20let

Visokoselektivni premaz Mirotherm Weishauptovega sprejemnika sonne energije

98
Maj 2013

TEVILKA

www.revija-energetik.si

Umetnost trajnostnosti

Potnina plaana pri poti 2102 Maribor

To je zanesljivost.

SOLARNI SISTEMI

a j l e v c a n t o S e izs a! n un ra

Solarni paneli

Toplotna rpalka

Zunanja enota

Hidria SOLARNO OGREVANJE

Varen, ekoloki ter napreden sistem ogrevanja, ki zadosti vsem zahtevam vaega doma! Edini v Sloveniji z inovativno kombinacijo termo solarnega sistema ter ogrevalne toplotne rpalke. Letni izkoristek Hidriinega Solarnega sistema ogrevanja t.i. tevilo COP je preko 4,1. Ve kot 50% prihranka pri strokih ogrevanja vaega doma.

IJSKE Izkoristite AKCnite do * CENE in prihra

4.240,00

veljajo za vsa * Akcijske cene ! 13 13 20 20 6. 1. .0 .0 30 a do 31 naroila prejet

Priprava tople sanitarne vode in dogrevanje

Zaradi vse veje skrbi za okolje ter vse vijih cen energentov vse bolj prihajajo v ospredje sistemi korienja energije sonca. Mnogi so e preklopili na na solarni sistem. Zdaj je as, da tudi vi ujamete svoj arek sonca. Nai strokovnjaki nudijo celovite reitve od idejne zasnove preko projektiranja do dobave opreme, skupaj z monostjo vgradnje ter vzdrevanja. Od svetovanja

do izvedbe!

Hidria Ineniring d.o.o., Godovi 150, 5275 Godovi, Slovenija / www.hidria.si, sonce@hidria.com

UVODNIK

20 let

Maj 2013

20let
Po 20 letih ivljenja radi reemo, da lovek zapua najstniko obdobje. Menim in upam, da to mnenje delite z nami in da ga je revija, ki jo pravkar prebirate, e zdavnaj prerasla. Prerasla ta najstnika leta, da je e dolgo resna in odrasla revija, namenjena predvsem strokovni javnosti. Ko se oziram v preteklost, predvsem pa ko listam in prebiram prvi izvod revije, ki je izel maja leta 1993, ugotavljam, da smo 20 let sledili viziji in ciljem takratnega urednikega odbora s predsednikom g. Klevetom na elu. eleli smo povezati, tako instalaterje, kot proizvajalce in dobavitelje opreme za instalacije centralnega ogrevanja, vodovoda, plinskih napeljav ter prezraevanja. To povezovanje preko sekcije instalaterjev-energetikov Slovenije, Maribora in ostalih je aktivno e danes. Organizirali smo veliko strokovnih seminarjev, teajev, obiskali prenekatero podjetje, ki nam zagotavlja dobavo repromateriala, strojev in opreme, potrebne za izvajanje strojnih instalacij. Sodelovali smo z raznimi institucijami s podroja zakonodaje, inpekcijskega nadzora in strokovnosti. Organizirali in sodelovali smo na vseh sejmih Energetike. Vrhunec vseh teh sodelovanj in povezovanj pa je bil v preteklosti tudi ples energetikov. Skozi lanke v reviji pa smo redno 20 let dvomeseno aktivno obveali vse lane po Sloveniji o novostih zakonodaje, predpisov, novih materialih in orodjih, reitvah ter izboljavah na opremi, predvsem kotlih za ogrevanje za razline energente. V zadnjih letih pa predvsem s podroja korienja obnovljivih virov energije. Vseskozi smo aktivno sodelovali tudi na podroju izobraevanja novih kadrov, s olami, in skupaj z njimi organizirali vsakoletno tekmovanje dijakov strojnih ol na sejmu Energetika ter na informativnih dnevih, kjer smo mladim uencem in njihovim starem predstavili poklic, za katerega menimo, da je dovolj atraktiven, sodoben, cenjen ter predvsem spotovan, da se zanj odloijo. Vsako leto smo organizirali oglede strokovnih sejmov doma in v tujini, kjer smo osvajali nova znanja, spoznavali novosti, navezovali stike s partnerji. O vseh teh aktivnostih smo sproti poroali v nai reviji in skozi lanke ter oglase obveali zainteresirane. S ponosom gledamo v preteklost in z zaskrbljenostjo v bodonost. Pozivam vse, da nam piete, obiskujte nao spletno stran, nas grajajte ali poveste kakno vzpodbudno besedo. Veseli bomo vsake konstruktivne pripombe, pobude, ideje. Naj se na koncu e iskreno zahvalimo vsem lanom sekcije, ki so skozi dve desetletji kakorkoli pripomogli k uspehu in napredku stroke ter revije. Vsem lanom urednikega odbora revije, zunanjim sodelavcem, predstavnikom in lanom republike sekcije energetikov, vsem oglaevalcem, ki izdatno pomagajo z rednimi in obasnimi objavami ter ostalim, ki so vsa ta leta pripomogli k uresniitvi naih ciljev, se v svojem in imenu revije Energetik iskreno zahvaljujem. In e isto na koncuGlede na sprejet novi obrtni zakon pozivam vso strokovno javnost, predvsem pa instalaterje- energetike, da ostanemo sloni, saj bomo le tako zagotavljali napredek stroke. V imenu lanov SIEM in urednikega odbora: urednik Danilo Brdnik

2
Maj 2013

K a z a l o
2 Uvodnik Revija energetik ob 20-letnici prejela priznanje Vabimo vas na brezplano predavanje 6. portne igre instalaterjev-energetikov slovenije Sekcija INSTALATERJEV-ENERGETIKOV Maribor, revija Energetik praznuje 20 let Tekmovalne panoge Prijava za 6. PORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV Weishaupt novosti s sejma isH 2013 Pomladni sejem V Gornji radgoni s pogledom v prihodnost Odlini raziskovalni doseki dijakov olskega centra Maribor Geberit ponovno na turneji po SlovenijI Toplota sonca v vaem domu Termo solarne reitve Hidria Prenapetostna zaita za va dom Preprosta posodobitev obstojeega ogrevalnega sistema s solarnim paketom za ogrevanje sanitarne vode Uponorjev sistem modularnih fitingov Partnerski program LIV KLUB krepimo krog zaupanja S prenovo sistema ogrevanja do 2.200 evrov letnega prihranka Termotehnika danes in jutri Vaillant ecoBIGGER Toplotne rpalke v oblakuTermotronic 3000 WEB, od robustne izvedbe do najnaprednejega in intuitivnega upravljanja udobja v hii. Petrol ponuja varneje ogrevanje Zakaj je zaita pred prodorom ognja tako pomembna za varnost stavb? WVterm praznuje 150 let Velika pomladna akcija Energetska prenova stavb Prva evropska e 4 opena hia 2020 je dokonana. Kamin na pelete - udobna dopolnitev ogrevanja na UNP Kdaj potrebujemo prisilno prezraevanje? Nova klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC serija MSZ-FH za gretje Nagrada aplikaciji Porabimanj TERMO-TEHNIKA KRONOTERM novinarska konferenca Podometni splakovalnik mepa varivit sanicontrol a31 tehnologija na najvijem nivoju Popolna, okolju najprijazneja kombinacija ogrevanja na pelete KWB in solarni sistem KWB VIP Tehnika d.o.o. Zakaj vedno ve industrijskih podjetij najema klimatizacijske sisteme? Ugodni krediti in nepovratna sredstva eko sklada za okoljske nalobe v letu 2013 Zamenjajte dotrajano pe na fosilna goriva z visokotemperaturno dvostopenjsko toplotno rpalko in zmanjajte stroek ogrevanja tudi do 2/3 Kdaj in kakno klimatsko napravo naj kupim? Brezplano prezraevanje in dogrevanje prostora s pomojo toplozranega kolektorja SolarVenti Temeljenje skoraj ni-energijskih stavb Jadran Seana Solarni dobitki iz fotovoltainega sistema Toplotna rpalka in klimatske naprave v enem sistemu Zaita kotlov pred korozijo z dvigom temperature povratnega voda Konzorcija lesne biomase v okviru projekta PROFORBIOMED od inteligentnih omreij do inteligentnih mest in obin Kako se izogniti kondenzaciji v cevnih svetlobnikih in prepreiti izgubo toplote ? Nizkoenergijske montane hie in brunarice Javunik Nova serija klimatskih naprav Hitachi Stihl in Viking letos osvajata evropski trg z baterijskimi napravami Regulacija talnega ogrevanja in hlajenja Globalno segrevanje- se je (vsaj zaasno) ustavilo ali je bilo le mit Obnovljivi viri- nove prilonosti za trajnostni razvoj in uinkovito ter okolju prijazno rabo energije Nepovratna sredstva- kako do njih in zakaj je strah odve Projekt BUILD UP Skills Slovenija usposabljanja izvajalcev skoraj ni energijskih gradenj Anketa- revija Energetik Promocija revije Energetik Za vas smo zbrali aktualne in napovedane razpise na podroju nepovratnih in povratnih sredstev namenjene podjetnikom in obrtnikom Nagradna krianka t. 19 4 5 3

Stran
Naslovnica Ovitek 2 Insert 13 do 30 31 43 45 49 51 55 57 59 61 63 65 67 69 73 75 77 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99 101 101 103 105 107 109 111 113 115 119 121 123 125 129 Ovitek 3 Ovitek 4 Vloek v revijo

Seznam oglaevalcev
WEISHAUPT HIDRIA WEISHAUPT CELJSKI SEJEM VIESSMANN TITAN UPONOR KOleKtOr lIV HORIZONT TERMOTEHNIKA NOVO MESTO VAILLANT TERMO TEHNIKA KRONOTERM PETROL ARMACELL WV TERM GRUNDFOS KOLEKTOR KOLING BUTAN PLIN AGREGAT VITANEST IKA KWB VIP TEHNIKA INPRO - KlIma reNt EKO SKLAD KLIMANANO E2E DULC FIBRAN NORD JADRAN IKA EUROTHERM ECO FUTURA FIRT ROTOTEHNIKA LEA LIGHTWAY JAVUNIK PREALPI UNICOMMERCE- stIhl SELTRON KNUT HTZ EVROGRAFIS ERC SCHRACK GEBERIT HERZ

6 7 8 9 31 32 34 38 41

36 HERZ PIPEFIX nova generacija

42 44 46

50 54 56

58 60 62 64 67 68 71 72 74 76 78 79

80 82 84 86

88 90 92 94 96 98

101 102 104 106 109 110 112 114 117 124 127 128 132 134 135 138 138

SLOVENsKA

sTROKOVNA R EVIJA I NsTAL ATE R J EV E N E RG ETI KOV

Ustanovitelj in izdajatelj: OOZ Maribor, Sekcija instalaterjevenergetikov. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Brdnik e-pota: termoser vis@triera.net Marketing: mag. Olga Poslek s.p., GSM: 041 889 942 in 040 580 519, e-pota: olga.poslek@gmail.com Koordinator revije: Leonida Polajnar, tel.: 02/33 03 510, Gsm: 051 662 119, e-pota: leonida.polajnar@ozs.si Lek toriranje lankov: Katja Grobovek e-pota: katja.sun@gmail.com Oblikovanje in tehnino urejanje: Druga podoba, Andrej Poar s.p. Tisk: Evrografis d.o.o., naklada: 3.000 iz vodov. Naslov urednit va: Obmona obr tnopodjetnika zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor, telefon: (02) 330 35 10, 330 35 00 (h.c.); fax: (02) 30 00 491. Par tner pri izdajanju revije je Sekcija instalaterjevenergetikov pri Obr tno-podjetniki zbornici Slovenije. Revija Energetik sodi med strokovne revije in je v celoti brezplana. Revija izide 6 krat letno.

20 let

Maj 2013

REVIJA ENERGETIK OB 20-LETNICI PREJELA PRIZNANJE

Sekcija instalaterjev- energetikov in Izobraevalni center OZS sta tudi letos organizirala strokovno sreanje instalaterjev -energetikov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije, tokrat v termah Zree. Zelo so se potrudili, da je bil strokovni program resnino raznolik in kakovosten. Med odmori pa je bilo dovolj asa tudi za navezovanje poslovnih stikov in druenje. Osrednji del programa v petek je bil namenjen strokovnemu posvetu in predstavitvi novosti letonjih pokroviteljev. V uvodu je profesor dr. Vincenc Butale s Strojne fakultete v Ljubljani predaval o evropskih predpisih in zakonodaji na podroju energetike in energetsko uinkovite gradnje. Predavatelj Mirt Martelanc, univ. dipl. in. str., z Inenirske zbornice Slovenije, ki je tudi predsednik Komisije za dobro prakso, je predstavil predpise in priporoila o izvajanju strojnih intalacij in pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte: udeleenci pri graditvi objektov, projektna dokumentacija in soglasja, gradnja in izvajanje strojnih intalacij, tehnini pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja V popoldanskem asu prvega dne so bile tako kot vsako leto predstavljene finanne vzpodbude za ukrepe v uinkovito rabo in obnovljive vire energije. Mag. Vesna rnilogar iz EKO Sklada je po predstavitvi odgovarjala na vpraanja udeleencev, ki so predstavili konkretne probleme na terenu. Jurij Srhoij (Poslovno svetovanje Jure Srhoij, s. p.) pa je udeleence izrpno seznanil o tem, kaj prinaata nova pokojninska in delovnopravna reforma. Konec strokovnih predavanj prvega dne je bil namenjen 20-letnici izhajanja revije ENERGETIK, projekta Sekcije instalaterjev energetikov Maribor (SIEM). Nekaj besed je o razvoju revije namenil predsednik sekcije in glavni urednik Danilo Brdnik. Po sveani predaji priznanja iz rok predsednika republike sekcije Jerneja Dolinarja je sledila skupina sekcije instalaterjev-energetikov, na katero so bili vabljeni prav vsi obrtniki in podjetniki instalaterji, lani OZS in tisti, ki bi to eleli postati. Obravnavali so problematiko v dejavnosti in usmeritve za nadaljnje delo sekcije instalaterjevenergetikov ter izvedli nadomestne volitve v upravni odbor sekcije. Za nadomestnega lana je bil soglasno izvoljen

Podelitev priznanja ob 20. obletnici revije ENERGETIK (Jernej Dolinar in Danilo Brdnik)

Strokovno sreanje intalaterjev energetikov pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

Na Skupini sekcije instalaterjev-energetikov so obravnavali problematiko dejavnosti

4
Maj 2013

Danilo Brdnik, predsednik SIEM, z drugim sklepom pa e za podpredsednika. Marsikoga pa je navduil spremljevalni program, ki je bil namenjen tako udeleenkam kot tudi tistim, ki so jim teme v rednem programu e poznane. V sproenem okolju so na dveh delavnicah poskrbeli za bolje poutje udeleencev in se nauili, kako pomembno na videz vplivajo barve in pravi izbor oblail. Sobotni strokovni del predavanj se je odvijal v okviru projekta Intelligent Energy Europe - Build up Skills Slovenia namenili izvedbi strojnih instalacij v dobrih nizkoenergijskih stavbah in usposabljanju izvajalcev skoraj ni energijskih stavb. Ker pa je uspeh vsakega posameznika in podjetja kot celote odvisen tudi od spretnosti komunikacije, se je sreanje zakljuilo z delavnico, na kateri so udeleenci spoznali nekaj trikov uspene prodaje. Lea Polajnar

Predstavitev novosti letonjih pokroviteljev je potekala med odmori in pred zaetkom

VABIMO VAS NA BREZPLANO PREDAVANJE

V letu 2013 bo Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor za vse svoje lane pripravila sklop izobraevanj in ostalih dogodkov, ki bodo poveali sposobnost podjetij in obrtnikov pri korienju nepovratnih sredstev. e posebej v dananjih kriznih asih, ko se sredstva za investicije krijo ter tevilo razpisov upada ter tudi zaradi izteka trenutne evropske finanne perspektive, je konkurenca med podjetji e veja, zato je toliko bolj pomembno, da se podjetja posvetijo pripravi kvalitetnih projektov. - seznanitev z najavljenimi razpisi v letu 2013 za podjetnike in obrtnike, - predstavitev napovedanih razpisov za leto 2013

Predavanje je namenjeno:
podjetnikom in obrtnikom; delavcem v podjetjih, ki pripravljajo projekte EU ali jih zanima pridobivanje sredstev iz teh virov; vsem, ki jih zanima kako uinkovito pridobiti nepovratna sredstev EU in strukturnih skladov in ki bi se radi izognili pastem pridobivanja teh sredstev.

Prilonosti je veliko, a jih je brez ustreznega pristopa teko zaznati.

S tem namenom Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor dne 21.5.2013 v organizira brezplano predavanje: Pridobivanje nepovratnih sredstev za podjetja in obrtnike.

Trajanje:
predavanje poteka 2 uri.

Lokacija:
v izobraevalni dvorani Obmone obrtno-podjetnike zbornice Maribor, na Titovi c. 63, 2000 Maribor

Vsebina:
Monosti korienja evropskih nepovratnih sredstev Uvod v nepovratna sredstva za mala in srednje velika podjetja Pot do nepovratnih sredstev -konkretni napotki in nasveti Pogoste zmote in napake Aktualni razpisi:

Kotizacija:
udeleba na predavanju je brezplana

Prijave:
prijave sprejema Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor ga. Lea Polajnar tel: 02/330 35 10; GSM 051 662 119 ali po e-poti leonida.polajnar@ozs.si

PORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV SLOVENIJE

6.

20 let

Maj 2013

MARIBOR,

25. 05.2013

6
Maj 2013

SeKcIja INSTALATERJEV-ENERGETIKOV MarIbOr

ReVIja ENERGETIK PRAZNUJE
Vabimo Vas, da se prijavite na 6. portne igre instalaterjev-energetikov Slovenije, ki bodo 25.5. 2013 na Planinskem domu OBRTNIK (Tojzlov vrh, pri Mariboru)
Sekcija instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor je v preteklosti e organizirala portne igre, ki so bile vedno dobro obiskane in tudi dobro sprejete. Druenje v povezavi s portom, tekmovalnostjo in predvsem povezovanjem med obrtniki instalaterji-energetiki je bilo e v preteklosti zelo dobro, zato to tradicijo elimo nadaljevati. asi so e takni, da premalokrat pomislimo, da bi se sprostili in pozabili na vsakodnevne teave in skrbi in jih vsaj za en dan dali na stran. Letos praznuje revija ENERGETIK 20 let . Tudi to bi eleli obeleiti prav na tem dogodku. Vabljeni k sodelovanju vsi lani in pri njih zaposleni delavci sekcije instalaterjev-energetikov Slovenije, vse OOZ Slovenije in OZS z zaposlenimi, oglaevalci revije Energetik in dijaki. V prilogi Vam poiljamo razpis za tekmovanje z navedenimi tekmovalnimi panogami in prijavnico! Ne odlaajte s prijavo, saj vas iskreno priakujemo! Prijave zbiramo do 15.5.2013 Danilo Brdnik l.r. Predsednik sekcije in OO portnih iger Lea Polajnar L.r. Sekretarka sekcije in OO portnih iger

20let
Kje smo?

Prijavo nam lahko poljete po fax-u : 02/3000 491, oziroma na e-mail: leonida.polajnar@ozs.si Vao morebitna vpraanja in elje pa nam sporoite na tel: 02 330 35 10 ali GSM:051 662 119

20 let

Maj 2013

Zbiralie in otvortev
Zbiralie vseh prijavljenih tekmovalcev - ekip bo v soboto, 25. 05. 2013 ob 10. uri na Planinskem domu OBRTNIK, kjer bo tudi otvoritev (glej priloen nart).

Rezultati
Vsi rezultati se zbirajo pri predsedniku tekmovalnega odbora in so javno izobeeni na oglasni deski, 30 minut pred razglasitvijo uradnih rezultatov.

Tekmovanja
Takoj po otvoritvi se vodje tekmovalnih ekip zberejo s predsednikom organizacijskega odbora za portne igre. Seznanijo se z nainom tekmovanja in razporedom. Tekmovalci ekipe se med seboj (iz ekipe v ekipo) ne morejo menjavati, sicer so diskvalificirani iz panoge.

Zakljuek in razglasitev rezultatov

Zakljuek tekmovanja je, ko zadnja ekipa opravi svojo nalogo v posamezni panogi, predvidoma ob 15. uri. Ob 16.30 uri je uradna razglasitev rezultatov in podelitev pokalov.

Stroki
Zaradi laje organizacije - priprave prehrane in pijae, vpiite v prijavnico tudi tevilo drugih udeleencev sreanja (5/osebo se poravna pri prihodu na dogodek). Kotizacije za ekipe ni. Stroek se zarauna le v primeru, e se prijavljena ekipa ne udelei iger (izstavi se raun prijavitelju).

Prijave ekip in kontrola

Obmone obrtno-podjetnike zbornice oziroma prijavljene ekipe so dolne predloiti organizatorju e izpolnjen formular (priloen), seznam nastopajoih v ekipi in vodjo ekipe najkasneje do 15. 05. 2013, kasnejih prijav ne bomo upotevali. Kontrolo nastopajoih izvaja pooblaena oseba organizatorja.

Pritobe
Pritobe se vloijo pisno, najve 30 minut po nastanku napake. Pritobo reuje predsednik tekmovalnega odbora, vodja panoge (ki ne sme biti tekmovalec) in vodja ekipe, ki se je pritoila. Odloitev trojke je dokonna. Ekipe morajo biti ob doloenem asu oz. po urniku tekmovanja na tekmovalnem prostoru, v nasprotnem primeru se doloi, da je ekipa osvojila v tej panogi 0 tok.
portne igre se organizirajo v sklopu 20 letnice izida 1. tevilke revije Energetik

Vodstvo tekmovanja
Tekmovanje vodi tekmovalni odbor pod predsedstvom predsednika 6. portnih iger, ki ga doloi organizator, lani odbora pa so vodje tekmovalne panoge, ki lahko imajo svojega namestnika.

Obveznosti do varnosti
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.

Za org. odbor: Danilo Brdnik

TEKMOVALNE PANOGE
1. Tekmovanje z zrano puko (tekmujejo trije lani).
Ekipa prejme toliko tok, kot je setevek vseh osvojenih krogov v eni tari, 10 metkov brez uradnega preizkusa. Organizator bo priskrbel municijo, tare in puke. Ekipa pa lahko ima svojo puko, pod pogojem, da je serijske izdelave brez posebnih merilnih naprav.

3. Tekmovanje v spretnosti (tekmujeta dva lana).

Tekmovanje je strokovnega - spretnostnega izvora. Predvideva se stiskanje press fitingov in se rezanje ter tesnenje navojev - lahko pa bo tudi druga strokovna veina.

2. Tekmovanje vleke vrvi (tekmuje cela ekipa).

Dolina vrvi je opredeljena, v sredini je oznaka - zastavica. Tekmovanje poteka na naslednji nain: na znak sodnika skua vsaka ekipa povlei nasprotno ekipo preko srednje rte - ekipa katere tekmovalec prestopi srednjo rto, izgubi dvoboj. Tekmuje se po izloilnem sistemu. Vrstni red tekmovanja ekip se bo doloil z rebom. Tekmovalci nastopajo v tenis copatih ali bosi, druga obutev ni dovoljena Prepovedano je uporabljati rokavice ali druga zaitna sredstva za roke. Vrv se na koncu, ne sme zavijati okoli roke.

4. Podiranje kegljev Rusko kegljie (tekmujejo trije lani).

Tekmuje se po pravilniku, ki bo izobeen na kraju tekmovanja. teje se zbir vseh pravilno podrtih kegljev.

5. Kolesarjenje (samostojno tekmovanje)

Tekmovanje se organizira posamezno (individualno), e je prijavljeno ve kot pet tekmovalcev. Tekmovanje se prine izpred trgovine v Bresternici in se zakljui na Planinskem domu obrtnik. Prvi (as) prejme pokal in praktino nagrado organizatorja. Nagrade prejmejme tudi drugi in tretje uvreni.

8
Maj 2013

Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!

Organizator si pridruje pravico spremembe razpisa. Tekmovanje ni namenjeno zgolj dosegu pokala - ampak je bistvo sodelovanje in druenje!
Sekretarka Org. odbora: Organizacijski odbor-predsednik: Leonida Polajnar L.r. Danilo Brdnik L.r.

pr I ja V a za PORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV

Prijavitelj: Obmona obrtno - podjetnika zbornica Naslov zbornice ali druge institucije

6.

Vodja ekipe:
(ime in priimek vodja ekipe ni tekmovalec)

Tel./fax:

gsm:

E-mail:

Prijavljamo naslednje tekmovalce in tekmovalke: Zap. t. 1 2 3 4 5 t. ostalih udeleencev: Kotizacija za ostale udeleence (5/osebo), lahko jo nakaete na TTR : 251009703432212 Namen: VI. portne igre IG: (Podpis prijavljatelja) Priimek in ime Podjetnik / delavec Letnica rojstva

Prijavijo se lahko vsi vabljeni in oglaevalci revije Energetik. Izjemoma lahko ekipo sestavijo dijaki, ki se izobraujejo za instalaterja strojnih instalacij. Odgovornost za to ekipo je na strani ole, prisotnega zastopnika ole.

20 let

Maj 2013

WEISHAUPT NOVOSTI S SEJMA ISH 2013

Skupina Weishaupt z ve kot 3000 zaposlenimi spada med vodilna podjetja na podroju gorilnikov, kondenzacijske tehnike, toplotnih rpalk, solarnih sistemov in sistemov za avtomatizacijo zgradb. Podjetje, ustanovljeno leta 1932, posluje danes kot holding: pod isto streho so zdruene tri drube, ki delujejo na podrojih energetske tehnike, proizvodnje in upravljanja z energijo. V okviru mednarodnega vodilnega sejma- ISH Energy 2013 v Frankfurtu, je skupina Weishaupt na svojem razstavnem prostoru predstavila svoj obiren program izdelkov in storitev za poslovne partnerje, s posebnih poudarkom na novostih po posameznih sklopih izdelkov.

1. Kondenzacijska tehnika z novimi sistemskimi gradniki 1.1 Komunikacijska modula WCM-COM expert in WCM-COM home
Weishauptovi komunikacijski moduli predstavljajo centralne vmesnike za komunikacijo z ogrevalnimi sistemi Weishaupt. Uporabljajo se v gospodinjstvih, poitnikih hiicah in vejih ter javnih stavbah, kot so npr. ole, vrtci, bolninice, bazeni ipd. Komunikacijska modula WCMCOM omogoata komunikacijo z ogrevalnimi sistemi Weishaupt preko interneta s pomojo osebnega raunalnika ali pametnega telefona oz.

preko mobilnega omreja. Nastavitve ogrevalnega sistema, kot so npr. temperatura, obdobja ogrevanja in faze zniane temperature, je mogoe udobno spreminjati na daljavo. Moduli WCM-COM so na voljo v izvedbi home za gospodinjstva in v izvedbi expert za komercialne ter profesionalne namene. Modul WCM-COM home omogoa komunikacijo z Weishauptovim ogrevalnim sistemom preko interneta s pomojo osebnega raunalnika. Uporabnik sistema je o morebitni motnji v delovanju obveen z e-poto.

WCM-COM expert:
Profesionalni uporabniki, kot so na primer podjetja za ogrevanje, podjetja za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, drube za gradnjo in upravljanje stanovanj ali ponudniki upravnikih/ hinikih storitev, lahko z modulom WCM-COM expert nadzorujejo in vnaprej optimirajo ogrevalne sisteme svojih strank, najemnikov itd. V primeru napak pri delovanju ogrevanja, se te nemudoma sporoijo z e-poto ali SMS sporoilom. Z modulom WCM-COM expert je mogoe nadzirati tudi tevilne druge komponente hinih instalacij, kot so npr. mehalne naprave, naprave za prerpavanje in mnoge druge. Obe izvedbi modula WCM-COM prav tako omogoata krmiljenje najpomembnejih funkcij ogrevanja in oditavanje sonnih dobitkov preko pametnega telefona ali tablinega raunalnika z novo aplikacijo WCM-COM.

WCM-COM za popoln nadzor nad ogrevalnim sistemom v vseh situacijah

10
Maj 2013

vodom so primerni za objekte z visokimi potrebami po toploti, npr. za hotele, portne objekte, vedruinske hie, domove za upokojence itd. Na voljo so sprejemniki sonne energije za uporabo na ravnih ali poevnih strehah, nad streno kritino, v leei ali pokonni izvedbi. Primerni so za obratovanje z majhnim ali velikim pretokom. Poleg ploatih sprejemnikov sonne energije WTS-F2, ponuja Weishaupt celovito sistemsko tehniko za uporabo pri velikih solarnih sistemih. V njen nabor spadajo izjemno uinkovito izolirane hidravline skupine, solarni in energijski hranilniki s prostornino do 3000 litrov in inteligentna regulacijska tehnika
W-FM COM omogoa spremljanje delovanja gorilnika ter hranjenje kljunih parametrov preko SPSa ali interneta

1.2 Hidravlina loitev sistemov

Novi hidravlini gradniki, ki jih Weishaupt uvaja na trg, zadovoljujejo rastoe potrebe po varnosti in odlinosti instalacijske tehnike. Pri novih hidravlinih gradnikih gre za plone prenosnike toplote iz nerjavnega jekla z opremo za prikljuitev, ki se vgradijo v hidravlini sistem kondenzacijskih naprav z vejo mojo. Izvedba v osmih velikostih omogoa

vgradnjo v naprave z zmogljivostjo od 90 pa vse do 1200 kW.

2. Solarna termija in nove komponente solarnih sistemov 2.1 Novo: Weishauptova sistemska tehnika za velike solarne sisteme
Ploati sprejemniki sonne energije WTS-F2, z integriranim zbirnim
Kolektorji WTS-F2 za veja solarna polja

2.2 Energijski hranilnik WES-A (660 in 910 litrov)

Weishauptova energijska hranilnika, imenovana WES 660-A in 910A, imata bogato serijsko opremo, ki zajema izjemno uinkovito dvokomponentno toplotno izolacijo Isodual, debeline 100 mm, patentiran toplotni razslojevalni stolp, pretoni sistem za pripravo sanitarne tople vode iz nerjavnega jekla brez niklja, prikljuke za plinske ali oljne kondenzacijske sisteme z obtono funkcijo, tevilne dodatne monosti za prikljuitev (tuj vir toplote, elektrino ogrevanje) in ve potopnih tulk s tono doloenimi poloaji.

Kaskada 2 x WTC-GB s ploatim toplotnim izmenjevalnikom_loitev sistema na primar in sekundar

11

20 let
Inovativni Weishauptov energijski hranilnik lahko izkoria toploto iz razlinih virov (kotel na trdna goriva, toplotna rpalka, elektrino ogrevanje itd.). Skrbi za idealno porazdelitev toplote in nudi higiensko vzorno visoko zmogljivost tople vode.

Maj 2013

2. 3. Weishauptov program hranilnikov 2013

Weishauptovi hranilniki sanitarne tople vode in energijski hranilniki so del obsenega in stalno dopolnjevanega programa grelnikov vode, ki uinkovito delujejo v povezavi z Weishauptovimi ogrevalnimi sistemi ter toplotnimi rpalkami. Ponudba obsega akumulacijske grelnike/ hranilnike s prostornino od 70 pa vse do 3000 litrov. Weishauptovi sistemi akumulacijskih grelnikov/ hranilnikov se izdelujejo povsem avtomatizirano, v skladu z najvijimi merili kvalitete in zagotavljajo optimalno izrabo energije v vseh Weishauptovih sistemih za toplotno oskrbo.

3. Oljni, plinski in kombinirani gorilniki 3.1 Novo: Gorilnik Weishaupt monarch WM50 (do 11.000 kW)
WES-A-C Inovativen razslojevalni hranilnik energije

tehniki, v povezavi s kompaktno konstrukcijo, so ti visoko zmogljivi gorilniki univerzalno uporabni. Po izvedbah 10, 20 in 30 nastaja e izvedba 50 z nartovano zmogljivostjo do 11.000 kW (50 Hz). Pri razvoju gorilnika WM50 je bila posebna pozornost posveena kompaktni zasnovi in nizki ravni hrupa med obratovanjem. Za uresniitev tega cilja so, poleg sistema vodenja zraka, povsem na novo razvili tudi krmiljenje lopute za zrak. Posebna oblika ohija z odpirajoim se sistemom za vodenje zraka zagotavlja, v povezavi z novo reitvijo lopute za zrak, bolji izkoristek ventilatorja in s tem vejo mo ter manjo porabo elektrine energije. Krmiljenje lopute za zrak zagotavlja najvejo mono linearnost tudi v spodnjem delu diagrama moi, v kombinaciji s serijskim duilnikom sesalnih umov pa tudi tiho obratovanje.

3.2 Novo: kombinirana regulacija CO/O2

Digitalna krmilna avtomatika W-FM 200 omogoa kombiniranje sistema za merjenje CO in O2-sonde za nadzor in optimizacijo procesa zgorevanja.

Serija monarch WM nadaljuje 60-letno zgodbo o uspehu gorilnikov Monarch. Zahvaljujo sodobni

3.3 Novo: komunikacijski modul W-FM COM

Novi komunikacijski modul W-FM COM je namenjen komunikaciji med Weishauptovimi gorilniki z digitalno krmilno avtomatiko (W-FM 50-200) in krmilnimi ter nadzornimi napravami, ne glede na oddaljenost. Povezava se vzpostavi preko interneta in omogoa nadzor ter nastavljanje parametrov sistema preko pametnega telefona in osebnega raunalnika. Komunikacijski modul W-FM COM je mogoe preko omreja (GSM/ GPRS) s SIM kartico ali preko omreja Ethernet/LAN povezati z internetom. Dostop poteka preko statinega IP naslova, ki ga dodeli ponudnik internetnih storitev, ali preko spletnega portala.

Kompletna ponudba bojlerjev in hranilnikov ne pua odprtih elja

12
Maj 2013

Izboljana regulacija delovanja gorilnika z novima sondama za O2 in CO

Upravljanje energije: Neuberger Gebudeautomation varuje z energijo, poveuje udobje in zagotavlja varnost
Podjetje Neuberger Gebudeautomation s sedeem v nemkem Rotheburgu je v skupini Wieshaupt zadoleno za poslovno podroje upravljanja z energijo. Podjetje se je skupini Weishaupt

pridruilo leta 1995. Vodeno kot neodvisna herinska druba, prispeva danes e desetino prihodkov skupine Weishaupt. Razvoj je potekal dinamino: v prvem letu je podjetje pod okriljem skupine Weishaupt doseglo 10 milijonov evrov prihodkov, v letu 2006 30 milijonov, njegovi trenutni prihodki pa znaajo ve kot 50 milijonov evrov letno. Neuberger Gebudeautomation danes zaposluje ve kot 400 ljudi, v primerjavi z letom 1995 se je tevilo zaposlenih ve kot podvojilo.

Podjetje izdeluje sisteme za upravljanje stavb in postrojenj, avtomatizacijske postaje, avtomatiko prostorov, terminale za uporabo v istih prostorih ter stikalne omare. Lahko zakljuimo, da je bil nastop skupine Weishaupt na sejmu ISH 2013 ve kot uspeen, saj so na razstavnem prostoru odlino predstavili novosti raznolikega programa izdelkov in storitev, hkrati pa so navezali poslovne stike tudi z nekaterimi novimi poslovnimi partnerji.

Veji sistemi_vse komponente na sliki v dobavi WEISHAUPTa_kompleten program za kompletno reitev

Energija za prihodnost. Imate e kakno vpraanje?

Kdo ve, kaj nam prinaa prihodnost?

Eno je gotovo: Vae stranke si elijo najvijo stopnjo zanesljivosti.

Vgradnja ogrevalnega sistema je generacijski projekt. Zato so tu zanesljivost, zaupanje in verodostojnost vrednote, ki nikoli ne bodo zastarele.

Kako naj vemo, katera tehnika ima resnino prihodnost?

Poleg kondenzacijske tehnike so tu e solarni sistemi. Vsi imajo svoje mesto.

Pri Weishauptu imamo jasne predstave o monostih, ki se nam odpirajo v prihodnosti, zato se intenzivno ukvarjamo z razvojem energetske tehnike. Weishauptova solarna tehnika je bistven doprinos k zanesljivi rabi energije okolja.

Vsi elimo privarevati. e pri nakupu! Ste v dvomih?

Poceni instalacijska tehnika se na koncu veinoma izkae za najdrajo.

Ne glede na to, ali gre za plinske ali oljne kondenzacijske sisteme, solarne naprave oziroma plinske ali oljne gorilnike: Weishauptova tehnika sodi med najvarneje, najbolj trpene in najzanesljiveje proizvode na trgu.

Ali svojim strankam lahko obljubim, da bodo njihove naprave tudi ez mnogo let zanesljivo delovale?

Da!

Weishauptova tehnika je zasnovana za dolgotrajno delovanje. Da bi bilo temu vedno tako, imamo visoke zahteve glede kakovosti tako pri izdelavi kot pri storitvah. Usposobljena ekipa, stalna pripravljenost in hitra dobava nadomestnih delov tudi ob nedeljah in praznikih Vam zagotavljajo, da boste lahko vedno izpolnili svoje obljube.

Uspeh pri strankah je odvisen tudi od hitrosti in pronosti. Kdo jim lahko to ponudi?

Z Weishauptom lahko posamezne tehnine reitve uresniite na najhitreji nain.

Weishauptovo oskrbovalno mreo, ki pokriva obmoje cele drave, odlikujeta hitra dobava in vrhunsko svetovanje. Zdrueno znanje naih sodelavcev zagotavlja hitro podporo pri projektiranju, zlasti pri nevsakdanjih projektih na nas se lahko vedno zanesete.

Upravljanje z energijo postaja vse pomembneje za uinkovitost naprav. Kdo je temu kos?

Slika: frankfurtski nebotinik Messeturm Neuberjerjev projekt instalacijske tehnike.

Weishaupt je e zgodaj zartal smernice za prihodnost in izvaja velike projekte po celi Evropi.

Strokovnjaki iz naega herinskega podjetja Neuberger Gebudeautomation so v Weihauptovi organizaciji na voljo za svetovanje in podporo pri skupnih projektih instalacijske tehnike. To je resnino velik potencial za uinkovitost, ki lahko Weishauptovim strankam vedno koristi.

Kako nam koristi to, da Weishaupt gradi velike gorilnike do 28 MW?

Slika: pogled v center za raziskave in razvoj podjetja Weishaupt.

Kdor obvladuje mejno, je dorasel tudi vsakdanjim nalogam.

Znanje in izkunje pri ravnanju z najvijimi zmogljivostmi se konec koncev odraajo v vseh Weishauptovih izdelkih.

Moja zanesljiva kontaktna oseba za vsa vpraanja?

V naem podjetju boste dobili zanesljive odgovore.

Ko pokliete podjetje Weishaupt, ne naletite na neskonno akalno vrsto, ampak vedno dobite kontaktno osebo, ki se Vaemu vpraanju osebno posveti in se za to uti odgovorno v celoti. Celje, Tel. +386-3-4257250

gorilniki in ogrevalni sistemi

To je zanesljivost
Weishaupt d.o.o.| Teharje 1 | SI-3000 Celje | www.weishaupt.si T. (03) 425 72 50 | F. (03) 425 72 80 | info@weishaupt.si

31

20 let

Maj 2013

POMLADNI SEJEM V GORNJI RADGONI S POGLEDOM V PRIHODNOST

Sejem je odprl vrata 4. aprila 2013. Pred slavnostno otvoritvijo opoldne smo se udeleili posveta na temo Sinergija okoljske in gospodarske uinkovitosti. Namen posveta v okviru projekta je bil, da se spodbudi podjetja k uvajanju ekolokih pristopov in eko- orodij v razvojne aktivnosti podjetij. Dvorana 5, Pomurskega sejma v Gornja Radgoni je bila na skoraj prazna, kar veliko pove o tem, da podjetja in obrtniki na tem podroju ne delajo prav veliko. Predavanja in informacije pa so bile zelo zanimive. Veliko koristnih informacij je bilo podanih preko predstavitve razpisov s podroja ekologije (Tiko-Pro d.o.o.). Predstavnik iz Madarske je imel izredno zanimivo predavanje (ki je bilo tudi prevedeno) o Madarskem modelu ekoloke industrije, okoljska orodja, sisteme obvladovanja okolja in energije pa je predstavila predstavnica GZ. Kako ocenjevati okoljsko primernost izdelkov je prisotnim predstavil Dr. Gregor Radonji iz EPF. O lesni biomasi pa je spregovoril Jernej Prodnik, Biomasa d.o.o. Otvoritvena slovesnost pomladnega sejma gradbenitva, energetike, komunale in obrti je potekala v dvorani 1 Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Podelili so priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu 2013. e posebej zanimiva je bila okrogla miza z naslovi: Novi projekti in investicije s podroja gradbenitva, energetike in komunale, Vzpodbude za ponovno oivitev gradbenitva in gospodarstva, kjer je bil prisoten tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanko Stepinik. Pomladni sejem gradbenitva, energetike, komunale in obrti je v Gornji Radgoni zdruil tiri sejme ter tiri osnovne vsebine. Pokazal je, da se graditeljstvo v tem trenutku nagiba v smer trajnostne gradnje in da najve razstavljavcev, pa tudi obiskovalcev sejma, ponuja in ie reitve, povezane z racionalno, im manjo rabo energije ter z obnovljivimi viri.

Posvet na temo Sinergija okoljske in gospodarske uinkovitosti, predstavitve razpisov s podroja ekologije (Tiko-Pro d.o.o.) foto Lea P.

