ZA LENASSI INENIRING, D.O.O.

Razvojna sluba

Postavitev lokalnega sistema daljinskega
hlajenja na obmoju Potnikega centra
Ljubljana

tudija izvedljivosti



tevilka dokumenta: R-PCL-H/1-2011






Ljubljana, avgust 2011
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 2 od 24
tevilka dokumenta: R-PCL-H/1-2011

Vrsta dokumenta: tudija izvedljivosti

Naslov dokumenta: Postavitev lokalnega sistema daljinskega hlajenja na obmoju
Potnikega centra Ljubljana

Kraj in datum: Ljubljana, avgust 2011



Izdelal: Andrej Farazin


Podpis: _



Pregledal: Ale Cjuha
Direktor razvojne slube


Podpis:
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 3 od 24
VSEBINA

PROJEKTNA NALOGA .............................................................................................. 5
1. PODATKI O OBRAVNAVANEM OBMOJU .......................................................... 6
1.1. LOKACIJA CENTRALNE HLADILNE STROJNICE (CHS) ........................................................ 7
2. HLAJENI OBJEKTI ............................................................................................ 8
2.1. HLADILNE POTREBE POSAMEZNIH OBJEKTOV ................................................................. 8
2.2. PRIKLJUEVANJE OBJEKTOV NA LOKALNI SISTEM DALJINSKEGA HLAJENJA .............................. 8
3. HLADILNA STROJNICA ..................................................................................... 9
3.1. DOLOITEV HLADILNE MOI STROJNICE IN VELIKOSTI POSAMEZNIH HLADILNIKOV
TEKOIN GLEDE NA VRSTO POGONSKE ENERGIJE............................................................. 9
3.2. PROSTORSKE ZAHTEVE .......................................................................................... 10
3.3. PRIKLJUNE MOI ZA PRIKLJUITEV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO ZA
OSKRBO CHS ...................................................................................................... 12
3.3.1. Toplota ..................................................................................................... 12
3.3.2. Elektrina energija ..................................................................................... 13
3.3.3. Svea napajalna voda in odvod odpadne vode ............................................. 14
3.4. LETNI ODJEM IN PROIZVODNJA HLADU ....................................................................... 14
4. VROEVODNO OMREJE ................................................................................ 15
4.1. HIDRAVLINE RAZMERE ......................................................................................... 15
4.2. PRIKLJUITEV NA VROEVODNO OMREJE ................................................................... 15
4.3. TOPLOTNA POSTAJA ............................................................................................. 15
5. HLADOVODNO OMREJE ................................................................................ 16
5.1. OCENA STROKOV GRADNJE HLADOVODNEGA OMREJA .................................................. 16
5.2. HLADILNE POSTAJE .............................................................................................. 17
6. OCENA VREDNOSTI INVESTICIJE .................................................................. 19
7. EKONOMSKI IZRAUN ................................................................................... 20
7.1. VREDNOST INVESTICIJE ......................................................................................... 20
7.2. LETNI OBRATOVALNI STROKI ................................................................................. 20
7.2.1. Toplota ..................................................................................................... 20
7.2.2. Elektrina energija ..................................................................................... 21
7.3. NAPAJALNA VODA IN ODVOD ODPADNE VODE ............................................................... 22
7.4. VZDREVANJE ..................................................................................................... 22
7.5. SKUPNI LETNI OBRATOVALNI STROKI ....................................................................... 23
8. PRIMERJAVA NAINA OSKRBE S HLADOM DALJINSKO HLAJENJE LOKALNA
PROIZVODNJA HLADU .......................................................................................... 23
9. NASLEDNJI KORAKI ....................................................................................... 24
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 4 od 24
10. PRILOGE......................................................................................................... 24



UPORABLJENE KRATICE

ABS absorpcijski
CHS centralna hladilna strojnica
GJI gospodarska javna infrastruktura
GR Gospodarsko razstavie
ISD interna stopnja donosnosti
JHL Javni holding Ljubljana
JPE Javno podjetje Energetika Ljubljana
KOMP kompresorski
PCL Potniki center Ljubljana
ZN zazidalni nart za obmoje Potnikega centra Ljubljana
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 5 od 24
Projektna naloga
Izdelati je treba tudijo izvedljivosti postavitve lokalnega sistema daljinskega hlajenja
obmoja Potniki center Ljubljana. Obmoje obravnave predstavlja obstojea in novo
predvidena pozidava obmoja, ki se nahaja med Masarykovo cesto na jugu, Dunajsko cesto
na zahodu, martinsko cesto na vhodu in Vilharjevo cesto na severu. Pri izdelavi tudije je
treba upotevati Odlok o zazidalnem nartu za obmoje Potnikega centra Ljubljana (Uradni
list RS, t. 107/06-4601, t. 43/09-2142), ki vkljuuje zahteve za izvedbo lokalnega sistema
daljinskega hlajenja obravnavanega obmoja.
Namen izdelave tudije izvedljivosti je doloitev tehninih zahtev in pogojev izvedbe
sistema hlajenja in priprava ponudbe za izvedbo projekta sistema hlajenja podjetju Emonika
d.o.o., ki je investitor pozidave vejega dela obravnavanega obmoja.
Za posamezne obstojee in novo nartovane objekte je treba oceniti hladilno mo in
letno koliino odjema hladu, ter na osnovi faktorja istoasnosti doloiti priblino mo
centralne hladilne strojnice. Izdelati je treba okvirno reitev poteka hladovodnega omreja z
dimenzioniranjem premera cevovodov. Hladovodno omreje se izvede kot dvocevni sistem s
potekom od centralne hladilne strojnice do objektov. Zakljui se s hladilnimi postajami v
objektih. Za izvedbo hladovodnega omreja naj se izvede ocena investicije ob upotevanju
investiranja tudi v hladilne postaje.
Za postavitev centralne hladilne strojnice in hladilnih stolpov naj se v sodelovanju z
investitorjem (Emonika d.o.o.) na osnovi posredovanih arhitekturnih podlog identificira
mone primerne lokacije in poda okvirne zahteve za prostor.
Proizvodnja hladu naj poteka s kombinacijo absorpcijskih hladilnikov tekoin in vodno
hlajenih kompresorskih hladilnikov tekoin, ob prednostni izrabi toplote iz vroevodnega
omreja. Za obratovanje sistema hlajenja je treba doloiti zmogljivosti prikljukov na
gospodarsko javno infrastrukturo (vroa voda, elektrika, voda, kanalizacija).
Pri doloanju trasnega poteka hladovodnega omreja in strukture centralne hladilne
strojnice (razmerje in moi absorpcijskih in kompresorskih hladilnikov tekoin) upotevati
terminski plan gradnje objektov, posredovan s strani investitorja.
Na osnovi investicijskih in obratovalnih strokov je treba izdelati ekonomski preraun za
doloitev okvirne prodajne cene hladu in analizo obutljivosti na spremembo kljunih
ekonomskih predpostavk.
Pri izdelavi naj se smiselno upoteva koncept lokalnega sistema daljinskega hlajenja
obmoja portni park Stoice.

tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 6 od 24
1. Podatki o obravnavanem obmoju
Za obravnavano obmoje je bil sprejet Odlok o zazidalnem nartu za obmoje Potnikega
centra Ljubljana (Uradni list RS, t. 107/06-4601, t. 43/09-2142). V odloku je v prvi alineji
14. lena (pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) navedeno:
"Vsi objekti znotraj ureditvenega obmoja morajo biti prikljueni na obstojee in predvideno
komunalno in energetsko infrastrukturno omreje, in sicer: kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno,
vroevodno, hladovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omreje. Prikljuitev se izvede po
pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. "
Za nartovanje oskrbe s hladom so pomembne naslednje navedbe 19. lena (vroevodno
omreje) Odloka:
- prikljuitev objektov:
"Predvideno je hlajenje vseh objektov na obmoju Potnike postaje. Hlajenje objektov se
zagotavlja s prikljuitvijo na centralni sistem daljinskega hlajenja obmoja PCL. Do izgradnje
hladovodnega omreja centralnega sistema se oskrba s hladom vri z lokalno pripravo hladu v
posameznem objektu. Skladno s Programom varstva okolja Mestne obine Ljubljana za obdobje
20072013, je za proizvodnjo hladu prednostna uporaba toplote iz sistema daljinskega ogrevanja,
kar omogoa investitorjem, da izpolnijo zahteve o obvezni rabi obnovljivih virov energije v
stavbah po Pravilniku o uinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, t. 93/08). Uporaba
elektrine energije za namen hlajenja je dovoljena izkljuno zaasno v kombinaciji z
absorpcijskim hlajenjem, pri emer je potrebno najkasneje v treh mesecih po monosti
prikljuitve na hladovodno omreje, ukiniti zaasni sistem proizvodnje hladu iz elektrine energije
ter objekte prikljuiti na hladovodno omreje. Hkrati z izvedbo zaasnega sistema hlajenja na
elektrino energijo je treba izvesti tudi vse naprave, ki so potrebne za neposredno prikljuitev in
obratovanje objektov na hladovodno omreje."
- lokacija centralne hladilne strojnice:
V ZN je predviden koncept oskrbe s hladom obmoja PCL z dvema CHS in sicer CHS
sever in CHS jug (prikazano v grafinem delu ZN). CHS jug je namenjena oskrbi s
hladom za jugovzhodni del obmoja obravnavanega v ZN, severna pa za preostalo
obmoje ZN. V tej tudiji je obravnavana CHS sever, ki je namenjena oskrbi s hladom na
obmoju Emonike, Potnike postaje, GR in ostalih objektov na juni strani Vilharjeve
ceste (AKS, Situla). Za CHS sever je v ZN predvidena lokacija na obmoju Avtobusne
postaje (grafini del ZN). V tekstualnem delu ZN so navedene naslednje zahteve glede
CHS:
zagotoviti je treba prostor ustrezne velikosti in primerne nosilnosti,
pri nartovanju objekta je treba predvideti enostaven vnos in namestitev opreme hladilne
strojnice,
zagotoviti je treba neoviran dostop upravljavcem sistema daljinskega hlajenja,
zagotoviti je treba primerno zmogljivost prikljuka na sistem daljinskega ogrevanja in
elektroenergetsko omreje,
odvod odpadne toplote iz hladilnih agregatov v okolico je mono izvesti s hladilnimi stolpi ali
z izkopom vodnjakov in uporabo podtalnice. Hladilne stolpe je potrebno namestiti na
odprtem prostoru, dimenzije in mase hladilnih stolpov ter ostalih potrebnih notranjih
instalacij je potrebno upotevati e v fazi projektiranja objektov. Za ustrezno obratovanje
hladilnih stolpov je potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete napajalne vode in ustrezne moi
elektrine energije. Nain odvajanja odpadne toplote preko podtalnice je pred nadaljnjimi
fazami projektiranja potrebno preveriti s strani pristojnega ministrstva.
Zagotoviti je treba monost izvedbe hladovodnega omreja centralnega sistema daljinskega
hlajenja obmoja PCL. Hladovodno omreje, dimenzij od DN 150 do DN 600, se prioritetno
vodi v sklopu komunalnega kolektorja, dopustna je tudi izvedba zunaj kolektorja.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 7 od 24
Hladovodno omreje, hladilne postaje in notranje napeljave hlajenja posameznih objektov
morajo biti izvedene v skladu s pogoji upravljavca sistema daljinskega hlajenja.

Na obravnavanem obmoju je v prvi fazi predvidena gradnja sledeih objektov
investitorja Emonika d.o.o.:
- Poslovna stolpnica (Office Tower)
- Komercialni del (Retail)
- eleznika postaja (Train station with overpass)
- Avtobusna postaja s parkirno hio (Bus station with multistorey car-park)

