VOVED

^ovekot pretstavuva edna sovr{ena integrativna celina na sopstvenata

anatomija, biohemisko-fiziolo{kite procesi i psihata. Kako del od biohemisko-
fiziolo{kite procesi pripa|a reproduktivnosta preku koja se za~uvuva vidot, a toa
go ovozmo`uvaat mali no najzna~ajni delovi na kletkata, hromozomite. Kletkite vo
teloto na ~ovekot sodr`at eden set od 23 pari na hromozomi, od koi 22 para se
somatski hromozomi, i eden par im pripa|a na polovi hromozomi. Taka izgleda
kariotipot (zbir na site hromozomi vo edna kletka) kaj zdravata li~nost. No od
samoto pojavuvawe do denes, ~ovekot bil podlo`en pod vlijanie na faktori od sekakov
vid, i kako posledica nastanalo promena vo setot na hromozomite.
Vo genetikata tie promeni se ozna~eni kako hromozomski aberacii, i }e bidat
podetalno razraboteni vo slednite stranici so {to }e dobiete edna jasna slika za
va`nosta na tie promeni za ~ovekot.
Ako ja poglednete istorijata na humana genetika, }e primetite deka
hromozomskite aberacii igraat va`na uloga vo pojavuvawe na razni bolesti, kako od
fizi~ki taka i od psihi~ki aspekt, pa zatoa inspirirano od mnogu zaboleni deca kako
posledica od tie aberacii, mi izgleda{e opravdano da ja obrabotuvam ova tema. Iako
ima dva vida na hromozomski aberacii, strukturni i numeri~ki aberacii jas sepak se
odlu~iv za numeri~kite hromozomski aberacii.
Se nadevam deka izrabotenite informacii navedeni vo slednite stranici }e im
bide od polza na sekoj {to }e ja ~ita.




























1
[TO PRETSTAVUVA HROMOZOMSKA NUMERI^KA ABERICIJA, NEJZINA
PODELBA

Kletkata koja sodr`i multipni 23 hromozomi vo nejzinoto jadro e vo euploidna
sostojba (od gr~ki, eu=dobro, ploid=set). Taka da haploidnite i diploidnite
gameti se euplodni, i kako takvi mo`at da se najdat kaj zdravata li~nost. No vo toj set
mo`e da dojde do promeni, odnosno do poliploidia, avtosomna aneuploidia i
aneuplodia na polovite hromozomi. Poliploidia pretstavuva prisustvo na u{te eden
set na hromozomi vo kletkata, a kaj ~ovekot poliploidnata sostojba e zabele`ano
kako triploidia (69 hromozomi vo jadroto na sekoja kletka) i kako tetraploidia (93
hromozomi vo sekoja kleto~no jadro). A {to se odnesuva do avtosomna aneuplodija taa
pretstavuva sostojba kade {to kletkata ne sodr`i multipni 23 hromozomi. Ovie
kletki sodr`at ekstra hromozomi ili pak im nedostasuvaat hromozmi. Obi~no samo
eden hromozom e pogoden, no postoi mo`nost kade {to pove}e hromozomi
nadostasuvaat ili pak se dulicirani. Kaj ~ovekot anuploidija e zabele`an kako
monosomija (prisustvo na samo edna kopija na hromozomi vo diploidna kletka) i
trisomija (prisustvo na tri kopi vo diploidna kletka). A {to se odnesuva za polovata
aneuplodija, ne ostava pote{ki posledici otkolku avtosomnata, so isklu~ok e
slu~ajot koga potpolno nedostasuva H hromozomot, no pove}eto slu~ai pre`ivuvaat.
Gi ima nekolku vida, kako monosomija na H hromozomot, trisomija H i dr.



