Arhitektura Nov Vek 1

59
, -
.
- ,
, -
.
-
-
.
-
, , -, -
, ,

-,
-
, -
.

, -
-
.

,
.
, -
, -

, ,
, -
.

,
,

.
,
. *
* ,
-
, ,
:
. , ..
. - , .
. - , ..
MIHAIL TOKAREV MIHAIL TOKAREV MIHAIL TOKAREV MIHAIL TOKAREV MIHAIL TOKAREV
ARHITEKTURATA, SKULPTURATA ARHITEKTURATA, SKULPTURATA ARHITEKTURATA, SKULPTURATA ARHITEKTURATA, SKULPTURATA ARHITEKTURATA, SKULPTURATA
I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK I SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK
UPA UPA UPA UPA UPA
Skopje. 1999 Skopje. 1999 Skopje. 1999 Skopje. 1999 Skopje. 1999
Posebno izdanie
Izdava~:
UPA Enterprise
Za izdava~ot:
Qup~o Palevski
Recenzenti:
Prof. Aleksandar Nikoqski
Prof. m-r Vladimir Georgievski
Prof. d-r Miroslav Gr~ev
Urednik i tehni~ki urednik:
Avtorot
Lektura:
M-r Iskra Dimkova
Prevod na angliski:
Elena Apostolova
Korektura:
Donka Tokareva i avtorot
Dizajn i layout:
Dizajn studio "Bauhaus" i avtorot
Naslovna strana:
Dimitar Gligorov i avtorot
Pe~at: UPA Enterprise
Tira`: 1000 primeroci
Odobreno od Nastavno-nau~niot sovet
Na Arhitektonskiot fakultet pri
Univerzitetot "Sv. Kril i Metodij",
Skopje, so Odluka br. 0801-8/31 od
31.10.1997 god. kako osnoven u~ebnik
Kakov bilo vid razmnoùvawe na
knigava e nedozvoleno bez pismeno
odobrenie od avtorot
Special edition
Published by:
UPA Enterprise
Publisher:
Ljupcho Palevski
Reviewers:
Prof. Aleksandar Nikoljski
Prof. Vladimir Georgievski, M Sc.
Prof. Miroslav Grchev Ph.D.
Editor and technical editor:
The Author
Language Editor:
Iskra Panovska-Dimkova, M.Sc.
Translated into English by:
Elena Apostolova
Revision:
Donka Tokareva and the author
Design and layout:
Design studio "Bauhaus" and the author
Cover design:
Dimitar Gligorov and the autor
Print: UPA Enterprise
Circulation: 1000 copies
Approved by the Scientific Study Council
at the Faculty of Architecture of the
University "St. Cyril and Methodius",
Skopje, with the Approval no. 0801-8/31 from
31.10.1997 as basic textbook
No part of this book may be reproduced
without prior permission, in written,
from the author
ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I
SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK SLIKARSTVOTO NA NOVIOT VEK
ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO
NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO NA MANUFAKTURNOTO OP[TESTVO
ARCHITECTURE, SCULPTURE AND PAINTING
IN THE NEW ERA OF ARCHITECTURE
ARCHITECTURE, SCULPTURE AND PAINTING OF
THE MANUFACTURING SOCIETY
S O D R @ I N A
Predgovor
V o v e d
Introduction
P R V D E L
R E N E S A N S A
I. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA
I SLIKARSTVOTO VO ITALIJA
A. ARHITEKTURATA NA RANATA
RENESANSA
Firenca
Filipo Bruneleski
Mikeloco di Bartolomeo
Leone Batista Alberti
Bernardo Roselino, Benedeto Damajano
Simone Kronaka, Xulijano i
Antonio da Sangalo - Postariot
Venecija
Palati
Op{testveni objekti, crkvi
Arhitekti: Xovani i Bartolomeo Bon
Lombardi (Pjetro, Xorxo)
Moro Kadu~i, Antonio Rico, Gambelo
R i m
Rekonstrukcija na gradot
(Alberti, Roselino), Pjetrasanta
Milano
Ferini, Filaret,Solari
Amadeo, Donato Bramante
Pavija: Amadeo, Bramante
Verona: Fra Xokondo
Urbino: Lu~ano Laurana
B. SKULPTURATA NA RANATA
RENESANSA
Firenca
Lorenco Giberti, Donatelo
Andrea del Verokio
Desiderio da Setiwano
Luka i Andrea dela Robija
Siena: Jakopo dela Kver~a
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
RENESANSA
Predvesnici
îmabue, Du~o, Xoto, Simone Martini
Firenca
Maza~o, Fra Filipo Lipi
Paolo U~elo, Andrea del Kastawo
Polajuolo, Andrea del Verokio
Sandro Boti~eli, Domeniko Venecijano
Umbrija:
Pjero dela Fran~eska, Luka Siworeli
Pinturikio, Peruxino
Padova: Andrea Mantewa
Venecija
Antonelo da Mesina
Xentile i Xovani Belini
Vitore Karpa~o
G. ARHITEKTURATA NA VISOKATA
RENESANSA
R i m
Donato Bramante, Rafael Santi
Baltazare Peruci
Antonio da Sangalo - Pomladiot
Mikelanxelo Buonaroti
Severna Italija i Venecija
Xulio Romano, Mikele Sanmikeli
Sebastijano Serlio
Jakopo-Tati Sansovino
D. ARHITEKTURATA NA DOCNATA
RENESANSA
R i m
Viwola, Dela Porta, Domeniko Fontana
Firenca
Xorxo Vazari, Baltazare Amanati
Xenova: Galeaco Alesi
Vi~enca i Venecija
Andrea Paladio, Vi~enco Skamoci
1
3
6
11
13
15
19
20
22
23
24
25
26
27
29
31
32
33
33
34
35
37
38
39
39
40
41
42
43
44
45
47
48
49
50
52
53
54
58
59
60
65
69
69
72
74
76
76
\. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA XVI VEK
Leonardo da Vin~i, Rafael Santi
Beltrafi, Solari, Del Sarto, Korexo
Mikelanxelo Buonaroti
Benvenuto êlini, @an Bulow
Venecija
Xorxone, Ticijan, Tintoreto
Paolo Veroneze, Jakopo-Tati Sansovino
II. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I
SLIKARSTVOTO VO OSTANATITE
EVROPSKI ZEMJI
A. RENESANSNATA ARHITEKTURA
Francija
Rana renesansa (stil Franso I)
Visoka renesansa (Cvetno doba)
@an Biln, Filibr Delrm, Pjer Lesk
[panija
Rana renesansa, visoka renesansa
Portugalija
Anglija
Nizozemje
Germanija
Avstrija
Polska
Rusija
Dalmacija
B. SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
Nizozemje
Predvesnici
Staronizozemna {kola
Visoka renesansa
[panija: El Greko
Francija
Germanija: Direr, Kranah
Grinenvald, Aldorfer, Holbajn
V T O R D E L
BAROK, ROKOKO, KLASICIZAM,
ROMANTIZAM I REALIZAM
I. BAROK I ROKOKO
A. ARHITEKTURATA NA BAROKOT
Italija, Rim
Karlo Maderna, Lorenco Bernini
Fran~esko Boromini, Da Kortona
Karlo Rajnaldi
Severna Italija: Longena, Gvarini
Ju`na Italija: Rozario Galjardi
Francija
Prva polovina na XVII vek
De Bros, Lemersj, Franso Mansr
Vtora polovina na XVII vek, stil Luj XIV
Dvorci: Vo-le-Viknt, Versj, Luvr
Luj le Vo, [arl Lebrn, Andr le Notr
@il-Ardun Mansr
Avstrija
Fon Erlah, Fon Hildebrant, Prandtauer
Germanija
Minhen: Bra}a Asam, bra}a Cimerman
Drezden: Daniel Popelman, Georg Ber
Vircburg: Baltazar Nojman
Berlin: Andreas [liter
Hajdelberg: Johanes S{a{
Anglija
Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren
Xems Xibs, Xon Venbru, Xon Vud
Belgija, Holandija Belgija, Holandija Belgija, Holandija Belgija, Holandija Belgija, Holandija
[panija
Gomes de Mora, Del Plasa, Donoso
Bautista, ûrigera, Pedro Ribera
De Toro, De Andrade
Portugalija
Meksiko, Brazil
ê{ka, Polska
Rusija: Trezini, Kvarengi, Rastreli
Kokorinov, Delamot
Ju`noslovenski zemji
Slovenija, Hrvatska
Dalmacija, Dubrovnik
Vojvodina, Belgrad
83
91
92
98
99
103
107
108
112
112
115
118
119
121
124
127
128
130
132
136
137
140
141
143
147
149
155
156
160
163
164
166
167
168
170
173
174
176
180
181
183
184
184
185
187
187
191
192
193
194
195
196
199
201
205
206
207
NA BAROKOT
Italija
Karavaxo, Anibale Kara~i
Gvido Reni, Gver~ino, Bernini
Da Kortona, Andrea Poco
[panija
Ribera, Zurbaran, Velaskez, Muriljo
Flandrija
Piter Pol Rubens, Anton van Dajk
Jordans, Tenirs, [najder
Holandija
Frans Hals, Rembrant van Rijn
Van Delft, De Hoh, Terborh
Sten, Van Rojsdal, Hobema
Francija
@or` de la Tur, Bra}a Le Nen
Pusn, Lorn, Lebrn
V. ROKOKO - ARHITEKTURA
Francija Francija Francija Francija Francija
De Kot, @ermn Bofrn, @ak Kurtn
Germanija: Germanija: Germanija: Germanija: Germanija: Fon Knobelsdorf
Italija: Salvi, Juvara, Fuga
G. ROKOKO - SLIKARSTVO I SKULPTURA
Francija
Vat, Bu{, Moris-Kventn de la Tur
[ardn, Fragonr, Falkon, Klodijn
Anglija: Hogart, Gejnsboro, Rejnolds
Italija: Kanaleto, Ri~i
Gvardi,Tiepolo
II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM
I REALIZAM
A. KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM
Arhitekturata na klasicizmot
vo Francija
@ak-An` Gabril, Sufl, Viktor Luj
Arhitekturata na neoklasicizmot:
Francija
Germanija
Avstro-Ungarija
Anglija
Soedineti Amerikanski Dràvi
Rusija
Slikarstvoto i skulpturata na
neoklasicizmot vo Francija
David, Pridn, @err
Gro, Engr, Kanova
[panija
Francisko Goja
B. ROMANTIZAM I REALIZAM
Arhitekturata na romantizmot:
Francija, Anglija
Avstro-Ungarija, Germanija
Ju`noslovenski zemji:
Srbija, Slovenija, Hrvatska
Bosna, Makedonija, Bugarija
Slikarstvoto i skulpturata
na romantizmot:
Anglija
Konstejbl,Tarner
Francija
@erik, Delakro, Franso Rid, Karp
Arhitekturata na konstruktivizmot
i racionalizmot:
Hitrf, Labrst, Baltr
Pekston, Elis, Mengoni
Slikarstvoto na realizmot
vo Francija
Mij, Kor, Rus, Domi, Kurb
Germanija: Mencel, Lajbl
OBJASNUVAWE NA POVA@NITE
POIMI
KORISTENA LITERATURA
POTEKLO NA ILUSTRACIITE
SO DETALEN PREGLED NA
KORISTENATA LITERATURA
209
212
214
215
219
221
222
225
226
226
228
230
231
232
234
235
237
239
242
244
247
248
249
251
252
253
254
255
258
260
261
264
267
268
269
270
274
275
278
279
280
283
285
293
295
Lorenco Giberti. Avram go `rtvuva Isak, 1402. Pozlaten bronzen reljef,
46 h 40 cm, Firenca, Barxelo.
1
PREDGOVOR
Potrebna e dolgotrajna podgotovka i temelno prou~uvawe, no, isto taka, i relativno
golema hrabrost za ~ovek da se re{i i da napi{e kniga vo koja }e se obrabotuva materi-
jata od oblasta na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek. Navistina,
pokraj znaeweto, potrebna e i hrabrost za da se soo~ite so delata na genijalnite tvorci,
koi ja odbeleàa epohata na noviot vek. Dobar del od nivnite ostvaruvawa pretstavuva
najvozvi{en rezultat na ~ove~kiot um i race, pred koj ~estopati zapira ~ove~kiot zdiv.
Zatoa, kulturno-istoriskoto nasledstvo na noviot vek pretstavuva dragocena labo-
ratorija za produktivni arhitektonski i umetni~ki istraùvawa, kako cvrsta osnova za
izgradba na sovremenata kreativna misla. Ednostavno re~eno, nevozmo`no e da se postigne
kakva bilo avtorska originalnost vo sovremenoto tvore{tvo, do kolku dobro ne se
poznavaat zna~ajnite primeri sozdadeni vo epohata na noviot vek.
Sre}na okolnost e {to vo evropski, pa i vo svetski ramki postojat golem broj knigi,
koi na eden ili na drug na~in ja obrabotuvaat arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto
na noviot vek. Osnovopolo`nik na taa istorija, sekako, e Xorxo Vazari, koj gi ima opi-
{ano ìvotite i delata na svoite prethodnici i sovremenici, golemite renesansni maj-
stori. Postepeno, ovoj vid literatura se pro{iruva niz Evropa i svetot, stanuvaj}i edna
od najzna~ajnite komponenti na arhitektonsko-umetni~koto obrazovanie. Po II svetska
vojna, taa literatura se pojavuva i na Balkanskiot Poluostrov, najprvin vo vid na prevodi
od poznati svetski avtori, a potoa i kako delumen avtorski pridones na doma{nite
istori~ari i teoreti~ari na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto.
Literatura od oblasta na istorijata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto
na noviot vek, dosega ne e izdadena na makedonski jazik poradi pove}e pri~ini. Verojat-
no deka najgolemata pri~ina e od ekonomski karakter, no i poradi maliot pazar {to ne
moè da apsorbira pogolem tira`. Pe~ateweto na taa literatura e relativno skapo, po-
radi golemiot broj grafi~ki i fotoprilozi, od koi dobar del mora da bide pretstaven
vo kolor. Kako rezultat na toa, nastavnicite, studentite i kulturnata javnost bea prinu-
deni da se sluàt so dostapnata literatura na srodnite slovenski ili svetski jazici.
Sekako deka takvoto po{iroko obrazovanie treba da prodolì i ponatamu, no vreme e da
se zapo~ne i so popolnuvawe na golemata praznina vo ovaa materija i na makedonski ja-
zik.
Vo dosega{nata obrabotka na ovaa sloèna materija, ramnopravno se upotrebuvani
dva pristapa: oddelno ili zaedni~ko tretirawe na arhitekturata, skulpturata i na sli-
karstvoto. Sekako deka vtoriot pristap e posoodveten, bidej}i vo vremeto na noviot vek
postignata e celosna sinteza na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Arhitek-
turata, skulpturata i slikarstvoto, osven {to se integralno povrzani vo nivnata ma-
terijalizacija, tie se nerazdvojni i vo tvore~kiot opus na golemite majstori na noviot
vek. Za vreme na noviot vek ne postoi dilemata dali arhitekturata e umetnost ili ne.
Ednostavno, taa se priznava kako majka na site umetnosti, koi moàt slobodno da se raz-
vivaat pod nejzinoto krilo. Koga zboruvame za integracija na umetnosta so arhitekturata,
pritoa mislime, pred s na likovnite umetnosti: slikarstvoto i skulpturata.
Bidej}i ovaa kniga e nameneta, pred s, za studentite po arhitektura, vo nejzinata
sodrìna najmnogu e opfatena arhitekturata, kako vrvna umetnost na prostornoto tvo-
re{tvo. Slikarstvoto i skulpturata zafa}aat neophoden minimum za da se postavi
potrebnata relacija so arhitekturata. Vkupniot obem na obrabotenata materija e
dimenzioniran taka, {to moè da se izloì vo ramkite na 45-60 {kolski ~asa. Pri
predavaweto na materijata predvideno e tekstot da bide vizuelno pridruèn so nad 1400
2
grafi~ki i fotoprilozi. Od tehni~ki, a pred s od ekonomski pri~ini vo knigava moèa
da bidat prezentirani okolu 600 karakteristi~ni prilozi. Do kolku se iznajdat
potrebnite finansiski sredstva za izrabotka i soodveten kompjuterski softver toga{
na studentite i na ostanatite zainteresirani }e im bidat dostapni site relevantni
grafi~ki i fotoprilozi, koi pocelosno gi ilustriraat najzna~ajnite dela od epohata na
noviot vek.
Na krajot od knigata, od koristenata literatura, daden e potesen izbor na knigi {to
se dostapni vo na{eto kulturno podnebje, a koi ovozmoùvaat podetalno prou~uvawe na
predmetnata materija. Bibliografijata na sekoja od tie knigi upatuva na dopolnitelni
izvori za podetalni prou~uvawa na oddelni poglavja od ovaa materija. Po{irok spisok
na koristenata literatura moè da se najde vo pregledot Poteklo na ilustraciite, kade
{to pod sekoj naslov se ozna~eni prezemenite prilozi od negovata sodrìna.
Najposle, koga knigata se nao|a pred pe~atewe, avtorot se pra{uva koj e negoviot
pridones vo nejzinoto sozdavawe? Sekako deka toj ne moè da pretendira na nekoj osoben
avtorski dostrel, bidej}i vo takov vid kniga - u~ebnik, toa e re~isi nevozmo`no. Gole-
miot vremenski i prostoren raspon i golemiot broj sozdadeni dela, vedna{ vo osnova ja
urivaat sekoja ambicija za celosno individualno istraùvawe na taa obemna materija.
Za takvo ne{to bi bile potrebni golemi materijalni sredstva i pove}e od eden ~ove~ki
ìvot.
Zatoa, pogolemiot del od materijata sodràna vo knigata, ednostavno e prezemen od
brojnata literatura, kako vo pogled na grafi~kite i fotoprilozite taka i vo pogled na
nivniot komentar. Poradi toa, avtorskiot pridones se sostoi, pred s vo izborot na po-
zna~ajnite arhitektonski i umetni~ki {koli, avtori i dela, kako i vo kriti~koto pre-
ispituvawe na postojnite izvori.
Bele{kite i navodite vo tekstot upatuvaat na bibliografskite izvori vo koi pred-
metnata materija e podetalno obrabotena, ili od koi e prezemen navedeniot komentar.
Transkripcijata na tu|ite imiwa vo ovaa kniga e napravena spored "Pravopisot na
makedonskiot literaturen jazik" (Treto izdanie, Prosvetno delo, Skopje, 1986). Zaradi
posoodvetna usna interpretacija, na imiwata od francusko poteklo ozna~ena e mes-
topolo`bata na akcentot.
Blagodarnost Blagodarnost Blagodarnost Blagodarnost Blagodarnost
Realizacijata na ovoj sloèn zafat, ne }e be{e ovozmoèna bez poddr{kata na do-
bronamernite poedinci i institucii. Za mojot prodlabo~en interes za arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, najmnogu e zasluèn mojot profesor, akademik
Krum Tomovski. Dragocena be{e pomo{ta na Arhitektonskiot fakultet vo ekonomski i
tehni~ki pogled. Ve{tite race na Rodna Hristova vo relativno kuso vreme go vnesoa
tekstot vo kompjuter, vo {to golema pomo{ pruì i Daniela Stojanova. Arhitektot Vlat-
ko Stefanovski pokaà golema ve{tina vo kompjuterskata podgotovka na knigata. Spon-
zorite, dizajn studioto Bauhaus, izdava~ot UPA Enterprajz ovozmoìja knigata da se
pojavi pred studentite i po{irokata javnost. Nekoi kolegi i studenti mi pomognaa da
dojdam do oddelni knigi, grafi~ki ili fotoprilozi.
Na site navedeni avtori, poedinci i institucii, koi na kakov i da e na~in go pomog-
naa izdavaweto na ovaa kniga, srde~no im blagodaram.
Skopje, 1998 god. A v t o r o t
3
VOVED
Epohata na noviot vek go zafa}a periodot od po~etokot na XV do krajot na XIX vek,
odnosno od pojavata na manufakturnoto, pa s do pojavata na industriskoto proizvod-
stvo. Vo toj period od {est veka tvorat golem broj svetli umovi i rasko{ni talenti vo
istorijata na civilizacijata. Tie go gradat razvitokot na novata kultura vrz osnovite
na zna~ajnite dostigawa od vremeto na stariot i na sredniot vek. Za vreme na noviot vek,
robovladelskiot sistem od stariot vek i feudalniot sistem od sredniot vek se zameneti
so op{testvo na slobodno gra|anstvo, koe gi sozdava uslovite za pojavata na buròazijata.
ôvekot, pokraj so fizi~ka, se steknuva i so duhovna sloboda, preku postepenoto kinewe
na religioznite stegi. Za toa mnogu pridonesuva {ireweto na prosvetata, potpomognato
od novonajdeniot na~in za razmnoùvawe knigi - pe~atnicata. Pe~atenite izvori go
pomagaat razvitokot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto i istovremeno se
svedoci na nivniot napredok.
Za vreme na noviot vek, za relativno kus period se slu~uvaat golemi op{testveno-
ekonomski promeni, {to imaat direktno vlijanie vrz arhitekturata, skulpturata i sli-
karstvoto. Pova`ni od niv se slednive:
- Gradskite naselbi se ve}e dobro organizirani;
- Buròazijata e vo postojan raste` so site svoi karakteristiki;
- Se otkrivaat novi morski pati{ta i novi zemji;
- Manufakturata i trgovijata doa|aat do celosen izraz;
- ôvekot se osloboduva od te{kiot pritisok na religijata;
- Prosvetata se pro{iruva me|u oslobodenoto gra|anstvo;
- Doa|a do procut na humanizmot vo vid na kulturno dvièwe {to se stremi kon novo
prosvetuvawe, bazirano vrz anti~kite primeri. Negovite temeli gi postavija: Dante,
Petrarka i Boka~o, a go proslavi golemiot humanist na renesansata, Erazmo od Holandija;
- Duhot na slobodata e prisuten vo pove}e evropski zemji, pa duri i crkovnite poglavari
pokaùvaat s pogolem interes za svetovniot ìvot.
Vo epohata na noviot vek, me|u organiziranite gradski naselbi zapo~nuva natprevar
za prevlast na politi~ko, trgovsko i umetni~ko pole. Se pojavuva plejada na filozofi,
politi~ari, literati, arhitekti, umetnici i nau~nici. Tie gi sozdavaat uslovite za pro-
cut na humanizmot vo golem broj evropski dràvi. Bidej}i ~ovekot ja ima izgubeno du-
hovnata ramnoteà vospostavena vrz dolgovekovnite religiozni dogmi, se javuva potre-
bata od barawe nova ramnoteà.
Uslovite za vospostavuvawe na novata ramnoteà se najpovolni vo Italija, kade se
razvivaat vrz osnova na anti~kata rimska tradicija. Vsu{nost, srednovekovniot evrop-
ski duh navlegol vo Italija samo tolku kolku {to bilo potrebno za da se predizvika
revolt protiv nego. Toj revolt nabrgu se pretvora vo eksplozija, koja vo vid na edna pre-
rodba, pod imeto renesansa se {iri niz cela Evropa. Taka, Evropa nabrgu go pronao|a
stariot, zaboraven pat na anti~kite umetnosti. Po primerot na Italija, po toj pat }e
trgnat i ostanatite zemji na zapadna Evropa. Golemite evropski osvojuva~i, okupiraj}i
delovi od Italija, vsu{nost, samite }e bidat okupirani od novite idei na humanisti~-
kata italijanska kultura.
Vo evropskata kultura, po~nuvaj}i od XV vek, nastanuva period na konstanten razvoj,
bez stagnacija, so postojan napredok kon novi i novi kvaliteti. Ponekoga{, poradi ne-
strplivosta za poskoro dostignuvawe na zamislenite ideali, }e doa|a do preteruvawa so
koi povremeno }e bidat zagrozuvani prethodno postignatite dobri rezultati.