V drugi fazi je na obmoju investitorja Emonika d.o.o. predvidena gradnja sklopa
Stanovanjske stolpnice in Hotela.
Obravnavano obmoje novo predvidenih objektov je podkleteno razen v delu poteka
eleznike infrastrukture.
Podatki o hladilnih potrebah predvidenih in obstojeih objektov je posredoval investitor
Emonika d.o.o. oz. so bili po posredovanju investitorja posredovani s strani projektantov
posameznih objektov. Grafine podloge o nartovanih in obstojeih objektih so posredovani
s strani projektantov v elektronski obliki.
V okviru izdelave tudije je predvidena tudi oskrba s hladom iz CHS tudi za objekte na
vzhodnem delu obravnavanega obmoja Situla in AKS, ki se ne gradijo v sklopu kompleksa
investitorja Emonika d.o.o. Za ta dva objekta so za potrebe doloitve hladovodnega omreja
uporabljene podloge posredovane v predhodnih fazah nartovanja komunalne infrastrukture.
Objekt Situla je e v fazi gradnje.
V prihodnosti je v okviru zazidalnega narta predvidena tudi pozidava severno od
zahodnega dela Vilharjeve ceste (GR), kar se smiselno upoteva pri doloevanju velikosti
prostora CHS.
1.1. Lokacija centralne hladilne strojnice (CHS)
Za potrebe izdelave tudije izvedljivosti lokalnega sistema daljinskega hlajenja je bila
privzeta lokacija hladilne strojnice v kleti objekta Avtobusna postaja, ki je predvidena v
Zazidalnem nartu. Lokacija CHS je razvidna iz priloene situacijske risbe v prilogi 1.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 8 od 24
2. Hlajeni objekti
2.1. Hladilne potrebe posameznih objektov
Predvidene hladilne moi objektov investitorja Emonika d.o.o. so bile podane s strani
projektantov posameznih sklopov. Za ostale objekte so moi ocenjene na osnovi etane
povrine in specifine hladilne moi. Predvidene moi objektov so navedene v tabeli 3-1.
Tabela 2-1: Ocenjene hladilne moi objektov in faznost prikljuitve
Faza Objekt
Hladilna mo
[kW]
I.
Poslovna stolpnica
*
1.940
Komercialni del
**
6.440
eleznika postaja z nadhodom
**
519
Avtobusna postaja s parkirno hio
***
100
eleznika postaja stara stavba
***
500
II.
Stanovanjska stolpnica in Hotel
**
1.200
Situla
****
2.064
AKS
***
1.800
III. Rezerva (Gospodarsko razstavie) 3.000
Skupaj 17.563
Viri:
*
IMP projektivni biro d.d.
**
Genera d.o.o.
***
okvirna ocena
****
PZI projekt, mo predvidenega odjema
2.2. Prikljuevanje objektov na lokalni sistem daljinskega hlajenja
Glede na podatke o faznosti izgradnje je bilo v nadaljevanju predvideno prikljuevanje
objektov na lokalni sistem daljinskega hlajenja v dveh fazah kot je razvidno iz tabele 3-1. V
prvi fazi je predvidena prikljuitev obstojeega objekta eleznike postaje in objektov, ki
bodo zgrajeni v 1. gradbeni fazi (I. faza). V drugi fazi (II. faza) prikljuevanja je predvidena
prikljuitev objekta 2. gradbene faze (Stanovanjska stolpnica in Hotel) in objektov Situla ter
AKS.
Hladilne moi objektov prikljuenih na lokalni sistem daljinskega hlajenja v posameznih
fazah so prikazane v tabeli 3-2.
Tabela 2-2: Hladilne moi prikljuenih objektov v posameznih fazah prikljuitve
Faza prikljuitve Hladilna mo [kW]
I. 9.499
II. 5.064
Skupaj 14.563
Rezerva hladilne moi 3.000 kW predstavlja z Zazidalnim nartom predviden objekt
Gospodarsko razstavie in je upotevana zgolj za doloitev velikosti prostora CHS in
dimenzioniranje prikljukov CHS na GJI.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 9 od 24
3. Hladilna strojnica
3.1. Doloitev hladilne moi strojnice in velikosti posameznih hladilnikov
tekoin glede na vrsto pogonske energije
Glede na to da bo prikljuitev odjemalcev potekala v dveh fazah je smiselno tudi CHS
izvesti v dveh fazah. V prvi fazi se izvede namestitev opreme, ki bo ustrezne velikosti za
pokrivanje hladilnih potreb I. faze prikljuitve odjemalcev. V II. fazi se namesti dodatno
hladilno opremo tako, da bodo zagotavljali ustrezno mo hlajenja za pokrivanje celotnih
potreb odjemalcev po prikljuitvi II. faze.
Prostor CHS mora biti ustrezne velikosti za namestitev vse opreme po konani namestitvi
celotne opreme za zagotavljanje oskrbe s hladom na obravnavanem obmoju (vkljuno s
predvideno rezervo navedeno v tabeli 3-1). e v I. fazi izgradnje. Velikost prostora mora
zaradi izvedbe gradbenih del e v I. fazi zadostovati za namestitev celotne opreme
predvidene v konni velikosti CHS.
Pri doloitvi moi hladilne opreme CHS je treba upotevati ustrezne faktorje istoasnosti
potreb odjemalcev po hladu. Za doloitev moi CHS v posameznih fazah iritve se predvidi
sledee faktorje istoasnosti odjema hladu:
- I. faza 0,90
- II. faza 0,85
- konno stanje 0,80

Predvidene moi CHS v posameznih fazah so navedene v naslednji tabeli.
Tabela 3-1: Hladilne moi po izvedbi posameznih faz prikljuitve
Faza
Hladilna mo
odjemalcev [kW]
Faktor
istoasnosti
Hladilna mo
CHS [kW]
I. 9.500 0,90 8.850
II. 14.600 0,85 12.400
III. 17.600 0,80 14.100

Za pokrivanje zahtevane hladilne moi v posameznih fazah prikljuevanja izberemo
razline kombinacije ve absorpcijskih in kompresorskih hladilnikov enakovrednih moi. Ker
elimo hlad prednostno proizvajati z uporabo toplote je treba pasovni odjem hladu
zagotavljati z absorpcijskimi hladilniki. Dele moi absorpcijskih hladilnikov naj bi glede na
izkunje evropskih dobaviteljev hladu iz daljinskih sistemov predstavljal od 1/3 do najve 1/2
celotne nameene hladilne moi.
Predvidi se uporaba hladilnikov moi 1,75 MW. Ta mo je izbrana zaradi zagotovitve
uporabe oz. dobavljivosti serijsko proizvedenih hladilnikov in hkratne tehnine primernosti
glede predvideno karakteristiko odjema hladu.
Ustrezne hladilnike se v CHS dograjuje skladno s trenutnimi potrebami po hladu.
Predlagano tevilo nameenih hladilnikov posamezne vrste (absorpcijski / kompresorski) v
posameznih predvidenih fazah delovanja CHS je prikazana v tabeli 4-2.


tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 10 od 24
Tabela 3-2: tevilo nameenih hladilnikov v posameznih fazah delovanja CHS
Faza
Absorpcijski
hladilnik
Kompresorski
hladilnik
Skupna hladilna
mo
I. 2 x 1,75 MW 3 x 1,75 MW 8,75 MW
II. 3 x 1,75 MW 4 x 1,75 MW 12,25 MW
III. 3 x 1,75 MW 5 x 1,75 MW 14,00 MW