PRI^INI ZA NIVNO POJAVUVAWE

Triploidija i tetraploidja se sostojbi kade {to zabolenoto lice obi~no ne
pre`ivuva. Kako naj~esta pri~ina za pojavuvawe na triploidija e oploduvawe na
jajceto od dva spermatozoidi (dispermija). Toga{ dobieniot zigot }e prima 23
hromozomi od jajceto i 23 hromozomi od sekoja od spermatozoidite. Triploidija mo`e
da se pojavi i kako rezultat na soedinuvawe na jajce kletkata i polarnoto telo, kade
{to sekoja od niv sodr`i po 23 hromozomi, a se oploduvaat od eden spermatozoid.
Istotaka i diploiden spermatozoid ili jace kletka dobieni od neuspe{na mejoza
isto taka mo`e da producirat triploiden zigot. [to se odnesuva do tetrapliodija,
takvata sostojba mo`e da bide predizvikano od neuspe{nosta na mitoza vo raniot
embrionalen razvoj, kade {to dupliciranite hromozomi migriraat kaj edna od dvete
kletki }erki. Istotaka mo`e da bide kako rezultat na soedinuvawe na dve diploidni
zigoti.
Monosomija mnogu retko mo`e da se zabele`i vo `ivo rodenite lica, zo{to obi~no
ne pre`ivuvaat, {to ne e slu~aj kaj trisomijata koja e zabele`ana ~esto pome|u `ivo
rodeni lica. Faktot deka trisomija ne ostava tolku te{ki posledici ni uka`uva eden
va`en princip "na{eto telo mo`e polesno da tolerira ekstra getski material
otkolku
2
nadostatok na istiot".(1) Kako naj~esta pri~ina za pojavuvawe na aneuplodija e
procesot na nerazdvojuvawe, neuspeh na hromozomite da se delat vo tekot na mejoza,
dali vo tekot na mejoza I ili mejoza II. Dobienite gameti od dva kopii na hromozomi
ili pak nedostatok na istite, rezultira so trisomi~en ili monosomi~en zigot. A
polovata aneuplodija, obi~no se pojavuva kako posledica na H hromozomskata
inaktivacija.

ZA^ESTENOST NA HROMOZOMSKITE ABERACII
Hromozomski
aberacii
Spontani
abortusi
@ivo
rodeni deca
Pre`iveani Mo`nosta za
ponatamo{no
pre`ivuvawe
Vkupno 50 5 0.5 5
Trisomija 16 7.5 - - 0
Trisomija 13,18,21 4.5 2.7 0.14 15
XXX,XXY,XYY 0.3 0.4 0.15 75
Site drugi trisomii 13.8 0.9 - 0
45,X 8.7 0.1 0.01 1
Triploidija 3n 6.4 0.2 - 0
Tetraploidija 4n 2.4 - - 0
Strukturni aberacii 2.0 0.8 0.3 45
(2)


VIDOVI NA AVTOSOMNA ANEUPLOIDIJA

-Trisomija 21 (Down syndrome)

Trisomija 21 (47,HU,+21 ili 47,HH,+21) e edna od naj~estite aneuploidni sostojbi koj
se zabele`uva kaj 1/800 `ivi rodeni deca. Ova trisomija se pretstavuva kako Down
syndrome, fenotipska ekspresija koja za prv pat bila opi{ana od strana na J ohn
Landgon Down vo 1866. Skoro 100 godini pominale od opisot {to bil daden pa se do
otkritieto deka taa e predizvikana od prisustvo na ekstra 21-ot hromozom, 1959. Iako
21-ot hromozom e pokratok od 22-ot, taa i den denes e imenuvana kako trisomija na 21-
ot hromozm zo{to odamna bila pogre{no imenuvana. Kao i site drugi trisomii, i ova
e povrzana so docnata maj~inska vozrst. Ako roditelite imat markeri na
informativni DNK aleli (nemat identi~ni aleli) mo`e da bide opredelen
roditelot so ekstra 21 hromozom, a isto taka markerite ovozmo`uvaat da se zabele`i
dali procesot na nerazdvojuvawe se slu~ilo vo mejoza I ili mejoza II. (prika`ana vo
slikata).


3

Decata so Down syndrome se pretstaveni so multipni anomalii. Tie se mentalno
retardirani i hipotoni~ni. Obi~no imat srcevi zaboluvawa, problemi na GI sistem,
respiratorni zaboluvawa, rana Alzheimer-ova bolest, i leukemia. @enskite so Down
syndrome se fertilni i imaat 50% mo`nost da ra|aat deca so DS. Ma{kite so DS se
sterilni. Mo`e i da se vospostavi fenotipskata mapa na 21-ot hromozomi, {to
poka`uva kako decata so razli~ni koli~ini na tritipnite kopi na 21-ot hromozom
poka`uvaat samo nekoi karakteristiki na celosnata trisomija. (prika`ano na
slikata).