32
Maj 2013

V ospredju gradbenega podroja so bile tako predstavljene razline reitve za boljo toplotno zaito objektov, materiali, mehanizacija in orodja, ki podpirajo trajnostno gradnjo. Na energetskem podroju je sejem predstavljal nove reitve za ogrevanje, varevanje in uinkovito rabo energije ter uvajanje obnovljivih virov. Komunalno podroje je predstavilo sodobno opremo za komunalno dejavnost in urejanje okolice. Obrtniki pa so se predstavili s svojimi najboljimi izdelki in spretnostmi. Prilonost za predstavitev je izkoristilo 190 razstavljavcev iz 15 drav, ki jih je na 10.000 kvadratnih metrih sejemskih povrin obiskalo ve kot 10.000 obiskovalcev, kljub temu, da je bil sejem za dan kraji kot preteklo leto. Odzivi razstavljavcev ob konani prireditvi priajo o zadovoljstvu z rezultati sejemskega nastopa, zato je koda, da prilonosti za nastop ni izkoristilo ve podjetij, ki v teh panogah e vedno nekaj pomenijo. Na Pomurskem sejmu so sodelovali tudi Obrtno- podjetnika zbornica Pomurja, Sekcija Obrtnopodjetnike zbornice Slovenije inSek-

Promocija revije ENERGETIK na sejmu. Na sliki desno Danilo Brdnik , predsednik urednikega odbora revije in levo Janez auperl, lan izvrilnega odbora SIEM. (foto Lea P.)

cija kleparjev in krovcev pri Obrtnopodjetniki zbornici Slovenije. Pri svetovanju so sodelovali: Energetsko svetovanje za obane ENSVET, EKO SKLAD, tajerska gospodarska zbornica in Zavod za zaposlovanje ter druge izobraevalne institucije. Na sejmu se je predstavila tudi revija ENERGETK. Obiskovalci so jo lah-

ko dobili na razstavnem prostoru v sklopu ulice obrti, zraven tekmovanja krovcev in kleparjev. Promocija revije in pomembnost ohranjanja informiranja v sklopu vsebin vsake tevilke je bila predstavljena vsem zainteresiranim, tudi razstavljavcem. Nekateri e sodelujejo, drugi pa so izrazili interes. Lea Polajnar

ODlINI razIsKOValNI DOseKI DIjaKOV OlsKega ceNtra MarIbOr

V olskem centru Maribor na Teznem je 7. marca potekal sedmi dan inovatorjev in raziskovalcev v olskem letu 2011/2012. Med enajstimi predstavljenimi inovacijskimi predlogi in raziskovalnimi nalogami je prvo mesto pripadlo dijakoma Luki Leniku in Lovru Metikou z napravo za termosublimacijo s podroje veterine. Inovacijski predlog, ki so ga kot izum e patentirali, i bo prispeval k ohranjanju zdravja naih ebel. Dneva inovatorjev in raziskovalcev so se udeleili tevilni gostje, tam je bilo tudi urednitvo nae revije. Sekcija instalaterjev- energetikov na OOZ Maribor in revija ENERGETIK zaradi tesnega in dobrega sodelovanja z C Maribor spremlja takne dogodke, predvsem zaradi promocije poklicev in pomembnega povezovanja gospodarstva ter olstva. Najprej je zbrane pozdravil ravnatelj centra Drago Kamenik, ki je povzel, da med dijaki e posebej vzpodbujajo in negujejo raziskovalno dejavnost ter inovativnost. tevilni inovativni predlogi njihovih dijakov so zaiveli v gospodarstvu in obrti, od koder je vse ve podpore. Zahvalil

33

20 let
se je donatorjem in sponzorjem ter estital mladim inovatorjem za doseene odline rezultate s tekmovanj doma in v tujini. V centru so izredno ponosni na njihovo delo in rezultate. Letos zakljuujejo investicijo v olske delavnice, ki bodo omogoile bolje pogoje za nadaljnje raziskovalno delo dijakov. Marko Babek iz OOZ Maribor je v nadaljevanju povedal, da podpirajo raziskovalno dejavnost dijakov in jim pri tem pomagajo, prav tako pa so tudi vselej na razpolago z nasveti. Sodelovanje dijakov ole in obrtnikov pri njihovih inovacijskih predlogih, ki jih vsako leto predstavijo ob dnevu inovatorjev in raziskovalcev Tehnikega olskega centra Maribor, je dobro, vezi med centrom in olo so mone in trdne ter iz leta v leto pristneje. Dijaki so predstavili svoje inovacijske predloge in raziskovalne naloge. Med enajstimi predstavljenimi inovacijskimi predlogi sta bila dva s podroja biotehnike, kmetijstva in ivilstva, dva inovacijska predloga in ena raziskovalna naloga pa so bili s podroja prometa ter logistike. S podroja strojnitva sta bili predstavljeni raziskovalni nalogi Obnova starodobnega motornega kolesa Tomos in Nadgradnja terenskega vozila. V postopku patentne zaite je inovacijski predlog Veneslava Mlakarja, dijaka tretjega letnika, poimenovan nevidni cevni nosilec. Izum s podroja gradbenitva je izdelal s pomojo mentorja in Primoa Buarja iz krovskokleparskega podjetja Buar. lebovi uporabljajo objemke, ki so vidne, Zato je izumitelj izdelal je nevidni nosilec, ki s sprednje strani leba ni viden in je enostaven za uporabo. Prvo mesto in posebno pozornost je poela naprava za termosublimacijo dijakov Luke Lenika in Lovra Metikoa. Namen oziroma cilj njunega inovacijskega predloga je bil, da sta izdelala prenosno napravo, ki slui za hitro in uinkovito zdravljenje ebelje bolezni varoze. Izum je e patentiran. Naprava za termosublimacijo omogoa hitro, uinkovito in varno zdravljenje ebel. Gre za praktino in uinkovito napravo, dijaka pa sta ob predstavitvi povedala e, da sta se ob prouevanju problema in iskanju reitve ter izdelavi naprave veliko nauila. Da je naprava zares uinkovita, pove tudi

Maj 2013

podatek, da sta z njeno pomojo pomagala e tirim ebelarjem. Dijaki so za svoje raziskovalne naloge in inovacijske predloge prejeli praktine nagrade in tevilne estitke. Lea Polajnar

Praktine nagrade za avtorje raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov

Prvo nagrajeni inovacijski predlog je naprava za termosublimacijo pri zdravljenju ebel, Luka Lenika in Lovra Metikoa

Udeleenci prireditve

Program so povezovali in s kulturnim programom popestrili dijaki olskega centra

34
Maj 2013

GeberIt pONOVNO Na turNejI pO SlOVeNIjI

Geberit je eno vodilnih podjetij na podroju sanitarne tehnike, tudi po zaslugi nenehnega vlaganja v izobraevanje strokovnjakov in instalaterjev po vsem svetu. S turnejo Geberit On Tour, ki bo letos e drugi obiskala Slovenijo, sedaj prinaa svoje znanje tudi v vao bliino. Geberitovo terensko vozilo s prikolico se bo spomladi in jeseni 2013 ustavljalo na razlinih lokacijah po vsej Sloveniji, napolnjeno pa bo z najnovejimi izdelki in inovacijami. V tem asu bodo domai Geberitovi strokovnjaki predajali svoje znanje instalaterjem in ostalim strokovnjakom, ki jih zanimajo najnoveji izdelki ter inovacije na podroju sanitarne tehnike.
Geberit ne vlaga le v klasino proizvodnjo in prodajo, ampak tudi v zadovoljstvo strokovnjakov, ki vsakodnevno delajo z izdelki Geberit in so tudi glavni svetovalci svojim strankam. Mnenje instalaterjev, serviserjev, arhitektov, projektantov in trgovcev je eden izmed najpomembnejih dejavnikov pri krepitvi ugleda podjetja, njihovo zadovoljstvo z izdelki ter storitvami pa je pomemben dejavnik za uspeno sodelovanje. Veliko instalaterskih in gradbenih podjetij, ki so dale od vejih mest, ne more obiskati mednarodnih strokovnih sejmov in tako slediti vsem novostim iz prve roke. Geberit je zato leta 2011 zael s programom Geberit On Tour. Potekal je v osmih dravah, Geberitovi strokovnjaki so bili skoraj vsak dan v drugem kraju in pripravili informativno predstavitev, bili pa so na voljo tudi za strokovne nasvete. Odziv na akcijo je bil ogromen, obiskalo jih je okrog 15.000 instalaterjev. Geberit je zato akcijo v letu 2012 pripravil v e vejem obsegu in jo raziril na 15 drav. Pridruila se je tudi Slovenija. V letu 2013 je sodelujoih drav e 18, kar potrjuje odlien odziv strokovne javnosti. Ob tej prilonosti bodo na ogled in preizkunjo reitve v sanitarni tehniki in najnoveji izdelki ter instalacijski sistemi. Pomemben del turneje je tudi letos monost strokovnega posveta s tehninimi svetovalci iz Geberita. V Sloveniji je tudi sicer s strani podjetja Geberit poskrbljeno za izobraevanja. Geberit prodaja d.o.o. ponuja stalna izobraevanja v lastnih olskih centrih v Ljubljani in v Ruah, kot tudi na gradbiih, pri grosistih in instalaterskih podjetjih. Izvajajo olanja za projektante, arhitekte, instalaterje in grosiste ter tudi za druge, ki so kakorkoli povezani z uporabo izdelkov Geberit. olanja so namre najbolje zagotovilo za pravilno vgradnjo in brezhibno delovanje izdelkov Geberit. Pravijo, da je dober instalater zlata vreden, zato Geberit v olanje instalaterjev vlaga ogromno truda. Pooblaeni instalaterji podjetja Geberit prejmejo tudi posebno izkaznico, ki dokazuje redno izobraevanje in spremljanje novosti na triu, obenem pa lahko ob vgradnji Geberitovih izdelkov izdajo podaljano garancijo na izdelke.

35

20 let

Maj 2013

Datumi dogodkov Geberit On Tour:

Mesto Maribor Celje Ljubljana Lesce Ljubljana Ljubljana Novo Mesto Trgovina Mavi Mavi Tapro Grosist Tapro Grosist Tapro trgovina Mavi Mavi Datum 23. in 24. april 2013 25. in 26. april 2013 7. in 8. maj 2013 9. in 10. maj 2013 14. in 15. maj 2013 16. in 17. maj 2013 21. in 22. maj 2013 Ura 7:00 do 15:00 7:00 do 15:00 8:00 do 15:00 8:00 do 15:00 7:00 do 15:00 7:00 do 15:00 7:00 do 15:00

Ve informacij na prenovljeni spletni strani: www.geberit.si

36
Maj 2013

HERZ PIPEFIX NOVa geNeracIja

PIPEFIX je blagovna znamka cevnih instalacij podjetja HERZ Armaturen GmbH iz Avstrije. Sestavljen je iz veslojnih alumplast cevi, s slojem aluminija debeline 0,4 mm, in fitingi iz medenine DR, ki jih izdelujemo v lastnih tovarnah. Fitinge proizvajamo s postopkom kovanja v tovarni HERZ d.d. v martem pri Litiji in jih strojno obdelujemo in dokonno izdelamo v tovarni v Rorbachu (Avstrija). Za sistem smo pridobili vse ustrezne certifikate, tudi DVGW. Veslojne cevi so tipov PH-RT/AL/ PE-HD in so primerne za sanitarne, ogrevalne in hladilne sisteme. Zaradi svoje zgradbe zagotavljajo absolutno difuzijsko tesnost ter zdruujejo prednosti kovinskih in plastinih cevi. Odlikuje jih visoka oblikovna stabilnost, hkrati pa imajo visoko krivilno fleksibilnost. Izredno nizek raztezni koeficient , odpornost na korozijo in zaitenost pred nalaganjem oblog so e dodatni razlogi zakaj vgraditi PIPEFIX. Jedro iz aluminija uspeno izravnava povratne sile pri krivljenju cevi. Dimenzije cevi pokrivajo spekter instalacij od premera 16 63 mm. Cevi dimenzij 16 32 mm ponujamo tudi z izolacijo debeline 6,9 in 13mm. Ker se zavedamo, kako pomembna je enostavna, hitra in zanesljiva izvedba cevnih instalacij smo v HERZ-u razvili poseben fiting, ki smo ga poimenovali TH Compact. Izdelali smo ga v taknih dimenzijah, da se popolnoma prilega notranjosti cevi. Notranjost fitinga pa zagotavlja dolgo in varno ivljenjsko dobo. Telo fitinga izdelujemo s postopkom preoblikovanja kovanja medenine, ki zagotavlja izredno kompaktno strukturo, brez notranjih napak v materialu. Program fitingov tvorijo spojke, Tkosi, kolena, prehodni kosi in tevilne specialne komponente, ki omogoajo enostavno izvedbo instalacije.

TH Compact fiting izdelek s tevilnimi prednostmi:

kratek as montae - odreite, staknite, zatisnite (posnetje cevi POZABITE) enostavna montaa s standardnimi orodji kontrolne odprtine v zatisnem

O - tesnilo

Kotnik 900 zatisna pua

kontrolne odprtine - vizualna kontrola

obratovalni tlak: 16 bar obratovalna temperatura: -30 C - +95 C

Baterijski prikljuek

37

20 let
tulcu za vizualno kontrolo spoja pred in po zatesnitvi natanna nastavitev poloaja cevi v zatisnem tulcu samokontrola zatesnitve spoj pua, e ni zatesnjen uporaba v vodovodnih, ogrevalnih in hladilnih sistemih neloljiv spoj vodilni obro za vodenje eljusti za zatesnitev nastavitev lege fitinga pred dokonno zatesnitvijo iroka paleta proizvodov (cevne dimenzije 16, 20, 26 mm) in monih reitev Borut vajger

Maj 2013

Izvedba zatisnega spoja

S HERZ PIPEFIX IN NAMI STE NA VARNI STRANI!

cev odreemo pod kotom 90

T kos

prekontroliramo e v cevi ni neisto

Koleno ZN

Prehodni kos ZN

spojimo cev in fiting vizualna kontrola

Koleno NN

Prehodni kos NN

Spojka T kos z navojem

namestimo zatisne eljusti na vodilni obro in zatisnemo

Reducirni kos

konan spoj vizualna kontrola zatisnjenosti

38
Maj 2013

TOPLOTA SONCA V VAEM DOMU TermO sOlarNe reItVe HIDrIa

Zaradi vse veje skrbi za okolje in vse vijih cen energentov prihajajo v ospredje sistemi korienja energije sonca. Sonce odda v dveh tednih toliko energije, kot jo imajo zaloge vseh fosilnih goriv na Zemlji. Mnogi so e preklopili na Hidriine reitve korienja energije sonca. Zdaj je as, da tudi vi ujamete svoj arek sonca. Nai strokovnjaki nudijo celovite reitve, od idejne zasnove, projektiranja, do dobave opreme in skupaj z monostjo izvedbe montae ter kasnejega vzdrevanja sistema. Najpogosteje se energijo sonca pretvarja v toplotno energijo, ki se jo nato uporablja za pripravo tople sanitarne vode in/ali (d)ogrevanje hie. Pri preprostejih sistemih priprave tople sanitarne vode Hidria ECO potrebujemo, poleg sprejemnikov sonne energije in nosilne konstrukcija, tudi hranilnik toplote, solarno rpalno enoto z regulacijo ter ostalo varnostno- povezovalno opremo (raztezna posoda, povezovalne cevi). Za veje, kombinirane sisteme priprave tople sanitarne vode, v kombinaciji z dogrevanjem prostorov Hidria COMBI, pa hranilnik toplote zamenjamo s sistemskim zalogovnikom toplote. V zalogovniku toplote se shranjuje vike toplote in se iz njih rpa toplota glede na potrebo. Zalogovnik je potreben, saj sonna energija ni stalno na razpolago. Pred leti so bili na trgu sistemi, ki so imeli loene zalogovnike toplote od hranilnikov tople sanitarne vode. Ti sistemi so bili zahtevni za montao, zavzemali so veliko prostora, imeli pa so tudi nije izkoristke. Sistemski zalogovnik toplote Hidria SZT je reitev za shranjevanje energije za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov. Tak sistem zavzame malo ve prostora (priblino 1 m2 tlorisne povrine) kot klasien sistem priprave tople vode s sprejemniki sonne energije (SSE). Sonna energija, ki jo zbiramo preko polja SSE, ima vedno prednost, v primeru e ne zadostuje, je potreben dodaten vir energije, oba sistema pa shranjujeta energijo v en zalogovnik, le na razlinih viinah in temperaturnih nivojih. Sanitarna voda se pripravlja na pretoen nain v posebni enoti v zalogovniku. Najbolj pogost set za pripravo tople sanitarne vode je Hidria ECO 300/3. Set sestoji iz polja SSE (velikosti 5,4 m2 absorbcijske povrine), bivalentnega hranilnika toplote z monostjo dogrevanja preko e obstojeega kotla in ostalih potrebnih elementov za delovanje sistema (solarna obtona rpalka, raztezna posoda, cevne povezave, droben material montae). S takim sistemom lahko zagotovimo do 75% pokrivanja potreb po toploti za pripravo tople sanitarne vode za povpreno tirilansko druino na letnem nivoju in prihranke preko 450 litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Pri kombiniranih termo solarni sistemi Hidria COMBI je osrednji element sistemski zalogovnik toplote, na katerega poveemo vse vire ogrevanja - polje SSE, ki je v tem primeru veje, v povpreju med 10 in 16 m2, kotel ali toplotno rpalko za dogrevanje in hkrati tudi vse porabnike mo-

Polje SSE

39

20 let
dul pretone priprave tople sanitarne vode in ogrevalni modul za talno in/ ali radiatorsko ogrevanje. Tak sistem omogoa optimalno shranjevanje energije, saj uporablja temperaturno razslojevanje, izgube so minimalne, saj so vsi detajli izolirani in preizkueni. Montaa je hitra in enostavna, saj je posamezne predizdelane module potrebno le prikljuiti na elektrino in vodovodno omreje. Zaradi velikega tevila prikljukov, razdeljenih po viini na obeh straneh SZT-ja, je mono povezovati ve zalogovnikov v enoto. Prikljuitev vira dogrevanja se izvede na nain, da slui dodaten vir ogrevanja zgolj kot pomo termo solarnemu sistemu v obdobjih, ko nimamo na voljo dovolj energije sonca za pokrivanje vseh potreb po toploti v hii.

Maj 2013

Na tak nain lahko sistem deluje z najvejim monim izkoristkom sonne energije,zmanjamo tudi toplotne izgube in potrebno povrino v kotlovnici za namestitev postrojenega solarnega ogrevanja ter doseemo velik dele pokrivanja potreb po toploti, poleg priprave tople sanitarne vode, tudi za dogrevanje objekta, preko 40%. Za povpreno hio v osre-

Notranja enota SOLO Sistem Hidria SOLO- podrobni pogled

Zunanja enota SOLO

Notranja enota SOLO

40
Maj 2013

dnji slovenski regiji to pomeni prihranek preko 1.300 litrov ekstra lahkega kurilnega olja na letnem nivoju. Sistem solarnega ogrevanja Hidria SOLO je ogrevalni sistem, ki reuje celotno ogrevanje individualne hie na ekonomien, okolju prijazen nain, ob hkratnem zagotavljanju zanesljivosti delovanja v vseh vremenskih razmerah in zagotavljanju udobja bivanja v hii. Inovativna reitev, ki je posebnost na triu, je korienje energije sonca preko termo solarnih sprejemnikov sonne energije in energije okolice s toplotno rpalko, kar nam v povezavi z inteligentno regulacijo sistema, zagotavlja visok izkoristek ogrevalnega sistema ter posledino visoke prihranke. Jedro solarnega ogrevalnega sistema je visoko uinkovit termo solarni sistem. Kot vir dogrevanja v obdobju, ko ni na voljo dovolj sonnega sevanja za pokrivanje vseh potreb po toploti v hii, je v sistem SOLO integrirana tudi toplotna rpalka zrak/voda, nazivne toplotne moi 6 ali 9 kW. Skupaj z inovativnim vefunkcijskim mealnim modulom, kateri omogoa poljubne monosti korienja zgolj energije sonca preko sprejemnikov sonne energije, kombiniranega cikla sonne energije in energije okolice preko zunanjega izmenjevalca toplotne rpalke ter ogrevanje in ogrevanja zgolj preko toplotne rpalke. Da lahko zagotovimo razporeditev pri-

dobljene brezplane energije vedno v nivo SZT (sanitarna voda, talno, radiatorsko ogrevanje), imamo v sistem vgrajen modul plastnega polnjenja. SZT uporablja tehniko plastnega razslojevanja, ki zagotavlja visok izkoristek in monost, tako shranjevanja, kot tudi distribucije zbrane toplote na optimalen nain. Na ovoju sistemskega zalogovnika toplote je integriran modul pretone priprave tople sanitarne vode, ki omogoa njeno pripravo, ko jo potrebujete, kar pa predstavlja za uporabnika bolj sveo vodo, hkrati pa zaradi majhne koliine stojee vode pri nijih temperaturah prepreuje monost pojava bakterije legionela. Ravno tako je na ovoju zalogovnika integriran ogrevalni modul, ki ima eno ali dve mealni bateriji za priklop talnega in/ali radiatorskega ogrevanja. Sistemu SOLO so posebej prirejeni visoko uinkoviti SSE Hidria SI-SOL 25 4C, ki delujejo z nijimi tlanimi padci in pogojem, da je temperatura solarnega medija nija in veja viskoznost medija. Nad delovanjem ogrevalnega sistema bdi inteligentna regulacija, ki spremlja navade uporabnika, belei zgodovino delovanja sistema in zunanjih vremenskih pogojev ter ustrezno prilagaja vklapljanje razlinih virov toplote in porabnikov, s ciljem stalne optimizacije strokov delovanja ogrevalnega sistema. Seveda omogoa tudi upravljanje z razlinimi zunanjimi viri dogre-

vanja, kjer je to potrebno in monost nadzora na daljavo. Vse nateto se odraa v ogrevalnem sistemu z letnim grelnim tevilom t.i. COP preko 4,2. Tako je zagotovljeno obratovanje ogrevalnega sistema z najnijimi monimi obratovalnimi stroki, posledino z velikimi prihranki, hkrati pa tudi a drastino zmanjamo izpuste toplogrednih emisij v okolje. Seveda so vse termo solarne reitve Hidria upraviene tudi do nepovratnih sredstev Eko sklada. Tako je viina vloenih sredstev v nakup termo solarne reitve Hidria nija in s tem povezano kraje obdobje povraila nalobe. Konni rezultat delovanja termo solarnega sistema je torej v veliki meri odvisen e od same umestitve polja SSE v prostor (namestitev na streho, poleg hie, vgradnja v nivo strehe). Drugi zelo pomemben faktor je pravilno dimenzioniranje in sama izvedba. Namre, najve napak se pojavi pri sami montai in dimenzioniranju sistema, zato smo se v Hidrii odloili za sistemsko ponudbo, od svetovanja pri doloitvi optimalnega termo solarnega sistema, do dobave opreme skupaj z izvedbo del in na koncu tudi monost vzdrevanja preko servisnovzdrevalne pogodbe. Tako lahko vedno zagotovimo, da je termo solarni sistem v vrhunski formi in slui svojemu namenu.

Hidria COMBI sistem

Hidria ECO sistem

41

20 let

Maj 2013

PreNapetOstNa zaIta za Va DOm

Podjetje Schrack Technik je na slovenskem trgu navzoe e ve kot 20 let. Izkunje, tehnino znanje in kakovostne izdelke kupci cenijo tudi na podroju prenapetostne zaite.
Schrack Technik ponuja kakovostne izdelke prenapetostne zaite za vse tri razrede (T1 (B), T2 (C) in T3 (D)). Zaita elektrinih in elektronskih sistemov se zagotavlja z ustrezno namestitvijo prenapetostnih odvodnikov vzdol prevodne poti od napajanja do porabnika. Prenapetostni odvodniki so zadnja razvojna stopnja tehnike pri zaiti elektrinih in elektronskih sistemov pred strelo in so se izkazali za nepogreljive pri zagotavljanju nemotenega obratovanja kompleksnih sistemov. Prenapetostni odvodniki so trajno nameeni v sistem elektrinih in elektronskih napeljav. Razvreni so v tri razrede, T1, T2 in T3 ter preizkueni skladno s standardom (SIST IEC 61643-11).

Razred T3 (D)
Zadnji v vrsti prenapetostne zaite so elementi, ki se uporabljajo za zaito opreme, zaradi esar je tudi zaeleno, da so nameeni v njeni neposredni bliini. Glavna naloga teh odvodnikov je omejevati prenapetosti, ki nastanejo med nevtralnim (N) in linijskim (L) vodnikom. Pri Schracku imajo odvodniki za posamezne naprave, torej odvodniki razreda T3 (D), oznako VMG.

Prenapetostna zaita za fotovoltaiko

Prenapetostni odvodniki so zelo pomembni tudi v fotovoltaiki. Serijo SCHRACK-PHOTEC so razvili posebej za zaito fotonapetostnih naprav, slednje ti odvodniki itijo pred posrednim in neposrednim udarom strele ter pred prenapetostjo. Prikljuijo se na DC-strani, takoj za fotonapetostnim modulom in pred razsmernikom (PHOTEC BC in PHOTEC C, razred T1 ter T2).

Brezskrbno uivanje med nevihtami

e boste vse elektrine napeljave v zgradbi zaitili z izdelki Schrack Technik (kot na sliki spodaj), boste lahko mirno gledali televizijo, posluali radio ali delali na raunalniku, medtem, ko bo zunaj divjala nevihta.

Razred T1 (B)
Najvije zahteve glede na kriterij razelektritvene zmogljivosti so postavljene za odvodnike razreda T1(B). Ti odvodniki se imenujejo tudi energetski prenapetostni odvodniki, saj so kot vratar na vstopu v zgradbo, ki prepreuje vdor monih energetskih udarnih tokov strele v notranjost elektrinih instalacij. Pri Schracku ti prenapetostni odvodniki nosijo oznako PROTEC in COMPTEC.

Razred T2 (C)
V notranjosti zgradbe (za posamezne podrazdelilnike) se uporabljajo prenapetostni odvodniki razreda T2(C). Njihova razelektritvena sposobnost je udarni tok z velikostjo nekaj 10kA in z obliko vala 8/20s. Pri Schracku imajo oznako VARTEC. Njihova prednost je, da so natine izvedbe in jih je ob preobremenitvi odvodnika enostavno zamenjati. Pri vezavi odvodnikov je potrebno paziti na sistem ozemljitve omreja (TN-C,TN-S, TT).

42
Maj 2013

PreprOsta pOsODObIteV ObstOjeega OgreValNega sIstema s sOlarNIm paKetOm za OgreVaNje saNItarNe VODe
S solarnim sistemom lahko proizvedemo do 60 % energije, ki jo letno potrebujemo za ogrevanje sanitarne vode. S tem prihranimo gorivo in obutno zmanjamo emisije CO2. Pri posodobitvi starejega ogrevalnega sistema ponavadi zamenjamo ogrevalni kotel in ogrevalnik sanitarne vode. Lahko pa ga preprosto posodobimo z okolju prijaznim ogrevanjem sanitarne vode. Dopolnitev ogrevalnega sistema s korienjem sonne energije je smotrna npr. tedaj, ko obstoje ogrevalni kotel e ni star in zato zamenjava ni potrebna. V tem primeru je smiselno vgraditi standardiziran solarni paket za sanitarno vodo, ki vsebuje potrebne komponente. V obstojeem ogrevalnem sistemu moramo zamenjati dosedanji ogrevalnik sanitarne vode s solarnim (z dvema ogrevalnima spiralama) in sistem dopolniti s sonnimi kolektorji ter komponentami, ki so potrebne za obratovanje solarnega sistema vse te pa vsebuje standardiziran paket. Solarni paket za ogrevanje sanitarne vode je posebej primeren za instalacijo v obstojee ogrevalne sisteme, uporabi pa se seveda lahko tudi pri novogradnjah.

43

20 let

Maj 2013

Kasneja instalacija solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode

S tehninega stalia je solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode praviloma mono uporabiti na vseh obstojeih zgradbah. Gradbene lastnosti zgradbe (toplotna izolacija, zrakotesnost, itd.) tukaj nimajo vpliva na izkoristek. Le neprimerne ali nezadostne in mono na sever usmerjene ali osenene povrine za postavitev kolektorjev, lahko nasprotujejo smotrnemu korienju. Solarni sistem je praviloma gospodarsko smiselna dopolnitev vsakega ogrevalnega sistema. Zato je smotrno, da se pri projektiranju ogrevalnega sistema tako pri novogradnjah, kot tudi pri posodabljanju obstojeih sistemov vedno preveri, ali se lahko vgradi tudi solarni sistem. V veini primerov kasneje instalacije solarnega sistema, se morajo vse tehnine komponente solarnega sistema dodati naknadno. Obstoje ogrevalnik sanitarne vode se nadomesti z bivalentnim. Cevovodi, obtona rpalka in kolektorji ter vsi hidravlini, varnostni in regulacijski sklopi se morajo instalirati kot pri novogradnji. Ob sonnih kolektorjih ima v solarnem sistemu poseben pomen ogrevalnik sanitarne vode. Predstavlja razmejitev med kotlom in solarnim sistemom omogoa ogrevanje sanitarne vode, tako s kotlom, kot tudi s sonnimi kolektorji. V bivalentnih ogrevalnikih sanitarne vode, ki jih pogosto imenujemo tudi solarni ogrevalniki, je vgrajen drugi prenosnik toplote, ki prenaa toploto s kolektorjev na sanitarno vodo. Da je solarni donos visok kolikor je mono, mora biti

Ogrevalnik sanitarne vode, ki ga vsebuje solarni paket, vsebuje vse komponente za solarno ogrevanje vode: obtono rpalko, solarno regulacijo in solarni razdelilnik Divicon.

temperaturna razlika med kolektorji in ogrevalnikom ustrezno velika. Zato se solarni prenosnik toplote nahaja v spodnjem delu ogrevalnika, ker tam iz vodovoda v ogrevalnik doteka hladna voda. Vtok in povratek za ogre-

valni kotel pa se prikljuita na zgornji prenosnik toplote. e sonno sevanje ne zadostuje, lahko ogrevalni kotel solarno predogreto vodo z zgornjim prenosnikom toplote dogreje na eljeno temperaturo.

Za vse sonne kolektorje podjetja Viessmann lahko koristite subvencije Eko sklada

44
Maj 2013

UpONOrjeV sIstem mODularNIh fItINgOV

za dvine in kletne razvode
Manj delov, veja prilagodljivost, enostavnee nartovanje in hitreje delo so glavne prednosti Uponorjevega sistema veplastnih cevi (MLCP) za dvine vode v dimenzijah od 63 do 110 mm.
robusten, difuzijsko tesen na kisik in odporen na temperaturne ter tlane spremembe, kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakrno varianto

Uponorjev sistem dvinih vodov je zasnovan na modularnemu kon-

Inovativna reitev
Uponor je s to inovacijo postavil nov mejnik za sisteme veplastnih cevi z ozirom na kvaliteto, zanesljivost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij, dimenzij od 63 do 110 mm, potrebnih do 300 razlinih komponent, se pri Uponorjevem sistemu dvinih vodov potrebuje ni ve kot 40 komponent. Kombinacija polietilena in aluminija v veplastnih ceveh naredi sistem

Zatiskanje spojev na delovni mizi

strukcijskemu konceptu. Z vsega 40 komponentami se lahko izvede kakrenkoli odcep, prehod Zaradi modularnosti se lahko na enostaven nain nartuje, tako standardne projekte, kot tudi bolj zahtevne projekte. Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbiu vidni e na zaetku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno razstavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. Postopek je zelo enostaven: odstranite varovalni zati, potegnite narazen adapter in ga ponovno sestavite.
Modularni koncept fitingov

Delo je hitreje, enostavneje in bolj prilagodljivo

Delo z Uponorjevim sistemom dvinih vodov je zares enostavno. Ker je sistem modularen, torej sesta-

Enostavno reduciranje dimenzij

45

20 let
vljiv, se lahko zatiskanje posameznih spojev izvede kar na delovni mizi. Na ta nain je izvajalcu prihranjeno teko delo z zatiskovalnikom na viini, kar pripomore k bolji uinkovitosti in zmanjanju nevarnosti za nastanek pokodb ali nesre pri delu na gradbiu. Za samo prikljuevanje cevi in fitingov se je potrebno drati predpisanega postopka (vtik predpripravljene cevi na fiting, zatiskanje prikljuka, vtik zatisnjenega prikljuka s cevjo na telo fitinga in vtik varovalnega zatia v telo fitinga dokler se ta ne zaskoi v posebni del). Za zatiskanje fitingov, dimenzije 90 in 110 mm, se uporablja obstojee orodje za zatiskanje, ki mora imeti oznako UP 75 (elektrini ali baterijski). vo zatisne pue oz. fitinga. S tem je razpoznavnost posameznih dimenzij bolja, kar pripomore k lajemu sortiranju fitingov. Ker so barvno oznaene tudi zatisne eljusti, je monost napanega zatiskanja minimalna.

Maj 2013

Manj delov in strokovna uinkovitost kot dodaten bonus

Zaradi zmanjanega tevila komponent so vsi deli, ki se potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadlenimi zamudami, ki so lahko posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manjimi zalogami in hitrejim obraanjem celotnega sistema. tevilne prednosti Uponorjevega sistema dvinih vodov demonstrirajo izjemno mo in iroko podroje uporabe (za instalacije, dimenzij od 63 mm do 110 mm). Z uporabo posebnih adapterjev pa je mo izvesti

Montaa brez uporabe posebnega orodja

Oznaevanje in varnost
Vsi zatisni adapterji so barvno oznaeni. To pomeni, da ima vsaka dimenzija cevi doloeno svojo bar-

tudi redukcijo iz dimenzije 110mm na 16mm (z uporabo samo tirih sestavnih delov!). Za ve informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je generalni zastopnik firme Uponor v Sloveniji. Vili Zabret, TITAN d.d.

Uponor MLCP sistem dvinih vodov

Enostavna montaa, velika fleksibilnost

Z novim, inovativnim modularnim MLCP sistemom dvinih vodov je nartovanje in izvedba enostavneja, hitreja in bolj prilagodljiva. Uponor MLCP sistem je tako edini sistem veplastnih cevi, ki nudi celovito reitev tudi za instalacije vejih dimenzij. Zastopa in prodaja: TITAN d.d. T: (01) 8309 170 prodaja, T: (01) 8309 168 tehnina sluba F: (01) 8309 171, E: pc5@titan.si

46
Maj 2013

Partnerski program LIV KLUB krepimo krog zaupanja

Klju snovanja reitev v podjetju Kolektor Liv vidimo v vkljuevanju predstavnikov vseh ciljnih javnosti - konnega uporabnika in njegove uporabnike izkunje, prodajnega mesta in arhitektov, ki kopalnico izriejo in svetujejo primerne elemente ter instalaterjev, ki nabor elementov postavijo do funkcionalne uporabnosti.
Kolektor Liv spoznanja, pridobljena skozi sodelovanje z razlinimi skupinami uporabnikov, uspeno vkljuuje v razvoj programa sanitarne opreme. Rezultat so visoko funkcionalni izdelki, ki jih odlikuje vzdrljivost in so izdelani z mislijo na naravno okolje ter uporabnika. Odlikujejo jih: izpopolnjena zasnova, elegantna oblika, kvalitetni materiali in preprosta namestitev. V oblikovno dovrenih in uporabnih izdelkih zdruujemo sodobne oblikovne in tehnine trende ter naravne materiale. Proizvodi LIV nadgradijo vsak kopalniki ambient, saj so ustvarjeni z mislijo na vas, uporabnike in vae zadovoljstvo. me, so pa vsebine spletne strani www.livklub.si za profesionalne uporabnike odlien vir informacij vsem, ki iete bolj poglobljene ter strokovne informacije o izdelkih sanitarne tehnike. Registracija v LIV KLUB je brezplana in preprosta. Uporabnik se enostavno registrira na spletni strani www. livklub.si, kar mu omogoa dostop do: celovite tehnine dokumentacija splakovalne tehnike LIV, z monostjo prenosa na osebni raunalnik, knjinice AutoCAD LIV za uporabo projektantov strojnih instalacij in ostalih uporabnikov, ki potrebujejo natanne tehnine informacije o izdelkih splakovalne tehnike LIV, video vsebin montae izdelkov ter vrste drugih koristnih informacij o prodajnem programu LIV.

Poziv instalaterjem
lanstvo v Liv Klubu omogoa instalaterjem tudi prilonost sodelovanja v programu zvestobe in v nagradni igri. V skladu z nartom trnih aktivnosti, smo v letonjem letu na slovenski trg lansirali program zvestobe LIV KLUB, katerega osnovni namen je krepitev odnosa z za Liv najpomembnejimi kupci, instalaterji strojnih instalacij oziroma instalaterji sanitarne opreme in izboljanje prepoznavnosti blagovne znamke sanitarne opreme LIV. Vabimo instalaterje, da se nam pridruite na tehninih izobraevanjih na razlinih lokacijah po Sloveniji. Predstavili vam bomo tevilne novosti v programu sanitarne tehnike in podrobneje predstavili koristi lanstva v LIV KLUBU.

Krepimo krog zaupanja

Leta medsebojnega kvalitetnega sodelovanja elimo krepiti in nagraditi zaupanje, ki nam ga izkazujete vi, nai zvesti kupci sanitarne opreme. Partnerski program LIV KLUB je v osnovi namenjen strokovni javnosti na podroju strojnih instalacij in kopalnike opre-

20 let

48
Maj 2013

Pozivamo vas, da si izberete za vas najbolj primeren as in kraj:

6230 Postojna. Izberite termin in kraj izobraevanja, ki vam najbolj ustreza. Veselimo se sreanja z vami!

Prijava na brezplano izobraevanje

Datum Kraj

Zelo dober odziv instalaterjev

LIV KLUB smo lansirali 1. januarja letos in glede na tevilo prijav ter zbranih tok je klub med instalaterji zelo dobro sprejet. Prav tako so bila v prvem kvartalu izredno dobro sprejeta tudi tehnina izobraevanja in smo, poleg rednih terminov, razpisovali e dodatne. V drugem kvartalu letonjega leta bomo LIV KLUB lansirali e na drugih trgih, kjer smo prisotni z blagovno znamko LIV in sicer na Hrvakem, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter Madarskem.
Za novosti sledite spletni strani www.liv.si.

16. 5. 2013 16. 5. 2013 13. 6. 2013 13. 6. 2013

Postojna Celje Koper Koevje

Za prijavo na izobraevanje in predstavitev LIV KLUBA, nam lahko piete na e-poto livklub@kolektor.com ali pa izpolnite prijavnico na www.livklub.si oziroma posredujte priloeni obrazec na fax t. 05 72 83 811 ali po poti na naslov Kolektor Liv d.o.o., Marketing, Industrijska cesta 2,

Voda. Tisoletja spreminja va svet v Raj.

Kolektor Liv d.o.o. T (5) 728 37 00 www.liv.si

50
Maj 2013

Primer dobre prakse dvoletnega ogrevanja s toplotno rpalko zrak/voda

S preNOVO sIstema OgreVaNja DO 2.200 eVrOV letNega prIhraNKa

S toplotno rpalko Coolwex lastnik 48 let stare hie sedaj porabi za radiatorsko ogrevanje 200 m2 prostorov in tople vode zgolj 720 evrov letno
Kako prenoviti ogrevalni sistem v stareji zgradbi? Se odloiti za obnovljive sodobne reitve? Izbrati toplotno rpalko? Ohraniti radiatorski sistem ogrevanja? Pri katerem dobavitelju? Komu zaupati? Kakne prihranke bomo dosegli s prenovo? Ali ogrevalni sistemi, ki vkljuujejo toplotno rpalko, uinkovito delujejo tudi v dolgih in hladnih zimskih okoliinah? Kako meriti porabo elektrine energije? Vzdrevanje in rokovanje z novim sistemom?
Vse to so vpraanja, ki si jih zastavljajo tevilni lastniki starejih stanovanjskih zgradb, ki so si za cilj zastavili bistveno zmanjati stroke ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Odgovore nanje smo poiskali pri investitorju, ki si je podobna vpraanja zastavljal pred prenovo, odgovore nanje pa dobil z odlinim delovanjem varne, zanesljive in uinkovite toplotne rpalke Coolwex Exclusive, sistema zrak/voda.

Izkunje z uporabo toplotne rpalke Coolwex Exclussive Duo v praksi prikazujejo merljive rezultate in presegajo priakovanja lastnikov
Toplotna rpalka Coolwex Exclusive se je izkazala za odlino izbiro, ki tudi v razmerah dolge zime na Gorenjskem presega priakovanja investitorja. Rok Herlec iz Kranja sedaj na letnem nivoju dosega prihranke v vrednosti 2.200 ! Z njim smo se pogovorili o procesu in rezultatih prenove. Sistem ogrevanja v stari hii ste celovito prenovili in ohranili radiatorski sistem ogrevanja. Kakni so bili stroki ogrevanja pred prenovo in kakni so sedaj?

Glede na to, da sem elel uinke prenove natanno izmeriti, sem vgradil tudi poseben tevec elektrine energije, zgolj za toplotno rpalko. V lanskem letu oziroma natanneje od 1. maja 2011 do 1. maja 2012 smo tako porabili 5.600 kW elektrine energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V letonjem letu bomo po mojih ocenah in dosedanjih meritvah porabili 6.500 kW (od 1.maja 2012 do 1.maja 2013). Povprena 2- letna poraba za ogrevanje 200m2 in delno ogrevanje kleti bo tako znaala 6.000 kW.

Zgradba, katere lastnik sedaj za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na leto porabi zgolj 720 evrov)

Rok Herlec e pred starim kotlom na kurilno olje in letno porabo 3000 l kurilnega olja

first class energy

PREVERJENO! LETNI STROEK OGREVANJA LAHKO 2 ZNIATE IZ 3.000 NA 720 , zagotavljajo zadovoljni Coolwexovi uporabniki
GARANCIJA do 5 let
1. priporoilo: Nova generacija toplotnih rpalk Coolwex zmore veliko ve od obiajnih
ZANESLJIVA IN VARNA REITEV ZA RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE v starejih in novih hiah ter etanih stanovanjih. S preizkueno moderno tehnologijo OGREVAJO CELOTNO HIO E ZA 56 NA MESEC, celo do 25C, pa e izjemno ZANESLJIVE in ENOSTAVNE za uporabo ter vgradnjo so. Z uporabo japonske INVERTERSKE Flash Injection tehnologije in nadstandardno dimenzioniranega PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 HORIZONTOV BON 800 SUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 SKUPNI PRIHRANEK V 1. LETU 3.735 kompresorja Mitsubishi s 130% zmogljivostjo dosegajo 100% grelno mo tudi pri 15C brez elektrogrelnika, za razliko od klasinih toplotnih rpalk. Za renomirane COOLWEX toplotne rpalke zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda ste e dodatno nagrajeni z denarno vzpodbudo EKO SKLAD-a in HORIZONT-a. Iz srca pa vam bodo hvaleni vai otroci in narava, saj boste prispevali k zmanjanju CO2 emisij. CELOTNA INVESTICIJA e za 139 NA MESEC* Poplailo NALOBE V 5-IH LETIH SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500 Izvedba na klju

2. priporoilo: Pei - kotli na pelete - celotna investicija e za 58 na mesec** 3. priporoilo: Sanitarne toplotne rpalke Coolwex ogrevajo vodo e za 11 na mesec 4. priporoilo: Klimatske naprave Coolwex ogrevajo za 1 in hladijo za 0,5 na dan 5. priporoilo: Kurilno olje O.K. Olje nadstandardne kakovosti

DO 31.5. 2013 IZKORISTITE VSE UGODNOSTI TER E PRAVOASNO POKLIITE NAE STROKOVNJAKE VARNEGA OGREVANJA NA 080 35 16, www.coolwex.com
Horizont 20 let
Prepriajte se, zakaj nam e 20 LET zaupa ve kot 47.000 kupcev.

Coolwex EU 15 let Priporoila 25.000 zadovoljnih kupcev iz vse Evrope.

first class energy

**Informativna mesena anuiteta znaa 139,55 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaa 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaproenem znesku kredita 8.019,00 EUR in odplailni dobi 60 mesecev. Mesena anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Toplotna rpalka Coolwex Exclusive Mono + Mitsubishi Zubadan PUHZ SHW 112YHA) je izraunana s financiranjem Eko sklada. *informativna mesena anuiteta znaa 57,86 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaa 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaproenem znesku kredita 3.325,00 EUR in odplailni dobi 60 mesecev. Mesena anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Pe na pelete Centrometal EKO-CK P20+ pelet set) je izraunana s financiranjem Eko sklada. Izrauni: informativne narave in na osnovi izkuenj strank, podrobnosti poiite na www.coolwex.com

52
Maj 2013

Pred prenovo smo za ogrevanje na kurilno olje porabili od 2.500 do 3.000 litrov kurilnega olja na leto, odvisno od zime. V obdobju maj 2012- maj 2013 bomo za ogrevanje porabili cca. 720 evrov.
Zakaj ste izbrali toplotno rpalko Coolwex? Pred odloitvijo za proizvajalca sem se e odloil za inverterski sistem. Primerjal sem uinkovitost naprav v ojem izboru in se odloal med Coolwexom in konkurennimi proizvodi. Pozanimal sem se o referencah slednjega in preko priporoil znancev priel do zadovoljnega uporabnika, ki mi je priporoil monterja sistemov Coolwex, Antona Painskega. Prepriale so me reference, lep design in odlina regulacija. Zahteva nov sistem tudi kakno posebno vzdrevanje? Ste ugotovili kakne posebnosti pri delovanju? Po dveh letih delovanja smo ob prvem pregledu delovanja sistema ugotovili, da vse deluje brezhibno. Oitno gre za navezo odlinih naprav in odline storitve. Takne izkunje imajo tudi znanci, ki so mi izvajalca in proizvajalca priporoili. Pri njih sistem deluje e dobrih 5 let. Glede posebnosti velja opomniti , da sistem deluje

Toplotna rpalka Coolwex Exclussive Duo odlino deluje pri najnijih temperaturah na Gorenjskem)

NOVA GENERACIJA - Toplotna rpalka Coolwex Exclussive Duo, ki jo prijateljem ponosno pokae vse ve lastnikov

brezhibno, brez kakrnegakoli posega v njegovo avtonomijo. Z njim nimamo nikakrnega dela, prostori so ogreti na 21,50C - 220C, hrupa zunanje enote v hii ne zaznamo. Kljuna je ekonominost, saj so stroki deljeni s 4. Prav to je bilo zame najveje, izjemno pozitivno preseneenje. Vas je v letonji zimi, ki je bila glede koliin snega in trajanja zimskih razmer kaj posebej presenetilo? Glede na stanje naega objekta, ki je dale od idealne izolacije in ima e vedno precejne toplotne izgube, sem preseneen nad prihrankom, ki na leto presega 2.000 evrov. Poleg tega pa sem izjemno zadovoljen tudi

z dejstvom, da zmogljivost sistema omogoa odlino in varno delovanje tudi pri najnijih temperaturah.