4
Vo tekot na XVI vek, se pojavuvaat talentirani individualci so silen temperament,
koi na sopstven na~in gi interpretiraat postavenite ideali od noviot vek. Italijanskata
renesansa vo toj period, na ~ove{tvoto mu ima dadeno golem broj genijalci od oblasta na
arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto. Tie sozdavaat takvi stilovi, koi ve}e ne
pretstavuvaat samo prerodba na antikata, tuku svoevidna karakteristi~na umetnost na
noviot vek. Teoretskite i prakti~nite dostreli na arhitektite: Bruneleski, Alberti,
Bramante, Viwola, Paladio i drugi, }e dostignat svetska slava, vo ista mera kako i
umetni~kite dostreli na: Donatelo, Maza~o, Rafael, Leonardo da Vin~i, Ticijan itn.
Me|utoa, mnozina od niv se istovremeno arhitekti i umetnici, {to najmnogu se gleda vo
vozvi{enoto delo na Mikelanxelo Buoanaroti. Podocna, kon golemite italijanski
tvorci }e se priklu~at zna~ajnite arhitekti i umetnici od ostanatite evropski zemji
*1
(Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str. 7-30 ).
Vo XVII vek, vo papskiot Rim }e rascuti jezuitskata barokna arhitektura i umet-
nost, koja }e ja zameni ìvotoradosnata arhitektura i umetnost na renesansata. Golemi-
te arhitekti i umetnici, kako Bernini, Boromini, Karavaxo itn., }e go opredelat na-
tamo{niot razvoj na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto vo evropskite zemji. So
formiraweto na evropskite apsolutisti~ki monarhii, nivnite prestolnini }e stanat
centri na noviot arhitektonski i umetni~ki razvoj. Za vremeto na Luj XIII i Luj XIV,
glavniot grad na Francija, Pariz, }e se pretvori vo umetni~ki centar na Evropa, pa i na
svetot.
Vo prvata polovina na XVIII vek vo Francija doa|a do op{testveno raslojuvawe. No-
voformiranata buròazija go zastapuva realizmot na sekojdnevniot ìvot, dodeka fe-
udalnata aristokratija, begaj}i od nego }e se zatvori vo rasko{nite rokoko enterieri.
Na toj na~in, }e dojde do podelba i vo arhitekturata, na eksterieri oblikuvani vo ba-
roken klasicizam i skrieni enterieri oblikuvani so prefinetata kapri~o linija na
rokoko stilot.
XVIII vek op{to, pretstavuva vreme na razvoj na umetni~kite vidovi i specijaliza-
cii, vreme na razvoj na literaturnite formi, sociologijata, filozofijata, umetni~kata
kritika i dr. Najposle, toa e vreme na istaknuvawe na socijalnite slobodi i prava, ~ij
logi~en razvoj }e dovede do golemata Francuska revolucija vo 1789 god.
XIX vek vo evropskata umetnost ja opfa}a poslednata faza od obnovata na umetni~-
koto minato, izrazena preku klasicizmot i preku op{tata sinteza na umetnostite od
stariot, sredniot i noviot vek. Taa faza istovremeno ja zatvora epohata {to pred pet
veka ja zapo~na renesansata. So pojavata na novoto op{testvo, po Francuskata revolucija
i po kusiot sjaj, imperijalisti~kiot klasicizam nabrgu }e oslabne. Pred sredinata na
vekot }e se pro{iri romantizmot so svoite stremeì za obnova na umetnosta vrz
nacionalna osnova, nadvor od strogite principi na italijanskata renesansa.
Nau~nite otkritija vo vtorata polovina na XIX vek, kako {to se: èleznicata, pa-
robrodot, elektrikata, telegrafot i telefonot, }e sozdadat uslovi za pojava na realiz-
mot. So svoeto begawe od problemite na sekojdnevniot ìvot, romanti~arite }e go
zabrzaat svojot poraz. Arhitektite }e gi prifatat novite grade`ni materijali (~elikot
i stakloto) za prezemawe novi graditelski potfati. Vo prvo vreme, toa ne rezultira so
umetni~ka formula za nov oblikoven izraz, {to bi bil vo soglasnost so novite mate-
rijali. Novite materijali se oblekuvaat vo umetni~kite stilovi na minatoto, no nabrgu
toa }e se pokaè neprakti~no i skapo. Poradi toa, }e dojde do osloboduvawe od
dekorativizmot i la`nata ubavina na objektite, no taa borba me|u staroto i novoto }e
prodolì s do po~etokot na XX vek.
Seto toa dokaùva deka razvojot na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto se
dviì paralelno so razvojot na kulturata i civilizacijata. Taa evolucija e s pobrza i
pobrza. Dodeka eipetskata arhitektura, skulptura i slikarstvo se razvivaat nekolku il-
jadi godini bez zna~itelni promeni, gr~kata i rimskata zaedno zafa}aat edvaj {est veka.
Po iljadagodi{en srednovekoven prividen zastoj, vo vremeto na noviot vek, za samo {est
veka se razvivaat nekolku epohi i toa: renesansa, barok so rokoko, klasicizam, romantizam
i eklekticizam. Po niv, na preodot kon XX vek se pojavuva sovremenata (moderna)
arhitektura i umetnost. Site tie epohi se napojuvaat od ideite na humanizmot i se
razvivaat vo tekot na slednive vremenski periodi:
5
XV i XVI vek - renesansa (rana, visoka, docna)
XVII i XVIII vek - barok, rokoko i klasicizam
XIX vek - neoklasicizam, romantizam, eklekticizam
XX vek - moderna arhitektura (arhitektura na industriskata epoha).
Izu~uvawata na arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek mora da
te~at paralelno, bidej}i tie paralelno se razvivaat, ~estopati integrirani vo isti ob-
jekti i isti tvorci. Golem broj tvorci se istovremeno arhitekti, skulptori, slikari
itn. Tie gi imaat postaveno zna~ewata na terminite koi denes s u{te ja imaat istata
va`nost, kako {to e poimot umetnost i podelbata na: ubava umetnost (arhitektura, skulp-
tura, slikarstvo), umetni~ki zanaeti i primeneta umetnost. Tie ja definiraat razlikata
me|u arhitektot, kako tvorec na oblikot na gradbata i inènerot, zadolèn za nejzinata
tehni~ka strana. Ottoga{ se vkorenuva sfa}aweto deka edna slika ili skulptura treba
da "reproducira" ne{to i deka mora da postoi pravilo za postavuvawe matemati~ki pre-
cizna razlika me|u "ubavoto" i "neubavoto
*2
(Vidi vo Kako prepoznati umetnost, Renesansa,
str.5).
@il Ardun Mansr. Golemiot trianon vo Versj,
1687. Pogled od peristilot kon galerijata.
6
I NTRODUCTI ON
The new era ranged from the beginning of XV century to the end of XIX century. (i.e.
from the beginning of manufacturing to the emergence of the Industrial Revolution) In that
period of six centuries numerous bright minds and creative talents contributed to the growth
of civilization. They built a new culture on the basis of the most important achievements of
the new and the old. In the new era slavery from the old period and the feudal system of the
Middle Ages were replaced by a society of free citizens, that generated conditions for the
emergence of the bourgeoisie.
The individual attained spiritual freedom alongside physical freedom by gradual removal
of religious restrictions. The spread of education assisted by a new mode of copying books
printing - contributed to the situation. Print helped the development of architecture and sculp-
ture that are at the same time witnesses of their age.
During the new era many social and economic changes occurred in a relatively short
period of time. These had a direct influence on architecture, sculpture and painting,. Among
the more important were:
- City communities became well organized;
- The Bourgeoisie, in all respects was in constant expansion;
- New sea routes and new countries were discovered;
- Manufacture and trade became grew and spread;
- The individual was liberated from heavy religious pressure;
- Education (enlightenment) expands among liberated citizenship;
- Humanism thrived as a cultural inclination toward a new enlightenment on the basis of
ancient models. Dante, Petrarcha and Bokaco had laid its foundations. It was spread by the
great humanist of the renaissance Erasmus from the Netherlands;
- The spirit of freedom was present in most European countries and even heads of the church
started to show more interest in the secular world.
In the new era among the organized city communities began a contest for dominance in
politics, trade and art. Constellations of philosophers, politicians, writers, architects, artists
and scientists came into being. They created the conditions for humanism that thrived in many
European countries. Because the individual had lost the spiritual balance, conceived under
strong religious dogma, there emerged a need to find a new balance.
The conditions for creation of a new balance were the most favourable in Italy, where
they developed on the basis of the ancient roman tradition. Actually, the spirit of the European
Middle Ages penetrated Italy just enough to initiate resistance against it.
Very soon after the resistance new converts grew at an explosive rate and a rebirth ex-
panded over Europe under the name of the Renaissance. Thus Europe quickly found again the
old forgotten path of the classical arts. Other European countries followed the example of
Italy. European conquerors who occupied parts of Italy, were conquered by new ideas of the
humanist Italian culture.
The new period of constant development did not stagnate but continued to grow so that
many new qualities originated in the European culture from XV century. Sometimes exag-
gerations will periodically affect previously achieved good results.
7
This is due to impatience for quicker attainment of an imagined ideal.
During XVI century many talented individuals of sound temperament emerged who in-
terpreted the received ideals of the new era in their own way. The period of the Renaissance
produced the many numerous geniuses in the fields of architecture, sculpture and painting.
They created styles that were no longer just altered classic forms but a characteristic art of a
new century. The theoretical and practical achievements of the architects Brunelesky, Alberty,
Bramante, Viniola, Paladio etc. won the same world wide fame as the artistic achievements of
Donatelo, Mazacio, Rafael, Leonardo de Vinci, Titian etc. Nevertheless, many of them were
architects and artists at the same time. This combination was mostly present in the elevated art
of Michealangelo Buonarotti.
Later, the eminent architects and artists of the other European countries would join the
confederation of the great Italian creators.
The Jesuit Baroque architecture and art thrived in Papal Rome in XVII century and re-
placed the lively and joyful architecture and art of the Renaissance. Great architects and art-
ists such as Berniny, Borominy, Karavagio etc. further determined the development of archi-
tecture, sculpture and painting in Europe. With the establishment of European absolute mon-
archs their capitals became development centres for the new architecture and art. In the time
of Louis XIII and Louis XIV, Paris, the capital city of France, had been transformed into art
centre of, not only Europe, but the world.
Social disintegration started in France in the first half of XVIII century. The newly cre-
ated bourgeoisie represented the realism of day-to-day life, while the feudal aristocracy avoided
it and closed themselves behind luxurious rococo interiors. This led to the division of archi-
tecture into the exterior forms of baroque classicism and the hidden interiors of the refined
capriccio line of the rococo style.
Generally, the XVIII century was a period of developing art forms and a specific period
of progress in literary forms, sociology, philosophy, and artistic critique etc. Finally it was a
period of reinforcing social freedom and rights, whose logic development led to the French
Revolution in 1789.
In the European art the XIX century was the last phase of the restoration the past art
forms expressed through classicism and the general synthesis of arts in the old, middle and
new era. At the same time this period closed the era which began with the Renaissance. With
the establishment of a new society very soon after the French revolution, the imperialist clas-
sicism started to weaken. Before the middle of the century Romanticism expanded with all the
ambitions for the reconstruction of the arts on national basis, away from the severe principles
of Italian Renaissance.
Scientific discoveries in the second half of XIX century such as: railways steamboats,
electric power, the telegraph and the telephone generated conditions for Realism. The Ro-
mantics hastened their defeat by running away from everyday problems. Architects customed
new construction materials (steel and glass) to take over new construction ventures. At the
beginning this did not result in art forms for the new mouldings shape needed to deal with
new materials. The new materials were dressed in the artistic styles of the past, but soon after
this were revealed as unpractical and expensive. Consequently buildings were liberated from
decorations and fake beauty, but the fight between the old and new continued to the beginning
of XX century.
This all proved that the development of architecture, sculpture and painting was parallel to
the development of culture and civilization. The evolution spread faster and faster. While Egyp-
tian architecture, sculpture and painting had been developing for several thousand years without
any significant changes, Greek and Roman barely totalled six centuries. After thousand of years
of apparent stagnation, the new century, saw the development of several periods such as the
Renaissance, the Baroque and Rococo period, and Classicism, Romanticism and Eclecticism.
After them, modern architecture and art arose in transition towards the XX century. All these
eras made use of the ideas of humanism and developed in the following periods:
8
XV and XVI century - Renaissance (early, high, late)
XVII and XVIII century - Baroque, Rococo, and Classicism
XIX century - Neoclassicism, Romanticism, Eclecticism
XX century - Modern Architecture (Architecture of industrial era)
In the new century studies of architecture, sculpture and painting must have been parallel
because they developed together and occasionally were integrated into the same building and
arts. Many of the creators were architects, sculptors, and painters at the same time. They had
laid down the meanings of terms that are still in use nowadays such as the term art and the
divisions of nice art (architecture, sculpture, and painting), art handcrafts and applied art.
They defined the difference between the architect, as the creator of the building (construction)
shapes and the engineer as being in charge of the technical side. The understanding that a
picture or sculpture should reproduce something and that there should be regulations for a
mathematically precise difference between nice and ugly took root.
Vilijam Tarner. Brodot Hrabri go vle~at vo
pristani{te, 1838. Maslo na platno, 91h122 sm,
Nacionalna galerija London.
9
PRV DEL PRV DEL PRV DEL PRV DEL PRV DEL
RENESANSNATA ARHITEKTURA, RENESANSNATA ARHITEKTURA, RENESANSNATA ARHITEKTURA, RENESANSNATA ARHITEKTURA, RENESANSNATA ARHITEKTURA,
SKULPTURA I SLIKARSTVO SKULPTURA I SLIKARSTVO SKULPTURA I SLIKARSTVO SKULPTURA I SLIKARSTVO SKULPTURA I SLIKARSTVO
1
0
Gradskiot sovet vo Alfeld, Germanija.1512-16.
1
1
RENESANSA RENESANSA RENESANSA RENESANSA RENESANSA
Srednovekovnite stilovi romanika i gotika se nastanati i go imaat dostignato svo-
jot najgolem dostrel vo zapadna Evropa. Vo vremeto na renesansata, centar na arhitek-
turata, skulpturata i slikarstvoto povtorno stanuva Italija, kade vrz urnatinite na
rimskite spomenici se razviva prerodenata anti~ka arhitektura i umetnost. No, re-
nesansata ne zna~i obnova na anti~kata arhitektura, tuku toa e sosema nova umetni~ka
formula {to gi zadovoluva idealite na novoto vreme. Samiot zbor renaissance na fran-
cuski zna~i prerodba ili povtorno ra|awe.
Renesansata najnapred se javuva vo Italija, za {to pridonesuvaat slednite uslovi:
- Klasi~nata (rimska) arhitektura i umetnost ne se zaboraveni vo tekot na celiot sreden
vek. Nejzinite elementi redovno se sre}avaat, pome{ani so srednovekovnite;
- Op{testveno-ekonomskite uslovi se dobro razvieni, kako i vo zapadnoevropskite mo-
narhii;
- Po propasta na Vizantija papstvoto stanuva edinstven centar na hristijanstvoto, ~ija
mo} se izrazuva preku arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto;
- Postoi slaba gotska tradicija, poradi neprisposoblivosta na gotikata kon italijan-
skoto podnebje i italijanskiot vkus.
I pokraj povolnite uslovi ne moè odedna{ da se prekine so umetni~kite sfa}awa
na sredniot vek. Najprvin treba da se zadovolat funkcionalnite barawa na crkovnite i
profanite objekti, za potoa tie da se usoglasat so novite oblici na anti~kite elementi.
Vo taa po~etna me{anica na srednovekovni i klasi~ni elementi, jasno e naglaseno
anti~koto umetni~ko oblikuvawe. Na toj na~in, arhitekturata na noviot vek nastanuva
preku integracija na srednovekovnata prostorna koncepcija so klasi~nite (rimski)
oblici i dekoracija. Ovoj preoden period vo Italija trae kuso vreme, dodeka vo drugite
evropski zemji toj zafa}a re~isi dva veka.
*3
Vo severna Evropa, vo Nizozemjeto istovremeno i nezavisno od Italija se pojavuva
novoto slikarstvo, kako zna~ajna severnoevropska {kola. Iako me|u sebe razli~ni, i
dvete {koli imaat zaedni~ki renesansni karakteristiki, a toa se: anti~kata podloga i
humanisti~kite na~ela.
Umetnosta na renesansata i vo dvete {koli s u{te e vo slu`ba na crkvata, no taa e
ve}e relativno slobodna. Taa go studira ~ovekot i negoviot ìvot, baraj}i ja vistinata
vo novata, t.n. prirodna umetnost.
3
Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.11
1
2
Ikonostasot vo Uspenski Sobor,
Moskva. Bogato pozlatena pro-
filacija so spoj na doma{ni i
uvezeni renesansni motivi.
1
3
Sre}na okolnost e {to Italija vo po~etokot na XV
vek ima niza talentirani arhitekti i umetnici vo-
odu{eveni od novata umetnost. Poradi toa, renesansata
nabrgu gi dobiva svoite karakteristi~ni arhitekton-
ski re{enija.
Po srednovekovniot prekin, povtorno e vospos-
tavena sintezata na likovnite umetnosti so arhitek-
turata. Kako glavni meceni na umetnosta i arhitek-
turata se pojavuvaat petnaesetina dvorovi na vlaste-
lini i knezovi, a papskoto sedi{te Vatikan e nad site
niv. Toga{ zapo~nuva otvoren natprevar me|u dvoro-
vite za prevlast vo arhitekturata, skulpturata i sli-
karstvoto. Napredokot na gra|anstvoto se manifestira
preku istaknuvaweto na profanata arhitektura pred
crkovnata. Se gradat palati, vili i op{testveni ob-
jekti. I crkovnata arhitektura glavno gi prifa}a ele-
mentite i dekoracijata od profanata arhitektura.
*4
Ranata renesansa se pojavuva vo Firenca, kade {to
prvite dela na novata umetnost i arhitektura, vo izves-
na mera imaat srednovekoven karakter. Visokata i doc-
nata renesansa najmnogu se razvivaat vo Rim, dodeka Ve-
necija ima ramnomeren razvoj vo site periodi. Rene-
sansata vo Italija moè da se podeli na slednive tri
periodi so svoi centri na razvojot:
1400 - 1500 god., rana renesansa - quattrocento : Fi-
renca, Rim, Venecija i Lombardija;
1500 - 1550 god., visoka renesansa - cinquecento : Rim,
Venecija, Firenca;
1550 - 1600 god., docna renesansa - manirizam : Rim,
Vi~enca, Venecija, Xenova.
Vo ovoj period od 200 godini sozdadena e novata ar-
hitektura na Evropa, koja }e izvr{i vlijanie vo golem
del na svetot, ostavaj}i bezbroj objekti i umetni~ki
dela. Arhitektite vo toj period gi imaat re{eno re~isi
site problemi {to arhitekturata moèla da im gi pos-
tavi, a vrz osnova na postojnite materijali i arhitek-
tonski elementi. Naj~esto vo upotreba bile slednive:
- materijali : kamen, tula, drvo, malter
- konstruktivni sistemi : yidovi, stolbovi, lakovi,
svodovi ili ramni (arhitravni) drveni tavani.
Ovoj skromen izbor na materijali i konstruktivni
sistemi ne im popre~uva na arhitektite vo sozdavaweto
raznovidni objekti so vonredna funkcionalnost i
ubavina.
A. ARHITEKTURATA NA RANATA
RENESANSA
Ranata renesansa vo Italija trae od po~etokot do kra-
jot na XV vek, koga se odviva postepena sinteza na sred-
novekovnite i klasi~nite rimski umetni~ki oblici. Toa
e period na zna~ajni otkritija, period na borba me|u
staroto i novoto, me|u razumot i ~uvstvoto. Za pojavata
na renesansnata arhitektura pridonesuva upotrebata na
klasi~nite oblici vo oddelni objekti na sredniot vek.
Taka, kon krajot na XIII vek, spored anti~kite principi
e izgradena krstilnicata vo Piza od Nikola Pizano;
Xoto ja proektira kambanarijata vo Firenca, a Arnolfo
Kambio gi gradi prostranite brodovi na katedralata
Santa Marija del Fjore vo Firenca.
F i r e n c a
Vistinskiot po~etok na novata arhitektura e ozna~en
preku ostvaruvawata vo Firenca, kako sredi{te na du-
hovnoto i materijalnoto bogatstvo na provincijata Toskana.
Za toa mnogu golem pridones ima bankarot Kozimo Medi~i,
vistinski apsolutist i rodona~alnik na dinastijata Me-
di~i. Pod vodstvoto na toj qubitel na humanizmot i mecena
na umetnosta po~nuva da cveta kulturata i umetnosta na
renesansna Firenca. Toga{ se gradeni raznovidni objekti
od verski i profan karakter, a najmnogu palati i crkvi. .. ..
Osnovnata koncepcija na palatata poteknuva od
koncepcijata na srednovekovnite zamoci, zbogatena so
novite humanisti~ki tendencii. Anti~kite stilovi so
svoite elementi i so nadvore{nata kompozicija go po-
magaat duhovnoto osloboduvawe davaj}i nova psiho-
lo{ka dimenzija na arhitekturata.
Renesansnata palata ima pravilen raspored na pros-
toriite okolu pravoagolen atrium. Od tremot na pri-
zemjeto i od galerijata na katot direktno se vleguva vo
I . .. .. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA
I SLIKARSTVOTO VO ITALIJA AA AA
4
Podetalno vo H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.305
Sl.1.Firenca. Panorama na centarot.
1
4
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
prostoriite. Vo najgolem broj slu~ai planot na osno-
vata e podreden na zakonot na simetrijata kako osnoven
princip na renesansnata kompozicija. Najkarakte-
risti~en primer od toj vid pretstavuva palatata Stro-
ci, od Benedeto Damajano.
Palatata na ranata renesansa vo Firenca ja zadr-
ùva srednovekovnata masivnost, taka {to ima zatvo-
ren karakter kon ulicata. Yidovite kon ulicata imaat
rusti~na obrabotka (do 50 cm nad fugite), koja e najna-
glasena na prizemjeto i postepeno se namaluva na kato-
vite. Prozorskite otvori vo prizemjeto imaat pomali
dimenzii od onie na katot, glavno poradi bezbednosni
pri~ini od uli~nite nemiri. Vo oblikuvaweto na
prozorskite elementi postepeno se voveduva upotreba
na anti~ka profilacija. Toa doa|a do najgolem izraz pri
oblikuvaweto na naglasenite zavr{ni venci i pri
obrabotkata na fasadite kon atriumot, so stolbovi,
arhivolti i venci.
*5
Seto toa pokaùva deka arhitekturata na ranata re-
nesansa se probiva niz dekoracijata na prostorot i ma-
site, za da prodolì vo sinteza na konstrukcijata i pros-
tornoto oblikuvawe.
Crkovnata arhitektura vo svojot raspored go zadrùva
poznatiot srednovekoven koncept baraj}i pogolemo
prostranstvo i preglednost. Za taa cel, vrz bazilikalnata
osnova se pro{iruva centralniot korab na naosot i
transeptot. Na nivniot presek se izdiga kupola vrz tambur,
sozdavaj}i arhitektonska dominanta so specifi~na
konstrukcija i obrabotka.Takov karakteristi~en primer
pretstavuva crkvata San Andrea vo Mantova. No, naskoro
po izgradbata na osnovi so latinski krst, se pojavuvaat i
osnovi so gr~ki krst ili so centralni re{enija.
Centralniot korab naj~esto e so ramen tavan, a bo~-
nite se zasvodeni. Nivnata podelba e so lakovi vrz vit-
ki stolbovi na pogolemo rastojanie, so {to se dobiva
poizrazeno edinstvo na prostorot. Polucilindri~nite,
pa i ramnite tavani, pod vlijanie na anti~koto
nasledstvo naj~esto se kasetirani. Na takov na~in Fi-
lipo Bruneleski gi oblikuva svoite crkvi San Loren-
co i San Spirito vo Firenca.