DS mo`e da bide kako rezultat na pravilna trisomija, translokacija na 21-ot vo bilo
koj hromozom na D ili G grupa, duplikacija na del od q krakot. 95% na pacientite so
DS se trisomija na 21-ot hromozom a 4% se nebalansirani translokacii na 21-ot
hromozom so D ili G grupata. Down translokaciite mo`e da postignat sostojba na de
novo kaj jajce kletkata ili spermatozoidot, ili mo`e da se nasledi od roditel koj ima
balansirana translokacija. Generalno ka`ano, ma{ki nositeli na balansirana
translokacija, 45,HU,t(14;21) imat pomal rizik za povtorno pojavuvawe (<5%) otkolku
`enski nositeli, 45,HH,t(14;21) (10-15%). Okolu 1% do 3% od pacientite so DS se
mozai~ni. Ovoj vid na mozaicizam kaj ma{kkite bi izgledalo 47,HU,+21/46,HU.
Mozaicizmot obi~no se prika`uva so poblaga fenotipska ekspresivnost, i se
pojavuva kako rezultat na nekoi ekstra hromozomi vo nekoi kletki vo tekot na mitoza
vo embrionot.


4


-Kako nastanuvaDown syndrome, kolku e prosekot na pre`iveani-

Napravni se brojni istra`uvawa za da se objasni koi se tie elementi na regionot na
21-ot hromozom, {to pri nivna mutacija se pojavuva DS. "Ovoj region e stesnat na
21q22, del od dolgiot distalen krak, kade {to se pronajdeni geni odgovorni za nejzino
pojavuvawe. Na pr: prekumerna ekspresija na DYRK, genska kinaza locirana vo toj
region, predizvikuva neredi vo pamteweto i u~eweto. Drug gen lociran vo toj region e
ARR, koj go kodira amiloidnata beta proteinski prekusor, a pri negova mutacija
nastanuva mal procent na slu~aevi zaboleni od Alzheimer.
Vo 1960-te, samo 50% od decata zaboleni so DS pre`iveele do 5-tata godina na
nivniot `ivot. No kako rezultat na medicinskite napori, tretmani so antibiotici,
napreduvawe vo korektivnata hirurgija, prosekot na pre`iveanosta e zgolemeno vo
poslednite 30 godini. Vo momentot, proceneto e deka 75% do 80% od decata so DS
pre`ivuvaat do nivnata 10-godi{na vozrast. Isto taka ima va`ni dokazi deka i
sredinata vo koe `ivee deteto vlijae vrz intelektualnata funkcija".

-Trisomija 18 (Edwards syndrome)

5
Trisomija 18 47,HU,+18 e vtora najazastapena trisomija pome|u zabolenite, koja se
pojavuva vo 1/6000 `ivi rodeni. Pacientite so trisom ija 18 se karakteriziraat so
nedostatok na prenatalno rastewe (te`inata ne e vo proporcionalen odnos so
vozrasta), istaknati race, mali u{i, mala usta, kratok sternum, pretrpuvat srcevi i
respiratorni zaboluvawa. Neodamna napraveni istra`uvawa poka`uvaat deka 50% od
decata zaboleni od trisomija 18 umiraat vo prviot mesec od `ivotot, a 10% se `ivi
do 12-ot mesec. A drugite deca {to go pre`ivuvale detstvoto se ozna~eni so
poremeten razvoj. Pove}e od 95% od individuite so Edward syndrome se so kompletna
trisomija 18, a samo mal procent imaat mozaicizam.
-Trisomija 13 (Patau syndrome)

E prisutna kaj 1/10,000 `ivi rodeni deca. Isto kako i kaj trisomija 18, 90% od ovie
deca umiraat vo tekot na prvata godina, i se karakterizirat so {ematski
malformacii kako {to se oralno-fascijalni isecoci, mikroftalmia (mali,
abnormalno formirani o~i) i dr. Ako ve}e pre`ivuvaat toga{ nivnata sostojba }e
bide prosledena so zastoj vo razvojot, mentalna retardacija no vo odreden moment
mo`e da postignat i da vospostavuvaat kontakt so bliskite. Okolu 80% na slu~aevi so
Patau syndromese so celosna trisomija 13. Ostatokot imaat trisomija na dolgiot krak
na 13 hromozom.