Prednosti ogrevanja z dovrenimi toplotnimi rpalkami

Kljune prednosti nove generacije toplotnih rpalk Coolwex: Toplotne rpalke so reitev za vsak prostor. Za etana stanovanja, obstojee hie, novogradnje in poslovne prostore. Inverterski sistem z inteligentno in estetsko dovreno notranjo enoto omogoa postavitev tudi v nadstandardno opremljene prostore. Zagotavljajo popolno svobodi pri vgradnji in so okras bivalnih prostorov. Ne zasedejo veliko prostora in so izredno praktina reitev za prostorsko optimizirane prostore. Zunanjo enoto lahko postavimo praktino kamorkoli, saj dopua do 75 m razdalje med obema enotama (odvisno od modela zunanje enote). Stroki zaetne investicije so nizki, saj odloitev za toplotne rpalke zrak / voda pomeni enostavno montao, brez izkopov, vrtin in posegov v okolje. izognemo se strokom postavitve kurilnice, odtejemo stroke vzdrevanja kurilnice, pei, skladi-

Monter z 20- letnimi izkunjami, Anton Painski prisega na toplotne rpalke Coolwex

53

20 let
nega prostora, stroki ienja in vzdrevanja dimnika ter gorilnika odpadejo, dodatnega hranilnika toplote ne potrebujemo. Pri prenovi ogrevalnega sistema je torej potrebno pred odloitvijo preuiti obstojee stanje in razmisliti o ciljih prenove. Za zmagovito kombinacijo se izkae formula, ki zdruuje vrhunsko opremo in odlino storitev s strokovno montao, svetovanjem in celovitim servisom tudi po zagonu sistema. Toplotna rpalka Coolwex Duo se je izkazala za odlino izbiro tudi v zahtevnih pogojih dolge in hladne zime, ob ohranitvi radiatorskega sistema ogrevanja pa je presegla priakovanja lastnika.

Maj 2013

Zagotavljajo popolno svobodo pri vgradnji in so okras bivalnih prostorov

Dodatne informacije in strokovno svetovanje tudi na 080 35 16, www.coolwex.com, E: info@horizont.si.

EKO eNergIja Iz OceaNOV - eNergIja ValOV IN eNergIja plImOVaNja

Potrebe po elektrini energiji so vse veje, saj na na zemlji ivi preko 6 miljard ljudi. Uporaba fosilnih goriv zelo onesnauje okolje, obenem pa so omejena in tudi vedno draja. To je spodbudilo iskanje novih virov energije, obnovljivih virov energije, ki pa so okolju prijazna. Najisteja energija je pred naim nosom - oceni predstavljajo izreden potencial za pridobivanje iste energije. Govorimo o energiji valov in energiji plimovanja. Tehnologija obnovljivih virov energije je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj prispeva svetu energijske varnosti s tem, da zmanjuje odvisnost od fosilnih virov energije ter zagotavlja monosti za zmanjanje toplogrednih plinov. Trajnostna energija pa pomeni tudi uporabo iste, okolju prijazne energije. Viri trajnostne energije najpogosteje vkljuujejo vse vrste obnovljivih virov energije kot so: sonna energija, vetrna energija (eolska energija), energija valovanja, geotermalna energija, energija biomase. Hidroelektrarne in vetrne elektrarne so precej uinkovite, vendar se ne morejo primerjati z energijo, ki jo lahko pridobivamo iz oceanov. Voda je 750 krat gosteja od zraka, zato so vetrnice v vodi bistveno bolj uinkovite. Poleg tega na gibanje oceanov vpliva tudi plimovanje, ki je bolj predvidljivo od vetra. volj za oskrbo 1.000 gospodinjstev. Lopatice so pilotsko postavili v oini Steangford, kjer so najmoneji vodni tokovi v Evropi. Energija plimovanja in energija korienja morskih valov predstavljata neizmeren potencial iste energije, saj kar 3/4 povrja zemlje prekrivajo morja in oceni. elimo si in upamo, da bosta energija valov in energija plimovanja hitro nadomestita druge oblike energije, ki kodljivo vplivajo na nae okolje. To je prilonost za tevilne drave, tudi Slovenijo, ki je prav tako obmorska drava.

Predstavljamo dva razlina pristopa, ki sta se v praksi izkazala kot uspena.

1. Projekt Pelamis elektrarna na valove

Gre za elektrarno v obliki cevi, ki pridobiva elektrino energijo iz energije valov.

2. Projekt SeaGeneration
Leta 2008 so v Severna Irski zagnali projekt SeaGen. Gre za sistem 19 m lopatic. Dva para lopatic proizvedeta 1,5 megavata iste energije, ki je doOceani predstavljajo neizmeren potencial za pridobivanje iste energije

54
Maj 2013

TERMOTEHNIKA DANES IN JUTRI

Sreanje z novinarji in tradicionalno rebanje nagrad Novo mesto, 23. 4. 2013
Podobno kot e leta poprej, smo se tudi letos radi odzvali povabilu podjetja Termotehnika iz Novega mesta na novinarsko konferenco. V uvodnem delu nas je prijazno pozdravil in nagovoril pomonik direktorice podjetja, g. Friderik Vesel. g. Joe Pape prodal svoj 100 % lastniki dele avstrijskemu veletrgovcu Odoerferju. Po lastniki spremembi so s 1. 9. 2011 odprli e tretji prodajni center v Mariboru, v eleznikovi ulici 8, na lokaciji dosedanje poslovalnice podjetja Odoerfer v Sloveniji. V dananji Termotehniki zdruuje delo 53 zaposlenih, od 1. 5. 2013 dalje kar na tirih lokacijah. Poslovanje je urejeno s sistemom kakovosti po standardu ISO 9001:2008. Termotehnika skrbi za dobre vezi in medsebojne odnose znotraj podjetja in navzven. Precejnja sredstva dajejo v dobrodelne namene, sodelovanje na humanitarnem podroju pa podjetje uvra med podpornike lokalne skupnosti. Leta 2012 je podjetje doseglo prihodke od prodaje v viini 12,2 mio EUR.

Predstavitev in razvoj podjetja

Srednje veliko podjetje Termotehnika, poznano po vrhunski ponudbi ogrevalne tehnike in kopalnic, je vzniknilo iz odprtja obrtne delavnice z dejavnostjo instalacije centralnih kurjav v letu 1972. Smelo vizijo tedanjega lastnika Joeta Papea je nakazala prva prelomnica leta 1990, ko je ta odkupil objekt starega mlina ob Krki, ga adaptiral in vanj preselil sede in poslovanje novoustanovljenega podjetja Termotehnika d.o.o. Svojo ambicioznost in jasno zartane cilje je podjetje Termotehnika pokazalo s iritvijo v Ljubljano, kjer so maja 2006 na Gerbievi 110, na Viu, odprli nov prodajni center cevnih instalacij in kopalnike opreme, skupne povrine 5.000 kvadratnih metrov. Salon kopalnic je najveji salon kopalnike opreme Kolpa san v Ljubljani. Od 1. julija 2010 dalje pa podjetje deluje brez ineniringa, saj je lastnik dejavnost montae prodal bivemu zaposlenemu. Zadnja sprememba v podjetju je bila 30. 5. 2011, ko je

Narti za leto 2013

Narti in cilji za leto 2013 so prilagojeni tekim gospodarskim razmeram. Zavedajo se, da bodo morali izvajati e agresivnejo prodajno politiko za doseganje zastavljenih ciljev, ob tem pa bo treba nadzorovati in racionalizirati stroke poslovanja. Novost letonjega leta je vsekakor odprtje 4. prodajnega centra v Celju. Od 1. 5. 2013 dalje bo tako za vse kupce iz celjske regije na voljo prodajno skladie z maloprodajno in veleprodajno dejavnostjo. Nov prodajni center se nahaja

foto: O.P.

foto: O.P.

g. Friderik Vesel, pomonik direktorice Termotehnike med pozdravnim govorom, na levi strani: g. Joe Molek, vodja splonih zadev

rebanje nagrad 1. nagrado, toplotno rpalko, je izrebal g. Marko Bizjak , vodja komerciale podjetja Termo-tehnika KRONOTERM iz Braslov

55

20 let

Maj 2013

foto: O.P.

Donatorji nagrad - prvi z leve: g. Marko Bizjak , vodja komerciale podjetja Termo-tehnika Kronoterm, z desne strani: ga. Urka Praznik , samostojna komercialistka Kolpa, d.d. in g. Andrej unkovi, zastopnik podjetja Grohe AG

na Mariborski ulici 86, poleg nekdanje upravne stavbe podjetja EMO. Priakujejo vas od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro ter 14. in 17. uro, ob sobotah in praznikih je zaprto.

Zakljuek nagradne igre in rebanje bogatih nagrad

V asu od 12. do 17. marca 2013 se je Termotehnika e sedmi predstavila na sejmu DOM v Ljubljani. Podobno kot e leta poprej, so tudi letos organizirali nagradno igro, ki je potekala od 1. do vkljuno 30. marca. tevilni obiskovalci sejma so obiskali razstavni prostor Termotehnike in dvignili anketni listi za sodelovanje v nagradni igri. Okoli 202 ljudi je anketni listi tudi izpolnilo in ga oddalo, takrat e na enem od treh prodajnih centrov Termotehnike. Trilanska komisija v sestavi dveh zunanjih lanov in enega notranjega je izvedla rebanje bogatih nagrad. 1. nagrada toplotna rpalka Kronoterm je romala v Metliko, 2. nagrada masana kad Kolpa san v Polhov Gradec, 3. nagrada pipa Grohe pa v Ljubljano. estitamo! Na povabilo gostitelja se je zatem druenje nadaljevalo v prijetnem, domaem ambientu gostia Pugelj, na Trki gori v Novem mestu. Olga Poslek

Jasna vizija, visoke vrednote, trdne vezi. To je Termotehnika. Zares ve kot trgovina. e 42 let.
KONTAKTI www.termotehnika.si; E: info@termotehnika.si UPRAVA IN PRODAJNI CENTER NOVO MESTO Pod Trko goro 83, 8000 Novo mesto Telefon: 07 39 32 400; Faks: 07 39 32 436 trgovina.nm@termotehnika.si PRODAJNI CENTER LJUBLJANA Gerbieva 110, 1000 Ljubljana Telefon: 01 24 44 600; Faks: 01 24 44 606 trgovina.lj@termotehnika.si PRODAJNI CENTER MARIBOR eleznikova ulica 8 Telefon: 02 47 15 420; Faks: 02 47 15 421 trgovina.mb@termotehnika.si

NOVA LOKACIJA

PRODAJNI CENTER CELJE Mariborska cesta 86 Telefon: 03 29 27 605; Faks: 03 29 27 606

trgovina.ce@termotehnika.si

56
Maj 2013

VaIllaNt ecOBIGGER
Logino nadaljevanje ve kot 100- letne tradicije plinskih stenskih naprav

Vaillant je z razvojem stenskih plinskih naprav oral ledino e pred ve kot 100 leti in je dandanes v Evropi, s svojim logotipom, najbolj prepoznano podjetje, ko se stranka odloa za plinsko ogrevanje svoje hie ali stanovanja. Z letonjim letom pa lahko pri Vaillantu ponudimo tudi stenske plinske naprave za vestanovanjske objekte, kjer je ogrevanje in priprava sanitarne vode centralizirana. Vaillant je komercialno poimenoval naprave vejih moi ecoBIGGER, v vseh navodilih in na spletni strani pa jih boste nali pod imenom ecoTEC VU, ki so jih povzeli po napravah manje moi. Na voljo so naprave od moi 80, 100 in 120 kW, kot samostojne naprave ali kaskadno vezani sistemi, ki lahko doseejo mo do 720 kW oz. est naprav v kaskado. Poleg naprav vam ponujamo e celoten pribor, ki ga potrebujete za vezavo naprav na obstojei ali novi sistem centralnega ogrevanja. V priboru so nosilci za po-

stavitev ob steno kotlovnice ali na sredino kotlovnice, rpalke, prikljuni elementi in cevi za plin ter hidravliko, skupaj s hidravlinimi kretnicami/lonicami ali toplotnimi izmenjevalci do 720 kW. Poleg navedenega pribora je na voljo tudi originalni dimniki pribor, tako za samostojno napravo, kot tudi za kaskadno vezavo dimnikega sistema. V primeru samostojne naprave je delovanje mono neodvisno od zraka v prostoru s koaksialnim dimnikom, v primeru kaskadne vezave pa vedno v odvisnosti od zraka v prostoru. Vaillant vam v prodajnem programu ponuja dovreno regulacijo vseh svojih sistemov, zadosti potrebam e tako zahtevnega uporabnika Vaillant naprav, na drugi strani pa se ponaa s preprosto uporabo, namenjeno e tako neveim uporabnikom. Naprave ecoBIGGER, skupaj s talnimi kondenzacijskimi plinskimi kotli ecoCRAFT, dopolnjujejo prodajni program na podroju energetsko

uinkovitih sistemov ogrevanja vestanovanjskih objektov, vrtcev, ol in poslovnih objektov. Tudi s tremi modeli ecoTEC-ov 80, 100 in 120 kW, Vaillant nadaljuje svojo tradicijo visoko uinkovitih naprav, ki jih krasi enostavna montaa, prilagodljiva vsem zahtevam prostora, v katerega se naprave vgrajujejo. S svojo kvaliteto in zanesljivostjo so naprave ecoBIGGER prava odloitev, ki zagotavljajo dolgo ivljenjsko dobo in udobje pri delovanju.

Ve informacij o napravah ecoBIGGER in tudi ostalih napravah Vaillant lahko dobite na www.vaillant.si oz. kontaktirajte predstavnitvo Vaillant d.o.o. na Dolenjski cesti 242b, v Ljubljani, na email info@vaillant.si.

57

20 let

Maj 2013

Zakaj Vaillant ecoBIGGER?

Ker smo skupaj veji, moneji, uinkoviteji,

Vaillant je z letom 2013 poslal na trie nov, moneji model, stenskih plinskih kondenzacijskih kotlov ecoTEC. Moi naprav 80, 100 in 120 kW kot samostojne naprave oz. do moi 720 kW ob vezavi naprav v kaskado. Naprave ecoBIGGER so nadgradnja stenskih plinskih naprav, ki so sinonim za blagovno znamko Vaillant e ve kot 100 let. Ve informacij o napravah Vaillant poiite na www.vaillant.si.

KONcept fOtOVOltaIKe
Kdor je kdaj uporabljal sodobni matematini kalkulator, lahko razume koncept fotovoltaike (PV). To je preprost postopek pretvorbe sonne energije v elektrino energijo, katera daje energijo in elektriko tako v gospodinjstvu, kot tudi poslovnim stavbam ter elektrarnam. Fotovoltaika lahko zagotovi svetu ist, zanesljiv vir elektrine energije in hkrati zmanja nao odvisnost od fosilnih goriv. Fotovoltaina tehnologija 21. stoletja nam to omogoa. Zaposluje plasti mikro-finega kristalininega silicija za pretvorbo navadne sonne svetlobe v majhne elektrine naboje. Ta postopek se nato ve tiso krat ponovi in tako ustvari, zelo majhne module in sisteme, ki lahko proizvedejo dovolj elektrine energije za celotna mesta. Fotovoltaika razlikuje od sonne toplotne energije, ki jo porabljamo za ogrevanje ali proizvodnjo v vroi vodi. Ena fotovoltaina celica je sestavljena iz dveh ali ve tankih plasti pol prevodnega materiala, najpogosteje kristalnega silicija. Ko je silicij izpostavljen svetlobi, se nastane majhen elektrini naboj, kateri nato potuje preko kovinskih stikov, kot enosmerni tok (DC). Za hitro in uinkovito zbiranje in pretvorbo energije, so celice med seboj povezane v modul. Ti moduli so gradniki fotovoltainih sistemov in so med seboj povezani tako, da proizvajajo potrebno koliino elektrine energije. V nekaterih primerih se inverter uporablja tudi za pretvorbo visoke napetosti enosmernega toka-DC v nijo napetost izmeninega toka-AC.

Tanek PV film naredijo s polaganjem ultra tankih plasti fotovoltainega materiala na podlago.

58
Maj 2013

TOplOtNe rpalKe V OblaKu TermOtrONIc 3000 WEB, OD rObustNe IzVeDbe DO NajNapreDNejega IN INtuItIVNega upraVljaNja uDObja V hII.
Toplotna rpalka se obiajno nahaja v kleti ali kotlovnici. Veina uporabnikov nima velikega veselja zahajati v klet ali kotlovnico na opazovanje lepega, velikega zaslona na toplotni rpalki. Mar ne bi bilo veliko lepe in v duhu dananjega asa, e bi toplotno rpalko lahko upravljali iz dnevne sobe, s svojega raunalnika ali od koderkoli s pomojo pametnega telefona ali tablice? Seveda! In ravno to omogoa najnoveji krmilnik Termotronic 3000 WEB! Uporabnik ima s tem novim upravljalnikom pregled in nadzor nad delovanjem sistema kjerkoli . Nastavi lahko razline urnike delovanja za vsak dan v tednu, za tiri razline ogrevalne kroge in segrevanje sanitarne vode na normalni, eko ali komfortni nain delovanja. "V Termo-tehniki e skoraj 10 let intenzivno razvijamo in optimiramo regulacijo toplotnih rpalk ter celotnih ogrevalnih sistemov. Na samem zaetku e niso obstajali namenski krmilniki za krmiljenje ogrevalnih toplotnih rpalk, zato smo se v podjetju odloili za lasten razvoj s pomojo zunanjega partnerja", je dejal direktor Bogdan Kronovek. Z velikim vlaganjem v razvoj ustreznega krmilnika so sasoma in upotevajo zahteve uporabnikov, prili do funkcionalno izredno naprednega krmilnika Termotronic 3000, ki ga uporablja e ve kot 2000 strank. Toplotna rpalka je namenjena varnemu ogrevanju, zato so pri razvoju krmilnika veino asa posvetili iroki, varni in zanesljivi uporabnosti. Upravljalna enota pa je z leti in s pohodom novih tehnologij, kot so grafini zasloni, postajala zastarela in kakor je dejala ena izmed strank, je bila videti, kot bi prila iz stare ruske podmornice. Tako so se v podjetju sooili z dilemo, kako in s kakno tehnologijo naj nadaljujejo pri razvoju. "e pred petimi leti sem bil in e danes sem mnenja, da je toplotna rpalka naprava, na kateri ne potrebujemo velikega sodobnega grafinega zaslona z raznimi diagrami in slikami. Taken koncept nima popolnoma nobene praktine uporabnosti, saj se toplotna rpalka nahaja v kleti ali kotlovnici in uporabnika e mesec dni po zagonu sistema mine volja do vsakodnevnega obiska kotlovnice. Ta koncept izdelovalcu sicer pomaga prodajati, je pa za stranko praktino neuporaben. Zato sem se pred petimi leti odloil, da ponudimo uporabnikom sodoben in veen uporabniki vmesnik oziroma upravljanje, ki bo uporabnikom dosegljivo tam, kjer se najve nahajajo oziroma na napravah, ki jih najve uporabljajo ter seveda kjerkoli po svetu. To so osebni raunalniki, pametni telefoni, tablice, pametni televizijski aparati itn. To je edini koncept, ki ima trajno praktino vrednost sodobnega upravljalnega vmesnika," je dejal Bogdan Kronovek. V podjetju so se tako pred petimi leti lotili razvoja tega koncepta, vendar so naleteli na precej teav s ta-

59

20 let
krat dosegljivo tehnologijo, zato so projekt dvakrat prekinili. Z razvojem raunalnikih tehnologij in omreij v zadnjih letih, je tudi ideja direktorja postala uresniljiva. Tako so z zunanjim partnerjem uspeli uresniiti zamisel o enostavnem, sodobnem in mobilnem upravljanju udobja v hii in to prvi predstavili na sejmu DOM 2013. Termotronic 3000 WEB omogoa uporabniku, da le v treh korakih postavi svojo toplotno rpalko in sistem ogrevanja v oblak. Za to potrebuje le osnovno raunalniko znanje, kot je delo z internetom. Tako postane uporabniku upravljanje z udobjem v hii dosegljivo prav na vsaki mobilni napravi in povsod po svetu. Uporabnik ima tako kjerkoli pregled in nadzor nad delovanjem sistema, lahko nastavi razline urnike delovanja za vsak dan v tednu, za tiri razline ogrevalne kroge in segrevanje sanitarne vode na normalni, eko ali komfortni nain delovanja. Poleg tega je uporabniku na voljo e vrsta drugih funkcionalnosti vizualizacije delovanja sistema. Zagotovljena je tudi najvija stopnja zaite osebnih podatkov, saj je sistem tako zasnovan, da

Maj 2013

Kako deluje toplotna rpalka?

Kako deluje toplotna rpalka?

deluje brez vpisa ali posredovanja kakrnihkoli osebnih podatkov v oblak. To je e en uspeh, na katerega so v Termo-tehniki izredno ponosni in jim zopet prinaa prednost pred drugimi izdelovalci.

V RESNICI NI POMEMBNO,

V RESNICI NI POMEMBNO,

KAKO DELUJE! Pomembno je, da bo s pomojo

toplotne rpalke Kronoterm va

KAKO DELUJE!

Kako deluje toplotna rpalka?

ZAKAJ SE VAM

Pomembno je, da boprijetno s pomojo dom topel in da boste za toplotne rpalke ogrevanje Kronoterm va manj denarja. porabili dom prijetno topel in da boste za Bistveno manj, kot e ogrevate ogrevanje porabili manj denarja. dom brez toplotne rpalke. Bistveno manj, kot e ogrevate dom brez toplotne rpalke.
Brezhibno delovanje, SPLAA IZBRATI najbolji izkoristki topel dom. Ker so nae

ZAKAJ SE VAM SPLAA IZBRATI TOPLOTNO RPALKO KRONOTERM?

Kako deluje toplotna rpal ka? tako dobre, da jih ka? izvaamo v Kako deluje toplotna rpal Avstrijo, vico,

Brezhibno delovanje, najbolji izkoristki topel dom.

KAKO DELUJE! KAKOje, DELUJE! Pomembno da bo s pomojo Poklii in svetovali vam bomo najboljo toplotne rpalke Kronoterm va te na reitev tudi na domu. Obiite nas na sejmu Dom, ali Pomembno je, da bo s pomojo dom prijetno topel in da boste za zahtevajte ponudbo na nai spletni strani: Pomembno je, da bo s pomojo toplotne rpal ke Kronoterm va ogrevanje porabili manj denarja. dom prijetno topel boste za Bistveno manj, kot in da e ogrevate toplotne rpalke Kronoterm va ogrevanje denarja. dom brez porabili toplotne manj rpalke. Bistveno manj, kot e ogrevate dom prijetno topel in da boste za dom brez toplotne rpalke. Jubilejna blagovna znamka Termo-tehnike, d.o.o. ZAKAJ SE VAM SPLAA IZBRATI TOPLOTNO R PALKO KRONOTERM? porabili manj denarja. ogrevanje ob 40.000 toplotni rpalki na trgu. ZAKAJ SE VAM SPLAA IZBRATI TOPLOTNO R PALKO KRONOTERM? manj, kot e ogrevate 1 2 3 Bistveno 4 1 2 3 dom 4 brez toplotne rpalke.
V RESNICI NI POMEMBNO,
Brezhibno delovanje, najbolji izkoristki Brezhibno topel dom. delovanje, najbolji izkoristki topel dom. Ker so nae toplotne rpalke tako dobre, da jih izv aamo Ker so nae v Avstrijo, toplotne vico, rpalke Italijo ... tako dobre, da jih izvaamo v Avstrijo, vico, Italijo ... Ker gre za izdelek, ki je plod domae pameti in jegre izdelan Ker za v Sloveniji. izdelek, ki je plod domae pameti in je izdelan v Sloveniji. Ker se tako odloi najve kupcev v Sloveniji, saj smo vodilni Ker se izdelovalci tako odloi toplotnih rpalk najve kupcev vv Sloveniji. Sloveniji, saj smo vodilni izdelovalci toplotnih rpalk v Sloveniji.

V RESNICI NI POMEMBNO,

Ker so nae toplotne rpalke TOPLOTNO RPALKO tako dobre, da jih izvaamo v Avstrijo, Ker gre zavico, Italijo ... toplotne rpalke izdelek, ki je plod

V RESNICI NI POMEMBNO,

Italijo ...

domae pameti in je izdelan v Sloveniji.

Ker gre za izdelek, ki je plod KRONOTERM? domae pameti in je izdelan v Sloveniji. Ker se tako odloi

najve kupcev v Sloveniji, saj smo vodilni izdelovalci toplotnih rpalk v Sloveniji.

Ker se tako odloi najve kupcev v Sloveniji, saj smo vodilni izdelovalci toplotnih rpalk v Sloveniji.

KAKO DELUJE!

Pokliite na 080 23 22 in svetovali vam bomo Pokliite na in svetovali vam bomo najboljo reitevreitev tudi na domu. teAli nas na sejmu Dom, ali najboljo - tudi na Obii domu. zahtevajte zahtevajte ponudbo na nai spletni strani: ponudbo na nai spletni strani: www.kronoterm.com

60
Maj 2013

PetrOl pONuja VarNeje OgreVaNje

PETROL v letu 2013 razirja svojo ponudbo ekoloko prijaznih in energetsko najugodnejih reitev ogrevanja.
Oktobra lani je Petrol s skupino partnerskih podjetij odprl vrata Centra energetskih reitev(CER). To je prvi tovrstni center v Sloveniji in tudi v iri regiji, najdete pa ga dvorani2 v ljubljanskem BTC. CER je odgovor na zahtevne gospodarske in socialne razmere, ki nas silijo k varevanju in odgovornejemu ravnanju z naravnimi viri. Naloga centra je strankam ponuditi celovito reitev na podroju energetske uinkovitosti bivalnih enot. Statistini podatki prikazujejo sliko energetske podhranjenosti, saj kar 70odstotkov slovenskih domov kae izredno skromno uporabo izolativnih materialov in neustreznih sistemov za ogrevanje. Da bi se ta dele zmanjal, CER pripravlja vrsto dogodkov, kot so predavanja in svetovanja strokovnjakov ter okrogle mize, s katerimi eli stanke osvestiti o pomembnosti ekoloko prijaznih in s tem tudi varnejih reitev.

Celostni termosolarni sistemi- ECO 300/2

Velika izbira naprednih sistemov ogrevanja

Petrol v tem centru skrbi za podroje ogrevanja. V njem strankam

svetujejo pri uinkoviti in varni izbiri ter uporabi energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov. Petrol je v svojo ponudbo uvrstil iroko izbiro produktov priznanih slovenskih in tujih partnerskih podjetij, ki ponujajo sodobne, okolju prijazne ter energetsko izredno uinkovite naine ogrevanja.

Ogledate si lahko razline tipe pei za ogrevanje, toplotne rpalke, termosolarne sisteme, IR-panele, male istilne naprave in plinohrame. Z obiskom CER se boste prepriali, da lahko veliko prihranite pri energentih za toplino doma. Pri nakupu sistemov za ogrevanje boste lahko iz-

ENERGET

PETROLO

SKI PAKE

V
T

CELOVITA REITEV

ENERGENTI

61

20 let

Maj 2013

Odkrili smo NAJCENEJO toplo vodo

-60%
* DO
*letni prihranek v primerjavi z uporabo pei na olje

COP
DO

4,5
Termotehnika 300-VZ/E ECO

Toplotna rpalka

IZKORISTITE PONUDBO Z EKO SKLADOM!

koristili razline dodatne ugodnosti paketne ponudbe, popuste in plailne pogoje. Trenutno lahko dobite tudi do 25 odstotkov nepovratnih sredstev Ekosklada za vse pakete, uvrene na seznam ustrezne opreme Ekosklada, s imer bo va nakup ogrevalnega sistema resnino ugoden.

Prihranite pri ogrevanju in nakupu izkoristite nepovratna sredstva EKOSKLADA

Ve o Petrolovih energetsko uinkovitih in okolju prijaznih reitvah za dom lahko najdete na spletnem mestuwww.petrol.si/ energija-za-dom in na brezplani tevilki0802266 oziroma nas obiete v Centru energetskih reitev v ljubljanskemBTC, dvorana2.

NOVO, SAMO PRI PETROLU prvak v prihrankih za ogrevanje sanitarne vode e vedno pa si lahko le pri Petrolu zagotovite toplotno rpalko T-300VZ/EECO za ogrevanje sanitarne vode, ki je, glede na uinkovitost in prihranke, edinstvena v Evropi. Kot plod slovenskega znanja dosega neverjetno grelno tevilo (COP) 4,5! Povedano drugae, za vsako vloeno kilovatno uro elektrine energije pridobimo kar do 4,5kWh toplote. Poleg izrednih prihrankov vas bo razveselila tudi odlina ponudba z Ekoskladom.

www.petrol.si/energija-za-dom

62
Maj 2013

ZaKaj je zaIta preD prODOrOm OgNja taKO pOmembNa za VarNOst staVb?

Sodobne gradbene napeljave zagotavljajo topel ali hladen zrak v notranjih prostorih, vroo in hladno sanitarno vodo ter higiensko odstranjevanje odpadne vode v stavbah. Cevi in vodi se napeljejo v tla, jake, skozi zidove in strope, da se zagotovi oskrba posameznih delov stavbe. Skozi stavbe tako tee celo omreje cevi in vodov. Ta oprema, ki zagotavlja udobje v vsakodnevnem ivljenju, lahko v poaru postane nevarna: e se ogenj lahko neovirano iri po napeljavah, ki povezujejo razline prostore, se lahko poar raziri po celotni stavbi. Zato je preventivna poarna zaita ena najpomembnejih nalog pri nartovanju in izvedbi napeljav v stavbi. Vsak preboj za cevi skozi poarnoodporen konstrukcijski element predstavlja mono tveganje in zahteva skrben premislek. Armaflex Protect vgrajen intumescentni dodatek neposredno v izolacijski material. Zaradi zdruitve preizkuenih lastnosti fleksibilne elastomerne pene z intumescentnim dodatkom je monost irjenja poara izkljuena. Poarna odpornost takne pasivne poarne zaite traja do 120 minut.

Fleksibilna uporaba: izolacijski materiali z intumescentnim uinkom

Z Armaflex Protect lahko laje kot kdaj koli prej ustvarite zaito proti prodoru ognja na negorljivih in gorljivih ceveh. Celo veplastne kompozitne cevi, napeljane skozi lahke predelne stene, lahko brez dodatnih ukrepov ostanejo poarnoodporne 120 minut. V praksi to pomeni, da je z izolacijskim materialom Armaflex z intumescentnim uinkom mogoe zaititi vse z enim samim izdelkom - ne glede na to, ali gre za cevi za ogrevanje, sanitarno vodo, hlajenje, hladno vodo ali industrijske cevi, povezane s sistemom za oskrbo s stisnjenim zrakom. Povrino okoli izolacije v stenskih in stropnih prebojih lahko hitro, natanno in zanesljivo zamaite s poarnoodporno maso Armaprotect 1000. Negorljiva zmes s taliem nad 1000 C dokonno izpopolni sistem v intalacijah z zaito Armaflex Protect, lahko pa se nanese tudi neposredno na cevi ali celo na elektrine kable v stenskih in stropnih prebojih. Armaflex Protect je leta 2008 prejel nagrado ISO za najbolji izdelek na vodilnem evropskem sejmu izolacijskih materialov in tehnologije. Na voljo je e v tevilnih dravah. Evropsko tehnino soglasje ETA-11/0454 dovoljuje prodajo in uporabo te inovativne poarne zaite pri prehodih skozi stene in strope po vsej Evropi. Armacell tehnina sluba.

Izolacija in pasivna poarna zaita

Elastomerne izolacijske materiale (kot je Armaflex) odlikuje velika fleksibilnost v irokem temperaturnem obmoju. Ko se v poaru segrejejo, lahko zaprejo odprtine v konstrukcijskih elementih. e fleksibilna elastomerna pena ni ve dovolj elastina, ker je toplotna obremenitev prevelika, morajo to nalogo opraviti intumescentni gradbeni materiali. Medtem ko je bilo treba v preteklosti uporabljati dodatne proizvode, ki so v poaru samo poveali volumen, ima

63

20 let

Maj 2013

ZAITITE SE !
FLEKSIBILNA IZOLACIJA IN PASIVNA POARNA ZAITA ZA PREHODE SKOZI STENE, STROPE ETA-11/0454 ( EI 30 - EI 120)

Armaex
Protect
Tel.: 041/ 63 59 91 mile.stanovnik@armacell.com

Armaprotect
1000
Armaex.si

Bambus
Bambus je inovativni proizvod nove dobe in danes ljudje ponovno odkrivamo njegove dobre lastnosti ter predvsem prednosti bambusa, kot enega od sestavin moderne gradnje. Je naraven, lep na pogled, in predvsem, okolju prijazna izbira. Prav tako pa tudi spada med obnovljive vire energije, kar je zadnjem asu izredno pomembno. Kitajci so spoznali prednosti bambusa e pred mnogo stoletji, sedaj pa se je njegova uporaba razirila tudi po Evropi in tudi drugot po svetu. Bambus pripada veliki druini trav in raste v razlinih podnebnih razmerah, kot vrsta je preivel e 200 milijonov let. Bambus, imenovan tudi elezna trava, je simbol moi, pronosti, vzdrljivosti in trdnosti. Je tudi najhitreje rastoa rastlina na svetu in tudi zelo hitro obnovljivi naravni vir. Drevesi se obnovijo v 40 do 60 letih, bambus pa je mogoe posekati vsakih 4 do 5 let, kar je njegova izjemna lastnost. Bambus je okolju prijazen gradbeni material, vendar se v veini primerov pojavlja le kot pomoni material pri gradnji vejih struktur. Bambusov parket je postal zelo popularen kot talna obloga, saj se nobena druga talna obloga ne more primerjati z njim glede trdnosti, vzdrljivosti in dimenzionalne stabilnosti. Bambusov parket je najbolja alternativna odloitev za talno oblogo, ki vam bo sluila vse vae ivljenje. Kar daje bambusovem parketu e posebno privlanost, pa je dejstvo, da je manj obutljiv na okoljske spremembe temperature in vlage, kot drugi parketi iz lesa, obenem pa je bambus tudi podvren manjemu raztezanju in krenju, v primerjavi z drugimi lesenimi parketi. Vrhunska dodelanost povrine parketa iz bambusa predstavlja dovreno zaito pred kakrnokoli nepriliko politja oziroma razlitja tekoine. eprav noben parket ni neobutljiv na praske in odrgnine, se bambus, zaradi svoje vlakninske sestave, temu vsekakor najbolje upira, bolj kot katerikoli drugi parket. Bambusov parket je prav tako bistveno manj obutljiv na vplive sonca ali umetne svetlobe. Bambus je ekoloki in antialergijski izdelek, njegove znailnosti pa niso le lepota, izredna odpornost na temperaturne spremembe in vzdrljivost, temve tudi ohranjanje sveine, lahkotnost ienja, ter zdravo in prijetno bivanje.

64
Maj 2013

WVterm prazNuje 150 let

Podjetje WVterm iz Maribora nadaljuje tradicijo izdelave kotlov podjetja TVT Boris Kidri. Zaetek industrijske proizvodnje sega v leto 1863, ko so zgradili obrate za remont vagonov in parnih lokomotiv. Remont vagonov in parnih lokomotiv se je vril vse do konca petdesetih let, ko se je zaela proizvodnja parnih lokomotiv. Ta proizvodnja je ugasnila sredi 60 let in podjetje je e zaelo iskati nove programe. Sledila je integracija z TAM-om in delna programska preusmeritev. Sodobna proizvodnja toplovodnih kotlov se je priela leta 1970, ko je tedanje podjetje podpisalo licenno pogodbo z nemko firmo STADLER. S tem je podjetje nadomestilo remont in proizvodnjo parnih lokomotiv s proizvodnjo kotlov za centralno kurjavo. V kasnejih letih je takratni TVT postal najveji proizvajalec toplovodnih kotlov v bivi Jugoslaviji. al se takratno veliko podjetje ni moglo izogniti krizi, ki je nastala po razpadu Jugoslavije. Prilo je do lastnikega preoblikovanja z ustanovitvijo novega podjetja WVterm leta 1995, ki je prevzelo proizvodni program toplovodnih kotlov. Podjetje nadaljuje proizvodnjo kotlov na izvorni lokaciji in je ostalo edino delujoe podjetje, ki proizvaja enega od prvinskih programov TVT, ostalo pa je na lokaciji Maribor- Studenci. Podjetje WVterm se je v preteklih letih izkazalo kot vitalno, v izvoz, usmerjeno podjetje. Spremenjeni pristop k delu je omogoil, da so se izboljale razmere na vseh podrojih. Podjetje je v zadnjih letih beleilo hitro rast, tako da je od zaetnih 27 zaposlenih delavcev naraslo danes na e preko 70 delavcev. Izvozna naravnanost je bila zaradi domaih monosti nujna, tako da danes izvozi e preko 50 % vse proizvodnje. Najveji poslovni partnerji so na trgu EU. Razen na trgih EU so prisotni tudi na trgih bive Jugoslavije, kjer je blagovna znamka TAM STADLER zelo cenjena. Svojo perspektivo gradijo na izkunjah, ki jih nadgrajujejo z dinaminim razvojnim delom, s ciljem ustvariti dobre, trno zanimive izdelke. Z lastnimi in zunanjimi razvojnimi potenciali so bistveno obnovili in razirili proizvodni program. Proizvodi so sedaj, tako po izkoristkih, nizkih emisijah dimnih plinov, kot tudi po designu na nivoju evropske konkurence. Za ustreznost proizvodov jami podjetje s certifikati TUV, ki so sestavni del dokumentacije. Kot eden temeljnih ciljev trnega pristopa je preroditi staro blagovno znamko in preko nje vzpostaviti pozitiven kontakt s trgom. Podjetje ima zelo iroki proizvodni program in tako s svojimi proizvodi "Made in Slovenija" pokriva skoraj vsa podroja proizvodnje toplovodnih kotlov. Podjetje v zadnjih letih pospeeno investira v nove tehnologije in e dohiteva tehnoloki razvoj evropske konkurence ter si tako ohranja konkurennost v evropski skupnosti.

NOVI KOTLI tipa TRF RK in SRF-RK

Kotli tipa SRF-RK so primerni za uporabo sorazmerno suhih lesnih sekancev z vlago do W 45 in pelet, kotli tipa TRF RK pa za zelo vlana goriva. Kotli so sestavljeni iz kuria in toplotnega izmenjevalca. Osnovo kotlov tvorijo kuria s pomino stopniasto reetko. Kuria so obzidana s kvalitetno ognjeodporno amotno opeko. Konstrukcija kotla omo-

Kotlovnica Profiles

Parna kotlovnica Sirarna Bohinj

66
Maj 2013

goa seig sorazmerno istih lesnih ostankov in lesnih pelet. Kotli imajo velik zgorevalni prostor, ki omogoa dobro zgorevanje. Na sprednji strani kuria so vgrajeni ventilatorji za primarni in sekundarni zrak. Zrak se dovaja v zgorevalni proces po posebnem sistemu kanalov in ob za vpihovanje zraka, da se dosee vrtinenje dimnih plinov in se tako zgorevanje e izbolja. Na kuria kotlov so montirani leei toplotni izmenjevalci. Trivleni toplotni izmenjevalci imajo vgrajene kanale za prvi obrat vroih dimnih plinov, druga dva obrata pa se vrita skozi cevne pakete. Veliki povrinsko dimenzionirani vleki, horizontalni cevni paketi, zagotavljajo kotlu nizko temperaturo dimnih plinov pri visokem izkoristku. Kotli so izdelani v varjeni izvedbi po DIN 4702 in 4751 iz kvalitetne kotlovske ploevine z atesti. Konstrukcija kotlov je izdelana po TRD, z upotevanjem predpisov in norm SIST, EN-DIN in VGB. Proces proizvodnje je stalno nadzorovan s strani lastnih strokovnjakov, saj ima podjetje certifikat v skladu z ISO 9001, modul B in modul D. Dodatno preverjanje kvalitete izvaja TV Sava Ljubljana in ostale institucije,

ki skrbijo za nadzor kvalitete proizvodov. Kotli imajo vgrajena termina varovala, ki itijo kotle pred pregrevanjem. Horizontalne cevi toplotnih izmenjevalcev se istijo pnevmatsko po posebnem programu. Revizijsko- istilna vrata so nameena elno zgoraj in spodaj ter omogoajo lahek dostop za ienje horizontalnih vlekov. Kotli imajo vgrajen sistem za avtomatsko ienje in odvajanje pepela. Zunaj kotlov je mono vgraditi avtomatsko odstranjevanje pepela, tako da se pepel direktno vodi v komunalni kontejner za pepel. V standardni izvedbi kotli obratujejo z nadtlakom 3 bar in delovno temperaturo predtoka 120C. Po posebnih zahtevah se izdelujejo kotli tudi za teje pogoje, kot vroevodni kotli ali parni kotli moi do 10 MW in temperature 180 C in 10 barov obratovalnega tlaka.

Ve o podjetju in proizvodnem programu lahko najdete na www.wvterm.si

Vrste fOtOVOltaINIh tehNOlOgIj

Poznamo dve poglavitni vrsti fotovoltaine tehnologije, kristalno in tanko plastno. Kristalno pa lahko razdelimo e na dve vrsti: Monokristalne Celice - Te so narejene z uporabo odrezka celic enega silicijevega kristala valjaste oblike. Mmonokristalne celice ponujajo najvijo uinkovitost (priblino 18% pretvorba vpadne sonne svetlobe), vendar pa, zapleten procesa njihove proizvodnje nekoliko podrai njihovo prodajno ceno. Polikristalne Celice - Te so z pridobljene z rezanjem mikro finih ploskev iz meanice topljenega in rekristaliziranega silicija. Polikristalne celice so ceneje za proizvodnjo, vendar pa je tudi njihova uinkovitosti temu primerno nija (priblino 14% pretvorba vpadne sonne svetlobe). Najpogosteja vrsta tankoslojne fotovoltaike je izdelana iz a-Si (Amorfni silicij), vendar pa lahko uporabljamo tudi tevilne druge materiale, kot so CIGS (baker indija / galijevega diselenida), CIS (bakrov indij selenid), CdTe (Kadmijev Telur), barvno- obutljive celice in organske sonne celice.

