Polne roke

V taijiju vekrat pravimo, da morajo biti roke polne. Na Kitajskem temu reejo, da mora biti v
rokah jing (sila). V nadaljevanju si bomo poblije ogledali ta koncept, prav tako pa se bomo
dotaknili nekaj motnih misli in napak, ki povroajo, da na!i gibi, predvsem roke " vasih,
celo po dolgoletni vadbi # ostanejo mlahave in prane.
Kaj ustvarja v rokah polnost$ Nedvomno qi, ta sila, biopotencial, ivljenjska sila ali kakorkoli
jo elimo imenovati. %lede qija obstaja polno ralinih konceptov& 'ahod ga uradno ne
prinava, ker ga ne more dokaati v laboratoriju( v nekaterih taiji krogih se govori, da je qi
golj domi!ljija( opet drugi pa pravijo, da je qi nekaj, kar bo pri!lo !ele leti vadbe, ...
Qi je kot energija ali sila v telesu nekaj isto stvarnega, daj!njega, bre esar ta trenutek
sploh ne bi obstajali. )re njega ne bi mogli niti dvigniti roke. Pretaka se skoi celotno telo "
po kitajski tradicionalni medicini (*+,) po !tevilnih kanalih ali meridianih, od tega po
dvanajstih glavnih, od katerih je vsak povean s kak!nim pomembnim notranjim organom.
Vsak od njih se prienja ali konuje prav na prstih rok ali nog.
-eeno je, da se qi skoi vadbo taiji.uana prine krepiti in tei po kanalih gladko in
neovirano, kar elo dobrodejno pripomore k dravju. Kitajci qi celo delijo naprej, na
istej!ega in manj istej!ega, vse do isto pre/injenega in duhovnega. *aiji.uan nam tako ne
prina!a golj dravilnih koristi, temve je lahko tudi pot (tao) a doseganje vi!jih duhovnih
ciljev, kakr!ne postavljajo ponani /iloo/ski sistemi, kot so taoiem, budiem itd. 0n !e tretji
vidik je v taiji.uanu " aradi katerega danes postaja vse bolj popularen " to je, borilna
ve!ina. Vsi trije vidiki se prepletajo in vsaki, ko vadimo taiji.uan, delujejo vsi trije, eprav
morda vadimo taiji golj a dravje ali veselje.
1orme, ki so jih naredili veliki mojstri, so namenjene prav temu ravijanju in iraanju ali
uporabi qija. Prva stara /orma Laojia yilu v glavnem vsebuje /igure, skoi katere se qi iraa
skoi roke. 'ato pravimo, da morajo biti roke polne " polne qija. ' borilnega vidika bomo
uinkoviti le s polnimi rokami.
Problem v slovenskem jeiku je, da imamo a roko samo en pojem in to je roka (od rame do
prstov " vsemu temu reemo roka). V angle!ini obstaja pojem hand, ki se nana!a samo na
dlan, ira arm pa obsega vse od apestja navgor. Ko prevajamo tekste ali poslu!amo
seminarje v tujem jeiku, velikokrat spregledamo, da bi morali, na primer, gib narediti
dlanjo in ne roko. Pravilno reeno bi bilo, da bi morale biti dlani polne qija in bi gib naredili
dlanjo. 2 tega obiajno ne govorimo, saj v pogovornem jeiku uporabljamo samo en ira "
in to je roka.
'aradi te omejenosti ali nedoslednosti v jeiku se velikokrat godi, da taiji gibe ivajamo
gornjim delom roke, to je rameni in komolci. Ko nekomu reemo, naj dvigne roko, najprej
dvigne ramo ali komolec. 'avestno mislimo, da moramo najprej dvigniti ramo, nato komolec,
e elimo, da se dvigne !e dlan. Vsaj na pogled igleda tako " in res, isto mehansko gledano,
ne more! na neko mesto pripeljati dlani, bre, da tja pripelje! tudi komolec ali ramo. V em je
potem problem$ 2li ni vseeno, e najprej dvignem ramo, e ji takoj nato sledi roka$ Problem
lei v na!em avedanju in uporabi mi!ine sile ter nespro!enosti.
'a gibanje ramen in komolcev ponavadi uporabljamo mi!ino silo. *aiji.uan klasiki pravijo,
da je pretok qija oviran, v kolikor uporabljamo mi!ino silo, saj se pri uporabi mi!ic
ategujejo in napenjajo rana tkiva in vei. *udi s poornostjo smo v ramenih in komolcih in
tam obiajno tudi ostanemo. V teh delih se ustvarijo napetosti, blokade in ategnjenosti in qi
aradi njih sploh nikoli ne more v vsej svojem potencialu dosei prstov. Na!e roke ali toneje
dlani, ostanejo prane in bre sile ali jinga.
Poornost je velik dejavnik, ki vpliva na pretok in jakost qija. Pravaprav to je taiji " da
avestno in poorno vodimo qi. 2 pri tem moramo vedeti od kod in do kam ga vodimo. 'a
vsako /iguro v /ormi moramo vedeti pot gibanja, kar je tudi pot qija in pot na!e poornosti. Ni
vseeno, e naredimo udarec s pestjo, poornost in qi pa se ustavita v akreni podlakti ali pa
se poragubita v napetih mi!icah lakti in nadlakti. Kaj e bi bili v resninem boju
nasprotnikom$
3ober uitelj nas vodi k pravilnemu in uinkovitemu gibanju in iraanju qija. 4ami se
velikokrat ne avedamo, da gib naredimo napanim delom telesa, niti ne opaimo, v
katerem delu smo ategnjeni in austavljamo qi. 5itelj nas pomaga osvestiti in
ranovrstnimi tehnikami premostiti navade in teave.