VIDOVI NA POLOVA ANEUPLOIDIJA

-Monosomija na H hromozomot (Turner Syndrome)

Fenotipskata ekspresija povrzana samo so eden H hromozom 45,H prv pat bilo
prepoznaeno od strana na Henry Turner vo 1938. Licata {to boleduvaat od Turner
syndromese `enski individui so karakteristi~na fenotipska ekspresivnost kako {to
e triagolna forma na liceto, kratok vrat, vrodeni srcevi bolesti, a 50% od niv imaat
bubre`ni zaboluvawa. No devojkite so Turner syndrome ne se mentalno retardirani, no
imaat zastoj vo rastot i ne vleguvaat vo pubertet, odnosno imaat nedostatok na
ovariumi, kaj niv ne se ravivaat sekundarni polovi karakteristiki i pove}eto od
`enite so ova sostojba ne se fertilni. Pa zatoa obi~no tinejxerkite so ovj sindrom se
tretiraat so estrogeni za da go unapredat razvojot na sekundarnite karakteristiki.
Hromozomite kaj `enite so Turner syndrome se dosta varijabilni. Okolu 50% od ovie
pacienti vo nivnite periferni limfociti imaat hromozomski kariotip od 45,H. 26%
imaat strukturni aberacii: 17% iX, 12%pX, 7% rX. Okolu 30% do 40% se so
mozaicizam, naj~esto 45,H/45,HH a porekto 45, H/46,HU.
Istra`uvawata poka`ale deka okolu 80% na slu~aevi so monosomija H se pojavuvaat
kako rezultat na gre{ki vo mejoza kaj tatkoto (zigotot go dobiva H hromozomot od
majkata no od tatkoto ne prima nikakov polov hromozom). Istao taka tie istra`uvawa
poka`ale deka ima specifi~ni geni koi vleguvat vo procesot na nastanuvawe na
gorenavedeniot sindrom. Kako na primer mutacijata na YNOH genot, koj go kodira
transkripcioniot factor, predizvikuva zastoj vo rastot. Ovoj gen e lociran vo
kratkiot krak na H i U hromozomot, odnosno vo pseudoavtosomniot region.


6
Turner syndrome hromozomski komplementi:
45,X 50%
Pribli`no 50% od Turner syndromese mozaicizam
46,X,i(Xq); 45,X/46,X,i(Xq) 28%
45,X/46,XX; 45,X/47,XXX 13%
45,X/46,XY 5.5%
45,X/46.X+mar 3%
Eden posto se 45,X/46,X,r(X)
(2)
"Neodamna e istra`uvano i potvrdeno deka `enite so Turner syndromekoi go primale
H hromozomot od tatkoto imaat povisok IQ i podobro socijalno spoznavawe otkolku
tie {to go primile H hromozomot od nivnata majka, {to ni poso~uva za prisustvo na
genomskiot imprinting".(1)


-47,HHU (Klinefelter syndrome)

Za prv pat e opi{an od strana na Harry Klinefelter spored koj e i imenuvana bolesta koja
se zabele`uva me|u 1/1000 `ivi rodeni deca. Ovoj sindrom se pojavuva kaj ma{kite
individui kako rezultat na hipogonadizam, azospermija ili oligospermija, odnosno
72% od slu~aevite se rezultat na gre{ki vo mejoza I. Ma{kite so Klinefelter syndrome
obi~no se povisoki od prose~nata viso~ina, so so neproporcionalni dolgi race i
noze, tie se sterilni, sepak so normalna seksualna funkcija no namaleno libido.
Kako kaj `enskite so Turner syndrome taka i ma{kite so ovoj sindrom ne gi razvivaat
sekundarnite polovi karakteristiki pa zatoa se tretiraat so tostesteron, i imaat
normalen IQ. HHU ma{ki imaat feminiziran telesna gradba i pubi~na vlaknesta
{ema, a ginekomastia e prisutna kaj 1/3 od pacientite. Isto taka se zabele`ani i
individui so 48,HHHU i 49,HHHHU kariotip, koi imale ma{ka fenotipska
ekspresija, no stepenot na mentalna retardacija i fizi~ka abnormalnost se
zgolemilo so sekoja ekstra H hromozom.