Mreno povezani fotovoltaini sistemi

Ti sistemi so prikljueni na iroko elektrino omreje. Podnevi je sonno energijo, ki jo sistem ustvari mo takoj uporabiti ali pa prodati drubi za dobavo elektrine energije. V veernih urah, ko sistem ne more zagotoviti takojnje energije, lahko elektrine energije odkupimo od omreja.

Ne-mreni fotovoltaini sistemi

Ti sistemi se uporabljajo v izolaciji elektrinih omreij in so lahko uporabljeni za dobavo energije postajam radijskih razpeevalcev transformatorjem, telefonskim govorilnicam in ulini razsvetljavi. Prav tako raste zanimanje za mobilno fotovoltaiko na navtinem trgu in trgu z potovalnimi prikolicami. Ne-mreni (imenovan tudi samostojni) fotovoltaini sistem tudi zagotavlja neprecenljivo in dostopno elektrino energijo dravam v razvoju, kjer so konvencionalna elektrina omreja nezanesljiva ali neobstojea.

Vrste fotovoltainih sistemov

PV tehnologija je bila prvi uporabljena za zagotavljanje elektrine energije satelitom. Danes lahko fotovoltaine sisteme uporabljamo za pogon, skoraj vsega. Fotovoltaini sistemi sistemi delujejo v dveh osnovnih oblikah.

67

20 let

Maj 2013

Grundfos in voda sinonim kvalitete za va dom in vrt

Pred nami so e prvi pomladni dnevi, ki v nas zbudijo razmislek o tem na kaken nain se bomo v letonjem letu lotili vodooskrbe naih vrtov. Pri Grundfosu smo v pomlad zakorakali z zaetkom vsakoletne pomladne akcije rpalk, ki se uporabljajo v hii in na vrtu. V pomladni akciji je v letonjem letu posebej izpostavljena rpalka SQ, ki v paketu s PM konnemu uporabniku podarja tudi vsestranski visokotlani istilec (waterjet) Karcher K 2.14. SQ 3 je potopna rpalka za oskrbo z vodo, manje vodovode in namakanje. Grundfos PressureManager (PM) je inteligentna tlana kontrola, ki krmili rpalko in jo iti proti suhemu teku. PM pokriva potrebe v enostavnih in zahtevnih aplikacijah. Set SQE pa vzdruje konstantni tlak. Na voljo je v dveh glavnih razliicah: z integriranim sesalnim sitom (1 mm mreo), s stranskim vstopnim prikljukom, ki vkljuuje fleksibilno sesalno cev s plavajoim sesalnim sitom (1 mm mreo).

VELIKA POMLADNA AKCIJA

Unilift KP/AP/CC
Unilift KP/AP/CC je prenosna potopna rpalka za neagresivne, manj onesnaene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena rpalka. Maja Gal, univ. dipl. kom

Grundfos MQ
Grundfos MQ je kompaktna samosesalna vestopenjska rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v enodruinskih hiah. rpalka ima vgrajeno malo tlano posodo, ki zagotavlja, da je voda takoj na voljo.

SPO rpalka
SPO rpalka je namenjena za odvodnjavanje in vodooskrbo. Uporablja se lahko v 5 ali 6 vodnjakih ali jakih.

Za ve informacij obiite http://si.grundfos.com ali pokliite 01/568 06 10. Za nakup izdelkov se obrnite na nae pooblaene prodajalce, ki sodelujejo v pomladni akciji. Lokacije poslovalnic pooblaenih prodajalcev najdete na nai spletni strani v zavihku Prodajna mesta.

V pomladni akciji se predstavljajo tudi naslednji izdelki: JP rpalka

JP rpalka je samosesalna centrifugalna rpalka za oskrbo z vodo. Ta rpalka se lahko uporablja kot prenosna ali vgrajena v instalacijo. Vzdrevanje je enostavno in ekonomino, priporoljivo pa je za vrtne aplikacije.

rpalka SB
rpalka SB je potopna rpalka za dvig tlaka iste vode, posebej primerna za deevnico. Ima ohije iz umetnih mas.
V asu promocije kupite rpalko SQ v paketu s PM in poleg boste brezplano prejeli waterjet Karcher K 2. 14.
*Prietek akcije 1. marca 2013. Akcija velja do razprodaje zalog.

VODA in GRUNDFOS -

moderno udobje za vao druino

68
Maj 2013

ENergetsKa preNOVa staVb

Kolektor Koling pravi partner pri energetski prenovi stavb
Osveenost na podroju zmanjevanja onesnaevanja okolja in uinkoviti ter racionalni rabi energentov na vseh podrojih bivanja in ivljenja nas vodi k energijsko uinkoviti gradnji oziroma k izboljanju energetske uinkovitosti stavb. e pred nekaj leti so bile nizkoenergijske in pasivne hie redkost, danes pa smo pria gradnji t.i. aktivnih stavb in tevilnim projektom energetske prenove stavb.
Podjetje Kolektor Koling, lan koncerna Kolektor in gazela primorsko-notranjske regije za leto 2011, nudi investitorjem celostne reitve za izvedbe objektov, ki vkljuujejo gradbeni ineniring in arhitekturo, elektro ter strojne instalacije, avtomatizacijo, klimatizacijo in prezraevanje ter servis. Vso znanje in izkunje zdruujemo v storitvah izvedbe gradbenih projektov pri energetski sanaciji stavb, kar naim strankam olaja izvajanje investicijskih dejavnosti. Namen celostne energetske sanacije objektov z dotrajanimi energetskimi sistemi in terminim ovojem je poleg bolje energijske bilance stavb, bistvenega zmanjanja obratovalnih strokov objekta in maksimalnega prihranka energije tudi doseganje boljih bivalnih pogojev v objektu, doseganje bolje kvalitete zraka, prijetne in zdrave bivalne klime v prostorih, bivanje z upotevanjem sodobnih trajnostnih principov ter ugodje uporabnika, e omenimo le nekatere.

Prihranek s celovitim pristopom

Prenova taknega objekta je zahtevna in terja celovit pregled obstojeega stanja ter celovito tudijo izvedljivosti, a se investicija vseeno izplaa. Po izvedbi energetske sanacije stavbe so prihranki energije znatni, prav tako so bistveno bolji bivalni pogoji. Odloitev za energetsko sanacijo stavb pa terja temeljit premislek oziroma celovit pristop, saj lahko tovrstni posegi za ve desetletij definirajo obratovanje in s tem poutje uporabnikov objekta.

Toplotne izgube lahko predstavljajo kar 30 odstotkov potrebne toplotne energije.

Kolektor Koling za energetsko prenovo objektov nudi:

energetski pregled stavb, izdelavo projektne dokumentacije za energetsko sanacijo,

Zakaj energetska prenova stavb?

Energetska sanacija stavb je primerna predvsem za obstojee stareje stavbe, ki so energetsko potratne z veliko toplotne izgube (toplotne izgube lahko predstavljajo kar 30 odstotkov potrebne toplotne energije).

Dom upokojencev v Tolminu po celoviti energetski prenovi

69

20 let
analizo stanja in vgradnjo sistemov za merjenje porabe energentov, izvedbo energetske sanacije objektov: gradbeno obrtnika dela (fasade, toplotne izolacije, zamenjava oken, ...), instalacijska dela (prezraevalni, ogrevalni in hladilni sistemi, priprava sanitarne vode, razsvetljave, regulacije) izvedbo centralnih nadzornih sistemov in regulacij, vkljuno z energetskim portalom, energetski management s spremljanjem porabe energentov, ostale celovite reitve, ki jih nudimo na podroju gradbenega ineniringa in arhitekture.

Maj 2013

Zakaj izbrati Kolektor Koling?

Celostne reitve energetske sanacije stavb od ideje do izvedbe Lasten razvoj, izdelava in izvedba klimatizacije, strojnih in elektro instalacij Finanna stabilnost podjetja tratnimi bolninicami. Namen energetske sanacije je bil zmanjati rabo energije in dosei im veji dele obnovljivih virov energije. Po besedah ministra za zdravje Tomaa Gantarja bodo privarevali 30 odstotkov pri strokih energentov oziroma skoraj pol milijona evrov. Pri energetski obnovi, ki bo omogoila tolikne prihranke, je sodeloval tudi Kolektor Koling, ki je pri obnovi poskrbel za izvedbo vseh strojno instalacijskih del. vzpostavili smo centralno-nadzorni sistem ter spremljanje porabe. Pri energetski sanaciji doma upokojencev v Tolminu smo sodelovali pri celoviti sanaciji ovoja stavbe in menjave oken, izvedli sanacijo naina priprave sanitarne vode, uvedli centralni nadzorni sistem ter regulacijo in kontrolo temperatur v objektu. Postavili smo tudi centralno-nadzorni sistem z energetskim managementom, z izdelavo poroil o porabi posameznega energenta. V domu e beleijo znatne prihranke energentov, pojasnjuje Brane Brelih, izvrni direktor, zadolen za projekte energetske sanacije stavb v podjetju Kolektor Koling. Foto 2 Na termografskih posnetkih nazorno vidimo primerjavo toplo-

Sodelovali smo pri energetski obnovi Splone bolninice Izola

Izolska bolninica je bila pred obnovo med energetsko najbolj po-

Uspena sanacija doma upokojencev v Tolminu

Pri celoviti sanaciji doma upokojencev v Tolminu je Kolektor Koling sodeloval z gradbeno-obrtnikimi deli, strojnimi in elektro instalacijami,

Gradbeni ineniring in arhitektura

Kolektor Air Klimatske naprave

Energetika

Elektro in strojne intalacije

Celovite reitve energetske prenove stavb. Od idej do izvedbe.

KOLEKTOR KOLING
Va trden partner od ideje do izvedbe gradbenih projektov

www.kolektorkoling.si

Sodelujte v nagradnem nateaju Poganjajmo znanje

www.poganjajmoznanje.com

70
Maj 2013

tne izgube skozi fasado in okna, pred in po energetski sanaciji doma upokojencev v Tolminu. Najveje izgube so bile preko oken in slabo izoliranih betonskih delov konstrukcije. Z dodatno izolacijo fasade in uporabo ustreznih okenskih profilov z uinkovito zasteklitvijo, smo izgube radikalno zniali. Kolektor Koling je sodeloval tudi pri energetski sanaciji splone bolninice v Postojni (gradbeno obrtnika dela, strojne instalacije), v teku pa je celovita sanacija doma upokojencev v Izoli. Kolektor Koling s svojimi proizvodi sodeluje tudi pri energetski sanaciji olskega centra kofja Loka in SGT v Mariboru. Kolektor Koling d.o.o.

Foto 2: pred sanacijo

po sanaciji

Pripravljajte projekt energetske prenove vaega objekta? Kontaktirajte nas preko naslova koling@kolektor.com oz. na telefonski tevilki (05) 373 41 60.

INDustrIjsKa KONOplja KOt mOeN VIr ObNOVljIVe eNergIje

Industrijska konoplja je rastlina iz druine Cannabaceae. Vzgajajo jo predvsem zaradi vlaken in semen, ki vsebujejo priblino 30 odstotkov olja. Zaradi podobne oblike listov jo pogosto zamenjujejo z razliico, ki jo vzgajajo kot drogo, zaradi esar je bila industrijska konoplja tudi dolgo asa stigmatizirana. V zadnjem asu je pridobila na veljavi kot pomemben obnovljivi vir, saj ne prispeva k uinku tople grede. Rastoa rastlina konoplje absorbira toliko CO2, kot se izpusti ob izgorevanju nafte ali drugih rastlinskih snovi in nam lahko zagotavlja dragocene surovine ter neobdelane materiale na tisoe let, pri tem pa ne prispeva k podnebnim spremembam in ne proizvaja radioaktivnih ter toksinih odpadkov. Konoplja je visoko donosna, vlaknata poljina, ki proizvede ve biomase na hektar, kot veina ostalih poljin. V raziskavah so ugotovili, da se ogljikovodike v konoplji lahko uporablja kot obnovljivo gorivo z nizko stopnjo onesnaenosti. Na globalni ravni je konoplja morda edina rastlina, ki je zmona proizvajati zadostne koliine biomase, ki bi v prihodnosti lahko zagotovile alternativo fosilnim gorivom. Kot taken vir goriva bi lahko ta rastlina ustavila mnoico kodljivih efektov, ki jih povezujemo s fosilnimi gorivi, kot so na primer povrinsko rudarjenje, izlitja nafte, kisel de, smog,itd...Konopljo lahko predelamo v tekoe gorivo ali gorilne pelete in s tem pripomoremo k zmanjamo porabe fosilnih goriv in jedrske energije. Biomaso iz konoplje lahko predelamo v skoraj vsako obliko energije, ki se danes uporablja, vkljuno z metanolom, ki se uporablja za pogon avtomobilov. Nasprotno od fosilnih goriv, biomasa nastane iz ivih rastlin, ki v fazi rasti nadaljujejo z odstranjevanjem ogljikovega dioksida iz atmosfere skozi proces fotosinteze. Z viino rastline, ki lahko v viino meri do 5 metrov, konoplja ustvari veliko kisika in ujame velike koliine ogljika iz atmosfere. Konopljina polja bi zaradi tega lahko postala zelo pomemben naslov za probleme spreminjanja zemeljskega ozraja.

Lastnosti industrijske konoplje

industrijska konoplja je zanesljiv obnovljiv vir energije ne onesnauje okolja in ni uinka tople grede isti na zrak in nao zemljo je odporna na parazite in vremenske spremembe hitra rast rastline (Raste kot konoplja! ) in velik donos pri letini (do 2 etvi na leto) dolg koreninski sistem filtrira in neguje tla visoka natezna trdnost industrijskih izdelkov iz konoplje niji davki za proizvodnjo izdelkov iz konoplje
Konopljina hia

71

20 let

Maj 2013

PrVa eVrOpsKa e4 OPENA HIA 2020 je DOKONaNa.

V kraju Zwettl, ki e od leta 1929 dri rekord za najhladneji kraj v Avstriji (izmerjeni rekord je -36,6 C), se je mlada druina z dvema majhnima otrokoma odloila zgraditi plus energijsko hio prihodnosti in sicer z uporabo tradicionalnih naravnih materialov in sodobnim sistemom za ogrevanje ter proizvodnjo energije.
Za izgradnjo sta investitorja Bianca in Rainer Lugauer izbrala gradbeno podjetje Schiller Bau Gmbh, ki bo zgradilo hio po sistemu MassivWertHaus, ki investitorjema zagotavlja kvalitetno openo zgrajeno hio na klju s tonim rokom dokonanja del. V prihodnosti bodo morale hie uporabnikom nuditi veliko ve kot samo streho nad glavo. Za sprejemljive stroke gradnje morajo moderne hie zagotavljati ugodno bivalno okolje z nizkimi obratovalnimi stroki.

Zasnova
Ob razmiljanju o udobnem bivanju in nizkih strokih za ogrevanje v zimskem asu, se je druina Lugauer sreala z idejo samozadostne nizkoenergijske hie, ki je nadgradnja koncepta pasivne gradnje s konca 20. stoletja. Samozadostna nizkoenergijska hia mora izpolnjevati stroge kriterije glede toplotne izolativnosti in zrakotesnosti ovoja ter dobre akumulacije energije, tako v osnovnih konstrukcijskih elementih, kot tudi v zalogovniku tople vode. Iz tega razloga se je druina Lugauer odloila za masivno openo gradnjo brez dodatne izolacijske obloge in 9,5 m3 velik zalogovnik tople vode, ki dodatno skrbi za natanno regulacijo toplote v vseh prostorih novega doma. Investitorja sta v centru mesta Zwettl zasnovala moderno arhitekturo z upotevanjem regionalne krajinske arhitekture in smernic nizkoenergijske gradnje po e4 konceptu, s poudarkom na naslednjih podrojih: energija - energetska uinkovitost ovoja stavbe ekonomija - cenovno ugodna gradnja z nizkimi stroki vzdrevanja ekologija - raba obnovljivih virov energije emocije - edinstvena kvaliteta bivanja

Oskrba z energijo
Za nartovanje energetske bilance objekta sta investitorja k sodelovanju povabila tudi Tehnino Univerzo Dunaj, ki je izvedla simulacijo energetske bilance, imenovano AIT.TU Dunaj bo v asu bivanja izvajala meritve in primerjala izraunane rezultate z dejanskimi, izmerjenimi v asu bivanja druine v plus energijski hii.

Posebnosti gradnje:
Gradnja z novo generacijo opeke, ki ima integrirano toplotno izolacijo iz kamene volne, je omogoila izgradnjo plus energijske hie z ekolokim mineralnim izolacijskim materialom, brez dodatnega izolacijskega sloja v obmoju fasade in z odlino toplotno prevodnostjo (U od 0,12 W/mK) ter visoko stopnjo akumulacije.

Moderna e4 OPENA HIA 2020 proizvede ve energije kot je porabi za svoje delovanje
Prva evropska e4 hia je zgrajena z zadnjo generacijo Wienerberger openih zidakov, z integrirano toplotno izolacijo, ki zagotavlja odlino toplotno zaito in visoko akumulacijo toplote. Sodoben sistem ogrevanja in fotovoltaini moduli prispevajo proizvodnjo 100% potrebne energije iz obnovljivih virov. OPENA HIA 2020 bo celo proizvedla ve energije kot je v celotnem letu porabi za svoje delovanje. S tem izpolnjuje vse zahteve uredbe Evropske unije o energetski uinkovitosti objektov v letu 2020 (Uredba 2010/31/EU).

Skoraj ni energijska gradnja v najhladnjeem kraju v Avstriji.

Skoraj ni energijska gradnja v najhladnjeem kraju v Avstriji.

72
Maj 2013

KAMIN NA PELETE - UDOBNA DOPOLNITEV OGREVANJA NA UNP

Kljub temu, da se v teh dneh kurilna sezona vsaj za nekaj mesecev od nas poslavlja, dober gospodar e razmilja o ogrevanju v jesenskih in zimskih dneh. Ker stroki ogrevanja zagotovo predstavljajo eno vejih obremenitev druinskega prorauna, se v vse ve domovih odloajo za vgradnjo kaminov, ki postajajo priljubljen in cenovno dostopen vir toplote ter domanosti. V kombinaciji s primarnim ogrevanjem na plin, lahko ob uporabi kaminov na pelete za ogrevanje 80 m2 velikega prostora, prihranimo kar od 20 do 70 odstotkov energije primarnega vira ogrevanja.

bi bili manji od 20 m2. Kamin na pelete predstavlja novo, tehnoloko izjemno dovrene naprave, ki se polnijo samodejno in omogoajo asovno reguliran vig peletov. Dobra stran peletov je, da so zelo gosti in imajo zelo nizko vsebnost vlage (pod 10 %), kar omogoa visoke izkoristke pri izgorevanju. Eden vejih problemov e vedno ostajajo emisije

pranih delcev, a so emisije NOx, SOx in drugih hlapnih organskih spojin iz tovrstnih ogrevalnih sistemov, v primerjavi z drugimi gorivi, zelo nizke. Kamini na pelete so na voljo e od majhnih moi (5 kW) naprej in delujejo podobno kot kotli na lesne pelete Obutek domanosti in toplina ob pogledu na ogenj smotrnost kaminskega vloka le e poveajo.

Okolju prijazna dopolnitev ogrevanja na plin

Notranji kamini, ki nam e danes pogosto priarajo misel na grajske sobane, so ljudem poznani e zelo dolgo. Kljub temu, da je njihov osnovni namen ostal enak, je razvoj tehnologije posegel tudi na to podroje. Klasinim kaminom so se tako pridruili e kamini na pelete. Splono velja, da naj prostori, ki jih ogreva kamin, ne

73

20 let

Maj 2013

Udoben in enostaven nain ogrevanja

Kamin na pelete je oblikovan tako, da lahko deluje samostojno ali v povezavi z obstojeimi primarnimi grelnimi sistemi. Imajo vgrajen avtomatizem, ki omogoa popolnoma samodejno delovanje kamina in tudi povsem varno. Naloga uporabnika je le ta, da pripravi pelete v zalogovnik in pritisne gumb vklop/izklop na termostatu, ki omogoa dnevno ali tedensko programiranje. Kdaj se bo kamin vklopil ali izklopil tako lahko doloa uporabnik sam. V primerjavi s pemi na drva, je njihova uporaba neprimerno enostavneja in udobneja. Maksimalni toplotni uinek, isto izgorevanje in minimalna emisija kodljivih snovi predstavljajo dodatne prednosti teh kaminov. Krmilimo jih lahko s sobnim termostatom ali v najsodobnejih razliicah celo z daljinskim upravljavcem. Oistimo ga po potrebi glede na koliino kurjenja,

uporabimo lahko tudi poseben sesalec za prah s prikljueno posodo za pepel. Njihova dodatna prednost je torej maksimalni toplotni uinek, isto izgorevanje in minimalna emisija kodljivih snovi.

Racionalizacija strokov ogrevanja

Kamini na pelete so odlina reitev, saj lahko z relativno nizkim vlokov kar precej prihranimo. Cene se gibajo med 1.000 in 5.000 evri ter se razlikujejo glede na velikost in kvaliteto kamina. Viina prihrankov ob sami uporabi je odvisna od velikosti ogrevanega prostora. Tako je prihranek pri objektih sodobne arhitekture, ki imajo odprte skupne prostore, kot so kuhinja, jedilnica, dnevna soba, galerija in hodniki, bistveno veji kot v primeru objektov, kjer so ti prostori loeni z vmesnimi stenami ali vrati. V povpreju velja, da lahko z uporabo kamina nadomestimo priblino 30

odstotkov energije iz glavnega ogrevalnega vira. Ker lahko vgradnjo kamina na pelete odlino kombinirate z ogrevanjem na utekoinjen naftni plin, je nabor kaminov na pelete odslej na voljo tudi pri drubi Butan plin. S ponudbo estetsko dovrenih modelov prironih dimenzij bodo poskrbeli, da se bo kamin ne le odlino podal v va dom, ampak tudi kvalitetno dopolnil primarni ogrevalni sistem in s tem omogoil racionalneje ogrevanje.

Razline oblike in modele kaminov si lahko ogledate v Energetskem centru na Verovkovi 70 v Ljubljani in na spletni strani www. butanplin.si, z veseljem pa vam bodo tudi pripravili ponudbo za va konkretni primer.

74
Maj 2013

KDaj pOtrebujemO prIsIlNO prezraeVaNje?

Vse bolj se zavedamo, da prisilno prezraevanje stanovanjskih objektov ni le izraz prestia ali nek preseek, pa pa je nekaj povsem vsakdanjega, saj nam omogoa kvalitetno bivanje znotraj naih domov. Potrebo po dodatnem prezraevanju zautimo e, ko v isto obiajnem stanovanju ali hii zamenjamo stara dotrajana okna z novimi, energijsko uinkovitejimi in seveda tudi precej bolj zrakotesnimi. e res, da lahko s takim oknom privarujemo pri ogrevanju in nam omogoa udobno bivanje tudi v coni ob oknu, vendar se ob tem pojavi tudi nov problem slaba prezraenost naih prostorov. Ta problem je precej oiten, saj se e pred vgradnjo novih oken verjetno zavedamo, da pravilnika o priporoenem prezraevanju ne bomo upotevali, saj nimamo monosti odpiranja oken vsako uro (za 5 min) ali vsaki dve uri (za 10 min). Ko gremo spat, te monosti sploh nimamo in se lahko odloimo le za delno odprto okno, kar ni ni bolje kot staro puajoe okno ali pa ga pustimo zaprtega in se sprijaznimo s slabo kvaliteto zraka. Ko so zunaj zelo neugodne temperature (precej pod 0C ali v poletni vroini), nam veinoma sploh ne pade na misel, da bi odpirali vsa okna v hii enkrat na uro ali dve. Tako se sasoma navadimo na slab zrak v hii, pri emer se ne zavedamo negativnih vplivov taknega zraka na nae poutje in zdravje. Zaradi poviane koncentracije ogljikovega dioksida in zmanjane koncentracije kisika se slabo spoijemo, se zbujamo nenaspani, imamo teave s koncentracijo in uenjem. Poleg koncentracije teh dveh plinov se v zaprtih prostorih vse bolj kopiijo tudi viki vlage, ki e posebej v kombinaciji s toplotnimi mostovi predstavljajo ugodne pogoje za razvoj zidne plesni, za katero pa vemo, da ima v veini primerov kodljiv vpliv na dihala. Neprijetno posledico sodobne zatesnjenosti objektov, v kombinaciji brez prisilnega prezraevanja, predstavlja tudi kopienje vonjav (kuhinja, WC, hini ljubljenki) in kodljivih plinov, ki se sproajo ob uporabi raznih istil ter topil. e ob menjavi stavbnega pohitva bi se morali vpraati kako bo s prezraenostjo naih domov, za kar pa imamo danes ve razlinih monosti in oblik. Najbolja oblika prisilnega prezraevanja je centralno prezraevanje z izkoristkom odpadne toplote, pri emer je potrebno do vseh prostorov poloiti cevno instalacijo. Lahko si privoimo lokalno prezraevanje z izkoristkom odpadne toplote za posamezen prostor, pri emer ni potrebna dodatna cevna instalacija. Na voljo pa imamo tudi podtlano prezraevanje brez izkoristka odpadne toplote, vendar tudi brez uporabe cevne instalacije, kar omogoa enostavno in finanno nezahtevno vgradnjo. Ve o vseh treh tipih prisilnega prezraevanja si lahko preberete v nai brouri, ki vam je na voljo na: www.agregat.si. Ker o prisilnem prezraevanju razmiljamo e ob zamenjavi stavbnega pohitva obstojeih stanovanjskih zgradb, je toliko bolj smotrno o tem dobro razmisliti v primeru novogradnje. Tu imamo, za razliko od obstojeega objekta, na voljo e vse monosti za vgradnjo potrebne instalacije, na enak nain kot to naredimo z elektriko, vodo, kanalizacijo, ogrevanjem in e im. e ob zamenjavi ali vgradnji sodobnega stavbnega pohitva razmiljamo tudi o prisilnem prezraevanju z vraanjem odpadne toplote, dobijo vsi ukrepi, ki vodijo v zveanje energijske uinkovitosti objekta, svoj pravi smisel in izpolnijo naa priakovanja. Sicer preloimo problem energijske uinkovitosti na zdravstveni problem prevelike zatesnjenosti brez ustreznega prezraevanja. Ko govorimo o prisilnem prezraevanju z izkoristkom odpadne toplote,

Slika 1: Vsem poznan pogled na odprto okno v objektu brez prisilnega prezraevanja.

75

20 let
moramo imeti pred omi tudi vse pozitivne uinke, ki nam jih ta ukrep prinaa. Zaradi dobre filtracije vstopnega zraka, se znebimo raznih pranih delcev (tudi cvetnega prahu) in nadlenega mresa, obenem pa poleg neugodne temperature, zunaj ostane tudi hrup iz ulice. Za zagotavljanje optimalne koliine vlage v objektu imamo danes na voljo entalpijski izmenjevalec v prezraevalni napravi, ki v vstopnem zraku na ist nain ohranja vrednost vlage na taki ravni, da v zimskem asu nimamo presuhega zraka v bivalnih prostorih. Ob dananji mnoini ponudbi razlinih sistemov za prisilno prezraevanje, ki jih najdemo na trgu, naj bo vae vodilo pri izbiri ustreznega sistema za va dom le e kvaliteta, dostopnost sestavnih delov, tradicija proizvajalca in zanesljivost delovanja. Konna cena prezraevalnega sistema, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu, ni le cena zaetne investicije, pa pa tudi cena in monosti vzdrevanja in ienja ter dostopnost potrebnih rezervnih delov. Samo kvaliteten sistem, ki bo zanesljivo obratoval in vas ob tem ne bo motil, bo dosegel izpolnitev zgoraj navedenih energijskih ukrepov ter vaih priakovanj!

Maj 2013

Slika 2: Presek hie z vgrajenim prisilnim prezraevanjem z vraanjem odpadne toplote.

agregat

prezraevanje

www.agregat.si 01 516 10 56

UDOBNO IN ZDRAVO OKOLJE Z A VA D O M

76
Maj 2013

NOVa KlImatsKa NapraVa MITSUBISHI ELECTRIC serIja MSZ-FH za gretje

MITSUBISHI ELECTRIC z novo serijo stenskih klimatskih naprav serije MSZ-FH v ospredje postavlja toplotno udobje skozi vse leto, zdravo bivanje, visoko uinkovitost in varevanje energije. Proizvajalec je to dosegel z uporabo estih kljunih tehnologij: Vse klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC so naprave z napredno invertersko tehnologijo, ki obremenitev naprave natanno prilagaja glede na potrebe. Prilagajanje moi delovanja glede na potrebe omogoa bistveno manjo porabo energije, zato naprave dosegajo najvije kazalnike uinkovitosti in so uvrene v najvije razrede uinkovitosti. Naprave so zaradi inverterske tehnologije tije, varneje, imajo daljo ivljenjsko dobo in nudijo veje udobje. Energetska uinkovitost za novi model MSZFH25 VE: - najviji razred sezonske energetske uinkovitosti je razred A+++ tevilo SEER pri hlajenju = 9,1, grelno tevilo SCOP = 5,1 - najviji razred energetske uinkovitosti, merjen na eni merilni toki je razred Atevilo EER pri hlajenju = 5,15, grelno tevilo COP = 5,52 Nazivna obremenitev pri gretju v povpreni sezoni (Pdesign H) za navedeno napravo z nazivno zmogljivostjo 3,2 kW je pri temperaturi -10C e vedno 3,0 kW, prijavljena zmogljivost gretja pri mejni delovni temperaturi -15C je 2,5 kW (brez dodajanja rezervne zmogljivosti ogrevanja z el. grelnikom). Podrobneji podatki so dosegljivi na nai spletni strani http://www.vitanest.si/koristno.html . Izjemno tiho delovanje klimatske naprave. MITSUBISHI ELECTRIC spada med najtije klimatske naprave, tudi model MSZ-FH25VE deluje izjemno tiho, vrednost za nivo zvonega tlaka pri najniji hitrosti ventilatorja je 20 dB(A), vrednost za nivo zvone moi pa je 58 dB(A). S tedenskim asovnikom (tajmer) lahko uporabnik nastavi do dve dnevni asovni oziroma temperaturni nastavitvi za ves teden. V obdobju hlajenja prostorov lahko,

na primer pred odhodom v slubo, nastavimo prietek monega ohlajanja prostora na nekaj ur pred predvidenim prihodom iz slube, izklop ob vrnitvi domov, ponoven vklop standardnega hlajenja popoldan ali nekaj ur pred odhodom k nonemu poitku in ponoven izklop pred ali med spanjem. V obdobju ogrevanja pa lahko na primer nastavimo prietek monega ogrevanja prostora nekaj ur pred predvidenim jutranjim bujenjem, izklop ob odhodu v slubo, ponoven vklop standardnega naina ogrevanja nekaj ur pred prihodom iz slube in izklop nekaj ur po odhodu k nonemu poitku. Nastavitev enega ali najve dveh obdobij oziroma temperatur delovanja klimatske naprave dnevno je seveda odvisna, tako od bivalnih navad, kot od potreb prostora. Tajmer imajo tudi drugi modeli (serija MSZ-SF in MSZ-FH). Hiper gretje je tehnologija, uporabljena v seriji MSZFH z zunanjo enoto model VEHZ in omogoa uinkovito ogrevanje tudi v zelo mrzlem vremenu. Zahvaljujo tej teh-

77

20 let

Maj 2013

nologiji se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami (na primer v Skandinaviji) zanesejo na klimatsko napravo MITSUBISHI ELECTRIC, saj je delovanje zagotovljeno tudi do zunanje temperature -25C, polna nazivna zmogljivost pa se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15C. Grelnik proti zamrzovanju kondenzata preprei zamrzovanje in posledino preprei blokado ventilatorja v zunanji enoti. Uporaba modelov serije MSZ-FH VEHZ kot edini vir gretja je posebej priporoljiva v obmojih, kjer obstaja veja monost zamrzovanja vode, ki med ogrevanjem kondenzira na zunanji enoti: - v obmojih, kjer se temperatura skozi ves dan ne dvigne nad 0C in se spusti celo do -25C - v obmojih, kjer je veliko vlage (v gorah, dolinah obdanih z gorami, v bliini gozda, jezer..) - v obmojih s snenimi padavinami Za modele serije MSZ-FH z zunanjo enoto VE pa proi-

zvajalec zagotavlja ogrevanje do -15C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika. Filter Plasma Quad, ki vsebuje plazemski filtrirni sistem, kateri uinkovito odstrani bakterije, viruse, alergene in prah. Filter Plasma Quad je nameen v notranjosti notranje enote, kjer s pomojo elektrinega polja odstranjuje bakterije in viruse. Preko celotne odprtine za vhod zraka sproa elektrino napetost. Elektrino polje, ki se ustvari, namre ni standardne okrogle oblike, ampak je po obliki podobno traku ali zavesi. Elektrode iz tungstena (tungsten je volfram-izolirana kovina, kemijski element s simbolom W) zagotavljajo zmogljivo razelektritev. Senzor 3D I-see je infrardei senzor za merjenje temperature na oddaljenih poloajih v prostoru. Osem vertikalno nameenih senzorjev se premika levo in desno ter sobno temperaturo podrobno tridimenzionalno (3D) analizi-

Dihajte ist zrak za bolj zdravo in udobno bivanje 12 mesecev na leto

NOVA klimatska naprava serija MSZ-FH VEHZ

uinkovita in varna, sezonska energetska uinkovitost A+++ ogrevanje pri nizkih zimskih temperaturah, tudi do -25C ekonomino hlajenje in razvlaevanje dovrena ltracija zraka usmerjeno delovanje s pomojo senzorja prisotnosti v prostoru omogoa nastavitev posrednega ali neposrednega zranega toka - enostavno upravljanje s tedenskim tajmerjem

http://www.vitanest.si VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pota: vitanest@vitanest.si

78
Maj 2013

ra. Naprava tako lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji posredni zrani tok ali neposreden zrani tok. Funkcija posredni zrani tok se lahko uporabi, ko je zrani tok premoan ali preve neposredno usmerjen v osebo, na primer ob elji, da se telesna temperatura osebe v prostoru ne bi pretirano ohladila. Funkcija neposredni zrani tok se lahko uporabi za usmeritev zranega toka neposredno v ljudi, ko se elijo hitro ogreti ob prihodu v prostor, na primer na zelo mrzel dan. Naravni tok je funkcija, podprta s tehnologijo proste-

ga in prilagodljivega krmiljenja zranega toka s pomojo dvojnih lamel. Dvojne lamele namre lahko razdelijo zrani tok in ga usmerijo v levo in desno stran, zato ta ne prehaja le skozi iroko sprednje obmoje, ampak se istoasno dovaja do oseb v dveh razlinih conah. Funkcija je osnovana na podlagi simuliranja naravnega valovanja zranega toka osveilnega, skoraj nezaznavnega pretoka zraka na japonskem viavju Kirigamine.

NagraDa aplIKacIjI POrabI manj

Spletna aplikacija Porabimanj moj energetski svetovalec je prejela nagrado za najbolji promocijski projekt uinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Nagrada je bila podeljena na agenciji Informa Echo 16.4. na 15. Dnevih energetikov v Portorou. Spletni energetski svetovalec Porabimanj uporabnikom omogoa brezplane izraune monih prihrankov pri energiji za ogrevanje in hlajenje, pri prevozu ter elektrini energiji. Stroki energije so vse bolj pomemben dejavnik pri odloitvah o investicijah v ogrevalne sisteme, gospodinske aparate, avtomobile, raunalniko opremo in druge naprave. Aplikacija je dosegljiva na www. porabimanj.si in na partnerskih straneh Petrol, HSE in Energija plus. Aplikacija Porabimanj je rezultat sodelovanja razlinih strok in razvoja, pri katerem so poleg pobudnika Informa Echo, sodelovali Center za energetsko uinkovitost pri Institutu Joef Stefan, Kolektiv, Tango net, Citadela in drugi. Projekt je sofinanciran v okviru Petrolovega Programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihrankov energije pri konnih odjemalcih.

79

20 let

Maj 2013

TERMO-TEHNIKA KRONOTERM NOVINARSKA KONFERENCA

Sejem DOM (12. 3. do 17. 3. 2013)
V asu sejma DOM, dne 12. 3. 2013, je Termo- tehnika iz Braslov organizirala novinarsko konferenco na svojem razstavnem prostoru. V podjetju Termo- tehnika se e 23 let intenzivno ukvarjajo z razvojem in izdelavo toplotnih rpalk ter vzporedno tudi z razvojem in izdelavo naprav ter sistemov za hlajenje strojev, proizvodnih procesov. Med drugim so razvili tudi hladilne naprave za hlajenje vina in razsluzevanje mota. Podjetje Termo- tehnika je naroilo testiranje svojih toplotnih rpalk na najbolj priznanem evropskem intitutu WPZ (Waermepumpen Test Zentrum) iz vice. Rezultati testov so se presenetljivo skoraj povsem ujemali z meritvami, ki jih v omenjenem podjetju redno izvajajo v domaem laboratoriju. Od leta 2008 je Termo- tehnika lanica zdruenja 30 najvejih evropskih proizvajalcev toplotnih rpalk, BWP Bundesverband Waermepumpe. Kljub zelo utesnjenim delovnim pogojem, so v letu 2012 ustvarili v Termo- tehniki 11,7 mio prihodkov, kar je za 37 % ve kot leto poprej. V zadnjih letih so bili vekrat nominirani in tudi prejeli GAZELO prestino nagrado za hitro rastoe podjetje. V Termo- tehniki danes zdruuje svoje delo 48 redno zaposlenih. V letu 2012 so dodano vrednost na zaposlenega dvignili s 53.000 na 62.000 evrov. S prostorsko stisko se sreujejo e od leta 2007. Podjetje naj bi sredi letonjega leta konno dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novih poslovnih prostorov v industrijski coni v Braslovah. Proizvodnja v novi, 5000 kvadratnih metrov veliki hali, bi naj stekla v sredini prihodnjega leta. Vrednost investicije znaa cca. 4,5 mio evrov. Termo- tehnika je na sejmu DOM predstavila prenovljeno linijo toplotnih rpalk pod novo blagovno znamko KRONOTERM. Nova rpalka ima so-

foto: O.P.

od desne proti levi: g. Rudi Kronovek, lastnik Termo-tehnike, g. Joe Pape, ustanovitelj in nekdanji direktor Termo-tehnike in g. Bogdan Kronovek , direktor Termo-tehnike

od leve proti desni: Bogdan Kronovek , direktor Termo-tehnike, g. Rudi Kronovek , lastnik Termo-tehnike in g. Ale Lisac iz podjetja Lisac&Lisac, vodja novinarske konference in zunanji sodelavec Termo-tehnike.

doben dizajn, za kar je poskrbel priznani slovenski industrijski oblikovalec prof. Janez Smerdelj. Omenjena rpalka je bila testirana v veih kategorijah in se je v vseh izkazala za zelo dobro, saj je presegla rezultate doslej izmerjenih toplotnih rpalk. Nova toplotna rpalka ima manje toplotne izgube, vejo zalogo tople vode, nijo hrupnost in je veliko varneja, saj ima zunanji plani kondenzator, ki ni v stiku z vodo, segreva pa jo indirektno. Najnoveji krmilnik Termotronic 3000 WEB pa omogoa upravljenje toplotne rpalke preko raunalnika ali preko katerekoli mobilne naprave. Ta uspeh daje Termotehniki e veji zagon za prodor na evropski trg. Toplotna rpalka KRONOTERM bo kupcem na voljo od maja dalje, je povedal direktor g. Bogdan Kronovek. V nadaljevanju se je g. Rudi Kronovek, tako imenovani oe Termo- tehnike, vsem zahvalil za sodelovanje, zlasti e g. Joetu Papeu, bivemu

direktorju Termotehnike v Novem mestu, ki je dobesedno navduil celo Slovenijo za toplotne rpalke. Treba je rei, da je prav preko njegove firme Termo-tehnika prodala najve toplotnih rpalk. Med drugim je poudaril, da dobro sodelujejo s Fakulteto za strojnitvo v Ljubljani, s prof. Poredoem, seveda pa uspeno sodelujejo tudi z Eko skladom ter vrsto drugih intitucij, pa tudi z novinarji. V zakljunem delu se je tudi g. Joe Pape zahvalil za ve kot 20-letno uspeno sodelovanje. Med drugim je tudi dejal, da Termo-tehnika vseskozi zaposluje prave ljudi, ki verjamejo v svoje proizvode. Sledila je ivahna diskusija ob okusnem prigrizku. V urednitvu revije Energetik estitamo Termo-tehniki, naemu dolgoletnemu oglaevalcu, za nove toplotne rpalke KRONOTERM, z eljo po uspenem sodelovanju tudi v prihodnje. Olga Poslek

foto: O.P.

80
Maj 2013

PODOMETNI SPLAKOVALNIK MEPA VARIVIT SANICONTROL A31 TEHNOLOGIJA NA NAJVIJEM NIVOJU

Podometni splakovalnik MEPA VARIVIT A31 je popolnoma predpripravljen za montao in se ga zato namesti hitro ter enostavno. Odlikujejo ga visoko kvalitetne komponente in zelo nizka umnost. Predstavlja idealno reitev za javne in zasebne prostore ter ne dopua neizpolnjenih elja.
Iz programa Sanicontrol so na voljo tehnino dovrene reitve za dostopno proenje aktivirne tipke.

Sodobne aktivirne tipke

Izbirati je mono med aktivirnimi tipkami Sun, Orbit in najnovejo Zero. Na voljo so standardne tipke iz umetne mase, izvedba v lahtni kovini ali v modnem steklu. S posebnim okvirjem je omogoena sodobna montaa, pri kateri je splakovalna tipka vgrajena v nivo keraminih ploic.

Enostavna in hitra montaa

Prikljuek za vodo s kotnim ventilom in gibljivo vezno cevjo je e vgrajen. Montaa je (zaradi visoke stopnje predmontae in pametne kombinacije pokrivne ploe ter vzvodnega mehanizma) enostavna in hitra.

Protihrupna zaita
Brezumne naprave so bistven znak udobja v hii. Splakovalnik A31 dosega standarde, zahtevane po DIN 4109 in VDI 4100 (pri posamezni montai). Proizvajalec Mepa ima v svojem programu celotno paleto podometnih montanih elementov. Linija Unimont je namenjena masivni vgradnji, linija Varivit pa masivni ali suhi vgradnji. Elementi so na voljo v razlinih vgradnih viinah in z razlinimi splakovalniki, ki omogoajo proenje spredaj ali zgoraj. Poleg standardnih elementov za bideje, umivalnike, pisoarje in visee koljke so v proizvodnem programu tudi kotni elementi, element z ventilatorjem in element z odzraevanjem. Ponujajo tudi reitve za gibalno ovirane osebe.

Nastavljiva splakovalna koliina

Koliina splakovalne vode je tovarniko nastavljena na 6/3,5l. Pri problematinih odtokih se lahko povea na 7,5/4l.

Enostavno vzdrevanje
Kljub majhni aktivirni tipki je zagotovljen enostaven dostop do sestavnih delov. Vzvodni mehanizem je vgrajen v prozorni pokrivni ploi, kar omogoa laji dostop v notranjost, ko to ploo odstranimo.Gibljivo vezno cev, polnilni in odtoni ventil je mono zamenjati neodvisno ter brez orodja.