Po{irokiot i povisok centralen korab ima nega-
tivno vlijanie vrz kompozicijata na zapadnata fasada.
Negovata vrska so poniskite bo~ni korabi go ote`nuva
harmoniskoto povrzuvawe na klasi~nite oblici. Organ-
skata vrska na osnovata so fasadata {to be{e sozdadena
vo gotskata e naru{ena vo renesansnata crkva. Ovaa
negativnost }e potrae s do docnata renesansa. Is-
torijata na zapadnata fasada na crkvata San Lorenco
najdobro gi ilustrira tie te{kotii.
*6
Renesansnata arhitektura, za razlika od srednove-
kovnata, ne e anonimna, tuku im pripa|a na poznati av-
tori. Tie avtori ~estopati se univerzalni umetnici,
koi go oblikuvaat i dekoriraat prostorot so svoi skulp-
turi ili sliki. Arhitektonskite elementi naj~esto
imaat karakter na umetni~ki reljef ili skulptura. Ova
Sl.2.Firenca. Plan na gradot.
Sl.3.Mikeloco di
Bartolomeo.
Fasadata kon
atriumot na
palatata Medi~i,
Firenca,
zapo~nata 1444.
5
Podetalno vo B. Nestorovi}. Arhitektura Novog veka, str.51
Sl.4. Leone Batista Alberti. Crkvata San Andrea,
Mantova, 1472-1600. Osnova, nadolèn i popre~en presek.
6
I s t o, str.62
ARHITEKT URA
1
5
osobeno e izrazeno vo vnatre{niot prostor. Enterierot
ima tridelna podelba na yidovite po viso~ina (sli~no
na anti~kite enterieri od Pompeja) so cokle, sredno
glavno pole i zavr{en motiv, vo vid na venec.
Najgolemi arhitekti na ranata renesansa vo Firen-
ca se Bruneleski i Alberti. Tie gi postavuvaat osnov-
nite i trajni principi na novata arhitektura, {to }e
gi prifatat nivnite talentirani sovremenici i sled-
benici.
FILIPO BRUNELESKI (1377-1446)
Ra|aweto na ranorenesansnata arhitektura, a so toa
i na arhitekturata na noviot vek, glavno e rezultat na
dejstvuvaweto na samo eden ~ovek, a toa e Filipo Bru-
neleski. Pokraj so arhitektura, toj se zanimava i so
skulptura, dobro poznavaj}i gi egzaktnite nauki i
perspektivata.
Bruneleski zapo~nuva da raboti kako skulptor, no
po po~etniot neuspeh na konkursot za severnata vrata
na baptisteriumot vo Firenca (1401-2) zaminuva na stu-
disko patuvawe vo Rim, zaedno so skulptorot Donatelo.
Tamu, toj gi premeruva i prou~uva anti~kite objekti, a
za da gi prikaè verno, popatno gi otkriva principite
na nau~nata perspektiva.
Po vra}aweto vo Firenca (1417-19), Bruneleski
konkurira za proektirawe i izvedba na kupolata na
crkvata Santa Marija del Fjore. Na konkursot go pobe-
duva i svojot najgolem konkurent, skulptorot Giberti.
Nacrti za izvedba na kupolata imalo i 50 godini po-
rano, no ne bil re{en problemot so gradeweto. Za nego-
voto re{avawe Bruneleski predlaga nova tehnologija
na gradewe bez skeliwa. Konstrukcijata na kupolata e
sostavena od dva sloja koi se tolku ve{to spoeni {to
me|usebno se zajaknuvaat. Na toj na~in kupolata e oles-
neta, a nejzinata izvedba e mo`na bez masivni skeliwa.
Za podigawe na konstruktivnite elementi, Bruneleski
proektira i specijalni digalki.
Kupolata e postavena vrz masiven osmoagolen tam-
bur {to ima kru`ni otvori. Od }o{iwata na tamburot
se izdigaat osum jaki kameni rebra koi se vidlivi od-
nadvor. Me|u tie silni rebra ima u{te po dve sekundarni
rebra, skrieni vo debelinata na kupolata. Na presekot
se gleda deka rebrata ne se soedinuvaat vo temeto na
kupolata vo edna to~ka, tuku vrz niv nalegnuva lan-
ternata, koja ima uloga na kontrateg, taka {to go po-
pre~uva rascvetuvaweto na kupolata.
Ispolnata me|u rebrata e od lesen porozen kamen, a
prostorot me|u dvata sloja na kupolata ovozmoùva pris-
tap do lanternata. Horizontalnite pritisoci vo tamburot
i vo kupolata se neutralizirani so skrieni poligonalni
prsteni od cvrsti drveni serklaì postaveni na rastojanie
od 7 metri, a spoeni so metalni klinovi. Na toj na~in,
kupolata stati~ki raboti kako samostojna monolitna
konstrukcija. Iako ima oblik na prekr{en gotski svod,
poradi svojot konstruktiven sistem, taa pretstavuva prvo
delo na renesansnata arhitektura. Kupolata ima raspon
od 42 metri, temeto e na viso~ina od 91 metar nad zemjata,
a vrvot na lanternata e na 107 metri.
Vo 1419 godina Bruneleski ja dobiva prvata mo`-
nost da gradi celosno po svoj nacrt. Semejstvoto Me-
di~i mu pora~uva pokraj starata romanska crkva San Lo-
renco da dogradi sakristija, koja trebalo da posluì i
kako grobnica na semejstvoto Medi~i. Nim tolku im se
dopadnal planot {to od Bruneleski pora~uvaat da na-
pravi plan za celata crkva. Sakristijata pretstavuva
prv renesansen primer na prostorna centralna kompo-
zicija so vozniknuvawe na kupolen sistem na pandantifi
vrz kvadratna osnova. Kupolata e olesneta so pomo{ na
rebresta konstrukcija koja izgleda dekorativno vo
vnatre{nosta.
Sl.5. Filipo Bruneleski. Kupolata na crkvata Santa
Marija del Fjore, Firenca, proektirana 1417-19.
Sl.6. Filipo Bruneleski. Crkvata Santa Marija del Fjore,
Firenca, proektirana 1417-19. Nadolèn presek i kupolata.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
ARHITEKT URA
Izgradbata na crkvata San Lorenco vrz starata ba-
zilikalna osnova zapo~nuva vo 1421 godina. Nejzinata
vnatre{nost bila gotova 23 godini po smrtta na Brune-
leski, a nadvore{nosta nikoga{ ne e dovr{ena. Iako
na prv pogled objektot nalikuva na srednovekovnata crk-
va Santa Kro~e, toj nosi mnogu novini, od koi pova`ni
se slednive:
Sl.7. Filipo Bruneleski. Starata sakristija vo crkvata San
Lorenco, Firenca, 1421-44. Osnova i presek.
Sl.9. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca,
zapo~nata 1421. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Sl.8. Filipo Bruneleski. Crkvata San Lorenco, Firenca,
zapo~nata 1421. Osnova, nadolèn i popre~en presek.
- Dadeno e novo zna~ewe na simetrijata i pravilnosta.
Celiot proekt se sostoi od kvadratni (kockasti) pros-
torni blokovi (volumeni);
- So umnoùvaweto na tie osnovni edinici se dobiva
pogolemata povr{ina (volumen);
- Jasno odredenite i izdvoeni prostorni poliwa pret-
stavuvaat radikalno raskinuvawe so gotskiot na~in na
mislewe;
- Vnatre{nosta ima laden stati~en poredok, za razlika
od gotskata toplina, pa zatoa taa ne go zapira zdivot i
so eden pogled moè da se opfati celiot vnatre{en
prostor;
- Vnatre{nosta e oblikuvana so klasi~nite elementi:
stolb, lak i arhitrav. Tavanskata konstrukcija nad cen-
tralniot korab e arhitravna, a nad bo~nite travei taa e
vo vid na goren del od polutop~esta kupola;
- Izbegnuvaj}i go rebrestiot i krstovidniot svod, so
upotreba na noviot "ednodelen" svod, sekoj prostor (tra-
vej) se pretvora vo samostojna celina.
Preku ovoj objekt Bruneleski ja potkrepuva svojata
postavka deka tajnata na dobrata arhitektura leì vo
odreduvaweto na vistinskite proporcii.
Proektot za crkvata San Spirito (1436) pretsta-
vuva eden vid usovr{ena verzija na planot za crkvata
San Lorenco. Toa e najzna~ajnoto delo na crkovnata ar-
hitektura na renesansata vo Firenca. Osnovata e vo vid
na trikorabna bazilika so transept i kupola, me|utoa
taa nosi edna nova dinamika. Celiot objekt e obvitkan
so niza bo~ni brodovi i kapeli so apsidalen oblik.
Poradi toa se dobiva vpe~atok kako yidovite da se
nadueni pod pritisok na vnatre{niot prostor. Nas-
lednicite na Bruneleski ne ja po~ituvaat ovaa ideja,
taka {to yidovite }e gi izvedat ednostavno ramni.
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
7
Kapelata Paci (zapo~nata vo 1430 g.) pretstavuva
usovr{uvawe na kompoziciskite i konstruktivnite
principi od sakristijata na crkvata San Lorenco. Se
misli deka toa e najubavoto i najkompletnoto delo na
Bruneleski. Dene{nite istraùvawa pokaùvaat deka
fasadata na objektot e zavr{ena po smrtta na Brune-
leski, dodeka gorniot kat ostanal nedovr{en do denes.
Tremot e oblikuvan so centralen lak i dve bo~ni kla-
si~ni kolonadi. Na toj na~in se potencira vlezot i se
naso~uva vnimanieto kon kupolata, koja povtorno e reb-
resta na pandantifi. Harmoniziraweto i proporci-
Sl.11. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta na crkvata San
Spirito, Firenca, zapo~nata 1436.
Sl.10.Filipo Bruneleski. Crkvata San Spirito, Firenca.
Osnova i prostoren prikaz, spored proektot od 1436.
Sl.12. F.Bruneleski.
Kapelata Paci, crkva
Santa Kro~e, Firenca,
zapo~nata 1430. Osnova,
presek i izgled.
oniraweto na fasadata i osnovata se dovedeni do
sovr{enstvo. Vnatre{nosta se odlikuva so ednostavna
i vozvi{ena ubavina. Konstruktivnite elementi se
napraveni od zelenikav kamen, dodeka ispolnata me|u
niv e mazna i belo malterisana povr{ina. Kako deko-
rativni elementi se javuvaat medaljoni vrz pandan-
tifite i yidovite, koi podocna se ispolneti so reljefi.
Sl.13. Filipo Bruneleski. Vnatre{nosta i izgledot na
kapelata Paci, Firenca, zapo~nata 1430.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
8
Crkvata (oratorium) Santa Marija delji Anxeli
(1430) pretstavuva prv renesansen objekt so centralna
osnova, pokrien so kupola.Taa e inspirirana od rimski-
te i ranohristijanskite objekti. Proektirana e po
principot na "vajan yid", so te{ki sloèni pilastri,
vrz koi trebalo da se postavi kupolata. Ovoj proekt e
tolku napreden, {to gi zbunuva sovremenicite na
Bruneleski i nema odziv s do krajot na vekot, taka {to
e izvedeno samo prizemjeto.
Bolnicata (domot) na nevinite deca pretstavuva no-
va humanisti~ka sodrìna na urbaniot prostor, koja vo
sebe ima stanben, stopanski, op{testven i kulturen del,
jasno rasporedeni okolu centralniot dvor. Objektot,
kako kon dvorot taka i kon plo{tadot Santa Anunci-
jata e oblikuvan so lesni elegantni tremovi napraveni
od tenki stolbovi i lakovi. Me|u lakovite se postaveni
reljefni medaljoni od fajansirana terakota, izrabotena
od skulptorskoto semejstvo Dela Robija. Objektot e
podignat na cokle (stilobat) so skali po celata
dolìna, a nad tremot ima razvien antablement. Tre-
mot izgleda kako lo|a, ~ij oblik vo Toskana }e se pri-
menuva po{iroko.
Palatata Piti (1440-1466) so svojata golema
dimenzija i surov oblik pretstavuva unikatna pojava vo
arhitekturata na italijanskata renesansa. Vo nejziniot
oblik se za~uvani srednovekovnite crti na feudalnite
zamoci so istaknata gruba rustika. Ima tri nivoa
ednakvi po viso~ina, bez naglasen zavr{en venec.
Podocna se dodadeni bo~nite krila i dvorot, a vna-
tre{nosta e preuredena.
Sl.14. Filipo Bruneleski. Domot na nevinite deca, Firenca,
1419-44. Osnova, presek i izgled od plo{tadot .
7
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.60-72
Sl.15. Filipo Bruneleski
ili Alberti (?). Palatata
Piti, Firenca 1440-66.
Pokraj analiziranite objekti, Bruneleski ima u{te
mnogu proekti i izvedbi na kapeli i palati vo Firenca, i
na manastiri i vili vo nejzinata neposredna okolina. De-
loto na Bruneleski, pokraj mnogute renesansni novini nosi
i li~en avtorski pe~at na golem tvorec i mislitel. Toa
ima jasna prostorna kompozicija, lesni, prostrani i svet-
li enterieri i elegantna lesna linija, kade preovladuva
prostorot nad masata i svetloto nad temnoto.
*7
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
9
MIKELOCO DI BARTOLOMEO (1391-1472)
Mikeloco go prodolùva razvojot na arhitekton-
skata misla vo Firenca zapo~nat od Bruneleski. Toj ne
ja ispu{ta mo`nosta koga semejstvoto Medi~i go odbi-
va proektot na Bruneleski za izgradba na nivna nova
palata. Medi~i ednostavno se upla{ile, goleminata i
ubavinata na zamislenata palata da ne predizvika za-
vist i revolt kaj firentincite. Zatoa, tie se odlu~ile
da pora~aat proekt kaj mladiot i s u{te nedovolno poz-
nat arhitekt Mikeloco.
Palatata Medi~i-Rikardi po~nuva da se gradi vo 1444
godina, dve godini pred smrtta na Bruneleski. Re{enieto
na palatata s u{te nalikuva na srednovekovna tvrdina, so
vmetnuvawe na anti~ki elementi. Trite nivoa na palatata
se naglaseni so venci i so promena vo nivnata obrabotka.
Vo prizemjeto e naglasena rustikata, na prviot kat se
zadràni dlabokite fugi, a na vtoriot kat yidnata
povr{ina e sosema ramna. Prozorskite otvori vo
prizemjeto se mali i postaveni vrz visok parapet, a na
prviot i vtoriot kat se smesteni golemi biforalni otvori
so polukru`ni arhivolti. Golemite prozorski otvori pod
lakovite vo prizemjeto gi dodava Mikelanxelo 75 godini
podocna. Nad poslednoto nivo se izdiga razvien venec so
kompletna profilacija, inspirirana od rimskite anti~ki
hramovi. Fasadite kon atriumot se otvoreni, bez rustika,
so elegantni stolbovi i lakovi. Vo 1459 godina enterierite
vo palatata se ukraseni so poznatite freski na Benoco
Gocoli.
Preureduvaweto na sve~eniot dvor vo srednovekov-
nata palata Vekio pretstavuva izraz na bleskaviot ta-
lent na Mikeloco vo oblasta na dekoracijata. Sloè-
nosta i raznovidnosta na oddelnite elementi moè da
se natprevaruva so rasko{nata dekoracija na docnorim-
skite anti~ki realizacii.
Mikeloco ima realizirano vredni dogradbi na ma-
nastiri vo okolinata na Firenca i vili za semejstvoto
Medi~i, od koi najpoznata e vilata vo Karexo (1430-59).
Golema novost vo nejzinata koncepcija pretstavuva ot-
vorenosta na galerijata i prizemjeto, koe e oblikuvano
so golemi prozorski otvori.
Vo Milano, Mikeloco ja gradi bankata Medi~i i
kapelata Portinari, po ugled na sakristijata vo crkva-
ta San Lorenco vo Firenca. Vo Dubrovnik toj dava pri-
dones vo gradeweto na Kneèviot dvor i na gradskite
bedemi. Na toj na~in, Mikeloco gi raznesuva ideite na
renesansata niz po{iroko podra~je, ostavaj}i zad sebe
vredni dela.
Sl.16. Mikeloco di Bartolomeo. Palatata Medi~i,
Firenca, zapo~nata 1444.
Sl.17. Mikeloco di Bartolomeo. Izgled na atriumot na
palatata Vekio, Firenca, zapo~nata 1454.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
0
LEONE BATISTA ALBERTI (1404-1472)
Leone Batista Alberti e roden vo Xenova, no naj-
golemite uspesi gi postignuva nadvor od svoeto rodno
mesto. Pogolemiot del od svojot ìvot, toj ne se zani-
mava so gradewe objekti. Do ~etiriesetgodi{na vozrast
toj sobira starini i pi{uva arhitektonska teorija,
prou~uvaj}i gi spomenicite na anti~kiot Rim. Alberti
ima napi{ano tri knigi za slikarstvoto (1435) i deset
knigi za arhitekturata (1485), inspirirani od delata
na rimskiot teoreti~ar na arhitekturata Vitruvie. Za
Alberti moè da se kaè deka e kompleten humanist,
bidej}i podednakvo se zanimava so filozofija, ma-
tematika, umetnost, arhitektura i poezija. Knigite na
Alberti za arhitekturata se prvi od takov vid vo
renesansata i im sluàt kako prira~nik na arhitektite
po nego. Zna~ajni se negovite pogledi za proporciite,
kako i baraweto na idealen oblik za verski objekt.Po
negovo mislewe "ubavinata e harmonija na site delovi...
taka {to nema {to da se dodade, odzeme ili preina~i".
Toj se zalaga za centralno re{enie na hramot (krug,
poligon i sl.), no ne dobiva {ansa da izgradi takov
objekt. Sli~na e sudbinata i na podocne`nite idei {to
}e gi dade Leonardo da Vin~i.
Alberti se voshituva na anti~kata arhitektura i
gi primenuva anti~kite elementi vo svoite proekti,
napraveni glavno za dovr{uvawe na ve}e zapo~nati
objekti.
Crkvata San Fran~esko (tempio Malatestiana,
1450) vo Rimini bila predvidena za dvorska crkva i grob-
nica za semejstvoto na humanistot Malatesta, kako i na
ostanatite vidni humanisti od Rimini. Objektot za-
po~nuva da se gradi vo gotika, no ne e dovr{en nitu vo
renesansata. Koncepcijata e bazilikalna bez transept,
a so bo~ni ni{i. Vo ovoj objekt site elementi imaat
klasi~en karakter, a dekoracijata e minimalna. Za-
padnata fasada e oblikuvana pod vlijanie na Avgusto-
vata triumfalna porta, so upotreba na kolosalen red.
Ju`nata fasada ima arkadi i ni{i, kade {to se smes-
teni sarkofazite na humanistite. Spored eden medal,
posveten na gradbata na crkvata, se gleda deka taa tre-
balo da zavr{i so lak na zapadnata fasada i so golema
kupola na istok.
Crkvata San Andrea vo Mantova (1470) e najzna~aj-
noto delo na Alberti, no taa zapo~nuva da se gradi po
negovata smrt. Nea Alberti ja ima proektirano vrz sta-
ri temeli po naredba na vlastelinot Ludovik Gonzaga.
Objektot ima veli~estvena zapadna fasada so prostu-
dirani proporcii i e pokrien so polucilindri~en svod
so raspon od 18 m. Fasadata e verna slika na vnatre{-
nosta, pa zatoa objektot pretstavuva karakteristi~en
primer za edinstvo na arhitektonskiot izraz. Ob-
likovnite elementi se inspirirani od elementite na
dvoranite na anti~kite rimski termi. Crkvata e gra-
dena od tula i mermer, a e zbogatena so {tuko dekora-
cija. Osnovata ima naglasena kompaktnost, taka {to vo
enterierot objektot izgleda kako da ima samo glaven ko-
rab i transept nad ~ij presek se izdiga kupola.
Crkvata San Sebastijan vo Mantova (1460-73) e
izgradena spored proektot na Alberti. Taa pretstavuva
prv renesansen plan so gr~ki krst, so tri polukru`ni
ni{i i so anti~ki portik. Na toj na~in se naglasuva
prostorniot streme` kon viso~ina, po~nuvaj}i od
malite bo~ni prostori do centralniot golem prostor.
Fasadata na crkvata Santa Marija Novela vo Fi-
renca (1448-70) bil nedovr{en gotski objekt, a Alberti
moral da zadrì nekoi od starite elementi. Central-
niot del na zapadnata fasada Alberti go zavr{uva so
triagolen fronton, a preodot kon poniskite bo~ni
Sl.19. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat
1450. Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Sl.18. Alberti. Tempio Malatestijana, Rimini, zapo~nat
1450. Osnova, bo~na fasada i crte` na zapadnata fasada.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
korabi go pravi so pomo{ na"Y" voluti, koi se za prv-
pat ovde upotrebeni. Fasadata, vo soglasnost so firen-
tinskata tradicija, e obloèna so mermer vo razli~ni
boi, sozdavaj}i odmereni polihromni efekti. Ova delo
pretstavuva prva zavr{ena renesansna fasada na verski
objekt vo Firenca.
Horot na Ludovik Gonzaga (1444-55) zad crkvata San-
ta Anuncijata vo Firenca, Alberti go pravi so osnova
vo vid na rotonda, so devet polukru`ni ni{i i kupola
koja se izdiga vrz poligonalen tambur.
Palatata Ru~elaj vo Firenca, izgradena vo 1446 god.
za eden bogat trgovec, pretstavuva kritika na palatata
Medi~i - Rikardi. Taa izgleda mnogu polesno, poradi
ras~lenuvaweto na fasadata so venci i pilastri so t.n.
superponirawe na stilovite, po ugled na rimskiot
Koloseum. Prviot i vtoriot kat se vo ist stil. So ovoj
proekt Alberti vr{i vlijanie vrz arhitekturata na
visokata renesansa vo Rim. Poradi prezafatenost,
izgradbata na objektot Alberti mu ja prepu{ta na
sorabotnikot Roselino.
Alberti, pokraj Bruneleski, e zastapnik na kon-
struktivizmot vo arhitekturata, baziran vrz anti~ki-
te oblici. So toa, toj vr{i silno vlijanie vrz arhitek-
tite po nego, a osobeno vrz onie od docnata renesansa,
{to ja potvrduva negovata arhitektonska veli~ina.
Slavata na Alberti se pronesuva i nadvor od Firenca,
taka {to papata Nikola V go povikuva da napravi nova
urbanisti~ka koncepcija na gradot Rim. Alberti uspeva
da gi postavi samo osnovnite idei za rekonstrukcija na
Rim, a prvite realizacii gi zapo~nuva negoviot
sorabotnik Roselino.
*8
Sl.20. Alberti. Crkvata San Andrea, Mantova, 1470.
Nadvore{en i vnatre{en izgled.
Sl.22. Alberti. Palatata Ru~elaj,
Firenca, 1446-51.
Sl.21. Alberti. Zapadnata fasada na crkvata Santa
Marija Novela, Firenca, dovr{ena 1470.
8
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.83-91
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
2
BERNARDO ROSELINO (1409-1464)
Bernardo Roselino poteknuva od staro graditelsko
semejstvo. Toj najprvin e angaìran da ja dovr{i
lanternata vrz kupolata na crkvata Santa Marija del
Fjore vo Firenca, spored proektite na Bruneleski.
Golema slava steknuva so gradeweto na ansamblot na
gradskiot plo{tad vo Pienca (1450-63) po nara~ka na
papata Pie II, koj poteknuva od semejstvoto Pikolomini.
Vsu{nost, papata platil da se preuredi negoviot roden
grad Korsiwano, koj vo negova ~est e nare~en Pienca.
Gradskiot plo{tad vo Pienca e oformen so slednite
objekti:
- crkva so kolosalen red na zapadnata fasada,
- gradska ku}a so trem i saat-kula,
- episkopska ku}a, i
- palatata Pikolomini, oblikuvana po ugled na
palatata Ru~elaj, so park kon rekata.