Predvideni temperaturni reimi delovanja hladilnikov so sledei:
- hlajena voda 6/14 C
- hladilna voda 27/32 C
- vroa voda (absorber) 85/70 C

Za zagotavljanje prednostnega delovanja absorpcijskega hladilnika se predvidi vezava
hladilnikov prikazana na sliki 4-1, v ASHRAE imenovana "Decupled Arrangement with
Preferential Loading". Absorpcijski hladilnik tekoin je postavljen hidravlino na stran
razdelitve hlajene vode, oba elektrino gnana hladilnika pa ostaneta na strani priprave
hlajene vode


Slika 3-1: Nain vezava hladilnikov "Decupled Arrangement
with Preferential Loading"
3.2. Prostorske zahteve
Za namen okvirne doloitve velikosti prostora CHS so uporabljeni podatki o hladilnikih
predvidene velikosti.
Iz podatkov za absorpcijske hladilnike izhaja okvirna velikost naprave:
L = 6,5 m x = 2,5 m x H = 3,5 m
tea med obratovanjem 25 ton (ob prenosu 17 ton)


tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 11 od 24
Iz podatkov za kompresorske hladilnike izhaja velikost naprave:
L =5,5 m x = 2,5 m x H = 2,7 m
tea med obratovanjem 12 ton (ob prenosu 12 ton)

Ob upotevanju podanih velikosti je potrebna velikost prostora CHS vkljuno s prostorom
za cevne napeljave in ostalo opremo ocenjena na max. 1.000 m
2
. Potrebna viina prostora
CHS mora biti cca. 7 m. Predvidena lokacija CHS je pod objektom Avtobusne postaje.

Potrebno mo hladilnih stolpov lahko izraunamo glede na izhodine hladilne moi
hladilnikov (Q
hl
= 1,75 MW) in predpostavljene kolinike energetske uinkovitosti COP
(Coefficient of Performance):
- absorpcijski hladilnik COP = 0,7
- kompresorska hladilnika COP = 5,5

Za absorpcijski hladilnik:
kW 4250 Q
COP
1
1 Q
COP
Q
Q Q Q
hl
abs
hl
abs
hl
hl gen abs st, hl,
=
|
|
.
|

\
|
+ = + = + =
Za kompresorska hladilnik:
kW 00 1 2
COP
1
1 P Q Q
hl
komp
el hl komp st, hl,
=
|
|
.
|

\
|
+ = + = Q

Predvidi se uporaba hladilnih stolpov hladilne moi 2100 kW, tako da sta za vsak
absorpcijski hladilnik namenjena dva in za vsak kompresorski hladilnik en hladilni stolp.
Iz podatkov ponudnikov za hladilne stolpe moi cca. 2.100 kW izhaja okvirna velikost
naprave:
L = 6 m x = 3 m x H = 4,5 m
tea med obratovanjem 10,5 ton (ob prenosu 6,0 ton)

Ob upotevanju podanih velikosti ter priporoil proizvajalca je potrebna velikost prostora
za hladilne stolpe vkljuno s pripadajoo opremo priblino enaka zahtevani povrin CHS in
sicer cca. 1.000 m
2
. Podatek velja za prostor omejen s stranskimi stenami oz. objekti, v
primeru namestitve hladilnih stolpov na odprti ploadi je lahko povrina bistveno manja
(cca. 700 m
2
). Prostor mora biti odprt (brez strehe), da se omogoi ustrezne pogoje za
delovanje hladilnih stolpov.
Med CHS in lokacijo namestitve hladilnih stolpov je treba izvesti cevno povezavo hladilne
vode vejih dimenzij za posamezen absorpcijski hladilnik dimenzije 2 x DN350 in
kompresorski hladilnik 2 x DN250, kar v konni fazi pomeni 6 x DN350 in 8 x DN250.
Med izdelavo tudije smo sodelovali z izdelovalci projekta arhitekture Avtobusne postaje
(Real engineering d.o.o.) pri umeanju in doloitvi zahtev za prostor postavitve CHS. V
sklopu teh aktivnosti je bil izdelan predlog lokacije umestitve CHS in mesta postavitve
hladilnih stolpov.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 12 od 24
Predvidena je izvedba CHS v podkleteni izvedbi na severozahodnem delu objekta Avtobusne
postaje. Predvidena lokacija postavitve hladilnih stolpov se nahaja nad zgornjo parkirno
ploadjo, v srednjem delu june strani objekta. Med lokacijo CHS in mestom postavitve
hladilne strojnice se zagotovi ustrezen koridor za potek povezovalnih cevovodov hladilne
vode.
V zadnji reitvi je predvidena zdruitev prostora CHS in koridorja za dostop do obstojeega
vroevodnega jaka. V primeru takne izvedbe se lahko koridor za dostop do jaka uporabi
kot prostor, ki je namenjen servisiranju hladilnikov (cca. ena dolina hladilnika pred ali za
njim) in tako zmanja zahtevane dimenzije CHS na cca. 800 m
2
.
Predlog namestitve CHS na obmoju Avtobusne postaje je prikazan na sliki 3-2.


Slika 3-2: Predlog umestitve CHS na obmoju avtobusne postaje
3.3. Prikljune moi za prikljuitev na gospodarsko javno infrastrukturo za
oskrbo CHS
Za svoje delovanje potrebuje CHS dve vrsti pogonske energije (toplota in elektrina
energija) in vodo iz javnega vodovodnega omreja. Poleg tega mora biti zagotovljen odvod
odpadne vode v kanalizacijsko omreje.
Prikljune moi na javno gospodarski infrastrukturo so ocenjene za predvideno konno
hladilno mo (III. faza) CHS in konfiguracijo hladilnikov navedeno v tabeli 3-2.
3.3.1. Toplota
Za delovanje absorpcijskega hladilnika potrebujemo dovod toplote iz javnega
vroevodnega omreja. Predvideni temperaturni reim je 85/70 C.
Prikljuno mo odjema toplote izraunamo iz nazivne moi (Q
hl
) in privzetega kolinika
energetske uinkovitosti (COP
abs
) absorpcijskega hladilnika.
Q
hl,abs
= 3 x 1.750 kW = 5.250 kW
COP
abs
= 0,7
kW 500 . 7
COP
Q
Q
abs
abs hl,
abs topl,
= =
Prikljuna mo absorpcijskih hladilnikov znaa 7.500 kW. Pri temperaturnem reimu
85/70 C znaa pretok 448 m
3
/h.

tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 13 od 24
3.3.2. Elektrina energija
1. Kompresorski hladilnik
Predvidena je postavitev petih enakih kompresorskih hladilnikov.
Kompresorski hladilnik potrebuje elektrino energijo za delovanje kompresorja. Elektrine
prikljuno mo kompresorskih hladilnikov izraunamo iz njihove nazivne moi (Q
hl,komp
) in
privzetega kolinika energetske uinkovitosti (COP
komp
) kompresorskega hladilnika.
Q
hl,komp
= 1.750 kW
COP
komp
= 5,5
kW 318
COP
Q
P
komp
komp hl,
el
= =

2. Absorpcijski hladilnik
Poraba elektrine energije pri absorpcijskem hladilniku je posledica delovanja rpalk
bogate raztopine in hladilnega sredstva. Elektrina prikljuna mo absorpcijskega hladilnika
moi 1.750 kW podana s strani proizvajalcev je 7,3 kW.
3. Hladilni stolp
Specifina prikljuna mo hladilnega stolpa je ocenjena na 15 W
el
/kW
hl,st
(mo motorja
ventilatorja). Pri nazivni hladilni moi hladilnega stolpa 2.100 kW znaa elektrina prikljuna
mo 31,5 kW.
4. Obtona rpalka primarnega kroga hlajene vode (pretok skozi hladilnik)
Specifina prikljuna mo rpalke je ocenjena na 7 W
el
/kW
hl
. Pri nazivni hladilni moi
posameznega hladilnika 1.750 kW znaa elektrina prikljuna mo rpalke 12,3 kW.
5. Obtona rpalka sekundarnega kroga hlajene vode (distribucija po hladovodnem
omreju)
Specifina prikljuna mo rpalk je ocenjena na 15 W
el
/kW
hl
.
Pri spodaj navedenih nazivnih hladilnih moeh CHS so elektrine prikljune moi rpalk
naslednje:
I. faza 8,75 MW 131 kW
II. faza 12,25 MW 184 kW
III. faza 14 MW 210 kW

6. Obtona rpalka kroga hladilne vode (pretok med hladilnikom in stolpi)
Specifina prikljuna mo rpalke je ocenjena na 8 W
el
/kW
hl,st
. Pri nazivni hladilni moi
posameznega stolpa 2.100 kW znaa elektrina prikljuna mo rpalke posameznega stolpa
17 kW.
Ocenjena skupna elektrina mo naprav v posameznih fazah obratovanja CHS je
razvidna iz tabele 3-3.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 14 od 24
Tabela 3-3: Elektrina prikljuna mo CHS
t.
Prikljuna mo
ene naprave
[kW]
I. faza II. faza III. faza
tevilo
naprav
Skupna
mo [kW]
tevilo
naprav
Skupna mo
[kW]
tevilo
naprav
Skupna mo
[kW]
1 318 3 954 4 1.273 5 1.591
2 7,3 2 15 3 22 3 22
3 31,5 7 221 10 315 11 347
4 12,3 5 62 7 86 8 98
5 - - 131 - 184 - 210
6 17 7 119 10 170 11 187
Skupna mo [kW] 1.502 2.050 2.455

Za doloitev zahtevane elektrine prikljune moi je pomembna skupna ocenjena
elektrina mo naprav v konni fazi obratovanja CHS, ki znaa 2.455 kW. Slednjo je treba
upotevati pri dimenzioniranju dovodnega elektro kabla, medtem ko se gradnja trafo postaj
prilagaja faznosti gradnje objektov.
3.3.3. Svea napajalna voda in odvod odpadne vode
Hladilni stolp za svoje delovanje potrebuje sveo napajalno vodo. Specifine koliine
dodane vode na enoto hladilne moi stolpa potrebne za nemoteno delovanje hladilnega
stolpa so ocenjene v naslednjih koliinah:
- hlapenje vode do 1,5 kg/(h kW
hl,st
)
- izgube zaradi prenja do 0,5 kg/(h kW
hl,st
)
- razsoljevanje, kaluenja do 2,0 kg/(h kW
hl,st
)

Najveja skupna poraba svee vode torej znaa do najve 4 kg/(h kW
hl,st
), kar pri
hladilnem stolpu moi 2.100 kW pomeni vrno porabo 8.400 kg/h.
Po konani III. fazi bo predvidoma nameenih enajst hladilnih stolpov enake moi, kar
pomeni vrno porabo svee vode 92.400 kg/h oz. 25,4 l/s. Ker je to najveja teoretino
mogoa vrna poraba vode, ki se v obratovalnih razmerah dejansko ne pojavi privzamemo
manjo dejansko vrno vrednost v viini 18 l/s (cca. 65 m
3
/h).
Za odvod odpadne vode, ki je posledica razsoljevanja oz. kaluenja se predvidi polovino
vrednost doloene vrne vrednosti napajanja, kar znaa 9 l/s (cca. 33 m
3
/h).
3.4. Letni odjem in proizvodnja hladu
Za doloitev letne koliine odjema hladu predpostavimo letno tevilo ekvivalentnih ur
odjema hladu pri polni moi posameznih objektov. Pri tem upotevamo, da imajo objekti
glede na namembnost razline vrednosti letnega tevila ekvivalentnih ur odjema hladu.
Koliine predvidenega odjema hladu in uporabljene vrednosti letnega tevila ekvivalentnih ur
odjema hladu za posamezne objekte so navedene v tabeli 3-4.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 15 od 24
Tabela 3-4: Letni odjem hladu odjemalcev
Faza Objekt
Hladilna
mo
[kW]
Ekvivalentne
obratovalne
ure [h/a]
Poraba hladu
[MWh/a]
I. faza II. faza
I.
Poslovna stolpnica 1.940 740 1.436 1.436
Komercialni del 6.440 1.080 6.955 6.955
eleznika postaja z nadhodom 519 800 415 415
Avtobusna postaja s parkirno hio 100 660 66 66
eleznika postaja stara stavba 500 660 330 330
II.
Stanovanjska stolpnica in Hotel 1.200 660 - 792
Situla 2.064 740 - 1.527
AKS 1.800 740 - 1.332
III. rezerva 3.000 - - -
Skupaj 17.563 - 9.202 12.853