Enotna in dostopna notranjost

Ne glede na nain aktiviranja in izbiro tehnike splakovanja je notranjost kotlika vedno enaka. To omogoa hitro in uinkovito servisiranje.
Splakovalnik A31

Montani element za umivalnik

Vgradnja tipke v nivo ploic

www.ika.si

82
Maj 2013

POpOlNa, OKOlju NajprIjazNeja KOmbINacIja OgreVaNja Na pelete KWB IN sOlarNI sIstem KWB
Kdor se eli ogrevati okolju prijazno in gospodarno, stavi na kombinacijo les in solarna energija. Les je trajnostno, regionalno in CO2 nevtralno gorivo. Sonna energija je brezplana.
Globalno segrevanje z naraajoimi izpusti toplogrednih plinov ima vseveji vpliv na lovetvo. Vsekakor se posameznik, ki izrablja sonno energijo za pripravo sanitarne vode ali kot podporo ogrevanju, popolnoma izogne izpustom toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2). Solarna tehnika je najisteji nain pridobivanja toplote in aktivni prispevek k varovanju ozraja. Sonce nas na alost skozi celotno leto ne uspe preskrbeti z zadostno koliino toplote in toplo sanitarno vodo. Dovolj velik solarni sistem pa lahko prevzame celotno pripravo tople sanitarne vode v prehodnem in poletnem asu. S tem prihranimo na stroih ogrevanja, istoasno pa se podalja ivljenska doba vae ogrevalne naprave.

Idealna kombinacija
Z naimi solarnimi napravami pokrivate za pripravo vode do 60 odstotkov potrebe po topli sanitarni vodi. Pri podpori ogrevanju pa celo 40 odstotkov celotne potrebe po toploti. Solarni sistem KWB tako pripomore k poveanju celotne uinkovitosti vaega ogrevalnega sistema. Glede na eljeno udobje tako vao solarno napra-

83

20 let

Maj 2013

vo KWB najprimerneje dopolnjujejo rono polnjeni kotel na polena KWB Classicfire, popolnoma avtomatizirani kotli na sekance in pelete KWB Multifire ali popolnoma avtomatizirani koteli na pelete KWB Easyfire.

Na voljo so razlini paketi KWB EasySun, ki so namenjeni pripravi tople sanitarne vode in razlini paketi KWB MultiSun za podporo ogrevanju. Vsi paketi so na voljo s pokonnimi ali leeimi kolektorji KWB FlexiSun.

Informacije in kontakt: KWB ogrevanje na biomaso Vreerjeva 14 Tel.: (0)3 839 3080 info@kwb.si, www.kwb.si

Vodilno ogrevanje na biomaso

Uspeni na trgu s KWB partner programom

Pri KWB stranke uivajo dvojno varnost: najbolji izdelek in najboljo strokovno svetovanje certificiranih partnerjev. Zaradi tega izobraujemo nae partnerje po tiristopenjskem programu izobraevanja v naem izobraevalnem centru.

V samo tirih korakih k KWB Top Servis partner

Certificirani KWB Partner Izobraen za nartovanje in prodajo KWB ogrevalnih sistemov na biomaso, izdelava hidravline in elektrine infrastrukture in pojasnila motenj delovanja naprave. KWB Montani partner Dodatno izobraevanje za montao KWB ogrevalnih naprav na biomaso. KWB Servisni partner Dodatno izobraevanje za izvajanje zagonov in vzdrevanj KWB ogrevalnih naprav. KWB Top servis partner Celovito izobraevanje vkljuno odpravljanje napak v delovanju KWB ogrevalnih naprav. Kontakt: KWB, mo in toplota iz biomase d.o.o. Vreerjeva 14, SI-3310 alec Tel.: (+386) 3 839 30 80, faks: (+386) 3 839 30 84 info@kwb.si

Vod ilno ogre van je na biom

aso

KWB Top servis partner

www.kwb.si

84
Maj 2013

VIP TehNIKa
Kaken je pomen rpalk in kakne vrste rpalk poznamo oziroma jih proizvajate v podjetju? Obstaja izredno iroka paleta rpalk centrifugalne, vijane, batne, membranske, cevne itd. Mi se ukvarjamo v glavnem s centrifugalnimi rpalkami, ki pa se zopet delijo na normirane ali nenormirane enostopenjske horizontalne rpalke, vestopenjske horizontalne in vertikalne rpalke, potopne rpalke za isto vodo vrtinske, potopne rpalke za drenane vode, potopne rpalke za fekalne vode, obtone rpalke, samosesalne rpalke, filterske rpalke, dozirne rpalke in na rpalne sklope, tako imenovane hidropostaje z dvema ali ve rpalkami ter hidrobloke z eno rpalko. e sam opis palete rpalk, ki obstaja, kae na to, da je podroje rpanja razlinih medijev zelo kompleksna zadeva in da postavitev prave rpalke na pravo mesto ni tako enostavno, kot veina misli. rpalke same zagotavljajo kvalitetni ivljenjski standard ljudi, brez tega, da bi se ti tega sploh zavedali ko odprejo pipo. da si natoijo kozarec vode, se gredo tuirati, skoijo v bazen v blinjem kopaliu ali prestinem zdraviliu, se hladijo s klimo v trgovskem centru, spustijo vodo v odtok, preverijo radiator ali je dovolj topel....Brez rpalke praktino ni proizvodnega procesa - potrebna je za hlajenje strojev, pranje, polnjenje itd. Kakna je osnovna zgradba rpalke in kako se razlikujejo glede na uporabo? V grobem se rpalke delijo na dva osnovna dela rpalni del in pogonski elektromotor. rpalni del je sestavljen iz ohija, ki je lahko iz sive litine, inoxa, brona ali plastike, iz tekaa rpalke, ki ga nekateri imenujejo tudi rotor rpalke, pogonske gredi, leajev, pu, usmernikov in osovinskega enojnega ali dvojnega tesnila. rpalke se delijo tudi glede na nain uporabe rpalke za suho montao (montaa izven bazena, s sesalno cevjo, ki omogoa sesanje iz nivojev pod rpalko nekje do 7,5 m) in potopne rpalke, ki se lahko spustijo v bazen, v posebej za njih narejeno vrtino, zajetje, drenani jaek itd. Glede na to, da so rpalke zelo pogonsko intenzivne, so tudi veliki porabniki energije. Kako zmanjati porabo energije za delovanje rpalk? Je to odvisno od rpalke same ali je nujna tudi prilagoditev celotnega sistema? Zadnje ase se na rpalke montirajo energijsko varni motorji, ki pa sami po sebi ne prinaajo neke korenite spremembe pri porabi energije rpalk. Najveji porabniki so napano izbrane rpalke in neu-

d.o.o.

strezne instalacije. Pogosti so primeri, ko so instalacijske cevi pretanke, pojavljajo se velike izgube tlaka pri pretokih skozi poddimenzionirane cevi in tako lahko pride do velikih izgub energije (lahko govorimo tudi o izgubah od 10 % - 40 %). Prav tako imajo rpalke v razlinih tokah delovanja razline izkoristke, ki se gibljejo od 40 % - 80 %. Pogosto smo pria temu, da se nabavljajo bistveno prevelike rpalke, pri tem pa se ne ozira niti na izgube v cevovodu, niti na toko izkoristka rpalnega dela. Skupne izgube energije so lahko tudi preko 50 %, pri emer je uporabniku pomembno, da ima energetsko varni motor, ki omogoa dodatno varevanje v rangu nekaj %, vse ostalo pa je nepomembno!! Za bistvene prihranke bi bilo potrebno na novo preraunati vsako rpalko posebej, poiskati optimalno rpalko za doloeno mesto uporabe, k temu dodati e energetsko varni motor in prihranki energije so lahko izjemno veliki. Glede na simulacije , ki smo jih izdelovali za doloena komunalna podjetja, je predvsem v primeru starejih rpali hitro prihranek 30 % ali ve. Drugi nain za veje prihranke pa je seveda ustrezna regulacija. Predvsem v primerih, kjer gre za hitre spremembe potrebnega pretoka, ob konstantnem potrebnem tlaku se z uporabo frekvenne regulacije rpalk doseejo veliki prihranki. e vedno se namre pojavljajo sistemi za dvig tlaka brez frekvenne regulacije v tevilnih stolpnicah in manjih vodovodnih sistemih. Pri modernizaciji taknega rpalia in optimizaciji rpalk se v veini primerov zmanjajo motorji za vsaj 30%, z uporabo frekvennikov pa se e dodatno zmanja poraba energije na taknih sistemih za dvig tlaka. Kako je pomemben poprodajni servis rpalk oziroma vzdrevanje? Kako velika je ivljenjska doba rpalk? rpalke same po sebi ne potrebujejo posebnega vzdre-

85

20 let
vanja, predvsem pa potrebujejo dobre pogoje za delovanje. Pri tem gre predvsem za temperaturo in vlanost prostora v katerem delujejo, za kvaliteto vode oziroma medija, ki jo prerpavajo s tem je miljena vsebnost trdih delcev v mediju, za kvaliteto elektrike stabilnost napetosti, za pogoje delovanja tevilo vklopov, nain vklopa direktno, mehki zagon, frekvenni regulator. rpalke potrebujejo pri uporabi novejih nainov delovanja preko mehkih zagonov ali frekvennih regulatorjev - doloene pogoje, ki podaljujejo ali skrajujejo ivljenjsko dobo, predvsem kar se tie pogojev za mazanje leajev rpalk in hlajenja motorjev rpalk (tu gre za minimalne potrebne obrate rpalke, ase zagona in ustavljanja itd.) rpalke potrebujejo torej za dolgo delovanje pravo izbiro to pomeni, da je prava rpalka postavljena na pravo mesto, da izpolnjuje pogoje za potrebni dotok vode, za minimalni potrebni delovni tlak na tlani strani in da izpolnjuje vse zgoraj opisane pogoje za delovanje. ele z upotevanjem vseh teh faktorjev lahko zagotovimo optimalno ivljenjsko dobo rpalk. O sami dobi je teko govoriti, saj na to vplivajo vsi zgoraj opisani faktorji, niso pa redki primeri, ko rpalke delajo tudi po 20 ali 30 let. Seveda pa so v rpalkah tudi deli, ki so podvreni obrabi predvsem lahko govorimo o osovinskih tesnilih v rpalkah in leajih v motorjih. Doloene potopne rpalke imajo e vgrajene senzorje, ki zaznavajo vdor vode v oljne komore, kjer so osovinska tesnila in tako javljajo, da je rpalko potrebno servisirati, preden pride do vejih okvar (pregretje motorja !!) V naem podjetju smo dali velik poudarek predvsem poprodajnemu segmentu torej servisu rpalk. Skrbimo, da so za rpalke, ki jih trimo, na zalogi vedno vsi potrebni rezervni deli , imamo veje tevilo usposobljenih serviserjev, ki lahko praktino v enem dnevu reijo veino defektov na rpalkah. Katere so najpogosteje napake, ki se pojavijo v ivljenjski dobi rpalke? Ob neupotevanju vseh zgoraj natetih parametrov, lahko na rpalkah hitro pride do okvare. Najpogosteje so mehanska okvara osovinskega tesnila zaradi mehanskih delcev v vodi (mivka, pesek itd), kar lahko pogosto, posledino zaradi vdora vode v motor rpalke, povzroi okvaro leajev v motorju rpalke in v skrajnem primeru ob nepravilnih zaitah motorja rpalke tudi pregretje navitja motorja. Ob nepravilni izbiri rpalke lahko rpalka tudi dela izven, za njo predvidene, karakteristike, kar pripelje do tako imenovane kavitacije in posledino do unienja osovinskega tesnila ter pogosto tudi do popolnega unienja tekaa rpalke, v skrajnih primerih pa tudi do unienja ohija rpalke. Pogoste su tudi okvare motorja rpalke kot posledica nihanja napetosti ali izpada ene od faz. To se lahko sicer preprei z ustreznimi elektrinimi zaitami motorja rpalke, kar pa se v praksi velikokrat izvede le delno ali pa sploh ne.

Maj 2013

86
Maj 2013

ZAKAJ VEDNO VE INDUSTRIJSKIH PODJETIJ NAJEMA KLIMATIZACIJSKE SISTEME?

Tudi slovenska industrijska podjetja se vse pogosteje odloajo za najem storitev klimatiziranja, kar jim omogoa uinkoviteje obvladovanje strokov in vejo produktivnost ter fleksibilnost proizvodnje.
tudije in izkunje iz prakse potrjujejo, da je klimatiziranje delovnih prostorov vedno pomembneji dejavnik zagotavljanja konkurennosti v razlinih gospodarskih panogah. Druga stran zgodbe pa so materialni in finanni pogoji, ki niso vedno naklonjeni nakupu klimatizacijskih sistemov. Reitev v zadnjih letih vse ve podjetij najde v najemu storitev klimatiziranja. Razlog je predvsem v zagotavljanju kvalitetne obdelave zraka pod izjemno ugodnimi finannimi pogoji. Mobilni klimatizacijski sistemi odpravljajo potrebo po visoki zaetni investiciji, celotni meseni stroki uporabe taknih sistemov pa so zelo nizki. Analiza strokov v povprenem industrijskem obratu na primer pokae, da stroki klimatiziranja z izposojenimi sistemi na letni ravni, tvorijo komaj en odstotek celotnih strokov delovne sile. Pomembna prednost najema storitev klimatiziranja je tudi celovita podpora s strani ponudnika. Uporabnik lahko vse skrbi, dejavnosti in stroke, ki so povezani z vzdrevanjem ter zagotavljanjem pravilnega delovanja sistema, prepusti izvajalcu. Za razliko od uporabnikov fiksnih sistemov, mu tudi po preteku ivljenjske dobe sistemov (priblino 10 let), ne bo potrebno razmiljati o zamenjavi izrabljenega sistema z novim. Pogostost najema storitev klimatiziranja naraa tudi zaradi vedno bolj nepredvidljivih in dinaminih trnih razmer. Naronik lahko klimo najame natanko za kraj in obdobje, ko je preprian, , da jo bo potreboval. Odloitev za najem je v tem smislu skladna s pogostimi priporoili, namre, naj podjetja maksimirajo obseg zunanjega najema storitev (oursourcing). Vodilni ponudnik za izposojo klimatizacijske tehnike v regiji srednje in jugovzhodne Evrope je podjetje Inpro d.o.o iz Novega mesta, ki tovrstne storitve, skupaj s herinskimi drubami, tri v okviru blagovne znamke KlimaRent. Njihova ponudba obsega iroko paleto klimatizacijske tehnike, s katero lahko kvalitetno obvladujejo vse vidike obdelave zraka. Sem sodijo sistemi za hlajenje, sistemi za ogrevanje, toplo-

Primerjava strokov klimatiziranja na primeru klimatizirane povrine, velikosti 2.000 m2

87

20 let

Maj 2013

tne rpalke, rekuperativne enote, suilci in vlailci zraka, vodni hladilniki in grelniki ter elektrini agregati. Svojim naronikom nudijo fleksibilne naine in asovne okvire najema, ki se raztezajo od enodnevnega, veletnega in vse do najemnega razmerja za nedoloen as, ter popolno zagotovilo za pravilno delovanje sistemov, vkljuno s servisiranjem in nadomestnimi deli. V zadnjih letih je posebej aktualen najem razlinih kombinacij toplotnih rpalk in rekuperativnih enot, s katerimi mnoga podjetja realizirajo pomembne energetske ter ekonomske prihranke. Izkunje kaejo, da lahko samo z najemom ene toplotne rpalke, moi 34 kW, podjetje pri porabi energentov, prihrani do 2.000 na sezono. Glede na povedano ne presenea, da je tevilo naronikov sistemov KlimaRent v zadnjih desetih letih raslo v povpreju za dobrih 30% letno. V podjetju ocenjujejo, da so menederji v mnogih podjetjih danes e premalo seznanjeni z ekonomskimi prednostmi najema storitev klimatiziranja, zato so prepriani, da bo obseg najemanja klimatizacijskih sistemov v proizvodni dejavnosti, e naprej naraal. Pri tem posebej poudarjajo specifine konkurenne prednosti programa KlimaRent, med katerimi so najpomembneje: zagotavljanje celovitih reitev vsestranske obdelave

zraka, ki naroniku ponujajo bistveno ve, v primerjavi s klasini izposojo; nov tehnini nadzor omogoa hitro in enostavno diagnosticiranje teav v napravi garancija, da najkasneje v 48 urah odpravijo prijavljeno napako na sistemu. Ob vsem tem pa je morda e najpomembneja tradicija in kvaliteta. Gre za mednarodno podjetje z ve kot 20-letnimi izkunjami, z lastnim montano- servisnim voznim parkom in strokovno ekipo, z lastnim projektivnim birojem, lastno proizvodnjo ter izvedbo, kar zagotavlja uinkovite postavitve tudi v najzahtevnejih primerih.

88
Maj 2013

UGODNI KREDITI IN NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLADA ZA OKOLJSKE NALOBE V LETU 2013
Javni poziv za kreditiranje okoljskih nalob pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 50PO13, na podlagi katerega je na voljo 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev, je odprt od 1. februarja do konca novembra 2013.
Krediti so namenjeni za razline nalobe v varstvo okolja. Mednje sodijo nalobe v zmanjanje emisij toplogrednih plinovin sicer nalobe v sisteme ter naprave za proizvodnjo toplote ali hladu, elektrine energije iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in elektrine energije, pa tudi nakup novih vozil na elektrini ali hibridni pogon, nalobe v ukrepe uinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih objektih, obnova razsvetljave, posamezni ukrepi energijske prenove objektov in gradnja novih objektov v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji. Krediti so na voljo e za nalobe vzmanjanje onesnaevanja zraka za tehnologije, ki zmanjujejo onesnaevanje zraka v tehnolokem procesu, naprave za ienje dimnih plinov in odpadnega zraka ter nova osebna vozila za cestni promet s pogonom na plin ter za tovorna vozila z EURO6 motorjem, za priklop na plinovod na degradiranih obmojih, postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje elektrinih baterijskih vozil in vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, izgradnjo parkiri po sistemu P+R z neposredno povezavo na javni potniki promet pa tudi za izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto obinsko prometno strategijo; nadalje za nalobe v gospodarjenje z odpadki v sisteme in naprave za loeno zbiranje, nakup nadgradnje vozil za zbiranje in obdelavo odpadkov, nakup novih delovnih strojev na hibridni, elektrini ali plinski pogon, postavitev sistemov za obdelavo in energijsko izrabo oziroma predelavo komunalnih ali industrijskih odpadkov ter zamenjavo azbestnih strenih kritin; v zvezi z varstvom voda in uinkovito rabo vode so krediti namenjeni za nalobe v istilne naprave za komunalne ali tehnoloke odpadne vode, tehnologije za zmanjevanje onesnaevanja voda v tehnolokem procesu, ukrepe za zmanjevanje izgub oziroma prihranek pitne vode ter naprave za ienje oporenih virov pitne vode in za odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, za nalobe v kanalizacijska omreja za odpadne vode s prikljukom na istilno napravo in ukrepe za prihranek pitne vode pri izvajanju gospodarske javne slube za oskrbo s pitno vodo. Poleg tega so krediti na voljo tudi za zaetne nalobe v nove tehnoloke linije za proizvodnjo izdelkov, ki v svoji ivljenjski dobi izkazujejo zmanjevanje onesnaevanja okolja, za spremembo proizvodnega procesa, ki pomeni preseganje okoljskih standardov, in za postavitev naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno. Posamezen kredit lahko dosee od 25 tiso evrov do 2 milijona evrov, razen za obine, za katere je kredit lahko viji. Za vsako vrsto nalobe pa javni poziv doloa tudi najviji dele priznanih strokov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada. Ta dele znaa do 90 odstotkov priznanih strokov nalob v zmanjevanje emisij toplogrednih plinov, do 80 odstotkov priznanih strokov nalob v gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in uinkovito rabo vode, ki so lahko predmet kreditiranja na podlagi javnega poziva, in do 75 odstotkov priznanih strokov zaetnih nalob v okoljske tehnologije, ki jih doloa javni poziv. Letna obrestna mera za te kredite je trimeseni EURIBOR + 1,5 %, pri emer se ob dodelitvi kredita upotevajo omejitve, doloene s predpisi o dodeljevanju dravnih pomoi. Pri kreditih za nalobe v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo elektri-

89

20 let
ne energije pa je doloena obrestna mera trimeseni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma viji fiksni pribitek, ki se doloi na dan izdaje odlobe o dodelitvi pravice do kredita tako, da ne zagotavlja pomoi drave. Odplailna doba kreditov z vkljuenim moratorijem je najve 15 let oziroma najve 5 let za nakup opreme in vozil, skladno z dolobami javnega poziva. Dovoljen je najve enoletni moratorij na odplailo glavnice kredita. Obanom je s pozivom 49OB13 namenjenih 5 milijonov evrov, kredit pa se lahko odobri do viine priznanih strokov nalobe in najve 20.000 evrov za financiranje razlinih okoljskih nalob, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih rpalk, postavitev naprav za pridobivanje elektrine energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohitva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hi, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali vijih ter nakup vozil na elektrini ali hibridni pogon. Obani lahko najamejo kredit e za zamenjavo azbestne strene kritine, nakup hinih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi bioloko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za prikljuitev na javno kanalizacijsko omreje, vgradnjo malih istilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deevnice in naprav za ienje pitne vode. Za gradnjo stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, za namestitev sodobnih naprav za pridobivanje elektrine energije, obsenejo obnovo stavb in nakup hibridnih ali elektrinih vozil, pa je kredit lahko do najve 40.000 evrov. Najniji znesek kredita je 1.500 evrov.

Maj 2013

Odplailna doba znaa najve 10 let. Letna obrestna mera je spremenljiva in znaa trimeseni EURIBOR + 1,5 odstotka. Javni poziv je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma do 31. januarja 2014.

Za obane monost pridobitve kredita Eko sklada in nepovratnih sredstev hkrati

Eko sklad v primeru, da oban eli izvesti obsenejo nalobo, katere priznani stroki znaajo ve kot 10.000 evrov in izpolnjuje pogoje javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih finannih spodbud, omogoa tako pridobitev nepovratne finanne spodbude kot tudi najem ugodnega kredita hkrati. Pri tem viina nepovratne finanne spodbude in kredita skupaj ne sme presegati priznanih strokov kreditirane nalobe.

Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund

ekospodbude
in podjetja za razline nalobe v zmanjevanje obremenjevanja okoljaza veje nalobe obanov v uinkovito rabo energije
monost hkratne pridobitve subvencije in kredita

ugodni krediti za obane

zmanjajte stroke za energijo

uinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah obanom zanakup energijsko uinkovitih vozil z elektrinim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe
uinkovite rabe energije v prometu

nepovratne nanne spodbude obanom za razline ukrepe

90
Maj 2013

Nepovratna sredstva za nalobe v obnovljive vire energije in vejo energijsko uinkovitost

Eko sklad bo letos za nepovratna sredstva za nalobe v stanovanjskih stavbah zagotovil 20 milijonov evrov, za nepovratna sredstva za nalobe v okolju prijazna vozila pa 0,8 milijona evrov. Javni poziv 18SUB-OB13 namenja obanom 15,5 milijonov evrov za izvedbo razlinih ukrepov uinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih. Za izvedbo doloenih ukrepov uinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali vestanovanjskih stavb pa velja javni poziv z oznako 19SUB-OB13, na katerem je razpisanih 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Viina

spodbude je pri veini ukrepov, za katere je mogoe dodeliti nepovratna sredstva za nalobe v stanovanjskih stavbah, omejena na 25 % priznanih strokov nalobe, hkrati pa je za vsak posamezen ukrep doloena omejitev viine spodbude v absolutnem znesku. Za socialno ibke upravience spodbuda po javnem pozivu 19SUBOB13 znaa 100 odstotkov priznanih strokov nalobe. Javni poziv 20SUB-EVOB13 namenja 200 tiso evrov obanom za nova in predelana baterijska elektrina vozila za cestni promet, javni poziv z oznako 21SUB-EVPO13 pa za iste nalobe omogoa nepovratno finanno pomo pravnim osebam in podjetnikom posameznikom v skupni vrednosti 300 tiso evrov. Tretji javni poziv, namenjen veji energijski uinkovitosti v prometu, z oznako 22SUBAVPO13, namenja skupaj 300 tiso evrov nepovratnih sredstev podjetjem ali podjetnikom, izvajalcem go-

spodarskih javnih slub ali koncesionarjem, ki izvajajo javno slubo dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu ali javnem mestnem potnikem prometu in bodo kupili nove serijsko proizvedene avtobuse za prevoz potnikov z ve kot 9 sedei, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Vsi navedeni javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo predvidoma odprti do konca leta 2013. Naloba obana, za katero eli pridobiti nepovratna sredstva, pred oddajo vloge ne sme biti izvedena oz. naloba pravne osebe ne sme biti prieta.

Ve informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si.

ZameNjajte DOtrajaNO pe Na fOsIlNa gOrIVa z VIsOKOtemperaturNO DVOstOpeNjsKO tOplOtNO rpalKO IN zmaNjajte strOeK OgreVaNja tuDI DO 2/3
V tako tekih asih je cena energenta ogrevanja vse bolj pomembna. Sploh pri starejih gradnjah, ki niso energetsko izolirane in imajo zastarele sisteme ogrevanja. Stroek letnega ogrevanja s taknim sistemom za 200 m2 veliko hio zlahka nanese na 2.000 do 3.000 na leto. Veino teh centralnih sistemov je potrebno zamenjati. Kaj v tem primeru izbrati? Veina tistih, ki se odloa za zamenjavo stare oljne ali plinske pei, se odloa med peleti oziroma lesom ter toplotno rpalko. Ker pa veina starejih gradenj uporablja radiatorje, je zelo pomembno kolikna je temperatura dvinega voda oziroma kolikna je temperatura vode, ki jo spuamo v radiatorje. Pri radiatorskem ogrevanju v starejih objektih je ta temperatura 90/70C, pri novejih radiatorskih sistemih pa je temperatura ogrevanja nekje 70/60C. V kolikor se odloimo za toplotno rpalko, je zelo pomembna izbira pravilne toplotne rpalke, ki ustreza predhodno vgrajenemu sistemu. Na trgu toplotnih rpalk lahko najdemo enostopenjske ali tako

Zunanja enota Hitachi

91

20 let
imenovane nizkotemperaturne toplotne rpalke, ki lahko vodo segrejejo do 55C (z elektrinimi grelci do 65C) in dvostopenjske ali visokotemperaturne toplotne rpalke, ki vodo segrejejo do 80C. Te so navadno pravilna izbira!

Maj 2013

Delovanje visokotemperaturne toplotne rpalke

Visokotemperaturne toplotne rpalke delujejo z dvema kompresorjema in z dvema razlinima plinoma (freon R410a in freon R134a). Komplet sestavlja: prvi kompresorski krog (zunanja enota), ki plin segreje do maksimalno 55C in notranji krog v notranji enoti. Notranji krog temperaturo plina R134a dvi- Notranja enota Hitachi Yutaki S 80 gne do maksimalno 80C in to energijo preda vodi centralnega ogrevanja. Taken sistem je manj obutljiv na nizke zunanje temperature, saj padec kapacitete pokrije notranji kompresorski krog in tako doseemo izkoristek SCOP~2,8. Sistem je zasnovan, da lahko popolnoma nadomesti dotrajani oljni ali plinski kotel brez kakrnekoli podpore z elektrinimi grelci. S hranilnikom (bojlerjem) za toplo sanitarno vodo je popolna kombinacija skozi celo leto.

Prikaz sistema Daikin Altherma HT

Botjan Tischler, Klimanano 041 397 634, info@klimanano.si www.klimanano.si

041 379 634

info@klimanano.si

Ne akajte na novo zimo, kontaktirajte nas takoj

Smo mlado podjetje z ve kot trinajstletnimi izkunjami (po Sloveniji in po svetu) na podroju ogrevanja, hlajenja in prezraevanja ter ve kot 20-letnimi izkunjami na podroju energetike. Posebej se posveamo sanacijam starih in strokovno potratnih sistemov s toplotno rpalko in/ali kombinacijo z obstojeim virom ogrevanja. Energetski sistemi prihodnosti temeljijo predvsem na celovitosti, okolju prijaznih energetskih reitev z nizkimi obratovalnimi in vzdrevalnimi stroki, ob vejem individualnem udobju bivanja. Nae reitve na podroju obnovljivih virov so zato usmerjene v prihodnost in so dolgorone. Ponujamo vam kakovostne reitve z najsodobnejo in kvalitetno opremo visokotemperaturnih toplotnih rpalk, proizvajalcev Hitachi, Daikin in Rotex. Zagotavljamo vam zanesljivost, strokovnost in kakovost vseh naih izdelkov ter storitev. Strankam se posvetimo individualno in vam pomagamo izbrati sistem po vaih eljah.

Svetovanje pred zaetkom gradnje s sodobnimi in energetsko varnimi sistemi Sanacija kotlovnic z visokotemperaturnim sistemom toplotne rpalke Montaa toplotnih rpalk, klimatskih naprav in prezraevalnih sistemov Konvektorsko, radiatorsko ali talno ogrevanje Prezraevanje Polaganje bakrenih, vodovodnih in elektrinih intalacij Vzdrevanje in servisiranje prezraevalnih in freonskih sistemov Prodaja in montaa proizvodov opreme Daikin, Rotex in Hitachi

www.klimanano.si

92
Maj 2013

KDAJ IN KAKNO KLIMATSKO NAPRAVO NAJ KUPIM?

Pred nakupom klimatske naprave se pogosto spraujemo ali napravo pravzaprav potrebujemo in kdaj naj opravimo nakup. V preteklosti smo klimatske naprave kupovali le pred in med glavno hladilno sezono, ki je veinoma trajala od junija do avgusta.

Uinkovito hlajenje z znievanjem vlanosti

e si elimo udobnega poutja v svojem domu, bomo v poletnih mesecih primorani znievati, tako temperaturo, kot tudi vlanost naih prostorov. Prav vse klimatske naprave so, v primerjavi s stenskim in talnim hlajenjem, sposobne poleg znianja temperature zraka, znievati tudi vlanost.

Klimatske naprave se vse bolj uporabljajo tudi za ogrevanje

Splono znano je, da izkoristki najboljih oljnih in plinskih pei dosegajo celo 100 in ve odstotkov, kar pomeni, da nas bo 1 kWh proizvedene energije pri najboljih oljnih peeh stal skoraj 10 centov, medtem ko bomo za ogrevanje s plinom za 1 kWh odteli med 7 in 12 centov ali ve. Po novih evropskih direktivah je dovoljena le prodaja klimatskih naprav, oznaenih najmanj z energetsko oznako A, ki nam ez celotno sezono nudi energijo po ceni 4 cente za 1 kWh (bolje naprave dosegajo tudi 3 centa na kWh). V primeru ogrevanja v prehodnih obdobjih, ko so izkoristki e viji, zlahka dosegamo ceno 3 cente za 1 kWh.

Zaradi vse bolj spremenljivega vremena se je sezona hlajenja podaljala in tako traja od maja do septembra. Ker v zadnjem asu veina imetnikov klimatskih naprav izkoria tudi njihovo izjemno uinkovitost pri ogrevanju, so klimatske naprave pravzaprav aktualne ez celo leto. Kljub temu se e vedno najve klimatskih naprav proda prav v vroih poletnih mesecih. Priporoamo vam, da nakup opravite pred glavno sezono in se tako izognete morebitnim vijim strokom montae, daljim rokom dobave, pomanjkanju doloenih uspenih modelov in podobno. V asu glavne sezone se namre praviloma podaljajo akalne vrste, zaradi pritiska strank po imprejnji montai je tudi veja monost napak.

Nekaj nasvetov za uinkovito rabo energije in komfortno gretje ter hlajenje

Nakup znane blagovne znamk je v veini primerov povezan z vijo uinkovitostjo. Te naprave se bistveno manj kvarijo in nudijo tudi bolj kvaliteten izpih. Priporoamo nakup novejih naprav, boljih blagovnih znamk. Klimatske naprave blagovne znamke DAIKIN so zagotovo garancija za uinkovito rabo energije in dolgo ivljenjsko dobo brez okvar. Vsaka klimatska naprava deluje preko vpiha hladnega zraka poleti oziroma toplega zraka pri ogrevanju. Za vije udobje si omislite napravo s senzorjem gibanja. Naprave DAIKIN Emura in DAIKIN FTXS-K imajo serijsko vgrajen senzor gibanja oziroma dvopodrono inteligentno oko vijega kakovostnega razreda, ki pri zaznavanju gibanja usmeri izpihan zrak stran od oseb v prostoru, ki tako niso delene direktnega vpiha mrzlega oziroma toplega zraka. Izjemno pomembna je lokacija klimatske naprave. Pred

Ali torej klimatsko napravo pravzaprav potrebujemo?

Naj natejemo samo nekaj glavnih funkcionalnosti klimatskih naprav. Uporabljamo jih lahko za hlajenje in ogrevanje prostorov, razvlaevanje, ienje zraka, le redke nam omogoajo tudi vlaenje ter dovod sveega zraka. e potrebujete vsaj dve od estih zgoraj natetih funkcionalnosti, je nakup klimatske naprave zagotovo nuja. Le redke naprave, kot je na primer DAIKIN Ururu Sarara, ponujajo vse od zgoraj natetih funkcionalnosti.

93

20 let

Maj 2013

Za ogled strokovnjaka, monterja pokliite E2E d.o.o, ki je uvoznik in distributer blagovne znamke DAIKIN v Sloveniji. Miha Glavi, E2E d.o.o., telefon 02 620 98 05, miha.glavic@e2e.si
montao se pogovorite z monterjem, strokovnjakom, ki vam bo v skladu z monostmi v vaem prostoru, svetoval za vas najboljo napravo in pozicijo klimatske naprave ter z ustreznim servisom zagotovil uinkovito delovanje vae naprave v celotni ivljenjski dobi.

Pripravite se na vroe poletje!

DAIKIN je sinonim za kakovost in dolgo ivljenjsko dobo

Ker vgradnja klimatske naprave ni poceni, je pomembno, da jo opravi profesionalni monter. e boste kupili nekvalitetno napravo, boste poleg neudobja deleni tudi vijih strokov montae. Klimatske naprave DAIKIN brez teav delujejo 15 let ali ve, in to brez dragih servisnih posegov, saj se ne kvarijo. Zamislite si, koliko strokov boste prihranili v primerjavi s tistim, ki je v 15 letih napravo zamenjal e 2- ali celo 3-krat. Vsekakor tudi tukaj velja, da je kvaliteten nakup e vedno najceneji.

E2E d.o.o., va veleprodajni zastopnik

Smo novo ustanovljeno veleprodajno podjetje za opremo obnovljivih virov DAIKIN in ROTEX. Nudimo toplotne rpalke, klimatske naprave, prezraevalne sisteme, konvektorje, talno ogrevanje in solarne sisteme, pripravo izraunov, svetovanje ter praktina izobraevanja. Ob visokokakovostni opremi nas odlikujejo znanje, veletne izkunje pri prodaji in odpravljanju teav s podroja obnovljivih virov (toplotnih rpalk, klimatskih naprav), aurnost ter zanesljivost.

Prehitite poletje in se odloite za nakup klimatske naprave e sedaj. Izberite visokokakovostne naprave Daikin, ki predstavljajo popolno soitje modernega videza, inteligentnega gretja in uinkovitega hlajenja.

Veleprodajni zastopnik
02 620 98 04 031 334 028 info@e2e.si www.e2e.si

94
Maj 2013

BrezplaNO prezraeVaNje IN DOgreVaNje prOstOra s pOmOjO tOplOzraNega KOleKtOrja SolarVenti

Solarni toplozrani kolektor je novost na slovenskem trgu, vendar obstaja proizvodnja na Danskem e 6 let, v obratovanju pa je ve kot 50.000 kolektorjev po vseh celinah! Toplozrani kolektor je popolna reitev za brezplano prezraevanje in dogrevanje stanovanjskih ter poitnikih hi, zidanic, gara, kleti, mobilnih hi, avtodomov, plovil...
Toplozrani kolektor SolarVenti je predvsem namenjen prezraevanju, ob ustreznih pogojih pa zadostuje tudi za ogrevanje prostora. Ob hladnih, vendar sonnih prehodnih obdobjih, dobi kolektor dovolj sonne energije, da poleg prezraevalnih, pokrije tudi transmisijske toplotne izgube prostora, dodatno ogrevanje prostora v tem primeru pa ni potrebno. Ob zelo hladnih zimskih dneh (najbolj pogosto so sonni), ko so toplotne izgube prostora najveje, kolektor ob jasnem dnevu lahko pokrije prezraevalne toplotne izgube prostora, transmisijske izgube pa je potrebno pokriti z dodatnim ogrevanjem. Seveda e prostor ez zimo ni zaseden, dodatno ogrevanje niti ni potrebno. V primeru, da gre za bivalni prostor, ob uporabi kolektorja SolarVenti ni potrebe po odpiranju oken, ker bo zrak v prostoru vedno ostal sve. Na ta nain ustvarimo dodaten prihranek energije za ogrevanje in prezraevanje prostora. SolarVenti je najbolje montirati v pokonni legi (na distannikih), na juno steno. Pomembno je, da v zimskem asu, ko je sonce nizko, na kolektor ne pada senca okolikih objektov ali hribov. Montaa je enostavna in jo lahko uporabnik izvede sam, seveda po priloenih navodilih. Veji poseg je le vrtanje luknje v zunanjo steno hie, premera priblino 13 cm. Ves potreben material je e v dobavnem kompletu. Montaa je mona tudi na streho, vendar je v tem primeru potrebna dodatna podkonstrukcija, dolina cevi pa je omejena na najve 2 m. Toplozrani kolektor ima z zadnje strani perforirano Alu ploevino, kjer zajema sve zunanji zrak skozi veliko tevilo majhnih lukenj. Zrak potuje skozi absorber v kolektorju, kjer se ogreje. Kolektor pa s pomojo ventilatorja prisilno vpihuje v prostor ogret sve zrak skozi gibljivo cev v steni. Z notranje strani zidu se na cev namesti prezraevalni ventil za upih, z monostjo ronega reguliranja koliine zraka. SolarVenti za obratovanje uporablja samo energijo sonca.

95

20 let
POVPRENO TEVILO SONNIH UR (po mesecih) - DOLENJSKA (vir: ARSO)

Maj 2013

jan 78

feb 106

mar 148

apr maj jun jul avg sep 160 70 kolektor izklopljen 70

okt 126

nov dec 74 72

Fotovoltaina PV celica, vgrajena v notranjost kolektorja, poganja ventilator (12V) priklop na elektrino omreje ni potreben! Obratovanje je avtomatsko in popolnoma BREZ STROKOV!!! e v bivalni prostor vgradimo kolektor SV7 (z elektronskim regulatorjem), se nastavi tako, da bo vpihoval priblino 50-60 m3/h zraka ob sonnem dnevu. Mo segrevanja zraka za ta kolektor je 500 W. Letno je npr. na Dolenjskem v povpreju 1950 sonnih ur (vir ARSO). Od tega je pozimi in v prehodnih obdobjih skupno 764+140 = 904 sonnih ur (glej preglednico; vir ARSO). To pomeni, da kolektor prinese v hio 500 W x 904 h = 450 kWh na leto (poleti je izklopljen). Pri povpreni ceni toplote okrog 0,15 EUR/kWh (upotevajo vse stroke...), znaa prihranek pri ogrevanju priblino 70 EUR/ sezono. Vendar to e ni vse. Potrebno je tudi upotevati, da zaradikolektorja SolarVenti, pozimi ne bo potrebno zraiti prostora z odpiranjem oken, saj so e dodatno velike prezraevalne toplotne izgube! Torej,SolarVentibo zmanjal letni stroek za toplotno

energijo (manje prezraevalne izgube) in prispeval e 70 EUR dodatnega ogrevanja. Nenazadnje, kvaliteta zraka v prostoru in ugodje bosta neprimerljivo bolja. e na grobo ocenimo prezraevalne izgube na 30 EUR/ leto, to pomeni daSolarVentiSV7, poleg zdrave klime, prihrani lastniku 100 EUR/leto in se popolnoma odplaa v estih letih! Pet razlinih velikosti kolektorja zadovolji potrebe vsakega prostora od 10 m2 do 150 m2. S kaskadnim nameanjem ve kolektorjev, je mono brez obratovalnih strokov prezraevati tudi veje prostore kot so telovadnice, bazeni, galerije itn Osnovni okvir kolektorja je v barvi aluminija, mona je e dobava okvirja v rni ali beli barvi. Ventilator se lahko regulira s pomojo termostata, regulatorja hitrosti ali navadnega stikala. Za nebivalne objekte zadoa navadno stikalo On/Off, za bivalne prostore pa je smisleno vgraditi za razred veji kolektor in ga opremiti z elektronskim regulatorjem. Z zmanjanjem tevila obratov ventilatorja na

regulatorju dvignemo temperaturo vpiha zraka v prostor. SolarVenti je nezamenjiva in poceni reitev za objekte, ki so nezasedeni v zimskem asu, obenem pa so primerni tudi za bivalne prostore. Pri tem obratujejo popolnoma samostojno, brez obratovalnih in vzdrevalnih strokov! Garancija proizvajalca in distributerja velja 5 let, ivljenska doba kolektorja je min.15-25 let. Vrailna doba nalobe v SolarVenti je odvisna od velikosti kolektorja in znaa priblino 4-6 let, oz. se lahko izplaa e pred iztekom garancijske dobe!

Tel.: 07/ 337 47 20, info@dulc.si, www.dulc.si

SV14

nain delovanja: Ventilator

Solarni zrani

kolektor
PV celica Pokrov

Predgreti svei zrak se vpihuje v prostor Posebna perforirana alum. ploa Filter zraka sprejemnik Vstop hladnega zraka po celi zadnji strani kolektorja

Solarna PV celica
Proizvedeno v: SolarVenti A/S, Denmark SolarVenti kolektor je zaiten z evropskim patentom t. PR 14448937 www.solarventi.com

3 komponente:

Ventilator

Dulc d.o.o., Stranje pri kocjanu 7, 8275 kocjan tel: 07 33 747 20 info@dulc.si www.dulc.si

96
Maj 2013

Temeljenje skoraj ni-energijskih stavb

Nizkoenergijska gradnja, ki se v celotni Evropi intenzivno uveljavlja tako z novogradnjami kot tudi ob sanacijah stavb, se preusmerja v skoraj ni-energijsko gradnjo.
Ko smo v Sloveniji prieli s pasivno gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izkunje naih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih povrinah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem e ne zadostijo pravilu skoraj ni-energijskih stavb, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno ploo, da se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S temeljno ploo zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti. Pomisleka glede gradnje na temeljni ploi v Sloveniji sta bila dva: Prvi je prav gotovo ustaljena gradbenika praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih in z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave: Potresna varnost. Temu vpraanju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne ploe, namenilo precejnjo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s praktinimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni problem, nasprotno, pri nijih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta, grajenega na potresno ogroenih podrojih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upotevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo. FIBRAN xps 400-L izolacija je namensko izdelana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost tako pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje korienja stavbe. Z odlino toplotno izolativnostjo izolacije FIBRAN xps spadajo med najkvalitetneje toplotne zaite v zemlji. Dolge, gladke ploe z robom na preklop so dobrodole za hitro in natanno izvedbo povrinsko velike toplotno izolacijske podlage. Ploe se lahko polaga eno- ali veslojno, odvisno od elene energijske uinkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant doloi s programom ArchiMAID. Debelina toplotne izolacije XPS pod temeljno ploo do 20 cm se obiajno polaga enoslojno, veje skupne debeline do najve 30 cm pa dvo- ali troslojno, s tem da je pri veslojnem polaganju debelina enega sloja omejena na 12 cm. Za dobro-nizkoenergijske hie, skoraj ni-energijske oz. pasivne ali aktivne hie se debelina XPS izolacije pod temeljno ploo giblje od najmanj 20 do najve 30 cm. Ob veji potrebni toplotni uinkovitosti stavbe dodamo ustrezen sloj toplotne izolacije pod cementni estrih ali suhomontano grajena tla nad temeljno ploo. Izolacija, ki se polaga pod temeljno ploo, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na intitutu v Nemiji)

Toplotna izolacija pod temeljno ploo

Pod temeljno ploo enostanovanjskih, dvostanovanjskih hi na potresno ogroenem obmoju, kot je veinski del Slovenije, obiajno uporabimo toplotno izolacijske ploe z deklarirano tlano trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehnine karakteristike. Nasveta pa ni za posploevati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo, saj gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izraun potresne varnosti in so zahtevane veje tlane trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter intitutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih.