Plo{tadot ima trapezoidna osnova, koja }e pret-
stavuva primer za oblikuvawe na podocne`nite
renesansni plo{tadi. Roselino, po doa|aweto na rabota
vo Rim, pokraj prvite urbanisti~ki zafati, raboti i
vrz realizacijata na palatata Venecija, zaedno so
Xulijano Damajano.
BENEDETO DAMAJANO (1442-1497)
Benedeto Damajano se zanimava so arhitektura i
skulptura, zavr{uvaj}i ja evolucijata na firentinska-
ta ranorenesansna palata.
Palatata Stroci (1489-1505) e gradena po ugled na
palatata Medi~i-Rikardi. Za nea prviot model go ima
napraveno Xulijano da Sangalo, a venecot i atriumot
gi dovr{uva Simone Kronaka.
Objektot e napolno simetri~en i so kompleten ve-
nec (arhitrav, friz i gejzon), {to navidum ja zgolemuva
viso~inata. Pravoagolnata fasada ima odnos 1: 1,22
(32:39 m), a fasadnite otvori imaat ekscentri~nost na
la~nite linii, so {to isto taka, navidum se zgolemuva
nivnata vitkost.
*9
Portikot na crkvata Santa Marija (okolu 1490 g.)
kaj Areco, Benedeto da Majano go oblikuva so trem na
stolbovi i lakovi so razvien antablement i silno is-
pu{ten venec. Seto toa e dopolneto so polihromna de-
koracija.
Sl.24. Roselino. Palatata Pikolomini, Pienca, 1459-63.
Sl.23. Roselino. Gradskiot plo{tad vo Pienca, 1450-63.
Plan na gradot i plan na ansamblot: 1. crkva, 2. Episkopska
rezidencija, 3. Gradski sovet, 4. palata Pikolomini.
9
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.151 i Svetska arhitektura, str.238
Sl.26. Benedeto
Damajano i
Simone
Kronaka.
Palatata
Stroci,
Firenca. 1489-
1505.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
3
SIMONE KRONAKA (1457-1508)
So svoeto tvore{tvo, Kronaka pokaùva deka ima
razvieno ~uvstvo za arhitektonski ritam, proporcii i
boja, trudej}i se da gi zbliì arhitektonskite i
ìvopisnite sredstva na umetni~kiot izraz. Takviot
pristap go primenuva, kako vo proektiraweto na pro-
fanata, taka i na verskata arhitektura.
Palatata Gvadawi (1503-06) vo Firenca, Kronaka ja
pravi na ~etiri nivoa so golema strea nad galerijata od
poslednoto nivo. Fasadata e dekorirana vo zgrafito
tehnika. Negovata crkva San Salvatore al Monte pret-
stavuva mal ednokoraben objekt so elegantni ras-
~lenuvawa vo duhot na Bruneleski. Poradi nejzinata
ìvopisnost, ovaa crkva Mikelanxelo ja narekol "ubava
selanka" (la bella vilanella).
Sl.25. Benedeto Damajano i Simone Kronaka. Palatata
Stroci, Firenca, 1489-1505. Presek, osnova i izgled
(spored modelot i realizacijata).
Sl.27. Simone Kronaka. Palatata Gvadawi, Firenca 1503-06.
XULIJANO DA SANGALO (1445?-1516)
To~nata godina na ra|aweto na Xulijano da Sangalo
ne se znae so sigurnost, no to~no se znae deka toj e naj-
golemiot pretstavnik na arhitektonskite tendencii vo
vtorata polovina na XV vek. Toj se zanimava so
skulptura, arhitektura i arhitektonska teorija i e eden
od prvite tvorci koj ima izgradno celosen renesansen
objekt so centralno re{enie.
Santa Marija dele Kar~eri vo Prato (1485-91) e
crkva so osnova na gr~ki krst, proektirana vo godinata
koga se izdadeni delata na Alberti. Fasadata i enteri-
erot potsetuvaat na Bruneleski. Celiot objekt, bez ku-
polata, moè da se vpi{e vo kocka. [iro~inata na kra-
kot e 1/2 od {iro~inata na kockata, a negovata dolìna
- 1/2 od viso~inata. So toa, Xulijano da Sangalo go
pokaùva svoeto razbirawe za ubavite proporcii. Re-
{enieto na kupolata ima simbolika so nejziniot cen-
tralen otvor (Isus Hristos) i 12 otvori na tamburot
(12 apostoli).
*10
Sakristijata na crkvata San Spirito vo Firenca
(1488-92) ima kvadratna osnova so ~etiri ni{i i
osmoagolna rebresta kupola.
So proektot za fasadata na crkvata San Lorenco vo
Firenca, Xulijano da Sangalo go pobeduva mladiot Mike-
lanxelo, no crteìte od toj proekt ne se za~uvani.
Palatata Gondi vo Firenca ja prodolùva raz-
vojnata linija na firentinskata palata, taka {to taa
ima poblaga rustika od palatata Medi~i, no dobiva ed-
nodelni prozorski otvori so polukru`ni arhivolti.
10
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.99
Velike arhitekture svijeta, str.167
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
4
Deloto na Xulijano da Sangalo gi spojuva arhi-
tektonskite tendencii na Bruneleski i Alberti. Vo
poslednite godini od svojata aktivnost, toj raboti so
Bramante i Rafael na crkvata Sv. Petar vo Rim, a potoa
stanuva papski sovetnik za umetnost.
ANTONIO DA SANGALO -
POSTARIOT (1455-1534)
Antonio da Sangalo - Postariot
najmnogu se zanimava so odbranbena
arhtiektura, no najpro~uen e po svo-
ite profani objekti.
Crkvata Santa Anuncijata vo
Areco ja oblikuva so ~ista arhi-
tektonska dekoracija od ranorene-
sansen tip.
Plo{tadot Santa Anuncijata vo
Firenca Antonio da Sangalo go ima
dovr{eno spored proektite na Bru-
neleski, kako prv renesansno obli-
kuvan plo{tad, so trem vo stil na
Bolnicata na nevinite deca od Bru-
neleski, izgradena na istiot plo{tad
porano.
Parterot e zbogaten so dve simet-
ri~no postaveni bronzeni fontani, a
na simetralata ima kowani~ki spo-
menik.
Sl.29. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele
Kar~eri, Prato, 1485-91. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.28. Xulijano da Sangalo. Crkvata Santa Marija dele
Kar~eri, Prato, 1485-91. Osnova, presek i izgled.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
5
V e n e c i j a
Renesansnata arhitektura vo Venecija po~nuva da se
razviva vo poslednata ~etvrtina na XV vek. Ova zadoc-
nuvawe vo odnos na Firenca od re~isi pet decenii se
dolì na silnata srednovekovna tradicija. Vo prvata
~etvrtina na vekot se razviva t.n. venecijanska gotika
pome{ana so vizantiski vlijanija, za vo po~etokot na
vtorata polovina postepeno da pristignat i re-
nesansnite vlijanija. Na takov na~in, noviot vene-
cijanski arhitektonski stil se sozdava pod vlijanie na
tradicijata i na novite renesansni tendencii, prispo-
sobeni kon tipi~noto podnebje i lokacija.
Gradeweto vo Venecija bilo vozmo`no samo na tes-
nite lokacii vo sistemot na ostrov~iwa i vrz del od
lagunata. Na toj mo~urliv teren moèle da se podignat
samo polesni arhitektonski strukturi, fundirani na
{ipovi. Takvata struktura se manifestira so otvoren
(lesen) karakter na fasadite so lo|i svrteni kon kana-
lite, koi imaat uloga na gradski soobra}ajnici.
Otvorenosta na objektite osobeno se manifestira
kaj palatite, {to e vo soglasnost so blagite klimatski
uslovi i so stabilnite politi~ki priliki vo glavniot
grad na Mleta~kata Republika. Poradi tesnoto gradi-
li{te, palatite naj~esto nemaat atrium, tuku zatvoren
vestibil vo prizemjeto i sve~en salon na katot. Vene-
cijanskata arhitektura se karakterizira so ìvotora-
dosen oblik na objektite, so {iroka upotreba na deko-
racijata i polihromijata, kako i so kujunxiska obra-
Sl.31. Antonio da Sangalo-Postariot. Plo{tadot Santa
Anuncijata, Firenca.
Sl.30. Antonio da Sangalo-Postariot. Situacija na plo{ta-
dot Santa Anuncijata, Firenca: 1. crkva, 2. Servi di Maria,
3. Dom na nevinite deca, 4. spomenik, 5. bronzeni fontani.
Sl.32. Venecija. Plan na gradot.
ARHITEKT URA
2
6
botka na detalite. Granicata me|u venecijanskata goti-
ka i ranata renesansa ne e sekoga{ jasno opredelena.
Vo XV vek se rekonstruiraat mnogu zgradi, odnovo
se re{ava funkcionalniot sostav na individualnite i
osobeno na kolektivnite stanbeni zgradi. Objektite vo
niza so prizemje i so po dva do tri kata ja karakteri-
ziraat venecijanskata stanbena arhitektura. Po~nuvaj}i
od XII vek tie se gradat so sredstva na Republikata,
dobrotvornite dru{tva i vidnite gra|ani. Vo niv ìvee
ogromnoto mnozinstvo na rabotnici, mornari i
zanaet~ii. Osnovniot tip stanbena zgrada e sostaven od
ednakvi stanbeni sekcii, so samostoen vlez od ulica i
so vnatre{ni skali. Stanbenite prostorii se smesteni
na katovite, a vo prizemjeto se du}anite ili pomo{nite
prostorii.
*11
Venecijanskata renesansna arhitektura svoite naj-
va`ni ostvaruvawa gi ima postignato so gradeweto pa-
lati, op{testveni objekti i crkvi.
P A L A T I
Kako najtipi~en primer na venecijanska palata od
prvata polovina na XV vek e palatata Ka dOro (1421-
36) od arhitektot Xovani Bon i sin mu Bartolomeo. Asi-
metri~nata kompozicija na palatata e postignata so
postoeweto na dve oski na fasadata: edna za otvoreni-
ot, druga za pozatvoreniot del. Skeletniot sistem na
fasadata, i pokraj svojata dekorativnost, ima jasna kon-
struktivna uloga. Na takov na~in, postepeno zapo~nuva
preodot kon renesansnata arhitektura. Ostanatite
karakteristi~ni objekti od toj period se palatite:
Pizani, Foskari i Dario.
Sl.34. Izgled na venecijanskite palati : Pizani, Vendramin Kalerxi, Kornari.
Sl.33. Karakteristi~na osnova na venecijanska
palata (prizemje i kat).
Sl.35. Xovani i Bartolomeo Bon. Palata Ca doro,
Venecija, 1421-36.
11
Vo formiraweto na novata venecijanska arhitektu-
ra od XV vek najva`na uloga ima graditelskoto semejstvo
Lombardi, , , , , na ~elo so Pjetro Lombardi (1435-1515), i
arhitektot od Bergamo Moro Kadu~i (1440-1504).
Palatata Vendramin-Kalerxi e eden od najzabele`-
livite primeri na venecijanskata arhitektura od XV
vek. Objektot po~nal da go gradi M. Kadu~i vo 1481
godina, a go zavr{uva P. Lombardi okolu 1509 god. Ves-
tibilot vo prizemjeto na fasadata e naglasen so eden
vid vlezna lo|a, a sve~eniot salon na katot so balkon.
Zavr{niot venec e napraven so kompleten antablement.
Angaìranite koloni i biforalnite otvori, na fasa-
data davaat reljefen izgled. Prednata fasada e kom-
pletno obrabotena od kamen, a ostanatite fasadi vo po-
golem del se izgradeni od tula i se malterisani.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
7
Palatata dei Kornari ima pomali dimenzii i re-
lativno zatvoreno i nadvi{eno prizemje. Centralniot
hol e naglasen so golem balkon pred nego. Zavr{niot
venec e razvien i zbogaten so reljefi od girlandi, a na
krovot ima centralno postaveno mansardno nadvi{u-
vawe.
Du`devata palata po~nuva da se gradi na delot kon
kanalot Grande vo po~etokot na XIV vek vo gotski stil.
Zapadnoto krilo kon maliot plo{tad (pjacetata) go za-
vr{uvaat Xovani i Bartolomeo Bon. .. .. Posledno e zavr-
{eno isto~noto krilo so otkrienite Skali dei gigan-
ti od skulptorot i arhitekt Antonio Rico. Imeto go
dobivaat po skulpturite {to vo 1554 god. tamu gi pos-
tavuva Sansovino. Fasadata kon atriumot ja ima dovr-
{eno Pjetro Lombardi, ,, ,, a vo vnatre{nosta prodolù-
vaat da rabotat drugi arhitekti i umetnici vo vremeto
na visokata renesansa.
OP[TESTVENI OBJEKTI
Skuola di San Marko (1485-95) na plo{tadot San
Xovani e Paolo e rekonstruirana od arhitektite Pjet-
ro Lombardi i Moro Kadu~i. .. .. Toa e eden od najgolemite
objekti od toj vid. Pravoagolniot objekt e namenet za
u~ewe, za pribeì{te i za bolnica. Asimetri~no po-
staveniot vestibil vo prizemjeto i priemnata sala na
katot pravat dinami~na kompozicija, koja zavr{uva so
polukru`ni timpani, inspirirani od srednovekovnata
crkva San Marko. Elementite i dekoracijata na fasa-
data se ~isto renesansni, a polihromijata e postignata
so mermer vo tri boi. Karakteristi~na e obrabotkata
na portalot so reljef, {to so svojata dlabo~ina od 12
cm dolovuva perspektiva.
Skuola di San Roko (1517-49), Pjetro Lombardi ja
ima proektirano dvaesetina godini podocna, a ja imaat
izgradeno negovite u~enici Bartolomeo Bon - Pomla-
diot i Skarpawino vo vremeto na visokata renesansa
(1513-49). Objektot ima kompozicija od dva dela so dve
simetrali i korintski stolbovi istaknati pred fasad-
niot yid so renesansna profilacija.
Sl.36. Moro Kadu~i i Pjetro Lombardi. Palata Vendramin-
Kalerxi, Venecija 1481-1509.
Sl.38. Venecija. Atriumot na Du`devata palata. Isto~noto
krilo, so Skali dei giganti i crkvata San Marko.
Sl.37. Xovani i Bartolomeo Bon. Zapadnoto krilo na
Du`devata palata, Venecija, XV vek.
Sl.39. Pjetro Lombardi i Moro Kadu~i.
Skuola di San Marko, Venecija, rekon-
struirana 1485-95.
ARHITEKT URA
2
8
C R K V I
Santa Marija dei Mirakoli (1481-89) izgradena od
Pjetro Lombardi i sinovite pretstavuva prva crkva so
izdolèna osnova na venecijanskata renesansa. Taa e
mala ednokorabna crkva, ~ij{to kvadraten oltar e po-
krien so kupola, a kambanarijata e postavena asimet-
ri~no.
Zapadnata i isto~nata fasada zavr{uvaat so polu-
kru`ni timpani. Fasadite i enterierot se obraboteni
so mermer vo pove}e boi i so tehnika na inkrustacija.
*12
Crkvata San Zaharija e star objekt od XI-XII vek,
{to e rekonstruiran od arhitektite Gambelo i Moro
Kadu~i od 1481 do 1500 god. Taa ima trikorabna osnova
Sl.40. Pjetro Lombardi. Starite prokuracii na pjaca San
Marko, Venecija, kraj na XV vek.
Starite prokuracii (op{tinska zgrada) na plo{-
tadot San Marko gi imaat podignato Pjetro Lombardi
i negovite u~enici so tradicionalni elementi na vene-
cijanskata arhitektura, osobeno vo zavr{nite partii
na objektot.
Plo{tadot San Xovani e Paolo e oformen so pos-
tavuvaweto na kowani~kata statua na mleta~kiot voj-
skovodec Koleoni od skulptorot Verokio vo 1486 god.
pred u~ili{teto San Marko i crkvata.
So toa, ovoj prostor stanuva prv definiran
renesansen plo{tad vo Venecija, so poseben urban am-
bient.
Sl.41. Situacija na
plo{tadot San Xovani e
Paolo, Venecija, zavr{en
1486: 1. crkva San Xovani
e Paolo, 2. skuola di San
Marko, 3. spomenik
Koleoni, A. prostorno
odreden del, B. prostorno
neodreden del na
plo{tadot.
12
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.58
Sl.42. Pjetro Lombardi. Crkvata Santa Marija
dei Mirakoli, Venecija, 1481-89.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
9
so laèn transept i kupola. Za razlika od Lombardi,
Kadu~i odbegnuvaj}i ja dekoracijata, go pretpo~ita
monumentalniot arhitektonski pravec, povrzan so
tvore{tvoto na Alberti.
Crkvata San Roko od arhitektot Xorxo Lombardi
zapo~nuva da se gradi vo 1530 god. so osnova po ugled na
San Andrea vo Mantova od Alberti. Objektot e prome-
net vo XVIII vek od arhitektot Skalfarato.
Sl.43. Gambelo i Moro Kadu~i. Crkvata
San Zaharija, Venecija, 1481-1500.
Sl.44. Rim. Plan na gradot vo XV vek.
Gore desno - teritorijata na Rim vo
anti~kata epoha
R i m R i m R i m R i m R i m
Vo Italija, vo tekot na celiot XV vek, se vodi borba
na papstvoto protiv rimskoto visoko op{testvo i
isto{tenite gradovi, koi ne go sakaat vra}aweto na
papata od Aviwon (Francija). Od sredinata na XV vek
Rim postepeno go menuva svojot srednovekoven izgled.
Vo ramkite na 20 km dolgite gradski bedemi, Rim zafa-
}a samo 1/4 od svojata nekoga{na anti~ka teritorija i
ima samo 50.000 ìteli vo odnos na 2 milioni za vreme
na anti~kiot procut. Samo mal broj anti~ki objekti
bile za~uvani vo celost, a pogolemiot del bil vo
urnatini i pod zemja na dlabo~ina od 3 do 4 metri.
Prvite obidi za rekonstrukcija na Rim se naprave-
ni za vreme na papata Nikola V, , , , , a po povod jubilejnata
1450 god. Za taa cel, vo Rim e povikan arhitektot Al-
berti, taka {to se pretpostavuva deka toj gi postavil
po~etnite idei na planot. So izveduvaweto na prvite
zafati zapo~nuva negoviot u~enik Roselino. Ovie za-
fati }e naprednat pove}e za vreme na papata Sikst IV, a
osobeno za vreme na Julie II.
Iako renesansata vo Firenca se javuva pod vlija-
nie na rimskata anti~ka arhitektura, sepak rimskata
renesansa se razlikuva od firentinskata. Razlikite
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
0
Sl.46. Xakomo da Pietrasanta. Crkvata San Agustino,
Rim, 1479-83.
Sl.45. Palatata Venecija, Rim, rekonstruirana okolu 1465.
Fragmenti od: osnovata, presekot i izgledot.
13
osobeno se izrazeni preku arhitekturata na palatite:
- Palatite zazemaat pogolema povr{ina i naj~esto se so
dva dvora i imaat asimetri~na slobodna kompozicija na
planot;
- Nivniot stanben korpus ima 3-4 kata i obi~no zafa}a
edna ili dve strani od glavniot dvor;
- Tie naj~esto se gradeni od travertin, so mazni yidni
povr{ini i imaat edna ili pove}e kuli;
- Nivniot glaven kat, nare~en piano nobile (a toa e obi~-
no prviot) e naglasen so najgolemi i reprezentativno
obraboteni prozorski otvori.
Najgolemiot broj palati podocna e promenet so
adaptacii i dogradbi, pri {to postepeno se zafa}aat
slobodnite strani okolu dvorot.
*13
Palata Venecija e najzna~aen objekt od toj vid. Taa
sluèla za ìveewe na kardinalite pokraj crkvata San
Marko. Se pretpostavuva deka nejzini avtori se Rose-
lino i Xulijano Damajano. Poradi nepravilnata loka-
cija, dvorot e oddelen od palatata i obikolen so dvo-
katni arkadi, inspirirani od Koloseumot. Prozorski-
te otvori na prviot kat, prvobitno bile dvodelni got-
ski, a potoa se napraveni pravoagolni po ugled na Du`-
devata palata vo Urbino.
Xakomo da Pjetrasanta e najpoznatiot arhitekt od
vtorata polovina na XV vek vo Rim. Negovata crkvaSan
Agostino (1483) e prv kupolen objekt na renesansnata ar-
hitektura vo Rim {to ima osnova na latinska trikorabna
bazilika so transept. Upotrebata na "Y" volutite na
zapadnata fasada ukaùva na vlijanijata na Alberti.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
1
hitekt Donato Bramante. Toga{, vlasta s u{te ne se
nao|a vo racete na buròazijata, tuku nea ja drì sta-
roto dvorjanstvo i vojskovodcite, koi ja imaat pokoreno
cela Lombardija. Vo tekot na XV vek vo Milano na vlast
e semejstvoto Sforca.
Zamokot Sforca vo Milano po~nuva da se gradi kon
sredinata na vekot, a za taa cel od pokrainata Toskana
se povikani arhitektite Ferini i Filaret. Osnovata
i oblikot na objektot s u{te ja zadrùvaat sred-
novekovnata koncepcija.
ANTONIO FILARET (1400-1469) e raznoviden
tvorec. Toj ima napi{ano zna~aen traktat za arhitek-
turata (1464), a so negovoto delo moàt da se merat samo
delata na Bruneleski i negovite sledbenici.
Bolnicata Maxore e najzna~ajniot proekt na Fi-
laret, koja{to e izgradena vo 1456 god. za poefikasna
borba protiv te{kite epidemii. Taa ima dimenzii
285h120 m so ~etiri ma{ki i ~etiri ènski oddelenija.
Vo sredinata trebalo da se izgradi edna petkupolna crk-
va so centralno re{enie. Filaret na vonreden na~in gi
re{il sanitarnite problemi na bolnicata, preku
odvodot na ne~istata voda i strueweto na vozduhot. Pr-
vobitniot izgled bil so trem vo prizemjeto i galerija
na katot, no podocna tie se zatvoreni so gotski pro-
zorci. Po svojata sodrìna i koncept ovaa bolnica pret-
stavuva tipi~en humanisti~ki objekt. Po dolgotrajnata
borba so za{titnicite na mesnata tradicija, Filaret
}e se izmori, poradi {to }e go napu{ti Milano, a
gradbata na bolnicata }e ja prodolàt arhitektite
Solari i Amadeo.
*14
DONATO BRAMANTE (1444-1514) e roden vo bli-
zinata na Urbino, a po doa|aweto vo Milano po~nuva da
se zanimava so slikarstvo, za podocna da stane viden ar-
hitekt na visokata renesansa.
Crkvata San Satiro (1482-1486), zapo~nuvaj}i od
1478 godina Bramante ja rekonstruira od ednokorabna
vo trikorabna bazilika so transept. Ulicata popre~i-
la transeptot da dobie tret korab, pa zatoa Bramante
14
Sl.47. Ferini i Filaret. Zamokot Sforca, Milano, vtora
polovina na XV vek.
Sl.49. Antonio Filaret. Bolnicata Maxore, Milano, 1456.
Sl.48.
Antonio Filaret.
Bolnicata
Maxore, Milano,
1456. Osnova,
fragment od
presekot i
osnovata.
M i l a n o
Vo poslednata ~etvrtina na XV vek, vo severna
Italija doa|a do promena na vkusot za arhitekturata.
Postepeno se napu{ta dekorativnosta i se pristapuva
kon razre{uvawe na podlabokite sodrìnski proble-
mi na arhitekturata. Vo Lombardija po~nuva uporno da
se razrabotuva centralniot monumentalen tip na ar-
hitektonska kompozicija. Toa se dolì, pred s na vra-
}aweto kon mesnata romanska tradicija i nejzinata pre-
rabotka vo duhot na novata epoha i na estetikata na
humanizmot. Tie principi vo Milano gi postavuva ar
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
2
so pomo{ na plitok reljef i fresko-slikarstvo pravi
prostorna iluzija na "hor" zad oltarot. Sakristijata
na istata crkva pretstavuva nova etapa vo razrabotkata
na centralniot vnatre{en prostor.