Najvaneje je, da se sprostimo (fang song). %ib ivajamo spro!eno " v ramenih, rokah,
nogah, bokih, kolkih itd. 6e skoi spro!ene dele telesa, bre mi!ine sile, qi tee gladko in
neovirano ter v iobilju. Vasih, verjetno opet aradi narave jeika, menimo, da e smo
spro!eni (saj drugae ne bi pri!li na taiji7) ali da je spro!enost mi!ljena simbolino " da se
lepo sli!i. Ne, mi!ljena je 899:. ;e elimo dosei 899: reultate, bomo morali 899:
sprostiti vse dele telesa. 2li je to mogoe$ Veliki mojstri pravijo, da je, a ne prej kot po
dolgoletni temeljiti in pravilni vadbi.
4pro!enost vadimo vsaki, ko vadimo taiji, pa naj bo to v /ormi, navijanju svile, stojei
meditaciji ali potiskih rok. Vse te tehnike imajo isti namen, da se spro!amo in qi gladko tee
skoi telo in priteka do konic prstov na rokah in nogah. <e prej smo omenili, da se na prstih
konujejo ali aenjajo najvanej!i akupunkturni meridiani (energetski kanali)( daj lahko
raumemo, akaj pravilno ivajanje taijija tako blagodejno uinkuje na dravje. Ko torej, na
primer, navijamo svilo, rami!ljajmo ali so na!e roke polne ali niso, kje smo s poornostjo. Ne
moremo priakovati polnih rok, e bomo npr. poorni samo na kolke. 4eveda, a pravilno
ivajanje taijija ni dovolj!nja samo spro!enost, ampak so !e druga naela, kot so
vkoreninjenost, pokonnost, poveanost, spiralanje in druga naela, ki pa bre spro!enosti
niso niti mogoa.
Ko rami!ljamo o spro!enosti, posku!ajmo obutiti svoje telo, predvsem v predelu ramen in
kolkov in spro!ajmo delek a delkom vsako vadbo. 2 pri tem ne pojdimo v skrajnosti.
,ojster 1u nas je na seminarju, ki ga je imel v novembru =98= v 4loveniji, opooril, da
preve intenivno rami!ljanje o gibanju qija pripelje do nasprotnih uinkov. Namesto, da bi
del sprostili, se nam ategne, saj smo umom in poornostjo aposleni s spremljanjem
pretoka ija. Povedal nam je, da imajo v taijiju tak!ne teave velikokrat novinci, ki so se ali se
!e vedno ukvarjajo s .igongom, kateri, tako reeno, avestno vodijo qi delek a delkom po
telesu. V taijiju " vsaj na aetnih stopnjah # ne moremo ivajati obojega& spremljati pot qija
po milimetrih in hkrati avestno ivajati gibanje po vseh taiji naelih.
>stanimo spro!eni /iino in ostanimo spro!eni tudi mentalno. *aiji delamo s telesom in
tudi umom. Ne rami!ljamo preve o detajlih. V angle!ini je lepa /raa, ki pravi let go, kar
pomeni sprosti se, prepusti se, ne rami!ljaj. 5itelj nam pove kako narediti gib, smer gibanja
in konno stanje. 0n mi ga posku!amo ivesti " spro!eno, kar se da. V prvo nam nedvomno
ne bo uspelo. %ib bomo mogoe morali ponoviti tisokrat " in potem, nam bo nekega dne
uspelo. 0n to je taiji in v tem tudi lei njegova lepota.
;e povamemo& polne roke se nana!ajo na dlani in prste polne qija. Ponamo osnovni taiji
rek, ki pravi, da sila prihaja i nog, se usmeri boki in irai skoi roke. 6e tak!nemu taijiju
lahko reemo pravi taiji. V chen taijiju se to !e posebej odraa, saj se poasni gibi imenjujejo
eksploivnimi (fajini). Qi ali jing imamo ali nimamo. Na Kitajskem pravijo, da imamo temu
primerno dober ali slab kung/u. Qi, ki ga iraimo skoi gibanje v /ormi ali potiske rok, ni
subjektivne narave, stvar domi!ljije. 'anavamo in uporabljamo ga mi sami, ana in vidi pa
ga tudi na!a okolica. Pri potiskih rok smo bre jinga opravili.
;e elimo, da bo .i v vsej polnosti pritekel do konic prstov, moramo roke isto sprostiti.
Najlaje to doseemo, da imamo roke dolge (na Kitajskem nekateri chen slogu pravijo tudi
?dolge roke?). -ok ne stegujemo, podalj!ajo se ato, ker sprostimo ramena, komolce in
apestja. *e dele pa lahko sprostimo le, e avestno gibe anemo in vodimo dlanmi. *oliko
dejavnikov je v taijiju odvisnih drug od drugega, da se vrtimo kot v aaranem krogu. Ni
udnega, da je tudi nak a taiji en sam krog dvema poloma in !e ta dva imata primesi drug
od drugega.