1

TEMELJNO O STEKU
IN
STORILSTVU ter UDELEBI

doc. dr. Liljana SELINEK
(predavanje 5/ izredni tudij / 20.3.2009)

Tematski sklopi:

- stek kaznivih dejanj
- storilstvo in udeleba pri kaznivem dejanju


OPOZORILO: PREZENTACIJA NI TUDIJSKO GRADIVO, AMPAK UNI PRIPOMOEK ZA PONAVLJANJE!!!



2
STEK KAZNIVIH DEJANJ
storilec izpolni zakonske znake dveh ali ve kaznivih dejanj, za katera se
mu sodi hkrati

loimo: - idealni in realni stek
- pravi in navidezni stek

IDEALNI STEK:
- storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali ve kaznivih dejanj

REALNI STEK:
- storilec loeno, z dvema ali ve izvritvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali
ve kaznivih dejanj

PRAVI STEK:
- v primeru pravega idealnega ali realnega steka pravna kvalifikacija storilevega
dejanja sestoji iz dveh ali ve kaznivih dejanj

3
NAVIDEZNI STEK:
- eno ali ve storilevih dejanj se lahko subsumira pod dva ali ve zakonskih opisov
kaznivih dejanj, vendar pride v konni fazi v potev le en zakonski opis, ki izkljuuje
uporabo vseh ostalih pravna kvalifikacija storilevega dejanja pri
navideznem (idealnem ali realnem) steku sestoji le iz enega kaznivega
dejanja (navidezni stek torej ni stek)!

- tri skupine dejavnikov, ki povzroijo navideznost steka:

specialnost (lex specialis derogat legi generali)
subsidiarnost (lex primaria derogat legi subsidiariae)
konsumpcija (lex consumens derogat legi consumptae)
+
- nekaznivo predhodno dejanje,
- nekaznivo naknadno dejanje,
- inkluzija
- kolektivno dejanje

4
NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE:

- poseben primer navideznega realnega steka (nadaljevano kaznivo dejanje je torej
ENO kaznivo dejanje)

- Nov koncept v KZ-1 54. len!

- Nadaljevano kaznivo dejanje pride v potev le pri premoenjskih kaznivih
dejanjih gre za enotno dejavnost, ki jo opredeljujejo naslednji kriteriji:

STALNI KRITERIJI:
istovrstnost premoenjskih kaznivih dejanj
asovna kontinuiteta (istoasnost ali zaporedna izvritev)
enoten psihini odnos storilca do kaznivega dejanja koristoljubnost ali okodovalni
nagibi

VARIABILNI KRITERIJI:
najrazlineji (enotnost kraja, naina izvritve in podobne enake okoliine).
ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ
STEK = storilec stori dve ali ve kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati

Zaporne kazni se pri nas NE setevajo!

Dva koraka za odmero kazni v primeru steka kaznivih dejanj:
1.) sodie DOLOI kazen za vsako kaznivo dejanje v steku glede na splona pravila o
odmeri kazni; nato pa
2.) sodie ob upotevanju doloenih kazni IZREE ENOTNO KAZEN



njena viina je omejena po pravilih:
- absorpcije (= lat. vpijanje, vsrkanje)
- asperacije (= lat. poveanje, zaostrovanje)
- kumulacije (= lat. zbiranje, kopienje)

53. len KZ-1!

(vsaj) dve napaki 2. toka drugega odstavka (namesto dvajsetih bi (verjetno) moralo pisati
TRIDESETIH let); 4. toka drugega odstavka (evrski zneski)



5
6
Za preverjanje razumevanja snovi:

Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. lena KZ-1, tatvine po 1.
odstavku 204. lena, pokodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. lena in prikrivanja po 1. odstavku 217. lena
KZ-1.
Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za goljufijo kazen zapora 1 leto in 9 mesecev;
za tatvino kazen zapora 2 leti in 11 mesecev;
za pokodovanje tuje stvari kazen zapora 1 leto in 1 mesec in
za prikrivanje 1 leto in 2 meseca zapora
Enotna kazen lahko znaa:
min.: _________________________________________________________
max.:_________________________________________________________



Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. lena KZ-1, tatvine po 1.
odstavku 204. lena, pokodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. lena in prikrivanja po 1. odstavku 217. lena
KZ-1.
Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za goljufijo kazen zapora 3 let;
za tatvino kazen zapora 3 let;
za pokodovanje tuje stvari kazen zapora 2 let in
za prikrivanje kazen zapore 2 let.
Enotna kazen lahko znaa:
min.: _________________________________________________________
max.:_________________________________________________________





7

Sodie je A -ja spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj umora po prvi toki 116. lena KZ-1. Skladno z
predpisano kaznijo za to kaznivo dejanje je doloilo:
za prvi umor kazen zapora 30 let in
za prvi umor prav tako kazen zapora 30 let.
Po katerem pravilu se doloi enotna kazen in koliko znaa?


Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj umora po prvi toki 116. lena KZ-1, ropa po 1. odstavku 206.
lena in goljufije po 1. odstavku 211. lena KZ.
Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za umor kazen zapora 30 let;
za rop kazen zapora 3 let in 6 mesecev in
za goljufijo kazen zapora 1 leta in 60 dnevnih zneskov denarne kazni (kot stranske kazni).
Enotna kazen se doloi po pravilu ___________________________ in lahko znaa:
min.: ________________________________________________________________
max.:________________________________________________________________


Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj uboja po 1. odstavku 115. lena KZ-1, neupraviene
proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ipd. po 1. odstavku 186. lena in tihotapstva po 1. odstavku
250. lena KZ-1.
Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za uboj kazen zapora 11 let in 5 mesecev;
za neupravieno proizvodnjo in promet z drogami kazen zapora 4 let in 3 mesecev in
za tihotapstvo kazen zapora 2 let in 11 mesecev in denarno kazen v viini 260 dnevnih zneskov.
Enotna kazen se doloi po pravilu ___________________________ in lahko znaa:
min.: ________________________________________________________________
max.:________________________________________________________________




8
Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj kritve tajnosti obil po 1. odstavku 139. lena KZ-1, kritve moralnih
avtorskih pravic po 1. odstavku 147. lena KZ-1 in razalitve po 2. odstavku 158. lena KZ-1.
Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za kritev tajnosti obil denarno kazen v viini 150 dnevnih zneskov;
za kritev moralnih avtorskih pravic denarno kazen v viini 200 dnevnih zneskov in
za razalitev denarno kazen v viini 50 dnevnih zneskov.
Enotna kazen se doloi po pravilu ____________________ in lahko v tem primeru znaa:
min.: ________________________________________________________________
max.:________________________________________________________________



Sodie je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj male tatvine po 2. odstavku 204. lena KZ-1 in goljufije iz 6. odstavka
211. lena KZ-1.
Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je doloilo:
za tatvino denarno kazen v viini 120 dnevnih zneskov in
za goljufijo denarno kazen v viini 100 dnevnih zneskov.
Enotna kazen se doloi po pravilu ____________________ in lahko v tem primeru znaa:
min.: ________________________________________________________________
max.:________________________________________________________________



Za preverjanje razumevanja snovi primeri iz Praktikuma:
Primer t. 392 /stran 163
Primer t. 395 /stran 164
Primer t. 399 /stran 164
Primer t. 409 /stran 166
Primer 413 / stran 167
Primer t. 427 /stran 171

9
STORILSTVO IN UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU
STORILSTVO NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. len KZ-1):

SAMOSTOJNO STORILSTVO osebna izvritev kaznivega dejanja
POSREDNO STORILSTVO izvritev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj
druge osebe
SOSTORILSTVO skupna izvritev kaznivega dejanja

UDELEBA PRI KAZNIVEM DEJANJU: sodelovanje dveh ali ve oseb pri kaznivem
dejanju
KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja:
- NAPELJEVANJE in
- POMO.
obstoj udelebe je pogojen z doloeno objektivno in subjektivno povezanostjo med udeleenci
monistini koncept udelebe: ne glede na to, koliko oseb izvri kaznivo dejanje, e vedno podano ENO kaznivo
dejanje

LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELEENCEV :
napeljevalec in pomaga sta odgovorna le, e glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvriti, ni pa treba, da je
glavni storilec tudi kriv.