97

20 let
a.) Temeljenje pasivne lesene stavbe
- finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvona izolacija - AB temeljna ploa - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - FIBRANxps 400-L - podloni beton - gramozni tampon - zemljina

Maj 2013

Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije FIBRANxps 400-L je varno nameena in trajno zaitena.

b.) Hidroizolacija nad toplotno izolacijo temeljne ploe

- finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvona izolacija - AB temeljna ploa - hidroizolacija - FIBRANxps 400-L - podloni beton - gramozni tampon - zemljina

Izvedba temeljne ploe pasivnega olskega objekta na toplotni izolaciji FIBRANxps 400-L ob uporabi bentonitne hidroizolacije.

c.) Temeljenje pasivnih hi pod cono zmrzovanja

- finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvona izolacija - AB temeljna ploa - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - podloni beton - gramozni tampon - zemljina

Dvoslojna toplotna izolacija FIBRANxps 400-L je poloena direktno v opa temeljne ploe. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podlonem betonu, kar je e posebej priporoljivo ob prisotnosti podtalnih voda.

Ve si lahko preberete v brouri Konstrukcije v stiku z zemljo napotki ob uporabi FIBRANxps in na internetni strani i www.fibran.si. Konkretne informacije za va objekt dobite na: nasvet@fibran.si; tel. 07 39 39 525

Za svetovanje smo na voljo na tel. 07 39 39 525 ali e-poti nasvet@fibran.si. Ve pa si lahko preberete na www.fibran.si

E N E R G I J S K I I T.
07 3939 525 nasvet@fibran.si www. fibran.si

98
Maj 2013

JADRAN SEANA
Podjetje Jadran Seana e vrsto let nudi irok program cenovno ugodnih in kvalitetnih izdelkov za varno in uinkovito ogrevanje prostorov ter tople sanitarne vode. Zanimiva cenovno ugodna novost prodajnega programa v smeri izkorianja biomase je uplinjevalni kotel na polena MAGA, kjer princip delovanja temelji na uplinjanju lesa (pirolizi) pri visokih temperaturah. Namestitev ventilatorja zadaj omogoa vlek dimnih plinov in s tem vlek primarnega zraka v izgorevalno komoro, medtem, ko sekundarni zrak potuje skozi posebne obe, kjer se vri piroliza. Sistem je izredno ekonomien, saj omogoa prihranek goriva do cca. 40 %. Velikost nakladalnega prostora (80 300 l), ki velja za enega med najvejimi na trgu, je dovolj za 8-12 ur delovanja na srednji moi ogrevanja in zato je potrebna minimalna prisotnost pri delovanju pei. Brezstopenjski ventilator, ki se ga vklopi na maks. hitrost ob nakladanju, da dim ne uhaja v prostor, 6 mm ploevina, slovenski jezik na prikazovalniku, velika nakladalna komora, keramina oba namesto amotna, tipalo dimnih plinov in monost pridobitve subvencije Eko sklada so glavne prednosti kotlov. Novost v letonjem letu so pei proizvajalca PUROS. Kaminske pei z monostjo razvoda vroega zraka v druge prostore, za OGREVANJE NA PELETE centralno kurjavo in kotli za centralno kurjavo na pelete ter koruzo. Posebnost pei je, da so minimalnih dimenzij z visokimi izkoristki, pri centralni kurjavi pa ne potrebujejo mealnih ventilov, ker za postopno ogrevanje vode na povratku skrbi elektronska regulacija. Kotel za centralno ogrevanje Biomax, moi 22, 27 in 35 kW, ima vgrajeno posodo za pelete (120 kg), patentiran sistem avtomatskega ienja pepela in visoke izkoristke do 96%. Kotel ima tudi monost pridobitve subvencije Eko sklada. Plinski grelniki IMMERGAS z bogato tradicijo nadaljujejo svojo pot v smeri integracije z ostalimi sistemi in viri ogrevanja solarnimi sistemi ter toplotnimi rpalkami. Kondenzacijski plinski grelniki VICTRIX predstavljajo sodobno tehnologijo s poudarkom na energetskem prihranku, ki je lahko tudi 30% veji od klasinih plinskih grelnikov. Glavna prednost kotlov, moi do 35 kW, so vgrajeni bojlerji Inox z dvojno spiralo, ki pomeni uinkovito segrevanje vode in dolgo ivljenjsko dobo. Z vezavami ve grelnikov v kaskado lahko doseemo veje skupne ogrevalne moi, kombiniramo pa lahko 32 , 50, 75, 90 in 115 kW. Kondenzacijski kotli ARES TEC s irokim obmojem moi od 12-350 oziroma 22-900 kW, so sestavljeni iz modulov s svojim gorilnikom manje moi, kar pomeni, da so kotli tako reko vezani v niz, pomeni tudi vejo zanesljivost delovanja in irok razpon modulacije. Vsi kondenzacijski grelniki imajo monost nastavitve visokotemperaturnega reima - 25- 85 C ali pa nizkotemperaturnega reima - 25-45 C, kar omogoa direkten priklop na talno gretje brez mealnih ventilov. Regulacija kotlov deluje v odvisnosti od zunanje temperature.

Uplinjevalni kotel na polena MAGA MA - velikost nakladalne komore je 80 - 300 l

PUROS BIOMAX - kotel na pelete z avtomatskim ienjem pepela

IMMERGAS ARES TEC - kondenzacijski modularni kotel, moi od 150 - 900 kW

99

20 let

Maj 2013

Solarni sistemi izkoriajo sonno energijo tako preko vakuumskih, kot tudi ploskovnih sprejemnikov sonne toplote. Hranilniki tople vode so iz INOX-a ali so emajlirani. Pripravljeni so kompleti za solarne napeljave, rpalne sklope, montano in prikljuno opremo. Sonce je res pomemben vir energije, ki ga lahko koristimo brez povzroanja kode naemu planetu. Zato je podjetje Immergas usmerilo razvoj svojih proizvodov k doseganju ciljev evropskih smernic, ki doloajo im vije kvote korienja obnovljivih virov energije. Novost programa Immergas predstavljajo toplotne rpalke AUDAX monoblok zrak- voda, ki jih lahko skupaj s plinskimi grelniki in sonnimi sistemi poveemo s centralno krmilno enoto. Ta omogoa, da na podlagi predhodnega vnosa strokov posameznega energenta, (plina, elektrike) samodejno vklaplja doloeno napravo. Moi toplotnih rpalk so AUDAX 6, 8, 10, 16 in 18 kW. Monost imamo vezave ve toplotnih rpalk v niz (kaskado). Centralna krmilna enota Supernode nudi popolno regulacijo najugodnejega korienja virov ogrevanja med soncem, plinom (oljem, peleti) in toplotno rpalko. Industrijski grelniki zraka so v prodajnem asortimanu na voljo iz strani proizvajalcev Accorroni in CMT, ki kot kurivo koristijo olje ali plin ali pa kombinacijo obojega. Kot novost so letos kondenzacijski industrijski gorilniki s predmealnim sistemom,pomenijo pa iri razpon modulacije in veje izkoristke. Accorroni letos predstavlja tudi radiator HUB split sistem toplotne rpalke, notranja enota pa je zalogovnik z dodatnim izmenjevalnikom za solarni sistem in ostalimi viri ogrevanja, minimalnih dimenzij skrit v steni, omari,

Panasonic v svojem prodajnem programu ponuja, tako visoko kvalitetne proizvode za konne uporabnike, kot tudi za poslovne in industrijske objekte. Znailnosti novih proizvodov so okolju prijazne naprave, ki upotevajo nove evropske direktive, ki so priele veljati z letom 2013. Nova direktiva e bolj zaostruje energijske razrede in s tem omejuje uporabo nekaterih zastarelih tehnologij. Poveana uinkovitost naprav pomeni manjo porabo energije, ki hkrati nia stroke delovanja naprave. Napredna tehnologija omogoa izboljano klimatizacijo prostorov, ob zelo tihem delovanju in nenazadnje so naprave oblikovane tako, da se s svojim izgledom lepo vkljuujejo v najrazlineje prostore. V hinem

100
Maj 2013

razredu je ponudba zelo iroka, izpostaviti pa velja model Etherea, ki izstopa z visokim kolinikom uinkovitosti in tevilnimi funkcijami, kot so senzor gibanja, senzor sonne svetlobe, filter nano-g, 3D-vpihovanje zraka itd.. V ponudbi pa so tudi tevilni drugi tipi kasetnih, kanalnih, talnostropnih enot, ki jih lahko kombiniramo v multi-split sisteme. Srednji razred klim, imenovan komercialni, je namenjen klimatizaciji poslovnih prostorov, kot so trgovine, saloni, predavalnice in drugi veji prostori. Ta linija proizvodov bo bogateja za dodatno ponudbo, ki bo predstavljala dobro razmerje med ceno in uinkovitostjo. Najveji sistemi, imenovani VRF in GHP, namenjeni klimatizaciji objektov z ve notranjimi enotami, pa lahko delujejo s pogonom na elektriko - VRF ali s pogonom na plin - GHP. Slednji kot stranski proizvod toplote motorja z notranjim izgorevanjem proizvaja toplo sanitarno vodo, po monosti pa tudi elektrino energijo z magnetnim generatorjem. Trni program Panasonic vkljuuje tudi toplotne rpalke Aquarea, moi od 3 do 16 kW. Toplotne rpalke zrak voda Aquarea zajemajo irok prodajni program, ki je primeren, tako za pasivne hie (moi 3 in 5 kW), kot tudi stareje objekte z radiatorskim ogrevanjem, za katere so primerne visokotemperaturne toplotne rpalke, ki zagotavljajo ogrevanje do 65C. Posebna serija toplotnih rpalk Aquarea je model T-CAP, ki zagotavlja 100% kapaciteto do -15C brez pomoi elektrinih grelnikov. Sistemi Aquarea so enostavni za montao in zdruljivi s hranilniki drugih proizvajalcev. Panasonic ponuja velikost 200 ali 300L. Skratka, toplotne rpalke Aquarea omogoajo kvalitetno ogrevanje prostorov in sanitarne vode z okolju prijazno tehnologijo, ki je enostavna za montao ter ne zahteva vzdrevanja. ISTO PREPROSTO PREVERITE pri podjetju JADRAN SEANA d.d. ali obiite njihovo spletno stran: www.jadran-energetika.si in dobili boste informacije o kvalitetni opremi ter proizvodih za vse vae potrebe, elje in nazadnje se boste seznanili tudi s cenami, ki so primerljive z ostalimi proizvajalci.

101

20 let

Maj 2013

IBP e let zagotavlja kvaliteto pri napeljavi centralnega ogrevanja, sanitarne vode, solarnih sistemov in plinskih intalacij. Novo v programu - JEKLO PRESS. IBP INNOVATION YOU CAN TRUST!

SOLARNI DOBITKI IZ FOTOVOLTAINEGA SISTEMA

V prispevku so predstavljeni solarni dobitki, ki jih lahko pridobimo s fotovoltainim sistemom. Navedeni so tudi povpreni stroki instalacije fotovoltainih sistemov v evropskih dravah.

1. Vrna mo sonnih modulov

Sonni arki padajo na povrino sonnih celic. Na taken nain se sevalna primarna energija sonca pretvarja v sekundarno visoko kvalitetno elektrino energijo. elektrine naprave, ki delujejo na omreno napetost. Najveja mo sonne celice je oznaena s Wp (peak watt), izmerjena je pri idealnih vrednosti sonnega sevanja (1000 W/m2) , temperaturi okolice 25 C in AM = 1,5 (air mass). Sonna celica ima v tej obratovalni toki tudi najveji izkoristek. Povpreno dnevno pridobljeno energijo fotovoltainega sistema (sistemi brez akumulatorjev) lahko doloimo z enabo: E= Pn...nazivna mo modulov (pri izraunu je potrebno upotevati e izkoristek sonne celice) V enabi pomeni H povpreno dnevno vrednost sonnega obsevanja, ki jo za kraje v RS lahko oditamo v ustre Nadaljevanje lanka na 130 strani

1. Solarni dobitki
Na naem irem podroju RS sije sonce od 1600 do 2650 ur na leto, ter vpade na 1 m2 povrine med 1000 in 1400 kWh letno sonne energije. Veina te energije je na razpolago v asu od aprila in oktobra, ko ogrevanje prostorov ni potrebno, le priblino 200 do 250 kWh pa je na voljo v zimskem asu. Dnevne koliine vpadle sonne energije se gibajo od nekaj desetink kWh/m2 pozimi v oblanem vremenu, do ve kot 5 kWh/m2 sonnem poletnem dnevu.

102
Maj 2013

TOPLOTNA RPALKA IN KLIMATSKE NAPRAVE V ENEM SISTEMU

Koliko pa ste vi porabili to zimo za ogrevanje?, je te dni najbr pogosto zastavljeno vpraanje. V nebo rastoe cene zemeljskega plina in olja so mono prispevale k visokim strokom ogrevanja. In tako je razmiljanje o alternativnih ter mnogo cenejih nainih ogrevanja postalo neizbeno. e ve kot leto dni je na slovenskem trgu prisotna inovativna reitev ogrevanja in hlajenja s sistemom toplotne rpalke, na katero se priklopijo notranje enote klimatskih naprav. Samsung je edino podjetje s takno reitvijo ogrevanja in hlajenja, ki kupcu zagotavlja boljo uinkovitost ter hkrati nije stroke investicije. Nakup toplotne rpalke je dolgorona investicija, Samsung Electronics se je s ponudbo toplotnih rpalk EHS priblial vsakemu gospodinjstvu, saj ponuja kvaliteto in uinkovitost po zelo ugodni ceni! preko sistema zrak- zrak, saj ima toplotna rpalka SAMSUNG dodatni freonski krog, na katerega se priklopijo notranje enote klimatske naprave. Sistem EHS, ob minimalnih investicijskih in obratovalnih strokih, omogoa uinkovito ter enostavno uravnavanje temperature v vseh letnih asih. Va raun za porabljeno energijo se bo zmanjal tudi do 4-krat. Samsungove nizkotemperaturne toplotne rpalke so na voljo v split izvedbi (loena notranja in zunanja enota), moi 6, 7, 8, 11, 14 in 16 kW. Na sistem pa lahko prikljuimo tudi 200 ali 300- litrski hranilnik tople sanitarne vode iz nerjaveega jekla, imenovan standard ali solar. mo rpalke nenehno prilagaja trenutni potrebi, kar obutno povia energetsko uinkovitost. Doseemo lahko celoletni izkoristek tudi do SCOP=~3,5. Obratovanje pa je izredno tiho.

Klimatske naprave Samsung za ogrevanje

S klimatskimi napravami je mono ogrevati hie in stanovanja, tako v prehodnih obdobjih, kot tudi v zimskih mesecih. Zmotno je preprianje, da bo klimatska naprava ob tem porabila veliko elektrine energije. Trenutna cena 1 kWh energije, proizvedene z oljno pejo z 90 % izkoristkom v Sloveniji je 11,5 centa. Povprena klimatska naprava ima izkoristek SCOP=3 in tako za 1 kWh porabi manj kot 5 centov. S klimatsko napravo boste prihranili ve energije v prehodnih obdobjih, saj je izkoristek takrat viji kot v zimskih mesecih.

Varna in tiha
Pri toplotnih rpalkah SAMSUNG EHS je uporabljena inverterska tehnologija, ki omogoa spremenljivo obratovanje kompresorja, tako se

Toplotne rpalke Samsung EHS

Samsung Eco Heating System (EHS) je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, saj uporablja zrak, obnovljivi vir energije, za ogrevanje tal in sanitarne vode, medtem pa ista zunanja enota va dom lahko tudi hladi. Posebna prednost sistema SAMSUNG EHS je prav v zunanji enoti, ki omogoa hkratni priklop toplotne rpalke in klasinih klimatskih naprav (v stenski ali kanalski izvedbi). Ogrevanje poteka preko sistema zrak- voda in zrak- zrak, hlajenje pa

Samsung Eco Heating System (EHS)

103

20 let

Maj 2013

BIODIzel Iz KONOplje
Biodizel je edino alternativno gorivo, ki lahko deluje v vseh tradicionalnih nespremenjenih dizelskih motorjih. Biodizel lahko proizvajamo iz domae pridelanih, obnovljivih semenskih poljin, kot je tudi konoplja. Steblo konoplje je sestavljeno iz 80 % sredice (nastane kot stranski produkt ob loevanju vlaken od stebla). Sredica je v 77% sestavljena iz celuloze, ki je primarna kemina sestavina (gre za industrijsko neobdelan material), ki se uporablja za proizvodnjo kemikalij, plastike in vlaken. Biodizel je ime za vrsto ester baziranih kisikovih goriv, ki jih proizvajamo iz konopljinega olja, drugih rastlinskih olj in ivalskih maob. Zamisel uporabe je razvil dr. Rudolf Diesel leta 1895, ko je razvil prvi dizelski motor, ki je deloval na rastlinska olja. Diesel je svoj izum predstavil na svetovni razstavi v Parizu leta 1900, kjer je za pogonsko gorivo uporabil araidovo olje.

Toplotna rpalka in klimatske naprave v enem sistemu.

Samsung EHS je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, saj uporablja zrak - obnovljivi vir energije - za ogrevanje tal in sanitarne vode, medtem pa lahko ista zunanja enota v kombinaciji z izbrano notranjo enoto klimatske naprave va dom tudi ohladi ali ogreje v prehodnih mesecih.

Ugodje v vseh letnih asih ob minimalnih strokih.

Industrijska konoplja
Biodizel je varen za prevaanje in uporabo, saj je bio razgradljiv, je tudi 10x manj toksien kot kuhinjska sol in ima visoko plemenie pri temperaturi okoli 148 stopinj; za primerjavo, naftna dizelska goriva imajo plemenie pri temperaturi okoli 51 stopinj. Sestavljen je iz 11% kisika in ne vsebuje sulfurja. Lahko ga proizvajamo iz doma posajenih, obnovljivih oljno semenskih poljin in tak primer je tudi konoplja. Gre za dokazano gorivo z ve kot 30 000 000 uspeno prevoenih kilometrov in ve kot 20 letno tradicijo uporabe, predvsem v Evropi. Uporaba biodizla podalja ivljenjsko dobo dizelskega motorja, ker v svoji sestavi vsebuje ve mazila, kot naftno dizelsko gorivo. Gre za edino alternativno gorivo v ZDA, ki ustreza predpisom zakona Clean Airact. Gre za najbolj temeljit seznam okoljskih in za lovekovo zdravje pomembnih vplivov in kvalitete, ki jih omogoa trenutna tehnologija. Industrijska konoplja ima mnogo udovitih lastnosti in nainov uporabe, ki lahko pomagajo naemu planetu in ljudem dosei bolj zdrav, naraven in trajnosten obstoj. Nae vlade morajo le presei nerazumljive strahove in zakoreninjene egoistine interese velikih industrij in njihovih lobistov.

Va distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 82, info@ecofutura.si, www.ecofutura.si

104
Maj 2013

ZaIta KOtlOV preD KOrOzIjO z DVIgOm temperature pOVratNega VODa

Slovenija ja bogato prekrita z gozdovi. Lesna biomasa iz teh gozdov je v trenutnih razmerah strokovno ugodna, zato ne presenea dejstvo, da veliko prebivalcev uporablja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Zanje se ob nepovratnih finannih spodbudah in ekonomskih razmerah ponovno odloa precej ljudi, ki so v preteklosti iz lesne biomase preli na druge energente. Veliko obanov se tako odloa za uplinjevalne kotle na polena, v katerih med gorenjem poteka proces uplinjanja in terminega razpada lesa (piroliza). Pri tem se sproajo tudi nekatere snovi, ki ob stiku s kondenzom na hladnih stenah kuria povzroijo korozijo. Da se izognemo nastanku pogojev za korozijo notranjih delov kotla ob kondenzaciji dimnih plinov, proizvajalci teh podajajo podatek o najniji dopustni temperaturi povratne vode v kotel. S tem se izognejo podhlajevanju notranjih sten kuria, posledino pa se podalja ivljenjska doba kotla. Enako podajajo tudi npr. proizvajalci vodnih kaminov. Kaj lahko torej storimo? Vgraditi je potrebno sistem za zvievanje temperature povratka, ki pripomore tudi k temu, da kotel im prej dosee in tudi vzdruje minimalno delovno temperaturo. To doseemo s primeavanjem tople vode iz dvinega voda k hladni v povratnem vodu ob pomoi obtone rpalke. V ta namen je mono uporabljati razline reitve. Na trgu najpogosteje sreamo npr. termostatski mealni ventil ali regulator konstantne temperature povratka z mealnim ventilom. V sledenjem primeru je monost uporabe kompaktne izvedbe regulatorja konstantne temperature pretoka v ohiju pogona mealnega ventila ali, e kotlovna regulacija to omogoa, uporabe kotlovske regulacije in elektromotornega mealnega ventila. Podjetje FIRTROTOTEHNIKA ima na voljo lastne reitve in proizvode za vse tri monosti: T-MIX je poimenovana serija litoeleznih termostatskih mealnih ventilov. Namenjeni so za polnjenje hranilnikov toplotne energije v sistemih s kotli na trda goriva in vzdrevanju temperature povratka. Termostatski ventil T-MIX je mono vgraditi v poljubnem poloaju na vod povratka, minimalna temperatura povratka pa je odvisna glede na nazivno temperaturo kvalitetnega termostatskega vloka, francoskega proizvajalca, (dobavljive so izvedbe za 45C, 55C ali 60C, velikosti prikljukov od Rp1" do Rp1"). V primeru potrebe po spremembi najnije temperature se enostavno zamenja termostatski vloek. Smeri 1 in 3 sta vedno odprti, kar omogoa (samo)cirkulacijo vode v kotlu, vijo temperaturo povratne vode in uinkoviteje polnjenje hranilnikov toplotne energije. Gre za cenovno ugodno reitev, ki deluje podobno kot termostati v sistemu hladilne tekoine avtomobilov. ROTO TEMP je kompaktna izvedbe regulatorja konstantne temperature pretoka v ohiju pogona mealnega ventila. Omogoa poljubno nastavitev eljene temperature. Namenjen je za direktno montao na mealne ventile ROTOMIX, s katerimi je dobavljiv tudi v kompletu. Za potrebe za upravljanje 3 oz. 4 potnih mealnih ventilov razlinih proizvajalcev, je namenjen moneji, 15Nm UNI TEMP. Z njim dobite v kompletu adapterje za prigradnjo na mealne ventile proizvajalcev, ki se pogosteje pojavljajo na naem trgu, po naroilu pa tudi adapterje za ventile ostalih proizvajalcev na triu. Oba proizvoda omogoata, poleg najpogosteje aplikacije t.j. vzdrevanje konstantne temperature povratne-

3 1
3 1

60C
2

T-MIX

T-MIX

105

20 let
ga voda kotlov, e druge aplikacije kot npr. vzdrevanje temperature dvinega voda v sistemih talnega, stenskega ali stropnega gretja, upravljanje temperature tehnoloke vode v industrijskih procesih, zagotavljanje temperature hladilne vode za sisteme hlajenja, pripravo primerne temperature sanitarne vode razne hladilne in toplozrane aplikacije Oba pogona, ROTO TEMP in UNI TEMP omogoata z gumbom na pokrovu pogona enostavno nastavitev eljene temperature v obmoju med 0..100C, s imer je tudi med delovanjem enostavna optimizacija in prilagajanje temperature povratnega voda. Prav tako omogoata doloitev smeri odpiranja mealnega ventila (CW, CCW), nastavitev razlinih temperaturnih obmoij glede na uporabljeno aplikacijo, hitrost odzivanja regulatorja in proporcionalno regulacijsko obmoje ventila. Z nastavitvijo temperaturnega obmoja (mona so 0..100C, 60..85C, 20..70C, 25..45C) delno prepreimo napano nastavitev temperature uporabnika. e dobro poznani elektromotorni mealni ventil EUROMIX pa se uporabi v primeru, ko ima kotlovna regulacija e vgrajeno funkcijo regulacije temperature povratka. EUROMIX je kompaktna izvedba regulacijskega motorja z rotacijskim medeninastim mealnim ventilom ROTOMIX in je namenjen za uporabo v sistemih radiatorskega ter

Maj 2013

talnega ogrevanja. Zaradi majhnih dimenzij je primeren za sisteme z bakreno instalacijo. Omogoa troino krmiljenje (SPDT) z dvo- ali tro-tokovnimi regulatorji. Izkunje podjetja FirtRototehnika zagotavljajo strankam visokokvalitetne slovenske proizvode, katerih razvoj in proizvodnja e ve kot trideset let zagotavljata enostavnost montae, uporabe, zanesljivost po dostopnih cenah ter zadovoljstvo kupcev in uporabnikom. Joe Tasi

ROTO TEMP ob vodnem kaminu na pelete

Euromix F3 uporabljen v sistemu uplinjevalnega kotla na polena

MODRA ODLOITEV www.first.si Na voljo v vseh bolje

Regulatorji konstantne temperature pretoka
Regulator konstantne temperature pretoka z medeninastim mealnim mealnim ventilom ROTOMIX (FIRT-ROTOTEHNIKA, s.p.) Dimenzije: DN15 - DN32

Litoelezni termostatski mealni ventil

ifra 41062 41063 41064 41065 41066 41067 41068 41069 41070 naziv T-MIX DN25 60C T-MIX DN32 60C T-MIX DN40 60C T-MIX DN25 55C T-MIX DN32 55C T-MIX DN40 55C T-MIX DN25 45C T-MIX DN32 45C T-MIX DN40 45C

zaloenih trgovinah

ROTO TEMP

UNI TEMP

ifra 21146 21147 21148 21149 21150 21136

naziv ROTO TEMP ad 230V/24V (montaa na ROTOMIX) ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN15 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN20 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN25 ROTO TEMP F3 24/230 VAC DN32 UNI TEMP ad 230V/24V + osnovni komplet adapterjev za prigradnjo na mealne ventile najpogosteje uporabljenih proizvajalcev

Regulator konstantne temperature pretoka namenjen za prigradnjo na mealne ventile razlinih proizvajalcev (15Nm). V kompletu so e priloeni osnovni adapterji za prigradnjo.

Termostatski mealni ventil Dimenzije: DN25-DN40 Temperature odpiranj: 45C, 55C in 60C

T-MIX

Monost nakupa termostatskega vloka T-MIX naziv ifra 8300000 Termostatski vloek T-MIX 45C Termostatski vloek T-MIX 55C 8300001 Termostatski vloek T-MIX 60C 8300002

Elektromotorni medeninansti mealni ventili

EUROMIX F3
ifra 10051 10052 10053 10054

3-potni elektromotorni medeninasti mealni ventili, dimenzije: DN15-DN32

naziv EUROMIX F3 DN15 EUROMIX F3 DN20 EUROMIX F3 DN25 EUROMIX F3 DN32

FIRT-ROTOTEHNIKA, s.p.

Radegunda 54, SI-3330 Mozirje, www.first.si, info@first.si

Koroka cesta 56a, SI-3320 Velenje, tel.: 03 898 35 00, fax: 03 898 35 35

PE VELENJE PRODAJA, PROIZVODNJA, SERVIS

106
Maj 2013

Konzorcija lesne biomase v okviru projekta PROFORBIOMED od inteligentnih omreij do inteligentnih mest in obin
Janez Petek, Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Ptuj Anja Kostevek, ZRS Bistra Ptuj
Zagotavljanje nenehne rasti in potronje vodi lovetvo, in s tem celotni planet, v propad. Multinacionalke nam uniujejo lokalne trge, vsiljujejo svoje nekvalitetne proizvode, poasi pa, s pomojo politike, prevzemajo nadzor nad osnovnimi ivljenjskimi dobrinami, kot sta npr. energija in voda. Seveda pa tudi potroniki poasi spoznavamo, da to ni dolgorona reitev. Rojevajo se socialno podjetnitvo, javno - zasebna partnerstva, lokalne dobavne verige hrane in energentov, lokalna javna podjetja ipd. Cilj le-teh je vzpodbuditi lokalna in regionalna gospodarstva, zagotavljanje lokalnih delovnih mest in izraba lokalnih surovinskih, vodnih, prehrambenih in energetskih virov. Prehod na lokalne in obnovljive vire postaja nujnost, zato nastajajo lokalna partnerstva: konzorciji za izrabo sonne energije in lesne biomase. Z novo finanno perspektivo 2014-2020 bodo, kot pogoj za sofinanciranje, nastajale regionalne povezave ter regionalna partnerstva, kot je npr. nartovana ustanovitev konzorcija obin in zainteresiranih partnerjev za izrabo lokalne lesne biomase v energetske namene. Prav tako se bo podpirala lokalna lesno predelovalna industrija, s imer bomo lesu zagotovili vijo dodano vrednost, manjvredni les in lesne odpadke iz gozdov ter lesno predelovalnih obratov pa namenili za proizvodnjo energije. V zadnjih letih so drave zaele znievati subvencije za proizvodnjo elektrine energije iz obnovljivih virov. Za ta znianja sta dva pomembna razloga: eden je pomanjkanje sredstev za subvencioniranje, drugi, pomembneji, pa je negativni vpliv na elektrino omreje. Elektrine energije namre ne moremo uinkovito in poceni skladiiti, proizvajalci elektrine energije pa morajo kontinuirano usklajevati proizvodnjo in porabo elektrine energije. Pasovni proizvajalci elektrino energijo zagotavljajo pasovnim porabnikom, ki so seveda vnaprej znani in tudi napovedo svojo porabo. V to kategorijo uvramo tudi gospodinjstva. Najvija poraba elektrine energije v gospodinjskem sektorju je zjutraj in po zakljuku delovnega asa, ponoi pa je najnija.

Slika 1: Inteligentno omreje.

107

20 let
Podobno je s pritiskom elektrine energije, proizvedene s pomojo sonca ali vetra. Ko sije sonce, je na nekem podroju, kjer so zgrajene sonne elektrarne, visoka proizvodnja elektrine energije. Ko se pooblai, ta proizvodnja v zelo kratkem asu pade na desetino vrednosti. Podobno je tudi z vetrom. To seveda pomeni velik pritisk na elektrino omreje. Zato bo zelo teko zagotoviti 100 odstoten prehod na proizvodnjo elektrine energije z obnovljivimi viri. Da bi to bilo mogoe, bomo morali izravnati, tako porabo, kot tudi proizvodnjo elektrine energije. To bomo dosegli z vpelja-

Maj 2013

vo inteligentnih omreij. Inteligentno omreje (angl. smart grid) pomeni neprestano komunikacijo med porabniki in proizvajalci elektrine energije. Osnovni princip pametnega omreja prikazuje slika 1. Komunikacijske in regulacijske naprave medsebojno komunicirajo ter usklajujejo proizvodnjo in potronjo elektrine energije. V praksi to pomeni, da bomo doloene porabnike elektrine energije v obratovanje vkljuili, ko bo na voljo dovolj elektrine energije, npr. pogon hladilnih agregatov, polnjenje elektrinih avtomobilov, pogon toplotnih rpalk in skladienje toplote v zalo-

Lokalna energetska agentura

Spodnje Podravje
Preernova ulica 18, 2250 Ptuj SI-Slovenija, Tel: 05 99 74 658, Faks: 05 99 78 002 www.lea-ptuj.si, E-mail: info@lea-ptuj.si
LEA Spodnje Podravje je regionalna strokovna organizacija, ki nudi podporo obinam Spodnjega Podravja in slovenskim podjetjem pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo javnih objektov, tehnoloke in energetske posodobitve podjetij ter novogradnje, energetske rekonstrukcije sistemov ogrevanja, investicije v obnovljive vire energije, daljinska ogrevanja na lesno biomaso ter z ali brez soproizvodnje elektrine in toplotne energije. Takna dokumentacija zajema: razirjeni energetski pregled; popise del in materiala s projektantskimi izjavami o ustreznosti; elaborat gradbene fizike in/ali tudijo energetskih prihrankov; investicijsko dokumentacijo (DIIP, IP); vlogo za subvencioniranje; tudijo izvedljivosti. Na osnovi dokumentacije, izdlane s strani LEA Ptuj, so nepovratna sredstva pridobili naslednji javni objekti oz. obine: Splona Bolninica Ptuj, O Stanka Vraza Ormo, Vrtec Podgorci, O Jurinci, O Cirkulane, O Makole, O Videm, javna razsvetljava MO Ptuj, Kino Ptuj, portna dvorana Mladika in Stadion Ptuj, O Markovci, javna razsvetljava Gorinica, javna razsvetljava Markovci in drugi. LEA Ptuj sodeluje tudi pri investicijah v kogeneracijo na lesno biomaso, analizah in investicijah v daljinska omreja na lesno biomaso, izvaja energetsko knjigovodstvo in energetski management ter izdeluje lokalne energetske koncepte. Izdelujemo tudi elaborate za vrailo troarin za energente, porabljene v proizvodne namene. LEA Ptuj je partner v evropskih projektih, kjer nudi obinam in podjetjem storitve, ki so od trnih ceneje tudi za 85 %, v primeru, da sodelujejo pri projektih. Po drugi strani pa ti projekti predstavljajo strokovno podlago za nalobe v energetske sanacije podjetij, sistemov in objektov, vlaganja v obnovljive vire energije, pametna omreja in inteligentna mesta ter regije. LEA Ptuj sodeluje v kar nekaj projektih EU: PROFORBIOMED, v okviru katerega ustanavljajo dva biomasna konzorcija z namenom ustanoviti in zagnati lokalno dobavno verigo lesne biomase za proizvodnjo energije na lokalnem nivoju; RE-GREEN, s katerim pospeuje prehod na zelene javne stavbe; RECOMMEND, v okviru katerega se izdeluje dravna strategija za poveevanje okoljske (in s tem tudi energetske) uinkovitosti v malih in srednjih podjetjih; SMART-MED-PARKS, ki se ukvarja z vianjem energetske uinkovitosti v tehnolokih centrih, mrenih inkubatorjih in tehnolokih parkih.

Ve informacij najdete na spletni strani www.lea-ptuj.si.

108
Maj 2013

govnike ipd. e to nadzorno regulacijsko funkcijo razirimo in princip inteligentnih omreij uporabimo e pri prometu, daljinski toploti, komunalnih storitvah dobimo inteligentno mesto (angl. smart city), za celotno podroje pa inteligentno podroje (angl. smart region). V LEA Spodnje Podravje, v okviru projekta PROFORBIOMED, e potekajo raziskave o monostih uporabe opisanega principa inteligentnih omreij v celotni dobavni verigi obnovljivih virov energije v obini. Potencial obnovljivih virov v doloeni obini je omejen z deleem gozdnatosti, razpololjivostjo povrin za postavitev sprejemnikov sonne energije in sonnih elektrarn, razpololjivostjo odpadnih snovi in biomase za proizvodnjo bioplina,
Slika 2: OVE veriga po konceptu inteligentnih omreij.

razpololjivostjo geotermalne energije ipd. Na sliki 2 vidimo taken nain inteligentne strukture za dobavno verigo lesne biomase. V takno organizacijo bodo vkljueni vsi potrebni udeleenci: lokalna industrija, javni sektor, lastniki gozdov, gozdarji, kmetje, koncesionarji, lesno predelovalni obrati, investitorji in drugi. V Spodnjem Podravju je e bila izdelana analiza monosti vzpostavitve taknih omreij na obinskem nivoju, v obinah etale, Cirkulane, Podlehnik in Makole. Izdelane so bile ustrezne strokovne podlage ter tudije, sedaj poteka iskanje investitorjev, nato bo sledila izvedba.

Steng-nacionalni center za istejo proizvodnjo d.o.o.

E-pota: janez.petek@steng-nccp.si, http://www.steng-nccp.si Tel.: 02 620 87 17 , Faks: 02-620 87 18 Podjetje Steng-nacionalni center za istejo proizvodnjo d.o.o. je inovativno podjetje na podroju energetike in preventivenga varstva okolja. Imamo 15 letne izkunje na podroju znievanja nastajanja odpadkov in odpadne vode v industriji in storitvenih dejavnostih ter na podroju energetskih pregledov ter projektiranju inovativnih energetskih reitev. Smo strokovnjaki za analize procesov, analize energetskih sistemov, uvajanje novih energetskih in procesnih tehnologij, energetske preglede procesov, energetskih sistemov ter zgradb ter izvajamo razvojne dejavnosti na podroju okoljskih in energetskih tehnologij. Nae reference obsegajo energetske preglede priznanih slovenskih podjetij kot so Perutnina Ptuj, Pomurske mlekarne d.d. Murska Sobota, Tovarne sladkorja Osijek, Tovarna sladkorja Ormo, BSH Hini aparati, Opekarna Winerberger Ormo, Isokon Slovenske Konjice, Steklarna Luminos, Vino Breice itd. Prav tako smo izvedli obsene energetske preglede javnih stavb, npr. Slovenskega narodnega gledalia Maribor, Gimnazije Ljutomer, Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, portne dvorane Podmeakla. Inovativno projektiranje zajema rekuperacijo odpadne toplote v Tovarni proteinskih koncentratov Perutnine Ptuj, celovito rekonstrukcijo obrata za predelavo klavninih odpadkov, integriranje novega procesa predelave zelenjavnih omak v Drogi PC Gosad. Okoljski projekti zajemajo projekte znievanja emisij in odpadkov v tekstilni industriji, uvajanje IPPC direktive v Nafti Petrochem, rekonstrukcijo Komunalne istilne naprave Odranci itd. e imate eljo izvesti energetsko rekonstukcijo podjetja ali stavbe, optimirati procese, uvajati inovativne energetske in okoljske reitve, zniati proizvodnjo odpadkov, emisij in odpadne vode je podjetje Steng-nacionalni center za istejo proizvodnjo pravi partner za vas. Visoko raven profesionalnosti odraa tudi Zlato priznanje za inovacije na energetskem podroju tajerske gospodarske zbornice in Bronasta diploma GZS.

Kamenkova ulica 16 , 2000 Maribor

109

20 let

Maj 2013

KaKO se IzOgNItI KONDeNzacIjI V ceVNIh sVetlObNIKIh IN prepreItI IzgubO tOplOte ?

Kristalni cevni svetlobniki, podjetja Lightway, so popolna novost na slovenskem trgu, eprav podjetje proizvaja svetlobnike e 15 let in je prisotno po celi Evropi. Razvili so patentiran dodatek za svetlobnik s koeficientom toplotne prevodnosti 0,4W/m2K, ki edini na triu ustreza normativom za nizkoenergijske in pasivne hie. Cevni svetlobnik Lightway, serije Blue performance, prepreuje pojav nevarnih toplotnih mostov v povezavi strukture in toplotne izolacije objekta ter s tem popolnoma odpravlja problem kondenziranja. Nobeni cevni svetlobniki kateregakoli proizvajalca ne morejo dosei potrebnih karakteristik toplotne prevodnosti za pasivne hie, niti tisti z dvojnim razprilnikom ne. Ali je mogoe vgraditi klasino streno okno v pasivno hio? Odgovor je da, ampak uinkovita toplotna izolativnost objekta bi bila resno ogroena. Resnica je, da e pride do pojava toplotnih mostov bo vsa toplota, ki jo zadruje ogromna koliina toplotne izolacije, poskuala uiti skozi to majhno mesto. V delu, kjer se pojavi izguba toplote, se pojavijo mokri madei na stropovih in stenah in kondenziranje se hitro spremeni v plesen. Plesen in hlapi, ki jih nato vdihavamo, lahko povzroijo nezaeljene uinke, ki vodijo v alergije in alergijske reakcije. Kristalni svetlobniki so uinkovita in elegantna reitev za obogatitev prostorov, kjer bi radi imeli ve naravne svetlobe. Osvetlijo temen hodnik brez oken, kopalnico, so kot dodatna osvetlitev kuhinjskih pultov in e marsikje. In ne samo doma. To reitev tudi zelo pogosto uporabljajo oblikovalci modernih pisarn in poslovnih stavb. e posebej uporaben za osvetlitev trgovskih centrov, skladi in javnih objektov, je najveji svetlobnik, kar jih je mono dobiti na triu. Cevni svetlobnik Lightway Silver 800 s premerom cevi kar 75,4 cm uinkovito osvetli kar 40 m2 veliko povrino ! Pri tem pa svetloba ne izgubi svoje moi tudi pri dolini do 25 m. Sistem cevnih svetlobnikov zapolni prostor z naravno svetlobo, kar odpravlja potrebo po uporabi umetnih virov svetlobe ez dan, s tem pa zmanja stroke energije. Kristalna kupola se razlikuje od navadne plastike, ne samo po svojem lepem videzu, ampak ima tudi dolgo ivljensko dobo. Bi radi poveali svoj ivljenjski standard in opremili svojo hio ali stanovanje s kristalnimi svetlobniki? Obrnite se na proizvajalca, ki vam bo dal popolno storitev od zaetne zasnove do konne montae. Klju do uivanja ob dnevni svetlobi in zdravo ivljenje je na www.lightway.si spletni strani. elimo vam udovit dan, poln svetlobe!

110
Maj 2013

NIZKOENERGIJSKE MONTANE HIE IN BRUNARICE JAVUNIK

V druinskem podjetju Javunik letos praznujemo 20 let delovanja. Vsi nai proizvodi so ves ta as narejeni iz kvalitetnega slovenskega Pohorskega lesa. Glede na dolgoletne izkunje, nudimo naim kupcem nizkoenergijske montane hie in brunarice, s proizvodnjo "od gozda do hie". Z lastnimi kapacitetami izvedemo posek lesa, ga transportiramo do svoje age in obdelamo s stroji. Na razpolago imamo dve liniji za razrez hlodovine s suilnicami, kjer les najprej termino obdelamo in ga v raunalniko vodeni suilnici posuimo na ustrezno vlago. Ko je les pripravljen, gre v proizvodno halo, kjer se skoblja in nato razporedi na raunalniko vodeni stroj Hundeeger K2i, ki je specializiran za izdelavo hi ter ostreij. Prav ta stroj nam omogoa, da so nae sestave sten narejene z minimalnimi tolerancami. Postavitev hie na terenu opravimo z lastno ekipo, s svojim transportom in dvigalom. Les je okolju prijazen material, saj omogoa naim kupcem visok standard udobnega bivalnega ali delovnega okolja, ob minimalnih strokih v celotnem ivljenjskem ciklu. Poraba energije in s tem povezani stroki so danes eden izmed najpomembnejih elementov, na katere stranke pomislijo, ko se odloajo za gradnjo hie. Vse montane hie Javunik dosegajo standarde nizkoenergijske gradnje, odloitev, kakne vrste energijsko varno hio elijo imeti nai kupci, pa prepuamo njim. Izbirajo lahko med tirimi razlinimi konstrukcijskimi sistemi in sicer: sistemom Standard (skupna debelina stene: 326 mm, skupna debelina izolacije: 290 mm, toplotna prehodnost skozi izolacijo: 0,121 W/m2K, toplotna prehodnost z upotevanjem lesa: 0,137 W/m2K), Javunik (skupna debelina

z vami e

20 let

stene: 407 mm, skupna debelina izolacije: 350 mm, toplotna prehodnost skozi izolacijo: 0,100 W/m2K, toplotna prehodnost z upotevanjem lesa: 0,110 W/m2K) in Individual, kjer pri sestavi stene upotevamo elje kup-

111

20 let
ca in skupaj z naimi izkunjami optimiziramo sestavo stene. Pri konstrukcijskem sistemu Bruna za postavitev brunarice nudimo izbiro med masivnim ali lepljenim lesom, brez notranje izolacije ali z notranjo izolacijo, za vejo izolativnost objekta. Pri gradnji hie Javunik nudimo monost gradnje hie po sistemu Na klju ali po sistemu Dokonaj sam, kjer kupcu omogoamo izbor del, ki jih bo v hii dokonal sam oz. sam poiskal podizvajalce teh del. Izbiro, katera dela elijo opraviti sami, prepuamo njim. Hie gradimo po celi Sloveniji, zaradi bliine avstrijske meje, pa smo z gradnjo aktivno prisotni tudi na avstrijskem trgu. Poleg novogradenj nizkoenergijskih montanih hi in brunaric, se ukvarjamo tudi z montanimi prizidki k obstojeemu delu hie, ki so bodisi zidani ali montani. Za obnovo sta-

Maj 2013

reje hie je ob adaptaciji primerna nadgradnja z montanimi konstrukcijami, saj je zelo pomembno, da se objekt hitro zapre zaradi vremenskih razmer, kar vam omogoamo s hitrim in ekonominim nainom dela.

