijo v ‘arku svet-
lobe, bo mir.
11. In zato sem vzel ~etrtino njihove mo~i, da bi je ne

imeli toliko in vztrajali v svojih hudobnih dejanjih.
12. Kajti z involucijo in evolucijo bo dovr{eno odre{e-
nje sveta: s spustom Duha v materijo in z dviganjem ma-
terije v Duha, skozi vse ~ase.”
(Pog. 88, 11-12)

Popravljam tole izjavo: “In zato sem vzel ~etrtino nji-
hove mo~i, da bi je ne imeli toliko in vztrajali v svojih
hudobnih dejanjih.” Ljudem nisem vzel mo~i in je ne
jemljem. Sami zapravljajo svojo ‘ivljenjsko mo~ s svo-
jim nezakonitim mi{ljenjem, govorjenjem in delova-
njem in v boju s svojimi bli‘njimi.
Spoznajte: ê bi bile du{e na ta na~in izgubljale ved-
no ve~ ‘ivljenjske mo~i, potem bi se bilo zgodilo to, kar
je posku{ala dose~i ‘ena, ki je hotela biti kot Bog: raz-
kroj bo‘jega stvarstva, tako da bi bile pre{le vse razkro-
jene oblike ‘ivljenja v pratok, v praenergijo. Vsako du-
hovno bitje, vsaka du{a in vse ostale oblike ‘ivljenja bi
se bile polagoma razkrojile. Kajti ‘ensko na~elo, ‘enski
angel, ‘enska manifestacija Boga, je hotela spet prvot-
816
no stanje: univerzalno teko~o, vsepovsod pri~ujo~o
praenergijo brez duhovnih oblik ‘ivljenja. Kajti potem
bi bila spet v povsod pri~ujo~em toku, in tako bi bila
premagala Boga O~eta-Mater in bi sebe ustvarila kot
povsod navzo~o boginjo in iz sebe vse oblike ‘ivljenja.
Njena namera je torej bila, da bi vse du{e vedno bolj
izgubljale ‘ivljenjsko mo~, da bi se oblikovani substan-
ci, du{a in duhovno telo, spet razkrojili in pre{li v pra-
tok. Iz pratoka bi nato znova zajemala in ustvarjala.
S Svojim Delom odre{enja in z vrojevanjem odre{il-
ne iskre v vse du{e in ljudi sem zaustavil to krnenje. Od
Mojega Dela odre{enja ni ve~ mogo~e, da bi se od Bo-
ga ustvarjene oblike ‘ivljenja razkrojile in bi pre{le v
praenergijo, v teko~i tok, v ustvarjalni tok. Vsaka du{a se
seveda lahko obremenjuje, ne pa razkroji. V Delu
odre{enja je polo‘ena evolucija du{e.
Bo‘ji Duh v Meni, Kristusu, se je spustil v materijo;
to je delna mo~ pramo~i. Ta delna mo~ pramo~i v du-
{ah se bo spet z du{ami dvignila v ve~no bit. To se do-
gaja “v vseh ~asih”, s transformacijo in evolucijo - do-
kler ne bo spet vsaka du{a ~ista duhovna oblika,
duhovno bitje v Bogu, kot se je razvilo iz Boga.
Bog O~e-Mati je v Svojem Sinu, v Jaz Sem, Kristusu,
zmaga nad temo in materijo.
817
89. POGLAVJE
Jezus se pojavi pri Genezare{kem jezeru
Vstali sre~a Svoje u~ence (1-5).

Pravi u~enci: ka‘ipot, ne pastirji; skale verovanja in izpolnje-
nosti z bo‘jim - Praskupnosti so ena ~reda pastirja Kristusa (6-8).
Klju~i nebe{kega kraljestva (9). “Opasani” in vodeni od
~love{kega jaza ali od Ve~nega (10). Kar stori tvoj bli‘ nji,
se tebe ne ti~e (11-12)
1. Zatem se je Jezus ponovno prikazal u~encem pri

Tiberijskem jezeru. Zgodilo pa se je takole: Skupaj so bili
Simon Peter in Toma‘, imenovan Didimus, in Natana iz
Kane v Galileji ter Jakob, Janez in {e dva druga Njegova
u~enca.
2. Peter jim re~e: “Grem lovit ribe.” Pa mu re~ejo:
“Potem bomo {li s teboj.” Od{li so in stopili v ~oln, toda
tisto no~ niso ni~ ulovili. In ko se je zdanilo, je na bregu
stal Jezus; toda u~enci niso vedeli, da je bil Jezus.
3. Pa jim je Jezus dejal: “Otroci, imate kaj jesti?” Od-
govorili so: “Ne dovolj za vse. Samo majhen hlebec kru-
ha, malo olja in nekaj suhih sade‘ev.” In jim re~e: “Naj
bo dovolj. Pridite in jejte!”
4. In blagoslovil je, in jedli so ter bili siti. Tam pa je bil
tudi poln vr~ vode, ki ga je tudi blagoslovil, in glej, posta-
la je sad trte.
5. In za~udili so se ter rekli: “Gospod je.” In noben
u~enec si Ga ni upal vpra{ati: “Kdo Si?” kajti vedeli so,
da je bil Gospod. (Pog. 89, 1-5)
818
Moji u~enci in apostoli se me lahko videli zato, ker
sem zni‘al nihanje svojega duhovnega telesa in dvignil
nihanje njihovih du{. Tako sem jim pokazal, da sem z
njimi. Sre~ali smo se torej na vi{ji nihajni ravni. Vendar
so Me prepoznali {ele takrat, ko sem govoril ali storil
enako ali podobno kot Jezus iz Nazareta. To, kar je
spominjalo Name, sem lahko v njih tudi nagovoril, kajti
te slike so se vtisnile v njihovo notranjost, tako da so
Me spoznali po tem.
Z njimi pa nisem jedel in pil materialne substance,
kajti duhovno telo ‘ivi izklju~no od ~iste substance, Bo-
ga.
6. To je bilo ‘e {esti~, da se je Jezus prikazal Svojim

u~encem po vstajenju od mrtvih. Ko pa so pojedli, je Je-
zus rekel Petru: “Jonov sin, ljubi{ Mene bolj kot te?” Od-
vrnil Mu je: “Da, Gospod, Ti ve{, da Te ljubim.” Nato
mu je Jezus rekel: “Pasi Moja jagnjeta!” Spet v drugo Mu
je rekel: “Peter, Jonov sin, Me ljubi{?” Odgovori Mu:
“Da, Gospod, Ti ve{, da Te ljubim.” Re~e mu: “Pasi Mo-
je ovce!”
7. In tretji~ ga je vpra{al: “Peter, Jonov sin, Me lju-
bi{?” Peter je bil ‘alosten, ker ga je ‘e tretji~ vpra{al: Ali
Me ljubi{? In rekel Mu je: “Gospod, Ti ve{ vse, Ti ve{, da
Te ljubim.”
819
8. Jezus mu re~e: “Pasi Mojo ~redo. Resni~no, resni~-
no, povem Ti: Ti si skala iz velike skale in na tej bom
zgradil Svojo skupnost, tebe pa povi{al med Mojimi dva-
najsterimi v Svojega namestnika na Zemlji, v sredi{~e
enosti za dvanajstere, in nekdo drug bo poklican in izvo-
ljen, da zapolni tvoje mesto med dvanajsterimi, in ti bodi
slu‘abnik slu‘abnikov in pasi Moje ovne, Moje ovce in
Moja jagnjeta.
(Pog. 89, 6-8)

Vpra{anje Petru je namenjeno vsem ljudem, ki bolj
in bolj izpolnjujejo Bo‘jo voljo in postajajo zakon lju-
bezni.
Jaz, Vstali, nisem govoril s ~love{kim glasom, kajti
nisem bil ve~ ~lovek. Moja duhovna obleka, duhovno
telo, je bila in je O~etova natan~na podoba: Z glasom
vesolja sem govoril v glas src tistih, ki so Me lahko zaz-
navali. Moje bo‘anske besede “... Me ljubi{ bolj kot te”
niso bile namenjene edino Petru, temve~ navzo~im
u~encem in navsezadnje vsem ljudem; kajti najbolj lju-
bi tisti, ki v glavnem izpolnjuje Bo‘ji zakon in ljubi Me-
ne bolj kot svet.
Tak{ni ljudje so skale, ob katere udarjajo valovi,
mo~ni v veri in so v bo‘ji zavednosti. Dano jim je raz-
lagati evangelij ljubezni in u~iti zakone ‘ivljenja - ker
sami zajemajo iz Bo‘jega Duha in ‘ivijo v Gospodovem
820
Duhu. Tak{ni ljudje lahko oskrbujejo iz Bo‘jega Duha
Moja jagnjeta na pa{nikih ve~nega ‘ivljenja in jih vodi-
jo na livade duhovne biti, ker Jaz ‘ivim in delujem po
teh, ki ‘ivijo v Duhu ljubezni in Bo‘jem zakonu in ju
poznajo. Dana jim je mo~ u~iti Moje ovce, pribli‘ati
jim zakon ‘ivljenja, da bi tudi te na{le pot k pa{nikom
‘ivljenja in postale jagnjeta ter se zdru‘ile z Ve~nim.
Kdor ‘ivi v zakonu ‘ivljenja, Bogu, ta bo vodil ovce k
eni ~redi, katere pastir Sem Jaz, Kristus. Trudil se bo,
da se ovce ne bodo razkropile niti osamile. Vendar pa
bo sam le ka‘ipot - in ne pastir.
Iz ljudi, ki so v Meni trdni v veri kot skale in so izpol-
njeni z bo‘jim, bodo nastale univerzalne skupnosti v
Meni, Kristusu.
Besedi namestnik in sredi{~e imata danes >@
druga~en pomen. Sredi{~e vseh praskupnosti je prva
praskupnost, Zavezna skupnost Novi Jeruzalem s svoji-
mi stare{inami, u~itelji, vodji in zdravitelji; ta je upravi-
telj za vse praskupnosti. Je centralna lu~ za vse skupno-
sti in utele{a enost.
^leni praskupnosti se trudijo, da med seboj uresni-
~ujejo, kar sem jim zapovedal, da so namre~ drug dru-
gemu in vsem zemeljskim stvaritvam naklonjeni v nese-
bi~ni ljubezni. In ~lovek, katerega duhovna zavest je
najbolj dozorela, naj bo v Mojih praskupnostih slu‘ab-
nik vseh in naj slu‘i ~lenom skupnosti. Z vsemi ~leni
praskupnosti naj vodi ovne, ovce in jagnjeta k vi{avam
‘ivljenja, tako da bo ena ~reda, katere pastir Sem Jaz -
Kristus.
821
9. In {e nekdo drug bo vstal in u~il mnoge stvari, ki
sem vas jih ‘e Jaz u~il, in z veliko vnemo bo {iril evangelij
med pogane. Ampak klju~e nebe{kega kraljestva bom dal
tem, ki sledijo tebi v Mojem Duhu in se ravnajo po Mo-
jem zakonu. (Pog. 89, 9)

“In {e nekdo drug bo vstal in u~il mnoge stvari, ki
sem vas jih ‘e Jaz u~il, in z veliko vnemo {iril evangelij
med pogane” pomeni:
Po Mojem vstajenju, v obdobjih, ki bodo sledila, bo-
do od{li v ta svet {e drugi in {irili evangelij, zakon lju-
bezni, ki sem ga u~il. Toda klju~i nebe{kega kraljestva
so v Meni in v tistih, ki izpolnjujejo Mojo voljo. Delo-
val bom po tistem, ki Mi sledi, tako da se ravna po za-
konih ljubezni in ‘ivljenja. Po njem bom odprl mnogim
ljudem nebesa za odre{enje in ‘ivljenje njihove du{e.
Te besede niso veljale le Petru, temve~ vsem navzo-
~im u~encem in vsem ljudem, ki so in bodo v nadaljnjih
obdobjih postali Moji pravi nasledniki in so in bodo ‘i-
veli v bratov{~ini z Menoj. Kajti kdor uresni~uje in iz-
polnjuje Bo‘je zakone, ta zavestno ‘ivi v Meni in Jaz
po njem. Ta bo postal pravi ka‘ipot Notranjega ‘ivlje-
nja, ki vodi ovce k Meni, pastirju, Kristusu.
Samo Jaz Sem namre~ pot, resnica in ‘ivljenje. In
Jaz, Kristus, sem klju~ nebe{kih vrat, klju~ od vrat ‘iv-
ljenja.
822
10. In {e enkrat ti re~em: Ko si bil mlad, si se opasal
in {el, kamor si hotel; ko bo{ pa star, bo{ iztegnil roko in
nekdo drug te bo opasal in te vodil, kamor no~e{.” To pa
je povedal, da bi pokazal, s kak{no smrtjo bi poveli~eval
Boga. (Pog. 89, 10)

Dokler se ~lovek opasuje s ~love{kim, gre, kamor ga
vodi ~love{ki jaz. Ko pa je zrelej{i in steguje roko za
Ve~nim, ga bo opasal in vodil Ve~ni - ne kamor ho~e
~lovek, ampak tja, po ~emer hrepeni du{a.
Postal bo pravi~en ~lovek, ki v svetu {iri evangelij lju-
bezni, Bo‘ji zakon, in spet zbira ljudi okoli sebe. Med
njimi bodo spet tak{ni, ki so ~istega srca in prav tako
nosijo v svet evangelij ljubezni in ‘ivljenja. Ti ljudje so
opasani z okrasjem ljubezni, lepote, kreposti in ~istosti.
11. In ko je to povedal, mu je rekel: “Sledi Mi!” Peter

pa se je obrnil in zagledal u~enca, ki ga je Jezus imel rad.
In ko ga je zagledal, je rekel Jezusu: “Gospod, in kaj naj
stori ta?” Jezus mu je rekel: “ê ho~em, da ostane, dokler
ne pridem, kaj se to tebe ti~e? Ti Mi sledi!”
12. Potem se je med brati raz{irila govorica, da ta u~e-
nec ne bo umrl. Vendar mu Jezus ni rekel: “On ne bo
umrl,” temve~: “ê ho~em, da ostane, dokler ne pridem,
kaj se to tebe ti~e?”
(Pog. 89, 11-12)
823
Besede “ê ho~em, da ostane, dokler ne pridem, kaj
se to tebe ti~e?” pomenijo smiselno: In ~e bo celo v pri-
hodnjih ~asih vedno znova prihajal v ~love{ko obleko,
da bi slu‘il Meni na Zemlji - kaj se to ti~e tebe?
Besede “... kaj se to tebe ti~e?” povedo tudi: Naj ne
bo tvoja skrb, ~e tvoj bli‘nji ho~e slediti ali ne. Ti Mi
sledi in pomagaj slabotnej{im s svojim uresni~evanjem,
zato da bi tudi oni stopili v nasledstvo zaradi tvojega
dobrega zgleda. Kdaj in kako - to prepusti Meni in svo-
jemu bli‘njemu. Kajti kar stori tvoj bli‘nji, to mora on
zagovarjati pred Bogom in to se ti~e samo Boga in Nje-
govega otroka - ne tebe.
824
90. POGLAVJE
Kaj je resnica?
O sposobnosti razumeti ve~no

resnico (1-3). Vse je zavest (4-5). ^lovek lahko dojame samo
uresni~eno resnico - Dose~i popolnost (6-11). Kdo ima resni-
co? (12). Kdor nima nesebi~ne ljubezni, ne ‘ivi v resnici in je
ne spozna - Vsak ~lovek je voden ustrezno svojemu stanju
zavesti (13-16)
1. In dvanajsteri so bili spet zbrani v krogu palm in

eden od njih, Toma‘ namre~, je govoril drugim: “Kaj je
resnica? Kajti iste stvari se ka‘ejo razli~nim ljudem in ce-
lo istim ljudem v razli~nih ~asih razli~no. Kaj je torej re-
snica?”
2. In ko so tako govorili, se je v njihovi sredini pojavil
Jezus in rekel: “Resnica, ena in absolutna, je samo v Bo-
gu, kajti nih~e, niti en sam ~lovek, ne ve, kar ve samo Bog,
ki je v vsem. Resnica je lahko razkrita ljudem ustrezno nji-
hovi sposobnosti, da jo razumejo in dojamejo.
3. Resnica ima veliko strani, in eden vidi le eno stran,
drugi drugo, in nekateri vidijo ve~ ko drugi, tako kot jim
je dano. (Pog. 90, 1-3)

Ve~na resnica seva v mnogih fasetah v ta svet. Ven-
dar lahko vsak od nje prejme in razume le toliko, koli-
825
kor jo je sam uresni~il, koliko je torej razvil svojo du-
hovno zavest.
“Sposobnost razumeti in dojeti” pomeni: Svojo du-
hovno zavest odpreti - z uresni~evanjem in izpolnjeva-
njem Bo‘jih zakonov - toliko, da bi razumeli zakon,
Boga, resnico, na pravi na~in, kot tudi mnoge fasete re-
snice, ki sevajo v ta svet.
Ljudi se u~i o Bo‘jih zakonih, ki se jim tako razkri-
vajo. ^loveku, ki ‘ivi po njih, se bodo razkrivale fasete
resnice ena za drugo. Na ta na~in se razvija njegova du-
hovna zavest in iz resnice lahko sprejema in razume
vedno ve~.
“... tako kot jim je dano” pomeni: Koliko je ~lovek
udejanil iz ve~ne resnice, Bo‘jega zakona, v tem obse-
gu je tudi razvita njegova duhovna zavest. Z odprtim
delom svoje duhovne zavesti gleda faseto resnice, ki je
zanj razkrita toliko, kolikor jo je udejanil. Ta, ki je ude-
janil ve~ faset ve~ne resnice, gleda dalje, drugi, ki je
udejanil manj faset, tudi manj gleda. ^lovek torej doje-
ma ve~ ali manj vidikov ve~ne resnice, ustrezno temu,
koliko je razvil svojo duhovno zavest.
4. Poglejte ta kristal: Tako kot se svetloba poka‘e v

dvanajstih ploskvah, celo v {tirikrat dvanajstih, in vsaka
ploskev odbija ‘arek svetlobe, in eden gleda eno ploskev
in drugi kako drugo, je vendar to en kristal in ena svetlo-
ba, ki sije v vseh.
5. In glejte, ~e se kdo vzpenja na goro in je pri{el ‘e do
dolo~ene vi{ine, pore~e: Tam je vrh, povzpnimo se nanj;
826
in ko dose‘e ta vrh, glejte, se nad njim dviga {e drugi, do-
kler ne pride do vrha, od koder se ne vidi nobeden ve~, ki
bi mu {e bil dosegljiv.
(Pog. 90, 4-5)

Neskon~nost se da primerjati z mogo~nim kristalom,
ki iz‘areva razli~ne aspekte ve~ne resnice. Vse je za-
vest. Zato je v vsem, v vsakem zidaku neskon~nosti,
vsebovana vsa resnica.
Vsak ~lovek motri resnico z druge strani ali z druge
ravni, to se pravi z druga~ne zrelostne stopnje du{e.
Resni~no modri je odprl vse fasete resnice in gleda v
vsem ve~no resnico.
Kdor ‘ivi v resnici, ta ima oko resnice. Z njim gleda
tudi ~love{ko. Kdor ‘ivi v resnici, ta nagovori ~love{ko,
toda ne ‘ivi v njem.
6. Tako je tudi z resnico. Jaz Sem resnica, pot in ‘iv-

ljenje. In dal sem vam resnico, ki sem jo prejel od zgoraj.
In kar vidi in prejme eden, tega drugi ne vidi in ne prej-
me. Kar se zdi nekomu resni~no, je drugemu neresni~no.
Ti, ki so v dolini, ne vidijo tega, kar vidijo ti, ki stoje na
gorskem vrhu.
7. Toda za vse je resnica to, kakor jo vidi posamezni
razum, in tako dolgo, dokler ni ob njej razodeta kaka vi{-
ja resnica; du{i, ki lahko prejme ve~ svetlobe, bo dano
827
ve~ svetlobe. Zato ne obsojajte drugih, da ne boste obso-
jeni sami.
8. ê se boste ravnali po Svetem zakonu ljubezni, ki
sem vam ga dal, vam bo resnica bolj in bolj razkrita, in
Duh Resnice, ki prihaja od zgoraj, vas bo uvedel v vso re-
snico, pa ~eprav po mnogih krivih poteh, tako kot je ogn-
jeni oblak vodil Izraelove otroke skozi pu{~avo.
9. Zaupajte svetlobi, ki jo imate, dokler vam ni dana
vi{ja svetloba. I{~ite ve~ svetlobe in imeli boste izobilje.
Ne po~ivajte, dokler ne najdete.
10. Bog vam daje vso resnico, ki je kot lestev z mnogi-
mi klini, zato da bi osvobodila in izpopolnila du{o. Da-
na{njo resnico boste zapustili za vi{jo resnico od jutri.
Prizadevajte si za popolnost.
11. Ti, ki se ravnajo po Svetem zakonu, ki sem ga dal,
bodo re{ili svojo du{o, ~etudi morda razli~no vidijo resni-
co, ki sem jo jim dal. (Pog. 90, 6-11)

Izjava: “In kar vidi in prejme eden, tega drugi ne vidi
in ne prejme” ima naslednji pomen: Ve~na resnica se-
va v ve~nost v ne{tetih fasetah. Vse vesolje, vsa bit, ‘ivi
od ve~ne resnice. Bo‘je - finosnovno vesolje, ~ista bit je
zato spet resnica. Vsi vidiki zavesti ‘ivijo od ‘ivljenja,
ki je resnica - in vsi bo‘ji vidiki zavesti so spet resnica.
Vsak ~lovek ima svojo duhovno zavest ustrezno svo-
jemu mi{ljenju in ‘ivljenju ali zasen~eno z negativnim,
828
samoljubnim ali raz{irjeno zaradi pozitivnega, Bogu
naklonjenega ‘ivljenja.
Glede na stanje zavesti spozna ~lovek mnogo ali le

nekaj faset iz ve~ne resnice ali - ~e je usmerjen le na
svet - sploh nobene. Kar lahko en ~lovek prejme iz ve~-
ne resnice, tega drugi, katerega zavest {e nima daljno-
vidnosti Notranjega ‘ivljenja, ne more prejeti in zato
tudi ne razumeti. Njegova svetloba zavesti {e ne sega
tako dale~ kot svetloba njegovega bli‘njega. Kar se zdi
tistemu, ki je raz{iril svojo duhovno zavest, resni~no, to
se ka‘e drugemu, katerega zavest nosi {e malo duhov-
ne svetlobe, kot neresni~no. Zato izjava: “Ti, ki so v
dolini, ne vidijo tega, kar vidijo ti, ki stoje na gorskem
vrhu.”
Nadaljnji izjavi: “Toda za vse je resnica to, kot jo pa~
vidi posamezni razum, in tako dolgo, dokler ni ob njej
razodeta kaka vi{ja resnica; du{i, ki lahko prejme ve~
svetlobe, bo dano ve~ svetlobe” imata naslednji pomen:
Dokler posameznik ne izpolni njemu razodete fasete iz
ve~ne resnice, mu tudi ne more biti razkrita nobena
nadaljnja faseta resnice. To pomeni: Sli{i jo ‘e lahko,
ne pa izpolni, ker {e ni naredil prvega koraka, udejanil
prve fasete. ^lovek bo s svojim razumom razodete fa-
sete ve~ne resnice tako dolgo opazoval in presojal, do-
kler tega, kar je ob~asno spoznal, postopno ne udejani.
[ele tedaj bo sposoben prejeti vi{jo resnico. Ko so mu
razkrite povezave vseh faset ve~ne resnice, potem se
potopi v zakon ‘ivljenja, v resnico.
829
Bog, ve~na svetloba, seva v neskon~nost sebe same-
ga, vso ve~no resnico, kot ne{teto faset zavesti.
Samo tisti ~lovek se povzpne po lestvi popolnosti, ki
se dan za dnem trudi spoznati in raz~istiti to, kar mu
ka‘eta dan in dogodki dneva. Dnevi prinesejo ~loveku
pred o~i njegovo lastno mi{ljenje in ‘ivljenje - in ne
mi{ljenje in ‘ivljenje njegovega bli‘njega. Kajti ~lovek
naj najprej spozna in obdela bruno v svojem o~esu,
preden i{~e drobec v o~esu svojega brata.
Kdor ne ‘ivi v dnevu, ta dneve zapravlja. Tudi se na
lestvi k popolnosti ne more povzpeti na naslednji klin.
Kdor pa se trudi za popolnost svojega duhovnega ‘iv-
ljenja, tako da v dnevu sebe spoznava in raz~isti, kar je
na vrsti, ta jo bo tudi dosegel.
12. Mnogi Mi bodo rekli: Gospod, Gospod, vneti smo

bili v Tvoji resnici. Jaz pa jim bom rekel: Ne, bili ste vneti
le zato, da bi jo drugi videli tako, kot jo vidite vi, sicer pa
nobene druge resnice. Vera brez ljubezni do bli‘njega je
mrtva. Ljubezen je izpolnjevanje zakona. (Pog. 90, 12)

Kdor o resnici le govori in je mnenja, da jo morajo
njegovi bli‘nji videti prav tako kot on, ta {e ni stopil na
lestev k ve~ni resnici. Kdor fasete resnice, ki mu je raz-
krita in jo pripoznava za resni~no, ne udejani, temu se
ne bodo razkrile nadaljnje fasete ve~ne resnice.
830
Kdor o resnici le govori, ta ne more razkriti resnice
svojemu bli‘njemu, ker ne pozna poti udejanjenja.
In kdor misli, da je prava stvar samo to, kar re~e on,
in ne priznava nobene druge fasete resnice, ta je norec
in slep za resnico.
Kdor torej verjame le v to, kar zmore razumeti sam,
in vztraja v mnenju, da ima vso resnico, se postavlja
proti tistim, ki postopoma udejanjajo fasete ve~ne re-
snice, zato da bi jo dosegli.
Spoznajte: Kdor je proti svojemu bli‘njemu, vseeno
iz katerega razloga, ta je proti Bogu. Kdor je proti Bo-
gu, ta ni v resnici in ne izpolnjuje Bo‘jega zakona, lju-
bezni.
13. Kako jim naj pomaga vera, ki so jo sprejeli, ~e je

ne uresni~ujejo v pravi~nosti? Ti, ki imajo ljubezen, ima-
jo vse, in brez ljubezni ni ni~esar, kar ima vrednost. Pusti-
te vsakemu, da ima za resnico, kar spozna, v ljubezni in
vednosti, in da je tam, kjer ni ljubezni, resnica mrtva ~rka
in ni~ ne koristi.
14. Ostanejo dobrota, resnica in lepota; najve~ja od
teh pa je dobrota. ê so {tevilni sovra‘ili svoje brate in so
njihova srca otrdela za stvaritve iz Bo‘je roke, kako bi la-
hko ti videli resnico, ki bi jim bila v zveli~anje, ~e pa so
njihove o~i slepe in njihova srca otrdela za Bo‘je stvars-
tvo?
15. Kakor sem prejel resnico, tako sem vam jo dal.
Pustite vsakemu, da jo prejme in razume ustrezno njegovi
831
razsvetljenosti in sposobnostim, in ne preganjajte teh, ki
jo prejmejo po druga~ni razlagi.
16. Kajti resnica je Bo‘ja mo~, ki bo na koncu vladala
nad vsemi zmotami. Vendar je Sveti zakon, ki sem ga dal
Jaz, vsem razumljiv, pravi~en in dober. Naj mu sledijo
vsi, da bodo dosegli odre{enje svojih du{!”
(Pog. 90, 13-16)

Vera v resnico ni resnica sama, zakon ‘ivljenja. Kdor

se zadovolji le z vero v resnico, ta nikoli ne bo resnice
spoznal in tudi ne ‘ivel v njej.
Potrebna je prava vera, da se udejani spoznana fase-
ta ve~ne resnice. Kdor pa svoje zavesti ne raz{irja z
udejanjanjem, ta Bo‘je pravi~nosti ne more spoznati in
zato tudi ne ravna pravi~no.
Tudi dajati ne more nesebi~no, ker v sebi samem ni
razkril nesebi~ne ljubezni, zakona ‘ivljenja, resnice.
^lovek lahko nesebi~no daje le to, kar je iz Bo‘jih za-
konitosti udejanil, kajti samo iz udejanjanja spoznanih
faset resnice raste nesebi~na ljubezen, ki se spet podar-
ja nesebi~no. Kdor nima nesebi~ne ljubezni, ta tudi ne
‘ivi v resnici. Naravnan je le nase; ljubi sebe, ne pa re-
snice, kajti ta je osvobojena ~love{kega jaza.
Kar ni dano iz nesebi~ne ljubezni, tudi ni ni~ vredno.
êprav ~lovek veliko govori o ve~ni resnici in bi z njo
832
rad pou~eval svojega bli‘njega, pa ostanejo to prazne
besede, tako reko~ mrtva lupina, kajti so brez duhov-
nega ‘ivljenja, torej mrtve ~rke.
Kdor ne daje iz izpolnjevanja zakona, iz Boga, tem-
ve~ raz{irja le to, kar je pre~ital in ima za resnico, ta ni
u~itelj resnice - pa naj bo teolog, duhovnik, ‘upnik ali
vernik biblije, celo ~e ima visoki naziv.
îgar srce je otrdelo, ta je slep za ‘ivljenje. Nima lju-
bezni - niti do ljudi niti do ‘ivali, rastlin ali kamnov.
îgar srce je otrdelo in ~igar o~i so slepe, govori in
deluje proti svojim bli‘njim in proti stvarstvu.
Zato preverjajte z o~mi pravi~nosti, in spoznali boste
pravi~ne in la‘ne u~itelje po njihovih sadovih.
Kdor ‘ivi v resnici, gleda, ~esar drugi ne vidijo, in sli-
{i, ~esar drugi ne sli{ijo; zato bo pustil vsakemu njego-
vo vero.
Ljudje, ki so v Gospodovem Duhu, svojih bli‘njih, ki
prejemajo duhovno vedenje iz drugih virov in ga us-
trezno razlagajo, ne bodo niti obsojali niti preganjali.
Vsak ~lovek bo voden ustrezno svojemu stanju zave-
sti, pogosto prek ve~ ovir ali preko drugih virov, dokler
ne zmore spoznati izvira resnice.
Resnica je ‘ivljenje, Bog, ljubezen, mo~ neskon~no-
sti. Po vrnitvi vseh padlih duhovnih bitij bo vse popol-
noma pre‘ela. Takrat bodo vse du{e, ki bodo spet ~ista
bitja iz Boga, pri{le v Boga in vse grobosnovno bo pra-
substanca, torej bo‘ja esenca. Potem ne bo niti ljudi ni-
ti du{ niti materije niti delne zgostitve. Vse bo zdru‘e-
no v Ve~nem. Vsa bit bo spet Absolutni zakon, Bog,
833
ljubezen, ‘ivljenje. Dokler vse du{e ne bodo dosegle
spet zavestnega otro{tva v Bogu, ostajam Odre{enik
vseh du{ in ljudi: Kristus, klju~ od vrat v ‘ivljenje.
834
Predgovor k pravilom verske skupnosti*
Jaz, Kristus, izjavljam:

Naslednja pravila skupnosti veljajo tako dolgo, do-
kler ljudje, ki ‘ivijo na vedno bolj obnavljajo~i se Zem-
lji, ne bodo v glavnem ~istega srca in bodo izpolnjevali
Bo‘ji zakon. To bo v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa, v
Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, ki bo nato obdalo vso
Zemljo.
Pravila skupnosti veljajo za vse praskupnosti v Uni-
verzalnem ‘ivljenju in za bolj in bolj rasto~e in izpopol-
njujo~e se Kraljestvo miru.**
S tem pa posameznik ni odvezan svetnih zakonov, v
kolikor niso v nasprotju z bo‘anskim zakonom, kajti pi-
sano je: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar
pripada Bogu.
Pravila verske skupnosti bodo ljudem v svetlem Kra-

ljestvu miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, tudi doku-
* Pojasnjevalna navodila v opombah k poglavjem 91 do 94, vklju~no s

predgovorom, smo prejeli s Kristusovimi razodetji po na{i sestri Gabrie-
li in iz njene bo‘anske zavesti. Prva opomba k poglavju 91 temelji na
sklepu ustanovnih ~lenov prve praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju,
Skupnosti Novi Jeruzalem, ki je bila ustanovljena 8. novembra 1987 v
Würzburgu.
** Zavezna skupnost Novi Jeruzalem kot odgovorna skupnost v Kraljestvu
miru Jezusa Kristusa lahko sprejema sklepe, ki so obvezujo~i tudi za
druge praskupnosti.
835
ment, iz katerega bodo lahko videli, da so imeli ljudje,
ki so bili {e gre{ni, ki pa so si bolj in bolj prizadevali za
~istost, ta pravila skupnosti kot merilo. Spoznali bodo,
da so ljudje v nastajajo~em Kraljestvu miru ta pravila
{e potrebovali, da bi mogli bolj in bolj izpolnjevati za-
kone Notranjega ‘ivljenja.
Prav tako dajejo razli~ne knjige skupnosti, v katerih
je zapisano vse, kar govori za skupnosti in proti njim in
njihovim ~lenom, vpogled v borbo posameznih ~lenov
in praskupnosti za zakonito ‘ivljenje, ‘ivljenje v Bogu.
836
91. POGLAVJE
Govor, ki je nihanje (1-4).