Za nadaljnje izraune privzamemo sledee razmerje proizvodnje hladu med
absorpcijskim in kompresorskim hladilnikom:
70% absorpcijski hladilniki / 30% kompresorski hladilniki
Letna proizvodnja hladu mora biti veja od odjema hladu za izgube pri prenosu hladu
preko hladovodnega omreja. Predvidene izgube hladvodnega omreja ocenimo na 5% in
tako doloimo predvideno proizvodnjo hladu v posamezni fazi delovanja CHS.
Predvidena letna proizvodnja hladu v CHS je tako:
I. faza: 9.700 MWh
II. faza: 13.430 MWh
4. Vroevodno omreje
4.1. Hidravline razmere
Glede na to, da ob lokaciji CHS potega glavno vroevodno omreje dimenzije DN 700
hidravlinih razmer ob prikljuitvi nismo posebej preverjali, saj so kapacitete vroevodnega
omreja precej veje od potreb CHS.
4.2. Prikljuitev na vroevodno omreje
CHS se prikljui na vroevodno omreje, ki poteka ob lokaciji CHS. Prikljuek se izvede v
dimenziji DN 300, dolina prikljuka se oceni na 20 m. Stroki izvedbe vroevodnega
prikljuka se ocenijo na 10.000 .
4.3. Toplotna postaja
Za prikljuitev CHS na vroevodno omreje se predvidi postavitev direktne toplotne
postaje nazivne moi 5.250 kW.
Investicijska vrednost toplotne postaje je ocenjena na 30.000 .
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 16 od 24
5. Hladovodno omreje
Za distribucijo hladu od lokacije CHS do posameznih odjemalcev je treba zgraditi
ustrezno hladovodno omreje. Hladovodno omreje bo potekalo iz hladilne strojnice v treh
glavnih smereh in sicer jug, zahod in vzhod, do lokacij hladilnih postaj podanih s strani
investitorja objektov.
Predviden potek posameznih vej hladovodnega omreja je slede:
- zahodna veja hladovodno omreje DN300 se dvigne iz hladilne strojnice in poteka v
okviru nadhoda eleznike postaje do komercialnega dela severno od eleznikih
tirov. V sklopu komercialnega dela se hladovodno omreje spusti v 1. klet in pod
stropom kleti poteka do posameznih odjemalcev
- juna veja hladovodno omreje DN350 se dvigne iz hladilne strojnice in poteka v
okviru nadhoda eleznike postaje do komercialnega dela juno od eleznikih tirov. V
sklopu komercialnega dela se hladovodno omreje spusti v 1. klet in pod stropom
kleti poteka do posameznih odjemalcev
- vzhodna veja - hladovodno omreje DN250 se dvigne iz hladilne strojnice in poleg ali
po Vilharjevi cesti poteka do objekta Situla

Podrobneji potek hladovodnega omreja, dimenzije posameznih odsekov in njegova
razdelitev na faze gradnje so prikazani na situacijski risbi v prilogi 1.
5.1. Ocena strokov gradnje hladovodnega omreja
Podatki uporabljeni za oceno strokov gradnje hladovodnega omreja so podani v tabeli
5-1.
Tabela 5-1: Ocena strokov gradnje hladovodnega omreja
Dimenzija Cena [EUR/m]
DN 80 310
DN 125 420
DN 150 455
DN 200 505
DN 250 600
DN 300 700
DN 350 800

Dimenzije in doline hladovodnega omreja z oceno strokov za posamezno fazo so
podani v tabeli 5-2.
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 17 od 24

Tabela 5-2: Ocena strokov gradnje hladovodnega omreja
Faza DN Dolina [m] Investicija []
I
.

f
a
z
a

80 60 18.600
125 30 12.600
150 70 32.850
200 160 80.800
250 60 36.000
300 240 168.000
350 140 112.000
E 760 459.850
I
I
.

f
a
z
a
200 160 80.800
250 770 462.000
E 930 542.800
Skupaj 1.690 1.002.650

V I. fazi izvedbe CHS je predvidena izgradnja 760 m hladovodnega omreja (dimenzije
DN 80 DN 350), katerih ocenjena investicijska vrednost je 460.000
1
.
V II. fazi je predvidena izgradnja dodatnih 930 m hladovodnega omreja (dimenzije DN
200 DN 250) v vrednosti 543.000
1
.
Skupna dolina predvidenega hladovodnega omreja je 1690 m, investicijska vrednost pa
1.000.000
1
.
5.2. Hladilne postaje
Hladilna postaja je vezni len med hladovodnim omrejem dobavitelja in hladilnimi
napravami odjemalca. S svojim delovanjem uravnava dobavo hladu v interne hladilne
naprave. Namen hladilne postaje je, da preda pogodbeno koliino hlajene vode oziroma
hladu hladilnim napravam odjemalca.
Na hladovodno omreje bodo objekti prikljueni preko direktnih in indirektnih hladilnih
postaj (glede na tlane in temperaturne zahteve internih instalacij). Lokacije postavitve
hladilnih postaj je podal investitor Emonika d.o.o. in so razvidne iz priloene situacijske risbe
v prilogi 1.
Predvideni projektni parametri hladilnih postaj bodo:
- dovod 7 10 C (skladno s sliko 5-1)
- povratek >14 C

1
Zaokroene vrednosti
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 18 od 24

Slika 5-1: Odvisnost temperature hlajene vode od zunanje temperature

Za vsako loeno enoto (objekt) je predvidena loena hladilna postaja. Podatki o
posameznih hladilnih postajah in ocena njihove investicijske vrednosti so podani v tabeli 6-3.
Investicijske vrednosti hladilnih postaj so ocenjene na sledee vrednosti:
- 500 kW 9.000
- 500 1200 kW 14.000
- 1200 1800 kW 18.000
- 1800 2400 kW 20.000
- > 2400 22.000

Tabela 5-3: Podatki o predvidenih hladilnih postajah
Faza HP
Hladilna mo
[kW]
Cena []
I
.

f
a
z
a

Poslovna stolpnica 1.940 20.000
Komercialni del sever 3.220 22.000
Komercialni del jug 3.220 22.000
eleznika postaja z nadhodom 520 14.000
Avtobusna postaja s parkirno hio 100 9.000
eleznika postaja stara stavba 500 14.000
E 9.500 101.000
I
I
.