Vo crkvata Santa Marija dele Gracie (1492-1497),
koja{to bila zapo~nata od porano, Bramante go gradi
Sl.51. Donato Bramante i Amadeo. Manastirskata crkva
Santa Marija dele Gracie, Milano, 1492-97.
Sl.50. Donato Bramante. Sakristijata vo crkvata San
Satiro, Milano, 1482-86. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.53. Amadeo,
Bramante i dr.
Katedralata vo
Pavija, proektirana
1487. Osnova i maketa.
Sl.52. Amadeo. Crkvata vo kartuzijanskiot manastir
êrtoza, Pavija, 1476-1550.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
horot, koj trebalo da bide nadgrobna kapela na vla-
stodrècot Ludevik Moro. Bazilikalniot del na crk-
vata e napraven od arhitektot Amadeo. .. .. Vo trpezarijata
na ovoj ansambl se nao|a poznatata freska Tajnata ve~era
od Leonardo da Vin~i.
P a v i j a
Kartuzijanskiot manastir êrtoza vo Pavija e iz-
graden od pove}e arhitekti, od koi najpoznat e Amadeo. .. ..
Najzabele`liv del na objektot e tremot so svoite rel-
jefno dekorirani arkadi. Trikorabnata bazilika (1476-
1550) pretstavuva prodolènie na romanskata tradicija.
Celiot objekt obiluva so golem broj ni{i i fasadna
dekoracija vo reljef i polihromija.
3
3
Katedralata vo Pavija e proektirana vo 1487 god. od
Amadeo i Bramante. Taa pretstavuva spoj na trikorabna
bazilika i centralno re{enie so kupola {to se drì na
osum jaki stolpci. Celata kompozicija so svoite elementi
U r b i n o
LUÂNO LAURANA (1425-1479) poteknuva od
mestoto Vrana kaj Zadar. Negoviot nemiren ìvoten tek,
preku Pezaro i Mantova, vo 1467 god. go doveduva kaj
urbinskiot hercog, kade {to stanuva glaven arhitekt,
no na taa dol`nost ostanuva samo 5 godini.
Palaco Dukale, Laurana ja ima rekonstruirano
(1468-72) na takov na~in {to vo eden ansambl gi spojuva
noviot sve~en dvorec i starata tvrdina. Nejzinata
op{ta koncepcija se bazira vrz firentinskata palata
Sl.55. Lu~ano Laurana.
Du`devata palata, Urbino,
adaptacija i dogradba, 1465-72.
Izgled na glavniot atrium.
Najgorniot kat e izgraden
podocna.
Sl.54. Fra Xokondo. Palaco del Konsiljo,
Verona, 1486-93.
15
Vidi Velike arhitekture svijeta,
str.151
so atrium. Renesansnata arhitektura najmnogu e prisutna
vo sve~eniot dvor na palatata i vo nejzinite ente-
rieri.
*15
I pokraj kusiot prestoj vo Urbino, Laurana so
svoeto delo, osobeno so svoite zamisli za idealen grad,
vr{i golemo vlijanie vrz mladite arhitekti i umetnici
od okolinata na Urbino. Od tamu toj zaminuva na
dol`nosta zapovednik na morski korab, kade go gubi
svojot nemiren ìvot.
ARHITEKT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
raste kon kupolata sozdavaj}i grandiozen i sloèn
vnatre{en prostor. Ovie idei, Bramante podocna }e gi
dovede do sovr{enstvo, pravej}i go proektot za crkvata
Sv. Petar vo Rim gradena vo visokata renesansa.
V e r o n a
Palaco del Konsiljo (Gradski sovet, 1486-93) vo Ve-
rona e izgradena od Fra Xokondo. Pokraj tradicional-
niot raspored, ovoj objekt ima elegantna i ìvopisna
mermerna fasada, inspirirana od venecijanskite ob-
jekti i re~isi celosno pokriena so reljefna i poli-
hromna dekoracija.
Fra Xokondo dobro go poznava deloto na anti~ki-
ot teoreti~ar Vitruvie i se zanimava so teorija na pro-
porciite. Vo Rim toj e angaìran kako ~uvar na
starinite, odnosno konzervator.
3
4
B. SKULPTURATA NA RANATA
RENESANSA
Renesansnata skulptura vo Firenca se javuva vo spe-
cifi~ni istoriski i op{testveno-ekonomski uslovi,
koi nakuso moàt da se pretstavat po sledniot redosled:
- Na preodot od XIV vo XV vek, glavniot grad na Toska-
na, Firenca, se nao|a pred neposredna opasnost da bide
pokoren od Milano, kako i drugite gradovi vo severna
Italija pred nego;
- Firenca se brani na voen, diplomatski i kulturen
front za da ja spasi Toskana od porobuvawe;
- Firenca stanuva politi~ki i kulturen centar so sli~-
na uloga kakva {to be{e ulogata na Atina vo vremeto
na Persiskite vojni;
- Sigurni deka }e uspeat vo svoite nastojuvawa, firen-
tincite zapo~nuvaat golema bitka za dovr{uvawe na zna-
~ajnite umetni~ki potfati {to se zapo~nati eden vek
porano, vo vremeto na Xoto, a toa se:
* bronzenite vrati na baptisteriumot,
* ukrasuvaweto na katedralata so skulpturi i
* gradeweto na kupolata od katedralata.
Toa zna~i deka:
- firentincite smetaat deka likovnite umetnosti
se biten preduslov za podigawe na narodniot duh
vo borbata protiv osvojuva~ot i deka
- umetnikot e priznat kako mislitel, a umetni~ko-
to delo kako dokaz na negoviot tvore~ki duh.
Prvata polovina na XV vek pretstavuva herojsko do-
ba na ranata renesansa, ~ij po~etok e ozna~en preku
skulptorskite realizacii.
Skulptorite dobivaat mo`nost prvi da odgovorat
na povikot na "Nova Atina", preku konkursot za vratite
na baptisteriumot.
Postepenoto osloboduvawe od gotskata tradicija se
odviva so pomo{ na inspiracijata od klasi~nata skulp-
tura, {to e zapo~nato eden vek porano od Nikola Pi-
zano.*
16
NIKOLA PIZANO (tvori od 1258-78) e prv
zna~aen umetnik od poznatoto skulptorsko semejstvo od
Toskana. Negovo najzna~ajno delo e oformuvaweto na
krstilnicata vo Piza so reljefi, koi po svoite
umetni~ki svojstva pretstavuvaat predvesnik na rano-
renesansnata skulptura vo Toskana. Osobeno se istak-
nuva propovedalnicata vo krstilnicata (1260) ukrasena
so reljefi na tema od Noviot zavet, kako {to e, na
primer, kompozicijata Poklonenie na mudrecite.
XOVANI PIZANO (tvori okolu 1275, a umira po
1314 god.) go prodolùva deloto na svojot tatko Nikola.
Naturalisti~kite detali na negovite skulpturi go
zamenuvaat krutiot formalizam, {to e prisuten vo de-
loto na negoviot tatko. Toa osobeno e vidlivo na skulp-
turite izraboteni za fasadata na katedralata vo Siena.
ANDREA PIZANO (1290-1348) gi izrabotuva kri-
lata na ju`nata vrata na krstilnicata vo Firenca (1330-
36) so reljefi na tema od Noviot zavet. Na niv s u{te e
prisuten srednovekovniot gotski pristap vo umetnosta,
no sepak tie }e pretstavuvaat pottik za realizacijata na
ostanatite vrati na krstilnicata od strana na prviot
ranorenesansen skulptor Lorenco Giberti.
NANI DI BANKO (okolu 1390-1421) e zna~aen tvo-
rec za po~etocite na ranorenesansnata umetnost vo Fi-
renca. Toj postepeno se osloboduva od ograni~eniot
srednovekoven klasicizam, {to najmnogu e vidlivo na
negovata kompozicija vo mermer êtirite svetci smes-
tena vo ni{a na crkvata Orsanmikele vo Firenca. Pod
silen vpe~atok na anti~kiot realizam i na gotskiot
izma~en izraz, toj uspeva niv da gi obedini dostignuvaj}i
go noviot umetni~ki izraz na renesansniot humanizam.
Sl.57. Nani di Banko. êtiri svetci, fragment, 1410-14; mermer,
prirodna golemina; crkva Orsanmikele, Firenca i Portret na
Rimjanin, po~etok na III vek; mermer,prirodna golemina;
Dràven muzej, Berlin.
Sl.56. Nikola Pizano. Propovednica, 1260. Mermer,
polihromija. Krstilnica vo Piza.
16
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.305-306
@. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.307-311
SKULPT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
5
F i r e n c a
LORENCO GIBERTI (1378-1465)
Giberti, kako i mnogu drugi renesansni umetnici,
najprvin zapo~nuva da se zanimava so kujunxistvo, preku
koe gi izrazuva svoite umetni~ki pretenzii. Vo 1401-2
god. vo Firenca se raspi{uva konkurs za re{enie na
severnata vrata od baptisteriumot pred crkvata Santa
Marija del Fjore. Na konkursot u~estvuvaat poznati
umetnici, me|u koi i Bruneleski, no pobeduva Giberti.
Severnata vrata na krstilnicata (baptisteriumot)
e izrabotena od pozlatena bronza i ima 4 h 7 reljefni
poliwa so sceni od Noviot zavet. Scenite, smesteni vo
~etirilist, poradi prisustvoto na gotskata tradicija,
s u{te gi nemaat kompletnite karakteristiki na
renesansnata umetnost.
Isto~nata vrata na krstilnicata, Lorenco Giber-
ti }e ja izraboti 20 godini podocna po nara~ka, ukrasu-
vaj}i ja so sceni od Stariot zavet, isto taka vo pozla-
tena bronza. Taa ima 2 h 5 reljefni poliwa koi gi so-
dràt site karakteristiki na renesansnata umetnost.
Giberti niv gi izrabotuva pod vlijanie na svojot ve}e
pro~uen u~enik Donatelo, no i pod vlijanie na ve}e
otkrienata nau~na perspektiva od Bruneleski, negoviot
porane{en konkurent. Koga mladiot Mikelanxelo, }e go
vidi toa ostvaruvawe, }e go nare~e "rajska vrata". Kako
karakteristi~ni sceni moè da se izdvojat:
- Prikaznata za Josif, na koja se prikaàni golem broj
lu|e vo razli~ni pozicii, so objekti vo zadninata. I
pokraj toa, taa kompozicija ima edinstvo i gracioznost
stopeni vo perspektiva, i
- Prikaznata za Jakov i Isak, kade {to ima naglasena
gradacija na reljefi koi postepeno se gubat vo pers-
pektiva.
Glavni karakteristiki na renesansnata skulptura,
kako odraz na pridobivkite od minatoto i na noviot hu-
manizam se slednite:
- Postaven e nov odnos kon klasi~nata umetnost, so {to
se obedinuvaat klasi~niot oblik i sodrìnata. Toa mo-
è da se zaklu~i, na pr. od sporedbata na eden Portret
na Rimjanin so fragmentot, odnosno glavata na eden
svetec od spomenatata kompozicija na Nani di Banko;
- Oblekata na figurite se prikaùva vo organska vrska
so teloto {to go pokriva. Teloto so svojata akcija ja
ispolnuva oblekata, {to e vidlivo od sporedbata na eden
reljef od frizot na hramot Atina Nike i reljefot od
isto~nata vrata na baptisteriumot vo Firenca;
- Figurite postepeno se osloboduvaat od povrzanosta
so yidnata masa i is~ekoruvaat napred kon celosna sa-
mostojnost. Tie se postaveni vo stav kontra-posto, so
{to se postignuva nivno sovr{eno uramnoteùvawe;
- Se postavuva nov odnos kon goloto ~ove~ko telo. Toa
ne e ve}e bez ~uvstva kako vo sredniot vek, koga so nego
treba{e da se izrazi moralno zna~ewe na grev ili stra-
dawe. Sega se obedinuva anti~kiot ideal na fizi~kata
ubavina so ubavinata na ~uvstvata. Kako primer moè
da posluì sporedbata na skulpturata na atlet od Po-
liklet i skulpturata David od Mikelanxelo.
Vrz osnova na site navedeni karakteristiki moè
da se tvrdi deka anti~kata umetnost ne e majka, tuku sa-
mo u~itelka na renesansnata umetnost.
Sl.59. Lorenco Giberti.
Reljefni kompozicii od
isto~nata vrata na
baptisteriumot vo
Firenca, 1425-52:
Prikaznata za Josif,
Prikaznata za Jakov i
Isak,
Avtoportret na L.
Giberti i negoviot sin
Vitorio.
Sl.58. Lorenco Giberti. Isto~nata vrata, 1425-52.
Pozlatena bronza. Baptisterium, Firenca.
SKULPT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
6
Skulpturata Jovan Krstitel (1414) smestena vo
ni{a na crkvata Orsanmikele, Giberti ja raboti
paralelno so negovata prva vrata na baptisteriumot.
Zatoa, vo nea s u{te e prisutna gotskata tradicija.
Skulpturata Sveti Matej (1420) smestena vo ni{a
na istiot objekt e pod golemo vlijanie na antikata, no i
so izvesna modifikacija na gotskiot stil. Toa e dokaz
deka preku nea Giberti se podgotvuva da ja izraboti
rajskata vrata.*
17
DONATELO (1386-1466)
Donato di Nikolo, nare~en Donatelo, iako bil sa-
mo osum godini pomlad od Giberti, najprvin stanal ne-
gov u~enik za nabrgu da se oslobodi od nego i da stane
najzabele`livata li~nost na firentinskata umetnost.
Toj raboti statui i reljefi vo Firenca, Siena i Pa-
dova. Na toj na~in stanuva pro~uen skulptor so golema
individualnost, koj go zastapuva realizmot so primesi
na naturalizam. I negovite prvi ostvaruvawa se
povrzani so crkvata Orsanmikele vo Firenca.
Skulpturata Sveti Marko (1411-13) iako e smestena
vo ni{a, moè da se oddeli od zadninata i da stoi sa-
mostojno, bidej}i e sovr{eno uramnoteèna. Toa e prv
takov slu~aj vo renesansata. Teloto e prikaàno vo stav
na kontra-posto, podgotveno za dvièwe, a draperijata
e odredena so oblicite {to gi pokriva. Napravena e od
mermer so viso~ina od 2,36 m.
Skulpturata Sveti \or|i (1415-17) e smestena vo po-
plitka ni{a, taka {to figurata izleguva malku pred
yidnata povr{ina. Iako teloto e vo oklop, se ~uvstvuva
negovata elasti~nost i èlbata da za~ekori napred i da
se bori za "Novata Atina".
Reljefot Sveti \or|i i lamjata e smesten pod istata
ni{a na skulpturata Sveti \or|i. Sveti \or|i e pri-
kaàn na kow, kako so kopje se bori protiv lamjata za da
ja za{titi napadnatata nevina devojka, {to pretstavuva
simboli~no prikaùvawe na borbata me|u Firenca i
Milano. Vo izrabotkata na ovoj reljef, Donatelo sozdava
iluzija na beskrajna dlabo~ina postignata so povisok i
ponizok reljef. So dletoto toj raboti kako so slikarska
~etka, no do toj period s u{te nemalo takov primer vo
slikarstvoto. Zatoa moè da se tvrdi deka Donatelo go
trasira patot i na renesansnite slikari.
Sl.60. Lorenco Giberti. Sv. Jovan Krstitel i Sv. Matej,
1419-22. Bronza, prirodna golemina. Crkva Orsanmikele,
Firenca.
17
Podetalno vo Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.27-34
H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.307-308
Sl.61. Donatelo.
Sv. Marko, 1411-13.
Mermer, 236 cm. (gore)
i Sv. \or|i, 1415-17.
Mermer zamenet so
bronza, 208 cm (dolu).
Crkva Orsanmikele,
Firenca.
SKULPT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
7
Kambanarijata na firentinskata katedrala e vto-
riot objekt kade {to se smesteni delata na Donatelo.
Za nejzinoto ukrasuvawe toj izrabotuva pet figuri smes-
teni vo ni{i. Najzna~aen vpe~atok ostava skulpturata
Cukone (1423-25), izrabotena vo mermer visok 1,96 m.
Kompozicijata pretstavuva rimski govornik, no
vsu{nost toa e prorok bez voobi~aenite proro~ki at-
ributi. Negovata }elava glava ne e ubava, no e pleme-
nita. Pri izrabotkata na skulpturata, Donatelo posto-
jano doviknuval: "Zboruvaj, zboruvaj ili |avol }e te
odnese!". I navistina, Cukone izgleda kako da }e pro-
govori sekoj moment. Samiot Donatelo tolku mnogu ja
cenel taa skulptura, {to ~estopati se kolnel vo nea.
Reljefot Gozbata kaj Irod (1425) e napraven so po-
zlatena bronza i e smesten vo crkvata San Xovani vo
Siena. Ova delo ve}e e posovr{eno od reljefite na ne-
goviot u~itel Giberti. Vo sredinata, kompozicijata ima
edna praznina koja zjae, a dvièwata na figurite se
centrifugalni. Se dobiva vpe~atok kako reljefot da
prodolùva nadvor od negovite ramki. Tridimenzional-
nosta na prostorot e naglasena so prikaànata arhite-
ktonska dlabo~ina, pretstavena vo perspektiva, so-
glasno so postaveniot nau~en pristap od Bruneleski.
Skulpturata David
(1430-32) e visoka 158 cm
i pretstavuva prva gola
statua na renesansata vo
prirodna golemina. Te-
loto, postaveno vo uram-
noteèn kontra - posto
zboruva mnogu pove}e od
liceto.
Reljefot ûdoto na
sveti Antonio (1446-48)
smesten e vo istoimena-
ta crkva vo Padova. Iz-
raboten e vo delumno po-
srebrena bronza i prika-
ùva mnoèstvo figuri
opfateni so edno odme-
reno spokojstvo.
Kowani~kiot spomenik Gatamelata (1445-50) e po-
staven pred istata crkva vo Padova i pretstavuva eden
mleta~ki vojskovodec. Negovata izrabotka e inspi-
rirana od spomenikot na rimskiot imperator Marko
Aurelie, taka {to pove}e nalikuva na mislitel otkol-
ku na vojnik. Masivnoto telo na kowot, generalot go
vladee ne so pomo{ na svojata snaga, tuku pove}e so svo-
jot avtoritet.
Vo po~etokot na vtorata polovina od vekot, Dona-
telo se vra}a od Padova vo Firenca kade {to nao|a
vlo{ena politi~ka i duhovna klima.
Vo toj period toj ostanuva nadvor od vkusot na
{irokoto gra|anstvo i raboti dela so stroga indi-
vidualnost.
Skulpturata Marija Magdalena (1454-55) e izrabo-
tena od drvo so viso~ina od 188 cm so izraz koj pretsta-
vuva preod kon naturalizmot i go izrazuva osameniot
genij na avtorot vo toga{nite nemirni vremiwa.*
18
ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)
Andrea del Verokio kako skulptor i slikar ima
umetni~ka rabotilnica vo Firenca. Toj raboti skulp-
turi vo bronza, mermer i terakota, no e i poznat slikar.
Negoviot humanisti~ki duh ovozmoùva rabotilnicata
da stane u~ili{te na golem broj mladi umetnici. Kaj
nego u~at Leonardo da Vin~i, Peruxino i dr. Vo ra-
botilnicata na Verokio s se raboti so pesna, a se u~i
za novite tehni~ki i estetski pronajdoci. U~enicite
ramnopravno u~estvuvaat vo realizacijata na delata i
zaemno si vlijaat.
Kowani~kiot spomenik na mleta~kiot vojskovodec
Koleoni (1483-88) pretstavuva remek-delo na Verokio,
bidej}i za toa vreme pretstavuva tehni~ki podvig da se
izlee kow vo bronza so edna podignata noga. Stavot na
Sl.62. Donatelo. Sv. \or|i i lamjata, 1415-17. Mermer,
viso~ina 40 cm. Crkva Orsanmikele, Firenca.
Sl.63. Donatelo. David,
okolu 1430. Bronza, 158
cm. Barxelo, Firenca.
Sl.64. Donatelo. Kowani~kiot spomenik Gatamelata, okolu
1450. Bronza, viso~ina 350 cm. Pjaca del Santo, Padova.
18
Podetalno vo H.W. Janson. Istorija umetnosti
Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.35-46
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
8
kowanikot, koj sedi visoko vo sedloto so delumno
svrteno telo go izrazuva negoviot vnatre{en prkos. Ako
Gatamelata ima{e imperatorska figura, Koleoni
pove}e nalikuva na selski naduenko.Celata kompozicija
ima detalno obrabotena povr{ina so realno prika-
ùvawe na sitnata muskulatura na kowot, remenite, i
na liceto i oblekata na kowanikot. Spomenikot e
postaven na plo{tadot San Xovani e Paolo vo Venecija,
a negoviot postament e izraboten od u~enikot na
Verokio, Leonardo da Vin~i.
Skulpturata David (1475) jasno go pretstavuva Ve-
rokio kako samostoen tvorec vo odnos na u~itelot Do-
natelo. Kaj ovaa skulptura se sre}avaat tipi~nite ka-
rakteristiki na docniot kvatro-~ento: elegancija i pre-
finetost vo izrabotkata, odbegnuvawe na silni emoci-
onalni efekti i usovr{en zanaet na rabotewe vo bron-
za kako kontinuitet na zlatarskata tradicija.
Verokio so svoite sorabotnici raboti i golem broj
bisti vo mermer so prefineta obrabotka na liceto,
frizurata i draperijata.
*19
DESIDERIO DA SETIWANO (1428-1464)
Desiderio da Setiwano ima napraveno golem broj
reljefi i skulpturi vo mermer, prodolùvaj}i go umet-
ni~kiot izraz na Verokio, so {to vo golema mera ja ide-
Sl.65. Andrea del Verokio. Kowani~kiot spomenik
Bartolomeo Koleoni, 1479-88. Bronza, viso~ina 400 cm.
Plo{tad San Xovani e Paolo, Venecija.
19
Podetalno vo Verochio, I diamanti dellarte
Sl.66. Andrea del Verokio. David, okolu 1475. Bronza,
viso~ina 120 cm. Barxelo, Firenca.
Sl.67. Desiderio da Setiwano. Bogorodica so Hristos od
grobnicata na Karlo Marsupini, sredina na XV vek. Visok
reljef od mermer. Crkva Santa Kro~e, Firenca.
SKULPT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
3
9
alizira ~ove~kata ubavina. Toa moè da se vidi na ne-
govite portreti i pretstavi na svetci. Takva e kompo-
zicijata Bogorodica so Hristos izrabotena vo vid na
medaljon od mermer, smesten na frontonot na grobni-
cata na Karlo Marsupini vo crkvata Santa Kro~e, Fi-
renca. Sli~na e negovata Bista na mlada èna, pretsta-
vena realisti~no so site karakteristiki na materija-
lot.
SEMEJSTVOTO DELA ROBIJA
Vo vremeto koga Donatelo vo Padova go raboti ko-
wani~kiot spomenik na Gatamelata, Luka dela Robija
(1420-82) e edinstveniot golem majstor vo Firenca. Toj
e pro~uen po svojata prefineta izrabotka na visok
reljef vo mermer. Osnovna karakteristika na negovite
dela e ~udesniot sklop na privle~nost i serioznost. Toj
ne se potpira vrz Donatelo, tuku vrz anti~kata
tradicija. Nikoga{ nema napraveno slobodnostoe~ka
figura, a najmnogu raboti reljefi vo gle|osana tera-
kota, koja nalikuva na emajl. Upotrebuva ednostavna
harmonija na bela i sina boja. Takvi se negovite reljefi:
Madona vo cve}arnik i Angeli koi peat. Na sli~en
na~in raboti i negoviot brat Andrea dela Robija (1435-
1525), {to moè da se vidi na reljefot od fajansirana
terakota Sredbata na Marija i Elisaveta.