7
"Ma~kata "Klinefelter" ovozmo`ila nekoi dokazi so {to se poka`uva deka U
hromozomot go determinira ma{koto kaj cica~ite. Ovie se `enski ma~ki {tom
genskite aleli za crna i zlatna boja gi nosi H hromozomot. [emata na crnata i
zlatnata boja e eden primer od slu~ajnata inaktivacija na eden od dvete `enski H
hromozomi. A koga bil pronajden ma{ka ma~ka so takvi crti na boite bilo poka`ano
deka ima HHU hromozomska konstitucija, {to normalno bilo sterilno".(2)


-47,HUU-super ma{ko

Ovoj vid na trisomija se pojavuva kaj ma{kite koi so takov kariotip se
karakteriziraat so nad prose~na viso~ina ({to e rezultat na prisustvo na ekstra
YNOH genot vo ekstra U hromozomot), no so pod prose~na inteligencija,
hiperaktivitet, nedostatoci vo u~eweto, i predispozicija koja vodi do pojavuvawe na
nasilno, kriminalno odnesuvawe. Ovoj sindrom 100% e po poteklo od tatkoto i se
pojavuva kako rezultat na nastanuvawe na procesot na nerazdvojuvawe vo mejoza II kaj
tatkoto, a so takov sindrom se zabele`ani 1/1000 ma{ki.

-47,HHH-super `ensko

Vakov vid na aberacija se zabele`uva vo prosek kaj 1/1000 `enski i obi~no ima
benigni posledici. 93% se pojavuva kako rezultat na procesot na nerazdvojuvawe kaj
majkata. 47,HHH `enskite se visoki (ekstra YNOH geni), fertilni no so zna~aen
problem vo urogenitalniot sistem. Ako se reproduciraat toga{ postoi rizik za
pojavuvawe na pote{ki hromozomski aberacii vo potomcite. Iako `enite od ovoj vid
se fizi~ki normalni i fertilni, vo edna klinika vo S.A.D se zabele`ilo edna
pacientka koja vo analizata so ultrazvuk poka`ala deka nema matka.











8
ZAKLU^OK

Zna~i mo`e da se zabele`i deka sekoja promena na brojot na hromozomite, dali
ima vi{ok ili nedostasuvaat hromozomi, davaat takvi posledici vrz ~ovekovoto telo
{to onevozmo`uvaat socijalna i psihi~ka integracija vo sredinata vo koja `ivee
li~nosta. Mo`ebi primetivte deka lekuvawe na licata so hromozomski aberacii
nema, tuku mo`e samo navreme da se dijagnostificira fetusot dodeka e vo matkata na
majkta, ili pak od druga strana da se napravat genetski analizi za da se vidi kakvi
predispozicii imaat roditelite da sozdavaat zdravo dete, kako {to se metodite na
mapirawe na genite, heredogram i dr. Golem pridones za rana detekcija na
hromozomskite aberacii ima citogenetikata, kako granka na genetika, koja
ovozmo`uva da bidat pronajdeni pri~inite za nivno pojavuvawe.
Tie deca se rezultat na hromozomski aberacii, da, no imaat potreba za gri`a i
vnimanie kako i normalnite deca, a nie so toa bi ja podobrile i olesnile nivnata
integracija vo sredinata vo koja `iveat, a istovrmeno i bi im ovozmo`ile da gi
unapredat nivnite sposobnosti.


































9

KORISTENA LITERATURA:

1. Thomson & Thomson: Genetics in medicine...
2. http//:www.yahoo.com/ biology 442/ genetic profiling/ chromosome abnormalities
3. Gregory S. Brosh, Charles J .Epstein: Principes and Practise of Medical Genetics
4. http//:www.encarta.com/ abnormalities of chromosome number
5. http//:www.msn.com/ abnormalities of chromosome number
6. Miteva N. Op{ta biologija, Vest, Skopje,1998
7. Vladimir Trajkovski, Predavawa po predmetot Humana Genetika
8. Vladimir Trajkovski, Praktikum po humana genetika, Univerzitet Sv.
Kiril i Metodij, Filozofski fakultet, Skopje, 2003
10