f
a
z
a

Stanovanjska stolpnica in Hotel 1.200 18.000
Situla 2.060 20.000
AKS 1.800 20.000
E 5.060 58.000
Skupaj 14.560 159.000

tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 19 od 24
Skupna prikljuna mo hladilnih postaj nameenih v I. fazi je ocenjena na 9.500 kW, v
investicijski vrednosti 101.000 . V II. fazi je predvidena namestitev hladilnih postaj dodatne
skupne moi 5.060 kW v vrednosti 58.000. Skupna mo nameenih hladilnih postaj v obeh
fazah je tako 14.560 kW, njihova investicijska vrednost pa znaa 159.000 .
6. Ocena vrednosti investicije
Na podlagi ponudb strojno instalacijske opreme za izvedbo lokalnega sistema daljinskega
hlajenja obmoja P Stoice, ki ima podobne karakteristike kot 1. faza gradnje Emonike, so
za oceno strokov privzete naslednje povprene nakupne cene posameznih glavnih kosov
opreme:
- kompresorski hladilnik moi 1,75 MW 227.500 oz. 130 /kW
- absorpcijski hladilnik moi 1,75 MW 315.000 oz. 180 /kW

Investicijske stroke celotne opreme strojnice lahko doloimo na podlagi prironika
Recknagel/Sprenger/Schramek: Taschenbuch fr Heizung+Klima Technik 09/10, poglavje
5.6.3 Auslegung der Klteanlage, podpoglavje 1 Investitionskosten, slika 5.6.3-1. Iz
diagrama na navedeni sliki izhaja, da znaa nabavna cena posameznega kompresorskega
hladilnika moi 1,75 MW stane cca. 110 /kW in celotno hladilno postrojenje te moi (skupaj
s hladilnim stolpom in cevnim omrejem hladilne vode) 215 /kW oziroma za faktor 1,95 ve
kot nabavna cena samo hladilnika.
Na podlagi predhodno navedenih izhodi za doloanje investicijskih strokov nakupa
opreme ob upotevanju faktorja razlike med ceno hladilnika in celotne strojnice iz prironika
lahko ocenimo celotne investicijske stroke:
- kompresorskega postrojenja moi 1,75 MW 444.000 , pri emer so investicijske
vrednosti posameznih elementov sistema:
- hladilnika 227.500 ,
- cevno omreje znotraj hladilne strojnice hlajene vode in hladilne vode skupaj s
hladilnim stolpom ter rpalkami pa razliko, to je 216.000 ,oziroma hladilni stolp s
cevovodom hladilne vode 2/3 te vrednosti kar znese 144.000 ,
- absorpcijskega postrojenja moi 1,75 MW 683.000 , pri emer so investicijske
vrednosti posameznih elementov sistema:
- hladilnika 315.000 ,
- cevno omreje znotraj hladilne strojnice hlajene vode s rpalkami enako kot za
kompresorsko postrojenje kar znaa 72.000 , in hladilne vode skupaj z dvema
hladilnima stolpoma ter rpalkami za faktor razmerja moi stolpov
absorpcijski/kompresorski hladilniki poveana vrednost kompleta hladilnih stolpov s
cevovodom hladilne vode kompresorskega postrojenja, to je 296.000 ;

Na podlagi navedenega izhaja, da znaajo investicijski stroki izvedbe strojnih in
elektrointalacijskih del CHS v:
I. fazi 2.697.000
II. fazi 1.127.000
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 20 od 24
7. Ekonomski izraun
7.1. Vrednost investicije
Investicija se izvede v dveh fazah. Na zaetku se izvede celoten prostor postavitve CHS
in prikljuki na GJI. Skupni ocenjeni investicijski stroki po posameznih fazah o prikazani v
spodnji tabeli.
Tabela 7-1: Investicijski stroki
Investicija 1. faza 2. faza Skupaj Dele
CHS 2.697.000 1.127.000 3.824.000 71%
Hladilne postaje 101.000 58.000 159.000 3%
Hladovodno omreje 460.000 543.000 1.003.000 19%
Prikljuki JGI 180.000 180.000 3%
Projektiranje + dokumentacija 108.000 45.000 153.000 3%
Ostalo 34.000 23.000 77.000 1%
Skupaj
2
3.580.000 1.800.000 5.370.000
Dele 67% 33%

OPOMBA: Ocena investicije je izdelana zgolj na podlagi intalacijskih strokov in
zajema grobo oceno strokov izvedbe prikljunih vodov gospodarske javne
infrastrukture (v tej fazi e ni projektnih pogojev). Ocena ne zajema gradbenih
strokov za izvedbo, nakup ali najem potrebnega prostora, ki lahko bistveno
poviajo lastno ceno hladu!
7.2. Letni obratovalni stroki
7.2.1. Toplota
Stroke porabljene toplote izraunamo na podlagi predvidene proizvodnje hladu
absorpcijskega hladilnika, ki znaa:
I. faza 6.788 MWh/a
II. faza 9.404 MWh/a

Ob predpostavljeni letni vrednosti COP = 0,7 izraunamo letno porabo toplote:
I. faza 6.788/0,7 = 9.697 MWh/a
II. faza 9.404/0,7 = 13.435 MWh/a




2
Zaokroeno na 10.000
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 21 od 24
Pri predvideni ceni toplote 12,437 /MWh
3
znaajo letni stroki porabljene toplote:
I. faza 120.600 /a
II. faza 167.000 /a
7.2.2. Elektrina energija
Za izraun stroka porabe elektrine energije je privzeta cena energije 120 /MWh.
1. Stroke porabljene elektrine energije izraunamo na podlagi predvidene proizvodnje
hladu kompresorskih hladilnikov, ki znaa:
I. faza 2.909 MWh/a
II. faza 4.030 MWh/a
Ob predpostavljeni letni vrednosti NPLV=5,5 izraunamo letno porabo elektrine
energije:
I. faza 2.909/5,5 = 529 MWh/a
II. faza 4.030/5,5 = 733 MWh/a

Poleg kompresorskih hladilnikov porabljajo elektrino energijo tudi ostale elektrine
naprave v sklopu CHS. Ker naprave delujejo tudi v delnih obremenitvah hladilne strojnice je
tevilo obratovalnih ur vije od tevila ekvivalentnih obratovalnih ur strojnice. Za izraun
porabe energije ostalih elektrinih naprav je bilo uporabljeno tevilo obratovalnih ur v viini
2.150 h.
2. Pri delovanju absorpcijskega hladilnika rpalki delujeta z mojo 7,3 kW v asu 2.150 ur,
kar predstavlja porabo elektrine energije 15,7 MWh.
3. Delovanje ventilatorjev hladilnega stolpa s povpreno 1/3 njihove skupne prikljune moi
(31,5 kW) v asu 2.150 ur predstavlja porabo elektrine energije 22,6 MWh.
4. Delovanje obtone rpalke primarnega kroga hlajene vode prikljune moi (12,3 kW) v
asu 2.150 ur predstavlja porabo elektrine energije 26,5 MWh.
5. Delovanje obtone rpalke sekundarnega kroga hlajene (hladovodno omreje) glede na
nameeno hladilno mo hladilnikov v posamezni fazi postavitve CHS s povpreno mojo
delovanja rpalk 40% nazivne moi v asu 2.150 ur predstavlja porabo elektrine
energije
I. faza: mo rpalk 138 kW poraba elektrine energije 110 MWh
II. faza: mo rpalk 186 kW poraba elektrine energije 160 MWh
6. Delovanje obtone rpalke hladilnega stolpa s povpreno 1/2 njene prikljune moi (17
kW) v asu 2.150 ur predstavlja porabo elektrine energije 18,3 MWh.