Otkoga rabotilnicata }e ja prezemat pomladite
~lenovi na semejstvoto, taa prerasnuva vo eden vid fab-
rika, koja masovno proizveduva Madoni za selski crk-
vi, pretstaveni vo dre~livi ìvi boi i so nesovr{ena
modelacija.
*20
JAKOPO DELA KVERÂ (1420-1482)
Jakopo dela Kver~a od Siena zapo~nuva da raboti vo
gotski stil, no po kontaktot so Donatelo zasileno na-
preduva kon renesansata. Negovo najpoznato delo pret-
stavuva ramkata na portalot na crkvata San Petronio vo
Bolowa. Na nea se prikaàni reljefi so sceni od
biblijata, odnosno sozdavaweto na svetot. Avtorot ja
zapostavuva tretata dimenzija, a ja naglasuva musku-
laturata i ja oìvuva klasi~nata ubavina, {to }e ostavi
silen vpe~atok vrz Mikelanxelo. Pozna~ajni fragmenti
od ovoj bogat reljef se: Sozdavaweto na Adam, Iste-
ruvaweto od rajot, kako i Adam i Eva na zemjata.
*21
Sl.68. Luka dela Robija. Bogorodica vo cve}arnik.
Fajansirana terakota, 63,5 h 80 cm. Barxelo, Firenca. Sl.69. Jakopo dela Kver~a. Reljefi od portalot
na crkvata San Petronio, Bolowa, 1425-35:
Sozdavaweto na Adam i Isteruvaweto od rajot.
Kamen, viso~ina 68,4 cm.
20
Vidi @ermen Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.337
21
Vidi H. D. Molesworth. Istorija svetske skulpture, str.311-12
SKULPT URA
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
0
V. SLIKARSTVOTO NA RANATA V. SLIKARSTVOTO NA RANATA V. SLIKARSTVOTO NA RANATA V. SLIKARSTVOTO NA RANATA V. SLIKARSTVOTO NA RANATA
RENESANSA RENESANSA RENESANSA RENESANSA RENESANSA
P r e d v e s n i c i
ÎMABUE (1240-1302)
Vo 1230 god. e podignata crkvata Sv. Fran~esko vo
Asizi, koja }e bide sobirali{te na mnogu umetnici. Ne-
koi od freskite izraboteni vo taa crkva mu se pripi-
{uvaat na îmabue. Na niv se gleda edno postepeno na-
pu{tawe na gotskata tradicija preku porealno pretsta-
vuvawe na likovite i draperijata. Za àl, ovie freski
denes se mnogu o{teteni, taka {to umetnosta na îmabue
polesno moè da se sogleda od negovite ostanati dela,
kako {to se: Raspnatiot Hristos i Bogorodica so
Hristos vo slava, izraboteni vo poslednata godina od
negoviot ìvot.
DUÔ (1255/60-1318/19)
Deloto na Du~o e povrzano so gradot Siena. Toj ne
uspeva da go odbegne vizantisko-gotskiot {ablon, so {to
go formira pravecot na sienskata umetnost za slednite
dva veka. Pretstavata na ~ovekot vo negovite sliki
pove}e mu pripa|a na ambientot na îmabue.
Vo delata na Du~o ima slabo zastapena tridimenzi-
onalnost, naglasena dekorativnost i nerealna sta-
bilnost na figurite. Vrv na negovoto tvore{tvo pret-
stavuva kompozicijata Maesta (1308-11), poliptih na
drvo za glavniot oltar na katedralata vo Siena. Na ne-
go se pretstaveni golem broj sceni od ìvotot na Bo-
gorodica i Hristos. Od ostanatite dela na Du~o osobe-
no e poznata monumentalnata slika Madona Ru~elaj, iz-
rabotena so tempera na drvo vo 1289 god.
XOTO DI BONDONE (1267-1337)
Xoto e eden od retkite slikari, koj u{te za vreme
na svojot ìvot e falen za svojata revolucija vo sli-
karstvoto, koja{to se sostoi od eden nov tridimenzio-
nalen realizam. Toj realizam se potpira vrz vizanti-
skata skulptura i mozaik. Takov realizam e zabeleàn,
na primer na freskite vo crkvata Sv. Pantelejmon kaj
Skopje, naslikani mnogu porano (1164 god).
Xoto ne e samo golem slikar tuku i golem humanist,
koj sorabotuva so pisatelite Dante, Petrarka i dr. So
negovoto slikarstvo, umetnosta postepeno se spu{ta
me|u lu|eto. Vo slikarstvoto na Xoto se sre}avaat
individualizirani figuri, realno i tridimenzionalno
postaveni i so izvesni po~etoci na perspektivnata
pretstava. Sepak, kaj niv s u{te e prisutna zlatnata
zadnina, koja postepeno po~nuva da se napu{ta. Dvi-
Sl.70. îmabue.
Bogorodica so
Hristos vo
slava, 1302.
Tempera na
tabla, 223 h 385
cm. Ufici,
Firenca.
Sl.71. Du~o. Bogorodina so Hristos i svetci, pano od Maesta,
1308-11. Tempera na tabla, 211 h 426 cm. Muzej na katedralata
vo Siena.
Sl.72. Xoto. Bakneòt na Juda, 1304-5. Freska,
185 h 200 cm. Kapela Skrovewi, Padova.
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
1
èweto na figurite e slabo zastapeno, a dekoracijata e
skromna. Delata na Xoto se nao|aat vo pove}e gradovi:
Asizi, Padova i Firenca.
Vo kapelata Skrovewi, Padova, vo 1304-05 godina
Xoto ima naslikano nekolku zna~ajni freski so monu-
mentalni dimenzii, me|u koi se istaknuvaat: Koleòt
na nevinite i Bakneòt na Juda.
Vo kapelata Bardi na crkvata Santa Kro~e, Firen-
ca, Xoto go prodolùva svojot uspe{en umetni~ki raz-
voj naslikuvaj}i golem broj zna~ajni freski so monu-
mentalni dimenzii, kako {to se: Smrtta na sv. Fran-
~esko i Potvrduvawe na pravilata.
Xoto ima realizirano i pogolem broj sliki na {ti-
ca so verska tematika, a naj~esto toa e scenata Bogo-
rodica so Hristos.
*22
SIMONE MARTINI (1284-1344)
Deloto na Simone Martini e pod vlijanie na Du~o,
bidej}i toj poteknuva od Siena, no ima patuvano niz raz-
li~ni gradovi, za na kraj da se smesti kaj papata vo Avi-
won, Francija. Slikata Blagove{tenie na Martini za
prvpat prezentira edna linearna kompozicija, vo koja
prepla{enosta na Bogorodica e pretstavena najrealno
vo dotoga{noto slikarstvo. Venecot od lisja vrz glavata
na angelot, kako motiv podocna }e bide prifaten i od
slikarot Boti~eli.
F i r e n c a
MAZAÔ (1401-1428)
Tomazo di Xovani, nare~en Maza~o, vo istorijata
na slikarstvoto se pojavuva kako prv kompletno rene-
sansen slikar, koj ja koristi atmosferata na prostor-
noto pretstavuvawe i anatomijata, {to pred nego ja soz-
dadoa Bruneleski i Donatelo. Toj tvori vo vremeto na
razumot, mirot i prosperitetot na Firenca, pod vlasta
Sl.73. Simone Martini. Blagove{tenie, 1333. Tempera na
tabla, 265 h 306 cm. Ufici, Firenca.
22
Podetalno vo Lopera completa di Giotto
Sl.74. Maza~o. Dano~niot gro{, 1425. Freska, 225 h 598 cm. Kapela
Branka~i, Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
na Kozim I Medi~i. Po po~etnoto slikawe na oddelni
{tafelajni dela, Maza~o prifa}a da ja naslika so
fresko-ìvopis kapelata Branka~i vo crkvata Santa
Marija del Karmine vo Firenca. Vo tie freski re-
alizmot e ve}e celosno zastapen, no s u{te se nao|a pod
kontrola na crkvata. Karakteristikite na toa slikar-
stvo najmnogu se vidlivi na slednive kompozicii:
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
2
Dano~niot gro{ pretstavuva grupa figuri posta-
veni vo anti~ki stav kontra-posto, skulptorski nasli-
kani vo vonvremenska atmosfera i "nad prostorot". Toa
odgovara na temata, koja e pretstavena so ìvi, no ne
premnogu istaknati koloristi~ki nijansi. Na kompo-
zicijata se prisutni i arhitektonski objekti pretsta-
veni perspektivno.
Isteruvaweto od rajot, kade {to likovite na Adam
i Eva sodràt realna pretstava na du{evnata bolka.
Nivnite goli tela po barawe na crkvata se prepokrieni
so zeleni gran~iwa.
Maza~o ima namera da ja prodolì rabotata vo Rim,
no tamu prerano go zavr{uva svojot ìvot, {to Bru-
neleski vo Firenca go oplakuva kako golem gubitok. I
pokraj skromniot broj ostvaruvawa, deloto na Maza~o sil-
no vlijae vrz razvojot na slikarstvoto vo visokata re-
nesansa. Na negovite freski se u~at najgolemite slikari
na renesansata koi poteknuvaat od Firenca.
*23
FRA FILIPO LIPI (1406-1469)
Fra Filipo Lipi e u~enik na Maza~o, vo ~ii dela
jasno se ~uvstvuva dvièweto na vozduhot, koe postepe-
no }e se pretvori vo veter vo delata na Boti~eli. Po-
radi pripadnosta na crkvata, li~niot lirizam na Fra
Filipo dobiva edna ne`na religiozna nota. Toa moè
da se ilustrira preku slednite dela: Bogorodica so
Hristos i angeli i Gozbata kaj Irod, no i so nekolku
ubavi portreti.
PAOLO UÊLO (1397-1475)
Paolo U~elo e prijatel na Donatelo, od kogo ja pri-
fa}a geometriskata struktura na kompozicijata, no nea
ja krie pod dekorativniot detaq. Toj najmnogu slika
masovni sceni so lu|e, kowi, ku~iwa i dr. Negovata Bit-
ka kaj San Romano ima tendencii da prikaè prostorna
dlabo~ina, no perspektivata ne e dovolno ubedliva. Na
kompozicijata ne se ~uvstvuva krvavosta na bitkata i
te{ko se razlikuvaat ìvite od mrtvite. Poradi toa,
ova delo pove}e nalikuva na lovxiska scena, a pomalku
na bitka.
ANDREA DEL KASTAWO (1423-1455)
Andrea del Kastawo vo svoite dela stava akcent na
teloto i na dvièweto. Pod vlijanie na Donatelo, toj gi
voveduva skulpturalnite efekti vo slikarstvoto. Zatoa,
negovite figuri imaat ìlava snaga i energija {to e
navidum zadràna. Toa moè da se vidi na negovite
kompozicii: Tajnata ve~era, San Sebastijan i Dante.
*24
Sl.75. Maza~o. Isteruvaweto od rajot. Freska, 208 h 88 cm.
Fragment. Crkva Santa Marija del Karmine, Firenca.
23
Podetalno vo Lopera completa di Masaccio
Sl.76. Fra Filipo Lipi. Bogorodica so Hristos i angeli,
1455-60. Tempera na tabla, 63,5 h 92 cm. Ufici, Firenca.
24
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.108-112
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
3
POLAJUOLO (1431-1498)
Antonio del Polajuolo (1431-98) e slikar i vajar koj
najmnogu se istaknuva so izrabotka na bisti vo bronza,
praveni po primerot na antikata. Toj u~i vo rabo-
tilnicata na Giberti, a se ugleduva na delata na Donatelo
i na Kastawo. A. del Polajuolo e majstor za oblikuvawe
na goloto telo vo akcija, so realisti~ko prikaùvawe
na anatomijata, s do posledniot muskul i nerv. Zatoa, se
pretpostavuva deka toj e prviot umetnik koj sekciral
~ove~ki trupovi za da se zapoznae so nivnata anatomija.
No isto taka, vrz licata na tie lu|e e mnogu izrazena i
emocijata. Najpoznati negovi dela na taa tema se:
Podvizite na Herkul i Bitkata na deset goli lu|e.
Slikata Ma~eweto na sv. Sebastijan, kako i Portretot
na edna mlada dama dokaùvaat deka Antonio del
Polajuolo e uspe{en slikar na raznovidni temi.
Pjetro del Polajuolo (1443-96) neguva sli~en
umetni~ki izraz kako i negoviot brat Antonio, za {to
svedo~i slikata Portret na mlada èna, na koja
materijata e tretirana so golem stepen na realnost.
Sl.77. Andrea del Kastawo. Tajnata ve~era, 1440-57. Freska. Muzej na Kastawo, manastir San Apolonie.
Sl.79. Pjetro del Polajuolo. Portret na
mlada èna, okolu 1470. Tempera na tabla, 33
h 49 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.78. Antonio del Polajuolo. Bitkata na
deset goli lu|e, 1475. Metropoliten muzej,
Wujork.
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
4
ANDREA DEL VEROKIO (1435-1488)
Slikarstvoto na skulptorot Verokio brzo pa|a vo
zaborav, vo sporedba so slikarstvoto na negoviot u~enik
Leonardo da Vin~i. U{te pri dovr{uvaweto na maj-
storovite sliki, Da Vin~i go nadminuva svojot u~itel,
{to mnogu lesno se sogleduva vo pretstavuvaweto na dvata
angela vrz kompozicijata Pokrstuvaweto na Hristos, {to
Leonardo gi slika vo otsustvo na u~itelot.
SANDRO BOTIÊLI (1446-1510)
Sandro Boti~eli e slikar koj pove}e se interesira
za antikata, a pomalku za perspektivata i anatomijata.
Toj e pripadnik na filozofskoto dvièwe neoplato-
nizam, za ~ii potrebi slika alegoriski i anti~ki temi.
Za po{irokata publika toj izrabotuva sliki so verska
tematika. Na site kompozicii e vidliva edna mila
ènstvenost na figurite, {to ja prezema od Fra Fili-
po Lipi. Maèstvenosta, prisutna kaj ma{kite figuri
ja prezema od Andrea del Kastawo, no i na dvete im dava
vol{ebna ubavina.
Ra|aweto na Venera nalikuva na plitok reljef, koj
ja istaknuva raspeanata linija na Venera, na vetrovite
i na {kolkata od koja izleguva Venera. Vsu{nost ova e
mitolo{ka scena naslikana so "verski" intenzitet.
Primavera (Alegorija na prolet) nalikuva na boga-
ta tapiserija kade Venera e prikaàna kako boìca na
qubovta i na op{tata plodnost. Na desnata strana od
kompozicijata, Zefir ja dopira Flora koja se pretvora
vo Prolet, rasfrlaj}i cve}e po trevata. Nad ovaa scena
Kupidon frla strela vrz edna od trite gracii, koja
zanesno e svrtena kon Merkur, a vo sredinata e prika-
àna Venera kako da ja blagoslovuva idnata vrska.
Verskite kompozicii Boti~eli gi ispolnuva so
pretstava na ~ove~ki likovi so edna vol{ebna ubavina,
inspirirana od anti~kite legendi. Takvi mu se kompo-
ziciite: Blagove{tenie, Ra|aweto na Hristos, Madona
i angeli itn.
*25
Sl.80. Andrea del Verokio.
Pokrstuvaweto na Hristos, okolu
1470-75. Tempera i maslo na tabla,
151 h 177 cm. Ufici, Firenca.
Sl.81. Sandro
Boti~eli.
Ra|aweto na
Venera, 1480-85.
Tempera na
platno, 172 h 278
cm. Ufici,
Firenca.
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
5
DOMENIKO VENECIJANO (1400? - 1461)
Pod vlijanie na Bruneleski, vo slikarstvoto na Do-
meniko Venecijano se istaknuva arhitekturata, koja{to
redovno e pretstavena so ìvopisni boi. Verojatno, vo
toa se gleda vrskata na avtorot so Venecija. Negovite
sliki se obleani so sina nebesna svetlost. Seto toa moè
da se vidi na kompoziciite: Oltarot na sv. Lucij, so
ìvopisno dekorirani arhitektonski elementi, i
Portret na devojka, so vonredno realisti~ki prikaàna
materija na oblekata i kapata na devojkata.
U m b r i j a
Umbrija pretstavuva golema slikarska oblast, koja
ne ostanuva imuna na vlijanieto od Firenca. Golem broj
slikari od Umbrija u~ele kaj firentinskite majstori,
prenesuvaj}i ja novata umetnost vo gradovite: Urbino,
Orvieto, Peruxa i Siena.
PJERO DELA FRANÊSKA (1420-1492)
Pjero dela Fran~eska so svojot na~in na slikawe se
vra}a na rodnata Umbrija. Negovoto ime ima centralno
mesto vo razvojot na podocne`nite slikari, kako {to se
Sl.82. Sandro
Boti~eli.
Primavera,
1457-78. Tempera
na tabla, 203 h
314 cm. Ufici,
Firenca.
Sl.83. Domeniko Venecijano.
Oltarot na sv. Lucij, 1445-48.
Tempera na tabla, 209 h 213 cm.
Ufici, Firenca.
25
Podetalno vo Lopera completa di Botticelli
Peruxino i Rafael. U~itelot na Pjero dela Fran~eska,
Domeniko Venecijano, upotrebuva nebesna svetlina, koja
kaj Dela Fran~eska }e se pretvori vo biserna svetlina so
koja gi osvetluva ne`no oblikuvanite seriozni lu|e.
Najpoznato delo na Pjero dela Fran~eska e Trium-
falniot diptih na grofot Federigo i Batista Sforca.
Vo ova delo, toj pretstavuva edna alegoriska scena, kade
{to Federigo i Batista, sekoj na svoja ko~ija, se
sre}avaat na otvoren prostor pretstaven so izmislen
pejza` vo dlaboka perspektiva.
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
6
Na slikata Portret na grofot
Federigo, Pjero dela Fran~eska
postignuva nov svetlosen efekt, so
~ija pomo{ svetlosta ne se ref-
lektira od materijata, tuku se
vpiva vo nea. Likot e pretstaven
vo strog profil so karakteristi-
~en realizam, {to se istaknuva
pred dlabokata perspektiva.
Verskite sceni, kako {to e
slikata Hristovoto voskresenie,
se postaveni nad vremeto i pros-
torot i vo niv se ~uvstvuva izve-
sen naturalizam.
Pjero dela Fran~eska se za-
nimava i so teorija na urbanizmot,
pri {to svoite idei za zamis-
leniot idealen grad gi pretstavuva
na slikarski kompozicii.
*26
LUKA SIWORELI (1450-1523)
Luka Siworeli e u~enik na Pjero dela Fran~eska,
no go napu{ta negovoto vlijanie poradi naglasenata
strast za slikawe aktovi. Duri i pejzaìte toj gi razgo-
luva na nivnite osnovni formi, a kompoziciite ~esto
sodràt potsmev i sarkazam. Ovoj na~in na slikawe go
doveduva do vistinsko sovr{enstvo so izrabotkata na
freskite vo katedralata vo Orvieto, od koi treba oso-
beno da se naglasi Stra{niot sud, kade {to angelite so
zvukot na trubite gi budat mrtvite, a |avolite vo vid na
vistinski muskulesti lu|e gi odveduvaat gre{nite. Ovoj
strasten na~in na prikaùvawe }e pretstavuva cvrsta
osnova za razvoj na slikarstvoto na Mikelanxelo, koj
~estopati }e gi studira ovie freski. Na sli~en na~in e
pretstavena kompozicijata Pekolot, dodeka Rajot gi
pretstavuva ve~nite uìvawa na bezgre{nite.
Siworeli e mnogu ploden slikar, koj prete`no ra-
boti vrz verski kompozicii, me|utoa niv gi tretira na
eden nov sloboden na~in. Taka na primer, na kompozi-
cijata Sveto semejstvo vo zadninata se gleda pretstava
na goli figuri. Od ostanatite kompozicii posebno
vnimanie zasluùvaat: Madona so Hristos, Madona na
prestol, Hristos vo hram, kako i Smrtta na Hristos.
*27
Sl.85. Pjero dela Fran~eska. Hristovoto voskresenie, 1463-
65. Freska, 200 h 225 cm. Pinakoteka Komunale, Sansepolkro.
Sl.84. Pjero dela Fran~eska. Portreti na Batista Sforca i grofot Federigo, frag-
menti od triumfalen diptih, 1465. Tempera i maslo na tabla, 33 h 47 cm. Ufici, Firenca.
26
Podetalno vo Lopera completa di Piero della Francesca
27
Podetalno vo Signoreli, I diamanti dellarte
Sl.86. Luka Siworeli. Stra{niot sud, 1499-1504. Freska.
Katedrala vo Orvieto.
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
7
PINTURIKIO e slikar koj najmnogu se zanimava
so prikaùvawe na verski sceni, pretstavuvaj}i mnogu-
brojni Madoni so deca. Taka, toj postepeno go sozdava
tipot na Umbriska Madona, koja ima karakteristi~en
stav i topol kolorit, {to podocna }e go prifati i go-
lemiot Rafael.
PJETRO PERUXINO (1445/50-1523)
Pjetro Vanu~i, nare~en Peruxino, rabo-
ti vo umbriskiot grad Peruxa, no odrùva tes-
ni kontakti so Siena i Rim. Vo Peruxa pres-
tojuvaat pove}e umetnici od Firenca, koi
isto taka vlijaat vrz negovoto tvore{tvo.
Peruxino verojatno u~el kaj Verokio isto-
vremeno so Leonardo da Vin~i. Toj najmnogu
slika prostorni pejzaì so uramnoteèni sce-
ni, so svetli boi i difuzna svetlost, postig-
nuvaj}i poetska pobo`nost, stremej}i se kon
harmonija, {to podocna }e ja dostigne nego-
viot u~enik Rafael.
Predavaweto na klu~evite e zna~ajna
freska smestena vo Sikstinskata kapela vo
Vatikan. Inspiriran od ovaa freska, Rafael
podocna }e napravi sli~na kompozicija. Ven-
~avaweto na Bogorodica ve}e ima ponaglasena
harmonija, {to podocna Rafael }e ja dovede
do sovr{enstvo na istoimenata kompozicija.
Treba da se znae deka po opa|aweto na
umetnosta vo Firenca, a pred rascutot na rim-
skata umetnost, Pinturikio, Peruxino i Si-
woreli se najbaranite italijanski slikari.
*28
Sl.87. Luka Siworeli. Sveto semejstvo, okolu 1495. Tabla,
pre~nik 124 cm. Ufici, Firenca.
Sl.89. Peruxino. Ven~avawe na Bogorodica, 1500-04. Maslo na tabla, 185
h 254 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Kan.
Sl.88. Pinturikio. Bogorodica so Hristos. Galerija na
sliki, Vatikan.
28
Podetalno vo Lopera completa di Perugino
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
8
P a d o v a
ANDREA MANTEWA (1431-1506)
Majstorite od Firenca vr{at slabo vlijanie vrz
umetnosta vo Padova s do pojavata na genijalniot
Mantewa. Mantewa u~i kaj eden poslab slikar vo Padova,
za podocna da napravi silen napredok po kontaktot so
Donatelo, koj do{ol da raboti vo Padova. Po Maza~o,
Mantewa e moèbi najzna~ajniot slikar na ranata
renesansa. Na sedumnaesetgodi{na vozrast toj e ve}e
samostoen majstor, a na dvaeset i pet godini e zrel
umetnik.
Vo svoeto slikarstvo, Mantewa izbira dotoga{
neobi~ni agli na nabquduvawe, kako {to e àbjata
perspektiva. Zadninata na negovite sliki ima arhi-
tektonski motivi, koi izgledaat sosema realno.