10
SOSTORILSTVO


skupna storitev kaznivega dejanja 2 obliki:
- vsak sostorilec izvruje zakonske znake kaznivega dejanja,
- vsi sostorilci ne izvrujejo zakonskih znakov, ampak nekateri drugae odloilno
prispevajo k izvritvi kaznivega dejanja

zavest o skupnem delovanju

mono le v asu izvritve kaznivega dejanja

sostorilec je odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti
POSREDNO STORILSTVO
- dvojni naklep (do kaznivega dejanja in do vodenja ali izrabljanja ravnanj drugega
za izvritev kaznivega dejanja) in
- zavest ali dolna zavest o prepovedanosti dejanja.

Posredno storilstvo pride v potev (predvsem) v primerih, ko neposredni storilec ne
zadosti objektivnim (izkljuena je protipravnost dejanja npr. zaradi prisiljenosti) ali
subjektivnim elementom kaznivega dejanja (izkljuena je krivda npr. zaradi skrajne
sile, zmote) oziroma ko ne izpolni vseh znakov kaznivega dejanja.

11
12
NAPELJEVANJE
napeljevalec v napeljanem izzove odloitev za izvritev kaznivega dejanja

napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo in na doloeno kaznivo dejanje

mono je le pred prietkom izvrevanja kaznivega dejanja

napeljevalec mora razviti dvojni naklep:
- 1.) naklep do napeljevanja in
- 2.) naklep do kaznivega dejanja

napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo!

NEUSPELO NAPELJEVANJE izjema od naela akcesorne kaznivosti
udeleencev v ojem pomenu

- napeljevalec se kaznuje, etudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti
ne poskusi izvriti
- pogoj kaznivosti: kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero
se sme izrei zaporna kazen treh let ali ve!

- Napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje ni oblika udelebe!!
13
POMO
pomaga glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvritvi kaznivega dejanja, NE izvruje
pa zakonskih znakov kaznivega dejanja

pomo je lahko fizina ali psihina

pomo je mona pred ali med kaznivim dejanjem

Pozor: dvojna pravna narava pomoi po storjenem kaznivem dejanju:
e obstaja vnaprejnja obljuba = pomo ko oblika udelebe
e ni vnaprejnje obljube = pomo kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. len KZ-1)
- ni oblika udelebe!!


razmejevanje pomoi od sostorilstva merilo je odloilnost prispevka posameznika h
kaznivemu dejanju

pomaga mora razviti dvojni naklep:
- 1.) naklep do pomoi in
- 2.) naklep do kaznivega dejanja

pomo iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomo prav tako ne


14
MEJE ODGOVORNOSTI UDELEENCEV
napeljevalci in pomagai odgovarjajo v mejah svojega naklepa (dvojni naklep!)

vsak udeleenec torej odgovarja v mejah SVOJE LASTNE KRIVDE
to pomeni:
udeleenci ne odgovarjajo za ekscese glavnih storilcev!!

Loimo:
- kvalitativni eksces (glavni storilec izvri huje kaznivo dejanje od tistega, ki je zajeto s krivdo
udeleenca);
- kvantitativni eksces (glavni storilec sicer znotraj iste pravne kvalifikacije povzroi iri krog
posledic, kot je obseen s krivdo udeleencev)
- negativni kvantitativni eksces (glavni storilec izvri istovrstno, a mileje dejanje od tistega, ki je
zajeto v krivdi udeleenca).

Nova doloba v KZ-1: odgovornost lanov in vodij hudodelske zdrube (41. len)!

Za preverjanje razumevanja snovi primeri iz Praktikuma:

Primer t. 441 /stran 175
Primer t. 444 /stran 176
Primer t. 452 /stran 178
Primer t. 453 /stran 178
Primer t. 458 /stran 179
Primer t. 484 /stran 186





15