Poimenovanje in krst novorojenega - Vzgajanje v po{tenosti (5-
6). Vzgoja odra{~ajo~ih otrok (7). Vklju~evanje v ‘ivljenjsko
na~elo skupnosti: mir in skladnost (8). Duhovni krst - Zapo-
ved “moli in delaj” - Angel skupnosti - Stare{ina - Svet
stare{in - Knjiga skupnosti (9). Maziljenec (10)
1. Po Svojem vstajenju od smrti je bil Jezus {e devet-

deset dni z Marijo, Svojo materjo, in Marijo Magdaleno,
ki je mazilila Njegovo telo, in Marijo Kleopovo in z dva-
najsterimi in njihovimi privr‘enci, jih u~il in odgovarjal
na njihova vpra{anja o Bo‘jem kraljestvu.
2. Ko so sedeli pri ve~erji, Ga je Marija Magdalena
vpra{ala: “Mojster, nam ho~e{ pojasniti red v Bo‘jem
kraljestvu?”
3. In Jezus je odgovoril in rekel: “Resni~no, o Marija,
tebi in vsakemu Svojemu u~encu povem, da je nebe{ko
kraljestvo znotraj vas. Vendar bo pri{el ~as, ko bo to, kar
je znotraj, razkrito navzven za odre{enje sveta.
4. Red je res dober in koristen; ~ez vse pa je ljubezen.
Ljubite drug drugega in vse Bo‘je stvaritve - in po tem naj
vsi ljudje spoznajo, da ste Moji u~enci.”
(Pog. 91, 1-4)
837
Vedno znova sem se prikazoval Svojim in jih u~il po
Notranji besedi, kajti kdor ni ve~ v mesu, nima ve~ gla-
su tega sveta. Svoj govor, ki je nihanje, daje v notra-
njost ~loveka, tako da Me lahko sli{i tisti, katerega du-
{a je o~i{~ena in usmerjena Name. Moji so na ta na~in
sprejemali Mojo besedo.
5. Potem Ga je eden od njih vpra{al: “Mojster, ali ho-

~e{, da bodo otroci sprejeti v skupnost z obrezovanjem,
kot je to zapovedal Mojzes?” In Jezus je odgovoril: “Za te,
ki so v Kristusu, ni niti obrezovanja niti prelivanja krvi.
6. Po osmih dneh prinesite otroka z zahvalo in moli-
tvijo O~etu, ki je v nebesih. Dajte mu ime po njegovih
star{ih in stare{ina naj mu vlije ~isto vodo na teme, kot je
pisano pri prerokih. Nato opozorite star{e, da naj bo
vzgojen v pravi~nosti, da naj ne jé niti mesa niti ne pije
mo~nih pija~ niti ne skruni stvaritev, ki jih je Bog dal lju-
dem v roke, da jih varujejo.”
(Pog. 91, 5-6)

Novorojenec naj bo po nekaj dneh posve~en ve~ne-
mu O~etu, Bogu O~etu-Materi v nebesih. Za svojega
otroka naj se star{i zahvalijo Ve~nemu in mu dajo ime,
838
ki se je dvignilo iz njihovih ~ustev in ob~utkov. Otrok je
namre~ del matere, le‘al je pod njenim srcem, in del
o~eta, ki ga je spo~el. Otrokove dedne zasnove so po-
dobne dednim zasnovam o~eta in matere. Tako je tudi
nihanje otrokove du{e povezano z materino in o~etovo
du{o. ê se je ime dvignilo iz sveta materinih in o~eto-
vih ob~utkov in sta o imenu soglasna, potem je to lah-
ko pravilno nihanje novorojen~kovega imena, ki ustre-
za tudi otrokovi du{i.
Poznane funkcije za posedovanje bo‘jih sporo~il,
slu‘be kot duhovnik, veliki duhovnik in cerkovnik, ne
ustrezajo bo‘anskemu zakonu. Zato nadomestite bese-
do “duhovnik” z besedo “stare{ina”, kajti v Moji skup-
nosti so stare{ine, ki so na ~elu skupnosti.
Zunanji simbol notranje mo~i - vlivanje vode na te-
me - lahko obdr‘ite, vendar ni nujno.* ê to obdr‘ite,
upo{tevajte naslednje:
Eden od stare{in bo na teme novorojenega vlil vodo,
to pomeni: Bog je gonilni, ve~ni element, ‘ivljenje. Gi-
baj se, otrok, in spoznaj, da te~e skozi tebe gonilni ele-
ment, teko~i Duh. Blagoslovil te je in te sprejel Bog, ki
ti je O~e in Mati.
In stare{ine pore~ejo star{em smiselno: ê ‘ivite v
pravi~nosti, boste vzgajali tudi svojega otroka, ki je
otrok Boga O~eta-Matere, na pravi na~in. U~ili ga bo-
* Prvi ~leni skupnosti so dajali ve~jo veljavo duhovnosti kot pa zunanje-

mu obredu. Zato so se odlo~ili, da se odpovedo zunanji obliki.
839
ste, da naj ne je mesa niti ne pije mo~nih pija~ niti ne
skruni in ubija stvaritev neba, zemlje in voda, da naj ‘i-
vi v enosti s kamenjem in rastlinami in da naj spozna
svetlo sevanje zvezd kot Bo‘jo lu~. ê ste po{teni vi,
potem bo postal tudi va{ otrok moder.
7. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, kaj ho~e{,

ko odra{~ajo?” In Jezus je rekel: “Po sedmih letih ali ko
za~no razlo~evati zlo od dobrega in se u~ijo iskati dobro,
jih pripeljite k Meni: Z zahvalo in molitvijo naj sprejmejo
blagoslov iz rok stare{ine ali angela skupnosti; opominja-
jte jih, da naj ne jedo mesnih jedi in ne pijejo mo~nih pi-
ja~ in ne lovijo nedol‘nih Bo‘jih stvaritev, mar so morda
na ni‘ji stopnji kot pa konji ali ovce, ki jim je to nenarav-
no?” (Pog. 91, 7)

ê ste vzgajali svoje otroke po zakonu nesebi~ne lju-
bezni in so ‘e toliko stari, da znajo lo~evati dobro od
zla, se potrudite, da va{i otroci - ki so otroci Boga-O~e-
ta-Matere - najdejo dobro v svojih soljudeh. Pripeljite
svojega otroka ali svoje otroke v hi{o skupnosti k No-
tranji cerkvi. Z mnogimi Bogu vdanimi ljudmi naj prej-
mejo Moj blagoslov po stare{ini skupnosti - ki ga je iz-
volila skupnost in sem ga posvetil Jaz.
840
Pravi stare{ina iz‘areva veliko duhovnosti in je po-
temtakem pravi~en in izpolnjen ~lovek; njegova nese-
bi~nost je znak posve~enja.
Skupnost pripelje k Meni svoje odra{~ajo~e brate in
sestre; in po stare{ini, ki mu skupnost zaupa, bom bla-
goslovil Svoje otroke - jim torej dal pomno‘eno mo~.
Star{i in stare{ina bodo nato otroke predali z Bogom
napolnjenim vzgojiteljem in u~iteljem, ki jih u~ijo svet-
nih dol‘nosti in jim v teku prvih {olskih let pojasnijo
Bo‘je zakone v tolik{nem obsegu, kolikor jih lahko ra-
zumejo na svoj {e otro{ki na~in.
U~ite jih tudi, da se vzdr‘ijo u‘ivanja ‘ivalskega me-
sa.
In za star{e naj re~em: ê va{ otrok sili, da bi jedel
meso, potem mu ga dajte pokusiti, saj ne veste, kako je
du{a ‘ivela v prej{njem utele{enju in kaj je ~lovek je-
del. Vendar ostanite zgled svojemu razvijajo~emu se
otroku. Nauk in udejanjanje ve~nih zakonov bosta po-
lagoma prefinila otrokove ~ute in opustil bo to.
V Moji skupnosti naj se ‘ivali ne ubijajo niti u‘ivajo.
ê je kdo na prehodu od mesne na zakonito hrano in
ima tu in tam {e potrebo po mesu, naj ga zau‘ije - iz-
ven skupnosti. To velja le za mesno hrano in ne za
mo~ne pija~e.*
* Mo~ne pija~e na~elno niso dovoljene ~lenom skupnosti. S tem so mi{-

ljene pija~e, ki ~loveka opijanjajo in mu vzamejo jasno mi{ljenje. To
torej pomeni: alkohol naj se ne uporablja za premotitev ~utov.
841
îgar ~uti ne zahtevajo ve~ mesne hrane, ta ‘ivi za-
kon “ne ubijaj”; svojega naslednjega bli‘njega - ‘ivali,
ne bo pou‘il. îgar ~uti so {e skaljeni, temu je zapove-
dano, da to opusti.
V Moji skupnosti naj ne bo niti mo~nih pija~ niti ‘i-
valskega mesa.
Otroke u~ite, da ne bodo lovili nedol‘nih stvaritev,

‘ivali, in jih zavestno pohodili. Kajti kdor lovi nedol‘ne
stvaritve, tega bodo preganjali njegovi ~uti in vsi tisti,
ki vplivajo na njegove ~ute. Kdor ‘ivali zavestno poho-
di ali zavestno mu~i in ubija, tega bodo mu~ili njegovi
~uti in misli in bo ‘ivotaril kot duhovni mrtvec med ‘i-
vimi; duhovno mrtev bo tudi v kraljestvu du{.
Zato u~ite svoje otroke zakon ‘ivljenja, da vse, kar
‘ivi ob~uti in ima pravico ‘iveti, dokler se ne umakne
prasubstanca, Duh, iz materialnih oblik in preide v za-
kon vse-skladnosti.
In u~ite svoje otroke, ki so tudi Moji otroci, ljubiti
naravo, spo{tovati rastline in ostati v komunikaciji z
esenco ‘ivljenja v njih. Tako bodo zaznavali ‘ivljenje
narave v svojih telesih in ostali krepki in zdravi.
Otroke tudi u~ite hvale‘no sprejemati hrano, ki jim
jo Vse-O~e podarja iz Svojih rok.
U~ite jih tudi pravilno jesti: mirno zau‘ivati hrano in
povezovati se z bo‘ansko esenco v darovih, da bi jo telo
zmoglo pravilno prebaviti. In ko pijejo, naj pija~e ne
zlivajo v svoje telo, temve~ jo prejemajo po po‘irkih,
tako da tudi njo lahko predela telo na pravi na~in.
842
^lovek le tako poplemeniti svojo du{o in postane za-
vestno duhovno ‘ive~ ~lovek, ~igar domovina, Bo‘je
kraljestvo, je v njem in okoli njega.
8. In vpra{al je dalje: “ê pride k nam kdo, ki jé meso

in pije mo~ne pija~e, ali ga naj sprejmemo? In Jezus mu
je rekel: ”Te pustite v preddverju, dokler se ne o~istijo ve-
likih napak; kajti dokler teh ne razumejo in ob‘alujejo,
niso sposobni sprejeti vi{jih navodil.”
(Pog. 91, 8)

Kdor se ne mara podrediti ‘ivljenju v skupnosti, naj
ostane tam, kjer je ‘ivel doslej, in bere in uresni~uje za-
kone skupnosti, ki mu bodo izro~eni. Po zakonu mu je
dovoljeno od zunaj obiskovati {olanje v skupnosti, do-
kler se ne o~isti in spozna zakone ‘ivljenja in jih uresni-
~uje.
V skupnostih naj bosta mir in skladnost ‘ivljenjsko
na~elo, ki zdru‘uje vse Moje ~love{ke otroke.
Kdor povzro~a znotraj skupnosti te‘ave svojim solju-
dem, se prepira z bli‘njim ter ‘ivi v prepiru in s tem
moti pravila skupnosti, mir in skladnost, ta naj zapusti
skupnost in ‘ivi izven nje, dokler ni spet eno z Bo‘jim
zakonom - ki velja za skupnost - in tudi v skladnosti s
svojim bli‘njim.*
843
9. In spet nekdo drug Ga je vpra{al: “Kdaj ho~e{, da
so kr{~eni?” In Jezus je odgovoril: “Po {e enkrat sedmih
letih ali ko spoznajo nauk in delajo, kar je dobro, in so se
izu~ili obrti, od katere lahko ‘ivijo, in hodijo po pravi poti
s trdnimi koraki. Tedaj naj prosijo za posvetitev; izpra{a
naj jih angel skupnosti ali pa stare{ina in presodi, ~e so
tega vredni, in naj se zahvalijo in molijo in se potopijo v
o~i{~evalno vodo, zato da bi se dvigali v novo ‘ivljenje in
Boga priznali za svojega O~eta in obljubili, da se bodo
ravnali po Svetem zakonu in se obvarovali zla tega sveta.”
(Pog. 91, 9)

S krstom je mi{ljen duhovni krst. Samo tisti ~lovek je
posve~enec in kr{~en z Duhom ‘ivljenja, ki je z njim iz-
polnjen in je v veliki meri Moja beseda zaradi uresni~e-
vanja ve~nih zakonov.
Kdor uresni~uje zakone, ta se bo dr‘al tudi zakona
“moli in delaj”, ki ga je dal Svojim zemeljskim otrokom
Bog O~e-Mati.
Za izpolnjevanje te zapovedi je potreben pravi po-
klic, ki ga naj izbere ~love{ki otrok primerno svojim
sposobnostim, talentom in kvalitetam.
***Te zakonitosti veljajo za vse praskupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju, ne

pa za Zavezno skupnost Novi Jeruzalem. Njej so dana vi{ja navodila.
844
Kdor s stabilnimi koraki in premo~rtno hodi po poti
k Bo‘jemu srcu, ta je tisti, ki upo{teva ve~ne zakone in
je kr{~en z zakonom ‘ivljenja.
Krst z vodo je star obi~aj. V Moji skupnosti ga ni tre-
ba izvr{evati.
Angel skupnosti je ~lovek, ki je postal Moja beseda,
in ki jo oznanja in izpolnjuje. Kdor je postal Bo‘ja be-
seda, je v glavnem popoln in je postal v veliki meri za-
kon. To so lahko stare{ine in drugi razsvetljeni mo‘je
in ‘ene.
Kdor ima dol‘nost preroka u~itelja* ali preroka oz-

nanjevalca, je lahko prav tako Moja beseda: Bog govori
skozi preroka, da bi se skupnosti neposredno razode-
val. ê je prerok postal beseda, potem je oznanjevalec
Bo‘jega kraljestva. Prerok in oznanjevalec Bo‘jega
kraljestva pa je le ta, ki je v Bo‘jem naro~ilu in je iz ne-
bes pri{el na Zemljo, da bi svetu prinesel in oznanjal
Mojo besedo.
Stare{ina sli{i v sebi Bo‘jo besedo, pozna ve~ni za-
kon in je z njim izpolnjen, ker ga uresni~uje.
* Te Gospodove besede veljajo Bo‘ji prerokinji u~iteljici Gabrieli - Würz-

burg za ~as njene u~iteljske prero{ke slu‘be. Bog je rekel: “Po njenem
delovanju ne bom poklical ve~ nobenega ustvarjalnega preroka u~itelja,
ker je bila po njej podarjena svetu Moja beseda v {irokem spektru. Po
njenem zemeljskem ‘ivljenju bodo ljudje sami na{li k Meni in osebno
sli{ali Mojo besedo in bodo v nadaljnjem poteku postali Moja beseda,
zakon. Vse to se dogaja v Moji skupnosti. Tam raste ~lovek v Boga-
~loveka.”
845
Angel skupnosti ali stare{ina bo preveril, kar govori
o sebi ~love{ki otrok: “Sem duhovno kr{~en, ker je mo-
je ‘ivljenje Bo‘ji zakon” ali kar o njem v zvezi s tem po-
ro~ajo njegovi bli‘nji. Angel ali stare{ina bosta preveri-
la, ~e je ~len skupnosti vreden biti sprejet v svet
stare{in ali v sredino Duhovno kr{~enih.
Angel ali stare{ina ali oba bosta s skupnostjo slavila
in hvalila Boga O~eta-Mater, katerega otroci so vsi, ter
se mu zahvaljevala. Posve~enec, ki ga je sprejela skup-
nost, se zaobljubi, da bo zvest zakonom in da bo svoje
‘ivljenje posvetil Bogu v ob~utkih, mislih, besedah in
dejanjih.
V svet* stare{in ne more vsak. To so le tisti mo‘je in
‘ene, ki so postali modri z uresni~evanjem ve~nih zako-
nov in prek svojih duhovnih dejavnosti in sposobnosti v
skupnosti. Modri pomeni: govoriti in dajati iz resnice
in odgovorno delovati.
V Sveti{~e, v sredino Duhovno kr{~enih bodo spreje-
ti le tisti, ki so izpolnjeni z Duhom ljubezni zaradi ude-
janjanja ve~nih zakonov in nesebi~nih dejanj.** Postali
bodo stare{ine, zdravitelji z vero in duhovni u~itelji.
* Svet pomeni delovanje stare{in v povezanosti s skupnostjo.

** Z Bo‘jo ljubeznijo so izpolnjeni vsi tisti, ki delujejo nesebi~no za Bo‘je
kraljestvo. To pomeni, svojega ~love{kega jaza ne zrcalijo, da bi se po-
stavljali, temve~ so v glavnem neosebni, so torej postali Bo‘ji zakon.
Kdor postaja postopoma Bo‘ji zakon, ta sli{i Bo‘ji glas, in kdor je po-
stal Bo‘ji zakon, tega ob~utki, misli, besede in dejanja so zakon in so
beseda. Bo‘jega nagovarjanja je dele‘en tisti, ki je v sebi presvetlil prva
{tiri obmo~ja zavesti. Kogar nagovarja Bog, ta {e ni postal Bo‘ja bese-
846
Kdor je na visoki stopnji udejanjanja, lahko vodi raz-
li~ne aktivnosti znotraj skupnosti. V krog angelov in
stare{in pride postopoma le tisti, ki je glede na svoje
sposobnosti izpolnil razli~ne stopnje nesebi~nega slu-
‘enja, torej tisti, ki je bil v skupnosti ‘e vsestransko de-
javen.
Vse, kar se je zgodilo v skupnosti, ‘ivljenjski krst no-
vorojenega in duhovni krst po notranji zrelosti, skleni-
tev zakonske zveze, rojstva otrok in vsi bistveni dogod-
ki, naj bo zajeto v knjigi skupnosti, ki jo hranijo
stare{ine in jo vodi stare{ina.
10. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, kdaj naj

prejmejo maziljenje?” In Jezus je odgovoril: “Ko bodo do-
segli starost zrelosti in so se v njih odprli sedemkratni da-
da. Boga lahko sli{i skozi du{ne ovoje, ki so postali svetlej{i, torej {e
skozi svoje svetle sence.To nagovarjanje - to se pravi: sli{anje Bo‘je be-
sede - je izrecno namenjeno le tistemu, ki ga Bog nagovarja, ne druge-
mu ali tretjemu. Dokler Bog s Svojo besedo nagovarja ~loveka, du{a {e
ni prete‘no ~ista in tako tudi ni Gospodova beseda, ki bi kot taka tudi
pri{la k ~loveku. To spet pomeni: Bog lahko prigovarja Svojemu otro-
ku, ker pa mora ~lovek {e prislu{kovati, pridejo zraven v zavest tudi ~lo-
ve{ki vidiki. Bo‘ja beseda je ~ista, ko pa pride v zavest {e obremenjene-
ga ~loveka, je me{ana dobrina in zato namenjena posamezniku. Kdor
je postal Bo‘ja beseda, je zapustil {tiri o~i{~evalne ravni; potaplja se v
Absolutni zakon.ê pride v skupnost nek ~lovek in o sebi re~e: “Sem
prerok in k vam me je poslal Bog,” potem naj mu stare{ine odvrnejo:
“Mol~i s prero{ko besedo. Pridi v skupnost, ‘ivi v njej, delaj v skupnosti
in pusti, da te skupnost nekaj let presku{a.”
847
rovi Duha, tedaj naj angel zanje moli in se zahvali ter jim
da pe~at maziljenja. Dobro je, da so vsi na vsaki stopnji
preizku{ani sedem let. Toda to naj se zgodi pri vsakem
ustrezno njegovi rasti v ljubezni in modrosti.”
(Pog. 91, 10)

Maziljenec je ~lovek, ki v sebi za~uti sedem osnovnih
mo~i ve~nega ‘ivljenja kot dar ljubezni - po katerem
Sem Jaz postal beseda.
Kdor je povzdignil svojo zavest k Meni in ~igar ob-
~utki, misli in ~uti po~ivajo v Meni, ta je angel skupno-
sti, o katerem sem ‘e govoril. Ta je Moja beseda in be-
seda Boga O~eta-Matere. Kdor je namre~ postal
zakon, ~igar ob~utki, misli, govor in dejanje Sem Jaz
sam, zakon, ta je maziljenec, to se pravi posve~enec po
Bogu, zakonu. Ta lahko tako postane angel skupnosti.
ê je med vami tak, ki je dosegel stopnjo maziljenja,
potem naj se angel skupnosti in eden od stare{in zah-
valita Bogu za to, da je spet prebudil angela za to ali
eno drugih skupnosti.
Kogar je skupnost sprejela kot maziljenca, ta naj se
najprej nekaj let potrjuje in vna{a v skupnost sedem os-
novnih mo~i ‘ivljenja s svojim ‘ivljenjem, ki naj poteka
modro.
Presku{nja pomeni: maziljenec je zakon; zato mora
sedem osnovnih Bo‘jih mo~i, ve~ni zakon, poznati in
848
jih ‘iveti ter vna{ati v skupnost. Pri tem skupnost spoz-
na njegovo notranjo zrelost in njegovo prebujenost v
ljubezni in modrosti Ve~nega.
ê ga je skupnost sprejela, potem ga bo skupnost v
zahvali priporo~ala Bogu O~etu in Meni, Kristusu, in
pazila na to, da se bo dr‘al Bo‘jih zakonov za skupnost
in jih tudi izpolnjeval v skupnosti.
849
92. POGLAVJE
Zakon in partnerstvo,
zveza po zakonu nesebi~ne ljubezni in zvestobe - Poroka v
skupnosti, zveza z Bogom (1-3). Star{i so pred Bogom odgovorni
za svoje otroke - Hi{a otrok - Ne imejte otroka za svojo lastni-
no - O duhovnih dualnih parih in nastajanju “duhovnih
otrok” (4). O ve~erji v skupnosti - Tedenski pregled - Nobenih
ceremonij (5). Zunanje oblike in delovanja so popu{~anja,
ne pa zakonitosti (6-7)
1. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, ali ho~e{, da

se med nami sklepajo zakoni, kot se sklepajo drugod na
Zemlji?” In Jezus je odgovoril in dejal: “Pri mnogih je na-
vada, da je ‘ena poro~ena z ve~ mo‘mi, ki ji govorijo:
Bodi na{a ‘ena in nam odvzemi na{o sramoto. Pri drugih
je navada, da se mo‘ poro~i z ve~ ‘enami, ki mu govore:
Bodi na{ soprog in nam odvzemi na{o sramoto; kajti ti,
ki tukaj ljubijo, ob~utijo, da je pomanjkljivost ne biti
ljubljen.
2. Vam, Moji u~enci, pa ho~em pokazati bolj{o in po-
polnej{o pot: Zakon naj bo med enim mo‘em in eno ‘e-
no, ki sta zdru‘ena v popolni ljubezni in naklonjenosti, v
popolni svobodi, in to tako dolgo, kot traja ta ljubezen in
‘ivljenje. Vendar naj pazita na to, da sta popolnoma
zdrava in da drug drugega resni~no ljubita v vsej ~istosti,
in ne samo zaradi svetnih ugodnosti. In nato naj si pred
pri~ami zaobljubita zvestobo.
850
3. Angel ali stare{ina, eden od njiju, naj moli in se za-
hvali, potem ko je pri{el ~as za to, ju pove‘e, ~e ho~eta, s
{krlatno rde~im trakom in ju oven~a. Trikrat naj ju pelje
okoli oltarja in jima da jesti od istega kruha in piti iz iste-
ga kozarca. Ko angel sklene roke, naj govori takole: Bo-
dita dva v enem, blagoslovljena bodi sveta zveza. Vaju, ki
vaju je zvezal Bog, naj nih~e ne lo~i, dokler ‘ivita in se
ljubita.”
(Pog. 92, 1-3)

Ni po ve~nem zakonu, da ima mo‘ ve~ ‘ena in ‘ena
ve~ mo‘.
Na Zemlji naj bo tako kot v nebesih: mo‘ si izbere
‘eno, in ~e izvoljena potrjuje zvezo z mo‘em, naj se
oba vpra{ata, kaj ju povezuje.
V nebesih se zdru‘ita dve bitji z enakimi zasnovami

mentalitete, duhovni mo‘ - imenovan pozitiv - in du-
hovna ‘ena - imenovana negativ. To se pravi, oba sta si
podobna v svojih bistvenih zna~ilnostih. Dopolnjujeta
se v svojem skupnem delovanju, ker so njune sposob-
nosti medsebojno usklajene. Bo‘ji zakon se namre~
glasi: “Enako se povezuje z enakim.” To se nana{a tudi
na mentaliteto. Ljubezen do Boga in do vse biti je trak,
ki za ve~no zdru‘uje vsa ~ista bitja. ê sta si torej dve
bitji podobni v nekaterih osnovnih mo~eh ‘ivljenja,
851
npr. v osnovni mo~i potrpe‘ljivosti in reda, potem lah-
ko skleneta dualno zvezo. Enost v Bo‘ji ljubezni pove-
zuje vsa bitja med seboj kot brate in sestre.
Ljubezen, ki zdru‘uje, je izraz polarnosti, ki povezu-
je dve bitji, ki sta med seboj usklajeni po sposobnostih.
Enako privla~i enako. To je ve~ni zakon privla~nosti. Iz
tega izhaja dualna povezanost.
Za Mojo skupnost na Zemlji velja {e naslednje:
ê je ‘ena sama in ni ljubljena, potem je kr{ila za-
kon ljubezni. Enako velja za mo‘a.
To pomeni: Kdor je osamljen, in ni ljubljen, ta sam
ni sposoben ljubiti. Zategadelj iz‘areva le malo ljubez-
ni - in zaradi tega privla~i malo ljudi, ki ljubijo nesebi~-
no. Ostane sam ali pa privla~i spet ljudi z enakim niha-
njem, ki so tudi komaj sposobni ljubiti. Tak{ni ljudje so
potem vezani eden na drugega zaradi svetnih ‘elja, idej
in telesne naravnanosti.
ê pa sta si dva ~loveka, ‘ena in mo‘, naklonjena v
nesebi~ni ljubezni in simpatiji ter si globoko zaupata,
potem se sre~ujeta svobodno, ne da bi eden prisiljeval
drugega, da mu izpolni njegove ‘elje. Tak{ni zakoni in
partnerstva bodo obstajali, dokler traja zemeljsko ‘iv-
ljenje, in v duhu bodo partnerji bratje in sestre, tako na
Zemlji kot v nebesih.
ê dva ~loveka skleneta zvezo, potem naj ju pou~ita
angel - ~lovek, ki je postal Moja beseda - in stare{ina o
zakonu nesebi~ne ljubezni in zvestobe. ê v skupnosti
{e ni angela, ~loveka, ki je postal Moja beseda, potem naj
to dol‘nost prevzame nekaj stare{in.
852
ê se dva ~loveka v imenu Boga O~eta-Matere pove-
‘eta v zakonu* - lahko je tudi partnerstvo** -, potem
skleneta zavezo z Bogom. Zveza naj se sklene pred pri-
~ami znotraj skupnosti.
Skupnost se nato obve‘e, da bo boter paru. Pazi, da
dr‘ita obljubo, ki sta jo dala Bogu, da ostaneta skupaj
v nesebi~ni ljubezni.
ê en partner zapusti drugega, ker ni ve~ skladnosti
v njunem mi{ljenju in ‘ivljenju in ni ve~ mogo~a uskla-
ditev, ter se sporazumeta ohranjati bratsko - sestrski
odnos, potem lahko oba skleneta naslednji zakon ali
partnerstvo, ~e sta doslej ‘ivela v svojem prvem zakonu
ali partnerstvu.
Tretji zakon ali partnerstvo pa ni mo‘no.*** Kdor
kljub temu stori to, naj zapusti skupnost. Ob partnerje-
vi smrti to pravilo ne velja.
* /** Partnerstvo je zveza pred Bogom brez poroke pred mati~arjem. Za-
kon je zveza pred Bogom, ki je obele‘ena tudi na zunaj s poroko pred
mati~arjem.
** To dolo~ilo ustreza bo‘anskemu zakonu. Polno veljavo bo imelo v ~a-
su, ko se bo na Zemlji vzpostavilo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. Po
posvetnem zakonu v posameznih dr‘avah sedaj tak{na partnerska zve-
za znotraj skupnosti ni dopustna brez predhodne poroke pred mati~ar-
jem. ^leni prakr{~anske skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju se seveda
dr‘ijo tudi v tej to~ki dr‘avnih zakonov, ki zahtevajo, da se par poro~i
pred mati~arjem, preden sklene zvezo z Bogom znotraj skupnosti.
*** ê v prvem zakonu ali partnerstvu ni ve~ mogo~ skupni duhovni raz-
voj, ker partnerja ubirata razli~ni poti - eden hrepeni po posvetnem,
drugi po vi{jih idealih in vrednotah -, potem se lahko odobrava drugi
zakon ali partnerstvo, ~e bo sklenjeno in vodeno po bo‘anskih zakonih
na vi{ji duhovni ravni, s ciljem duhovne povezave in enosti z vsemi
853
Zveza para po zakonu nesebi~ne ljubezni, ne potre-
buje obredov: Angel, ki je postal Moja beseda, stare{i-
ne in skupnost molijo k ve~nemu O~etu v nebesih in se
Mu zahvalijo za ljubezen, ki jo je polo‘il v nesebi~no
ljube~a se ~loveka. Prosijo tudi za mo~, da bi mo‘ spo-
~el otroke iz nesebi~ne ljubezni do ‘ene in bi ‘ena ro-
dila otroke iz nesebi~ne ljubezni do mo‘a. Zatem moli
skupnost, da bi postala ~lena skupnosti in se vklju~ila v
veliko Bo‘jo dru‘ino.
Komur so zemeljski zakoni merilo sklenitve zakona,
temu to ni prepovedano. Toda besedo, ki jo je dal Bo-
gu, naj bi kot merilo postavil na prvo mesto.
Kdor pa sklepa zakon ali partnerstvo zaradi posvet-
nih koristi, ta naj tega ne stori pred Bogom, temve~
pred tistim, ki to zagovarja. Ta par pa naj ne ‘ivi svoje-
ga ‘ivljenja v skupnosti, temve~ izven nje, da bi se
skupnost nad tem ne zgra‘ala in da bi ta par ne bil v
spotiko.
Kdor se poro~i, da bi od tega imel korist, ni zavr‘en.
Skupnost moli tudi za oba zakonca, pri ~emer prosi
Ve~nega, da naj vodi vse tako, da se polagoma nau~ita
ljudmi in bitji. Kdor ‘eli ‘iveti po dualnem principu nebes, lahko tudi
po razvezanem drugem zakonu ali partnerstvu sklene bo‘ansko zvezo,
ki pa ni ve~ vezana na telo. Tretji zakon ali partnerstvo, ki je odvisno
od telesa, po Bo‘jih zakonih ni ve~ dovoljeno. ê se ~lovek odlo~i vsto-
piti v skupnost, potem se za~enja zanj novo ‘ivljenjsko obdobje po ve~-
nem zakonu. O svoji situaciji iz tega podro~ja se bo odkrito pogovoril s
stare{inami in dobil od njih nasvet in podporo za svojo novo ‘ivljenjsko
pot.
854
ljubiti nesebi~no in postaneta trden ~len v verigi velike
dru‘ine.
4. “ê pa spo~enjajo otroke, naj delajo to s preudar-

nostjo in pametjo, ustrezno svojim mo‘nostim pre‘ivljati
jih. Tistim pa, ki ho~ejo biti popolni in jim je to dano,
pravim: Naj bodo kot Bo‘ji angeli v nebesih, ki se ne po-
ro~ajo, niti niso poro~eni, nimajo otrok, ne skrbijo za ju-
tri, temve~ so prosti vseh vezi, tako kot Sem Jaz, in Bo‘jo
mo~ zadr‘ujejo in jo ohranjajo v sebi za svoje slu‘enje in
za dela blagra, kakor sem to storil Jaz. Vendar teh besed
ne more razumeti mno‘ica, le ti, ki jim je dano.”
(Pog. 92, 4)