êstopati toa se arheolo{kite ostatoci na Rim, {to e
vo soglasnost so humanisti~koto u~ewe na univerzitetot
vo Padova. Figurite na slikite na Mantewa se oble~eni
vo t.n. vla`na draperija, {to e isto taka pod vlijanie
na antikata. Skicite za svoite sliki, toj najprvin gi
pravi so pretstavuvawe na goli figuri, za potoa
realisti~ki da gi oble~e vo svojata draperija.
Tematikata na negovoto slikarstvo e raznovidna:
verska, mitolo{ka, portreti itn. Negovite najubavi
freski se naslikani vo kapelata na crkvata Eremitani
vo Padova, no se uni{teni vo 1944 god. za vreme na
Vtorata svetska vojna. Najpoznati se slikite od
ciklusot {to go pretstavuva ìvotot na sv. Jakov, kako
na primer: Sv. Jakov go vodat na gubili{te, Pogu-
buvaweto na sv. Jakov itn. Na ovie freski e naglasena
neobi~nata àbja perspektiva vo kompozicijata.
Od ostanatite sliki na Mantewa najpoznati se:
Raspetie, Oplakuvaweto na Hristos, Smrtta na Bogo-
rodica i San Sebastijan, Poklonenie na ~obanite i
dr. Scenata so smrtta na Bogorodica e smestena vo arhi-
tektonska ramka niz koja se dolovuva dlaboka perspek-
tiva so pretstava na izmisleno pristani{te. Na
kompozicijata Oplakuvaweto na Hristos, mrtvoto
hristovo telo e prikaàno vo neobi~na perspektiva, vo
koja negovite raneti stapala se istaknuvaat vo preden
plan, {to pretstavuva eden nov, hrabar umetni~ki
pristap.
Mantewa e i golem grafi~ar, {to se gleda na
gravurata Borbata na morskite bogovi, preku koja }e
izvr{i vlijanie i vrz tvore{tovoto na germanskiot
slikar Albreht Direr.
*29
Sl. 91. Andrea Mantewa. Poklonenie na ~obanite. Tempera
na platno, 40 h 55 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.92. Andrea Mantewa. Oplakuvaweto na Hristos.
Platno, 68 h 81 cm. Brera, Milano.
Sl.90. Andrea Mantewa. Sv. Jakov go vodat na gubili{te,
1453. Freska, {iro~ina 330 cm. Kapela na crkvata Eremi-
tani, Padova.
29
Podetalno vo Lopera completa del Mantegna
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
4
9
V e n e c i j a
Kako rezultat na silnata docnogotska tradicija,
renesansata vo Venecija se pojavuva so zadocnuvawe. Vo
prvata polovina na XV vek, tamu s u{te se slika vo
gotska tradicija, no novite idei postepeno pristi-
gnuvaat so doa|aweto na umetnici odnadvor. Na primer,
slikarot Pizanelo (1395-1455) e me|u prvite renesansni
slikari koi doa|aat na rabota vo Venecija, no negovoto
tvore{tvo s u{te nema pro~isten renesansen stil, {to
se gleda na slikata Portret na princezata DEste. Vo
Venecija isto taka prestojuva Andrea del Verokio so
svojot u~enik Leonardo da Vin~i zaradi izrabotkata na
spomenikot na Koleoni.
ANTONELO DA MESINA (1430-1479)
Antonelo da Mesina spa|a me|u prvite slikari koi
donesuvaat novini vo venecijanskoto slikarstvo. Pri
svojata rabota vo Neapol, toj se zapoznal so nekoi
nizozemni slikari i od niv ja nau~il novata tehnika na
slikawe so masleni boi, koja vo po~etokot na XV vek
bila otkriena vo Nizozemje. Tie boi, namesto so tutkal
se rastvoraat so maslo, {to dozvoluva nanesuvawe na
nekolku proyirni sloevi eden vrz drug, so {to se sozdava
dotoga{ nepoznato bogatstvo na prelivi.
Za vreme na svojot ednogodi{en prestoj vo Venecija,
vo 1475 god. Antonelo da Mesina ja slika kompozicijata
Raspetie, so koja vr{i silno vlijanie vrz venecijanskite
slikari. Kompozicijata se odlikuva so nenametliv,
realisti~en i precizen severnoevropski jazik, izrazen
so plasti~nata mo} na eden Mantewa. Kon toa e
pridodadena i venecijanskata koloristi~ka ~uvstvi-
telnost.
Portretite na Antonelo da Mesina gi sodràt site
prednosti na maslenite boi. Licata svetat pred
zasen~enata zadnina, naslikani bez konturni linii, koi
pri slikaweto so masleni boi ne se potrebni. Modelite,
naj~esto maì, se postaveni vo "poluanfas" polo`ba,
{to pretstavuva po~etok vo napu{taweto na strogiot
profil.
Sl.93. Pizanelo.
Portret na
princezata
DEste, 1435-40.
Tempera na tabla,
30 h 40 cm.
Sl.94. Antonelo da Mesina. Raspetie, 1475. Maslo na tabla,
42,5 h 59,7 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Antverpen.
Sl.95. Antonelo da Mesina. Sv. Jeronim vo svojata }elija, 1474.
Maslo na tabla, 36,5 h 46 cm. Nacionalna galerija, London.
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
0
Sv. Jeronim vo svojata }elija e slika napravena po
ugled na edna nizozemna kompozicija i pretstavuva redok
primer na realisti~no pretstavuvawe na rabotnata soba
na eden nau~nik, so kompletnata oprema. Taa e naslikana
so jasno razraboten detaq i so dlabinska perspektiva.
Madona, Antonelo da Mesina ja slika vo vid na
dopojasen portret, na koj pod {amijata se gledaat samo
liceto i racete. Ovoj na~in na prikaùvawe pretstavuva
zaemno vlijanie na Antonelo da Mesina i Xovani
Belini. I dvajcata rabotat golem broj kompozicii so
pretstava na Madona (Bogorodica), pa zatoa se nare~eni
Madoweri.
*30
SEMEJSTVOTO BELINI
JAKOPO (1400-1470) e osnova~ na slikarskoto
semejstvo, koe gi pravi glavnite promeni vo vene-
cijanskoto slikarstvo. Toj postepeno se osloboduva od
gotskata tradicija i ja voveduva perspektivnata
pretstava. Toa osobeno se zasiluva, otkako Andrea
Mantewa stanuva negov zet i vr{i vlijanie vrz negovoto
slikarstvo, kako i vrz slikarstvoto na negovite sinovi
Xentile i Xovani.
XENTILE (1429-1507) e dobar portretist, poradi
{to Mleta~kata Republika vo 1480 god. go ispra}a vo
Istanbul za da go portretira sultanot Muhamed II. Po
svojot prestoj vo Istanbul, Xentile }e vovede orien-
talni motivi vo svoeto slikarstvo. Od toj period datira
slikata {to }e ja dovr{i negoviot brat Xovani,
Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija. Po vra}aweto
vo Venecija, Xentile ja slika ogromnata kompozicija
Procesija so relikvii na plo{tadot San Marko. Na
venecijanskite slikari mnogu im se dopadnala takvata
golema i oficijalna slika, taka {to toj ànr }e ostane
vo moda vo tek na slednite tri veka.
XOVANI (1430-1516) e najgolemiot venecijanski
slikar na ranata renesansa, koj za vreme na svojot dolg
ìvot raboti vo pove}e stilovi. Od svojot zet Mantewa,
najprvin ja prifa}a pretstavata na smireni likovi, za
potoa, pod vlijanie na Antonelo da Mesina, da primeni
plasti~en na~in na slikawe. Na nacrtanata plas-
ti~nost, toj }e pridodade paleta na boi so podlaboka
toplina i so svetlosna mo}, {to }e bide karakteristika
na venecijanskoto slikarstvo vo slednite sto godini.
Vo zadninata na negovite sliki se pretstaveni vol{ebni
predeli.
Ovoj razvoj na venecijanskoto slikarstvo }e go
prodolàt vo visokata renesansa u~enicite na Xovani:
Xorxone i Ticijan. Na toj na~in, u{te za vreme na
Xovani, venecijanskoto slikarstvo stanuva re~isi
ramnopravno so firentinskoto, {to }e potrae od XV
do XVIII vek. Za seto toa vreme venecijancite }e bidat
fascinirani od svetlosta i bojata, ~ij golem zamav go
predizvika Xovani Belini.
Golemite istoriski sceni na Xovani bile pos-
taveni vo Du`devata palata vo 1480 godina, no izgorele
vo poàrot vo 1575 god. Poradi toa, Xovani denes go
znaeme, glavno, kako religiozen slikar. Vo taa slikar-
ska oblast e izrazena skladnata celina na negovite dela,
od raniot do docniot period na negovoto tvore{tvo.
Sl.96. Jakopo Belini. Hristos vo ~istili{te. Maslo na tabla,
29 h 58 cm. Gradski muzej, Padova.
Sl.97. Xentile
Belini. Procesija na
plo{tadot San
Marko, okolu 1496.
Maslo na platno, 367 h
745 cm. Galerija na
Akademijata,
Venecija.
30
Podetalno vo Lopera completa di Antonello da Messina
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
1
Toa e vidlivo na monumentalnite kompozicii so
verska tematika, a toa se êtirite triptiha, raboteni
me|u 1464 i 1505 god. Na niv se gleda negovoto avtorsko
otkritie na t.n. tonska atmosfera, koja se razleva niz
celata kompozicija. Osobeno se zna~ajni triptihot dei
Frari vo istoimenata crkva vo Venecija, kako i
poliptihot na San Vin~enco Ferari vo crkvata San
Xovani e Paolo, Venecija.
Madona naslikana do pojas pretstavuva tema koja }e
se pro{iri blagodarej}i na brojnite sliki na Xovani.
Preku niv se gleda negoviot razvoj vo oblasta na
luminizmot i pejzaìte, ostvaruvaj}i skladnost me|u
~ove~kite figuri i prirodata. Na sli~en na~in Xovani
gi slika i pietite.
Portretite mu se napraveni so neobi~na upornost
vo realnoto pretstavuvawe na likovite. Pod koàta na
likot se ~uvstvuva jasno izrazenata forma na koskite, a
karakterot na portretiraniot izbiva na povr{ina.
Osvetlenata materija detalno e pretstavena vrz
zatemnetata zadnina. Takvi se negovite portreti:
Du`dot Loredan i Eden humanist.
Alegoriskite sceni mu se inspirirani od verski
temi i pretstavuvaat nov tip sliki, {to }e bide omilen
na venecijancite vo sledniot period. Vo niv, pejzaòt
i figurite kako da se fateni vo poluson ili vo edna
hipnotizirana sostojba so smireno dvièwe. Toa
najdobro go ilustrira kompozicijata Rajot na zemjata.
Sl.98. Xovani Belini. Bogorodica so Hristos,
1460-64. Tempera na tabla, 62 h 82 cm. Brera,
Milano.
Sl.100. Xovani Belini. Sveta
alegorija (Rajot na zemjata), 1490-
1500. Maslo na tabla, 73 h 199 cm.
Ufici, Firenca.
Sl.99. Xovani Belini. Portret na du`dot
Loredan, 1501-05. Maslo na tabla, 45 h 61,5 cm.
Nacionalna galerija, London.
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
2
31
Podetalno vo Lopera completa di Giovanni Bellini
32
Podetalno vo Lopera completa di Carpaccio
Sl.101. Vitore Karpa~o. Pristignuvaweto na angliskite
pratenici, od ciklusot za ìvotot na sv.Ursula, 1495. Maslo
na platno, 275 h 589 cm. Muzej na Akademijata, Venecija.
Sl.102. Vitore Karpa~o. Dve kurtizani, 1490. Maslo
na tabla, 64 h 94 cm. Muzej Korner, Venecija.
Gozba na bogovite e slika so mitolo{ka tema, vo
koja majstorski i produhoveno e prikaàno paganskoto
sfa}awe na prirodata. Ovaa slika podocna e dopol-
nuvana od u~enikot na Xovani, Ticijan, koj go ima
naslikano visokoto zelenilo vo zadninata. Na sli~en
na~in, porano, Xovani gi ima dovr{uvano slikite na
svojot postar brat Xentile. Ovaa slika Xovani ja raboti
na starost, okolu 1506 god. koga e poseten od germanskiot
slikar Direr, koj zapi{al deka na{ol eden starec, koj
s u{te e podobar slikar od drugite.
*31
VITORE KARPAÔ (1455-1525/6)
Vitore Karpa~o e slikar na ànr-sceni napraveni
pod vlijanie na Xentile Belini. Vo niv se sre}ava eden
spoj na romantika, intimnost i dekorativna igra. Na
sli~en na~in i vo isto vreme raboti slikarot Memling
vo Flandrija. Napredokot na Karpa~o od slika do slika
se sledi preku ciklusot na sv. Ursula (1490-1498), kade
postepeno doa|a do izraz kako kolorist i pejzaìst. Na
tie sliki e vidliva prozra~nata perspektiva so jasna
arhitektonska konstrukcija, pod vlijanie na Antonelo
da Mesina. Vo taa arhitektonika, nekoga{nite gradovi
se preneseni vo sovremenosta na avtorot. Takva e slikata
Pristignuvawe na angliskite pratenici od ciklusot za
sv. Ursula.
Legendata za krstot pretstavuva kompozicija na koja
Karpa~o dolovuva eden pejza` na Venecija, {to spa|a vo
najveli~estvenite sliki na toj grad. Vidliva e tenden-
cijata na avtorot religioznite sceni da gi pretvori vo
ànr-sliki so spektakularen karakter.
Pristapot na Karpa~o vo rabotata e takov, {to
detalite ili fragmentite na slikata izgledaat kako
celosno zaokruèni sliki. Pejzaòt i figurite se
napolno integrirani, a prostorot e ispolnet so svetlost
òlta kako kilibar. Na takov na~in e napravena slikata
Propovedta na sv. Stefan, nastan {to se odviva vrz
zadninata na eden izmislen grad. Dve kurtizani kako
ànr-slika ima tendencija za prikaùvawe na sekoj-
dnevniot ìvot, so prostudirani detali i so pros-
tudiran izraz na liceto.
Karakteristi~no e {to Karpa~o vo tekot na celoto
svoe tvore{tvo e zanesen so gotikata i orientalnite
vlijanija, {to e vidlivo vo postavkata, koloritot i
detalite na negovite sliki. Tie principi toj gi voveduva
pod vlijanie na Xentile Belini.
*32
SLIKARSTVO
R
A
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
3
G. ARHITEKTURATA NA
VISOKATA RENESANSA
Kon krajot na XV i po~etokot na XVI vek, dotoga{
naprednite italijanski gradovi doìvuvaat ekonomski
zastoj i dlaboki socijalni promeni. Vnatre{nite
pazari vo Italija se ograni~eni, a nadvore{nite se
stesnuvaat poradi turskite osvojuvawa i razvojot na
industrijata vo ostanatite evropski zemji. Vode~kata
uloga vo razedinetite italijanski dràvi postepeno
pominuva od racete na bankarite i trgovcite, nazad vo
racete na feudalnite vlastelini i zemjodelskoto
dvorjanstvo. Arhitektite i umetnicite od razli~ni
gradovi se upatuvaat kon nivnite dvorovi, o~ekuvaj}i
golemi nara~ki.
Vo tekot na prvite dvaesetina godini od XVI vek,
centarot na renesansnata arhitektura vo Italija se
premestuva od Firenca vo prestolninata na papskata
dràva, Rim. Papskata dràva, kako centar na kato-
li~kata crkva, za mnogu lu|e pretstavuva jadro na
Italija, okolu koe taa bi moèla da se obedini.
Elementite na nacionalnata samobitnost vo Italija,
me|u drugoto, se manifestirat vo umetnosta i vo
tendencijata kon edinstven arhitektonski stil, odnosno
kon edinstvena kultura.
Idejata za obedinuvawe na Italija se sodrì i vo
delata na poznatite li~nosti od toj period, kako {to
se:
- Savanarola, koj so svoite propovedi povikuva na
crkovna reforma;
- Makijaveli, koj{to spasot go bara vo neogra-
ni~enata vlast na idealniot knez;
- Papata Aleksandar VI i osobeno negoviot sin
êzare Borxija, koi so pomo{ na besramnata politika
sakaat da stanat vladeteli na edna edinstvena itali-
janska imperija.
Iako Italija toga{ ne uspeva da se obedini, Rim
odigruva va`na uloga vo obedinuvaweto na italijanskata
arhitektura, skulptura i slikarstvo, stanuvaj}i
istovremeno silno àri{te na svetskata kultura. Kon
toa najmnogu pridonesuvaat delata na Bramante, Rafael,
Mikelanxelo i, sekako Leonardo da Vin~i. Vo po~e-
tokot na XVI vek, papstvoto odobruva ogromni sredstva
za ureduvawe na gradot Rim, za probivawe ulici i dr.
Najgolemi meceni na umetnosta i arhitekturata vo toj
period se papite Julie II i Lav X. Golem broj arhitekti
i umetnici se upatuvaat kon Rim za da go dadat svojot
pridones vo ostvaruvaweto na posakuvanata univerzalna
kultura.
Blagosostojbata vo razvojot na Rim trae mnogu
kratko, zatoa {to vo 1527 god. gradot e osvoen i ograben
od strana na germanskite i {panskite vojnici pod
vodstvo na imperatorot Karlo V Habsbur{ki. Vo toa
vreme, vo Firenca se javuvaat nemiri protiv despotskata
vlast na semejstvoto Medi~i, dodeka Venecija go
prodolùva svojot kontinuiran miren razvoj. Kako
rezultat na opa|aweto na gradot Rim i nemirite vo
Firenca, poznatite arhtiekti i umetnici gi napu{taat
tie gradovi za da go prodolàt svoeto tvore{tvo vo
ostanatite bogati gradovi vo Severna Italija, s do
sredinata na vekot.
Osnovni karakteristiki
Vo relativno kusiot period na visokata renesansa,
koja vo Rim trae okolu trieset godini, }e bidat
sozdadeni vrvnite dela vo arhitekturata, skulpturata i
slikarstvoto na noviot vek. Arhitektite i umetnicite
vo u{te pogolema mera }e se inspiriraat od klasi~nite
formi na antikata, a nejzinite elementi }e gi inter-
pretiraat na nov na~in vo odnos na sodrìnata i
formata, oslobodeni od dekorativnosta.
Kako idealna arhitektonska forma na visokata
renesansa se pojavuva crkvata so centralno re{enie, vo
~ie sredi{te se nao|a ~ovekot. ôvekot e mera za site
ne{ta, toj e sredi{te na sovr{enstvoto, koe moè
napolno da se sfati samo toga{ koga ~ovekot toa
sovr{enstvo go gleda tokmu od negovoto sredi{te.
Centralniot plan na hram e istovremeno estetski,
duhoven i arhitekonski ideal na renesansata. ôvekot,
kako mera na site ne{ta, Leonardo da Vin~i simboli~no
go prikaùva na crteòt ôvek vo krug ili t.n.
Vitruviska figura.
Centralniot plan se smeta kako prirodna organska
struktura, vo koja site delovi se srazmerni i me|usebno
zavisni. Poradi toa, renesansnata crkva kaj ~ovekot ne
predizvikuva strahopo~it kako vo gotikata, tuku
uìvawe. Sozdavaweto na toj arhitektonski ideal e
potpomognat od postoeweto na objekti so centralno
re{enie od porane{nite periodi. Vo Rim takov e
anti~kiot hram na Minerva Medika, a vo drugite gradovi
toa se baptisteriumite so kru`na ili poligonalna
osnova od najranite hristijanski periodi. Se razbira,
Sl.103. Leonardo da Vin~i. ôvek v krug, okolu 1485-90,
crte` so perce na hartija, 34 h 24,5 cm. Venecija, Akademija.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
4
kon toa pridonesuva i deloto na ve}e poznatite
arhitekti na ranata renesansa Bruneleski i Alberti.
Sepak, naj~esto primenuvano re{enie na osnova e
formata na gr~kiot krst so ~etiri ednakvi kraci, nad
koi se izdigaat polukaloti, koi ja zaobikoluvaat
impozantnata sredna kupola. Kupolata, koja zavr{uva
so lanterna, se izdiga vrz tambur, {to izniknuva
direktno od kubi~niot postament. Dodeka kupolite na
starite rimski grobnici i kupatila bea masivni i se
izdigaa direktno nad yidovite, renesansnata kupola
organski izrasnuva od yidovite i preku tamburot hrabro
se upatuva nagore. Se ~ini deka nejzinata viso~ina e
ograni~ena samo so arhitektonskoto ~uvstvo za propor-
cionalnost. Tipi~en primer na taa koncepcija pret-
stavuva crkvata Santa Marija dela Konsolacione vo
Todi na arhitektot Kola od po~etokot na XVI vek.
*33
Vo ranata renesansa naj~esto se primenuvaat dva
stila, korintski i kompoziten so poslobodna inter-
pretacija na nivnite proporcii. Vo visokata renesansa
se primenuvaat raznovidni stilovi, no so postroga
interpretacija na proporciite. Arhitektite na
visokata renesansa vo svoite traktati postavuvaat
precizna teorija za arhitektonskite redovi. Kon
stolbot i antablementot, tie dodavaat stilobat,
vospostavuvaj}i nivni postojan proporcionalen
soodnos. Arhitektite ja odreduvaat osnovnata mera za
sekoj red (stil) vo vid na modul, so ~ija pomo{ se
izrazuvaat site dimenzii na objektot.
Noviot arhitektonski stil postepeno se oddale~uva
od principite na Bruneleski za sozdavawe na pregleden
i jasno proporcioniran prostor. So toa, se istaknuva
sve~enata monumentalnost na golemite masi i impo-
zantnite dimenzii. Dve sfa}awa ja opredeluvaat
arhitekturata vo XVI vek, klasi~noto i antiklasi~noto.
Bramante, vo svoite nastojuvawa za postignuvawe
ramnoteà (harmonija) me|u merite i masite, go
zastapuva klasi~niot stav. Mikelanxelo, koj namesto
harmonija bara napregnatost, arhitektonskite formi
gi podreduva na svoite barawa za dinami~na kompo-
zicija. Antiklasi~niot stav na Mikelanxelo, vsu{nost,
pretstavuva podloga za gradewe na baroknite principi
vo sledniot period na umetnosta.
*34
33
Vidi E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.64-67
Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.196
R i m
Tvorcite na visokata renesansa se univerzalni
humanisti. Tie se zanimavaat so arhitektura, umetnost,
matematika, tehnika, anatomija itn. Najgolemite
arhitekti vo ovoj period rabotat vo Rim, no dojdeni se
od drugite gradovi na Italija. Mnozinstvoto od niv, vo
po~etokot na svoeto tvore{tvo, rabotat vo rano-
renesansen stil, za podocna, kako zreli umetnici da
stanat najzna~ajni pretstavnici na visokata renesansa.
DONATO BRAMANTE (1444-1514)
Donato Bramante porasnal vo Urbino, kade slika-
rot Pjero dela Fran~eska gi sozdava svoite dela so
~uvstvo za sovr{ena harmonija. Podocna, vo Milano toj
se zapoznava so skicite na Leonardo da Vin~i za idealen
tip na hram. Svoite principi za arhitektonskata
harmonija Bramante gi ispituva niz dogradbite na
crkvite San Satiro i Santa Marija dele Gracie vo
Milano, a osobeno niz re{enieto na katedralata vo
Pavija. Po doa|aweto vo Rim, Bramante po~nuva da tvori
vo pro~isten stil na visokata renesansa, sozdavaj}i
vozvi{eni dela, koi go pretstavuvaat kako osno-
vopolo`nik na visokata renesansa vo arhitekturata.
*35
Tempieto (San Pjetro in Montorio), kako prv
spomenik na visokata renesansa, Bramante go gradi vo
1502 god. na mestoto kade {to bil ma~en sv. Petar. Iako
e mal po dimenzii, hramot izgleda veli~estveno poradi:
strogata primena na klasi~nite elementi, otfrlaweto
na site dekoracii (osven arhitektonskite), kako i
negovata postavka vrz stilobat. Osnovata na objektot
vo vid na tolos (kru`no re{enie), preku igrata svetlo-
temno sozdava plasti~na pretstava na izdlabeni ni{i.