Veliko poudarka dajemo temu, da hio postavimo po eljah stranke. Zato smo odprti za vse elje, e so le izvedljive. Na cilj je, da vam ponudimo kvalitetne izdelke, s katerimi boste zares zadovoljni. Javunik d.o.o., Sv. Vid 24, 2367 Vuzenica T: 02 876 44 89 E: info@javusnik.si, W: www.javusnik.si www.hise-montazne.si

z vami e

20 let
Celotna lastna proizvodnja lesa: od hloda do hie! Individualni projekti brez doplail. Spremembe na referennih hiah brez doplail. POLJITE POVPRAEVANJE NA: info@javusnik.si

AKCIJA:
Hia 100,40 m2 bivalnih povrin v 4. podaljani gradbeni fazi e za

49.900 + DDV

112
Maj 2013

NOVA SERIJA KLIMATSKIH NAPRAV HITACHI

S 1.1.2013 je na celotnem obmoju EU zaela veljati nova uredba za izboljanje okoljske uinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo (Erp), katera zahteva vkljuitev ekolokih vidikov e ob zasnovanju naprave in zagotoviti nijo porabo energije v korist potronika. Ti predpisi veljajo tudi za proizvode kot so klimatske naprave, ki so postale eden od vsakdanjih porabnikov elektrine energije v stavbah in stanovanjskih hiah, saj si je ivljenje brez njih v poletnih mesecih e teko predstavljati. Kot je razvidno iz spodnje tabele se zahteve zaostrujejo iz leta v leto: Hitachi s ponosom predstavlja nov obseg stanovanjskih klimatskih naprav, ki s svojimi izboljavami in visokimi sezonskimi izkoristki ponosno sledijo novim evropskim direktivam (Erp). Glavna znailnost Hitachijevih izdelkov je nizka poraba elektrine energije in s tem posledino zmanjevanje emisij CO2 ter zaita globalnega okolja, kar pa je rezultat nenehnega vlaganja v raziskave in razvoj, ne samo klimatskih naprav, temve vseh Hitachijevih izdelkov. Klimatske naprave Hitachi so opremljeni z najnovejo tehnologijo za varevanje z energijo, v skladu z najnovejimi evropskimi direktivami, vendar ne smemo pozabiti tudi na druge pomembne vidike kot so oblika, enostavnost uporabe, kvaliteta zraka, tiho delovanje in enostavnost montae ter vzdrevanja.

Nova energetsko zelo uinkovita klimatska naprava HITACHI, serija SA

V dananjem bivalnem okolju si ljudje nikolikokrat elijo razkoje istega zraka. Glede na to, da so klimatske naprave postale del naega ivljenja, od njih priakujemo, da nam zagotavljajo prijetno okolje s istim zrakom. A al ni vedno tako. Pri HITACHI- ju so se zato odloili, da gredo e korak dalje in z modelom PREMIUM model SA zagotovijo le najbolje za svoje kupce. Modeli SA imajo zelo visoko sezonsko uinkovitost, tako pri hlajenju, kot tudi pri gretju. Model RAK-25-PSA dosega energijski razred A+++ pri hlajenju in A++ pri gretju. Merjeno pri eni merilni toki pa spadajo v energijski razred A, tako pri ogrevanju s COP=5,47, kot pri hlajenju z EER=5,38. Kot vemo, se vedno ve potronikov odloa za ogrevanje z alternativnimi viri, med katere spadajo tudi klimatske naprave, saj so cene energentov kot so kurilno olje, utekoinjen zemeljski plinipd. vedno vije. Pri modelu SA nam je zagotovljeno uinkovito ogrevanje tudi pri nizkih zunanjih temperaturah do -20C. Da je naprava zelo uinkovita za ogrevanje, nam pove tudi podatek o razponu moi pri funkciji ogrevanja. Da lahko zagotovimo resnino ist zrak v prostoru in se s tem izognemo raznim bakterijam ter glivam, so elemen-

113

20 let
ti notranje enota serije SA izdelani iz nerjaveega jekla, kar dodatno prispeva k temu, da se izognemo neistoam v napravi. Enota je opremljena tudi z dvema senzorjema gibanja (ECO SENSOR), katera nam razdelita prostor na tri prekate in spremljata gibanje oseb. Glede na aktivnost oseb v prostoru, naprava samodejno prilagaja temperaturo.

Maj 2013

zorji zaznajo vao lokacijo in samodejno prilagodijo smer izpiha zraka. Enako velja tudi v primeru ogrevanja.

Zagotovite istoo v vaem prostoru

Ionski generator, ki je nameen v notranji enoti klimatske naprave nam proizvaja ionizirano meglico nano velikosti, katera se iri po prostoru s pomojo izpihanega zraka iz klimatske naprave. Ionizirana meglica nam obdaja in zatira viruse, bakterije in glive za kar 99,99 % ,poleg tega pa tudi razgradi in odstrani neprijetne vonjave npr. cigaretnega dima ali hinih ljubljenkov.

V FUNKCIJI GRETJA naprava samodejno zmanjuje nastavljeno temperaturo ( v kolikor je prisotna visoka aktivnost oseb v prostoru) V FUNKCIJI HLAJENJA naprava samodejno dviguje nastavljeno temperaturo ( v kolikor je nizka aktivnost oseb v prostoru) V kolikor je oseba v bliini klimatske naprave, naprava samodejno zmanja pretok zraka in optimizira temperaturo izpiha ter se postavi v nain za varevanje z energijo. e ne elite, da hladen zrak piha v vas neposredno, sen-

114
Maj 2013

STIHL IN VIKING LETOS OSVAJATA EVROPSKI TRG Z BATERIJSKIMI NAPRAVAMI

Nove baterijske naprave za profesionalno in splono uporabo dopolnjujejo ponudbo delovnih bencinskih naprav ter vam pomembno olajajo vrsto opravil na terenu
e obdelujete les, kosite travo in ravnate travne robove, obrezujete ivo mejo ali odstranjujete listje z dvoria, vas bosta s svojimi novimi baterijskimi napravami zagotovo razveselila programa STIHL in VIKING, saj trgu letos predstavljata novosti, ki vam bodo pomagale delo opraviti hitro, uinkovito ter brez dodatnega napora. niti v polnilcu baterij, in sicer skladno z navodili v suhem in istem prostoru ter na sobni temperaturi. Elektronsko upravljan STIHLov elektromotor brez krtak (EC) deluje energijsko nadvse uinkovito, saj baterijsko energijo spreminja v impresivno delovno mo.

Enostavno, praktino in prirono

Nove prenosne baterijske naprave, ki jih lahko uporabljate na raznolikih lokacijah in terenih, so izjemno lahke in tihe, saj ne povzroajo hrupa ter vibracij, odlikuje pa jih tudi izjemna mo, zato so e posebej prirone za raznovrstna opravila.

Prednost baterijskih naprav pred bencinskimi bodo uporabniki prepoznali zlasti po enostavnem vzdrevanju, saj dolivanje in menjava olja ne bosta ve potrebna. Baterijo je potrebno po opravljenem delu napol-

115

20 let

Maj 2013

MA 339 C, ki omogoa irino konje 37 cm, lahko pa jo uporabljate za konjo travnih povrin v velikosti od 300 do 500 m.

Lastnosti, ki prepriajo.
Kompaktna zgradba in gladke povrine napravam zagotavljajo prijeten videz ter omogoajo njihovo praktino uporabo v raznolikih delovnih procesih, pri emer se ne zatikajo za oblaila ali veje, obenem pa so tudi enostavne za ienje. Naprave, ki se ponaajo z ergonomsko zasnovo, prepriljivo mojo in minimalnimi vibracijami, preprosto vkljuite ali izkljuite s pritiskom na gumb. Zaradi enostavnosti uporabe so namenjene ne le profesionalnim, pa pa tudi tistim uporabnikom, ki z njimi rokujejo obasno. Pri pooblaenih trgovcih STIHL po Sloveniji boste tako lahko e letos preverili novi baterijski agi MSA 160 C-BQ in MSA 200 C BQ, baterijski kosilnici na nitko STIHL FSA 65 in FSA 85, baterijske karje za oblikovanje ive meje STIHL HSA 65 in HSA 85, baterijski pihalnik STIHL BGA 85 ter baterijski stroj za pometanje STIHL KGA 770. Iz programa VIKING prihaja na na trg e baterijska kosilnica VIKING Majhna tea. Prepriljiva mo. Minimalne vibracijske vrednosti. Tiho delovanje. Funkcionalna oblika. Ergonomska zasnova. Kompaktna zgradba. Enostavno rokovanje. Mobilnost. Poleg baterij AP 80 in AP 160 sta letonji novosti e moneja baterija AP 180 in nahrbtna baterija AR 900, ki je trenutno najmoneja na trgu.

Ve kot 85 let inovacij!

www.unicommerce.si

116
Maj 2013

Akumulatorska razpredelnica asov delovanja strojev 2013

HLA 65
Novo Novo Novo

MA 339 / 339C

KGA 770 MSA 200C

Novo

MSA 160C

HSA 65/85

BGA 85

FSA 65/85

MA 443/443C

Navedeni podatki trajanja baterij so orientacijski in se lahko spremenijo glede na vrsto uporabe in rezanega materiala.

AP 80
45 min 60 min 90 min 10 min 30/15 min

AP 160
35 min
80 min 120 min 160 min 20 min 60/30 min 300 m 330 m

AP 180
Novo
35 min 40 min

85 min

140 min

180 min

23 min

70/35 min

340 m

370 m

AR 900
Novo
160 min 180 min 450 min 660 min 110 min 330/160 min

Ni primerno

atorskih baterij
Novo

Baterija AR 900 je samo pogojno uporabna za naprave, s katerimi opravljamo dela pri tleh.

AP 180

160/210

Pri pooblaenih trgovcih STIHL sta Novo na voljo tudi polnilca baterij AL 100 AR 900 in AL 300, opremite pa se lahko tudi z nosilnim pasom za baterijo ter torbico za prenos rezervne baterije. Ni priporoljivo

Za ve informacij poglejte na www.unicommerce.si oziroma se pozanimajte pri vaem lokalnem trgovcu STIHL!

40/70

190/250

asi polnjenja akumulatorskih baterij

Novo Novo

Polnjenje v minutah do napolnjenosti 80% / 100% kapacitete

AP 80

AP 160

AP 180

AR 900

70/100
AL 100 z 1,5 A

150/165

160/210

Ni priporoljivo

25/50
AL 300 z 6,5 A

35/60

40/70

190/250

30/60*

35/60*

117

20 let

Maj 2013

Unicommerce je zaupanja vreden partner

Podjetje Unicommerce d.o.o. s sedeem v Logatcu uspeno zastopa blagovno znamko STIHL e vse od rojstva slovenske drave. Zastopajo e blagovno znamko VIKING iz Avstrije, v letu 2008 pa so v svoj prodajni asortiman vkljuili e rono orodje finskega proizvajalca FISKARS. Izdelke Stihl uvaajo iz proizvodnih obratov in sicer iz e vedno druinskega matinega podjetja Andreas Stihl AG&Co.KG iz Nemije, pa tudi iz ZDA, Brazilije, vice ter Avstrije. Prodajo na slovenskem trgu vrijo v skladu s prodajno politiko matinega podjetja in Skupine Stihl preko pooblaenih ter strokovno usposobljenih trgovcev s servisom. Glavnino pooblaene maloprodajne mree tvorijo mala druinska podjetja, ki so stro-

kovno usposobljena za svetovanje in prodajo teh kvalitetnih izdelkov, pa tudi posamezne Kmetijske zadruge. Druba Unicommerce svojo pozornost usmerja tudi k drugim projektom in pomaga pri njihovi izvedbi. Tako je z napravami STIHL opremila vzdrevalno ekipo planike velikanke, kolesarskega centra na Pohorju in Logakega reli poligona, pa tudi oddelek gozdarstva ter gozdarske mehanizacije Tehninega muzeja Bistra.

Viking
Vrtno orodje blagovne znamke VIKING iz Avstrije sestavljajo kosilnice, prezraevalniki trave, vrtni drobilniki in motokultivatorji.

O skupini STIHL
Skupina STIHL v skladu s svojo razvojno strategijo razvija, proizvaja in oskrbuje trie z motornimi napravami za gozdarstvo, kmetijstvo ter gradbenitvo. Naprave na trg distribuira preko mree specializiranih trgovcev s servisom. e od leta 1971 je STIHL najbolje prodajana blagovna znamka motornih ag na svetu.

Unicommerce d. o. o., Obrtnika ulica 21, 1370 Logatec, E: info@unicommerce.si, www.unicommerce.si

RegulacIja talNega OgreVaNja IN hlajeNja

Talna ogrevanja, spadajo med nizko temperaturna ogrevanja, kjer temperatura povrine tal v bivalnih naj ne bi presegala 28 C (priporoljiva temperatura v znaa 26 do 28 C). Temperature povrine tal v robnih conah ob oknih in zunanji steni so vije ( 28 - 32 C) , prav tako v kopalnicah in pokritih plavalnih bazenih ( 32 - 35 C). Delovna temperatura ogrevnega medija naj ne bi presegala 50 C, ker lahko pride pri vijih temperaturah in v primeru talnih oblog iz lesa do pokodb (npr. razpok pri parketu). Talna ogrevanja so lahko prikljuena na visoko temperaturne, nizko temperaturne in kondenzacijske ogrevalne kotle. lanek obravnava razline sisteme za regulacijo talnega ogrevanja (primarnega in sekundarnega ogrevalnega kroga) glede na vire toplote (ogrevalni kotel, toplotna rpalka). Nakazane so tudi osnovne smernice za nartovanje talnega ogrevanja, kjer je potrebno predvideti razen reima ogrevanja in toplotnih izgub tudi primeren nain regulacije. Primerna regulacija, v mejah svojih karakteristik, omogoa racionalno rabo in prihranke energije ter primerno toplotno ugodje v prostoru

1. Izvedbe in nartovanje talnega ogrevanja

Razlikujemo tri vrste izvedb talnega ogrevanja: talno ogrevanje pokriva zelo majhen del potreb po toploti (dodatno ogrevanje oziroma temperiranje tal na primer kopalnice, bazena ipd). Ostali prostori se ogrevajo z radiatorji ali konvektorji, talno ogrevanje pokriva veji del toplotnih potreb, dodatna ogrevalna telesa pokrivajo le konine potrebe,

118
Maj 2013

talno ogrevanje je namenjeno za pokrivanje vseh toplotnih potreb (polno ogrevanje). Kot informativni podatek naj sluijo naslednje vrednosti za prostor ogrevane na 20 C: pri specifini toplotni moi ogrevanja (izgubah) 40 W/m2 je temperatura tal 24 C pri specifini toplotni moi ogrevanja (izgubah) 60 W/m2 je temperatura tal 26 C pri specifini toplotni moi ogrevanja (izgubah) 90 W/m2 je temperatura tal 29 C

2.1. Regulacija primarnega kroga

Regulacija primarnega kroga za ploskovno ogrevanje in hlajenje se nanaa prvenstveno na vzdrevanje pogonske delovne temperature sistema. Primarno regulacijo izvajamo z regulatorji, ki delujejo v odvisnosti od zunanje temperature. Pri reguliranju v odvisnosti od zunanje temperature uporabljamo dve osnovni hidravlini vezavi: direktni ogrevalni krog (v primeri da imamo nizko temperaturni kotel), mealni ogrevalni krog (uporabljamo za vse vrste ogrevalnih sistemov). V najve primerih uporabljamo kombinacijo obeh hidravlinih povezav. Taken primer je kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ki ga skupaj z krmiljenjem kotla in pripravo tople sanitarne vode uravnava samo en regulator. Znailnosti sodobnih regulatorjev so: pp zvezno delovanje v odvisnosti od zunanje temperature, pp vodenje delovanja kotla in obtonih rpalk, pp reguliranje direktnega ali/in mealnega ogrevalnega kroga, pp tedensko asovno programiranje ogrevanja prostorov in sanitarne vode, pp avtomatski preklop letno/zimski reim, pp omejevanje maksimalne dovodne temperature pri talnem ogrevanju, pp zaita proti zamrznitvi, pp vodenje programa (obasno segrevanje sanitarne vode nad 60 C) za zaito pred legionelo, pp diagnostika napak in monost zagona alternativnega naina delovanja, pp reguliranje sistemov z dvema energetskima viroma toplote (dvema kotloma), pp ogrevanje sanitarne vode iz kotla in SSE (sprejemnikov sonne energije), pp monost reguliranja ogrevalnih sistemov s TP (toplotno rpalko).

2. Osnovni naini regulacije

Znailnost talnega ogrevanja je velika vztrajnost, zato se sistem teje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija talnega ogrevanja je zato teavneja v primerjavi z radiatorskim ogrevanjem. Zaradi velike vztrajnosti sistema se pri veini objektov predvidi centralni nain reguliranja temperature v prostoru v odvisnosti od zunanje temperature. Razlikujemo sledee naini regulacije: uporaba mealnega ventila za spreminjanje temperaturne razlike in pretoka ogrevalne vode, stalna temperaturna razlika in spreminjanje pretoka ogrevalne vode, stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike. Izbrana regulacija mora razen svoje regulacijske funkcije doprinesti tudi k kompenzaciji toplotne vztrajnosti sistema, eprav nekaj doprinese tudi znailni efekt samoregulacije pri sistemih talnega ogrevanja (zaradi vianja temperature zraka v prostoru se zmanja temperaturna razlika med povrino poda ter zrakom, s tem pa tudi specifina toplotna oddaja). Osnovne monosti reguliranja talnega ogrevanja so sledee: regulacija s konstantno temperaturo ogrevalnega medija (uporabimo za temperiranje tal), regulacijo v odvisnosti od prostorske temperature, regulacijo v odvisnosti od zunanje temperature. Za regulacijo povrinskih sistemov je karakteristino, da mora poleg funkcije regulacije zagotoviti tudi varovanje sistema pred visoko temperaturo ogrevalnega medija in grelnih povrin. Glede na mesto vgradnje razlikujemo med: regulacijo primarnega toplotnega kroga za vzdrevanje temperaturnega reima povrinskega ogrevanja (zagotavljanje delovne temperature sistema oziroma vzdrevanje delovne temperature ogrevalnega medija in temperature povrine tal, varovanje sistema pred visoko temperaturo), regulacijo sekundarnega toplotnega kroga (za doseganje ugodja v prostoru, doregulacije temperature v prostoru oziroma grelnih teles, eprav s primarnim krogom zagotovimo potreben temperaturni reim v sistemu).

2.1.1. Kotli s predtlanim gorilnikom

V primeru, da kotel obratuje z vijo temperaturo grelne vode (Tg > 60 C) in omejitvijo spodnje temperature (pri visoko temperaturnih kotlih), moramo temperaturo dovoda v sistemu primerno zniati. Da to doseemo, je potrebna regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu. Glede na dejanske potrebe ogrevalnega sistema, doseemo potrebno nizko temperaturo dovoda z mealno regulacijo. V mealnem ventilu se vroi kotlovni vodi primeava ohlajena voda iz ogrevalnega povratka. Uporabimo lahko tri in tiri potne mealne ventile. S tiri potnim mealnim ventilom se ustvarita dva krogotoka in sicer kotlovni krogotok in ogrevalni krogotok ( slika 1). V primeru uporabe 4 potnega mealnega ventila je potrebno vgraditi e izenaevalni vod z duilnim ventilom (varianta I).

119

20 let

Maj 2013

Varianta II s 4 potnim mealnim ventilom in obtonim vodom ni priporoljiva, ker lahko e majhno odpiranje obtonega voda povzroi znianje temperature kotlovnega povratka na vrednost pod 50 C. Zato je potrebno pri dimenzioniranju mealnega mealni ventila upotevati regulacijsko karakteristika ventila in temperatura povratka grelne vode. Obtoni vod je primerneje uporabiti v kombinaciji s tri potnim ventilom in pri izvedbi instalacije z razdelilnikom, kot je prikazano v varianti III ( 3 potni mealni ventil in obtoni vod). Pri nizko temperaturnih kotlih se dimenzio-

CENTER
PROMATIC ACC

varnega ogrevanja

Regulatorji polnjenja hranilnika

PROMATIC SCC
Regulator PROMATIC SCC je namenjen reguliranju temperature vode na povratku v kotel. Omogoa hitro polnjenje hranilnika. Regulira sisteme s klasinimi ali peletnimi kotli. Vgrajen je v ohije posebej namenjeno montai na zid. Nastavitev regulatorja je izredno preprosta in se izvaja s pomojo zagonskega arovnika.

Regulator PROMATIC ACC je namenjen reguliranju konstante temperature dovodne ali povratne vode kotla. Vgrajen je v ohije motornega pogona, ki omogoa montao na iroko paleto mealnih ventilov. PROMATIC ACC je edini regulator te vrste, z vgrajeno funkcijo krmiljenja obtone rpalke. Nastavitev regulatorja se izvaja s pomojo kapacitivnih tipk.

Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron!

elite svojim strankam svetovati, kako lahko dodatno privarujejo pri ogrevanju? Svetujte jim regulatorje ogrevanja Seltron, ki so zagotovo dobra naloba!

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si

120
Maj 2013

niranje mealnega ventila izvede glede na karakteristike ogrevalne naprave. Pri tem je potrebno upotevati, da je pri enem ogrevalnemu krogu (samo talno ogrevanje) temperatura kotlovne vode skoraj enaka temperaturi dovoda v sistem. V tem primeru obtoni vod ni potreben, ker mealni ventil obratuje v svojem celotnem regulacijskem obmoju. Izraunani preni prerez cevi obiajno ustreza velikosti ventila. Ventil v obtonem vodu moramo nastaviti glede na tlane razmere v sistemu. Temperaturo povratka kotlovne vode izvedemo s injektorsko vezavo (slika 2a) ali s rpalko obtonega voda (slika 2 b). V tem primeru 3 potni ventil obratuje kot razdelilni ventil (slika 2a) in ga moramo dimenzionirati glede na ustrezne diferenne tlake.

2.1.2. Kotli z atmosferskim gorilnikom

Za etana ogrevanja lahko koristimo atmosferske plinske kotle. Hidravlina shema za dva ogrevalna kroga (radiatorsko in talno ogrevanje) ter pripravo tople sanitarne vode je prikazano na sliki 3. Potrebna regulacija temperature dovoda za talno ogrevanje so vri s pomojo tri potnega ventila v povezavi z sobnim termostatom in zunanjim temperaturnim tipalom. Omejevalni termostat za talno ogrevanje vgrajen na predtoku, temperaturno tipalo kotlovne vode pa na hidravlinem izravnalniku.

2.1.4. Toplotna rpalka za ogrevanje in hlajenje

Regulacijo povrinskega hlajenja lahko izvedemo s konstantno temperaturo predtoka ali s konstantnim masnim pretokom. Pri tem je potrebno omejiti spodnjo temperaturo, da ne pride do kondenzacije (rosenja) na hladilnih povrinah. Hladilni krog se izkljui, ko se v prostoru dosee elena temperatura Pri manjih sistemih povrinskega hlajenja, sobni termostat deluje preko regulatorja in tri potnega ventila na korekcijo hladilne vode, kar pomeni, da se hladilni krog izkljui, ko se v prostoru dosee elena temperatura (potrebna vgradnja ustrezne opreme - potopnih temperaturnih tipal, kontrolirati stanje vlanosti v prostoru ali odtonem zraku, e je predvideno prezraevanje). Z ustrezno regulacijo primarnega kroga in sekundarnega kroga doseemo potrebno temperaturo hladilne vode za povrinsko hlajenje, ugodje v prostoru (ustrezno temperatura v prostoru) in ustrezno zaito pred rosenjem oziroma kondenzacijo na hladilnih povrinah. Vgrajen tri potni ventil lahko koristimo za letni in zimski pogon, ker se na raun nije temperaturne razlike predtoka in povratka dobi priblino enak pretok, potreben za povrinsko hlajenje. Na osnovi podobnih pretonih vrednosti pozimi in poleti, odgovarjajo tudi k vrednosti vgrajenih tri potnih ventilov. Na sliki 4 je prikazan binarni sistem ogrevanja in hlajenja z regulacijskimi elementi (bivalentni vir toplote). Tri potni ventil 1 slui za preklop s hlajenja na ogrevanje, medtem ko z regulacijskim ventilom 2 reguliramo temperaturni reim sistema.

2.2. Regulacija sekundarnega kroga

Celotna tla predstavljajo velik akumulator toplote, ki ga je teko regulirati. Regulator zajeme vpliv toplote v prostoru (sonno sevanje, veliko tevilo oseb), vendar zaradi zakasnitve pri regulaciji sistema ogrevanja (poasno znianje temperature tal) ti vplivi uinkujejo bistveno kasneje. e se v tleh shrani precej energije, lahko pride do pregrevanja prostorov in celo do izklopa sistema - aktiviranje omejevalnega termostata. Pomanjkljivost vremensko vodene regulacije centralnega ogrevanje je tem da regulator ne omogoa fine regulacije temperature za vsak prostor posebej. To pomanjklji-

121

20 let

Maj 2013

vost odpravimo z namestitvijo termostatskih ventilov ali s podrono regulacijo s sobnimi termostati (doregulacija temperature v prostoru oziroma regulacija sekundarnega kroga). Delovna napetost na ventilih je lahko 24 V (z uporabo transformatorja) ali 240 V.

te, tako da poteka odpiranje in zapiranje ogrevalnih zank brez hidravlinih udarov. Sobni termostat daje signal elektro terminim pogonom, na razdelilniku. Mona je tudi brezina regulacija (z radijskimi valovi).

2.2.1 Conska regulacija

Glede na noveje predpise je tudi pri talnih ogrevanjih potrebna regulacija prostorske temperature. Regulacija poteka preko conskih ventilov v posameznih ogrevalni krogih (zankah talnega ogrevanja). Regulacijo sobne temperature omogoajo elektronski sobni termostati, ki odpirajo ali zapirajo posamezne zanke glede na temperaturo v prostoru. Krmiljeni ventili imajo vgrajene termo elektrine elemen-

2.2.1.1. Regulacijski komplet brez pomone energije

Ustrezno temperaturo dovoda lahko reguliramo z regulacijskim kompletom, ki ga sestavlja termostatska glava z nalenim tipalom, roni ventil v obvodu (by pass - u) in elektrino naleno varnostno tipalo. Vse komponente so medsebojno uravnoveene. Regulacijski komplet slui za regulacijo temperature predtoka ene veje, v posameznih primerih pa lahko sistem pokriva celotne potrebe prostora po toploti.

vedske toplotne rpalke

Mali Osolnik 17, 1311 Turjak 01 / 788 99 16 www.knut.si | info@knut.si

F 2030 + VVM 310 nova serija toplotnih rpalk zrak/voda manjih moi 7 in 9 kW

Subvencije eko sklada za vgradnjo toplotnih rpalk za ogrevanje 1.000 - 2.500 eur

Toplotna rpalka zrak / voda NIBETM F2300 ZRAK / VODA ZEMLJA / VODA VODA / VODA

vedski kamini www.contura.si

122
Maj 2013

Najve se uporablja za regulacijo nije konstantne temperature predtoka sistema talnega ogrevanja v kombinaciji s sistemom talnega ogrevanja z vijim temperaturnim reimom ( na primer 80/60 C). Temperatura v posameznih prostorih se vzdruje s termostatskim ventilom z daljinskim krmiljenjem oziroma s terminimi ali elektrinimi pogoni s pripadajoimi sobnimi termostati. Regulacijo temperature predtoka vrimo s primeavanjem povratne vode preko ventila v obvodu. Sistem talnega ogrevanja lahko deluje na nijem temperaturnem reimu in v kombinaciji s talnim ogrevanjem (slika 5). Prednost tega

sistema je tudi v tem, da ne potrebujemo mealnega ventila. Nastavitev termostatskega ventila, ki ga odpira in zapira naleni termostat je v podroju 20 do 50 C. Varnostno tipalo iti pred previsoko temperaturo (poz. 5 slika 5). Sistem nastavimo pri popolnima odprtem by - pass ventilu (poz.2 slika 5) na eleno temperaturo. V primeru, da ne doseemo elene temperature predtoka je vzrok lahko: pp temperaturni reim generatorja toplote (kotla) je prenizek, pp by - pass ventil je preve odprt, pp temperatura na nalenem termostatu je nastavljena nije kot temperatura termostatskega ventila (rpalka se ustavi). Posamezne veje, ki so prikljuen ena razdelilnik lahko reguliramo na ve nainov: pp sobni termostat daje signal elektro terminim ventilom na razdelilniku (slika 5), pp na konec posamezne veje namestimo podometno omarico za individualno regulacijo sobne temperatur (slika 5a), pp podometna omarica za individualno regulacijo sobne temperature in za omejevanje temperature povratka s termostatskimi ventili (kombinacija talnega in radiatorskega ogrevanja, na primer za kopalnico) slika 5 b. Pri izvedbi je potrebno upotevati sledee: pp temperatura pretoka mora biti primerna za sistem talnega/stenskega ogrevanja, pp povrina posameznih prostorov do 20 m2, pp padec tlaka skozi cevi in ventile ne sme presei 30 kP (zagotovimo obratovanje s im manj hrupa), pp podometne omarice se vedno namestijo na povratku in na koncu zanke talnega/stenskega ogrevanja.

123

20 let
Da se preprei ne eleni vklop varnostnega omejevalnega termostata, je potrebno ustrezno nastaviti maksimalno omejitev temperature dovoda. Diferenca med maksimalno omejitvijo in temperaturo na omejevalnem termostatu znaa 5 K.

Maj 2013

Nain delovanja termostatskega ventila:

Ventil je dejansko proporcionalni regulator (P - regulator), ki za delovanje ne potrebuje dodatne energije. Sprememba temperature v prostoru (regulirana spremenljivka) je proporcionalna odprtju ventila (korigirana spremenljivka). e temperatura v prostoru naraa (na primer

zaradi sonnega sevanja skozi okna ), se tekoina v senzorju raziri in s tem deluje na rebrasto cev, ki preko vretena ventila dui pretok v sistemu talnega/stenskega ogrevanja. e temperatura v prostoru pada, je delovanje sistema obratno (slika 5a). Sistem, ki je prikazan na sliki 5b je e dodatno opremljen z omejevalnikom temperature povratka, s katerim prepreimo poveanje temperature povratka preko nastavljene vrednosti. Na sliki 6 je prikazana hidravlina shema talnega ogrevanja prikljuenega na ogrevalni kotel. Na sliki 7 je prikazana hidravlina shem talnega ogrevanja in pasivnega hlajenja prikljuenega na toplotno rpalko.

ISTA ENERGIJA IZ SONCA

... POSTAvITEv SONNIh ElEkTRARN NA klJu (instalirali smo jih preko 8 MWp). ... IZdElAvA PROJEkTNE IN OSTAlE dOkumENTACIJE. ... dObAvA RAZlINIh kOmPONENT ZA SONNE ElEkTRARNE (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema, ...). vZdREvANJE SONNIh ElEkTRARN. SvETuJEmO PRI fINANCIRANJu SONNIh ElEkTRARN. ZAGOTAvlJAmO GARANCIJE NA dElOvANJE SONNIh ElEkTRARN.
KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje, Telefon: +386 3 899 6586, e-pota: izidor.merkac@rlv.si

www.sonelex.si

124
Maj 2013

3. Zakljuek
Pri izbiri regulacije moramo upotevati veliko toplotno vztrajnost sistema; zato obiajno izberemo namenski regulator, ki doloa temperaturo v prostoru glede na zunanjo temperaturo. Da zadostimo tem zahtevam, sodobni regulacijski sistemi s pomojo tipal v prostorih neposredno krmilijo termoelektrine ali termostatske ventile na posameznih ogrevalnih zankah v prostoru. Za varovanje sistema pred previsoko temperaturo vgrajujemo nastavljive termostatske ventile, ki zaprejo dovod grelne vode. Ogrevna voda z vstopno temperaturo 45 C zagotavlja ugodne temperature talne konstrukcije ob zadostni moi ogrevanja (okoli 90 W/ m2). Temperatura vode v sistemu naj ne presega 55 C (ra-

zen v posebnih primerih, na primer jeklene cevi v kombinaciji z posebno oblikovanimi lamelami za uporabo v direktni kombinaciji z radiatorskim ogrevanjem), ker lahko pride do pokodb zakljune konstrukcije (keramike) tal. Iz enakega razloga zato tudi ni priporoljiva prevelika temperaturna razlika med vstopno in izstopno temperaturo vode, ki naj bo maksimalno 10 C. Pri klasinih ogrevalnih sistemov pa je mono urediti temperaturo ogrevalne vode z ustrezno regulacijo tako, da temperatura ne bi presegla dopustnih 55 C. (BG)
Viri: Tehnini listi firm:, Danfoss, Vaillant, Heimerer

GlObalNO segreVaNje- se je (Vsaj zaasNO) ustaVIlO alI je bIlO le mIt

Morda le nismo sposobni e razumeti vsega, kar se dogaja v naravi okrog nas in v kolikni meri lovek resnino vpliva na globalno segrevanje. Nekatere ugotovitve zadnjega asa so pokazale, da se Zemlja trenutno ne segreva. Ali gre le za trenuten pojav, ali je globalno segrevanje le mit, da se nekateri s tem okoriajo, ali pa so ugotovitve zmotne, to bo vsekakor znano v bliji prihodnosti. Zemlja se zadnjih 15 let ne segreva. Zaudeni klimatologi bi morali zdaj vendarle nekoliko spremeniti svoje napovedi, razmiljajo v nemkem tedniku Der Spiegel. Kako in koliko, ostaja nejasno. Zagovornikom teorij o globalnem segrevanju gredo nedvomno v prid ugotovitve, da se morska gladina dviguje, da je bilo lansko leto deveto najtopleje, odkar so pred 132 leti zaeli s tovrstnimi meritvami, in da je bilo v istem skoraj poldrugem stoletju prejnje desetletje najtopleje, pri emer naj bi dolgoroni trendi kazali na nadaljnjo rast temperatur. Od 19. stoletja do danes se je povprena temperatura poveala za 0,8 stopinje, od tega se je veji del spremembe, za kar pol stopinje, zgodil v zadnjem etrtletju prejnjega stoletja. Ozonski pla je vedno bolj naet, z vedno ve izpusti pa ruimo obstojea naravna ravnovesja. Vsekakor je dejstvo, da se na planet in podnebje spreminja, in da je za to v veliki meri odgovoren lovek s svojim neodgovornim ravnanjem do okolja (onesnaevanje, izpusti toplogrednih plinov, promet in industrija...) Spodnje fotografija jasno kae posledice spreminjanja okolja in sicer pojav sue, ki v vedno bolj vroih poletnih dneh prizadene marsikatero dravo.

Ali sploh zanesljivo vemo, kaj se dogaja s podnebjem?

Od leta 1998 temperaturna krivulja ne leze ve navzgor povprena temperatura je nehala naraati. Ugotovitev sicer ni nova, a so se e pred leti znanstveniki spraevali, kako dolgo bi moral trajati "premor", preden bi morali priznati, da podnebne spremembe ne potekajo tako, kot je bilo prvotno napovedano. Kaj je torej asovni mejnik nekega pojava, da bi lahko zaeli govoriti o spremenjenem modelu podnebnih sprememb? Tega odgovora nimamo. Znanstveniki so pred leti razmiljali, da bi bila ohranitev povprenih

125

20 let
temperatur v obdobju do 15 let e vedno v skladu z njihovimi napovedmi o naraajoem globalnem segrevanju. Toda po 15. letih bi morali ponovno razmisliti o novih napovedih, ki pa nihe ne ve zagotovo kakne so. To obdobje poasi mineva in priti bomo morali do novih ugotovitev, predvsem pa bi morali razmiljati o ukrepih proti onesnaevanju naega planeta Zemlje.

Maj 2013

Skrivnost oceanov
Morja in oceani bi lahko povedali veliko (e bi ljudje znali posluati). Klimatologi niso enotni glede vzrokov za 15-letno stalnost povprenih temperatur. Ali so to termostatski uinki morij in oceanov, ki zgolj v svojih zgornjih treh metrih hranijo toliko toplote kot vse ozraje? Prav zaradi izjemno velikih koliin toplote, ki jih hranijo morja in oceani, so spremembe njihovih temperatur odlien kazalec podnebnih sprememb a tudi pri tem znanstveniki niso dosegli soglasja. Od leta 2003 do nedavnega te temperature niso naraale, nedavne meritve amerike agencije NASA pa nakazujejo, da se rast ponovno nadaljuje. Oceanografi in drugi znanstveniki z nasprotnega brega vztrajajo, da je negotovost meritev, ki nakazujejo na nadaljevanja globalnega segreva-

nja, prevelika, in iejo zanesljiveje metode. Dodatno negotovost uvaja dejstvo, da se najvekrat ukvarjamo z meritvami zgolj blizu povrine Zemlje oziroma gladine oceanov. Dozdajnje raziskave oceanov, ki zelo verjetno prevzemajo pomembno blailno vlogo morebitnega segrevanja ozraja, so bile omejene zgolj na globine do 700 metrov, kar pomeni, da e vedno zelo malo vemo o tem, kaj se dogaja v globinah. Geofiziki amerikega nacionalnega centra za atmosferske raziskave ocenjujejo, da se je skoraj tretjina segrevanja oceanov v zadnjem desetletju zgodila na globinah vejih od 700 metrov ne le, da ne vemo, kako se sami oceani v resnici segreva-

jo, temve tudi ne moremo natanno oceniti, kaken vpliv ima to na temperature v ozraju. Le nekaj tiso merilnih postaj, od tega nobena ne sega globlje kot 2000 metrov pod gladino, teko poda zanesljivo sliko o toplotnih razmerah v 700 milijardah litrov svetovnih morij in oceanov, so prepriani znanstveni. Znanstveniki, s katerimi se je avtor prispevka, Axel Bojanowski pogovarjal, so izpostavili e druge mone vzroke za ustavljanje rasti povprene temperature a vsem je skupen imenovalec, da so e vedno na ravni predpostavk, ki nimajo prepriljivih in zanesljivih utemeljitev ter dokazov. V isti sapi pa se Bojanowski kljub oi-

126
Maj 2013

tnim negotovostim v razumevanju (predvsem kratkoronih) pojavov ne odpoveduje dolgoronim teorijam o globalnem segrevanju in svari, da se globalno segrevanje lahko kadarkoli spet nadaljuje v e bolj zaskrbljujoih razsenostih. Negotovost med klimatologi in drugimi znanstveniki nikoli ni bila veja. In ne samo to morda se bomo morali vendarle sprijazniti, da kljub svoji inteligenci in znanju, ki naj bi nas postavila pred vse druge ive vrste na tem svetu, morda le e nismo sposobni razumeti vsega, kar se dogaja v naravi okrog nas in v kolikni meri mi vplivamo na to.

padali so rekordi nizkih temperatur in viin snega. Je to dovolj za ovrei teorijo o globalnem segrevanju? Prvi odzivi vnetih zagovornikov globalnega segrevanja na letonjo zimo so bili, da ena zima e ne ustvarja trenda, nato pa so razlago okrepili: ugotovljeni pojavi imajo lokalen znaaj in pomen. Nekateri celo menijo, da so hladne zime povsem v skladu s teorijo globalnega segrevanja.

meritve niso nakazale sprememb petletnih povprenih temperatur.

Teava je tukaj, a njenih posledic najbr ne poznamo in ne razumemo

Podnebje se zaradi toplogrednih plinov najbr ne segreva tako in toliko, kot smo neko verjeli, kar e ne pomeni, da teave ni ve. To seveda tudi ne pomeni, da nas izpusti ogljikovega dioksida ne bi smeli skrbeti. Morda so bila opaanja iz devetdesetih let prejnjega stoletja nenavadna, morda narava potrebuje ve asa, da se odzove na spremembe, morda spremembe so, a jih nismo pravilno zaznali in interpretirali, predvsem zaradi morebitnih posrednih uinkov poveane koncentracije toplogrednih plinov vse to so dejavniki, ki nam niso povsem jasni in nam zato ne dopuajo kategorinih trditev o tem, ali globalno segrevanje poteka ali ne. Podnebje se zaradi toplogrednih plinov najbr ne segreva tako in toliko, kot smo neko verjeli, kar pa e ne pomeni, da teave ni ve. Pravih razsenosti in uinkov (morebitnih) podnebnih sprememb v bistvu ne znamo zanesljivo opredeliti. To pa ni bila ovira tistim, ki so napovedi o uinkih globalnega segrevanja predstavili kot nesporna dejstva in tako tudi usmerjali dravno politiko, davke, nalobe. Sprejete so bile mnoge odloitve, smernice in predpisi, katerih smiselnost danes ni ve povsem prepriljiva in ki imajo tudi pomembne gospodarske posledice. Kdo bo odgovoren, e se resnino izkaejo za napane? Kakor najvekrat, e ne kar vedno, bo breme napanih odloitev politikov tudi tokrat padlo (KG) na plea vseh.

Temeljno vpraanje: ali sploh merimo tisto, kar je res?