Kdor spo~ne otroke, naj zanje nosi odgovornost
pred Bogom, da postanejo z bo‘anskim napolnjeni
ljudje, ki se ravnajo po Mojih zakonih in so skupnosti v
veliko oporo in mo~.
Mnogi, ki so otroke spo~eli in rodili, se prebujajo za
slu‘enje bli‘njemu in vidijo v tem svojo nalogo. Svojih
otrok naj ne zanemarjajo, temve~ jih zaupajo hi{i
otrok, kjer bodo vzgojeni na pravi na~in po zakonih ne-
sebi~ne ljubezni.
Star{i pa bodo ostali povezani s svojimi otroki in jih
ne bodo zapustili. Kdor nesebi~no slu‘i, ohranja zapo-
vedi nesebi~ne ljubezni:
855
Star{i bodo otroke vzeli k sebi kadarkoli bo mogo~e.
Hi{o otrok bodo podpirali in ji po{iljali pozitivne mo~i,
zato da bi se vsi otroci v njej dobro po~utili in da bi bili
tudi tam doma.
Bog skrbi za du{e in ljudi, ki izpolnjujejo Njegovo
voljo. Kdor svoje otroke in sebe zaupa Bogu in nese-
bi~no slu‘i bli‘njemu, ta ni vezan na ljudi in se tudi na
svojega otroka ne bo vezal ter ga imel za svojo lastnino.
Vzgajal ga bo po zakonu ve~ne ljubezni in mu bo do-
ber svetovalec, pomo~nik in prijatelj.
Kdor pa ima otroke za svojo lastnino, ta mora skrbe-
ti za jutri, ker gradi le na svojih ~love{kih mo~eh. Vse,
kar poseduje, vklju~no ‘eno ali mo‘a in otroke, ima za
svojo lastnino in je s svojo samovoljo vezan na svojo
posest, na ‘eno ali mo‘a in otroke.
Tisti, ki je vezan, ne more ‘iveti svobodno in nese-

bi~no ter delovati kot Bo‘ji angeli. Poro~en je z mate-
rijo, z ‘eninim ali z mo‘evim telesom, in njegovi otroci
morajo izpolnjevati njegovo voljo. Tako so zasu‘njeni,
vezani nanj. Nanje gleda kot na lastnino.
Ljudje, katerih domovina je ta svet, katerih misli so
naravnane le na ~love{ke ustanove, posest in zemeljsko
veselje ter na ljudi, ki mislijo in ‘ivijo prav tako kot oni,
ne morejo razumeti smisla naslednje izjave “Jezusove-
ga evangelija”:
“Naj bodo kot Bo‘ji angeli v nebesih, ki se ne poro-
~ajo, niti niso poro~eni, nimajo otrok, ne skrbijo za ju-
tri, temve~ so prosti vseh vezi, tako kot Sem Jaz, in
856
Bo‘jo mo~ zadr‘ujejo in jo ohranjajo v sebi za svoje
slu‘enje in za dela blagra, kakor sem to storil Jaz.”
Mojo besedo razume le ta, ki je dosegel notranjo
svobodo, ki vedno bolj udejanja zakone neskon~nosti;
zanj se nebesa ne odpro le v besedi, temve~ tudi v de-
janjih. Ti, po katerih delujem na Zemlji, razumejo Mo-
je naslednje besede, ki jih govorim iz nebes:
Angeli v nebesih, nebe{ka bitja, se ne poro~ajo v tem
smislu, kot to storijo ljudje. Najdejo se po ve~nem za-
konu ljubezni, ki jih zdru‘i. Ne snubijo in niso snublje-
ni. Ne spo~enjajo, kot spo~enja ~lovek. Niso spolni,
temve~ so v Duhu Boga O~eta-Matere dvopolarna bit-
ja: duhovna ‘ena - negativno na~elo - in duhovni mo‘ -
pozitivno na~elo -, dvoje bitij, v katerih se zdru‘ita po-
zitivna in negativna polarizacijska mo~.*
Da bi moji ~love{ki otroci bolje razumeli, vedno zno-
va imenujem duhovno pozitivno na~elo “mo‘” in du-
hovno negativno na~elo “‘ena”.
Iz iz‘arevajo~e se ljubezni ‘enskega in mo{kega na-
~ela, dualnega para, iz duhovnega mo‘a in duhovne ‘e-
ne, spet nastajajo duhovna na~ela - za bolj{e razumeva-
nje imenovani “duhovni otroci.” Duala, duhovni mo‘
in duhovna ‘ena, posvetita otroka Bogu O~etu-Materi,
* Kdor se samo poro~i, je vezan na telo in s tem na ~loveka. Z zakonsko

zvezo pa je povezan z Bogom in s tem, ki si ga je izbral. Zato naj vsak
pozna razliko med zakonsko zvezo in poroko. Kdor se le poro~i, ne mo-
re ‘iveti kot angeli v nebesih, ki se najdejo in ljubijo v Bogu, na{em
O~etu.
857
kajti Bog, o~etovsko-materinsko na~elo, je pustil, da je
iz enega Njegovih ‘arkov ljubezni nastalo duhovno te-
lo.
Dualni par je dal njima od Boga podarjeni dozoreli
duhovnotelesni substanci svojo dualno mo~ ljubezni in
jo povzdignil v otro{tvo. Mojim zemeljskim otrokom za
bolj{e razumevanje: Dualni par povzdigne dozorelo
bitje narave v bo‘je otro{tvo.
Dualni par duhovno povzdignjenemu bitju, duhov-
nemu otroku, ki je pozitiv ali negativ - povedano za lju-
di: de~ek ali deklica - vzdr‘uje in ohranja ‘ivljenje.
Dualni par, ki je po Bogu O~etu-Materi in zanj povz-
dignil naravno bitje v otro{tvo, je duhovni o~e in du-
hovna mati. Po duhovnih star{ih prenese o~etovsko-
materinski Duh bitju narave otro{ke lastnosti.
5. In nekdo drug Ga je vpra{al: “Mojster, na kak{en

na~in naj opravimo sveto daritev?” In Jezus je odgovoril,
reko~: “Daritev, ki jo Bog na tihem ljubi, je ~isto srce.
Vendar darujte v spomin in iz pobo‘nosti nekva{en kruh,
me{ano vino, olje in kadilo. Ko se kje snidete, da opravite
sveto daritev, in gorijo svetilke, naj ima ta, ki opravlja da-
ritev, angel skupnosti ali stare{ina, ~iste roke in ~isto srce
in naj vzame od darovanih darov, nekva{enega kruha,
me{anega vina in kadila.”
(Pog. 92, 5)
858
V Moji skupnosti ceremonije niso potrebne. Te sem
Judom dopustil, ker {e niso poznali, kot vi v tem ~asu
>@, neposredne poti k Bo‘jemu srcu in v sebi {e ni-
so nosili odre{enja.
Vendar naj se Moja skupnost zbere enkrat na teden;
to naj bo v soboto zve~er. Moji se sre~ajo v ~istih obla-
~ilih, ~e je mogo~e prazni~no oble~eni, da bi ob pogr-
njeni mizi z gore~imi sve~ami zau‘ili obed v ~ast tega, ki
jih hrani in ohranja zdrave. Kdor zau‘ije hrano v Mojem
imenu, v Duhu resnice, ta ima Mene v gosteh.
Pred obedom podata eden ali dva od stare{in teden-
ski pregled: vse bistveno o dobrem in bistveno o sla-
bem naj se izgovori odprto.
Stare{ine, ki vodijo skupnost, postavijo skupnosti
vpra{anje: Kaj je bilo v minulem tednu splo{no pozitiv-
no in izgrajujo~e in zakaj? In: Kdo ali kaj je prispeval k
temu?
Skupnost poro~a o “za”. Stare{ine, ki vodijo skup-
nost, pa bodo v knjigo skupnosti vpisali ustrezne zaz-
namke. Tudi upo{tevanja vredna dejanja ~lenov skup-
nosti, ki so bila izvr{ena za Kristusovega Duha, in so
bila v dobro skupnosti ter so prispevala k njeni rasti,
naj bodo zapisana v knjigi skupnosti.
Enako naj se poro~a o vsem “proti”. Kdo ali kaj so
bili vzroki za negativne aspekte v minulem tednu? Tudi
to naj se zabele‘i v knjigo tedna, ki je del knjige skup-
859
nosti; tudi kdo so bili povzro~itelji ali sopovzro~itelji -
in zakaj so imeli te‘ave in probleme ali jih {e imajo.
Po ve~erji naj stare{ine, ki so za to primerni, govorijo
s tistim, ki ima te‘ave ali probleme. In ~e gre pri tem za
drugega ali tretjega, naj bodo ti pri pogovoru zraven.*
Gore~e sve~e simbolizirajo notranjo lu~, okoli katere
se zbirajo z bo‘anskim napolnjeni ljudje.
Obed, kot vsaka hrana, naj se zau‘ije tiho - v zavesti,
da ~lovek prejema Bo‘je darove in se z njimi hrani.
Eden med vami, ki je po{tenega srca, ki je torej iz-
polnjen z ljubeznijo do Boga, naj pred obedom in po
njem izre~e zahvalno molitev in priporo~i skupnost
Gospodu, da bi bil tudi naslednji teden v znamenju ne-
sebi~ne ljubezni in da bi obremenjeni bratje in sestre
spoznali, kaj je treba o~istiti, in da bi dobili mo~, da to
tudi o~istijo. Kajti novi teden prinese vsakemu to, kar
ima o~istiti.
V Moji skupnosti naj slu‘i vsak vsakemu.
Vsak teden naj drugi ~leni skupnosti menjaje pogri-
njajo mizo za obed, prina{ajo jedila in svoje bli‘nje, ki
sedijo za mizo, postre‘ejo nesebi~no. Izmenjujejo naj
se tudi pri pripravljanju hrane, tako da vsak vsakemu
naredi manj{o ali ve~jo uslugo.
* Le o te‘kih problemih, za katere je potrebno dalj ~asa, da se jih raz~isti,

naj se razpravlja po ve~erji z enim ali ve~ stare{inami. Enostavni prob-
lemi in te‘ave, ki zahtevajo kraj{i ~as za o~i{~evanje, naj se s stare{ino
obravnavajo pred ve~erjo.
860
Kristusova skupnost, Moja skupnost, naj bo napol-
njena z duhovnim ‘ivljenjem. Zato naj se vsak ~len
skupnosti na za~etku vsakega dne preda Bogu O~etu-
Materi s pro{njo, da naj mu Ve~ni vliva mo~, da posta-
ne ~istega srca, kajti tisti, ki so ~istega srca, bodo gleda-
li Boga in posedovali zemeljsko kraljestvo. Vsak naj
vzame s seboj v dan smisel naslednjih besed: Daritev,
ki jo ljubi Bog, je ~isto srce Njegovih otrok.
Z daritvijo ni mi{ljeno “‘rtvovanje”, temve~ notranja
‘elja veselo se predati Temu, ki ga ljubi, in biti s temi,
ki ljubijo Njega.
Ponavljam: Ceremonije niso bile potrebne v prete-
klosti, {e v sedanjosti in prihodnosti jih ni treba. Bese-
de, ki jih berete v knjigi Jezusov evangelij, so simboli
‘ivljenja v Duhu, simboli za hrano in hranjenje teh, ki
so sprejeli Boga v svoje srce.
Kdor zavestno pije, prejema esenco ‘ivljenja, in kdor
zavestno jé, ta prejema nebe{ki kruh. Zato naredite vse
iz srca; potemtakem to storite zavestno, in nobenih na-
daljnjih posvetitev in ceremonij ni treba.
Kdor stori vse zavestno, usmerjen Name, Kristusa, ta
stori to v Moj spomin.
6. In naj se za vse zahvali ter blagoslovi in se obrne na

O~eta v nebesih s pripro{njo, da naj po{lje Svojega Svete-
ga Duha, zato da bi pri{el nadnjo in jo napravil za telo in
kri, substanco in ‘ivljenje Ve~nega, ki bo ve~no lomljeno
in prelivano za vse.
861
7. In povzdigne naj jo k nebesom in moli za vse, za
poprej{nje, za te, ki {e ‘ivijo in za te, ki bodo {e pri{li. Ka-
kor sem vas Jaz u~il, tako molite tudi vi, angelu pa pusti-
te, da lomi kruh in da da ko{~ek tega v kelih, blagoslovi
sveto zdru‘itev in ga nato ponudi vernikom, reko~: To je
Kristusovo telo, Bo‘ja substanca. To je Kristusova kri,
Bo‘je ‘ivljenje, ve~no lomljeno in prelivano za vas in vse
v ve~no ‘ivljenje. In prav tako kot ste videli storiti Mene,
prav tako storite tudi vi v Duhu ljubezni; kajti besede, ki
vam jih govorim, so Duh in ‘ivljenje.”
(Pog. 92, 6-7)

Te obrazlo‘itve so prav tako popu{~anje, vendar no-
bene zakonitosti. Ljudje takratnega ~asa so iskali zuna-
njo oporo in so potrebovali zunanje izumetni~eno ob-
na{anje. Njihovim ‘eljam sem ugodil ustrezno njihovi
mentaliteti. Kdor pa Duha ‘ivljenja i{~e in najde v sebi,
temu se odpre notranji tempelj. Ta bo svoje ‘ivljenje
spo{tljivo posve~al Bogu in s tem vse, kar naredi.
862
93. POGLAVJE
O odpu{~anju in pro{nji za odpu{~anje (1-2).

Zdravljenje iz Bo‘jega Duha (3-4). Odgovorni v skupnosti (5-10)
1. In nekdo je vpra{al: “Mojster, ~e se je kdo pregre{il,

ali mu ~lovek lahko odpusti njegov greh ali ne?” In Jezus
je rekel: “Bog odpusti grehe vsem, ki ob‘alujejo, toda kar
ste sejali, to morate tudi ‘eti.” Tistim, ki ne ob‘alujejo in
se svojim grehom ne odre~ejo, ne moreta odpustiti niti
Bog niti ~lovek, tako kot ne moreta zadr‘ati grehov tistih,
ki so se grehom odrekli. Toda ~e je nekdo v Duhu in ja-
sno spozna, da kdo ob‘aluje svoje grehe in se jim odpove,
ta resni~no lahko re~e skesanemu gre{niku: Odpu{~eni so
ti tvoji grehi; zakaj s kesanjem in s poravnanjem so vsi
grehi odpu{~eni, in tisti, ki se jim odpovejo, jih bodo re{e-
ni, tisti pa, ki gre{ijo naprej, ostanejo vezani nanje.
2. Sadovi greha kljub temu trajajo {e nekaj ~asa; mi
sejemo, torej moramo ‘eti. Kajti Bog ne dovoljuje, da se
iz Njega nor~ujejo, in tisti, ki sejejo v meso, bodo ‘eli po-
gubo, tisti pa, ki sejejo v duhu, bodo ‘eli ve~no ‘ivljenje.
Kdor se torej odre~e svojim grehom in jih prizna, temu
naj stare{ina re~e tako: “Naj ti Bog odpusti tvoje grehe in
te popelje v ve~no ‘ivljenje. Vse grehe proti Bogu odpusti
Bog in vse grehe proti ~loveku odpusti ~lovek.”
(Pog. 93, 1-2)
863
Greh lahko odpusti samo tisti, nad katerim se je bli‘-
nji pregre{il. Greha mu ne more odpustiti neprizadeti,
drugi ali tretji.
Kar ~lovek seje, to bo tudi ‘el - razen ~e pravo~asno
ob‘aluje svoje grehe, protizakonita dejanja in prosi
svojega bli‘njega za odpu{~anje po Meni, Kristusu. ê
mu doti~ni odpusti in se ~lovek trudi, da istega ne po~-
ne ve~, mu je greh odvzet, kajti Bog izbri{e vse, kar se
ob‘aluje in odpusti.
Kar se ne ob‘aluje in odpusti, se mora prena{ati {e v
tem ali v enem od naslednjih zemeljskih ‘ivljenj ali v
ravneh o~i{~evanja, kamor se du{a poda po lo~itvi od
telesa.
In ~e kdo prosi za odpu{~anje in ne dobi odpu{~anja
za svojo krivdo, mu je tudi Bog ne bo odvzel. Toda
Bo‘ja ljubezen in milost s svojo svetlobo oja~ano osvet-
lita tistega, ki ne odpusti, tako da prepozna svoje neu-
strezno ravnanje, odpusti svojemu bli‘njemu in tudi
sam prosi za odpu{~anje. Kajti pri nekem prestopku ni
vedno kriv samo eden. V mnogih primerih sta oba, ki
nosita krivdo zaradi svojega ravnanja.
Bo‘ja ljubezen in milost se vedno znova dotikata sr-
ca gre{nika, preden za~nejo delovati vzroki v telesu, in
ga ganeta, da greh pravo~asno o~isti z odpu{~anjem in
pro{njo za odpu{~anje, kajti vsak greh je krivda, torej
prestopek Bo‘jega zakona.
864
V nebe{ko kraljestvo lahko vstopi samo tisti, ki mu
je njegov bli‘nji odpustil. Zato, o ~lovek, pazi na svoje
misli in svoj govor, da tako misel kot govor ustrezata
Mojemu zakonu.
^lovek ‘e lahko odpusti, toda made‘ du{e lahko raz-
re{i samo Bog. Stare{ina lahko pou~i po zakonu porav-
nave tiste, ki prosijo za odpu{~anje in tiste, ki odpu{~a-
jo, da so razre{eni samo tisti grehi, ki se v bodo~nosti
ne ponovijo ve~. Noben ~lovek, samo Bog lahko da od-
vezo za greh.
ê se dva prepirata in ne moreta o~istiti svojih spo-
rov, ker ne poznata Bo‘jih zakonov, jima, ~e ‘elita, lah-
ko svetuje modri stare{ina ali pa angel skupnosti - po
ve~nih zakonih, da je obema spet mogo~e pravilno mi-
sliti in delovati.
3. In nekdo ga je vpra{al: “ê je med nami kdo bolan,

ali bomo imeli mo~ za zdravljenje kot Ti?” In Jezus je od-
govoril: “Ta mo~ prihaja iz popolne ~istosti in iz vere. Ti-
sti, ki so rojeni iz Boga, zadr‘ijo svoje seme v sebi.
4. ê pa je med vami kdo bolan, pokli~ite stare{ino
skupnosti, da ga v Gospodovem imenu mazili z olivnim
oljem. ê ga ne ovira greh iz tega ali iz enega preteklih
‘ivljenj, ga lahko dvigne molitev vere, iz‘arevanje mo~i,
povezane z zahvalno molitvijo.
(Pog. 93, 3-4)
865
V Moji skupnosti bodo ljudje, ki imajo dar zdravlje-
nja. Da lahko zdravijo iz Bo‘jega Duha, morajo biti nji-
hove du{e v glavnem ~iste, tako da Moj zdravilni tok
po njih te~e k slabotnim du{am in v trpe~e telo.* Oz-
dravi pa samo tisti, ki breme svojega telesa, greh, ki
u~inkuje v njem, preda Meni. Potem pride do ozdravi-
tve prek njegove du{e, v kolikor je to dobro za du{o in
telo. ê pa ~lovek {e naprej po~ne iste napake, potem
je za njegovo du{o bolje, da prena{a svoje trpljenje in
ob njem zori, pa ~eprav {ele v enem od bodo~ih ze-
meljskih ‘ivljenj, kajti napake so enake njegovemu trp-
ljenju.
V nebesih ni ceremonij. V mnogih primerih sem ne-
vednim, ki so poznali samo del zakona ‘ivljenja, te do-
pu{~al, ker so se {e oklepali ritualov in so samo z rituali
na{li mir in ponotranjenost.
Moji, ki poznajo zakon in ‘ivijo v Moji skupnosti, ki
je zidak Kraljestva miru, ne potrebujejo ceremonij in
zato tudi ne maziljenja. Nebesa so zakon ljubezni, in
tako naj bo tudi med Mojimi na Zemlji.
* Verski zdravitelji, imenovani tudi Kristusovi ali molitveni zdravitelji, so

morali v skupnosti dalj ~asa slu‘iti po zakonu ‘ivljenja. Tudi tukaj do-
lo~i skupnost, ali je ~len skupnosti razvil notranje kvalitete za to nalo-
go. Versko zdravljenje ne izklju~uje posveta z zdravnikom ali zdravite-
ljem.
866
Kdor Me prosi za ozdravljenje, naj se tudi takoj zah-
vali za ozdravitev; kajti kdor prosi iz srca in opravlja
dela nesebi~ne ljubezni - in ne po~ne ve~ istih grehov -
ta je v svoji du{i ‘e ozdravel. Zahvaljujte se in bodite
prepri~ani: Kdor se zahvaljuje od srca in svojih grehov
ne po~ne ve~, ta je ‘e prejel.
5. In nekdo ga je vpra{al: “Mojster, kako naj bo ure-

jena Sveta skupnost in kdo naj slu‘i v njej?” In Jezus je
odgovoril: “ Ko so Moji u~enci zbrani v Mojem imenu,
naj izvolijo iz svojih vrst zveste in verne mo‘e in ‘ene, ki
naj prevzamejo naloge in svetujejo v posvetnih zadevah,
skrbijo za potrebe revnih in za tiste, ki ne morejo delati,
upravljajo naj imetje skupnosti in pomagajo pri daritvi, in
s svojo pomo~jo naj bodo va{i diakoni.
6. In ~e so se izkazali v svojih nalogah, naj iz svojih
vrst izberejo take, ki imajo duhovne darove: dar vodenja
ali prerokovanja ali pridiganja, u~enja ali zdravljenja, da
bodo ~redo duhovno zgradili, prinesli sveto ‘rtev in slavili
Bo‘je misterije, in naj bodo va{e stare{ine in njih pomo~-
niki.
7. In izmed teh, ki so dobro opravili svoje delo, naj iz-
volijo tistega, ki se zdi najbolj zaslu‘en in naj bo na ~elu
vseh, in on naj bo va{ angel. Angel naj imenuje diakone in
posve~a stare{ine, jih mazili in jim polo‘i roke in jih nadah-
ne, da sprejmejo Svetega Duha za svojo nalogo, za katero so
poklicani. Angela pa naj mazili in posveti nekdo iz vi{jega
vodstva, nekdo iz najvi{jega svéta.
867
8. Prav tako kot sem poslal apostole in preroke, tako
tudi po{iljam evangeliste in pastirje, osemin{tirideset ste-
brov sveti{~a, da s slu‘enjem ~etverice zgradim in izpopol-
nim Svojo skupnost. Ti naj sedijo v Jeruzalemu v svetem
zboru, vsak s svojim pomo~nikom in diakonom, njim pa
naj zunanji zbori poro~ajo o vseh stvareh za vzdr‘evanje
skupnosti. In tako kot prihaja svetloba, tako naj usmerja-
jo, vodijo, zgrajujejo in u~ijo Mojo Sveto skupnost. Svet-
lobo naj sprejmejo od vseh in vsem naj dajo ve~ svetlobe.
9. In ne pozabite v svojih molitvah, klicanjih, pro{-
njah in zahvalah darovati kadilo, tako kot je zapisano v
va{ih zadnjih prerokih: Od son~nega vzhoda do njegove-
ga zahoda naj se v Mojem imenu na vseh mestih daruje
kadilo kot ~isto ‘rtvovanje; zakaj Moje ime naj bo veliko
med pogani.
10. Kajti resni~no, povem vam, kadilo je spomin na
skrivno pro{njo svetih, z besedami, ki se ne dajo izgovori-
ti.”
(Pog. 93, 5-10)

V Moji skupnosti slu‘ijo vsi tisti, ki so na Notranji
poti h kraljestvu srca spoznali in uresni~ili drugo stop-
njo, bo‘ansko voljo. Dozorevajo za dejanja v Mojem
Duhu.
Ti, ki so v Moji slu‘bi, so angel skupnosti, stare{ina,
verski zdravitelji, duhovni u~itelji in voditelji Notranjih
868
cerkva Kristusovega Duha in tisti, ki nesebi~no deluje-
jo v slu‘enju svojim bli‘njim.
@ivljenje skupnosti nima okorele oblike. @ivljenje v
Mojem Duhu je evolucija.
Ni nadrejenih in podrejenih.
Vedno znova se iz skupnosti volijo v duhu dozoreli
mo‘je in ‘ene, ki vodijo rasto~o skupnost ali izgrajujejo
nove, tako da bo Zemlja obljudena z ljudmi, ki izpol-
njujejo voljo Boga O~eta-Matere.
Izvoljene najprej postavijo ob stran duhovnim u~ite-
ljem in voditeljem Notranjih cerkva Kristusovega Duha
in tistim, ki opravljajo razli~ne naloge, kot npr. v {ols-
tvu in dobrodelnih ustanovah in na podro~ju podjetni{-
tva in gospodarstva, pa tudi tistim, ki skrbijo za revne
in upravljajo imetje skupnosti. Na ta na~in dozorevajo
za nadaljnje in samostojne naloge v Mojem Duhu, da
bi se pove~ala skupnost - v naj{ir{em smislu skupnosti
- in bi se tako {irilo Kraljestvo miru na Zemlji.
Izvoljeni mo‘je in ‘ene naj tudi pove~ajo trumo sta-

re{in. Zato pustite mnogim nadarjenim, da vodijo ‘iv-
ljenje skupnosti pod nadzorstvom enega od stare{in na
ve~erih skupnosti, ve~erih molitve, pri Notranjih cerk-
vah Kristusovega Duha in pri vsem, kar spada v dol‘-
nosti stare{ine*.
* Naloga stare{ine je, da skrbi za skupnost na vseh podro~jih, jo vodi in

pazi na to, da se ohranjajo in ‘ivijo ve~ni zakoni.
869
Nekateri poklicani stare{ine ali angel nastajajo~e
skupnosti bodo za nadaljnje skupnosti pripravili knjigo
skupnosti, jo varovali in pazili, da se zapi{e vse po-
membno, kar se zgodi znotraj skupnosti.
In ~e kdo od izvoljenih izstopa z dobrimi nesebi~ni-
mi deli, z upo{tevanjem ve~nih zakonov, mu dajte mo‘-
nost, da postane angel skupnosti. Stare{ine in skupnost
ga bodo postavili za angela {ele tedaj, ko je uspe{no
opravil ve~letne preizku{nje in resni~no absolviral ~etr-
to stopnjo, bo‘ansko resnost, in postal Moja beseda,
zakon.
Re~eno naj bo: Da bi na Zemlji postalo tako kot v
nebesih, Jaz u~im Svoje Moj zakon.
Moji, ki poznajo in izpolnjujejo Moje zakone, ne po-
trebujejo ceremonij - in tudi nobenih evangelistov in
pastirjev, ker stopajo po Notranji poti v kraljestvo no-
tranjosti, k zakonu ‘ivljenja.
Kdor izpolnjuje Mojo voljo, pozna zakon. Potem je
pastir zakon: To je Kristus v vas po ~loveku, ki je Moja
beseda in v sebi sli{i Mojo besedo.
Kdor je Moja beseda - angel - in tisti, ki sli{ijo Mojo
besedo - stare{ine - in tisti, ki so blizu Moji besedi -
verski zdravitelji, duhovni u~itelji in vodje Notranjih
cerkva Kristusovega Duha - in vsi, ki nesebi~no slu‘ijo
Mojim skupnostim, so odgovorni za Mojo skupnost.
870
94. POGLAVJE
O pokopu mrtvih -Zavestno ‘ivljenje -

Duhovno mrtvi - Bog no~e ponovnih utele{enj (1-4). Kdor je
na{el k svojemu notranjemu Bogu, ne potrebuje zemeljskih
vodij - Kriteriji za pristnost odgovornih: nesebi~no slu‘enje -
O obla~ilih: notranja lepota se odra‘a v zunanjosti (5-7).
Rast in pre‘ivljanje skupnosti, skupna naloga (8-10)
1. In nekdo ga je vpra{al: “Mojster, kako ‘eli{, da po-

kopljemo na{e mrtve?”In Jezus je odgovoril: “V tej zadevi
poi{~ite nasvet diakonov; kajti pokop se nana{a samo na
telo. Resni~no povem vam, za tiste, ki verujejo v prihod-
nje ‘ivljenje, ni smrti. To, kar imate vi za smrt, so vrata v
‘ivljenje, in grob so vrata vstajenja za tiste, ki verujejo in
poslu{ajo. Ne ‘alujte niti ne jo~ite za tistimi, ki so vas za-
pustili, temve~ se raje veselite njihovega vstopa v ‘ivljenje.
2. Tako kot prihajajo vsa bitja v ta svet iz nevidnega,
tako se vrnejo v nevidno in tako se bodo vra~ala, dokler
ne bodo o~i{~ena. Njihova telesa naj se predajo prvinam,
in O~e, ki obnavlja vse stvari, bo naro~il angelom, da se
zavzamejo zanje. Stare{ina naj moli, da bi njihova telesa
po~ivala v miru in se njihove du{e prebudile v veselem
vstajenju.
3. Obstaja vstajenje iz telesa in vstajenje v telo. Obsta-
ja izstopanje iz ‘ivljenja mesa in vstopanje v ‘ivljenje me-
871
sa. Molite za tiste, ki so ‘e od{li, in za tiste, ki {e ‘ivijo, in
za tiste, ki bodo {ele pri{li; zakaj vsi so dru‘ina v Bogu. V
Bogu ‘ivijo, se gibljejo in imajo svoj obstoj.
4. Telo, ki ga polagate v grob ali ga po‘ira ogenj, ni te-
lo, ki bo nastalo; kajti tisti, ki prihajajo, bodo dobili dru-
ga telesa, vendar njim lastna, in kar so v enem ‘ivljenju
sejali, to bodo v drugem ‘eli. Bla‘eni tisti, ki v tem ‘ivlje-
nju do‘ivijo krivico; kajti imeli bodo ve~je veselje v bodo-
~em ‘ivljenju. Bla‘eni tisti, ki so ‘iveli po{teno v tem ‘iv-
ljenju; kajti prejeli bodo krono ‘ivljenja.”
(Pog. 94, 1-4)

Obstaja samo eno razkrajajo~e telo; to je materialno
telo, ki je iz zemlje in spet postane zemlja.
Zato vam svetujem, dajte mrtvo telo, to, kar je iz
zemlje, spet zemlji. Tako kot se v jeseni listje dreves, ki
pada na zemljo, spet vrne zemlji, tako se tudi razkraja-
jo~e telo spet vrne zemlji.
Ne krasite va{ih pokopali{~ z nagrobnimi spomeniki
in vsem mogo~im okrasjem. Najlep{i okras so ro‘e, ki
jih prinese kraljestvo zemlje. ê pa ‘elite in je po ze-
meljskih zakonih v navadi, lahko nosi majhen kamen
ali majhna lesena plo{~a ime razkrajajo~ega telesa, ki
je bilo dano zemlji.
ê je razkrajajo~e telo bilo predano ognju, dajte pe-
pel v posodo, ki se hrani v grobnici, dokler ne pride
872
~as, ko tudi ta razpade in postane to, iz ~esar je. Za os-
tanke telesa bi bile dobre posode iz gline.
Pepel telesa lahko predate vetrovom, zra~nemu ele-
mentu, ~e {e ustreza obstoje~im svetnim zakonom. Ve-
ter raznese pepel nekdanjega telesa in ga vrne zemlji.
Ni smrti du{e. To, kar pride iz Boga, ‘ivi ve~no - in
kar pride iz zemlje, bo spet postalo zemlja. Zato si pri-
zadevajte, da izpolnjujete ve~ni zakon in ‘ivite zakon
ljubezni, tako da va{a du{a dose‘e vstajenje od duhov-
ne smrti ‘e v telesu, namre~ zavestno ‘ivljenje, ki ga
du{a uresni~i ‘e v ~loveku v besedi in dejanju.
Zavestno ‘ivljenje pomeni uresni~evati in izpolnjeva-
ti zakone ljubezni. ^lovek tako dose‘e jasnost in bo za-
konito mislil in delal. Tedaj bo du{a po telesni smrti ta-
koj vstala in se podala v svetlej{a podro~ja, ustrezno
‘ivljenju du{e in telesa, ali pa se bo dvignila v svetlobo,
v nebesa.
Dokler obstajajo zemeljski zakoni, velja beseda: Daj-

te cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar pripada Bo-
gu. Prizadevajte si torej ravnati se po Bo‘jih zakonih in
izpolnjevati tudi zemeljske zakone - v kolikor niso v
nasprotju z Bo‘jim zakonom. Kajti kdor kr{i proti Bo-
gu, univerzalnemu zakonu, se obremenjuje.
Kdor ne pozna ve~nega zakona ‘ivljenja, in ga tudi no-
~e spoznati in do‘iveti, je duhovno mrtev. Zato bodo svo-
je mrtve objokovali samo duhovno mrtvi, saj mislijo, da so
od{li od njih. Vendar so se samo preselili v finosnovno
‘ivljenje, ki ga ni mo~ zaznati z o~mi telesa.
873
Veselite se, ko se svetla du{a dvigne iz groba ~love{-
kega jaza, in po smrti telesa vstopi v svetlo kraljestvo, v
nebesa - v ‘ivljenje, ki je dano tistim, ki so ‘e v zemelj-
ski obleki ‘iveli v Duhu, v resni~nem ‘ivljenju.
Volja Boga O~eta-Matere in Sina, ki je Jaz Sem, je,
da se du{a v zemeljski obleki toliko o~isti, da se ne vra-
~a ve~ v meso, v novo telo iz zemlje, ki ga je spo~el ze-
meljski mo{ki in donosila zemeljska ‘ena. ê pa se du-
{a vrne na Zemljo, potem njeno telo spet ustreza
stanju du{e, njenim bistvenim zna~ilnostim. Zemeljsko
telo torej zaznamujejo svetle in sen~ne strani du{e.
Materialno telo je hi{a ponovno utele{ene du{e, ki se
je vselila vanjo, da bi na Zemlji, v ‘ivljenjski {oli utele-
{ene du{e, o~istila svoje sence.
Svetloba dneva poka‘e ~loveku, kaj naj razre{i ta
dan. Tako so za samospoznanje trenutki in minute dra-
gocena energija. Kdor koristi trenutke, minute in ure
in tako ‘ivi v sedanjosti, ta dose‘e mojstrstvo nad sa-
mim seboj. V svoji du{i in svojem telesu poseduje dra-
goceno ‘ivljenjsko energijo.
Du{a se ho~e utele{ati tako dolgo, dokler nima ve~
svetlobe kot senc.Tudi svetle du{e stremijo k Zemlji,
da bi slu‘ile tistim, ki se borijo s svojimi sencami. V ko-
likor te du{e ostanejo v svetlobi, niso vezane na zakon
setve in ‘etve. Po telesni smrti gredo spet nazaj v svet-
lobo. Obstaja torej izstopanje iz ‘ivljenja mesa in spu{-
~anje v ‘ivljenje mesa.
Molite k Bogu O~etu-Materi, da vam vsak dan po-
kloni novo ‘ivljenjsko mo~, da bi spoznali, kaj naj bi
874
razre{ili ta dan - da bi se po telesni smrti vrnili v svet-
lej{e svetove in se vam ne bo treba ve~ spu{~ati v ‘ivlje-
nje mesa.
Molite za pokojne, da bi spoznali svojo pot in stopali
po poti k bo‘anskosti, v Kraljestvo miru. Molite pa tudi
za tiste, ki bodo pri{li, da bi v ravneh o~i{~evanja spoz-
nali, kaj je bistveno v zemeljski obleki.
Kdor ‘ivi v Bogu, ta se giblje v Bogu in ima v Bogu
svoje bivanje.
Kdor ‘ivi v svetu in s svetom, ta ima vedno znova v
svetu svoje bivanje in bo ‘ivel v svetu tako dolgo, do-
kler ne bo koristil dnevov, da bi dosegel duhovno, kar
je navsezadnje ‘ivljenje. Kdor kot ~lovek prestane
sku{njave teme in ostane v svetlobi resnice, v Bogu, in
do‘ivi krivico v Bogu, bo imel veselje v ve~nem bivanju,
kajti ni mu bilo treba odpu{~ati in tudi ne prositi za od-
pu{~anje. V Bogu je ‘ivel in ‘ivi v Bogu. In kdor je
kljub sku{njavam ostal po{ten, torej se je ravnal po ve~-
nih zakonih, ta bo v ve~nem ‘ivljenju nosil krono lju-
bezni.
5. In spet Ga je nekdo vpra{al: “Mojster, za svoja slu-