Poraba elektrine energije v posamezni fazi delovanja CHS je razvidna iz tabele 8-2.
tevilka v prvem stolpcu tabele predstavlja zaporedno tevilko predhodno navedenih
elektrinih porabnikov (1-6).

3
Cena toplote za namen hlajenja iz vroevodnega omreja JPE za leto 2011
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 22 od 24

Tabela 7-2: Letna poraba elektrine energije
t.
Letna poraba
energije ene
naprave [MWh]
I. faza II. faza
tevilo
naprav
Skupna poraba
energije
tevilo
naprav
Skupna poraba
energije
1 3 529 4 733
2 15,7 2 31 3 47
3 22,6 7 158 10 226
4 26,5 5 133 7 186
5 110 160
6 18,3 7 132 10 183
Skupna poraba [MWh] 1.093 1.535

Ob upotevani ceni elektrine energije 120 /MWh znaajo letni stroki:
I. faza 131.160 /a
II. faza 184.200 /a
7.3. Napajalna voda in odvod odpadne vode
Hladilnih stolpi med delovanjem v enem letu odvedejo sledeo koliino toplote:
I. faza 19.922 MWh
II. faza 27.602 MWh

Ob upotevanju povprene porabe svee vode 4 (l/h)/kWh, znaa celoletna poraba vode:
I. faza 4 x 19.922.000 = 79.688 m
3
/a
II. faza 4 x 27.602.000 = 110.408 m
3
/a

kar pri privzeti ceni vode 1,8 /m
3
predstavlja letni stroek porabe napajalne vode:
I. faza 143.440 /a
II. faza 198.740 /a
7.4. Vzdrevanje
Letni stroek vzdrevanja hladilne strojnice je ocenjen na 1,4 % investicijske vrednosti
CHS, kar znese v:
I. fazi 37.800 /a
II. fazi 53.500 /a
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 23 od 24
7.5. Skupni letni obratovalni stroki
Skupni letni obratovalni stroki so enaki vsoti predhodni postavk in so prikazani v tabeli
7-3.
Tabela 7-3: Letni obratovalni stroki
Postavka 1. faza [] 2. faza []
Toplota 120.600 167.000
Elektrina energija 131.160 184.200
Napajalna voda in odvod
odpadne vode
143.440 198.740
Vzdrevanje 37.800 53.500
Skupaj 433.000 603.440

8. Primerjava naina oskrbe s hladom daljinsko hlajenje
lokalna proizvodnja hladu
Sistem daljinskega hlajenja zagotavlja hlad po konkurenni ceni lokalnim hladilnim
sistemom, kar pa ne pomeni da je cena hladu iz taknega sistema ceneja, saj je treba
upotevati tudi vse prednosti, ki jih oskrba s hladom iz daljinskega sistema prinaa. Prednosti
daljinskega hlajenja za odjemalca so sledee:
ni lastne investicije v hladilno opremo za proizvodnjo hladu (manji investicijski
stroki in niji stroki financiranja projekta)
prihranek prostora za postavitev hladilne strojnice v objektu (hladilna strojnica,
hladilni stolpi s cevnimi povezavami in rpaliem hladilne vode). Prostor potreben za
lokalne hladilne strojnice s hladilnimi stolpi je ocenjen na 1.380 m
2
, po objektih pa:
Retail sever: 410 m
2

Retail jug: 410 m
2

Stolpnica: 320 m
2

Avtobusna postaja: 20 m
2

eleznika postaja: 80 m
2

Hotel: 140 m
2

ni vzdrevanja hladilnih agregatov (ne potrebujemo osebja za upravljanje in
vzdrevanje hladilnih sistemov za proizvodnjo hladu). Ocena letnih strokov
upravljanja in vzdrevanja lokalnih hladilnih strojnic znaa 95.000
dober pregled nad stroki hlajenja (neposredno merjenje porabe hladu na odjemnem
mestu, ni nepredvidenih strokov okvar in pokodb opreme, )
v primeru uporabe absorpcijskih hladilnikov in zaradi soasnosti odjema se zmanjuje
zahtevana prikljuna mo objekta na elektrino omreje
veja zanesljivost delovanja
bolja oprema, bolje vzdrevanje
zagotovljena obratovalna rezerva (v primeru odpovedi lokalnega sistema je
objekt brez hlajenja)
tudija izvedljivosti PCL_hlajenje
Ljubljana, avgust 2011 24 od 24
ni skrbi glede delovanja in uinkovitosti sistema in hkrati energetsko veliko bolj
uinkovita in okolju prijazna reitev
lepi izgled objekta (ni hladilnih naprav na objektu)

9. Naslednji koraki
V nadaljevanju projekta je treba pristopiti k podpisu dogovora o nameri med
investitorjem Emoniko in JPE o izvedbi lokalnega sistema daljinskega hlajenja za oskrbo s
hladom, ki bo vseboval okvirne prikljune hladilne moi odjemalcev, predvidene porabe
hladu, okvirne cene prodaje hladu, razmejitev obveznosti med podpisnikoma in terminski
plan izvedbe projekta.
Hkrati bo treba idejne zasnove stavb in komunalne infrastrukture obmoja PCL dopolniti
z vkljuitvijo lokalnega sistema daljinskega hlajenja kot naina oskrbe stavb s hladom.
Dopolnjene idejne zasnove bodo sluile Emoniki za pridobitev projektnih pogojev in soglasij
za prikljuitev s strani pristojnih soglasodajalcev v postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja. Vloga na JPE je trenutno zadrana zaradi nerazreenega ustreznega naina
hlajenja stavb in posluevanja vhodnega jaka do podzemnih naprav vroevodnega omreja
pod avtobusno postajo.

10. Priloge
1. Situacijski prikaz lokacije hladilne strojnice in poteka hladovodnega omreja