Pravilna dra in boleina v kriu

avtorja: Marko in Dragi Bedina

Boleina v kriu je najbolj pogosta boleina gibal pri loveku. Avtorja na podlagi izkuenj pri
pouevanju taijiquana in prebiranju strokovne literature ugotavljata medsebojno povezanost
med pravilno dro in boleinami v kriu. Pri tem se opirata na domae in tuje strokovnjake in
vabita bralca, da za bolj strokoven in medicinski opis prebere v virih navedeno literaturo.
Devetdeset odstotkov odraslih oseb v asu svojega ivljenja vsaj enkrat ali tudi vekrat zauti
znailno boleino v kriu, pravi znani slovenski strokovnjak. In e to, da je znailno, da pri 85
odstotkih bolnikov z boleino v kriu, kljub obsenim diagnostinim preiskavam, ne
ugotovijo vzroka za boleino. (dr. oak
i
!
ljub temu strokovnjaki ugotavljajo, da napana dra, e posebej, e je dolgotrajna, pripelje
do takne boleine. "na zelo tipinih bolein v kriu je boleina, ki se iri iz mii#
(mioascialni boleinski sindrom!. $ mii#ah zaradi nenadne obremenitve ali dolgotrajne
napane dre nastanejo miini vozli, ki povzroijo pomanjkljivo delovanje mii#e in
boleino, ki se sasoma lahko prenese tudi na ire obmoje. %ahko se kae kot glavobol,
vrtoglavi#a, omotinost, boleine v kriu, mravljinenje po roki ipd. (&izioter. 'urkart
ii
!
$ nadaljevanju si bomo nazorno ogledali kaj je napana dra, logino ugotovili njene
posledi#e ter opisali monosti ponovne vzpostavitve pravilne dre. 'ri tem se bomo oprli na
odlien lanek tajskega strokovnjaka (e#on#inija
iii
.
)loveko telo je nenehno podvreno gravita#ijski sili. *estavljeno je iz veih delov in dobra
struktura pomeni dobro razmerje med temi deli v mirovanju ali v gibanju. 'ri dobri dri so
deli telesa, kot so ledveni, predponski in ramenski obro lepo zloeni drug na drugega in skozi
njihovo gravita#ijsko sredie tee navpini#a. 'ri taki dri smo pokon#i s pomojo gladkih
mii#, ki potiskajo proti gravita#iji. + takna struktura se zlahka porui zaradi vrste
dejavnikov kot so, pokodbe, psihoustveni dejavniki, nepravilno gibanje in nepravilna dra.
-a zgornji sliki se lepo vidijo tri najbolj pogoste napane dre, ki so najvekrat vzrok za
boleino v kriu. 'rvi dve takoj prepoznamo, pri tretji je problem v sploni zakrenosti.
-epravilna dra je v bistvu slaba ali poruena telesna struktura in je poglaviten vzrok za
kronino boleino v kriu.
$eina delov telesa, kot so kosti, mii#e, ivevje, organi itd. so oviti v ovojni#o (&as#io!. %e.
ta ne nastopa izolirano, ampak tvori nekakno mreo preko #elega telesa. o se gibljemo v
gravita#ijskem polju, se ta mrea prilagaja naemu gibalnemu vzor#u. -a nekaterih mestih se
lahko stanja ali odebeli zaradi razlinih stresnih dejavnikov in te spremembe vplivajo na #elo
telo tako kot potegnjena zanka v puloverju.
/rea ima zelo elastina, prevodljiva vlakna. -ekateri znanstveniki
iv
jo prouujejo kot
biomehanski regulator #elega telesa. 'okodovano ali dispropor#ionalno mreo lahko z
raznimi globinskimi pritiski ali raztezanji ponovno uglasimo z naravno telesno strukturo. 0ato
so tako uspene razne manualne terapije.
'ri dobri telesni strukturi telo ne uti vejega pritiska gravita#ije. ljub temu, da pritiska ob
tla, se hkrati razirja tudi navzgor. 1o mu omogoa dobro razmerje med skeletnimi in
gladkimi mii#ami. *keletne mii#e lahko nadzorujemo in z njimi upravljamo, gladkih, ki
ponavadi obkroajo razne organe, pa ne. In prav gladke so tiste, bolj globinske, ki ohranjajo
na poloaj v gravita#iji, da ne pademo, ko se premikamo.