‘enja v templju je Mojzes po zakonu oblekel sve~enike v
~udovita obla~ila. Ali naj mi tiste, ki smo jim zaupali sve-
te naloge, ki si nas jih Ti u~il, tudi tako oble~emo?” In Je-
zus je odgovoril: “Belo platno je pravi~nost svetih; toda
resni~no, pri{el bo ~as, ko bo opusto{en Sion, in ko bo
~as njegove ‘alosti mimo, bo vstal in si nadel svoja lepa
obla~ila, tako kot je zapisano.
875
6. Toda i{~ite najprej vladavino pravi~nosti, in vse to
vam bo dano. I{~ite preprostost v vseh stvareh in ne dajte
mo‘nosti domi{ljavemu razko{ju. Najprej se poskusite
odeti z usmiljenostjo in z obleko odre{enja in s pla{~em
pravi~nosti.
7. Komu bi koristilo, ~e teh nimate? ê nimate ljubez-
ni, ste kot zvok jekla in zvonjenje cimbal. I{~ite pravi~-
nost, ljubezen in mir, in vse stvari lepote vam bodo dane.”
(Pog. 94, 5-7)

Spoznajte: V zakonu ljubezni ni mu~enja. Zakon
~loveku ne vzame ni~esar, kar bi {e rad obdr‘al. Zakon
pelje ~loveka iz njegovih navad, obi~ajev, mnenj in ego-
centri~nosti in mnogo dopu{~a, dokler se ~lovek ni na-
{el v Meni, v zakonu. Tako je ravnal tudi Mojzes.
Vendar tisti, ki gleda samo na Mene in uresni~uje
zakone, ne potrebuje ne zunanjega bli{~a in tudi ne
~love{kih vodij. Na{el je v sebi svojega Vodjo in Odre-
{enika. To je Kristus, Jaz Sem, dobri pastir vseh zvestih
ovac.
Zato ne stremite po zunanjem ugledu in tudi ne po
~love{kih vodjih. V Bogu je enakost. Angel in stare{ine
skupnosti naj zato ne bodo v Moji skupnosti ne ve~ in
tudi ne manj kot skupnost. V Meni obstaja samo en
narod, ki ohranja ve~ne zakone ljubezni.
876
Zakaj ljudje vedno znova volijo svoje zemeljske vod-
je? Ker v sredi{~e svojega ‘ivljenja niso postavili Kri-
stusovega Duha. Dokler ~love{tvo ni na{lo k notranji
resnici, potrebuje svoje zemeljske idole. Ko je ~lovek
na{el svojega notranjega Boga, Boga O~eta-Mater, ne
dviga ve~ pogleda k nobenemu ~love{kemu idolu,
temve~ izpolnjuje ve~ne zakone in je v{e~en Bogu. S
somi{ljeniki tvori potem Bo‘jo dru‘ino na Zemlji.
Dokler so ljudje, ki sestavljajo skupnost ali skupnosti
v Meni, Kristusu, v evoluciji, bodo vedno znova ob njih
ljudje, ki so ‘e dosegli vi{jo duhovno zrelost. Ti so po-
tem v skupnosti angeli, stare{ine, verski zdravitelji, du-
hovni u~itelji in vodje Notranjih cerkva Kristusovega
Duha. Tisti, ki je v duhu dozorel, nima pretenzij, da bi
bil bolj{i od svojega bli‘njega.
Kriterij za pristnost angela in stare{ine in vseh osta-
lih, ki vodijo skupnost, je nesebi~nost, nesebi~no slu‘e-
nje, ne da bi vpra{ali za pla~ilo ali priznanje.
To ne velja za dejavnosti v Kristusovih podjetjih in
socialnih ustanovah. Tam izpolnjuje ~lovek zakon “mo-
li in delaj”, in da more obstati v materialnem svetu, bo
za to prejel pla~ilo. Toda tudi tu se glasi: V slu‘enju
svojemu bli‘njemu deluj nesebi~no. Potem bo{ tudi ti
prejel.
Nesebi~nost angela in stare{ine v slu‘enju skupnosti
naj se ne uvr{~a v zakon “moli in delaj”. To je nesebi~-
no slu‘enje brez pla~ila.
Poskusite najprej dose~i pravi~nost in nesebi~no lju-
bezen, potem boste prejeli in posedovali vse, kar potre-
877
bujete - in {e ve~. Kdor nesebi~no slu‘i, ta bo tudi za-
slu‘il. Kajti Bo‘ja volja je z njim, in Bog O~e-Mati bo
zanj skrbel, da mu ne bo ni~esar manjkalo.
Okrasite se s krepostjo, z mo~jo ljubezni in usmilje-
nja - in re{eni boste tega, kar ima svetovnjak {e na sebi,
svojega ~love{kega jaza, ki se odra‘a v razli~nih fase-
tah: v razko{ju in sijaju, v zunanjem bogastvu, v hote-
nju biti nekaj in v te‘njah po lastni{tvu, v nevo{~ljivosti
in sovra{tvu.
Ker sve~eniki {e niso dosegli usmiljenja in je ljudstvo
tako hotelo, je Mojzes sve~enikom dopustil razko{na
obla~ila. Tisti, ki ga pre‘emajo ljubezen, usmiljenje in
pravi~nost je odre{en. Obla~il in vedel se bo ustrezno
svojemu notranjemu sevanju.
Kdor ohranja ve~ne zakone, se bo tudi odeval z bar-

vami, ki ustrezajo harmoniji Bo‘jega zakona. Osnovne
mo~i Duha so sedmere osnovne barve nebes. Podobne
so barvam mavrice.*
Nesebi~ni je oble~en urejeno, ~isto in solidno v eni od
barv mavrice. Ne bo se pa ovil s sijajem in razko{jem.
Nesebi~ni se ne bo predstavljal in obna{al vpadljivo.
Iz‘areva, kar je uresni~il - tudi z obla~enjem.
Kakor ~lovek ob~uti, misli, govori in dela, tak{en je
in tako se obna{a v svoji dru‘ini in v javnosti.
* V njej so tudi - kot v naravi - harmoni~ne vmesne barve (me{ane bar-

ve) tridimenzionalnega sveta.
878
Kakr{en je, tako se hrani. In kakr{en je in se hrani,
tako se obna{a in obla~i.
^lovek lahko dolgo ~asa prikriva svoj jaz in vara ne-
presvetljenega. Za vsakega pa pride ~as, ko postane
njegov jaz viden in se poka‘e kak{en je v resnici.
Vsak spozna na samem sebi, kako je z njim, vsak je
sam svoje merilo, njegov bli‘nji mu je pri tem ogledalo,
kajti kar mu na bli‘njem ne ugaja, kar ga razburi in o
~emer v razburjenju razmi{lja in govori, enako ali po-
dobno ima na sebi in v sebi. Vsako razburjenje nad
bli‘njim je lastno merilo.
Najdite k notranji lepoti z nesebi~no ljubeznijo, mi-
rom in pravi~nostjo - in vse vam bo dano od O~eta v
nebesih!
Bog ‘eli, da Njegovi otroci ne trpijo pomanjkanja,
ampak da so bogati v duhu. Potem bodo tudi kot ljudje
imeli vse, kar potrebujejo, in mnogo ve~, da bi razdelili
tistim, ki so na poti iz zunanje rev{~ine in obremenitve
du{e k notranji lepoti in k notranjemu bogastvu.
Zato si najprej prizadevajte za Bo‘je kraljestvo in
Njegovo pravi~nost, in prejeli boste vse, kar potrebuje-
te, in {e ve~. Vendar to ne pomeni, da dr‘ite kri‘em ro-
ke. Zakon za ljudi se glasi “moli in delaj”.
8. In {e nekdo drugi Ga je vpra{al: “Mojster, koliko

bogatih in mogo~nih bo vstopilo v ‘ivljenje in se povezalo
z nami, ki smo revni in zani~evani? Kako naj opravimo
Bo‘je delo duhovnega preporoda ~love{tva?” In Jezus je
879
rekel: “Tudi to je stvar diakonov in skupnosti v svetu sta-
re{in.
9. Toda ko se zberejo Moji u~enci v soboto zve~er ali
zjutraj prvega dne v tednu, naj vsak ‘rtvuje gro{, pa ~etudi
je to najmanj{e njihovega imetja, tako kot jim je Bog dal,
in polo‘ite v pu{ico za vzdr‘evanje skupnosti in slu‘b in
njenih del. Zakaj, pravim vam, dajati je ve~ja sre~a kot
jemati.
10. Tako naj bodo vse stvari primerno opravljene in v
redu. In preostalo bo uredil Duh, ki izhaja od O~eta v ne-
besih. Zdaj sem vas pou~il o osnovnih pravilih, in glej,
Jaz Sem pri vas za ve~no do konca ~asov.”
(Pog. 94, 8-10)

Noben bogata{, ki ima svoje imetje in posest za svojo
lastnino, ne bo {el v Bo‘je kraljestvo, in noben oblast-
ne‘, ki ima oblast nad Mojim ljudstvom, ne bo pri{el v
nebesa.
Oba, bogata{ kot tudi oblastnik, sta revna v duhu lju-
bezni in v delih usmiljenja. [ele ko upogneta svoji gla-
vi, vse svoje imetje pa uporabita za splo{no blaginjo, za
ljudstvo, na pravi na~in in ko sta enaka tistim, ki Me
ljubijo bolj kot ta svet s svojimi vabami in u‘itki, bosta
rastla v Mojem Duhu in potem bosta z vami, ki naj bi
bili notranje bogati.
880
Kdor ob‘aluje svoje te‘nje po oblasti, svojo nestrp-
nost, gospodovalnost in o{abnost in popravi, kar je
povzro~il - in sicer tam, kjer je potrebno in primerno -
kdor se torej podredi ve~nim zakonom, ta bo z Mojimi
in Moji z njim.
Zatorej tisti, ki ste se odlo~ili za Bo‘je kraljestvo, ne
recite, da ste revni. Resni~no bogati so tisti, ki izpol-
njujejo voljo Mojega in svojega O~eta.
Blizu je ~as, v katerem bodo Moji posedovali Zem-
ljo. Kajti v Kristusovem ~asu ne bo niti bogatih niti rev-
nih, niti mogo~ne‘ev niti podrejenih. V Meni so vsi
enaki: Moji bratje, Moje sestre - in mi vsi smo Bo‘ji si-
novi in h~ere.
Dokler notranje kraljestvo navzven po~asi raste, to-
rej postaja na Zemlji vidno po tistih, ki izpolnjujejo
O~etovo voljo - in tudi po tistih, ki so za~eli pot h kra-
ljestvu notranjosti, da bi spoznali in izpolnjevali O~eto-
vo voljo - potrebujejo Moji v svojih skupnostih {e slu-
‘abnike: angela, stare{ine, verske zdravitelje, duhovne
u~itelje, vodje Notranjih cerkva Kristusovega Duha in
druge nesebi~ne bo‘je slu‘abnike v hi{ah skupnosti, v
{olah, otro{kih vrtcih, Kristusovih bivali{~ih (vi jih ime-
nujete Kristusova podjetja in posestva za ‘ivljenje), v
hi{ah zdravja, v “hi{ah k notranji domovini”, in {e mno-
gokaj, kar ~lovek potrebuje in je potrebno, da bi ‘ivel v
~asovnem.
Potrebna je pomo~ vsakega posameznika, da bi
skupnost obstala in da se lahko ve~a. Zato naj bi vsak
prispeval “desetino”, vsak teden ali vsak mesec, in se
881
zahvalil Bogu, da je zdrav in poln mo~i in da zaradi te-
ga lahko tudi slu‘i Ve~nemu, skupnosti in svojemu
bli‘njemu.
Nesebi~ni bo prostovoljno prispeval, ker ve: Vse pri-
de od Boga in vse gre spet k Bogu.
Tako kot morje hrani jezera, reke in potoke in ti spet
morje, tako kot postane voda vodna para, oblaki in ti
spet kot voda napajajo zemljo, tako naj tudi Moji pusti-
jo te~i energijo. Samo zdrav obtok, tok mo~i, omogo~a
zdravo rast in pomno‘evanje energije. Nikoli ne bo tr-
pel pomanjkanja tisti, ki je priklju~en na ta nesebi~ni
obtok. Upo{teva pretakajo~i se ve~ni zakon nesebi~ne
ljubezni in se ravna po zapovedi “moli in delaj”.
Kdor upo{teva zakon in zapovedi, ki so izvle~ki iz
ve~nega zakona, ta bo pripadal Kristusovem ljudstvu,
ki ima samo enega Vodjo in Odre{enika: Kristusa, ki
sem Sin Boga O~eta-Matere od ve~nosti do ve~nosti.
To pravilo Reda skupnosti naj velja za ‘ivljenje
skupnosti, dokler ne postanejo vsi ljudje in bitja eno z
Bogom, Mojim O~etom.
Ne obupajte. Jaz Sem z vami do konca ~asov - in kot
Brat vso ve~nost.
Ne obupajte. Angeli nebes so z Mojimi in Moji so z
angeli nebes, bo‘jimi bitji, zato, da bi na Zemlji bilo
kot v nebesih, kjer vladata ljubezen in mir.
Kdor je z Menoj, hodi pod zastavo Kristusa, ki sim-
bolizira notranje kraljestvo, Kraljestvo miru: svobodo,
enost in bratstvo.
Vsi ljudje so eno ljudstvo v Meni, Kristusu.
882
95. POGLAVJE
Vnebohod
Vstali pou~i Svoje u~ence

o izpolnitvi odre{ilnega naro~ila in o vplivih negativnih mo~i. V
mogo~nem pomnilniku vesolja kot tudi v atmosferski kroniki
sta vra~anje in Bo‘je kraljestvo na Zemlji shranjena kot pozi-
tivna energija in se vse bolj in bolj zgrajujeta (1). Zemeljska ob-
last v imenu Kristusa prek orodij demonov (2-3). Ta mogo~ni
~as preobrata razkriva vse nasprotnosti. Tema v svojih posledi-
cah in samoustvarjenih verigah (4). Obljuba Svetega Duha
(5). Nosi Kristusa v sebi (6). Spet pridem v vsem veli~astju
(7). Nesebi~na ljubezen je nerazdru‘ljiva vez (8). Jezus je
kot ~lovek izkusil in pretrpel, kaj pomeni biti ~lovek (9-10)
1. Po Svojem vstajenju se je Jezus prikazal Svojim

u~encem kot @ivi in je z njimi prebil devetdeset dni. Pou-
~eval je in govoril o Bo‘jem kraljestvu in o tem, kar tega
zadeva, ter dokon~al vse, kar je imel storiti. Potem je pu-
stil dvanajstere, da gredo z Marijo Magdaleno in Jo‘efom,
Njegovim o~etom, in Marijo, Njegovo materjo, in z osta-
limi zvestimi ‘enami v Betanijo, na Oljsko goro, ki jim jo
je omenil.
(Pog. 95, 1)
883
Zapisano je: “Po Svojem vstajenju se je Jezus prika-
zal Svojim u~encem kot @ivi in je z njimi prebil devet-
deset dni. Pou~eval je in govoril o Bo‘jem kraljestvu in
o tem, kar tega zadeva, ter dokon~al vse, kar je imel
storiti.” Tudi te besede naj bi razumeli po smislu.
V omenjenem ~asu so Moji u~enci ostali skupaj. Mo-
lili so in se ~isto predali Tistemu, ki je {el od njih, in je
vendar bil z njimi in je z njimi {e sedaj - Kristusu Boga
v ve~nem O~etu.
V teh dneh molitve in predanosti sem se Jaz, Vstali,
vedno znova prikazoval tistim, ki so molili. Po tistih, ki
so sli{ali Notranjo besedo, sem u~il Svoje u~ence rav-
nati se po Bo‘jih zakonih, ki sem jim jih kot Jezus prib-
li‘al in ‘ivel; kajti oni naj bi izpolnili to, ~esar Jaz kot
Jezus nisem mogel ve~ izvesti zaradi oddaljenosti Ju-
dov od Boga; kajti ti v Meni niso hoteli videti ni~ dru-
gega kot svojega kralja tega sveta.
Kar sem razodel Svojim u~encem, to je veljalo - in
velja - tudi za vse naslednje generacije, zakaj vedno
znova so prihajali in {e prihajajo z Bogom izpolnjeni
ljudje, da bi to uresni~evali. Moje mi{ljenje, ‘ivljenje in
delovanje kot Jezus je {lo tudi v veliki pomnilnik veso-
lja in v atmosfersko kroniko, da bi od tam vedno znova
sevalo na Zemljo.
Ta mogo~ni pomnilnik vesolja in atmosferska kroni-
ka registrirata vse energije, ki izhajajo od ~loveka, prav
884
tako pa tudi to, kar je razodeto iz ~iste biti in kar bo {e
razodeto. Kajti od tega, kar se misli, govori, razodene
in stori, se ni~ ne izgubi.
U~encem sem razodel Bo‘je kraljestvo, ve~no bit in
jim govoril o Bo‘jem kraljestvu na Zemlji. Razodel
sem jim vse, kar govori za in proti temu, vplive in boje-
vanje negativnih mo~i tega sveta, ki bodo trajali, dokler
ne bo ~isto, zakon ‘ivljenja, na{lo pot v srca mnogih
ljudi in jih izpolnilo. Kajti ~e je ~lovek ~ist, plemenit in
dober, bo z Menoj, Kristusom, zgradil Bo‘je kraljestvo
na tej Zemlji.
Ker Moji niso bili z Menoj, te naloge kot Jezus iz
Nazareta nisem mogel izpolniti. Zato sem jo prek razo-
detja vstavil v pomnilnik vesolja in v atmosfersko kro-
niko. Nevidno za ljudi, se je tam izgrajevalo celotno
odre{ilno naro~ilo: vrnitev Bo‘jih otrok in Bo‘je kra-
ljestvo na Zemlji. To je mogo~no Delo odre{enja, v ka-
tero so vklju~ena mnoga ~ista duhovna bitja in tudi du-
hovna bitja v zemeljski obleki - torej ljudje.
V vseh ~asih so {la bitja - zvesta svojemu naro~ilu - v

zemeljsko obleko in za~ela del tega prina{ati v svet. @i-
vela so bodisi nesebi~no ‘ivljenje v slu‘bi bli‘njemu ali
pa so vedno znova prevzemala manj{e ali ve~je dele
duhovnega naro~ila, tako da je to postalo v ‘ivljenju
vidno. V skupnem ‘ivljenju za bli‘njega so ustanavljala
skupnosti, v katerih so se trudila ‘iveti resni~no kr{~an-
sko. Toda vedno znova je pri{el mra~njak, da uni~i zu-
nanje teh skupnosti.
885
V mnogih generacijah so se utele{ale tema~ne du{e,
da bi v zemeljski obleki kot orodje slu‘ile demonom.
Dokler je demonsko {e imelo mo~, je lahko uni~ilo zu-
nanjost pravih kr{~anskih ustanov - ne pa tega, kar se
je vedno bolj izgrajevalo kot pozitivna energija v pom-
nilniku vesolja, v atmosferski kroniki in na Zemlji: to-
rej Bo‘jega kraljestva na Zemlji.
V mogo~nem ~asovnem preobratu >@ do‘ivlja
mnogo teh utele{enih tema~nih du{ posledice svojih
prej{njih dejanj in tako slabijo. Zaradi tega imajo zdaj
demoni vedno manj dostopa do aktivnosti za Bo‘je
kraljestvo na Zemlji. Zato so tudi neenotni med seboj
in komaj {e sposobni za obse‘na negativna dejanja, za
uni~evanje in ubijanje tistih ljudi, ki se jim zdijo nevar-
ni, ker se trudijo za ‘ivljenje v Meni, Kristusu.
Negativne mo~i tako izgubljajo vedno ve~ ozemlja in
s tem vpliv in mo~. Hkrati raste v mnogih ljudeh svet-
loba nebes in s tem tudi na Zemlji. Temna sila se bo
umaknila.
Zapisano je: “Potem je pustil dvanajstere, da gredo z

Marijo Magdaleno in Jo‘efom, Njegovim o~etom, in
Marijo, Njegovo materjo, in z ostalimi zvestimi ‘enami
v Betanijo, na Oljsko goro, ki jim jo je omenil.”
Prosil sem Svoje zveste, da prisostvujejo Mojemu
vnebohodu, da bi ta dogodek postal del njihovih du{ in
da spoznajo, da bodo potovali proti nebu vsi, ki resni~-
no dojamejo in sprejmejo Mene, Kristusa. [li so na go-
ro, ki sem jim jo omenil.
886
Pri Mojem vnebohodu je bilo prisotnih mnogo du-
hovnih bitij. Spremljali so Me k ve~nemu O~etu, h ka-
teremu sem se vra~al kot Sin in sovladar nebes.
Popravljam: Med duhovnimi bitji je bilo tudi duhov-
no bitje, ki je neko~ bilo v zemeljski obleki Moj kru{ni
o~e Jo‘ef, ~igar sin je bila Moja zemeljska obleka Je-
zus. Jo‘ef je ‘e preminil. Njegovo duhovno telo, bitje iz
Boga, je bilo med mnogimi Bo‘jimi poslanci.
2. In Jezus jim je rekel: “Glejte, izbral sem vas izmed

ljudi in vam dal zakon in besedo resnice.
3. Postavil sem vas kot Lu~ sveta in kot mesto, ki ne
more biti skrito. Toda pride ~as, ko bo mrak prekril Zem-
ljo in narode trda tema. V Mojem imenu bodo vladali so-
vra‘niki resnice in pravi~nosti in postavili oblast tega sve-
ta. Podjarmili bodo narode in sovra‘nika spodbudili k
bogokletnim besedam, tako da bodo Moje nauke nado-
mestili s ~love{kim mnenjem in v Mojem imenu u~ili, ~e-
sar Jaz nisem u~il, in s svojimi tradicijami bodo zatemni-
li, kar sem u~il Jaz. (Pog. 95, 2-3)

Zapisano je: “ Glejte, izbral sem vas izmed ljudi in
vam dal zakon in besedo resnice. Postavil sem vas kot
Lu~ sveta in kot mesto, ki ne more biti skrito.”
Tega po smislu nisem govoril samo privr‘encem v
zemeljski obleki, ampak isto~asno tudi mnogim navzo-
887
~im Bo‘jim poslancem - pa tudi tistim, ki so se v kra-
ljestvih du{ pripravljali na nadaljnja utele{anja, da bi
ob ~asovni spremembi in spremembi generacij izpolnili
svoje naro~ilo v Delu vodenja domov, odre{enju, da bi
ga oznanjali in vzpostavili Kraljestvo miru na Zemlji.
Danes >@ je spet utele{enih veliko bitij iz Boga, da
raz{irjajo poslanico ljubezni, ki sem jo ponovno razo-
del in jo {e razodevam, in da bi zgradili Bo‘je kraljes-
tvo na Zemlji.
Uresni~ilo se je, kar sem razodel Svojim pred Mojim
vnebohodom:
“Toda pride ~as, ko bo mrak prekril Zemljo in naro-
de trda tema. V Mojem imenu bodo vladali sovra‘niki
resnice in pravi~nosti in postavili oblast tega sveta.
Podjarmili bodo narode in sovra‘nika spodbudili k bo-
gokletnim besedam, tako da bodo Moje nauke nado-
mestili s ~love{kim mnenjem in v Mojem imenu u~ili,
~esar Jaz nisem u~il, in s svojimi tradicijami bodo za-
temnili, kar sem u~il Jaz.”
Demoni so si vzeli svoja orodja in postavili oblast te-
ga sveta z Mojim imenom Kristus. Z Mojim imenom
Kristus so podjarmili cele narode in {e vedno podjarm-
ljajo mnogo ljudi. V Mojem imenu so vodili kri‘arske
vojne in ubili veliko ljudi. Druge so prisilno pokristjani-
li, tako da so tudi ti zlorabili Moje ime, tako kot so to
delale in {e delajo ~ete teme.
Sveto besedo, ki velja za Zemljo in za ljudi, so vzeli
in si jo lastijo in cenzurirajo ter iz nje delajo svojo knji-
go, svoje “Sveto pismo”. Pou~ujejo sicer v Mojem ime-
888
nu, v imenu Jezusa in Kristusa; svojo knjigo ozna~ujejo
kot resnico, vendar sami ne ‘ivijo tega, kar oznanjajo
za resnico. Da bi si podvrgli ljudi pod svojo oblast, po-
stavljajo dogme, ki so si jih izmislili ljudje. Te dogme
niso zakon ‘ivljenja, ki sem ga u~il kot Jezus iz Nazare-
ta in ki ga spet razodevam kot Kristus Boga. Vpeljali
so poganske navade, uvedli tradicije in s tem prekrili
resnico in jo {e prekrivajo.
Ta ~love{ki svet predstav, ki nima ni~ skupnega z

Bo‘jim svetom, so okrasili in {e krasijo z Mojim ime-
nom, kot da gre za kr{~anstvo, in zatemnjujejo Moj
nauk, da bi ljudstvo {e naprej vezali nase in ga naredili
slepega za resnico. Zapeljani ustanavljajo v Mojem,
Kristusovem imenu, celo politi~ne stranke, da bi v Mo-
jem imenu Kristus spodbudili ljudstvo k volitvam za
svoje nekr{~anske namene.
Na raznolike na~ine zasmehujejo Moje ime in se iz

vseh, ki Mi resni~no ‘elijo slediti, nor~ujejo, jih sme{ijo
in dol‘ijo krive vere. Za resni~ne naslednike trdijo to,
kar so sami, namre~ orodje teme, ki zlorablja Moje
ime. Tako veljajo Moje besede tudi za dana{njo gene-
racijo >@: ê so zasledovali Mene, bodo zasledova-
li tudi vas.
ê so Mene zasmehovali, se nor~evali in Me sme{ili,
bodo zasmehovali tudi vas, se iz vas nor~evali in vas
pred vso javnostjo sme{ili. ê so Mene usmrtili, bodo
ubili tudi mnoge od vas.
889
4. Toda bodite pogumni; pri{el bo namre~ tudi ~as, ko
bo resnica, ki so jo zakrili, razodeta, in svetloba bo ‘arela,
in tema bo izginila in nastalo bo resni~no kraljestvo, ki
bo v svetu, vendar ne od tega sveta. Beseda pravi~nosti in
ljubezni bo iz{la iz sredine, iz Svetega mesta na gri~u
Sion, in gri~, ki je v de‘eli Egipta, bo spoznan kot oltar za
pri~evanje Gospoda. (Pog. 95,4)

Novi ~as, ~as Kristusa, prihaja z mo~jo. ^love{tvo se
nahaja v prelomnem ~asu, kakr{nega za materijo {e ni
bilo nikoli. Jaz, Kristus, prihajam - in z Menoj tisti, ki
so se opredelili Zame s svojimi deli resni~ne nesebi~ne
ljubezni.
V tem mogo~nem prelomnem ~asu bo vse nasprotno
razkrito, da bi se vsi ljudje, ki so gre{ili zoper zakon ‘ivlje-
nja, lahko spoznali, to ob‘alovali in popravili.
Jaz Sem Gospodar ljubezni in ‘ivljenja in ne uni~u-
jem. Samo duh ~asa uni~uje. Jaz izgrajujem in opo-
gumljam vse, ki od srca ob‘alujejo in popravijo, kar so
povzro~ili. Tako bo tudi tistim dana mo‘nost za samos-
poznanje, ob‘alovanje in poravnavo {kode, ki so s svo-
jim satanskim delovanjem in svojimi tradicijami zastrli
Mojo Sveto besedo, resnico. Dana jim bo mo‘nost, da
pred vsemi narodi javno priznajo, da so zlorabili Moje
ime Kristus v satanske namene, da bi si pridobili ime v
svetu in da bi zapeljali tiste, ki so jim bili poslu{ni.
890
Zakon vzroka in u~inka vedno bolj sega v cerkvene
institucije, v katerih so se mnoge osebe, ki so prevzele
odgovornost, okrasile in se {e krasijo z Mojim imenom,
ki so ga zlorabljale in ga {e zlorabljajo za svoj lastni ug-
led v svetu.
Zakon vzroka in u~inka sega tudi vedno bolj v tako

imenovane kr{~anske stranke in zajema tiste ljudi, ki so
se postavili pod njihovo zastavo in ki ne ‘ivijo in ne iz-
polnjujejo tega, kar sem u~il Jaz kot Jezus.
Kdor ob‘aluje, prizna in prosi za odpu{~anje in po-
ru{i to, kar je zgradil z zlorabo Mojega imena Kristus,
ta bo dele‘en tudi milosti in pomo~i Ve~nega.
Kdor pa z Mojim imenom Kristus vztrajno gradi na-
prej ~love{ki jaz, ta bo zru{en z vsem, kar je zgradil in
~esar se oprijema.
Kajti glejte: Jaz, Kristus, delam vse novo. Veselite se
in bodite pogumni. Nasprotnik se vedno bolj ve‘e. V
zakonu setve in ‘etve je skoval svoje lastne verige in
vsi, ki so in mu ostanejo podlo‘ni, se bodo priklenili z
njim na te verige.
Kdor omenja Moje ime pa ne izpolnjuje Mojih nau-
kov, ki so zakon ‘ivljenja, ta je proti Meni, in je za nas-
protnika in se tudi ve‘e na njegove verige.
Kdor omenja Moje ime Kristus, se s tem obve‘e
pred zakonom ‘ivljenja, da bo uresni~eval in izpolnje-
val, kar sem u~il kot Jezus in kar u~im kot Kristus Bo-
ga. Kdor tega ne stori, je proti Meni in sovra‘nik resni-
ce.
891
Bo‘ja svetloba v Meni Kristusu seva vedno mo~neje
v ta svet, medtem ko se tema zaradi svojih posledic
vedno bolj priklenja na svoje verige. Na o~i{~eni Zemlji
nastaja nov svet, Kristusov svet.
@e zdaj, ko Zemlja {e ni o~i{~ena in ko Bo‘je kra-
ljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa {e ne zajema
celotne Zemlje, nastaja Moje kraljestvo ~isto po~asi v
iztekajo~em se starem gre{nem svetu - in vendar ni s
tem svetom.
Zapisano je: “Beseda pravi~nosti in ljubezni bo iz{la
iz sredine, iz Svetega mesta na gri~u Sion, in gri~, ki je
v de‘eli Egipta, bo spoznan kot oltar za pri~evanje
Gospoda.”
Jaz, Kristus, vam pravim: Izraelcem je Ve~ni dal dol-
go dobo milosti, da bi se spomnili zakona ljubezni in
pravi~nosti in Mene, svojega Odre{enika. Ker pa si
Izraelci tega niso priklicali v spomin vse do tega mo-
go~nega prelomnega ~asa in se {e vedno oprijemajo
svojega predstavnega sveta in svojih tradicij in se {e
vedno bojujejo s svojimi bli‘njimi, namesto da bi bili
ljube~i in pravi~ni, in {e vedno ~akajo Mesijo, ki je ven-
dar neko~ bil med njimi kot Jezus, je Ve~ni Izraelu vzel
Odre{enje in ga dal drugemu narodu. Zaradi tega bo
zveli~anje izhajalo iz Novega Jeruzalema in iz nastaja-
jo~ega Novega Izraela. In Gospodov gri~ bo tam, kjer
ljudje ‘ivijo po oznanilu Odre{enja. In pri~evali bodo o
tem, da je na Zemlji, na materiji, mo‘no ‘iveti Bo‘je
kraljestvo in da se zakon ‘ivljenja da izpolniti v vseh
podrobnostih.
892
V tem Novem Jeruzalemu, ki se postopno gradi - ki
zajema vse, kar je potrebno za ‘ivljenje v Bogu - ‘ivijo
in delajo ljudje po zakonih Govora na Gori. Vse bolj in
bolj izpolnjujejo zakone nesebi~ne ljubezni in tako do-
pu{~ajo, da v svet seva Bo‘ja svetloba v Meni, Kristusu.
Tako bo v vedno ve~ji meri vidno vse, kar ni zgrajeno
na Meni, Kristusu. In ljudje, ki so zlorabili Moje Sveto
ime in niso ob‘alovali in o~istili, kar jim je svetloba ja-
sno pokazala, se bodo razkrinkali in se vedno bolj veza-
li na verige teme. Svetloba jim ka‘e njihovo nizko, sa-
moljubno ‘ivljenje, ki so ga okrasili z Mojim imenom z
namenom, da zapeljejo ljudi, jih ve‘ejo nase in napol-
nijo svoje cerkve - in jim poka‘e, da so v prej{njih ‘iv-
ljenjih v kri‘arskih pohodih ljudi prisilno pokristjanili
ali pa jih v Mojem imenu in ob kri‘u odre{enja dali
mu~iti in usmrtiti. Vse to bo razkrito, preden ta gre{ni
svet mine.
5. In zdaj grem k Svojemu in va{emu O~etu, k Svoje-

mu in va{emu Bogu. Vi pa ostanite v Jeruzalemu in red-
no opravljajte molitev, in po sedmih dneh boste prejeli
mo~ od zgoraj in obljuba Svetega Duha se bo izpolnila
nad vami in od{li boste iz Jeruzalema k vsem rodovom
Izraela in v najbolj oddaljene dele Zemlje.”
(Pog. 95, 5)
893
Te besede “... in po sedmih dneh boste prejeli mo~
od zgoraj in obljuba Svetega Duha se bo izpolnila nad
vami in od{li boste iz Jeruzalema k vsem rodovom
Izraela in v najbolj oddaljene dele Zemlje” imajo na-
slednji pomen:
Jaz, Kristus, grem k Svojemu in k va{emu O~etu, k
Svojemu in va{emu Bogu, zakaj Jaz, Kristus, sem ostal
v Bogu brez made‘a greha.
Jaz, Kristus, sem v O~etu, ki je ljubezen in resnica,

zakon ‘ivljenja. Zakon, Bog, je sestavljen iz sedmerih
osnovnih mo~i Boga. Te so vsetok, zakon in Duh ‘ivlje-
nja, ki vse pre‘ema. K O~etu ‘ivljenja grem skozi vseh
sedem osnovnih mo~i ‘ivljenja in vam po{iljam mo~,
Duha, ‘ivljenje - sedmere osnovne mo~i nebes. Po vne-
bohodu delujem spet v sedmerih osnovnih mo~eh v
Bogu, v Duhu ‘ivljenja in v vseh ‘ivljenjskih oblikah,
ker so vse mo~i vsebovane v vseh mo~eh, tudi {tiri mo~i
bitnosti, stvariteljske in ustvarjalne mo~i, v katerih Sem
Jaz vsepri~ujo~.
Sveti Duh, ki vam ga po{iljam, je O~e v Meni, Kri-
stusu. Dopustil bo, da se bo na vas, v vas in po vas - in
v vseh, ki mi zvesto sledijo, izpolnilo to, kar sem vam
povedal. Bo‘je kraljestvo na Zemlji bom zgradil po vas
in po ljudeh naslednjih generacij, ki stopajo v Moje na-
sledstvo.
894
To in {e ve~ sem govoril po besedi srca tistim, ki so
bili prisotni v zemeljski in v duhovni obleki. Kajti mno-
gi, ki so bili prisotni v duhovni obleki, so se pripravljali
na utele{anje, da bi to, kar sem u~il kot Jezus iz Naza-
reta, nadaljevali v tolik{ni meri, kolikor jim je to v ge-
neraciji, v katero se utele{ajo, mogo~e.
To se je izpolnilo:
Resnica, ki je Jaz Sem, se pou~uje po vseh delih
Zemlje. Kdor jo sprejme in ‘ivi po njej, je slu‘abnik
vseh in najmanj{i med Mojimi. Kajti velik v duhu je
~lovek, ki nesebi~no slu‘i in je slu‘abnik vseh, brez ~a-
sti, naslova in priznanja.
Kdor je velik v Duhu, Bogu, ta ‘ivi v Bogu, in kdor ‘ivi v
Bogu, ‘ivi v resnici, ki je zakon, Bog. Kdor ‘ivi v resnici, ta
‘ivi tudi v izpolnjenosti: gleda, kar drugi ne vidijo, in sli{i,
~esar drugi ne sli{ijo. Deluje iz zakona ‘ivljenja in iz njega
daje to, ~esar drugi {e ne morejo dojeti. Ker ‘ivi v kraljes-
tvu notranjosti, je bogat notranjih vrednot.
6. In ko je to rekel, je dvignil Svoje ~iste in svete roke in

jih blagoslovil. In zgodilo se je: ko jih je blagoslovil, je bil lo-
~en od njih, in oblak, ki se je svetil kot sonce, ga je vzel nji-
hovim o~em. In ko se je dvigal, so Ga nekateri dr‘ali za no-
ge, drugi pa so molili in padli na tla, na obraz.
(Pog. 95, 6)
895
Oblak, o katerem pi{e, da se je svetil kot sonce, so
bila sevanja sedmerih osnovnih Bo‘jih mo~i, ve~nega
zakona, ki Me je ovil, in to lahko dojame samo ta, ki
‘ivi v zakonu, v Bogu.
Besede “... so Ga nekateri dr‘ali za noge” povedo:
êsar ~lovek {e ni razvil v samem sebi, tega bi se rad
dr‘al in imel ob sebi kot vidno in oprijemljivo. Toda
kdor Mene, Kristusa Boga, nosi v sebi zavestno kot za-
kon ‘ivljenja in resnice, temu ni treba, da bi Me imel
ob sebi kot ~loveka. V svojem srcu je eno z Menoj. Za-
to molite in ‘ivite zakon in postanite zakon ‘ivljenja,
kar Sem Jaz v O~etu. Potem ste zavestno eno z Menoj,
Kristusom Boga.
7. Medtem ko so gledali za Njim proti nebesom, glej,

sta stala pri njih dva v belih obla~ilih in govorila: “Vi
mo‘je Izraela, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki
vam je bil vzet z oblakom, se bo vrnil prav tako na obla-
ku. In tako kot ste ga videli, kako se dviga v nebo, tako
bo spet pri{el na Zemljo.” (Pog. 95, 7)