Teorijo globalnega segrevanja so mnogi v prejnjem desetletju sprejeli kot absolutno in neomajno resnico. Nain interpretacije takratnih podatkov je takna razmiljanja celo do neke mere upravieval, eprav se mnogi niso spraevali tistega, kar je pomembno e pri vseh drugih analizah podatkov: ali je vzorec pravilen odraz dejanskega stanja oziroma ali je vzorec reprezentativen? e je pred leti marsikaj namigovalo, da je globalno segrevanje resninost, so danes vedno bolj prepriljivi podatki, ki niso v prid tej teoriji. To priznava tudi sicer zelo zadrani asopis The Economist, ki je bil v prejnjih letih eden najodlonejih zagovornikov teorije globalnega segrevanja. Kljub nespornemu velikemu poveanju emisij toplogrednih plinov v zadnjih petnajstih letih temperature zraka na povrini Zemlje niso kazale vidnih sprememb. Med letoma 2000 in 2010 smo v ozraje izpustili okoli 100 milijard ton ogljikovega dioksida ali etrtino vseh antropogenih (zaradi loveke dejavnosti) izpustov od leta 1750, a

Sporoilo letonje bele zime

Letonja zima je resnino pokazala zobe in postavila pod vpraaj skrb vzbujajoe napovedi klimatologov iz prejnjih let. e odtejemo letonjo zimo, smo dolge, mrzle in zasneene zime skorajda pozabili. Ve kot dobro desetletje nam je bilo prizaneseno pluenje in kidanje snega, prav ta odsotnost vejih koliin snega in hudega mraza pa je mnoge priznane klimatologe pripeljala do tega, da so v tem prepoznali trajne spremembe podnebja. Ali gre letos za pomemben vzorec ali za statistino odstopanje? Prva leta novega tisoletja so bile zlasti zime topleje, kot bi morale biti, mediji pa so nemalokrat napovedali, da so takratne mile zime zgolj uvod v dramatine spremembe, ki nas e akajo. Kaj torej pomeni letonja zima? Letonja zima je bila marsikje po Evropi najhladneja, odkar se sistematino spremljajo vremenski pojavi,

127

20 let

Maj 2013

ObNOVljIVI VIrI- NOVe prIlONOstI za trajNOstNI razVOj IN uINKOVItO ter OKOlju prIjazNO rabO eNergIje
Dne 20. marca je v Mariboru, v hotelu City potekala zakljuna konferenca projekta Inovativna ezmejna regija obnovljivih virov energije -IR- OVE. Na zakljuni konferenci smo se seznanili s programom spodbud za razvoj sektorja OVE v Sloveniji in sosednji Hrvaki, predstavili nekaj zgledov dobrih praks drugih drav ter povzeli rezultate projekta in podpisali sporazum o ezmejnem razvojnem partnestvu OVE.
Cilj poveanja porabe energije iz obnovljivih virov energije zahteva nenehno iskanje novih razvojnih monosti in reitev (predvsem je poudarek na domaih reitvah), kar pa ustvarja pomembne podjetnike prilonosti, zlasti za mala ter srednja podjetja. Cilji projekta IR-OVE so spodbujanje ezmejnega sodelovanja in povezovanja podjetij z institucijami znanja ter opredeljevanje virov za skupno korienje naravnih danosti, znanja in proizvodnih kapacitet za hitreji tehnoloki razvoj ter uporabo obnovljivih virov energije za uinkovite energetske reitve. Ugotovitve kaejo, da je na obeh straneh meje, tako v Sloveniji, kot tudi na Hrvakem, ogromno znanja, tehnolokih komponent, proizvodnih in tehninih storitev (energetska svetovanja, projektiranje, upravljanje in korienje tehnologij OVE ), vednar je to znanje razpreno in kljub pestri ponudbi kvalitetnih ogrevalnih tehnologij in izdelkov, ni dovolj lastnih proizvodov za izrabo OVE. Glede na prilonosti na trgu so omenjena znanja in proizvodne kapacitete premalo izkoriene, precej opreme se tudi uvaa, za podjetja, ki delujejo na tem geografskem obmoju pa je znailna razprenost oz. razdrobljenost ponudbe in pomanjkanje sodelovanja. Medsebojno sodelovanje lahko pripelje do novih razvojnih monosti, do novih tehnolokih reitev, vlaganja v OVE pa so smotrna naloba, tako za podjetja, kot tudi za konnega uporabnika, saj pomeni pravi izbor tehnologij OVE im ve pridobljene energije in predvsem racinalno raba energije. Energetska optimizacija na podroju OVE in URE pa pomeni prilonosti za razvoj novih tehnologij, novih proizvodov ter novih storitev, s imer pa se spodbuja lazvoj podjetnitva in energetskega blagostanja v obmejnem obmoju. Obmejno podroje Slovenije in Hrvake ima podobne naravne resurse in gospodarsko strukturo, vendar pa podjetnika razdrobljenost in zmogljivosti RR (raziskave in razvoj) ovirajo izkorianja teh naravnih danosti. Prav zato elijo projektni partnerji spodbuditi razvoj teh zmogljivosti za proizvodnjo in uporabo OVE v malih in srednjih podjetjih ter prispevati k iritvi ezmejnega sodelovanja. Na splono lahko opredelimo cilje projekta: Poveati konkurennost sektorja malih in srednjih podjetij Povezovanje virov, znanja in razvoja trga Zmanjanje ovir za ezmejno sodelovanje Projektni partnerji projekta so Ekonomski institut Maribor d.o.o, ki je vodilni partner, Hrvatska obrtnika komora, Zagreb, ki je nacionalni koordinator HR in partnerji Tehnoloki center Posavje d.o.o., Krko, OOZ marje pri Jelah, Agencija za razvoj Varadinske upanije, Varadin, Meimurska energetska agancija d.o.o. akovec in enski poduzetniki centar Samobor. Celotni nartovani stroki projekta so 521.053 Eur, sredstva IPA (Operativni program IPA Slovenija- Hrvaka) so 431.146 Eur. Program sofinancirajo EU, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Fond za zaitu okolia, Zagrebaka upanija in projektni partnerji. Nartovane projektne dejavnosti so animacija in ozaveanje ciljnih skupin in drugih zainteresiranih o OVE,

128
Maj 2013

trne raziskave in analize za sodelovanje, ocena razpololjivih tehnologij in povezovanje z RR, razvoj in izvedba programa usposabljanja partnerjev in svetovalcev, prenos znanaja in dobrih praks, delavnice, informiranje in svetovanje za spodbujanje mreenja, sodelovanje in ezmejnega trgovanja, ocena podpornega okolja za razvoj in trgovanje, poslovni nart za ezmejno podporno institucijo, promocija projekta in razirjanje rezultatov ter vodenje in upravljanje projekta. Doseeni rezultati projekta (do sedaj) so uspene trne raziskave, katalog razpololjivih tehnologij in spletna stran projekta, poslovni nart za podporno institucijo je v teku, izvedene so bile tevilne lokalne in ezmejne animacije za mala in srednja podjetja, prav tako tudi delavnece za institucije, tevilni zgledi dobrih praks, uspe-

no obveanje podjetij (od nartovanih 200, jih je bilo obveenih 2500), usposabljanje svetovalcev projekta itd med pomembnimi cilji pa so tudi odprtja novih delovnih mest. Konferenca se je zaela s predstavitvijo programa IPA SI-HR, ki ga je predstavila ga. Vesna Prislan (MGRT), nato je ga. Viljenka Godina predstavila projekt in rezultate projekta IR-OVE, ga. dr. Vlasta Kremelj (EnergaP) je predstavila energetsko uinkovitost in OVE v malih ter srednjih podjetjih, g. dr. Franc Pohleven je imel zanimivo predavanje o trajnostnih vidikih rabe lesa, ga. Tadeja Kovai pa nam je predstavila spodbude Ekosklada za nalobe v OVE in URE v letu 2013. Po odmoru so sledili primeri dobrih praks in sicer g. mag. Christian Kberl je predstavil primer dobre prakse ECO WORLD Styria, g. mag. Christian Horvath pa je pred-

stavil primer strategije energetske samooskrbe Gradianske. Nato so sledile predstavitve dejavnosti, ki so jih predstavniki EIM s partnerji pripravili za mala in srednja podjetja, temu je sledil podpis sporazuma ter manja tiskovna konferenca. Projekt je vsekakor vreden pozornosti, saj se dotika problematike OVE in predvsem malih ter srednjih podjetij. Morda pa lahko ta podjetja prav na ta nain izkoristijo gospodarsko krizo sebi v prid. Projekt bomo vsekakor spremljali, pri udejanjanju zastavljenih ciljev pa elimo veliko uspeha. Naj zakljuim z mislijo ga. Kremelj, da namre moramo najprej znati uinkovito ravnati z energijo, ele na to pridejo na vrsto obnovljivi viri energije.

Katja Grobovek

NEPOVRATNA SREDSTVAKAKO DO NJIH IN ZAKAJ JE STRAH ODVE

Edita Gonik, direktorica Evropsko razvojnega centra d.o.o., ki je specializiran za svetovanje in pomo pri pridobivanju nepovratnih sredstev EU, opaa, da je v asu gospodarske krize vse teje priti do sredstev za financiranje podjetij, posledino pa je znova naraslo zanimanje za rpanje nepovratnih sredstev EU. Pri podjetjih se e vedno pojavljajo doloeni zadrki in se ne odloajo za prijavo na razpise, ki jih imajo na voljo s strani drave in Evropske unije, v takni meri kot bi se lahko. Razlogov za to je ve. Na eni strani je razlog slaba informiranost podjetij, pomanjkanje asa in informacij na enem mestu. Veina podjetnikov ne ve, za kakne namene lahko koristijo nepovratna sredstva in kako do teh nepovratnih sredstev sploh priti. Nepovratna sredstva lahko pridobi praktino vsak podjetnik, ki izpolnjuje razpisne pogoje - od gostinca, frizerja, avtomehanika vendar morajo ti podjetniki imeti doloene cilje in narte, opredeljeno strategijo svojega podjetja, svoj projekt pa morajo nartovati e pred objavo samega razpisa. Pomembno je, da podjetniki gledajo dovolj iroko in da ne zapravljajo prilonosti. Iz tega razloga v naem podjetju vse svoje stranke brezplano obveamo o aktualnih in napovedanih razpisih, saj je pomembno, da zanemo s pripravo projekta e pred objavo razpisa. Vasih je razpis e zaprt ali pa je ele napovedan, kar pomeni da mora stranka poakati na objavo novega razpisa, lahko pa v tem asu pridobi potrebno dokumentacijo, kot je npr. pravnomono gradbeno dovoljene ali drugo projektno dokumentacijo, e to razpis seveda zahteva. Drugi razlog, zakaj v Sloveniji ne koristimo toliko sredstev, kot bi jih lahko, je strah pred nepoznavanjem in pesimizem, saj nekatera podjetja menijo, da teh sredstev ne morejo dobiti , da so premajhni,da je s samo prijavo in poroanjem preve dela ter s tem povezane nepotrebne birokracije. Predvsem manja podjetja nimajo dovolj kadrov, ki bi se posveali dolgotrajnim in zahtevnim postopkom pri pripravi dokumentacije za razpis. Podjetniki zato pogosto

129

20 let
obupajo e takoj na zaetku. V tem primeru velja poudariti, da razpisi niso namenjeni samo velikim podjetjem, ampak so nekateri namenjeno izrecno mikro in majhnim podjetjem. Nekateri razpisi omogoajo pridobitev povratnih sredstev, kjer so upravieni stroki tudi obratna sredstva (nakup materiala, blaga, oziroma denar za financiranje storitev, promocije, plae). Tak razpis je Mikrokredit Podjetnikega sklada- P7, ki bo objavljen ponovno v mesecu maju. V taknem primeru, ko podjetje nima asa, znanja in izkuenj za pripravo razpisne dokumentacije, svetujemo, da se obrnejo na svetovalce na podroju pridobivanja nepovratnih sredstev. Klic jih naeloma ni ne stane, lahko pa dolgorono pridobijo veliko korist, posledino pa pripomorejo k obstoju in nadaljnjemu razvoju ter rasti podjetja. Tretja skupina pa so podjetniki, ki vzamejo celoten postopek preve enostavno. Pokliejo nas z izjavo: Sliimo, da pri vas delite denar, pa bi ga mi tudi imeli. V taknem primeru se navadno podjetnike hitro postavi na trdna tla, saj morajo v prvi fazi imeti postavljene realne cilje, v skladu s politikami in smernicami Evropske unije. Zavedati se morajo, da je tudi med izvedbo projekta treba redno poroanje in da se delo ne kona, ko so sredstva odobrena. Pojavlja se e ena velika zmota o nepovratnih sredstvih, ki jo e vedno opaamo med podjetniki. Pojem nepovratna sredstva pomeni, da mora podjetnik ali prijavitelj na razpis najprej sam financirati projekt v celoti, ele ko zakljui projekt in seveda priloi k zahtevku za izplailo vsa potrebna

Maj 2013

Obvestilo lanom obrtno-podjetnike zbornice nudimo brezplano svetovanje glede pridobivanja nepovratnih sredstev. lani lahko brezplane informacije s podroja razpisov dobijo vsak ponedeljek med 12. in 14. uro na tel. t. 070 739 659 ali pa poljejo vpraanje na: info@evropski-center.com
dokazila, dobi povrnjena nepovratna sredstva v tistem odstotku, kot mu je bilo priznano s sklepom nosilca razpisa.

Najbolj pogosta vpraanja naih strank:

Kdo lahko odda prijavo za sofinanciranje iz nepovratnih sredstev EU in kakne pogoje mora pri tem izpolnjevati? Sodelujejo lahko vse pravne osebe iz gospodarske in javne sfere, od podjetij do zavodov, drutev, neprofitnih organizacij in obin, kmetov in zadrug. Poseben del je namenjen tudi fizinim osebam, na primer za energetsko obnovo

elite koristiti nepovratna sredstva, pa ne veste kako?

ERC - Evropsko razvojni center - d.o.o. za vae podjetje, projekt ali idejo poie ustrezen vir nannih sredstev (nepovratna sredstva, ugodni krediti, garancije) podprt s strani Evropske unije ali Slovenije.

Zakaj se razlikujemo od ostalih?

Ker vam omogoamo prijavo na razpis brez predplaila. Stroki, ki jih morate pokriti pred prijavo na razpis zajemajo le materialne stroke prijave. Plailo za opravljeno storitev poravnate ele ob prejetju pozitivnega sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev ali ugodnega kredita. Tako se izognete tveganju in visokim zaetnim strokom, ki dejansko nastanejo ne glede na uspenost ob prijavi na doloen razpis, mi pa vam s svojo strokovnostjo in s pomojo vaega seveda, jamimo, da bomo naredili vse potrebno, da bo vaa prijava na razpis uspena. V podjetju ERC d.o.o. vam pripravimo vso potrebno razpisno dokumentacijo, vkljuno s poslovnim nartom in vlogo ter vam svetujemo glede pogojev za prijavo na posamezen razpis.

T: 059 03 28 00 F: 059 03 28 00

M: 070 739 659 T: 080 11 60

Kolodvorska ul. 23, Slov. Bistrica info@evropski-center.com

Prijava na brezlane e novice: www.evropski-center.com

130
Maj 2013

stavb, nabavo pei na biomaso ali postavitev sonnih kolektorjev. Pogoji za sodelovanje so razlini in so odvisni od tipov projektov, ki jih prijavljamo. Splono veljavni pogoji za sodelovanje so obiajno finanna sposobnost podjetja, poravnane obveznosti do drave, kadrovska ustreznost in nekaznovanost ter pogoj, da podjetje za isti namen e ni prejelo nepovratnih sredstev ali drugih dravnih pomoi. Za kaken namen se lahko pridobijo nepovratna sredstva in kaken odstotek nepovratnih sredstev se lahko dobi? Nepovratna sredstva se lahko pridobijo za razline projekte: razvojne, raziskovalne, investicijske, turistine, izobraevalne, energetske in druge tipe projektov. Trenutno je najve povpraevanja za sofinanciranje projektov na podroju obnovljivih virov energije. Podjetniki lahko pridobijo do 50% nepovratnih sredstev, v kolikor se odloijo za zamenjavo starih kotlov za ogrevanje s kotli na lesno biomaso ali zemeljski plin oz. s toplotno rpalko. Pri tem je treba poudariti, da nekateri razpisi na podroju energetike, zahtevajo zelo majhen obseg dokumentacije, zaradi esar se podjetniki zelo radi odloajo za prijavo in iz izkuenj pri teh razpisih zelo hitro zmanjka sredstev. Tukaj je potrebno ponovno opozoriti na pravoasno prijavo, saj velja pravilo da: kdor prvi pride, prvi melje. Glede stopnje sofinanciranja pa je zelo teko odgovoriti, saj vsak evropski program spodbud ali domai razpis doloa viino sofinanciranja posebej. Stopnja sofinanciranja je razlina in odvisna od ve dejavnikov (velikosti podjetja,), ponavadi pa se giblje od 30%, pa tudi do 100%, je pa to odvisno od posameznega razpisa.

Kaken je postopek, da prejmemo nepovratna sredstva EU? 1. Ugotoviti je potrebno sektor dejavnosti podjetja oziroma podroje, na katerem elimo prijaviti projekt. 2. Doloiti je potrebno tip projekta, ki ga podjetje eli prijaviti na razpis - torej ali gre za investicijski tip projekta, nabavo nove tehnoloke opreme, ali gradnjo objektov, za zaposlovanje novih delavcev, energetska sanacija objekta. 3. Poiskati je potrebno ustrezen razpis. 4. Preverijo se pogoji in kriteriji ter ali jih podjetje izpolnjuje. 5. Pripravi se poslovni nart in ostala dokumentacija, ki jo razpis zahteva. 6. Zberejo se ustrezne priloge. 7. Sledi oddaja dokumentacija, po monosti v im krajem asu po objavi razpisa. 8. V primeru, da vas razpisovalec pozove k dopolnitvam in spremembam razpisne dokumentacije, to dopolnimo. 9. Sledi prejem odlobe. V kolikor je odgovor pozitiven, lahko podjetje takoj prine z investicijo. 10. Priprava zahtevkov in poroil. Ravno iz tega razloga, da bodo lahko podjetja kvalitetno oblikovala svojo projektno idejo in se pravoasno prijavila na razpis ter tako koristila nepovratna sredstva iz fonda, v katerega tudi sama posredno plaujejo, jim svetujem, da so im bolj aurno obveeni o vseh aktualnih razpisih, kakor tudi o napovedanih razpisih. elim vam im ve uspeha pri prijavah in rpanju nepovratnih sredstev EU.

Nadaljevanje lanka 101 strani

SOLARNI DOBITKI IZ FOTOVOLTAINEGA SISTEMA

znih diagramih. Izkoristek sonne celice se zmanjuje z naraanjem temperature sonne celice, saj se v tem primeru zmanjuje napetost odprtih sponk. Meritve so potrdile, da je na primer pri temperaturi sonne celice 60 C izkoristek niji za 20 % glede na imensko vrednost. Na solarne dobitke pa poleg naklona orientacije in senenja vplivajo e umazanija . Raziskave so pokazale, da lahko prah in umazanija zmanjata solarne dobitke celo do 8 odstotkov. Solarni dobitki pri razlinih naklonih sonnih modulov s prikazani na diagrami na sliki 2. V strokovni literaturi na spletnih straneh lahko najdemo podatke za povprene stroke instalacije fotovolltainih sistemov v evropskih dravah. Za razline moi so prikazani v tabeli 1.
Vrsta sistema Samostojni sistem Mo (Wp) 100 - 500 W 1 - 4 KW 1 - 4 kW Sistem povezan z omrejem 10 - 50 kW nad 50 kW Cena (EUR/Wp) 13 - 30 10 - 15 6 - 15 7-20 12 - 14

2. Ekonominost fotovoltainih sistemov

Za nartovanje fotovoltainega sistema je pomemben faktor razmerje vloene in pridobljene energije energije, ki jo s sistemom pridobimo v ivljenjski dobi ( EBT Energy Payback Time). Trenutne raziskave kaejo, da sistemi s polikristalnimi moduli proizvedejo energijo vloeno v izdela-

131

20 let

Maj 2013

vo v tirih letih, pri amorfnih modulih pa je as manji kot 3 leta. Za ekonomsko ovrednotenje pa potrebujemo stroke instalacije, nartovano ivljenjsko dobo, stroke vzdrevanja in seveda ceno elektrine energije, ki jo sistem polje v javno omreje. Pri doloanju cene energije, ki jo fotovoltaini sistemi oddajo v javno omreje, imam vsaka drava razline stimulacije. Razmerje med ceno elektrine energije poslane v omreje oziroma odvzete iz njega je lahko R = 1 (cena enaka energiji odvzeti iz javnega omreja) ter 5 < R< 6 (zelo visoka odkupna cena, Avstrija, Nemija). V primeru, da je R < 1, pomeni, da je zelo nizka odkupna cena, ki se ne razlikuje od cene elektrine energije pridobljene iz ostalih virov. ivljenjska doba sistemov s kristalnimi moduli znaa 25 do 30 let, z amorfnimi moduli pa 15 let.

Pri nas je e nekaj manjih sistemov ( moi 1, 1 kW in 5 kW) prikljuenih na javno omreje, v predlogu NEP (nacionalni energetski program) pa so fotovoltaini sistemi zajeti na podroju OVE (obnovljivih virov energije). (BG
Viri: www.pvresources.com

20let

132
Maj 2013

PrOjeKt BUILD UP SKIlls SlOVeNIja uspOsabljaNja IzVajalceV sKOraj NI eNergIjsKIh graDeNj

V zadnjem obdobju se ira javnost vse bolj zaveda odgovornosti do okolja, do katerega imamo vekrat maehovski odnos. Po drugi strani so tu izzivi, ki jih pred nas postavlja zakonodaja, EU, naroniki, proizvajalci. Ker bomo po letu 2020 v skladu z evropsko zakonodajo lahko gradili le e skoraj ni energijske stavbe, se morajo izvajalci gradenj primerno usposobiti, saj bo poleg novogradenj potrebno energijsko prenoviti tudi 38.000.000 m2 obstojeih stavb. Smernice nizkoenergijske obnove in gradnje postavljajo v ospredje vse zahtevneje tehnoloke reitve na vseh nivojih. Tako pri toplotni zaiti stavb kot tudi pri izvedbi ogrevanja, prezraevanja, elektrointalacij in predvsem pri vkljuevanju tehnologij izkorianja obnovljivih virov energije. Zahtevajo vedno bolj informirane naronike, usposobljene nartovalce, nadzornike in seveda tudi izvajalce gradenj. Analize v EU kaejo, da so na trgu potrebne tehnologije ve ali manj dostopne e sedaj, specializirani nartovalci vedno bolj obvladujejo nartovanje skoraj ni energijskih stavb, ibko stran pa predstavlja kakovostna izvedba tovrstni objektov. Zato je v zadnjem asu velik poudarek na usposabljanju izvajalskega kadra, ki na gradbiu izvaja gradbena in e posebej zakljuna gradbena dela (fasade, montao stavbnega pohitva, suhomontana dela, talne in stenske obloge, slikopleskarska dela, vgradnjo strojnih intalacij, elektrointalacij in druga dela povezana z energijsko uinkovitostjo). Eden vidnejih projektov, ki jih je Evropska unija namenila podroju razvoja usposabljanja izvajalcev gradenj, je prav projekt Build up Skills, ki se izvaja v vseh dravah EU in dravah kandidatkah za vstop v Unijo. Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije nastopa v projektu kot konzorcijski partner. V izvajanje aktivnosti so poleg Izobraevalnega centra OZS vkljuene vse strokovne sekcije, katerih lani nastopajo pri obnovah in graditvi in bodo morali odslej pri svojem delu e bolj upotevati smernice za energetsko uinkovito obnovo in gradnjo. Rezultat skupnega dela konzorcijskih partnerjev je predlog modela usposabljanja izvajalcev (Slika 1). Izvajalci gradenj, ki elijo ostati konkurenni na trgu, prepoznavni kot kakovostni izvajalci, se vedno bolj zavedajo, da je strokovna usposobljenost zaposlenih pri tem kljunega pomena. Z udelebo na strokovnih izobraevanjih, kakor jih predvideva model, bodo posamezniki in podjetja lahko pridobili certifikat in z njim izkazovali strokovno usposobljenost za nizkoenergijsko gradnjo. Prednost modela je v tem, da povezuje in daje monost vsem dosedanjim izvajalcem usposabljanj, da tvorijo akreditirano mreo izvajalcev usposabljanj in prispevajo

Slika 1

133

20 let
k poenotenemu in trajnostnemu nainu usposabljanja, ki ga na tem podroju priakuje Evropska unija. Sistem certificiranja usposobljenih izvajalcev in akreditiranja izvajalcev usposabljanj je oblikovan na podlagi strokovnih kriterijev in standardov in razdeljen na ve nivojev. Pomembno funkcijo v sistemu certificiranja in akreditiranja bodo imele strokovne komisije, ki bodo preverjale znanja in kompetence, pogoje, merila, zahteve in standarde ter vodile postopek akreditacij. Namen predlaganega sistema je poveanje transparentnosti na podroju neformalnega usposabljanja, dvig kakovosti podanih vsebin in zagotavljanja znanj ter usposobljenosti delavcev. elimo, da model usposabljanja postane prepoznaven, saj bo zagotovo lahko kot instrument v pomo pri naroanju in subvencioniranju del mnogim podjetjem in javnim institucijam: Eko Skladu, javnim in zasebnim naronikom, projektantom, finan-

Maj 2013

Predstavitev projekta na zakljuni konferenci, sejem LOS, april 2013

nim in zavarovalnikim institucijam, Zavodu RS za zaposlovanje in verjetno e komu. Prvi del projekta se je praktino zakljuil s konferenco na Ljubljanskem obrtnem sejmu dne 20. 4. 2013. elimo pa si, da bo tudi nadaljevanje projekta uspeno in da bodo obrtniki

in podjetniki v okviru svoje zbornice v naslednjih letih lahko pridobili potrebno konkurenno znanje na vseh strokovnih podrojih. Ve o projektu lahko preberete na: http://buildupskills.si/ Barbara Vrhovnik Janko Rozman

Potenciali za nizkoenergijsko gradnjo in prenovo stavb

Dobrih 29 % druinskih hi sodi v obdobje pred 1980 in v energijskem smislu e niso bile prenovljene, nadaljnjih 26 % obstojeih druinskih hi je bilo e delno energijsko posodobljenih, pa kljub temupotrebujejo nadaljnje posege. Podobno velja za vestanovanjske stavbe, kjer je 34 % vestanovanjskega stavbnega fonda e brez kakrnekoli prenove, 28 % pa je delno prenovljenega s posaminim ukrepom energijske prenove. Ali povedano drugae: skoraj 20.000.000 m2 stanovanjskih povrin bo potrebnih celovite energijske prenove, medtem ko bo potrebno delno prenoviti nekaj manj kot 18.000.000 m2.

Potrebe po usposabljanju delavcev do 2020

Glede na strukturo pravnih subjektov na podroju gradbenitva in njihovo dejavnost ter tevilo zaposlenih v posamezni dejavnosti ocenjujemo, da bo treba do leta 2020 vkljuiti v razline oblike usposabljanja za skoraj ni energijsko gradnjo med 5000 in 6000 delavcev. Podobno oceno potreb dobimo tudi na podlagi predvidenih ukrepov v akcijskem nartu ANURE 2, 20112016 in na podlagi analize strukture trga delovne sile.

Formalno izobraevanje
Po nartu naj bi se formalno izobraevanje in usposabljanje odvijalo na naslednjih pet nainov: prenova izobraevalnih programov/poklicnih standardov, nastajanje novih izobraevalnih programov, vkljuitev vsebin v odprti del izobraevalnih programov, prenova mojstrskih in delovodskih izpitov in train the trainers oziroma usposabljanje uiteljev v procesu praktinega izobraevanja.

Neformalno izobraevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

Na podlagi analize stanja na trgu in ugotovljenih prednosti rednega poklicnega in strokovnega ter dobre prakse neformalnega izobraevanja in usposabljanja smo razvili model, ki po naem mnenju zagotavlja preglednost nad izvajalci, vsebinami in metodami dela ter pridobljenim znanjem udeleencev. Model temelji na treh nivojih, ki se izvajajo kot vsebinski moduli in pod-moduli, in vkljuuje vse dosedanje skupine izvajalcev neformalnega izobraevanja na tem podroju.

134
Maj 2013

ANKeta- reVIja ENergetIK

Dragi bralci, oglaevalci, lani Sekcije in vsi tisti, ki jih zanimajo prispevki revije Energetik, najprej se vam zahvaljujemo za zvestobo ter podporo reviji. Upam, da bomo tudi v bodoe tako uspeno sodelovali. Ob 20.letnem jubileju delovanja Sekcije smo pripravili anketo, s katero bi radi preverili zadovoljstvo naih bralceh in upotevali morebitne predloge ter kritike. Vljudno vas prosimo, da izpolnite anketo, ki jo najdete v majski tevilki revije Energetik in nam jo po poti poljete v nae urednitvo na naslov Obmona Obrtno-Podjetnika zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor ali po elektronski poti na naslov leonida. polajnar@ozs.si. 1. Osebni podatki: Ime in priimek: Naslov: Podjetje: Poklic: Kontakt (telefon, e-mail): 2. Ali redno spremljate revijo Energetik? DA NE OBASNO 3. Kaken je Va sploen vtis o reviji Energetik? DOBER ODLIEN SLAB NEOPREDELJEN 4. Kako bi ocenili revijo Energetik z ocenami od 1 do 5? 1 2 3 4 5 5. Kaj so Vae priljubljene vsebine revije Energetik? Predstavitve podjetij in njihovih izdelkov Predstvitve novosti s podroja energetike Strokovni lanki Reportae dogodkov Intervjuji Okoljevarstveni lanki Obvestila s podroja energetike Krianka Drugo (navedite prosim) 12. Boste e naprej spremljali revijo Energetik? DA NE OBASNO NE VEM 13. Kako bi s konno oceno opredelili revijo Energetik in delo Sekcije SIEM? 1 2 3 4 5 6. Ali kaj pogreate v reviji Energetik? NE DA (navedite prosim) 7. Ali obstaja tematika, ki jo izkljuno berete v reviji Energetik? NE DA (navedite prosim) 8. Ali obstaja kakno podroje, ki bi ga eleli raziriti, dopolniti, izboljati v reviji Energetik? NE DA (navedite prosim) 9. Vam je ve celostna grafina podoba revije? DA NE NEOPREDELJEN 10. Ali kaj pogreate v reviji Energetik? Je kakno podroje, ki ga v reviji ni in bi ga eleli? NE DA (navedite prosim) 11. Imate e kakne konkretne predloge, mnenje ali kritiko glede revije Energetik? NE DA (navedite prosim)

Najlepa hvala za Vao pozornost! elimo Vam obilo uspeha!

20let

Revija

135

20 let

Maj 2013

PROMOCIJA REVIJE ENERGETIK

SEJEM DOM, Ljubljana (12. 17. 3. 2013) POMLADNI SEJEM, Gornja Radgona (4. 4. - 7. 4. 2013)
Na 52. mednarodnem sejmu DOM v Ljubljani in na POMLADNEM SEJMU gradbenitva, energetike, komunale in obrti smo izvedli promocijo revije Energetik. Obiskali smo nae sedanje in tevilne nove, potencialne oglaevalce in jih povpraali po njihovem mnenju glede revije. Z veliko mero zadovoljstva ugotavljamo, da je revija Energetik dobro prepoznavna, da ima pozitivni imid na slovenskem triu in tudi onkraj meja. Nedvomno je k temu tudi precej pripomogla vzorno urejena spletna stran revije. V primerjavi s septembrom 2012, se je obisk spletne strani v prvem tromeseju letonjega leta dobesedno podvojil - od 3000 obiskov na 6000 obiskov meseno, kar je veliko za strokovno revijo. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da imamo v prav vsaki ediciji revije Energetik nekatere nove oglaevalce, vraajo pa se tudi nai nekdanji oglaevalci, ki jih e kar nekaj asa nismo videli v nai reviji. Vse to pa seveda dviga strokovnost, bralnost in aktualnost revije. V asu sejma DOM v Ljubljani in Pomladnega sejma so bila organizirana tevilna strokovna predavanja in brezplana svetovanja za obiskovalce. Na Pomladnem sejmu, na razstavnem prostoru Eko sklada je potekalo brezplano energetsko svetovanje ENSVET. Ljudje so lahko pridobili informacije o kreditih in nepovratnih finannih vzpodbudah. S ponosom lahko zapiemo, da so tudi nai oglaevalci med prejemniki priznanj na obeh sejmih. Na dolgoletni oglaevalec JUB d.d. je prejel na sejmu DOM nagrado Zelena misija za izdelek JUBIZOL comfort cool to je inovativen izdelek, ki reuje nekatere tehnine teave fasadnih sistemov. Podjetje MIK iz Vojnika pa je na Pomladnem sejmu dobitnik priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu za montao zunanjega stavbnega pohitva pri novogradnji in priznanje za razvojno tehnoloki doseek za Mikrovent.

estitamo!
V nadaljevanju so nanizane fotografije razstavnih prostorov naih oglaevalcev, ki so razstavljali na sejmu DOM in na Pomladnem sejmu. Z nekaterimi med njimi pa smo se sreali kar na obeh sejmih (Vaillant, KWB, Biomasa, Agregat, WV term, Armex, Lentherminvest, Sonnenkraft,) Olga Poslek

weisHaupt

Herz

titan uponor

VAILLANT

VIESSMANN

TERMO-TEHNIKA KRONOTERM

PETROL, CER

KWB

TERMOTEHNIKA NOVO MESTO

BIOMASA

DINES

vitanest

136
Maj 2013

INPRO

EKO SKLAD

WIENERBERGER

IKA

HIDRIA

AGREGAT

WV TERM

SELTRON

RIHTER

FIBRAN NORD

HORIZONT

KNUT

JADRAN

GORENJE

KOLPA

FRAGMAT

KOOP TRGOVINA

JUB

ARMEX

UNICOMMERCE

Y-TONG

MESEC

VETO VELETRGOVINA

LUMAR

AJM

LENTHERMINVEST

ECO FUTURA

SONNENKRAFT

137

20 let

Maj 2013

JAVUNIK

VELUX

ROLTEK

KOVINTRADE

TIM OPARA

DANFOSS MAANE INENIRING

EKOVIT

REAM

STROJ

LESPATEX

SCHIEDEL

ESAL

BIOPLANET

GENERA

bioles

LIGHTWAY

HARREITHER

RAJBI

LUNOS

ATLAS TRADING

ENERGOSOLAR

KNAUF INSULATION

CREINA

CREATON

MIK

OMEGA AIR

DEVI

PETRI Foto: Olga Poslek

138
Maj 2013

Za vas smo zbrali aktualne in napovedane razpise na podroju nepovratnih in povratnih sredstev namenjene podjetnikom in obrtnikom:
1. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letu 2013
Predmet javnega razpisa je dodelitev spodbud za zaetne investicije, ki jih bodo prijavitelji tuje osebe zasebnega prava nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Upravienci so le gospodarske drube, registrirane v Republiki Sloveniji do dneva oddaje prijave, v katerih imajo tuji investitorji, ki vloijo prijavo, neposredno najmanj 10% lastniki dele. Upravieni stroki: stroki materialnih investicij (investicije v opredmetena osnovna sredstva, tj. nakup in gradnja stavb skupaj z zemljiem neposredno pod stavbo ter posodobitev stavb, komunalno in infrastrukturno opremljanje zemlji, nakup novih strojev in opreme (v primeru MSP tudi nakup rabljenih strojev in opreme). stroki nematerialnih investicij (investicije v neopredmetena dolgorona osnovna sredstva, tj. nakup patentov, licenc, znanja in izkuenj (know-howa) in nepatentiranega tehninega znanja; pri investicijah v velika podjetja lahko znaajo najve do 50% upravienih strokov cele investicije). Viina sofinanciranja: od 30% do 50% odvisno od velikosti podjetja in ostalih kriterijev. Viina sofinanciranja: intenzivnost pomoi 50% upravienih strokov, ne more presei 5.000,00 EUR. Upravieni stroki: stroek svetovalnih storitev, vezanih na izdelavo trne raziskave.

3. Javni razpis za sofinanciranje vseivljenjske karierne orientacije za delodajalce in zaposlene 2013

Upraviene aktivnosti: izdelava analize stanja in opredelitev potreb za celovit razvoj kadrov opredelitev vizije podjetja, dolgoronih ciljev in kljunih dejavnikov uspeha ter izdelava analize stanja in priprava akcijskega narta za razvoj kadrov vzpostavitev ali prenova kadrovske evidence, uvedba ali prenova pravilnikov ter notranjih aktov podjetja, sistemizacija delovnih mest Upravienci so podjetja, ki imajo na dan oddaje vloge najmanj 5 zaposlenih. Viina sofinanciranja: za mikro podjetja, znaa maksimalna viina zaproenih sredstev 6.000,00 EUR, za majhna podjetja 18.000,00 EUR za srednje velika in velikia podjetja 27.000,00 EUR

2. Javni razpis za sofinanciranje trnih raziskav na novih tujih trgih v letu 2013
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izdelave trnih raziskav obstojeih izvoznikov na novih tujih trgih glede monosti: prodora obstojeih izdelkov/storitev ali skupin izdelkov/storitev (v nadaljevanju izdelkov) na nov tuj trg; prodora novih izdelkov na nov tuj trg. Upravienci: pravne in fizine osebe, ki izpolnjujejo naslednje splone pogoje: podjetje je registrirano po Zakonu o gospodarskih drubah podjetje je na dan 31. 12. 2012 zaposlovalo vsaj pet oseb za polni delovni as

4. Javni razpis UREZRKO 2013-1-gospodarstvo

Predmet razpisa: vgradnja energetsko uinkovitih sistemov razsvetljave oziroma za namestitve svetlobnih sistemov, ki nadomeajo umetno razsvetljavo, namestitev opreme za izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z energijo pri odjemalcih ter vgradnjo energetsko uinkovitih elektromotornih pogonov oziroma nameanje frekvennih pretvornikov za rpalke in ventilatorje. Upravienci: pravne osebe in samostojni podjetniki, ki imajo sede v Republiki Sloveniji in nameravajo izvesti zaetno investicijo v ukrepe uinkovite rabe in obnovljive vire energije.

139

20 let

Maj 2013

Nagradna krianka t.19

ATLETSKO METALNO ORODJE DOMAA PERJAD OSAM LJENOST, SAMOST MO, JAKOST SREDIE GORENJSKE NA NARODNI HEROJ BOJAN JERMEN PRI KONJSKI VPREGI TESTA MENT VRSTA PARNEGA STROJA SORTA JEMENA IZDE LOVALEC KAP OVJI SAMEC, JAREC 20 UPANJE 23 POSTELJNO POKRIVALO NAA BIVA SMUARKA NATAA
19 20 21 22 23

UPO "MOLASNA" IRANSKO TEVANJE KOTLINA NOMADSKO PLEME OBZIR

ARGO IVAN

PISANA TROPSKA PAPIGA

POSNETEK, PRERIS

DOMAA ZADRUNA FILMSKA POGOVORNI TRGOVINA, NAGRADA IZRAZ ZA SORTA HLEV KROMPIRJA KONZUM

19

PREMIERKA BRATUEK SADNO DREVO

KISLA PIJAA IGRALKA FARROW

NASLON

DODATNI NAKUP

PREIZKUS POGO VORNO

BOJE POTNIK

UTILO ZA VID

TAJSKA AFRIKA DRAVA IZLOEK PIMARJA STOPINJA V SNEGU SLADKOBA KOZJA VRBA, MAKOVEC POBOJE, STRMINA

AFRIKO PROSO ZRNATA MOKA

21

GOROVJE STRANJSKI MED POGANJEK EVROPO IN DREVESA AZIJO TV DOPISNIK ITNIK VILKO UKMAR NOGOM. BRANILEC

22

Vpiite nagradno geslo

Velja za lane sekcije energetikov-instalaterjev OOZ, ob izrebu in pravilni reitvi nagradne krianke tevilka 19.

1. nagrada : Enkratna objava oglasnega sporoila v reviji Energetik v velikosti enega stolpca 50 x 30 mm. 2. nagrada: Enkratna objava oglasnega sporoila na spletni strani revije Energetik v velikosti oglasne pasice 120 x 60 px. 3. nagrada: Objava malega oglasa v reviji Energetik

Reitev nagradne krianke z geslom poljite najkasneje do 15. 06. 2013 na naslov: OBMONA OBRTNO - PODJETNIKA ZBORNICA MARIBOR, TITOVA CESTA 63, 2000 Maribor

1. nagrada: nahrbtnik 2. nagrada: majica (T-shirt) 3. nagrada: majica (T-shirt)

Reitev nagradne krianke t. 18 iz prejnje tevilke: SEJEM DOM V LJUBLJANI prejemniki nagrad 18. nagradne krianke revije Energetik. 1.nagrada URKA TAVAR, DORFARJE 6; 4209 ABNICA 2.nagrada ANA STEGNAR, VRHOVCI c. XXI/34: 1000 LJUBLJANA 3. nagrada BOJAN DAJMAN; DUPLEKA CESTA 313; 2000 MARIBOR

140
Maj 2013

Viina sofinanciranja: 30 % za velika podjetja 40 % za srednja podjetja 50 % za mikro/mala podjetja

srednje velika-do 40% velika -do 30% majhna in srednje velika v sektorju transporta do 30%

5. P1 2013Garancije Sklada za banne kredite s subvencijo obrestne mere

Sklad zagotavlja ugodneje banne kredite z izdajanjem naslednjih garancij: investicijske garancije garancije za nova podjetja mikro garancije za obratna sredstva Upravienci so: mikro, mala in srednje velika podjetja. Pri garancijah za nova podjetja morajo biti le ta mlaja od 42 mesecev in so si izplaala e vsaj 3 mesene plae. Upravieni stroki: materialne investicije nematerialne investicije obratna sredstva Obrestna mera za kredit pri banki: EURIBOR 6 meseni + 1,95 %

10. Ukrep 123-Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske drube, samostojne podjetnike, zadruge in zavode (april 2013)
Predmet razpisa: bo dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nalob, ki zadevajo predelavo in trenje kmetijskih proizvodov, predelavo ivilskih proizvodov, skupne nalobe ter prvo stopnjo predelave in trenja lesa (npr. proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, proizvodnja kruha, peciva, okolade, . ter aganje, skobljanje in impregniranje lesa). Upravieni stroki: nakup nepreminin (pod doloenimi pogoji), gradnja in obnova nepreminin, nakup novih strojev in nove tehnoloke opreme ter sploni stroki. Stopnja sofinanciranja: od 25% do 60% subvencijo od vrednosti investicije, odvisno od velikosti podjetja in predmeta nalobe.

***********e vedno aktualno *********** 6. Javni razpis PUREE 2013 Nepovratne finanne spodbude za ukrepe v vejo energijsko uinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih ter javnem sektorju 7. Razpis Slovenskega podjetnikega sklada Garancije Sklada za banne kredite s subvencijo obrestne mere namenjene tehnoloko inovativnim projektom (P1 TIP 2012) 8. Subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb (objavljeni 4 aktualni razpisi in povabila) ***********Napovedani razpisi *********** 9. Razpis P4-nepovratna sredstva za nakup nove tehnoloke opreme, strojev in raunalnike opreme (maj 2013)
Minimalni znesek investicije: 100.000 EUR Stopnja sofinanciranja: mikro majhna podjetja-do 50% sofinanciranja

11. PETROLURE/2013-(maj 2013)nepovratne finanne spodbude, ki so usmerjene v zagotavljanje prihrankov energije pri konnih odjemalcih na obmoju RS
Upravieni stroki: vgradnja sprejemnikov sonne energije, toplotnih rpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije , vgradnja energetsko uinkovitih sistemov razsvetljave, zamenjava kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso, zemeljski plin ali UNP programi izvajanja energetskih pregledov, programi informiranja in ozaveanja

12. Nepovratna sredstva za obmejna problemska obmoja (maj 2013) 13. P7-Mikrokrediti (do 25.000)-ponovitev razpisa (maj 2013) 14. ECO INNOVATION 2013 (maj 2013)

Podrobneje informacije o posameznih razpisih si lahko preberete na spletni strani: www.evropski-center.com.

Stenski prni odtok

Novo: Duofix za prho.

e ste v kopalnici uporabili vgradne elemente Geberit Duofix, lahko v steno postavite tudi odtok za prni prostor. Za to vam je na voljo stenski prni odtok Geberit Duofix. www.geberit.si

inovativni stenski odtok za breznivojske prne prostore