2azne pokodbe, negativna ustva in dolgotrajna slaba dra povzroijo splono zategnjenost
telesa. $eina ljudi ima danes telo, ki se ni sposobno notranje razirjati in ostaja zakreno.
1akna slaba telesna struktura privede do kronine boleine v kriu kakor tudi vrsto drugih
bolezni in teav.
'ri pravilni dri se telo notranje razirja navpino in horizontalno. -avpino notranje
razirjanje omogoa pokonnost, horizontalno pa odprt ramenski obro.
1elo se namre notranje rairja le pri dobri in ubrani strukturi na vseh ravneh, e posebej pa je
odvisno od pravilnega poloaja ledij, predpone in ramen. 1vorijo pomembne geometrine
kroge, ledvenega, predponskega in ramenskega, ki leijo drug nad drugim in tono skozi
njihovo sredie poteka osrednja telesna os.
0daj lahko vidimo, kako zlahka te tri ravni poruimo z nepravilno dro. olikokrat imamo po
nepotrebnem dvignjeno eno ramo ali kolke3 Da ne govorimo o ukrivljeni hrbteni#i4
olikokrat imamo glavo potegnjeno naprej3 -a spodnji sliki lahko e iz same slike
ugotovimo nevenosti, ki bodo sledile. -a levi strani je nepravilna dra, na desni pravilna.
-amesto, da bi se energija pretakala v glavo, jo ustavimo v vratu, oziroma jo zabijemo nazaj v
hrbteni#o. ako ne bo nastal vozel ali kakna druga zmenjava4 $ taijiju je reeno, da je glava
kot bi visela na nitki 5 isto svobodna in neovirana.
1orej, pri dobri telesni strukturi morajo biti sredia vseh treh obroov v isti navpini#i.
$sakrno odstopanje povzroi miine napetosti, ki so poglaviten vzrok boleinam v kriu.
0amislimo si, da imamo v telesu preko 677 mii#8 skorajda nemogoe je, da ne bi prizadeli
kaknih delov z dolgotrajno nepravilno dro. + e pogledamo obratno . e tako prizadete dele
lahko ponovno naravnamo ali zgladimo z ustrezno dro in vajami. 1o je zlato pravilo, ki ga
znova in znova potrjujemo z vadbo veine taiji. $ taijiju se gibanje in poloaji v #eloti
podrejajo pravilni dri in telesni strukturi, saj rpa znanje iz kitajske tradi#ionalne medi#ine.
Dober uitelj taijija ne dopua nikakrnega odstopanja, saj se zaveda, da to koduje uen#u
tako zdravstveno kot tudi v smislu doseganja rezultatov veine.
(oleina v kriu je bolezensko stanje, ki je povezano z visokimi neposrednimi medi#inskimi
stroki in posrednimi stroki, kot so bolniki stale in invalidske upokojitve. ljub temu, da
najnoveje svetovne terapevtske smerni#e uvrajo telesno vadbo na prvo mesto, se e vedno
ogrevajo za jemanje zdravil, ki lajajo boleino. (dr. 9amnik
v
!. akni so stranski uinki, si
lahko zamiljamo4
)e gradimo hio ali ustvarjamo kakne druge izdelke, se nam zdi logino, da mora biti
struktura pravilna, npr. podporni steber, temelji itd. si#er stavba ne bo stala. *tolp v 'isi nas
zaradi svoje nagnjenosti moti e stoletja. -agnjen je samo za tiri stopinje, pa vemo, da bo
neko padel. ako to, da smo tako povrni pri svoji slabi telesni dri in se ne zavedamo njenih
nepotrebnih posledi#3
:menjeni viri,
i
dr.2obert oak, ;(oleina v ledvenem delu hrbtneni#e;, 2ehabilita#ija, letnik < suplement = (=7>7! str.?.8
ii
&iziot.(arbara 'urkart, http,@@AAA.&izioterapija.net@blog@trigger.point.masaza.bole#ina.v.krizu@
iii
mag.*te&ano (e#on#ini, http,@@tao.garden.#om@stru#tural.bodBAork@
iv
http,@@AAA.anatomBtrains.#om@&as#ia@
v
dr.Celena 9amnik, ;2ehabilita#ija oseb s sindromom kronine boleine 5 sindromom &ibromialgije;, 2ehabilita#ija,
letnik < suplement > (=7>7! str.D>.D6