Na sedmerih ‘arkih, na sedmerih osnovnih Bo‘jih
mo~eh, bom spet pri{el Jaz, Kristus, in vladal bom Bo‘-
896
jemu kraljestvu na Zemlji, ki sem ga zgradil s Svojimi
kot Kristus Boga, kot njihov bo‘anski brat. To sem
Svojim obljubil. Moja beseda velja.
V vsem veli~astju ponovno prihajam, spet k tistim, ki
‘ivijo v Meni. Po ~i{~enju Zemlje in njeni presvetlitvi,
bodo to vsi ljudje, ki ‘ivijo na njej. Jaz, Kristus, ne pri-
dem k njim v zemeljski obleki, ampak v duhovni. Pa
vendar Me bodo gledali, ker so z izpolnjevanjem ve~-
nega zakona odprli notranje nebo.
8. Tedaj so se z Oljske gore, ki je sobotni dan hoda

oddaljena od mesta, vra~ali v Jeruzalem. In ko so se vrni-
li, so pogre{ali Marijo Magdaleno, in iskali so jo in je niso
mogli najti. In nekateri od u~encev so rekli: “Mojster jo je
vzel s seboj”, in mo~no so se ~udili in za~utili so veliko
spo{tovanje. (Pog. 95, 8)

Marija Magdalena je, da bi molila, {la na tisto mesto,
kjer sem bil z nekaterimi zvestimi u~enci in u~enkami
in z njo in kjer sem bil govoril o zakonu ljubezni, da je
ve~ni O~e v nas. ûtila je Mojo notranjo bli‘ino in je
hotela biti tam, kjer je zaznavala najsvetej{e ob~utke,
nesebi~no ljubezen, ki nas je zdru‘evala in nas ve~no
zdru‘uje.
Nesebi~na ljubezen je nerazdru‘ljiva bratska in se-
strinska vez, ki zdru‘uje vse, ki so v ~istosti in so drug
897
za drugega. Kajti kdor ‘ivi v bli‘njem, ob~uti, kaj bli‘-
nji potrebuje, in mu slu‘i nesebi~no.
Marija Magdalena je ~utila bole~ino zaradi Jezusove
oddaljenosti. Toda ko sem vtisnil vanjo Svoje ‘arke
vstajenja, je daljnoto‘je postalo bli‘ina in veselje in be-
seda srca, ki je Jaz Sem.
9. In bilo je sredi poletja, ko se je Jezus dvignil v nebo,

in ni {e do~akal Svojega petdesetega leta; kajti bilo je po-
trebno, da se v Njegovem ‘ivljenju izpolni sedem krat se-
dem let.
10. Da, da bi postal popoln skozi vse izku{nje, ki jih je
pretrpel, in bil zgled vsem, tako otrokom kot star{em, po-
ro~enim in samskim, tako mladim kot starim, da, v vseh
~asih in v vseh situacijah zemeljskega ‘ivljenja.
(Pog. 95, 9-10)

Sedem krat sedem let simbolizira sedem osnovnih
‘arkov. Vsak osnovni ‘arek vsebuje ostalih {est ‘arkov
kot mo~. Tvorijo spodnja podro~ja osnovnih ‘arkov.
Zato so sedem krat sedmere mo~i, ‘arki, ki izhajajo iz
sedmih osnovnih ‘arkov, imenovane tudi osnovno ‘ar-
~enje oziroma pra‘ar~enje.
Kot Jezus iz Nazareta sem do‘ivel in izpolnil, kar je
bilo pomembno za odre{enje vseh ljudi; izkusil sem in
898
do‘ivel, kaj pomeni biti ~lovek, in trpel sem zavoljo lju-
di. Tako sem kot spomin vzel v sedem krat sedem ‘ar-
kov to, kar sem do‘ivel in pretrpel, vse, kar govori za
ljudi in proti njim.
V iskri odre{enja ob~utim veselje in trpljenje vsake
du{e in vsakega ~loveka - naj bodo to odra{~ajo~i otro-
ci ali njihovi star{i, poro~eni ali samski, mladi ali stari.
Dol‘ine zemeljskega bivanja ljudi nisem do‘ivel, toda
ob~util sem njihovo trpljenje in kako je, ~e ~lovek gre{i
{e naprej.
Ljudi sem videl, gledal in ob~util. Do‘ivel sem jih in
izkusil. Izkusil sem ‘ensko in mo{ko na~elo in videl
sklenitev zakona kot pritisk in vezanost in kot ~lovek
do‘ivel poroko, torej duhovno povezanost. Vse sem
zaznal v iskri odre{enja, da bi lahko posredoval vsaki
du{i in vsakemu ~loveku pomo~, odre{enje in pa bese-
de, ki so mu lahko tola‘ba in navodilo na poti v Notra-
nje ‘ivljenje, k Bo‘jemu kraljestvu notranjosti, ~e sprej-
me in izpolnjuje ‘ivljenje v Meni, Kristusu.
899
96. POGLAVJE
Izlitje Svetega Duha
O nalogah in polo‘aju u~encev (1-3).

Kdor je velik v duhu, slu‘i in daje v poni‘nosti in hvale‘nosti
(4-5). Cerkvena hierarhija se je za~ela z ljudmi, ki so bili na vi-
sokih polo‘ajih in v ~asteh - Nesebi~ni slu‘abniki vseh dajejo iz
srca (6-7). Kaj se je zgodilo pri razlitju Svetega Duha? (8-9).
Resni~no Kristusovo bratstvo v slu‘bi splo{ne blaginje (10).
Eden za vse, Kristus (11). ^loveškost v praskupnostih - Razdor
v praskupnosti zaradi nesoglasij in vnaprej{njega sprejemanja
stali{~ avtoritete (12-13). Ceremonije in drugo, kar naredi ~lo-
vek, ne spadajo k nauku Nazare~ana (14-15). Soglasno pre-
pri~anje pelje v svobodo in enost (16). Obrazlo‘itev veroiz-
povedi (17-23). Kdor sledi Meni, postane sveti{~e ljubezni
(24-25). Jaz Sem resnica (26). Z delom “To je Moja Beseda”
bo steklo v svet ‘ivljenje.
1. Potem ko so u~enci pri{li z gore, so se zbrali v gor-

njem prostoru in vsi so se zdru‘ili v skupni molitvi in v
pro{nji za daritev, in bilo jih je kakih stodvajset.
2. In ta dan je Jakob vstal in rekel: “Mo‘je in bratje,
veste, kako je Gospod, preden nas je zapustil, izbral Pe-
tra, da nas vodi in v Njegovem imenu bdi nad nami, in
rekel, da je potrebno med tistimi, ki so bili z nami pri~a
Njegovega vstajenja, nekoga izbrati in ga postaviti na
Njegovo mesto.”
3. In izvolili so dva, Barsabo in Matijo, in molili so in
rekli: “O Bog, ki pozna{ srca vseh ljudi, poka‘i nam, ka-
900
terega od teh dveh si izbral, da sodeluje pri apostolstvu, iz
katerega si dvignil Svojega slu‘abnika Petra, da nas vo-
di.”
(Pog. 96, 1-3)

Nikogar nisem povzdignil, da bdi nad Mojimi. Po-
glejte globlje v besede “... izbral Petra, da nas vodi in v
Njegovem imenu bdi nad nami”, in dojemite smisel.
Vsem, ki so Mi sledili - in tudi Petru, ki Me je vpra-
{al, kdo naj vodi - sem med ostalim rekel smiselno:
Kdor je med vami najve~ji, ta naj bo najmanj{i, in ko-
mur je lahko dano svetlobe in mo~i v teku njegovega
‘ivljenja v Bo‘ji ljubezni, ta naj bo za mnoge vodnik k
Bo‘ji ljubezni.
Jaz Sem vas vse izbral da nosite svetlobo, da bi s ti-
stimi, ki pridejo za vami in s katerimi ste morda spet
skupaj, izpolnili to, kar sem hotel Jaz, Kristus Boga,
kot Jezus prinesti v svet. ^lene nastajajo~e skupnosti
vodite samo toliko, kolikor je to primerno za vodnika,
in ne dovolite nikoli, da vas povi{ajo ali ~astijo kot naj-
ve~jega. Kajti kdor dovoli, da ga povi{ajo ali ~astijo, ta
ne ‘ivi v Mojem Duhu in bo poni‘an. In notranje {ole,
ki vodijo do notranjega misterija ‘ivljenja in ki jih Jaz
ne morem ve~ ustanoviti, bodo pa nastale - naj v Mo-
jem Duhu zgradijo in pre‘arjajo tisti, ki ‘ivijo v Meni,
Kristusu.
901
Tako je vsem Mojim u~encem in u~enkam, sedanjim
in prihodnjim, dana naloga da izpolnijo, kar sem Jaz
kot Jezus iz Nazareta u~il in izpolnil. Kajti vi in mnogi
z vami se boste v teku ~asa ve~krat vrnili, da pripravite
in postavite to, ~esar Meni kot Jezusu ni bilo mo‘no -
zaradi nevere in trme ter grehov judovskega naroda in
tistih, ki naj bi Mi stali ob strani.
Toda, ko se Jaz, Duh resnice v Bogu, Va{em in Mo-
jem O~etu, vrnem, se bo na Zemlji zgodilo vse to, kar
sem vam povedal in pripravil v Duhu. Kajti potem bom
v Duhu s Svojimi in z njimi bom postavil in zgradil vse,
kar Mi kot Jezusu iz Nazareta ni bilo mogo~e.
4. In oddali so svoje glasove, in ‘reb je padel na Mati-

jo, in dvanajsteri so ga sprejeli in pri{teli med apostole.
5. Nato sta Janez in Jakob s polaganjem rok izlo~ila iz
svoje skupine Petra, da bi jim bil predpostavljen v Gospo-
dovem imenu in rekla: “Brat, bodi enak klesanemu kam-
nu s {estimi ploskvami, ti, Peter, si petra, na vsaki strani
nosi{ pri~evanje resnice.” (Pog. 96, 4-5)

Tako kot so se u~enci odlo~ili z oddajanjem glasov,
se je dogajalo tudi v praskupnostih, ki so nastajale po
Moji vrnitvi domov k O~etu. In spet se podobno dogaja
tudi v Zavezni skupnosti Novi Jeruzalem in v vseh pra-
902
skupnostih v Mojem Delu odre{enja, Univerzalnem
‘ivljenju >@.
^leni skupnosti niso polagali rok na glave tistih, ki
so jih izvolili v svoje ob~estvo, in jih tudi sedaj ne pola-
gajo. Molijo in priporo~ajo nove ~lene praskupnosti
Ve~nemu in Meni, Kristusu.
Kdor se da izvoliti ~lenom skupnosti, se obve‘e po-
stati “klesani kamen”: bru{en kamen, ki seva Bo‘jo re-
snico v svet v mnogih fasetah in prina{a resnico vsem,
ki so je ‘ejni. Kdor je postal klesani kamen, ta je na{el
v sebi “kamen modrecev” in seva v ta svet v poni‘nosti
in hvale‘nosti, brez vzbujanja pozornosti.
Kajti kdor je v Duhu Ve~nega velik, ta je najmanj{i
med Mojimi. Brez vzbujanja pozornosti daje, kar je
razvil v sebi: resnico iz izvora resnice - Boga. Ne bo
predstojnik, temve~ bo edino kot pri~evalec Notranje-
ga ‘ivljenja slu‘il dozorevajo~im ~lenom skupnosti in
jih pou~eval ter jim dajal to, kar {e potrebujejo za svoje
notranje zorenje, da se tudi v njih razvije do polnega
razcveta kamen modrecev, ve~na zavest, in da tudi oni
iz‘arevajo, kar so nebesa: zakon ljubezni.
6. In apostolom so dali palice, da usmerjajo njihove

korake na poti resnice, in isto~asno krone slave, in prero-
kom gore~e svetilke, da sipljejo svetlobo na pot, in kadil-
nice z ognjem; in evangelistom knjigo in Sveti zakon, da
spomnijo narod na prva osnovna na~ela; in pastirjem so
dali kelih in kro‘nik, da nahranijo in nasitijo ~redo.
903
7. Toda ni~ ni bilo dano enemu, kar ne bi bilo dano
vsem; kajti vsi so bili ena duhov{~ina pod Kristusom kot
svojim Mojstrom in velikim duhovnikom v Bo‘jem temp-
lju; in diakonom so dali ko{are, da polo‘ijo vanje stvari,
ki so bile potrebne za sveto daritev. In bilo jih je kakih
stodvajset, in Peter jih je vodil. (Pog. 96, 6-7)

Kar je tu povedano, ne ustreza Mojemu nauku Jezu-
sa iz Nazareta.
Po Mojem vnebohodu so se tekom ~asa izoblikovali
tako imenovani predstojniki, ki so uveljavljali svojo
uradno mo~, ker so mnogi ljudje, ki so prihajali k apo-
stolom in u~encem in ki so tekom ~asa tvorili skupno-
sti, potrebovali vodstvo. Nekateri u~enci so se spomnili
obi~ajev iz svoje mladosti, ki so jih imeli v takratnih
verskih ustanovah za zakonite, a so izhajali iz pogans-
tva. Te poganske aspekte so s~asoma prinesli v nastaja-
jo~e kr{~anske skupnosti.
Tako se je tako imenovano kr{~anstvo vse bolj in
bolj razvijalo z zunanjimi rituali in ceremonijami ter s
hierarhijo, se pravi z oblastniki, torej z ljudmi, ki so se
postavili na razli~no visoke polo‘aje. Kot Jezus iz Na-
zareta in kot Kristus Boga tega nisem u~il.
Spoznajte: Najve~ji med Mojimi je tisti, ki je v sebi
odkril “kamen modrecev” - to je posve~eno zavest v
globini du{e. On je nesebi~en slu‘abnik vseh. Ni pastir,
904
temve~ samo ka‘ipot v Notranje ‘ivljenje, ki ga je sam
razkril z uresni~evanjem ve~nih zakonov. Kot Jezus iz
Nazareta nisem govoril niti o kronah niti o ~asteh in
tudi ne o dostojanstvenikih. To so oznake za posamez-
nike, ki so se hoteli dvigniti nad narod.
Kar sem govoril kot Jezus, je zakon. To govorim tudi
kot Kristus. Nisem poklical nobenih evangelistov, dia-
konov in duhovnikov. Hotel sem in ho~em eno ~redo,
katere pastir Sem Jaz, Kristus.
Govoril sem Petru in mislil s tem vse, ki so Mi zvesto
sledili. Ti naj bi bili ka‘ipot v Notranje ‘ivljenje, vendar
brez vzbujanja pozornosti in prisile na narod.
Kar o tem pi{e v Jezusovem evangeliju, je pri{lo zra-
ven {ele pozneje. V nastajajo~e skupnosti so to prinesli
nekateri u~enci, ki so hoteli vzbuditi pozornost.
Tudi duhov{~ine nisem priklical v ‘ivljenje, ampak
trumo nesebi~nih slu‘abnikov, ki so slu‘abniki vseh.
Pravi~ni preroki ne nosijo svetilk; sami so svetilke, so
lu~ resnice, ki jo nosijo v svet - za blagor vseh, ki hre-
penijo po resnici, po Notranjem ‘ivljenju.
U~il sem prina{ati evangelij srca, se pravi to, kar je
posameznik uresni~il, vendar nikoli ~rke.
Opremo za potovanje - to, kar potrebujejo kot ljud-
je, so dobili tisti, ki so mi ‘eleli slediti. Kajti {li so da-
le~, da pou~ujejo, kar sem jih u~il in za kar sem jim bil
zgled. Niso imeli knjig. Resni~ni nasledniki so nosili to,
kar sem jih u~il, v srcu. Od tega so nesebi~no dajali na-
prej. Kajti v srce ima vstop samo to, kar te~e iz srca, ne
to, kar pride iz razumskega znanja in znanja iz knjig.
905
Resnica, ki je napisana, je lahko ka‘ipot za tiste, ki
hrepenijo po resnici. ^rka sama ni resnica, temve~ od-
sev resnice.
8. In ko je pri{el sedmi dan, so bili vsi enodu{no sku-

paj v isti hi{i, in ko so molili, je pri{el z neba zvok kot {u-
menje silovitega vetra in prostor, kjer so bili zbrani, se je
stresel, in napolnil je vso hi{o.
9. In prikazali so se deljeni jeziki kot ognjeni plameni
in lebdeli so nad glavo slehernega. In vsi so bili izpolnjeni
s Svetim Duhom in za~eli so govoriti z jezikom, kakor jim
je Duh dajal izgovarjati. Tedaj je Peter vstal in pridigal
Kristusov zakon mno‘ici iz vseh de‘el in vseh jezikov, ki
so bili tu skupaj. Po poro~ilu tistih, ki so to videli in sli{a-
li, je vsak mo‘ sli{al besedo v svojem maternem jeziku.
(Pog. 96, 8-9)

V tem ~asu, ko so mnogi bili zbrani v molitvi, se je v
du{ah, ki so se dvignile k Bogu, pomno‘ila Sveta mo~,
Sveti Duh. Mnogi so mislili, da sli{ijo “zvok z neba kot
{umenje silovitega vetra”, ki je napolnil ves prostor, vso
hi{o.
Spoznajte: Ve~ni Duh, Sveti Duh, nima ~love{kega
glasu, ki bi prodrl do ~love{kega u{esa. Vtekanje Svete-
ga Duha v mnoge pravi~ne mo‘e in ‘ene je v njih pov-
zro~ilo vzvalovanje krvi, kajti srca izpolnjenih so glasno
906
bíla. Tedaj so zasli{ali v svojih srcih besedo resnice -
vsak v svojem maternem jeziku. V tej notranji dotak-
njenosti in v zunanji ganjenosti so mislili, da vidijo og-
njene jezike. Tisti, ki so jih resni~no videli, so gledali
vtekanje Svetega Duha v svoje du{e in srca. In tisti, ki
so sli{ali Bo‘jo besedo skozi ~love{ka usta, so v svojih
srcih ob~utili tako, kot da bi govoril v njihovem jeziku.
Toda kar so razumeli, je bilo to, kar so lahko razumeli
glede na zrelost svoje zavesti. Mislili so, da sli{ijo v svo-
jem jeziku, ker so Bo‘jo besedo skozi ~love{ka usta ra-
zumeli globoko v svoji notranjosti.
Spoznajte: Pri mnogih izjavah so kaj dodajali in od-
vzemali, vsaki~ ustrezno pi{~evemu ali prevajal~evemu
razumevanju. In pri prevajanjih so se uporabljale bese-
de, ki so bile prevajalcem znane in so ustrezale njiho-
vemu razumevanju resnice.
10. In iz teh, ki so poslu{ali, je bilo ta dan v skupnost zbra-

no tri tiso~ du{, in prejeli so Sveti zakon, ob‘alovali svoje grehe
in bili kr{~eni ter nadaljevali svoje ‘ivljenje v bratov{~ini apo-
stolov, v nenehni daritvi in molitvi. (Pog. 96, 10)

Spoznajte: Niso vsi, ki so bili zbrani na ta dan, iskre-
no ob‘alovali svojih grehov, odpustili, prosili za odpu{-
~anje in nehali gre{iti. Mnogi so samo mislili, da so to
907
storili. Spet so zapadli v svoje stare grehe in so postali
spet taki, kot so bili pred bo‘anskim dogodkom.
Nih~e od njih ni bil kr{~en - vsi pa so bili blagoslov-
ljeni od Duha resnice. In vsi, ki so resnici ostali zvesti,
tako da so dan za dnem izpolnjevali svoje molitve in
bolj in bolj uresni~evali zakon ‘ivljenja, so po~asi po-
stali zakon ‘ivljenja. Tako so dosegli duhovni krst, ker
so se potopili v ve~ni zakon, Boga, in tako postali za-
kon ljubezni.
Vsi, ki so stremeli po ‘ivljenju v Meni in se vestno iz-
popolnjevali, so vstopili v Kristusovo bratovstvo, v ‘iv-
ljenje v Bo‘jem Duhu. To je izpolnitev ve~nega zako-
na, tako za lastni notranji razvoj kot tudi po zapovedi
“moli in delaj”. Zapoved moli in delaj ni veljala in ne
velja le zaradi pomemnosti za osebo samo; zajema tudi
resni~no, nesebi~no slu‘enje bli‘njemu.
Kot je bilo takrat, tako se je nadaljevalo v kasnej{ih
stoletjih: Vedno znova so stopali ljudje v Moje nasleds-
tvo, v Kristusovo bratov{~ino, ki se ne izolira samostan-
sko, temve~ raste sredi sveta - med ljudmi, ki se trudijo
‘iveti v Meni, Kristusu, za vse ljudi dobre volje. Resni~-
na bratov{ina v Meni in z Menoj, Kristusom, je izpol-
njevanje ve~nih zakonov sredi sveta.
11. In tisti, ki so verjeli, so se odpovedali vsemu svoje-

mu imetju, vse so imeli skupno in ‘iveli so skupaj na is-
tem mestu in izkazovali bo‘jo ljubezen in dobroto svojim
bratom in sestram in vsem bitjem. S svojimi rokami so
delali za splo{no blaginjo. (Pog. 96, 11)
908
Vsi, ki so izpolnjevali Bo‘ji zakon, enakost, svobodo,
enost, bratstvo in pravi~nost, zdru‘ili svoje imetje in
vse urejali skupno, so tako izpolnili zakon ‘ivljenja:
Eden za vse - Kristus, vsi za enega - Kristusa. In vsi s
Kristusom - za vse ljudi dobre volje. @iveli so skupaj -
tako kot bitja svetlobe - v nesebi~ni ljubezni kot bratje
in sestre in slu‘ili splo{ni blaginji.
Ta bratov{~ina v Mojem Duhu, ki je nastala po Mo-
jem vnebohodu med tistimi, ki so Mi resni~no sledili,
se je nadaljevala tudi v vseh kasnej{ih ~asovnih obdob-
jih. Vedno znova so se zbirali ljudje v Mojem imenu,
da bi ‘iveli v Meni in z Menoj v resni~ni bratov{~ini - v
slu‘enju bli‘njemu za splo{no blaginjo. Kajti samo to je
resni~na, absolutna hoja za Kristusom.
Spet je torej, >@, kar je bilo neko~.
Vedno ve~ ljudi se trudi, da Mi sledijo, da bi ‘iveli v
Meni in da pridejo v bratov{~ino z Menoj in da enotno
podpirajo skupno blaginjo - in tako prinesejo na Zem-
ljo nebesa, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
Temelj bratov{~ine v Meni je nesebi~na ljubezen v
skupnem delovanju za splo{no blaginjo, kajti kot je v
nebesih, podobno bo nastalo na Zemlji - na materiji,
znotraj treh dimenzij.
Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, ‘ivi v miru s svojimi bli‘-
njimi in s kraljestvi narave, z ‘ivalmi, rastlinami in
kamni.
909
12. In od teh je bilo poklicanih dvanajst, z namenom
da bi bili preroki ob dvanajstih evangelistih in dvanajstih
pastirjih in njihovih pomo~nikih in diakonih univerzalne
skupnosti, in bilo jih je sto dvajset. In tako je bilo zgraje-
no Davidovo sveti{~e iz ‘ivih ljudi polnih dobrote, tako
kot jim je to pokazal Mojster.
13. In skupnosti v Jeruzalemu je bil dan Jakob, Gos-
podov brat, kot vodja in angel in razen njega {e {tiriind-
vajset duhovnikov v ~etverni funkciji in tudi diakoni in
njihovi pomo~niki. In po {estih dneh se jih je zbralo veli-
ko in {est tiso~ mo‘ in ‘ena je prejelo sveti zakon ljubezni,
in z veseljem so sprejeli besedo. (Pog. 96, 12-13)

Kot Jezus iz Nazareta sem ‘e govoril o univerzalnih
skupnostih, o univerzalnem ‘ivljenju, ‘ivljenju iz Bo‘je-
ga Duha, toda ne o evangelistih, pastirjih in diakonih
ali drugih dostojanstvenikih. ^love{ke predstave obra-
stejo to, kar sem prinesel v ta svet kot nauk in mo~.
Kar sem hotel kot Jezus zgraditi s tistimi, ki so imeli
naro~ilo in ga {e imajo - na prvem mestu ljudje iz Da-
vidovega rodu, nato pa tudi iz drugih rodov - to naj bi
naredili po Mojem vstajenju v preprostosti in skromno-
sti Moji z Menoj - z Menoj, ki sem bil z njimi po vsta-
jenju v Duhu.
Mnogi od tistih, ki so se dali blagosloviti, vendar niso
izpolnili, kar sem zapovedal vsem, so prinesli svoje
910
predstave v enostavno notranjo strukturo, ki naj bi bila
vidna tudi v zunanjem, v svetu. Njihova na tradicije ve-
zana miselnost, ki je bila {e ujeta v razporeditev na ob-
lastnike in podrejene, se je pome{ala z Mojim naukom.
Postavili so dostojanstvenike in govornike in jim zau-
pali nastajajo~e skupnosti. Prepustili so jim vodstvo in
vse manj so poslu{ali Bo‘jo besedo in angela vsako-
kratne skupnosti. Miselnost predpostavljenih je za~ela
prevladovati; tako je pri{lo do neenotnosti in prepirov.
Zaradi vnaprej{njega sprejemanja stali{~ predstojni-
kov je za~elo cveteti ~love{ko obna{anje, ker je vsak ‘e-
lel biti najve~ji. Posledica so bili razdori, razdvajanje
~lenov prvih praskupnosti, iz ~esar so sledile razcepi-
tve. Moja pro{nja je bila, da Moji postavijo notranje
sveti{~e in da izvr{ijo to, kar je bilo zapovedano Davi-
dovemu rodu in posameznikom iz drugih rodov in je {e
zapovedano: da osnujejo in zgradijo Bo‘je kraljestvo,
Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
Pri{lo je torej do nesoglasij. Vendar so vsi, ki so po-
stali resni~ni nasledniki in so ostali zvesti Mojemu nau-
ku, prejeli pravi~no besedo, zakon ‘ivljenja. Tisti, ki so
lahko dojeli, so to sprejeli z notranjim veseljem in hva-
le‘nostjo.
Potreben je nek dolo~en red, dokler ljudje ne izpol-
njujejo ve~nega Bo‘jega zakona. Zato naj bi v praskup-
nostih {e delovali stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji,
dokler ne bodo vsi ~lani praskupnosti v glavnem v za-
konu Notranjega ‘ivljenja. Vendar naj se nih~e ne iz-
kazuje kot nekaj posebnega. Najve~ji med njimi naj bi
911
bil najmanj{i. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji naj
bi bili ljudje, ki so se globoko potopili v Moje nasleds-
tvo. Naj bodo edino ka‘ipot in nobeni dostojanstveniki.
Tako kot naj bi bilo takrat, naj nastane zdaj >@ v
praskupnostih Univerzalnega ‘ivljenja, v praskupno-
stih, v katerih sredini je Zavezna skupnost Novi Jeru-
zalem v nastajajo~em Novem Izraelu.
14. In ko so na Gospodov dan bili zbrani, potem ko je

minila sobota in so opravili sveto daritev, so za~eli pogre-
{ati Marijo in Jo‘efa, Jezusove star{e. In iskali so jih, a jih
niso na{li.
15. In nekateri med njimi so rekli: “Gotovo ju je vzel
Gospod, kot Magdaleno.” In polotil se jih je strah in peli
so v Bo‘jo ~ast in hvalo. (Pog. 96, 14-15)

V tem ~asu je bil Moj kru{ni o~e bitje v Bogu in ne
ve~ ~lovek. Bil je med mnogimi nevidnimi, ki so se pri-
pravljali za izpolnitev naro~ila. Nekateri so ostali v du-
hu, slu‘ili so Mi v duhu in nevidno tistim, ki so bili v
zemeljski obleki. Drugi so se pripravljali na utele{enje,
da bi kot ljudje slu‘ili Meni, Kristusu.
Marijo sem zaupal Janezu. Na tihem mestu je bila v
molitvi povezana z Menoj in z vsemi, ki so jo obdajali v
duhu.
912
Kmalu po Mojem vstajenju in vnebohodu, tudi po iz-
litju Svetega Duha, je nastala med apostoli in u~enci
ter med tistimi, ki so se jim pridru‘ili, velika negoto-
vost; vodila je k nesoglasjem.
Vsako nesoglasje ima svojo govorico. Nekateri so ra-
zumeli Moj nauk in Moje prilike po smislu, tako kot so
bili sposobni glede na svojo duhovno zavest; drugi so
se dr‘ali svojih predstav in so s svojim razumom dojeli
Moj nauk in Moje prilike. Mislili so, da je to resnica.
Od Mojega vnebohoda so se ta nesoglasja nadaljeva-
la do razpustitve prvih praskupnosti. Iz tega so se po-
javljali dostojanstveniki. Odlo~ali so o tem, kaj naj je
pravilno in so iz Mojega nauka - katerega vsebina je za-
kon ‘ivljenja in svoboda volje - naredili obvezujo~ ver-
ski nauk. S tem so besede, ki so prvotno bile simboli, in
so naredile Notranje ‘ivljenje razumljivo, uvrstili v ~lo-
ve{ki miselni svet. Pod pla{~em Mojega imena, Kristus,
so volili dostojanstvenike kot pastirje, duhovnike in ta-
ko naprej. S~asoma so v Mojem imenu zgradili konfe-
sionalno hierarhijo z razko{nimi bo‘jimi hi{ami, kate-
dralami in pala~ami, v katerih so vladali. Tako je
kr{~anstvo okorelo in postalo institucija z dogmami,
kulti, svetovno oblastjo, cerkvenimi dajatvami, davki in
{e z mnogo~im.
Ker so bili v svojih srcih siroma{ni, so v svoje konfen-
sionalne nauke privzemali vse ve~ poganskih kultov, in
s tem ljudem ponujali ve~ zunanjih slavnosti, ki so jih
okrasili z mnogimi ceremonijami, da bi vernike stimu-
lirali. To so imenovali kr{~anske slavnosti, ki bi naj bile
913
Bogu v ~ast. V resnici pa so bile zanke, delno so {e da-
nes >@, s katerimi so vezali in {e ve‘ejo vernike na-
se. Za mnoge so postali cerkveni zakoni, dogme, struk-
ture in navade, zapori, je~a, od koder je te‘ko priti.
Niso upo{tevali zakona svobode in ga ne upo{tevajo;
dolo~ali so in {e dolo~ajo, npr. da se ljudi mora krstiti
kot otroke, preden se podu~ijo in preden lahko sprej-
mejo blagoslov cerkve.
Toda zakon svobode se glasi: Najprej pou~ujte. To
pomeni: U~ite svoje otroke zakone ‘ivljenja - in ~e se
po njih ravnajo in jih izpolnjujejo v vsakodnevnem ‘iv-
ljenju, jih bom Jaz, Kristusov Duh, krstil z Duhom re-
snice, ker so se potopili v resnico, v zakon ‘ivljenja. To-
da kdor sam ne more ve~ razlo~evati med resnico in
obi~aji, kdor gleda na ten~ice tradicij, ta vidi samo {e
cerkvene zakone in dogme, ceremonije in kulte in ver-
jame, da vse to, kar je naredil ~lovek, spada k nauku
Nazare~ana, ker je vse to bilo in je {e okra{eno z Mo-
jim imenom >@.
V Meni, Kristusu, je e n a sama ~reda, in Jaz Sem
njen e d i n i pastir.
V Meni, Kristusu, ni oblastnikov in miselnosti pred-
postavljenih, zaradi tega tudi ne podlo‘nosti. V Meni,
Kristusu, so samo bratje in sestre, ki ‘ivijo v ve~nem
O~etu in Meni in ki so enega duha.
êprav so v univerzalnih praskupnostih >@ {e
stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji, so to samo oz-
na~be za konkretne naloge ~lenov praskupnosti. V ob-
~inah se ti ~leni odlikujejo z resni~no hojo za Kristu-
914
som. Stare{ine, u~itelji, vodje in zdravitelji so z vsemi
~leni skupnosti bratje in sestre v e n e m duhu.
Na ozna~be stare{ina, vodja, u~itelj in zdravitelj naj
se ne gleda kot na ~astno poimenovanje predstojnikov.
Kdor iz tistih, ki izpolnjujejo te naloge, naredi pred-
stojnike, ta je kriv pred zakonom svobode, tako kot so
krivi tisti, ki so po Mojem vnebohodu razpustili nasta-
jajo~e praskupnosti, s tem da so postavili dostojanstve-
nike.
V ve~ni biti je sedem kerubov in serafov, knezov ne-
bes, in stare{ine. Toda enaki so z vsemi duhovnimi bit-
ji: vsi so O~etovi otroci - brez izjeme. Imena kot kerub,
seraf in stare{ina so obvezujo~a imena, ki ka‘ejo na us-
trezne, s stvaritvijo pogojene naloge.
16. In Bo‘ji Duh je pri{el nad apostole in nad preroke

in med njih, in ker so se spomnili, kaj jih je u~il Gospod,
so vsi z enim glasom priznali Boga, ga slavili in rekli:
(Pog. 96,16)

“... z enim glasom” pomeni: Bili so istega prepri~a-
nja. Soglasno prepri~anje pelje po~asi v svobodo in v
enost v Meni, Kristusu.
17. “Verujemo v enega Boga: Neskon~nega, v skriv-

nostni izvor, v ve~nega O~eta, od katerega prihajajo vse
915
stvari, nevidne in vidne. V vesolje, ki je v vsem, ki deluje
po vsem in okrog vsega. V svetega Enega, v katerem ob-
stajajo vse stvari, vse kar je bilo, kar je in kar bo.
18. Verujemo v enega Gospoda, na{o Gospo, v popol-
nega Svetega Kristusa, ki je Bog od Boga, Svetloba, spo-
~eta iz Svetlobe. Na{ Gospod, O~e, @enin in Sin. Na{a
Gospa, Mati, Nevesta in H~i. Tri podobe v eni nedeljeni
biti. Dvojno trojstvo. Da bi se Bog razkril kot O~e, @enin
in Sin vsake du{e in da vsaka du{a postane popolna kot
Mati, Nevesta in Bo‘ja H~i.
19. In to z dviganjem du{e v Duha in spu{~anjem Du-
ha v du{o. Duh je pri{el z neba in je postal meso iz ve~no
blagoslovljene device, v Jezusu, Kristus Boga v vsakomur,
in je bil rojen in je u~il pot ‘ivljenja, trpel je pod svetnimi
vladarji, bil kri‘an in pokopan ter se spustil v pekel. In
spet je vstal in se dvignil v veli~astvo, od koder daje vsem
svetlobo in ‘ivljenje.
20. Verujemo v sedemkratnega Bo‘jega Duha, daro-
valca ‘ivljenja, ki izhaja iz Svete Dvojice, ki pride nad Je-
zusa in nad vse, ki so zvesti notranji svetlobi; ki biva v
skupnosti, v od Boga izvoljenem Izraelu; ki za vedno pri-
de v svet in osvetli vsako du{o, ki i{~e; ki daje zakon in
sodi ‘ive in mrtve; ki govori po prerokih v vseh ~asih in
de‘elah.
21. Verujemo v sveto vsesplo{no in apostolsko skup-
nost: pri~evalko vse resnice, njeno ohranjevalko in dajal-
ko. Ustvarjena je od Duha in Bo‘jega ognja; hranjena od
vodá, posevkov in sade‘ev zemlje. Ta, ki po Duhu ‘ivlje-
nja zdru‘uje svojih dvanajst knjig in zakramente, svoje
916
Svete besede in dela izvoljenih v misti~nem zdru‘enju in
ki ~love{tvo zdru‘uje z Bogom, nas naredi za soudele‘en-
ce Bo‘jega ‘ivljenja in bistva, kar dokazuje s svetimi sim-
boli.
22. In mi pri~akujemo vrnitev vseobsegajo~ega Kristu-
sa in vrnitev Bo‘jega kraljestva, v katerem obstaja pravi~-
nost. In v svetem mestu, ki ima dvanajst vrat, sta tempelj
in Bo‘ji oltar. Od tod izhajajo trije redi in {tirikratna
dol‘nost, da se pou~uje vsa resnica in da se vsak dan
opravlja zahvalna daritev.
23. In tako znotraj kot zunaj. V velikem kot v majh-
nem. Tako zgoraj kot spodaj, kot v nebesih, tako tudi na
Zemlji. Verujemo v o~i{~evanje du{e skozi ve~ rojstev in
izku{enj, vstajenje od mrtvih, v ve~no ‘ivljenje pravi~nih,
od ve~nosti do ve~nosti in mir v Bogu za vedno. Amen.”
(Pog. 96, 17-23)

in poglabljam to veroizpoved
po zakonih ‘ivljenja:
(17. vrstica) “...skrivnostni izvor” pomeni: Sveti iz-

vor, kajti v Bogu ni skrivnosti.
(18. vrstica) “Na{a Gospa”, s tem je mi{ljeno mate-
rinsko na~elo v Bogu O~etu-Materi.
“Bog od Boga, Svetloba, spo~eta iz Svetlobe” to po-
meni: Kristus je Bo‘ji Sin, ki je iz{el iz Boga O~eta-
Matere; kot gledani je bil ustvarjen v nekaterih vidikih
917
Notranjega ‘ivljenja, v ostalih vidikih Notranjega ‘iv-
ljenja pa je bil duhovno spo~et, Sin iz Svetega, ve~nega
O~eta in Matere.
V o~etovsko-materinskem na~elu je tudi h~i, ‘ensko
na~elo, ki ima ve~ aspektov matere.
@enin in nevesta simbolizirata zdru‘enje obeh mo~i
pozitivnega in negativnega pola, mo{kega in ‘enske,
o~eta in matere. Ta zveza se imenuje tudi notranja po-
roka.
“Tri podobe” pomeni: Tri mo~i: pozitivna mo~, pozi-
tivni pol, dajajo~e na~elo, o~etovska mo~; negativna
mo~, negativni pol, sprejemajo~e na~elo, materinska
mo~. Obe mo~i skupaj, o~etovsko-materinsko na~elo,
se imenujeta tudi pramo~ ali Sveti Duh, v katerem de-
luje delna mo~, vsepovsod navzo~a mo~ sovladarja,
Kristusa Boga. Ker so vse mo~i vsebovane v vsem, so te
tri mo~i - mo~i O~eta-Matere in delna mo~ v pramo~i,
mo~ Kristusa Boga - nedeljeno prisotne v vsakem bitju.
Ker so vse mo~i prisotne v vseh bitjih iz Boga, utele-

{a o~etovsko na~elo Sina in Sin O~eta. Materinsko na-
~elo utele{a H~er in H~i Mater.
@enin in nevesta simbolizirata notranjo povezanost,
notranjo poroko.
(19. vrstica) “In to z dviganjem du{e v Duha in s spu{-
~anjem Duha v du{o” pomeni: Kdor naredi prvi korak k
Duhu ‘ivljenja, temu pride tudi Duh naproti. Na poti k
popolnosti se du{a dviga k Duhu ‘ivljenja, k Bogu O~etu-
Materi, in Duh, Bog O~e-Mati, ji pride naproti.
918
Tako kot du{a spet sprejema svojo dedi{~ino, mo~i
neskon~nosti, v toliki meri tudi vteka vanjo Duh, Bog,
o~etovsko-materinsko na~elo, s ~imer spet dose‘e po-
polnost v Bogu, v na~elu O~eta-Matere.
“Duh je pri{el z neba in je postal meso iz ve~no bla-
goslovljene device”, kar pomeni: Duh Kristusa Boga je
pri{el v ta svet v Bo‘jem Sinu. On je bil in je sovladar
nebes, Sin, ki je postal v Jezusu Kristus, Odre{enik.
Zakoni narave so plemeniti zakoni, ~e jih ~lovek
ohranja ~iste. Po ~istem spo~etju sem se Jaz, Bo‘ji Sin,
vrodil v mlado ‘eno, ki je postala Jezusova mati. “De-
vica” pomeni: mlada ‘ena.
Kot Jezus iz Nazareta sem u~il svete Bo‘je zakone in

bil ljudem zgled zanje. Z naukom in ‘ivljenjem sem jim
pokazal pot v ve~no ‘ivljenje. Trpel sem pod svetnimi
vladarji in bil kri‘an, ker Me Moji, h katerim sem pri-
{el, niso doumeli in sprejeli.
Jezusovo telo je bilo polo‘eno v grob in nato s preo-
brazbo materije pobo‘eno v bo‘ansko substanco.
Kot Kristus Boga, Odre{enik, sem se spustil v pekel,
zato da sem pre‘aril vse ravni padca in jih spremenil v
ravni o~i{~evanja.
Vstali, ki se je dvignil k Bogu, ve~nemu O~etu, in ki
spet ‘ivi v Bogu kot sovladar nebes, bo spet pri{el v
vsem veli~astju, ko bo vzpostavljeno Bo‘je kraljestvo
na Zemlji.
Moj Duh, odre{ilna mo~, je v vseh du{ah in ljudeh.
Kdor se z izpolnjevanjem zakonov obrne k Meni, Kri-
919
stusu Boga, ta prejema vedno ve~ svetlobe in mo~i in
bo vstopil v ‘ivljenje, v Jaz Sem.
(20. vrstica) “...sedemkratni Bo‘ji Duh” pomeni sed-
mere osnovne Bo‘je mo~i, ki vsej biti podarjajo ‘ivlje-
nje. Te sedmere osnovne Bo‘je mo~i so vsepovsod pri-
~ujo~ zakon, Bog, ‘ivljenje v vsem, kar je.
“Sveta Dvojica” pomeni: dve pramo~i; dajajo~a in
sprejemajo~a mo~ - mo{ko na~elo, O~e in ‘ensko na~e-
lo, Mati.
Ti dve pramo~i tvorita jedro centralnega prasonca,
ki je ‘ivljenjski pogon stvarstva, od koder te~e ‘ivljenje
- torej sedmere osnovne mo~i, v sedmera prizmatska
sonca. V teh prizmati~nih soncih se pralu~ - sedmere
osnovne mo~i, pramo~ - razstavi in sije v sedem krat
sedmerih mo~eh v vesolje. Sedem krat sedmere mo~i
se imenujejo tudi sevanje zavesti, pre‘arjajo namre~
vse vidike zavesti neskon~nosti, tudi materijo.
To je Duh, Bog v Meni, Kristusu, ki prebiva in deluje
v resni~nih kr{~anskih skupnostih ter v ~lenih skupnosti, ki
izpolnjujejo voljo Ve~nega v Meni, Kristusu.
Duh, Bog v Meni, Kristusu, je izbral in osnoval Novi
Jeruzalem v Novem Izraelu. Od tam sije ‘ivljenje ~ez
vso Zemljo in prek svetlih ljudi in o~i{~ene Zemlje v
ravni o~i{~evanja k vsem du{am.
Duh, Bog, resnica, sije v Meni, Kristusu, v ta svet.
Kdor i{~e, tako da stremi k zapovedim Notranjega ‘iv-
ljenja, ta bo na{el k zakonu, Bogu, in bo postal ve~ni
zakon, kar Sem Jaz, Kristus, v Bogu, v Mojem in va{em
O~etu.
920
“... ki daje zakon in sodi ‘ive in mrtve” pomeni: Kdor
‘ivi zakon, Boga, vstopa v zakon, Boga, v ve~no resnico.
Zakon Notranjega ‘ivljenja se ne ustavi niti pred
ljudmi niti pred umrlimi, tako imenovanimi “mrtvimi”,
torej du{ami v kraljestvih onstran tan~ice zavesti, ki le-
‘ijo med tostranstvom in onstranstvom.
Kdor kr{i Bo‘ji zakon, sodi samemu sebi v tolik{ni
meri, v kolik{ni je kr{il zakon ‘ivljenja, ve~no resnico.
Resni~no, v vseh ~asih, v preteklih in v sedanjih, je
govoril Duh, Bog, po pravih prerokih in {e govori.
Moja beseda, beseda Duha, je neomejena. Tekla je v
vseh dobah in v vse de‘ele. In kdor se je prebudil v Du-
hu ‘ivljenja, ta pozna Moj glas. Da, Moje ovce poznajo
Moj glas, ne glede na to v kateri de‘eli ‘ivijo kot ljudje.
(21. vrstica) “Verujemo v sveto vsesplo{no in apo-
stolsko skupnost” pomeni:
Skupnost naj se gradi na temeljnih kamnih Notra-
njega ‘ivljenja, na katerih so Moji resni~ni apostoli in
u~enci ustanovili praskupnosti. Le Sveti je Duh skup-
nosti. ê ~leni skupnosti izpolnjujejo zakon ‘ivljenja,
tako da ‘ivijo v resnici, potem so bla‘eni. Ti bla‘eni,
bratje in sestre, ki ‘ivijo v Mojem Duhu, tvorijo pravo
skupnost.
Pri~e resnice so, in skupnosti, ki jih tvorijo, so ohra-
njevalke in darovalke resnice. Vse drugo so ~love{ke
predstave in spletke, ki nimajo ni~ skupnega z Menoj,
Kristusom.
Kdor ‘ivi v Meni, Kristusu, ta ‘ivi v Bogu in opravlja
Bo‘ja dela - tudi v tem svetu.
921
V resni~nih skupnostih v Meni, Kristusu, ni predpo-
stavljenih in podrejenih. Prave skupnosti v Meni so iz
bratov in sester, ki se trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo in
ki jo ‘e izpolnjujejo. Te skupnosti v Meni, Kristusu, so
ustvarjene od Duha ‘ivljenja in pre‘arjene z Bo‘jim
ognjem.
Kdor je pre‘arjen z Bo‘jim ognjem, ta izpolnjuje
Bo‘je zakone. Je za vse ljudi in tudi za kraljestva nara-
ve. In tako ‘ivi z vsemi ljudmi v srcu. Ceni in spo{tuje
‘ivljenje v naravi in Bog ga vzdr‘uje ter hrani prek
zemlje, z vodámi, posevki in sade‘i.
“V njo, ki z Duhom ‘ivljenja zdru‘uje svojih dvanajst
knjig in zakramente, svoje Svete besede in dela izvolje-
nih v misti~nem zdru‘enju in ki ~love{tvo zdru‘uje z
Bogom ter nas naredi za soudele‘ence Bo‘jega ‘ivlje-
nja in bistva, kar dokazuje s svetimi simboli”, ta zapis
so prinesli ljudje v praskupnosti in ne ustreza ve~nim
zakonom.
Kdor resni~no ‘ivi po Bo‘jih zakonih, ta je ~isto Bo‘-
je sveti{~e. Ne potrebuje knjig, zakramentov in simbo-
lov. Postal je sveta beseda, zakon, Bog.
Tistemu, ki je postal Bo‘ji zakon, ne ostane ni~ za-
krito. @ivljenje v Bogu je zakon, Bog, in kdor ‘ivi v ve~-
nem zakonu, ta tudi pozna vse Bo‘je zakonitosti, ker je
pre‘arjen s pralu~jo, s sedmerimi osnovnimi pramo~mi
‘ivljenja, ki mu vse razodenejo. Iz tega zajema in daje.
To so ljudje, ki so se resni~no zbrali v Mojem imenu,
ki so resni~ni dru‘abniki bo‘anskega ‘ivljenja. Bitja v
zemeljski obleki so, ki so ustanovila Notranjo religijo in
922
jo varujejo in ki ne poznajo nadrejenih in podrejenih,
nobenih ceremonij, ritualov, kultov in dogem. To je
Notranja cerkev Kristusovega Duha, Notranja religija,
kjer so vsi ljudje bratje in sestre in ki zdru‘uje vse ljudi
v Bogu ter jih razume in sprejme. Iz nje so izhajali in {e
izhajajo pravi nasledniki, ki se nahajajo v notranjosti v
Meni. Ustanovili so in ustanavljajo praskupnosti No-
tranjega ‘ivljenja, v katerih pastir Sem edino Jaz, Kri-
stus, ker sem v O~etu njihovo ‘ivljenje.
Misti~no ‘ivljenje pomeni notranjo povezanost v
sveti{~u notranjosti z vsemi, ki stremijo k Bogu. To
je bila Moja pro{nja kot Jezusa iz Nazareta; to je tu-
di Moja pro{nja kot Kristusa Boga. Z ljudmi, ki se
trudijo izpolnjevati Bo‘jo voljo in ki v izpolnjevanju
‘e ‘ivijo, bom v nastajajo~em Bo‘jem kraljestvu na
Zemlji, v nastajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kri-
stusa, Svojim pribli‘al Notranje ‘ivljenje. Ko bo
Bo‘je kraljestvo, Kraljestvo miru Jezusa Kristusa,
obseglo vso Zemljo, bodo v Bo‘jem kraljestvu na
Zemlji ‘iveli ljudje, ki ne potrebujejo za svoje ‘ivlje-
nje niti religioznih knjig niti ceremonij, kultov, ritua-
lov, zakramentov in podobnega. Zdru‘eni so v Bogu,
ker ‘ivijo v Meni, Kristusu. Izpolnjujejo ve~ni zakon
in tako vedo za vse stvari ‘ivljenja.
Knjiga To je Moja Beseda bo za njih zgodovinski
priro~nik, ki jim bo slu‘il za razumevanje preteklih do-
godkov, in iz katerega bodo spoznali vse, kar govori za
~love{tvo in proti njemu, ki pa se bo {e nadaljevalo v
kraljestvih du{ med du{ami in v du{ah.
923
(22. vrstica) Prihod Kristusa Boga, ki je Jaz Sem, je
pred nami. V dana{njem ~asu >@ in v vseh nadalj-
njih obdobjih postopno vzpostavljam Bo‘je kraljestvo
na Zemlji, v katerem vladajo mir, enost in pravi~nost.
“In Sveto mesto, ki ima dvanajst vrat” je Novi Jeru-
zalem na Zemlji. Ta je notranji oltar za vse univerzalne
praskupnosti na celi Zemlji, kajti od tam po{ilja svetlo-
ba Ve~nega v Meni, Kristusu, zakone Notranjega ‘iv-
ljenja v vse skupnosti. Prebivalci Bo‘jega kraljestva na
Zemlji bodo te prepoznali, jih potrdili in se jih dr‘ali,
in red bo. Dol‘nost vsakega posameznega ~lena skup-
nosti je nesebi~no slu‘enje, s ~imer vsi ~leni skupnosti
hvalijo in slavijo Boga.
Tisti, ki jim je dana sposobnost pou~evanja, bodo
otroke, ki izhajajo iz misti~ne povezanosti - iz notranje
poroke dveh ljudi, mo‘a in ‘ene v Bogu - u~ili Bo‘je
zakone in jih usmerjali tako, da se bodo po njih ravnali
v bratov{~ini z Menoj, ki zdru‘uje vse ljudi v Bo‘jem
kraljestvu na Zemlji.
(23. vrstica) “In tako znotraj kot zunaj. V velikem
kot v majhnem. Tako zgoraj kot spodaj, kot v nebesih,
tako tudi na Zemlji” pomeni:
Bog je vsepovsod pri~ujo~. Tako kot je v najgloblji
notranjosti, v ~istosti, tako je tudi v zunanji biti. Tako
kot je zgoraj, to se pravi v nebesih, ~isto, tako bo tudi
na Zemlji.
V svoji zemeljski strukturi je Zemlja samo odsev ne-
bes, vendar ne nebesa sama. Z mo~jo ljubezni bodo ne-
besa vendarle pri{la tudi na Zemljo, ~isto k ~istemu.
924
Du{e se bodo o~i{~evale s Kristusovo mo~jo, ki je Jaz
Sem - pa ~etudi bodo {le skozi {tevilna zemeljska rojs-
tva in izku{nje - dokler ne bodo spoznale same sebe in
ob‘alovale, kar so na sebi prepoznale ~love{kega, torej
greh, prosile za odpu{~anje, odpustile in spet popravi-
le, kar so zagre{ile, in potem ne gre{ile ve~. Zbudile se
bodo iz duhovne smrti in vstale v ve~no ‘ivljenje in se
kot ~ista bitja iz Boga spet vrnile k Bogu, svojemu O~e-
tu, iz katerega so iz{le kot ~ista bitja. Tedaj bodo v ve~-
ni biti z vsemi ~istimi bitji ‘ivele in delovale v ljubezni,
modrosti in pravi~nosti, in ljubezni ter veli~astju ne bo
konca. Kajti ve~na svetloba, Bog, v katerem ‘ivijo, je
od ve~nosti do ve~nosti, tako kot so vsi od ve~nosti do
ve~nosti.
Kdor ‘ivi v Meni, ne potrebuje veroizpovedi, ker ‘ivi

zakon - tako kot so bitja nebes zakon in ga ‘ivijo.
24. In kot so se dvigali oblaki kadila, se je sli{al

zvok zvonov, in mno‘ica nebe{kih ~et je slavila Boga
in govorila:
25. “Slava, ~ast in hvala Bogu, O~etu, @eninu in Sinu,
ki je eno z Materjo, Nevesto in H~erjo, od katerega izhaja
Ve~ni Duh, po katerem so ustvarjena vsa bitja. Od vse
ve~nosti, zdaj in v vso ve~nost - amen, aleluja, aleluja,
aleluja.
(Pog.96, 24-25)
925
^lovek v Bogu ne potrebuje zunanjih oblik in ritua-
lov. Zvok zvonov so tedaj melodije nebes, ki prenikajo
svetlo du{o, ~isto srce, ker bitje iz Boga O~eta-Matere
spet ‘ivi v Bogu, v O~etu in Materi. To je pot vsake du-
{e, v kateri Sem Jaz, Kristus. Jaz Sem pot, resnica in
‘ivljenje.
Kdor Meni sledi, postane sveti{~e ljubezni. Ta tem-
pelj nima zunanjih obi~ajev. V njem so sprejeti vsi ljud-
je in bitja in celotno stvarstvo. Kdor ‘ivi v tem templju,
v svoji notranjosti, v Bo‘jem sveti{~u, ta bo z bitjem iz
Boga Ve~nega slavil, ~astil in hvalil z izpolnjevanjem
svetih zakonov, ki so Bog, Bog O~e-Mati. Ve~ni je gle-
dal vsa bitja, in jih {e gleda in je dal in daje nebesa, kjer
‘ivijo ve~no.
26. In ~e kdo od besed tega evangelija kaj odvzame ali

doda ali ~e skrije njegovo lu~ pod mernikom, lu~, ki je
nam, dvanajsterim pri~am, od Boga izvoljenih, dana po
Svetem Duhu za razsvetlitev sveta, za njegovo odre{enje:
pustite mu njegovo anatemo maranata, do prihoda Kris-
tusa Jezusa, na{ega Odre{enika, z vsemi svetniki. Amen.”

Jaz Sem Kristus Boga, pot, resnica in ‘ivljenje.
926
Jaz Sem resnica, in resnica, ki Sem Jaz, sveti v ne{te-
tih fasetah v ta svet.
“Jezusov evangelij” je ena od mnogih faset resnice.
Ne kakr{enkoli ~lovek, temve~ Jaz, Kristus Boga, sem
ga vzel, razlo‘il, popravil, poglobil ter dodal dodatno
svetlobo, torej dodatne fasete resnice, da bi ljudje se-
danje generacije >@ in prihodnjih generacij videli
ve~no resnico, Mene, Kristusa Boga, svetiti iz ve~ faset
resnice.
Jaz Sem resnica, in resnica daje otrokom resnico - in
tako je resnica.
Jaz, Kristus, ne preklinjam nobenega ~loveka. To
storijo samim sebi tisti ljudje, ki Mene, Kristusa, resni-
co, zlorabljajo v svoje ~love{ke namene.
Jaz Sem evangelij resnice, in resnica, ki Sem Jaz, da-
je generacijam tako, kot to lahko danes in v prihodnje
razumejo v lu~i resnice.
Tu se kon~uje Sveti evangelij popolnega ‘ivljenja Je-

zusa, Kristusa, Davidovega Sina po mesu, Bo‘jega Sina
po Duhu.
Tu se kon~uje prav tako evangelij svetih dvanajsterih,
ki so ga apostoli v nespremenjeni obliki zapisali in ga
pozneje predali resni~nim naslednikom Mojstra, v zgodn-
jih dnevih skupnosti Jeruzalema.
âst Bogu, po ~igar mo~i je bilo to napisano!
927
“Tu se kon~uje Sveti evangelij popolnega ‘ivljenja
Jezusa, Kristusa, Davidovega Sina po mesu, Bo‘jega
Sina po Duhu”, kar pomeni: Tu se kon~a knjiga Jezu-
sov evangelij, ki je vklju~ena v delo To je Moja Beseda,
ki je dano iz resnice.
Samo zunanje ima konec, ne pa, kar je bo‘ansko.
Bo‘ansko te~e in te~e in ima vedno kaj za povedati. Je
zakon ‘ivljenja, ki je nenehno razodetje.
Zato naj ‘ivljenje te~e prek dela To je Moja Beseda,
ki je obenem zgodovinski priro~nik. ê si ne prizade-
vate za ~rke, ampak dojamete smisel, se vam odpirajo
nebesa; nebesa razkrivam Svojim prek besed, danih po
~love{kih ustih za vse tiste, ki stremijo k nebesom z re-
sni~no hojo za Menoj.
Bla‘ena ob~utenja Jezusa, Davidovega Sina po me-
su, Bo‘jega Sina po Duhu, se nikoli ne kon~ajo. Bila so
~ista v Meni, Jezusu, in so v Meni, Kristusu, eno z vse-
mi, ki podobno ob~utijo kot Jezus.
Prek Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem in prek vseh

univerzalnih praskupnosti gre to delo To je Moja Bese-
da v ta svet in k Bo‘jim otrokom in k otrokom sveta.
Kot Bo‘ji otroci se bodo zdru‘ili vsi v Meni, Kristusu.
To je resnica. Kajti nobena ovca se ne bo zgubila. Tudi
otroci sveta bodo zavestno postali otroci svetlobe, ker
tudi oni nosijo v sebi lu~ Ve~nega, ve~no ‘ivljenje.
928
Jaz Sem Kristus Boga, ki je kot Jezus pri{el v ta svet
in izpolnil to, kar vodi k zdru‘itvi vseh narodov in k
o~i{~enju Zemlje ter k prefinjenju in asimilaciji vseh
grobosnovnih oblik. Kajti Bog je Duh, je finosnovno,
~isto ‘ivljenje. Po pramo~i, Bogu, o~etovsko-materin-
skem na~elu, se bo spet vse vrnilo v ~isto bit, in po del-
ni mo~i pramo~i, po Sinu in sovladarju nebes, ki pride
k Svojim kot Jehova v Kraljestvo miru Jezusa Kristusa,
kot brat k bratom in sestram, ki se nahajajo v zemeljski
obleki.
Jaz Sem Kristus v Bogu, va{em in Mojem O~etu, ‘iv-

ljenje od ve~nosti do ve~nosti.
929
Epilog
To je, je bilo in bo:

‘ivljenje v Bo‘jem Duhu.
Moja Beseda je dana za v~eraj, za danes in za pri-
hodnost.
V Meni, Kristusu, je vse sedanjost, ker Sem nemin-
ljiv.
V Meni je vse sklenjeno in za Moje razkrito.
Kar je za ljudi prihodnost, to je v Meni sedanjost.
Moja Beseda je beseda sedanjosti. Kar bo, je v Meni
in je v Meni tudi ‘e dokon~ano.
Vsak boj s tvojim bli‘njim je ‘e tvoj konec.

Kdor se bojuje proti svojemu bli‘njemu, je ‘e
minil.
Zato je svet po zakonu Notranjega ‘ivljenja ‘e mi-
nil, in Jaz Sem ‘e deluje:
mir.
Jaz Sem mir.
930
Bo‘ji zakoni
Jaz Sem Gospod, va{ Bog, Edini-Eden

od ve~nosti do ve~nosti
Iz ve~nega zakona razodevam ljudem
zakone ‘ivljenja
Bo‘je kraljestvo na Zemlji je v Meni, va{em O~etu,
in v Kristusu, vladarju Kraljestva miru.
Jaz Sem Gospod, va{ Bog, Ve~ni, Edini, zakon ‘iv-
ljenja. Va{ Bog, Jaz Sem, je z vami.
Moj Sin, Kristus Boga, je vladar Bo‘jega kraljestva
na tej Zemlji. Kot Jezus iz Nazareta je prinesel ljudem
zakone ‘ivljenja in jim bil s Svojim ‘ivljenjem za zgled.
Kot Kristus, Odre{enik vseh ljudi in du{, jih je spet ra-
zodel po inkarniranem delnem ‘arku bo‘anske modro-
sti.
Vladar je s Svojimi, in Njegovi izpolnjujejo ve~ne za-
kone.
Zakoni Kraljestva miru Jezusa Kristusa so izvle~ki iz
ve~nega zakona. Ti izvle~ki veljajo za tridimenzionalni
svet, v katerem ‘ivijo Moji otroci v zemeljski obleki, to-
rej v obleki materije. Vse dokler bo zemlja dajala sade-
‘e, da nahrani ~loveka in ‘ival, tako dolgo bodo ljudje.
Spoznajte: Neskon~nost je absolutni red. Obstaja iz
brez{tevilnih sonc in iz pomnilnih planetov ter plane-
tov za bivanje. Vsak bivalni planet nebes nosi ~ista bit-
931
ja; vsak bivalni planet v ravneh o~i{~evanja nosi du{e -
in materialni bivalni planet, Zemlja, nosi ljudi.
Moj Absolutni zakon je dajajo~e in sprejemajo~e ‘iv-
ljenje. Vsak planet, ki je ~ista prasnov, niha v Mojem
Absolutnem zakonu. Bitja svetlobe, ki bivajo na ~istih
finosnovnih planetih, so s svojimi bivalnimi planeti v
absolutni enosti, ki je v enosti z veliko celoto, s seval-
nim zakonom, Bogom. S ~love{kimi besedami re~eno:
Eden za vse, vsi za Enega.
Evolucijski proces poteka na ravneh o~i{~evanja, na
pripravljalnih ravneh in tudi v materialnih ozvezdjih -
vklju~no z bivalnim planetom Zemlja. Zliva se v zakon
enosti, v bo‘anski sevalni zakon.
Za~en{i od planeta Zemlja z njenimi prebivalci, se
bodo vsa materialna ozvezdja poduhovila v tej meri, da
se bodo ~isti deli v planetih, “du{e planetov”, lahko
brez velikih te‘av odvezali, ko bo ~as zrel za to, da bi se
spet v~lenili v sevalni zakon, ve~ni zakon.
Ta mogo~na preobrazba materije v finej{e snovi z
vi{jim nihanjem se za~enja pri Zemlji. To pomeni: Naj-
prej se prefini nihanje ~lovekove du{e in njegovega te-
lesa, potem - izhajajo~ od ~loveka - se zgodi preobraz-
ba najbolj grobe strukture, Zemlje. Zaradi prefinjanja
~loveka in Zemlje, se potem prav tako postopoma raz-
svetljuje materija vseh materialnih ozvezdij. Do prefi-
njanja pride zaradi ~i{~enja ljudi in Zemlje - po ljudeh,
ki se obra~ajo k Meni, Duhu resnice, in izpolnjujejo to,
kar sem jim zapovedal: da spoznajo svoje napake in
grehe, prosijo za odpu{~anje, odpustijo svojemu bli‘-
932
njemu, in, ~e je potrebno, popravijo, kar je vodilo do
greha, in da ne storijo ve~ istih ali podobnih grehov.
[ele tedaj Mi je mo‘no delovati po njih, ker izpolnjuje-
jo Mojo voljo: zakon ljubezni, ‘ivljenja in svobode.
Kdor se vklju~i v ta evolucijski proces, sodeluje pri
obnovitvi celotnega sevalnega zakona Zemlje in pri
dvigu njenega nihanja, tako da Zemlja sprejme ve~
svetlobe in mo~i. Kajti kdor se o~i{~uje v Mojem Duhu,
ta se preporaja in sam postaja po~asi spet zakon - in s
tem bo‘anski. Sodeloval bo tudi v tem velikem evolu-
cijskem dogajanju, tako da se bo odre{enje dopolnilo v
kraj{em ciklusu na vseh podro~jih izven ve~nih nebes,
izven ~iste biti.
Zemlja je na tem, da se o~istiti, in sicer tako, da se
najprej otrese vsega, kar jo ovira, da bi zanihala vi{je. S
tem nudi ljudem mo‘nost, da na njej ‘ivijo tako, kot
ustreza Moji volji, Mojim zakonom. Ta mogo~na ~a-
sovna sprememba se je za~ela. Jaz, Duh resnice, delam
vse novo.
V tem prelomnem ~asu iz starega sveta v svetlobno
obdobje, prihaja do obrata tudi v mnogih Mojih ~love{-
kih otrocih. V sebi ob~utijo gibanje Mojega Duha in se
trudijo, da v vsakdanu uresni~ijo Moje mo~i, zakone
‘ivljenja. V njih pa {e delujejo tudi kavzalne mo~i, tako
da mnogi {e nihajo med Menoj, Duhom ve~nosti, in
materijo: med izpolnjevanjem ve~nih zakonov in poko-
ravanjem ~love{kemu, ~love{kim ‘eljam in strastem.
To nihanje sem in tja povzro~a nestalnost Mojih ~lo-
ve{kih otrok.
933
Faza preoblikovanja bistva Mojih ~love{kih otrok in
tudi preoblikovanja v Zemlji in na njej se bo kon~ala.
V prelomnem ~asu tema vedno znova posega v to do-
gajanje, da bi svoj teritorij, Zemljo, re{ila zase. Zato te-
ma vedno znova vdira v narod in med narode, prihaja
do bojev in miru, do nihanj sem in tja, za in proti.
Ker ljudje {e niso dovolj trdni v Meni, Duhu, se bo-
do vdori demonskih mo~i {e pove~evali. Vedno znova
se bodo narodi dvigali in bodo eden proti drugemu.
Boj, stiska, bolezen, trpljenje in hiranje bodo pokon~e-
vali ljudi. Veliko jih bo be‘alo iz sredi{~ nakopi~ene
negativne energije - torej iz tistih narodov, kjer u~inku-
jejo vojne, nemiri, katastrofe, bolezni in ku‘ne bolezni.
Iz tega kaosa vzrokov in u~inkov raste novo ~asovno
obdobje, svetlobno obdobje. Na vse bolj o~i{~ujo~i se
Zemlji dobiva vse jasnej{o in obse‘nej{o obliko in po-
dobo.
Na isti na~in kot se ~isti Zemlja in se dviga svetlobni
~as, se poduhovljajo tudi ljudje, ki resno in dosledno
hodijo po poti k Meni, Ve~nemu. Iz razvalin ~love{ke-
ga jaza nastaja nov ~love{ki rod - ljudje v Kristusu in s
Kristusom, Kristusov rod.
Kristusov rod, ki ima svoje korenine v Davidovem
rodu, tvori Bo‘ji ~love{ki rod, ki je zaznamovan z iz-
polnjevanjem ve~nih zakonov. Vladar Bo‘jega ljuds-
tva, Kristusovega rodu, je Kristus, Moj prvogledani
in prvorojeni Sin, sovladar nebes. On je vladar Bo‘-
jega kraljestva na Zemlji, Kraljestva miru. Vladar
Bo‘jega kraljestva, Moj Sin, je Bo‘jemu ljudstvu
934
obenem brat in prijatelj. Imenovali ga bodo Jehova,
Bo‘anski.
Jaz, va{ Gospod in Bog, razodevam zdaj iz Svojega
ve~nega zakona izvle~ke za Kraljestvo miru Jezusa Kri-
stusa v tridimenzionalnem svetu.
Ljudje, ki si prizadevajo za Bo‘je ljudstvo, se lahko
‘e zdaj orientirajo po teh zakonitostih za Bo‘je kraljes-
tvo na Zemlji.
Bo‘ji ljudje mirujejo v sebi, v svojem o~i{~enem sve-
ti{~u. Ker izpolnjujejo ve~ne zakone, ostajajo zvesti
Meni, Bogu, svojemu Gospodu. Zvestoba do Mene,
vklju~uje tudi zvestobo do bli‘njega, in to v mi{ljenju,
govorjenju in dejanjih.
Zapoved se glasi: V vsaki ‘ivljenjski situaciji ohrani
odkritost, potem bo{ zvest tudi svojemu bli‘njemu v
Bogu.
Nebesa so odprta in dostopna Bo‘jemu ~loveku, ker
je v njem aktiven in u~inkovit zakon ~istosti, pravi~no-
sti, absolutne, nesebi~ne ljubezni. Zato v tvojem srcu
ne sme biti hudobije in nobene zaprtosti.
Bo‘ji ljudje ljubijo drug drugega nesebi~no, tako kot
jih ljubim Jaz, njihov Gospod in Bog. Vsaka misel, vsa-
ka beseda in tudi vsako dejanje Bo‘jih ljudi je bo‘an-
ska akcija.
Vsaka zakonita akcija vsebuje v sebi ‘e zakonito
reakcijo, ve~no teko~e ‘ivljenje, Jaz Sem.
V Kraljestvu miru Jezusa Kristusa Moji ne zapravlja-
jo energije z ne~istimi ob~utki, mislimi, besedami in
dejanji. Pustijo, da ve~ni zakon te~e, kajti njihovi ob-
935
~utki, misli, besede in dejanja so Absolutni zakon - tudi
tedaj, ko govorijo o stvareh in dogodkih, ko se pogo-
varjajo med seboj v prostem ~asu ali pa pred ali po
slavnostni jedi. Po~ivajo v Meni, in Jaz, ve~ni zakon, te-
~em skozi njih, skozi vsak ob~utek, skozi vsako misel,
skozi vsako besedo, skozi vsako dejanje.
Bo‘ji ljudje v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa ‘ivijo v
~asu in prostoru. Zato imajo predpisan ~as, delovne
ure in svoj prosti ~as.
Z zakonitimi ob~utki, mislimi, besedami in dejanji

tudi pri delu aktivirajo ve~ni zakon, ki te~e skozi njih.
Ve~ni zakon tako za~ne mo~neje delovati skozi njih in
delo njihovih rok, da dose‘ejo in dopolnijo to, kar so
vstavili v tok, v zakon. Njihovo ‘ivljenje je dajanje in
sprejemanje.
Bo‘ji ljudje izpolnjujejo zakon, ki se glasi: Vsak ob-

~utek, vsaka misel, vsaka beseda in vsako delovanje je
zakonito in zato molitev. Bo‘ji ljudje torej ne bodo ve~
“slu‘ili kruha v potu svojega obraza”.
Delo je dejavna molitev.
Bo‘ji ljudje ‘ivijo skupaj, delujejo in delajo skupaj,
ker je Eden za vse in vsi za Enega:
Kristusa. Zato se drug od drugega ne lo~ujejo in tudi
svoj prosti ~as oblikujejo skupaj, zakonito.
Da bi v vsakem trenutku lahko stopili pred Moje ob-
li~je kot plemenita, ~ista bitja, bodo tudi v svojih stano-
vanjskih skupnostih ‘iveli po tej visoki etiki in morali.
936
Bo‘ji ljudje ‘ivijo v enosti s kraljestvi narave in ‘ivali
in rastline jim slu‘ijo. Zemljo bodo zato posedovali za-
konito.
Bo‘ji ljudje v Kraljestvu miru Jezusa Kristusa deluje-
jo s svojimi razvitimi duhovnimi talenti in sposobnost-
mi n a Zemlji z a Zemljo, tridimenzionalni svet. Ce-
la Zemlja, ki je Bo‘ji, Stvarnikov planet, bo en sam
Bo‘ji vrt, v katerem se prebivali{~a Bo‘jih ljudi harmo-
ni~no ujemajo z okoljem. V okolje se prav tako vklju-
~ujejo njihove delavnice, kjer delajo in delujejo v slu‘bi
za svoje bli‘nje.
V Bo‘jem ~loveku so torej razvite stvariteljske mo~i
slu‘enja, dajanja in sprejemanja. Bo‘ji ~lovek ima smi-
sel za skupnost, je v enosti z Bogom in s svojim bli‘-
njim in neguje skupnost z vsemi brati in sestrami. Nje-
govo ‘ivljenje je dajanje in sprejemanje. Bo‘ji ~lovek
nima lastni{tva, ker ‘ivi v polnini; vse mu pripada.
Ne dela zaradi tolarjev, se pravi denarja, temve~ za
skupnost, za veliko celoto.
Bo‘ji ~lovek je lastnik neskon~nosti, ker je v njem ‘i-

va polnina iz Boga, in zaradi tega ve, da je velika celo-
ta, njegova last. Vse imenuje svojo last, in jo vzdr‘uje
in neguje po ve~nih zakonih enosti in skupnosti. Bo‘ji
~lovek ve, da posest obvezuje.
Bo‘ji ~lovek je dobrotljiv in iz‘areva ljubezen. V
vseh stvareh svojega ‘ivljenja, z zakonitim ob~utenjem,
mi{ljenjem, ‘ivljenjem in dejanji, utele{a svojega bo-
‘anskega brata, vladarja Kraljestva miru, Kristusa.
937
Misli Bo‘jih ljudi so svetlobne misli in ne poznajo
utesnitve. Zato tudi njihova bivali{~a niso ograjena z
ograjami ali zidovi. Tako kot so eno z Bogom, Ve~nim,
ki je Jaz Sem, in z vladarjem Kraljestva miru, svojim
bratom Jehovo, Bo‘anskim, tako so tudi med seboj po-
vezani v nesebi~ni ljubezni.
Po~utijo se kot velika enost v Bogu, kot Bo‘ja dru‘i-
na na Zemlji, v kateri ‘ivijo posamezne dru‘ine. Ne
snubijo se med seboj.
Bo‘ji ljudje se najdejo po ve~nih zakonih; to pomeni,

da se pove‘ejo kot mo‘ in ‘ena, in to glede na enakost
svojega iz‘arevanja - to so obojestransko enako nihajo-
~e energijske mo~i, ki temeljijo na nihanju njihove
mentalitete. Te enako nihajo~e energije u~inkujejo v
mo{kem na~elu kot pozitivno sevanje, kot dajajo~i ele-
ment, v ‘enskem na~elu pa kot negativno sevanje, kot
sprejemajo~i element. Oba na~ela sta pola, ki sta med
seboj usklajena; njuna osnovna tendenca niha enako.
Najdejo se tako, da se dotaknejo nihanja njihove
mentalitete. V Mojem Duhu imajo svatbo in v zaprise-
gi zvestobe sklenejo zvezo z Menoj, Ve~nim, in drug z
drugim. Vstopijo v veliko Bo‘jo dru‘ino, da bi ‘iveli in
delovali v zakonu enosti, v veliki celoti.
Do zdru‘itve med mo‘em in ‘eno pride samo takrat,
ko si ‘elita otroka. Edino ~isti zakon sevanja zgane is-
to~asno v obeh ‘eljo po otroku. Do spo~etja pride po
naravnem zakonu, ki velja za ~love{ko telo; spo~etje je
938
~isto in se izpolni v ~istem sevanju zakona, v katerem
‘ivijo in v katerem se gibljejo.
Tako mo‘ kot tudi ‘ena slu‘ita svojim bli‘njim; svoje
sposobnosti in talente vna{ata za skupno blaginjo.
@ivita v Meni, v Bogu O~etu-Materi. Kar delata, de-
lata popolno. V vse, kar delata in ustvarjata, vlagata
Bo‘jo energijo.
Vse je energija. Jaz, va{ Gospod in Bog, uporabljam
va{e besede in govorim z va{imi besedami o energiji.
Tako npr. energija obla~ila ni manj vredna kot energija
sklede sadja, kajti vsa energija je poduhovljena z Mo-
jim ‘ivljenjem, z Mojo mo~jo. Vsak daje ustrezno koli-
~ini energije, ki jo je sprejel.
Bo‘ji ~lovek ob~uti energijski potencial, ki seva iz
blaga in storitev in vra~a ustrezni energijski potencial.
Za gradnjo hi{e npr. bo dal ustrezni energijski poten-
cial z delom ali v blagu. Energijski potencial - poveda-
no z va{imi ~love{kimi besedami - se lahko tudi meri v
koli~ini ali v obsegu. Koli~ina energijskega potenciala,
ki te~e, spet ustreza njegovemu obsegu.
ê ~lovek ‘ivi v Meni, v Bo‘jem Duhu, je moder in
daje iz Mene, Bo‘je inteligence. Takrat ne vrednoti ve~
~love{ko in ne tehta, kaj je ve~ in kaj manj vredno. On
to ve v sebi iz Mene, inteligence, Boga, in iz tega zaje-
ma. To ni menjalni posel, temve~ dajanje in sprejema-
nje energije. V vsem vzpostavlja pravi~no izravnavo.
Ne obstaja niti “moje” niti “tvoje”.
Darovi Bo‘jih ljudi so visoko nihajo~i energijski po-
tenciali. Bo‘ji ljudje opravljajo svoje delo kvalitetno,
939
ker njihova duhovna zavest prenika vse. Njihovo blago
in storitve so darovi Bo‘jega Duha. Iz svoje odprte za-
vesti vedo, da morajo ve~ne energije te~i, ker Zemlja in
vse, kar je na njej in v svetlej{em materialnem kozmo-
su, lahko dobiva ve~ svetlobe in mo~i le, ~e se zdru‘u-
jejo enake energije. Vedo, da pridejo oni sami in tudi
sloji Zemlje po ve~no teko~i energiji v vedno vi{ja
energijska nihanja - in da se s tem materija postopno
vse bolj prefinja, da bi kon~no spet pri{la v prasubstan-
co, v sedemdimenzionalno, ve~no stvarstvo.
Kdor npr. slu‘i v otro{kem varstvu ali na podro~ju
{olstva, ta prejema od dru‘in, za katerih otroke skrbi
kot vzgojitelj in u~itelj ter jih vodi v zakonito ‘ivljenje,
ustrezne darove, blago ali oskrbovalne bone. Ko u~itelj
u~i ob~evanje z govorom in s {tevilkami in ko mladim
ljudem pomaga razvijati njihove sposobnosti in talente,
jih hkrati uvaja v Bo‘ji zakon.
V slu‘bo nudenja pomo~i je v{teta tudi pomo~ sta-

rej{im ljudem in njihovo oskrbovanje. Starej{i ljudje
ostanejo v Bo‘ji dru‘ini in ta jih tudi spremlja pri pre-
hodu v finosnovno ‘ivljenje. Ne glede na to ali je du{a
v mlaj{em ali starej{em telesu, ljudje duha pomagajo
drug drugemu.
Bo‘ji ljudje na ta na~in izpolnjujejo zakon duhovne
evolucije, razvoja k vi{jemu. Njihovo mi{ljenje, ‘ivlje-
nje in delo poteka v toku ve~nega zakona. S tem dose-
‘ejo, da se Zemlja vse bolj poduhovlja - in prek nje ves
materialni univerzum.
940
V Kraljestvu miru, v Bo‘jem kraljestvu na Zemlji, je
sevalni zakon Zemlje duhovno ‘ivljenje Bo‘jih otrok.
Ti so torej povezani z vso neskon~nostjo, ker so eno z
Menoj, Ve~nim. Tudi Zemljina atmosfera, ki je ogle-
dalo Zemlje, bo ~ista in sposobna sprejemati vi{je
energije in oblike ‘ivljenja.
Tako kot bodo med ljudmi ~isti nebe{ki sli, tako se
bodo tudi delno materialna bitja iz vi{jih svetlobnih vi-
rov, ki slu‘ijo v Kristusovem Delu odre{enja, spet po-
vezala s ~love{kimi brati in sestrami, saj so s svojimi
~love{kimi brati in sestrami enega duha v Kristusu,
svojem bo‘anskem bratu - imenovan Jehova, Bo‘anski,
v vladarju Bo‘jega kraljestva miru na Zemlji.
Demoni se smejo ob koncu Kraljestva miru Jezusa
Kristusa {e enkrat meriti z ljudmi na Zemlji. [e vedno
si prizadevajo za to, da ponovno osvojijo svoje nekda-
nje opori{~e, Zemljo. Da bi se spoznali in sprejeli Kri-
stusa, Mojega Sina, Mene, ve~nega Boga in da se pri-
klonijo pred silo in mo~jo in ljubeznijo, jim bom to
dovolil. Ta vdor demonskega v tista podro~ja Zemlje in
atmosfere, v katerih se {e nahajajo centri nakopi~ene
nasprotne energije, bo - tako kot tudi vzvalovanje ~lo-
ve{kega jaza - samo {e klavrn poskus in se ne bo ve~
raz{iril po celi Zemlji. Vsak poskus, da bi posedovali
vso Zemljo, bo spodletel, ker so Bo‘ji ljudje Zemljo
pre‘eli s svetlobo in mo~jo.
Po tem vdoru se bo preobrazba nadaljevala: Zemelj-
ski pla{~ bo postal propustnej{i, ker sem z delovanjem
duhovnih ljudi spremenil plasti grobosnovne energije v
941
vi{je nihajo~e energije. Ekspandiral bo in se razpo~il,
in du{a Zemlje, duhovni delni planet iz ve~nega Jeru-
zalema, se bo prili~il ~isti biti. V univerzumu se bo raz-
po~eni Zemljin pla{~ {e naprej prefinjal in pre{el v ve~-
no teko~o energijo.
Isto~asno se bodo stresla tudi druga materialna son-
ca in ozvezdja. Tudi njihovi duhovni delni vidiki se bo-
do postopoma vklju~ili v ve~no bit. Tako bo potekal
razkroj vseh materialnih oblik in energij.
Kdor te Moje besede sli{i in bere, je posve~en v do-
gajanja v prihodnosti in v biti. Ali v to veruje ali pa Me-
ne, resnico ‘ivljenja, Boga, svojega Gospoda, zavr‘e -
to je prepu{~eno svobodi vsakega Mojega otroka, kajti
dal sem jim svobodno voljo. Zato je vsak sam zase od-
govoren - za svojo vero ali nevero, zato ali je Zame ali
proti Meni.
Kdor ima o~i, naj gleda; kdor ima u{esa, naj poslu{a.
Du{a, ki ob~uti svetlobo Ve~nega, ve, da so ti zakoni za
Kraljestvo miru Jezusa Kristusa dani iz Mene, Boga,
ve~ne resnice, ki Sem od ve~nosti do ve~nosti - Pra-
O~e vseh Svojih otrok od ve~nosti do ve~nosti.
942
Poro~ilo prakristjanov
Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem
v Univerzalnem ‘ivljenju
za Kristusovo zgodovinsko razodetje
To je Moja Beseda
o razvoju, izgradnji in strukturi
Kraljestva miru Jezusa Kristusa (stanje l. 1990)
Predgovor
Univerzalno ‘ivljenje je dinami~na verska skupnost,
ki sprejema tradicijo prakr{~anstva in kot le-to zajema iz
izvora prero{ke besede. V Univerzalnem ‘ivljenju se na-
daljuje neposredno Bo‘je delovanje na Zemlji, kot se je
to dogajalo po judovskih prerokih Stare zaveze in po Je-
zusu iz Nazareta.
Ta notranja dinamika Univerzalnega ‘ivljenja je pri-

nesla mo~an razvoj tudi na zunaj. V petnajstih letih je iz
Bo‘jega Duha nastalo gibanje s tiso~i Bo‘jih prijateljev in
privr‘encev, ki zajema ves svet in {e naprej kontinuirano
raste. Vsi, ki z iskrenim srcem sledijo Jezusu Kristusu in
uresni~ujejo Bo‘je zakone, so temelj, na katerem bo na-
stalo Kraljestvo miru Jezusa Kristusa.
Do danes je bilo v ta namen ustanovljenih ve~ objek-

tov, ki so osnova za nadaljnjo izgradnjo duhovnega dela,
Kraljestva miru Jezusa Kristusa; njihov nosilec je Zavez-
na skupnost Novi Jeruzalem, ki je v kraj{em ~asu priteg-
nila nekaj sto ~lenov. (Globlje vpoglede daje bro{ura De-
943
lo odre{enja - Alfa in Omega, Zalo‘ba Univerzalno ‘ivlje-
nje, ISBN 3-89371-191-0.)
Prakristjani v Univerzalnem ‘ivljenju izpolnjujemo v

vseh na{ih ustanovah Kristusovo zapoved: “Daj cesarju,
kar je cesarjevega, in Bogu, kar pripada Bogu”; tako je
Zavezna skupnost Novi Jeruzalem tudi zemeljski nosilec
duhovnega dela v Univerzalnem ‘ivljenju.
Zasnova Univerzalnega ‘ivljenja, Dela odre{enja Je-

zusa Kristusa, je brez duhovnega ozadja in poznavanja
njegovega dosedanjega razvoja le te‘ko razumljiva. Poja-
snili bomo obse‘ne aktivnosti pa tudi duhovno in zuna-
njo strukturo Univerzalnega ‘ivljenja ter prikazali vse bis-
tvene duhovne in zemeljske aspekte.
Razvoj Univerzalnega ‘ivljenja

v pregledu od 1975 do 1990
Temelj Univerzalnega ‘ivljenja je Delo Jezusa Kristu-
sa za vrnitev domov. Nastalo je po prero{ki besedi Jezusa
Kristusa.
Za nas Kristusove prijatelje, prakristjane v Univerzal-

nem ‘ivljenju, je samoumevno dejstvo: V vseh ~asih je
Bog govoril ljudem po prero{kih ustih in to dela tudi da-
nes.
Tako je leta 1975 Kristus stopil v ‘ivljenje neke ‘ene

in matere ter ji razkril Svoj mogo~ni na~rt in od takrat
944
Mu slu‘i za izpolnjevanje tega na~rta kot Njegov prero{ki
instrument. Ta na~rt je vrnitev Njegovih otrok v ve~no
domovino in izgradnja Njegovega Kraljestva miru na
Zemlji.
Na za~etku je bilo le malo ljudi, ki so vedeli za to.

[ele po dalj{em pripravljanju je dozorel ~as za to, da je
Bo‘ji plan lahko postal dostopen ve~jemu krogu ljudi.
Leta 1977 je bila Kristusova volja, da je na{a sestra Ga-
briele stopila v javnost in izgovorila, kar je Bog imel
povedati ljudstvu. Po prero{ki besedi je Kristus osnoval
“Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov”, kar je Njego-
vo vseobsegajo~e delo pou~evanja in razlaganja v tem
mogo~nem ~asovnem preobratu.
Prva zbirali{~a za vse i{~o~e ljudi na tej Zemlji so na-
stala leta 1980, to so Notranje cerkve Kristusovega Du-
ha, v katerih se zbirajo ljudje kot v prakr{~anstvu, po-
slu{ajo prero{ko besedo, skupaj molijo in odkrito
govorijo o vseh vpra{anjih ‘ivljenja, pri ~emer je osno-
va Govor na Gori. V Notranjih cerkvah Kristusovega
Duha se neguje tudi zdravljenje z vero, molitev za mo~
in za pomo~ bolnim ljudem.
V letu 1980 je Kristus v Svojem Delu vrnitve domov
o‘ivil Kr{~ansko misterijsko {olo, visoko {olo Bo‘jega
Duha. V tej {oli Bo‘ji Duh pou~uje vse i{~o~e na tej
Zemlji Notranjo pot, pot k do‘ivetju Boga v lastni no-
tranjosti. Na tej Notranji poti se ~lovek u~i postopno
premagovati svoj jaz in v svojem ‘ivljenju uresni~evati
Bo‘je zakone.
945
Zna~ilnosti naslednjih let so ustanavljanje Notranjih
cerkva Kristusovega Duha, tako doma kot v tujini, velika
razodetja Kristusovega Bo‘jega Duha v mnogih mestih
sveta ter {irjenje Bo‘jih razodetij o doslej nepoznanih du-
hovnih resnicah in zakonih v obliki knjig, bro{ur in kaset.
Delovanje v Delu Jezusa Kristusa za vrnitev domov je

v prvi polovici 80-ih let imelo {tiri te‘i{~a: Bo‘ja razodet-
ja, Notranje cerkve Kristusovega Duha, zdravljenje z vero
in u~enje Notranje poti.
Na tem temelju je potem leta 1984 Kristus po Svoji

prero{ki besedi ustanovil Univerzalno ‘ivljenje. Osnova,
nauk, ki ga je ~love{tvu podaril Bo‘ji Duh v Delu Jezusa
Kristusa za vrnitev domov, se zdaj udejanja v Univerzal-
nem ‘ivljenju, kajti kristjan naj ne bi samo poslu{al, kaj
mu pravi Bog - ampak naj to znanje tudi uporabi v vsak-
danjem ‘ivljenju. Zato za prakristjane Govor na Gori ni
utopija, saj se lahko in se naj tudi uresni~i v praksi, in si-
cer na vseh podro~jih ‘ivljenja, tudi na delovnem podro~-
ju in v gospodarstvu. Tako so leta 1984 ljudje, ki so to
duhovno vedenje vzeli za temelj svojega ‘ivljenja in delo-
vanja, ustanovili prva Kristusova podjetja.
V vseh teh prvih podjetjih, pa tudi v tistih, ki so nasta-

la pozneje, je prva zapoved stalna orientacija po merilih
Govora na Gori. Zato se imenujejo Kristusova podjetja.
Univerzalno ‘ivljenje je duhovno nadzorstvo za Kristuso-
946
va podjetja, da bi se v njih vsakodnevno ravnali po Go-
voru na Gori. Toda Univerzalno ‘ivljenje nima nobene
posvetne lastnine, tudi v Kristusovih podjetjih ne. Vsa ta
Kristusova podjetja so lastnina Kristusovih prijateljev, ki
vlagajo vanje finan~na sredstva, in so sicer podrejena dr-
‘avnim zakonom in ureditvam. Kristusova podjetja so to-
rej samostojna podjetja, ki uresni~ujejo duhovno, idejno
dobrino Univerzalnega ‘ivljenja.
Tako so do danes v kratkih ~asovnih presledkih na-

stale: kmetije, pekarne, trgovine, stojnice, obrtni in stori-
tveni obrati, dobrodelna postaja, klinika z naravnim
zdravljenjem, kakor tudi hi{e otrok, otro{ki vrtci in otro{-
ke jasli. Kristusov Bo‘ji Duh je ‘elel, da se ustanovijo {ola
in druge izobra‘evalne ustanove; te so v fazi priprav
(1990).
Medtem, ko so v Würzburgu in okolici nastajala vsa

ta podjetja in objekti, se je intenziviralo {irjenje Univer-
zalnega ‘ivljenja. Sedaj stopa ‘e na tiso~e ljudi po vsem
svetu po Notranji poti; sestajajo se v Notranjih cerkvah
Kristusovega Duha, v molitvenih skupinah in pri duhov-
nem {olanju. Knjige in kasete Univerzalnega ‘ivljenja se
prevajajo v ve~ kot 20 jezikov.
Naslednji korak je ustanovitev prve kr{~anske pra-

skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju; Kristusovi prijatelji
so to storili leta 1987, ker je to bila volja Kristusovega
Bo‘jega Duha. To je skupnost Novi Jeruzalem, ki je po
947
zavezi z Bogom, na{im ve~nim O~etom, postala Zavezna
skupnost za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa. ^leni te
skupnosti so odgovorni za izgradnjo Kraljestva miru Jezu-
sa Kristusa na Zemlji. Kraljestvo miru ni “dr‘ava v dr‘a-
vi” - to je duhovno kraljestvo, zdru‘enje ljudi, katerim je
Bo‘ja volja temelj njihovega ‘ivljenja. Do danes so nasta-
le {e druge praskupnosti.
Kristusovi prijatelji se ne sre~ujejo samo ve~krat na le-

to na festivalih, na dnevih razgovorov in {olanjih, mnogi
‘ivijo v Würzburgu in njegovi okolici tudi v stanovanjskih
skupnostih, kjer skupaj oblikujejo ‘ivljenje.
Razvoj Univerzalnega ‘ivljenja ‘e od vsega za~etka

sledi na~elu dinami~ne in organske rasti - gre za postop-
no izgradnjo Kraljestva miru na tej Zemlji po ljudeh, ki
odpirajo to kraljestvo v svojih srcih. Ta postopna izgrad-
nja je pregledno prikazana v dodatku bro{ure Delo odre-
{enja - Alfa in omega.
Mi prakristjani v Univerzalnem ‘ivljenju spo{tujemo

dr‘avne zakone, ker upo{tevamo Jezusov poziv: “Dajte
cesarju, kar je cesarjevega!” Kot prakristjani prav tako
spo{tujemo svobodo volje in vesti vsakega ~loveka, ker je
Bog dal vsakemu od Svojih otrok svobodno voljo. K na-
{im prireditvam lahko vsak svobodno pride in od tam
odide. Ker ima posvetno pravo za vse oblike zdru‘evanj
predpise, je na{e vpisano ~lanstvo le tolik{no, kot to ustre-
za najmanj{emu predpisanemu {tevilu.
948
Ta oblika zdru‘enja, ki sloni samo na ob~utku notra-
nje pripadnosti in na popolni prostovoljnosti, se je v pre-
teklih 15-ih letih popolnoma obnesla. Pride samo ta, ki
‘eli resni~no sodelovati; kdor no~e, izostane. Vse aktivno-
sti Kristusovih prijateljev in njihovi dose‘ki izhajajo iz te-
ga principa prostovoljnosti. Nikogar se ne vzpodbuja k
~lanstvu v skupnosti ali k pla~evanju prispevkov. Neko-
mu od zunaj se zdi neverjetno, da to na~elo prostovoljno-
sti deluje tako zanesljivo. Tako je organiziranih nekaj ti-
so~ prireditev letno - vse do velikih prireditev z ve~
tiso~imi obiskovalci.
Nastanek in naloge
Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem
Po naro~ilu Kristusovega-Bo‘jega Duha, danem po
prero{ki besedi, so ljudje 8.11.1987 v Würzburgu ustano-
vili skupnost Novi Jeruzalem, prvo kr{~ansko praskup-
nost v Univerzalnem ‘ivljenju. Ustanovni ~leni te skupno-
sti so bili predvsem sodelavci prvih Kristusovih podjetij
kot tudi drugi aktivni sodelavci Univerzalnega ‘ivljenja iz
mnogih mest, v glavnem nem{kega govornega podro~ja.
Ustanovitev te skupnosti je pomemben korak v Uni-

verzalnem ‘ivljenju in v izgradnji Kraljestva miru Jezusa
Kristusa. Odgovornost za Univerzalno ‘ivljenje je bila s
tem korakom postavljena na bistveno {ir{o osebno osno-
vo. ^leni te skupnosti so se zavezali, da se bodo v polni
meri zavzeli za izgradnjo duhovnega Kraljestva miru in
949
skupno prevzeli odgovornost za vse dejavnosti v Univer-
zalnem ‘ivljenju. ^leni vseh skupnosti se trudijo delovati
za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa in ‘iveti ustrezno De-
setim zapovedim in Govoru na Gori.
Leta 1989 je Ve~ni, na{ nebe{ki O~e, po prero{ki be-

sedi sklenil s skupnostjo Novi Jeruzalem zavezo za Kra-
ljestvo miru Jezusa Kristusa. Ta sklenitev zaveze pomeni,
da se vsak ~len skupnosti trudi, da v vsakdanjem ‘ivljenju
uresni~uje Bo‘je zakone - predvsem Deset zapovedi in
Govor na Gori - in s tem odgovorno sodeluje pri izgradnji
Kraljestva miru Jezusa Kristusa na Zemlji.
Tudi povezovanje v drugih praskupnostih Univerzal-

nega ‘ivljenja je duhovno povezovanje. Iz svoje svobodne
volje dajo ~leni skupnosti svojo besedo, da bodo Boga v
svojem ‘ivljenju postavili na prvo mesto. Zato so odgo-
vorni samo Bogu in ne ljudem.
Novi ~leni skupnosti se sprejemajo z glasovanjem ce-

lotne skupnosti; vsakega ~lena se vpi{e v knjigo skupnosti.
V vseh praskupnostih Univerzalnega ‘ivljenja se sklepi

pripravljajo skupno, na prademokratski na~in in se tako
tudi sprejemajo. V skupnostih so stare{ine, duhovni u~ite-
lji za Notranjo pot, duhovni u~itelji za velika {olanja v
Notranjih cerkvah Kristusovega Duha in vodje Notranjih
cerkva Kristusovega Duha. Vsi ~leni skupnosti, posebno
pa {e stare{ine, duhovni u~itelji in vodje Notranjih cerkva
950
Kristusovega Duha, se pou~ujejo po Bo‘jem instrumentu,
Njegovi prerokinji u~iteljici, na{i sestri Gabriele. Vse te
naloge in pristojnosti niso privilegiji, ker so v duhu Uni-
verzalnega ‘ivljenja vsi ljudje bratje in sestre; ni nadreje-
nih in podrejenih.
Zavezna skupnost Novi Jeruzalem ima v Univerzal-

nem ‘ivljenju poseben polo‘aj: ^leni Zavezne skupnosti
so skupno odgovorni za vse aktivnosti Univerzalnega ‘iv-
ljenja. To pogojuje ‘ivahno dejavnost, ki se teden za ted-
nom odvija v delovnih skupinah.
^leni Zavezne skupnosti so odgovorni tudi za to, da

vsi tisti, ki so jih izvolili, izvr{ujejo svoje naloge in da mi-
slijo, ‘ivijo in delujejo po Bo‘jih zakonih. Vsi ~leni skup-
nosti se poleg tega zavezujejo, da bodo upo{tevali na~ela
Kraljestva miru Jezusa Kristusa: enakost, svobodo, enost,
bratstvo. S tem ko se ~leni skupnosti posvetujejo o vseh
odlo~itvah in glasujejo na prademokrati~en na~in, tudi
nosijo skupno odgovornost za to, kar se dogaja v skupno-
stih in v Univerzalnem ‘ivljenju.
Posamezne naloge znotraj skupnosti in vsa pravila za

uspe{no so‘itje so zapisana v “redu skupnosti” za pra-
skupnosti v Univerzalnem ‘ivljenju “Pastir in Njegova
~reda”. V njem so pojasnjeni tudi kriteriji za razli~ne na-
loge.
951
Univerzalno ‘ivljenje po vsem svetu
- Pisarna Univerzalnega ‘ivljenja -
Prek pisarne Univerzalnega ‘ivljenja se odvijajo raz-

noliki kontakti s skoraj vsemi de‘elami sveta. V Würzburg
dnevno prispe ve~ sto pisem, pisarna Univerzalnega ‘ivlje-
nja pa odgovori na mnoge od teh. K pisarni spada tudi
zalo‘ba Univerzalno ‘ivljenje in pa redakcija ~asopisov
“Christusstaat weltweit” in “Christusstaat International”.
Bo‘anska razodetja v knjigah, bro{urah in na kasetah

gredo po vsem svetu v ve~ kot 20-ih jezikih. V pripravi so
prevodi {e v druge jezike. Pri Univerzalnem ‘ivljenju
(Universelles Leben, Haugerring 7, W-97006 Würzburg
PF 5643) se trenutno lahko naro~i 336 knji‘nih enot v 24
jezikih.
- Notranja pot -
[tevilo tistih, ki v Univerzalnem ‘ivljenju obiskujejo

kr{~ansko-misti~no {olanje nara{~a. V nekaterih mestih,
tako v Nem~iji kot v tujini, se ve~ tiso~ u~encev redno sre-
~uje pri osebnem {olanju in pogovornih urah. [olanje se
lahko dopolnjuje s pogovornimi sre~anji in seminarji.
Trenutno (1990) se Notranja pot lahko dobi v obliki

kaset v 9 jezikih in v 12 jezikih v obliki knjige.
952
Vse knjige in kasete Notranje poti v Univerzalnem ‘iv-
ljenju, pa tudi pripravljalni meditacijski te~aj I in II, so v
prosti prodaji.
- [olanje -
Vsak teden so {tevilna {olanja, ki se tudi koordinirajo

in pripravljajo v delovnih krogih Zavezne skupnosti Novi
Jeruzalem in v pisarni Univerzalnega ‘ivljenja. Posebej
naj omenimo: pogovorna sre~anja sodelavcev Kristusovih
podjetij, {olanje duhovnih u~iteljev in vodij Notranjih
cerkva Kristusovega Duha, izmenjavo izku{enj med star{i
in otro{kimi varu{kami ter {olanje stare{in.
- Notranje cerkve Kristusovega Duha -
Zavezna skupnost Novi Jeruzalem tudi nenehno skrbi

za Notranje cerkve Kristusovega Duha, tako v duhovnem
kot tudi v organizacijskem smislu. Vsako nedeljo je v
Würzburgu v hi{i Univerzalnega ‘ivljenja Notranja cerkev
Kristusovega Duha, ki se prek etra redno prena{a v mno-
ga mesta v domovini in tujini. Prav tako se prena{ajo ob
dolo~enih ve~erih tudi nekatera {olanja Notranje poti.
- Mno‘i~ne prireditve -
Zavezna skupnost Novi Jeruzalem redno organizira

mno‘i~ne prireditve, da bi ljudem, ki so Univerzalnemu
‘ivljenju blizu, omogo~ila izmenjavo izku{enj, kakor tudi
medsebojno spoznavanje in vra{~anje. V ta namen so po-
953
govorna sre~anja za udele‘ence meditacijskih in intenziv-
nih te~ajev, zatem velike, nadregionalne Notranje cerkve
Kristusovega Duha, pa tudi veliki internacionalni festiva-
li, ki praviloma pritegnejo ve~ tiso~ ljudi iz vsega sveta.
Tudi te prireditve se prena{ajo v mnoga mesta, predvsem
v tujino.
- Seminarji -
Naslednje podro~je dejavnosti Univerzalnega ‘ivljenja

in Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem so seminarji, na
katerih se teden za tednom sre~ujejo udele‘enci Notranje
poti, aktivni sodelavci Univerzalnega ‘ivljenja ali pa tudi
drugi zainteresirani ljudje, da bi se pogovorili o svojih iz-
ku{njah ter za~rtali nove korake za svojo ‘ivljenjsko pot.
- Podjetja v Univerzalnem ‘ivljenju -
Iz Dela Jezusa Kristusa za vra~anje domov je l. 1984

nastalo Univerzalno ‘ivljenje, korak k temu je tudi usta-
novitev Kristusovih podjetij. Univerzalno ‘ivljenje pomeni
‘ivljenje v Bogu. Univerzalno ‘ivljenje je ustanovil Kristus
po prero{ki besedi, da bi omogo~il ljudem uresni~evati
zakonitosti Govora na Gori na vseh podro~jih ‘ivljenja.
Pri tem ni izvzeto niti gospodarstvo niti socialno podro~-
je.
954
Kristusova podjetja so, kot je ‘e povedano, gospodar-
sko samostojna podjetja in niso last Univerzalnega ‘ivlje-
nja, ampak so last enega ali ve~ Kristusovih prijateljev, ki
skupno ustanovijo in financirajo neko podjetje.
Imenujejo se Kristusova podjetja, ker vsa temeljijo na

skupnem kr{~anskem pravilniku z na~eli Govora na Go-
ri, ki jim je duhovna smernica za skupno ‘ivljenje in delo
v podjetju. V vsem drugem, po pravni in gospodarski
strukturi, so Kristusova podjetja podobna vsem drugim
podjetjem v Nem~iji. To pomeni, da so podvr‘ena kon-
kurenci, tr‘nemu gospodarstvu, pla~ujejo davek, pla~e in
socialne dajatve, tako kot je zakonsko predpisano. Tako
se upo{teva: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu,
kar pripada Bogu.” Njihov gospodarski uspeh temelji na
uresni~evanju Bo‘jih zakonov Govora na Gori. Odgovor-
ni in soodgovorni v Kristusovih podjetij gredo Notranjo
pot, da bi ‘iveli in delovali v Bogu in z Bogom, ve~nim
zakonom. V svojem mi{ljenju, ‘ivljenju in delu vse bolj
izpolnjujejo na~ela Govora na Gori. Na vseh podro~jih
‘ivljenja uporabljajo Govor na Gori, ki pravi takole:
Razumi in sprejmi svojega bli‘njega v svojem srcu,

potem bo{ zanj tudi pravi~en obrtnik, zdravnik, prodaja-
lec, svetovalec in spremljevalec. Ljudje duha, ki se ukvar-
jajo z naravnim poljedelstvom, se trudijo, da ponudijo vi-
soko kvaliteto in da v ponudbi blaga ne opeharijo svojega
bli‘njega. Isto velja za tiste, ki delajo v storitvenih obratih,
v obrtnih delavnicah in v zdravstvu.
955
Temelj za Kraljestvo miru Jezusa Kristusa je Bo‘ji za-
kon, ki nas ga u~i v vseh podrobnostih na{a sestra Ga-
briele, Bo‘ja prerokinja u~iteljica.
Sedanje stanje Kristusovih podjetij je tákole:

Hi{a Univerzalnega ‘ivljenja s svojo Notranjo cerkvijo
Kristusovega Duha in pisarno Univerzalnega ‘ivljenja.
Podjetje “Tu smo za vas” s svojimi razli~nimi panoga-

mi obrti in razli~nimi storitvenimi dejavnostmi: pleskarji,
zidarji, prevozniki, vrtnarji, instalaterji, ~istilnimi usluga-
mi in mizarstvom
Naslednje dejavnosti so: zdru‘enje elektri~arjev, EDV
storitveno podjetje ter podjetje Zidanje v Univerzalnem
‘ivljenju. Razen tega obstaja {e centralno knjigovodstvo
za vsa Kristusova podjetja.
Posebej so zdru‘ene biolo{ke kmetije, pekarne in

obrati, kjer proizvajajo testenine, ter stojnice, prodajalna
na kolesih, delikatesne trgovine in restavracija z vegetari-
jansko hrano.
Od 1986 deluje “Hi{a zdravja”, klinika z naravnim
zdravljenjem, v kateri se izvaja celostno zdravljenje.
Prakristjani poleg tega vodijo socialne postaje, ki jih

financira trgovina z rabljenim blagom.
Obstajajo tudi Kristusove ustanove, ki se ukvarjajo z

vzgojo; trenutno so to otro{ki vrtci, otro{ke jasli in zave-
956
ti{~e, ki skrbijo za na{e male brate in sestre po zakonih
Govora na Gori. [ola in druge vzgojne ustanove so v us-
tanavljanju.
Vsa Kristusova podjetja in prakr{~anske ustanove se

opirajo, kot smo povedali, na Zavezno skupnost Novi Je-
ruzalem.
Stanovati in ‘iveti v skupnosti

Sredi{~e vseh ustanov Univerzalnega ‘ivljenja in Za-
vezne skupnosti Novi Jeruzalem je v obmo~ju Würzburga.
Tukaj se na modelu preizku{ajo vse spodbude iz duhov-
nega sveta za zemeljsko ‘ivljenje po zakonih Govora na
Gori. Mnogi bratje in sestre si prizadevajo v Univerzal-
nem ‘ivljenju za skupno ‘ivljenje po zakonitostih Govora
na Gori.
Tako so si {tevilni Kristusovi prijatelji v Würzburgu in

njegovi okolici najeli stanovanja ali zgradili hi{e, v kate-
rih - najve~krat ‘ivijo skupaj dve do tri dru‘ine - ‘ivijo kot
v ~asu prakr{~anstva. To skupno ‘ivljenje v prakr{~an-
skih stanovanjskih skupnostih {iri posameznikovo obzor-
je in daje predvsem otrokom ob~utek varnosti, ker ‘ivijo
v ve~ji dru‘ini.
Ravno na stanovanjskem podro~ju in podro~ju nase-

ljevanja se vidi, da prakristjani uresni~ujejo spodbude,
prejete po prero{ki besedi, na vseh ‘ivljenjskih podro~jih,
957
pri vzgoji otrok, kot tudi v zakonu in dru‘ini in v skup-
nem ‘ivljenju ljudi, ki so iste vere.
Arhitektura novo zgrajenih hi{ izra‘a na poseben na-

~in povezanost z naravo s svojo okroglo, harmoni~no ob-
liko gradnje.
Povzetek in pregled
Bralcu je postalo jasno: Prakristjani v Univerzalnem
‘ivljenju se ne omejujejo na to, da samo govorijo o svoji
veri. Prek {tevilnih in raznolikih opisanih aktivnosti se da
spoznati, s kak{no pripravljenostjo in odlo~nostjo uresni-
~ujejo Govor na Gori.
Ve~ tiso~ ljudi po vsem svetu pozna Univerzalno ‘iv-

ljenje; berejo bo‘anska razodetja, poslu{ajo Bo‘jo besedo
na kasetah in stopajo po Notranji poti. Na tiso~e ljudi
obi{~e letno na stotine prireditev v domovini in tujini. V
Würzburgu in njegovi okolici ‘ivi veliko ljudi po na~elih
Govora na Gori.
Tak{no je trenutno (1990) stanje razvoja Univerzal-

nega ‘ivljenja in Zavezne skupnosti Novi Jeruzalem - kot
temelja Kraljestva miru Jezusa Kristusa.
Würzburg, v decembru 1990

Kristusovi prijatelji,
prakristjaniv
Univerzalnem ‘ivljenju
958
Za razumevanje tega dela:
Bo‘je prero{tvo
Kaj je prerok?
Njegov poziv in njegova naloga - Prero{ka beseda Kristusa
Boga v dana{njem ~asu
“To je Moja Beseda. Alfa in Omega. Jezusov evange-

lij. Kristusovo razodetje, ki ga svet ne pozna” je knjiga,
katere vsebina prihaja neposredno iz pravira Bog: Kristus,
Odre{enik vseh ljudi in du{, se razodeva po prero{ki bese-
di ~loveka Gabriele - po na{i sestri, prerokinji in Bo‘ji po-
slanki v tem mogo~nem ~asovnem preobratu.
êprav je Bog v vseh ~asih govoril ljudem po prero{-

kih ustih, jih razsvetljeval, opominjal, tola‘il in vodil - to-
rej bil s Svojimi otroki - veliko ljudi v dana{njem ~asu ne
ve ve~ za to bli‘ino govore~ega Boga; prero{tvo ima ko-
maj {e prostor v tostransko orientiranem materialisti~nem
razmi{ljanju in ‘ivljenju. Zato so potrebne te besede
obrazlo‘itve. Ta obrazlo‘itev pa je tudi pomembna za lju-
di v naslednjih ~asovnih obdobjih in tudi za tiste, ki bodo
‘iveli po tem mogo~nem ~asovnem preobratu na Zemlji,
za prebivalce Kraljestva miru Jezusa Kristusa. Slu‘i spo-
minu; kajti v svetlobnem ~asu ne bo ve~ prero{ke besede.
Ljudje so namre~ sami postali beseda, ker ‘ivijo Bo‘ji za-
kon.
959
Bog je govoril ljudem v Stari zavezi; nagovarjal jih je
v Svojem “Jaz Sem”- po prero{kih ustih. Izaija, Elija, Je-
remija, Daniel, Job so imena nekaj najbolj znanih prero-
kov. Najve~ji vseh prerokov je bil Jezus iz Nazareta, in-
karnirani Bo‘ji Sin. In tudi v naslednjih dveh tiso~letjih
so v kr{~anstvu vedno znova nastopali Bo‘ji preroki. V
njihovih ~love{kih telesih so bila utele{ena svetla bitja ne-
bes, ki so v sebi nosila poziv, da bodo Bo‘ji ustnik.
Prerok je kot pozavna, v katero piha Bog, ve~ni Duh.

Njegov instrument - ~lovek, po katerem prero{ko govori -
je pri tem pri polni zavesti; v njem se svetlobna govorica
Boga spremeni v njegovo materin{~ino, da bi ljudje ve~no
resnico, Boga, lahko sli{ali in razumeli. Pravi preroki os-
tanejo med vtekanjem Bo‘jega Duha pri budni zavesti.
Jezus iz Nazareta, najve~ji prerok, je tudi zgled za to. Bog,
Ve~ni, je govoril Skozenj, pri ~emer je bil Jezus pri polni
zavesti - isto velja za vse prave preroke tako v Stari zavezi
kot tudi v ~asu po Jezusu. ^lovek pada v trans samo, ~e
sprejema mo~i, ki niso iz neposrednega Bo‘jega sevanja.
To se pri pravih prerokih ne dogaja.
Du{a preroka se dolgo pripravlja za prihajajo~o nalo-

go v ~love{kem telesu, pogosto skozi nekoliko inkarnacij.
Ob dolo~enem ~asu Bog spomni ~loveka na naro~ilo, ki
je zapisno v du{i; to je tako imenovani poziv.
Pot preroka je trnova pot. Bogu se je popolnoma za-

vezal in mora izgovarjati to, kar mu Bog vstavi. Resne in
960
opominjajo~e besede Boga, ki kli~ejo k spreobrnitvi, so
ljudem tega sveta vedno neprijetne, zaradi ~esar so prero-
ki brez izjeme vselej morali trpeti posmeh, klevetanje, za-
sledovanje, pogosto pa so bili tudi ubiti.
Obstajata dve kategoriji prerokov: preroki oznanjeval-

ci - splo{no imenovani preroki - in preroki u~itelji. Po
prerokih oznanjevalcih je Bog dajal in daje ~love{tvu du-
hovno znanje in osnovne duhovne zakonitosti, ki jih ljud-
je potrebujejo, da bi svoje ‘ivljenje usmerili na Bo‘ansko
in korakoma pri{li do zakonitega ‘ivljenja. Opominjal je
in opominja ljudi, da naj izpolnijo to, kar je Bo‘ja volja.
Preroki oznanjevalci osve{~ajo ljudi, da so Bo‘ji otroci;
pribli‘ajo jim Njegovo ljubezen in modrost in jim ka‘ejo
pot domov k Njemu.
Po prerokih u~iteljih, ki nastopajo ob velikih ~asovnih

preobratih, ve~ni Duh ne zasidra v zavest ljudi samo du-
hovne dobrine, ki je bila ‘e prej razodeta, temve~ daje na-
daljnje in vi{je zakonitosti in aspekte Svetega prazakona.
Prerok u~itelj posreduje Bo‘je zakone torej podrobno in
jih tudi razlaga. Bo‘ji Duh po njem u~i ljudi Notranjo pot
nazaj v ve~no domovino, od koder je vsaka du{a neko~
iz{la. Po preroku u~itelju Bog vedno u~i duhovno znanje,
ki presega doslej znano.
Prerok u~itelj mora vse to, kar bi Bog, Gospod, hotel

u~iti po njem, najprej sam pridobiti, razviti in uresni~iti.
Notranjo pot, pot samospoznanja in ~i{~enja mora pre-
961
hoditi za vse ljudi najprej sam. Po dolo~enem ~asu dose-
‘e ~lovek, ki ga je Bo‘ji Duh neposredno pou~il in vodil,
vrh misti~nega razvoja, cilj sedemstopenjske poti k Bogu
- enost z zavestjo Bog. Tak ~lovek potem v trenutku spoz-
na stvari in dogajanja, ki so skrita temu, ki {e ‘ivi v svetu
~utov, ter jih gleda in ve zanje.
S tem postane prerok u~itelj Bo‘ji poslanik, ki zajema

iz svoje odprte zavesti, ki je postala eno z Bo‘anskim. Ne
vidi ve~ stvari in ljudi, kot se ka‘ejo, temve~ gleda stvari,
dogajanja in ljudi tak{ne, kot so. Vsemu, kar je, gleda do
dna.
V Stari zavezi je Bog po{iljal na Zemljo predvsem pre-

roke oznanjevalce, po katerih je posku{al pripeljati ljudi
iz njihove vezanosti na materijo na pravo pot k vi{jemu
duhovnemu razvoju
Potem je deloval Kristus, delna mo~ iz pramo~i, so-

vladar nebes, kot Odre{enik in prerok u~itelj med ljudmi.
Kot mnoge pravi~ne preroke, tudi Njega kot Jezusa iz Na-
zareta - niso spoznali in sprejeli in so Njegovo ‘ivljenje
pred~asno kon~ali. Na Golgoti je mogel z besedami “do-
polnjeno je” izvr{iti odre{enje: V vsako du{o je spustil is-
kro odre{ujo~e delne mo~i pramo~i kot podporo in mo~,
ki vodi spet nazaj k Bogu.
Zdaj je Bog spet poslal drugo bitje na Zemljo. Utele-

silo se je v ~loveka, ki se imenuje Gabriele. V tem svetu
962
slu‘i Ve~nemu kot prerokinja u~iteljica. Njena odprta du-
hovna zavest, ki po~iva v Vsemogo~nem in je pre‘eta z
mo~jo Vsemogo~nega, pozna ve~ne zakone in pot k ve~-
nemu zakonu, Bogu. Na{a sestra, Gabriele torej, gleda v
svoji bo‘anski zavesti vseobsegajo~o pot do Bo‘jega srca,
ki jo sprejema od Ve~nega. S preprostimi besedami zna
obrazlo‘iti vseobsegajo~o Notranjo pot, voditi ~loveka do
njegovih vzrokov, mu pomagati te o~istiti in ~e posamez-
nik ‘eli, ga pripeljati h Kristusu. Ima vpogled v globino
~loveka in v stanje njegove du{e. Njena nadaljnja naloga
je, da prinese v svet vse podrobnosti ve~nega Bo‘jega za-
kona za vsa podro~ja ‘ivljenja, podrobnosti bo‘anskega
zakona za so‘itje ljudi v dru‘ini in na delovnem mestu, v
gospodarstvu in dru‘bi, za vzgojo otrok in socialno slu‘bo
kot tudi za zdravje du{e in telesa. So~asno u~i postopno
uporabljati ve~ne zakone na vseh podro~jih ‘ivljenja.
Preroki u~itelji imajo torej - razen poziva, da so nepo-

sredna Bo‘ja pozavna - {e nalogo, da pou~ijo ljudi o vseh
zakonih duhovnega ‘ivljenja in jim stojijo ob strani pri
vseh te‘avah na Notranji poti. Zato je morala na{a sestra
Gabriele veliko sama do‘iveti, spoznati, pretrpeti in pre-
magati - skozi {tevilna zemeljska ‘ivljenja - da ljudi lahko
razume in jim poka‘e pravo pot.
V tem mogo~nem ~asovnem preobratu, v katerem

smo zdaj, je Kristus po Svoji prero{ki besedi in s kr{~an-
sko praskupnostjo Novi Jeruzalem ustanovil Svoje Kra-
ljestvo miru na tej Zemlji.
963
Da bi pripravil ~love{tvo za Bo‘je kraljestvo na Zem-
lji, daje Ve~ni v tem ~asu na vsa osnovna ~lovekova vpra-
{anja obrazlo‘itve in napotila. Tako se je leta 1989 Kris-
tus razodel po prero{ki besedi tudi o Svojem ‘ivljenju,
mi{ljenju in delovanju kot Jezus iz Nazareta; obenem je
pojasnil povezavo in pomen Svojega ‘ivljenja na Zemlji
za ta ~as in za prihodnji. Pojasnjevanja, popravki in po-
globitve v knjigi To je Moja Beseda so avtenti~ne Kristu-
sove besede. Obrazlo‘itve v knjigi Jezusov evangelij, ki jih
je Kristus zdaj pojasnil, popravil in poglobil, so pomemb-
nej{i izseki iz Njegovega ‘ivljenja, mi{ljenja in delovanja,
ko je bil Jezus iz Nazareta - za razumevanje in kot zgled
za ljudi v tem ~asu in tudi za prebivalce Kraljestva miru,
svetlobnega Kraljestva Jezusa Kristusa.
V tem mogo~nem ~asovnem preobratu nas Kristus ra-

zen tega {e uvaja v vso resnico: Razodeva - kot je ‘e po-
jasnjeno - Bo‘je zakone za vsa ‘ivljenjska podro~ja na tej
Zemlji in tako zgrajuje obse‘no Bo‘je kraljestvo na Zem-
lji.
Prakristjani
964
Knjige in kasete
965
Notranja pot
Notranja pot v Univerzalnem ‘ivljenju je duhovno {o-

lanje, ki pripelje prek samospoznanja do izku{nje Boga.
V preteklih letih sta jo prvi~ v zgodovini kr{~anstva v vseh
stopnjah in podrobnostih razodela Kristus in Njegov
poobla{~eni slu‘abnik, brat Emanuel, kerub bo‘anske
modrosti - tako kot je bil naznanil Jezus: “[e veliko bi
vam rad povedal, a zdaj {e ne morete nositi. Ko pa pride
on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.” (Jan. 16,
12 f)
To {olanje se za~ne s prvim, 6-mese~nim meditacij-

skim te~ajem za raz{iritev in utrditev zavesti. Prvemu me-
ditacijskemu te~aju sledi drugi, 9-mese~ni meditacijski te-
~aj, ki pripravlja du{o na Notranjo pot. Po obeh te~ajih
se za~enja prava Notranja pot, intenzivno {olanje, ki gra-
di na obeh meditacijskih te~ajih.
To kr{~ansko misti~no {olanje, intenzivno {olanje,

vsebuje {tiri stopnje (red, voljo, modrost in resnost). Na
vsaki posamezni stopnji s pomo~jo konkretnih nalog in
prakti~nih vaj korakoma spoznavamo to, kar nas {e lo~u-
je od Boga in ljudi, in kar premagujemo s Kristusovo
mo~jo. Po kon~ani intenzivni {oli se za~ne neposredno
966
notranje vodenje Kristusovega u~enca, in to prek njegove
medtem odprte duhovne zavesti.
To {olanje notranjosti se lahko odvija v osebnem te-

~aju.
Vse knjige in kasete za Notranjo pot v Univerzalnem

‘ivljenju, tudi pripravljalni Meditacijski te~aj I in II, lah-
ko dobite, ne da bi se prijavili na te~aj.
Knjige
Knjige na{e sestre Gabriele,

zajete iz bo‘anske zavesti
Delo odre{enja
A in :
Kristus, na{ Odre{enik,
vladar Kraljestva miru, Bo‘jega kraljestva na Zemlji, prihaja k
nam ljudem vedno bli‘e
44 strani, {t. knjige S 314 sl
Gabriele, Bo‘ja prerokinja u~iteljica, z jasnimi bese-

dami primerja razvoj Dela odre{enja z drevesom, ki je
zraslo v nekaj letih.
967
Delo Jezusa Kristusa za vrnitev domov, sestavljeno iz
Gospodovega pou~evalnega in razsvetljevalnega dela, iz
Notranje poti ter Notranje cerkve Kristusovega Duha z
Bo‘jo prero{ko besedo, je mo~na korenina Univerzalnega
‘ivljenja.
Univerzalno ‘ivljenje je medtem postalo svetovno pra-

kr{~ansko gibanje Kristusovih prijateljev, ki se trudijo iz-
polnjevati Bo‘je zakone. Trudijo se uresni~evati Jezusov
Govor na Gori v vsakdanjem ‘ivljenju, in to na vseh ‘iv-
ljenjskih podro~jih: v zakonu in partnerstvu, v dru‘ini, pri
vzgoji otrok, v Kristusovih podjetjih, v dobrodelnih slu‘-
bah, kjer skrbijo za bli‘njega in za ozdravitev du{e in tele-
sa, in {e kje.
Srce Univerzalnega ‘ivljenja je kr{~anska praskupnost

Novi Jeruzalem, ki je sklenila zavezo z Bogom-O~etom za
Kraljestvo miru Jezusa Kristusa na Zemlji. Zavezno
skupnost Novi Jeruzalem vodita po prero{ki besedi nepo-
sredno Bog, Ve~ni, in Kristus; tako je Osrednja lu~ v na-
stajajo~em Kraljestvu miru Jezusa Kristusa.
Kraljestvo miru je rasto~a kro{nja drevesa Univerzal-

no ‘ivljenje, Kristusovega Dela odre{enja na Zemlji.
Knjiga opisuje, kako se je to delo odre{enja pod Kris-

tusovim vodstvom razvijalo iz najbolj skromnih za~etkov
v delo, ki zajema ves svet; pove nam, katera podro~ja ‘e
968
zajema in daje vpogled v delovanje Boga in v ‘ivljenje
prakristjanov na{ega ~asa.
@ivi trenutek
in videl in spoznal se bo{
Napotki v tej bro{uri poka‘ejo tistemu, ki stremi k Bo-

gu, kako se nau~i biti pozoren, da se bo v {tevilnih dnev-
nih situacijah, ob~utkih, besedah in dejanjih spoznal,
tak{nega, kot v resnici je. Tako se bralec lahko v‘ivi v po-
samezne situacije, v katerih bo spoznal pregre{itve proti
Bo‘jim zakonom, jih obdelal in v bodo~e opustil. Bro{ura
je prakti~ni vodnik za ljudi, ki se vsak dan trudijo izpo-
polnjevati se.
Bo‘anska razodetja
Kristus razkriva:
Demonska dr‘ava,
njeni pomaga~i in njene ‘rtve
78 strani, {t.knjige S 132 sl
Kristus prihaja - demoni zgubljajo tla.
Ker razodeva zdaj Kristus, Odre{enik vseh du{ in lju-

di, Svoj ve~ni zakon do podrobnosti, razkriva tudi, kako
so Njegovi nasprotniki ve~ni zakon spremenili in zlorabi-
li.
969
Kajti: Tema se ho~e nasloniti na svetlobo, da bi zape-
ljala tiste, ki stremijo k svetlobi.
Tako satansko na~elo pre‘i na bo‘ansko na~elo. De-

moni ho~ejo z izjavami, ki so podobne Bo‘jim na~elom,
spet speljati ljudi, ki se usmerjajo k svetlobi.
Kdor je buden, spozna zahrbtni strup teme, ki ga tisti,

ki je ujet v svetnem, u‘iva v ustreznih koli~inah.
Ta knjiga pripelje vsakega k odlo~itvi: ali za Kristusa

ali proti Njemu.
Berite: “Demonska dr‘ava, njeni pomaga~i in njene

‘rtve” - in odlo~ite se zase!
Vzrok in nastanek vseh bolezni

Kar ~lovek seje, bo ‘el
269 strani, {t. knjige S 117 sl,
250 strani obsegajo~e Kristusovo razodetje, ki govori o

temi “Spoznaj se v bolezni in zdravju”. Daje nam globo-
ke, {e neznane vpoglede v dogajanja v notranjosti ~loveka,
ki nas lahko spet pripeljejo k zdravju.
O~etove besede
tudi zate
104 strani, {t. knjige S 108 sl,
970
Besede o~etovskih napotkov za ~loveka na poti k bolj
zavestnemu ‘ivljenju v Bogu.
Spoznaj se in se zdravi
sam z mo~jo duha
Razodetje keruba bo‘anske modrosti - med drugim

...tudi o zgradbi duhovnega telesa v ~loveku in o njegovi
povezanosti z materialnim telesom. Poleg duhovnih na-
potkov nam daje tudi {tevilne dragocene napotke za na-
ravna zdravila, prehrano ter razli~ne druge metode.
Knjige in katalog knjig lahko naro~ite na naslovu:
Univerzalno ‘ivljenje
Glin{kova plo{~ad 16
61113 Ljubljana
tel.: o61/1684-148
971
To je Moja Beseda
A in Omega
Jezusov evangelij
Kristusovo razodetje, ki ga svet ne pozna;
delo, ki dale~ presega vsebino Svetega pisma, ker vse-

buje avtenti~no ‘ivljenje, mi{ljenje in delovanje Jezusa iz
Nazareta, ki ga tudi izkušamo kot najve~jega preroka,
duhovnega u~itelja in modreca. On sam, Kristus Boga,
nam je razodel v tem mogo~nem ~asovnem preobratu - v
preroški besedi po Svoji prerokinji, u~iteljici Gabriele iz
Würzburga - podrobnosti Svoje mogo~ne navzo~nosti v
Jezusu iz Nazareta. Rekel je:
... Jaz Sem Kristus Boga, pot resnica in ‘ivljenje.

Jaz Sem resnica, in resnica, ki je Jaz Sem, sveti
v ne{tetih fasetah na ta svet. Knjiga "Jezusov
evangelij-Kaj je bilo pred 2000 leti?" je ena od
mnogih faset resnice. Ne kdorkoli, temve~ Jaz,
Kristus Boga, sem jo vzel, pojasnil, popravil in
poglobil, ter dodal dodatno Lu~, torej nadaljnje
fasete resnice, da bi ljudje sedanje generacije (1989)
in prihodnjih generacij videli svetiti ve~no Resnico,
Mene, Kristusa Boga, iz ve~ faset Resnice....
972

KRISTUS ToJeMojaBeseda

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

KRISTUS ToJeMojaBeseda

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

To je Moja Beseda

Bo‘ji zakoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 931

Za razumevanje tega dela:

Bratje, ki so se utelesili z duhovnim naro~ilom, da

To delo bo dobilo svoj polni pomen {ele v Kraljestvu

* V tem delu je originalno besedilo iz knjige Jezusov evangelij, kot tudi na

Moje besede Jezusa iz Nazareta niso bile prazno be-

Tukaj se za~enja evangelij Jezusa, Kristusa, Davido-

Bo‘ja Beseda je ve~ni praob~utek,*

Bog je ve~ni zakon.

* Z besedilom, ki je pisano s pokon~no pisavo, Kristus pojasnjuje, po-

V Besedi sta ‘ivljenje in snov,

Bo‘ja Beseda je ‘ivljenje in snov,

Zato je pri{la iz ljubezni modrost

In svetloba sveti v temi,

Jaz Sem v svetu

Pridem v Svojo lastno hi{o,

Pridem v Svojo lastno hi{o,

* Vsi zaimki in nazivi, ki se nana{ajo na Jezusa Kristusa, na Boga, in ob-

In Beseda je postala meso in biva med nami

Glejte dobroto in resnico

Obljuba rojstva Janeza

1. V ~asu Heroda, kralja Judeje, je ‘ivel duhovnik iz

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

Ker Izraelovi otroci niso sli{ali, se je Bo‘ji na~rt za-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

9. In ljudje so ~akali na Zaharijo in se ~udili, da je ta-

^isto spo~etje Jezusa Kristusa

Prvo opozorilo na Davidov rod

1. In v {estem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

...In angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo pri{el nad Jo-

7. Zato tudi ti ne jej mesa in ne pij mo~nih pija~; kajti

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

9. In istega dne se je angel Gabriel prikazal v snu Jo-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

* V Gospodovem delu je razodeto: “Imanuel” je Bog, in “Emanuel” je

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

18. Mo~ si pokazal s Svojo roko, razkropil si ljudi

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

1. Ko je za Elizabeto pri{el ~as poroda, je rodila sina.

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

4.In vse v bli‘ini je ob{lo veliko spo{tovanje in po

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

6.Da bi bili re{eni na{ih sovra‘nikov in iz rok vseh, ki

Rojstvo Jezusa Kristusa

1. Rojstvo Jezusa, Kristusa, se je zgodilo takole: V ~a-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

6. In prav v okolici pa so bili pastirji na polju in so ~ez

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

10. In zelo so pohiteli in na{li Marijo in Jo‘efa v votli-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

13. In glej, v Jeruzalemu je ‘ivel ~lovek, ki mu je bilo

Po~astitev modrih in Herod

Pomen {estih ‘arkov

1. Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji pod kra-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

6. Nadaljevali so pot s svojimi kamelami in osli, oblo-

Jaz, Kristus, pojasnjujem, popravljam

14. Vstal je, pono~i vzel dete in Njegovo mater in se

Jezusovo otro{tvo in mladost

Tempelj notranjosti (4).

1. Njegovi star{i, Jo‘ef in Marija, so {li vsako leto na