Nad tremot e postaven balkon, a vo suterenot e smestena
kripta. Ovoj kruèn hram-mavzolej trebalo da se najde
vo sredinata na trkalezen dvor, no zamislenite objekti
okolu nego ne se realizirani.
35
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.168
34
Vidi . Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, str.161-162
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.104. Kola da Kaprarola. Crkvata Santa Marija dela
Konsolacione, Todi, zapo~nata 1508, zavr{ena vo po~etokot
na XVII vek.
5
5
Planot na crkvata Sv. Petar vo Rim pretstavuva
grandiozna zamisla na Bramante za prestolna crkva na
katoli~kiot svet. Bidej}i za voinstveniot papa Julie
II, ~ovekot ve}e ne e mera na site ne{ta, toj nara~uva
plan za gradewe na ogromna crkva, namesto dotoga{nata
istoimena srednovekovna bazilika. Planot na crkvata
Bramante go zamisluva so osnova na gr~ki krst i ~etiri
Sl.105. Plan na gradot Rim so vneseni glavni ulici, probieni i rekonstruirani vo XV i XVI vek (spored A. V. Bunin): A-A.
ulica Korso, A-B. ulica Ripeta, A-V. ulica Babuino, V-G. ulica Sistina, D-D. ulica Nomentana, E-@. ulica San Xovani in
Laterano, I-I. ulica Xulija, K-K. ulica Kondoti, 1. crkva Sv. Petar, 2. Vatikan, 3. plo{tad Sv. Petar, 4. Tvrdinata na
angelite, 5. crkva Santa Trinita al Monte, 6. banka San Spirito, 7. crkva San Xovani dei Fjorentini, 8. palata Saketi,
9. crkva Santa Marija dela Pa~e, 10. plo{tad Navona, 11. Panteon, 12. palata Albertini (î~apor~i), 13. crkva Santa Marija
del Popolo, 14. kolexo Romano, 15. palata Masimi, 16. palata Kan~elarija, 17. dvorec na papskiot tribunal (nedovr{en),
18. crkva San Elixo delji Orefi~i, 19. palata Farneze, 20. crkva Il Xezu, 21. palata Venecija, 22. crkva Santa Marija di
Loreto, 23. crkva Santa Marija delji Arakoli, 24. Kapitolski plo{tad, 25. porta Pia, 26. Koloseum, 27. vila Farnezina.
Sl.107. Donato Bramante. Osnova na crkvata
Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1506.
Sl.106. Donato Bramante. Crkvi~kata San Pjetro in
Montorio (Tempieto), Rim, 1502.
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
6
apsidi pokrieni so polukaloti, so golema centralna
kupola, ~etiri pomali kupoli me|u kracite na krstot i
~etiri kuli na }o{iwata. Za zamisleniot izgled na
objektot moè da sudime samo od negovata pretstava vrz
medalot, {to e izdaden vo 1506 god. po povod sve~eniot
po~etok na negovoto gradewe. Bramante uspeva da
izgradi samo mal del od sredi{teto na crkvata, bidej}i
umira osum godini podocna. Crkvata Sv. Petar }e ostane
sredi{te na arhitektonskite i umetni~kite zbidnuvawa
vo Rim vo slednite 120 godini, za koe vreme }e se
promenat dvaeset papi i desetina arhitekti.
Sozdavaj}i go planot na crkvata, Bramante ima èl-
ba da napravi objekt vo koj "anti~kiot Panteon }e go
postavi vrz bazilikata na Konstantin", odnosno samo
so eden nov objekt da gi nadmine dvata najslavni objekti
na rimskata antika. Zadovoluvaj}i gi principite na Al-
berti, planot vo celost e komponiran so pomo{ na krug
i kvadrat. Ogromnata viso~ina i dolìnata od 167 m ne
moàt da se sovladaat so dotoga{nite grade`ni
materijali, kamen i tula, koi za takov objekt se i
neekonomi~ni. Zatoa Bramante, po ugled na starite
Rimjani se re{ava da upotrebi eftina i jaka betonska
konstrukcija, otvoraj}i nova era vo graditelstvoto. No,
takvata tehnika za gradewe vo beton s u{te ne bila
usovr{ena.
Koncepcijata za ureduvawe na Vatikan so izgra-
denite delovi, go pretstavuva Bramante kako eden od
najgolemite arhitekti na renesansata. So nea, toj ja
povrzuva letnata papska rezidencija Belvedere so
papskiot dvorec i bazilikata Sv. Petar. Me|u niv toj
zamislil dvor i gradina za zabava i sve~enosti. I pokraj
golemata denivelacija na terenot uspe{no ja re{ava
zada~ata. Vo ramkite na vilata Belvedere, toj bil
dolèn da napravi dvor za smestuvawe na anti~ki sta-
tui, {to pretstavuva prv muzejski del na Vatikan. Za
vreme na negoviot ìvot, ovaa zamisla od 1503 god.
po~nuva da se realizira, no po negovata smrt samo mal
del e zavr{en, za podocna da bide dograduvana spored
drugi proekti.
Palatata Kan~elarija (1483-1526), se ~ini, e
najranoto rimsko delo na Bramante i pretstavuva prv
rimski objekt od op{testveno zna~ewe vo renesansata.
Palatata e eden od najveli~estvenite i najstrogite
Sl.108. Korados. Medal so reljefna pretstava na prvobitnata
ideja na Bramante za izgledot na crkvata Sv. Petar, Rim, 1506.
Sl.109. Donato
Bramante. Palatata
Kan~elarija, Rim,
1483-1526. Osnova,
presek i izgled.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
7
dvorci vo Rim, vo koj bila smestena papskata admi-
nistracija. Se pretpostavuva deka Bramante vsu{nost
prodolìl da go gradi porano zapo~natiot objekt.
Osnovata na objektot poteknuva od tipot na toskanska
palata, no vo nadvore{noto oblikuvawe ima originalni
novini. Vo sostav na objektot se nao|a i crkva, taka {to
toj ima dve paralelni razvojni oski, koi na fasadata se
pokaùvaat kako dva portala, od koi onoj na palatata e
ponaglaseno obraboten. Crkvata vsu{nost ne se
pokaùva na fasadata, pa zatoa celata kompozicija ima
crti na op{testven objekt. Ovoj pristap opredeluva eden
od glavnite pravci vo razvojot na evropskoto tvore{tvo
vo epohata na apsolutisti~kite dràvi, {to se mani-
festira preku oblikovnite karakteristiki na objektot.
Ogromnite fasadi, na kraevite se zavr{eni so odvaj
vidlivi rizaliti, a po viso~ina se podeleni na tri sloja,
od koi posledniot opfa}a dve nivoa. Obraboteni se so
blaga rustika, koja nezabele`livo se namaluva kon
pogornite nivoa. Pilastrite na prviot i vtoriot kat
se postaveni taka {to formiraat poliwa so proporcija
na zlatniot presek, so {to ras~lenuvaweto na yidot
dobiva stroga zakonomernost, koja e potencirana so
promenliviot ritmi~en ~ekor na pilastrite. Pro-
zorskite otvori, po~nuvaj}i od prviot kat pa nagore,
majstorski se namaluvaat naglasuvaj}i go razmerot,
dodeka prizemjeto koe e obraboteno vo vid na cokle, na
objektot mu dava karakter na aristokratska zatvorenost.
Venecot vo odnos na goleminata na objektot ima ne`ni
dimenzii. Atriumskata fasada na objektot sodrì
majstorska primena na stilskite proporcii. Nejzinite
pogorni nivoa, iako se poniski, se dobiva vpe~atok kako
da se povisoki, poradi primenata na povitki stolbovi
(pilastri).
Palatata @iro (zavr{ena vo 1504 god.) ima rela-
tivno pomala dolìna vo odnos na palatata Kan~elarija,
no so arhitektonskite karakteristiki vo oblikuvaweto
e sli~na na nea.
Ku}ata na Bramante (1510) poznata e pod imeto
ku}ata na Rafael, koj kako vnuk na Bramante gi
proìveal svoite posledni godini vo nea. Taa e urnata
vo XVII vek pri ureduvaweto na plo{tadot pred crkvata
Sv. Petar. Spored crteòt na arhitektot Paladio od
1544 god. se gleda zna~eweto na ovoj objekt, kako za~etnik
na nov tip fasada na italijanska palata. Taa vr{i
golemo vlijanie vrz razvojot na bogatite gradski ku}i
za ìveewe. Objektot ima sovr{en kontrast me|u
prizemjeto, obloèno so teòk kamen i katot, koj e ubavo
ras~lenet so toskanski dvojni koloni, prozorci so tim-
pani i so balustradi.
Pokraj opi{anite objekti, Bramante gradi ili ja
zavr{uva gradbata i na mnogu drugi objekti, davaj}i im
vidliv pe~at na visokata renesansa.
RAFAEL SANTI (1483-1520)
Rafael e golem arhitekt i u{te pogolem slikar na
visokata renesansa. Rabotej}i vo Rim zaedno so svojot
vujko Bramante, u{te vo 1509 god. toj ve}e e na slu`ba vo
Vatikan, vo svojstvo na apostolski ìvopisec. Po
smrtta na Bramante, od 1514 do 1520 god. Rafael e
najzna~ajniot tvorec vo Italija. Kako dobar poznava~
na anti~kite rimski spomenici e nazna~en za za{titnik
na rimskite starini, namesto po~inatiot Fra Xokondo.
Iako ìvee samo 37 godini, so pomo{ na svoite
sorabotnici i u~enici toj sozdava brojni dela.
Rafael e roden vo Urbino, kade u~i kaj slikarot
Peruxino i se voodu{evuva od arhitekturata na Lu~ano
da Laurana. Tatko mu na Rafael vo stihovi gi vospeval
Laurana i negovoto delo. Za brzoto sozrevawe na Rafael
pridonesuva negovoto zapoznavawe so vrvnite ostva-
ruvawa na ranata renesansa vo Firenca, a potoa i so
deloto na Bramante. Interesot za arhitekturata kaj
Rafael najprvin se pojavuva preku prikaùvaweto
objekti na negovite sliki. Pretstavata na tie objekti
se dobliùva do idealnata forma na centralnoto
re{enie so trem i kupola vrz tambur. Me|utoa, takov
objekt Rafael nikoga{ nema da izgradi. Duri i objektite
{to mu se pripi{uvaat, vsu{nost se izvedeni od drugi
majstori spored negovi crteì.
*36
Palatata Vidoni (1515-20) pretstavuva natamo{en
razvoj na noviot tip palata, {to Bramante go postavuva
vo planot za ku}ata na Rafael. Palatata prvobitno
Sl.110. Donato Bramante. Ku}ata na Rafael, Rim, 1510-12.
Izgled spored bakrorezot na Lafreri.
Sl.111. Rafael. Palatata Vidoni, Rim, 1515-20.
36
Vidi Svetska arhitektura, str.245
C. N. Schulz. La signification dans larchitecture occidentale
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
8
imala samo sedum razvojni oski so jasno nazna~ena
simetrija, no podocna e dogradena i nadgradena so u{te
eden kat.
Vilata Madama (1517) Rafael ja proektira po
barawe na kardinalot Xulijano Medi~i na ridot
severno od Rim, od kade morala da se povrze so Vatikan
preku prava ulica. Inspiriran od kompozicijata na
anti~kite imperatorski termi i vili (zlatnata ku}a na
Neron), Rafael sozdava nov tip na vila za kratkotraen
odmor vo priroda na bogatiot op{testven sloj. Objektot
izgleda dosta mal vo bogato zamislenoto parterno
ureduvawe. Do vilata trebalo da se napravi i otvoren
teatar, na srednata terasa bile smesteni gradinite,
dodeka na podolnite terasi bile smesteni kowu{nicite.
Ansamblot na vilata bil urnat pri grabeòt od 1527
godina, a vo 1538 god. delumno e obnoven. Vo ente-
riernoto ureduvawe na vilata, Rafael uspeva da sozdade
nov stil na arhitektonska dekoracija nare~ena groteska.
Taa e inspirirana od dekoracijata na starorimskite
objekti, koi vo toa vreme se otkopuvaat, se premeruvaat
i se analiziraat od Rafael i od drugite arhitekti.
Palatata Pandolfini vo Firenca (1516-20) e
gradena spored crteìte na Rafael. Taa pretstavuva nov
tip na ìveali{te, kako preod me|u palata i gra|anska
ku}a {to }e se razviva vo sledniot period. Bidej}i ima
poskromni dimenzii, vo nea se ìvee osven na katot i
vo prizemjeto. Prizemjeto kon dvorot e otvoreno preku
tridelna lo|a. Vo palatata nema vlez direktno od ulica,
tuku preku gradinata, koja stanuva sostaven del na
ìveali{teto. Postavkata na objektot na uli~en agol
naloìlo da se napravi uli~na fasada so navidum
asimetri~na kompozicija.
Gradbata na crkvata Sv. Petar, po smrtta na
Bramante ja prodolùva Rafael. Toj se obiduva da ja
promeni osnovata od gr~ki vo latinski krst, no vo toa
ne uspeva bidej}i prerano umira.
BALTAZARE PERUCI (1481-1537)
Baltazare Peruci e slikar, dekorater i arhitekt
koj raboti vo Rim istovremeno so Bramante i so Rafael.
Toj e roden vo Siena, kade {to stanuva pomo{nik na
slikarot Pinturikio. Po doa|aweto vo Rim, vo 1503 god.
zapo~nuva da gi prou~uva rimskite spomenici, za
podocna da zapo~ne so svoe samostojno tvore{tvo. Pri
grabeòt na Rim vo 1527 god. toj e zemen za zalo`nik, a
po osloboduvaweto so otkup se vra}a vo rodnata Siena
i stanuva glaven arhitekt na Republikata. Vo 1534 god.
povtorno zaminuva za Rim kade {to e nazna~en za glaven
graditel na crkvata Sv. Petar.
*37
Vilata Farnezina (1509-1511) e najzna~ajnoto delo
na Peruci od vremeto na negoviot prv prestoj vo Rim.
Taa e smestena vo gradina na desniot breg od rekata
Sl.112. Rafael. Vila Madama, Rim, 1517. Plan, izgledi na
za~uvanite delovi i vnatre{nosta na lo|ata.
37
E. R. Wolf, R. Millen. Renesansa, str.91
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
5
9
Tibar. Objektot ima osnova vo vid na bukvata "P", so
prizemje i kat. Blagodarej}i na lo|ata vo prizemjeto i
niskoto cokle, ostvarena e integracija na vnatre{niot
i nadvore{niot prostor. Ovaa vila sozdava nov
arhitektonski izraz preku soedinuvaweto na crtite na
gra|anskata ku}a i prigradskata rezidencija. Izrazot
se prepoznava preku sozdadenata vrska na lesnata
kompozicija so okolinata i preku kontrastot na
svetloto i temnoto, sozdaden so istaknatite krila i
lo|ata.
Palatata Masimi (1535) e izgradena na edna uli~na
krivina, so vklu~uvawe na ostatoci od razurnat dvorec
vo 1527 god. Peruci majstorski ja re{ava osnovata na
tesnata, no dlaboka lokacija. Namesto eden golem
atrium, toj predviduva dva pomali, od koi prviot e
sve~eno obraboten so ni{i i skulpturi, a vtoriot ima
uloga na ekonomski dvor so izlez na sporednata ulica.
Elegantnata zakrivena fasada vo prizemjeto e
olesnata so vovle~enata vlezna lo|a (trem) skriena zad
stolbovite, {to sozdava igra na svetlo i temno.
Prozorskite otvori na prviot kat se poniski od toga{
voobi~aenite, a na vtoriot i tretiot kat tie se premali
i iskr{eni, sozdavaj}i vpe~atok kako da se napraveni
od hartija. Poradi takviot sloboden i dinami~en
arhitektonski izraz, ovoj objekt moè da se smesti i vo
delata na docnata renesansa.
Gradbata na crkvata Sv. Petar vo Rim, po Rafael ja
prodolùva Peruci, nastojuvaj}i so svoite sorabotnici
da ja vrati koncepcijata na prvobitnata osnova, kako
{to ja be{e zamislil Bramante.
ANTONIO DA SANGALO - POMLADIOT
(1483-1546)
Sangalo - Pomladiot e eden od najplodnite arhi-
tekti koi rabotat vo prvata tretina na XVI vek vo Rim.
Roden e vo Firenca kako vnuk od sestra na arhitektite
Xulijano i Antonio da Sangalo - Postariot. Toj e
raznoviden tvorec, gradej}i palati, crkvi, tvrdini,
vodovodi itn. Osobeno golemi uspesi postignuva vo
gradeweto odbranbena arhitektura.
Crkvata Santa Marija di Loreto (1507) smestena
pokraj Trajanoviot stolb vo Rim, go pretstavuva Sangalo
kako zrel majstor, i pokraj toa {to ovoj objekt vsu{nost
e negovo prvo samostojno delo, sozdadeno na 24-godi{na
vozrast.
Bankata San Spirito vo Rim (1524) pretstavuva prv
primer na objekt so agolna fasada vo renesansata. Na
"otse~enoto" }o{e od objektot upotreben e motiv na
triumfalna porta so kolosalni pilastri, postaveni vrz
masivno cokle vo viso~ina na celoto prizemje. Na toj
na~in sozdaden e monumentalen i so te{ka sila ispolnet
izraz, {to vo celost go izrazuva zna~eweto na objektot.
Vakviot pristap }e najde silen odraz vo arhitekturata
na francuskiot baroken klasicizam vo tek na XVII vek.
Palatata Farneze (1514-34) so sigurnost se smeta za
najzna~ajno ostvaruvawe na Sangalo - Pomladiot,
bidej}i vo slednite tri veka }e bide urnek za gradewe
Sl.114. Peruci. Palatata Masimi ale kolone, Rim, zapo~nata
1532. Osnova na prizemje, prv kat i izgled.
Sl.113. Peruci. Vilata
Farnezina, Rim, 1509-11.
Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
0
palati. Vo toj objekt se soo~uva tvore{tvoto na dvajcata
najgolemi majstori na XVI vek, Sangalo i Mikelanxelo.
Na Mikelanxelo mu pripa|a balkonskiot del nad vlezot,
venecot na objektot i tretiot kat kon atriumot. Preku
palatata Farneze, firentinskata trislojna (na tri
nivoa) palata so zatvoren dvor go pravi svojot pona-
tamo{en razvoj. Glavniot vlez vo objektot e od strana
na maliot plo{tad, a na sprotivnata strana preku lo|a
(trem) se izleguva vo mala gradina, svrtena kon rekata
Tibar. Paradnite skali vo vnatre{nosta na objektot se
postaveni paralelno so yidot, {to pretstavuva klasi~no
re{enie na dvorskata arhitektura na XV i XVI vek.
Vrz fasadniot yid od tula se istaknuvaat reljefnite
prozorski otvori so kameni doprozornici i so tria-
golni ili segmentni timpani. Vleznata partija i
}o{iwata na objektot se napraveni od travertin.
Zavr{niot venec od Mikelanxelo e eden od najubavite
venci sozdadeni vo tekot na renesansata. So svojata
viso~ina od 2,6 m i istaknuvawe od 1,5 m toj ve}e nosi
vidliva barokna teìna. Dvornata fasada na tretiot
kat e sozdadena so eden nov arhitektonski traktat, pri
{to ovoj poteòk kat napraven od Mikelanxelo, se
sprotistavuva na podolniot polesen kat, sozdavaj}i
vpe~atok na vnatre{no napregawe so izvesno gubewe na
spokojstvoto, {to }e bide edna od karakteristikite na
barokot. Po smrtta na Mikelanxelo, palatata }e ja
zavr{i Viwola vo vremeto na docnata renesansa.
*38
MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564)
Mikelanxelo e eden od najzna~ajnite univerzalni
tvorci vo istorijata na svetskata umetnost. Kako
genijalen skulptor, arhitekt, slikar i poet, toj e eden
od poslednite univerzalni umovi na renesansata. So seta
strast na svojot temperament, Mikelanxelo im e
posveten na naprednite ideali na italijanskiot
humanizam, vo estetska i op{testvena smisla. I na stari
godini toj nema da se otkaè od svoite mlade{ki ideali,
iako op{testvenite uslovi kon sredinata na vekot ja
stavaat individualisti~kata kultura na buròaskiot
humanizam vo vtor plan. ûvstvuvaj}i ja vo golem stepen
taa nepravda, Mikelanxelo }e ja izrazi nejzinata
tragi~nost preku skulptorskiot izraz na prekrasnoto
i mo}no ~ove~ko telo, vo vid na herojska borba me|u
~ove~kiot duh i mrtvata materija izrazena preku
mermerot.
*39
Mikelanxelo e roden vo 1475 god. blizu do Firenca,
a umira vo Rim po 89 godini bogat i slaven ìvot. Na
13-godi{na vozrast vleguva vo rabotilnicata na
Girlandajo za da ja u~i umetnosta. Po dve godini ve}e
raboti vo dvorot na Lorenco Medi~i, za po dve godini,
na 17-godi{na vozrast da zamine i ottamu. Negovata
plodna aktivnost podocna }e se odviva niz tri fazi vo
Rim i niz dve fazi vo Firenca.
Tvore{tvoto na Mikelanxelo te{ko moè da se
analizira oddelno spored vidovi, bidej}i toj ima
ostvareno celosna sinteza me|u arhitekturata i
skulpturata, ne zapostavuvaj}i go i slikarstvoto. Toj
smetal deka so arhitektura moè da se zanimava samo
zrel umetnik i mislitel, taka {to samiot zapo~nuva da
gradi objekti na 41-godi{na vozrast.
*40
Objektite vo Firenca
Po~etokot i golem del od tvore{tvoto na Mike-
lanxelo se povrzani so lokalitetot na crkvata San
Lorenco vo Firenca.
Sl.116. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze,
Rim, zapo~nata 1514, odnovo proektirana 1534, venecot
izgraden po 1546, od Mikelanxelo.
Sl.115. Antonio da Sangalo-Pomladiot. Palatata Farneze,
Rim, 1514. Situacija, osnova, fasada kon parkot i presek.
38
39
Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.354-369
40
Vidi B. Nardini. Mikelan|elo, ivot i delo
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
1
Fasadata na crkvata San Lorenco (1516) vo Firenca
povtorno stanuva predmet na interes eden vek po
nejzinoto gradewe od strana na Bruneleski. Spored
proektot {to go pora~uva papata Lav X, sorabotnikot
na Mikelanxelo, Ba~o dAwolo pravi drven model.
Nezadovolen od proporciite prikaàni na modelot,
Mikelanxelo sam pravi model od glina, sakaj}i
arhitekturata na fasadata, so nejzinata skulptura da ja
napravi "ogledalo na cela Italija". Takvata bogata
zamisla nema da se realizira.
Kapelata Medi~i vo crkvata San Lorenco e
koncipirana taka {to pretstavuva celosna sinteza me|u
arhitekturata i skulpturata. Nejzinoto gradewe e
zapo~nato vo 1520 godina, a so skulpturite e komple-
tirana duri vo 1545 god. Objektot vsu{nost e namenet za
mavzolej na semejstvoto Medi~i. Arhitektonskiot izraz
na nejziniot enterier pretstavuva logi~na vrska so
enterierot na samata crkva i na starata sakristija
napravena od Bruneleski. Ovaa vrska e postignata so
izborot na arhitektonskite sredstva i podelbata na
svetlata yidna povr{ina so potemnite nose~ki elemen-
ti. So voveduvaweto na dopolnitelniot horizontalen
pojas i sloènata reljefna obrabotka na vnatre{nite
yidovi, kompozicijata stanuva dinami~na. Na toj na~in
izostanuva spokojstvoto i lesnotijata, koi se prisutni
vo starata sakristija na Bruneleski.
Bibliotekata Laurencijana, do crkvata San Loren-
co, Mikelanxelo ja proektira vo 1524 god. so izdolèna
~italna i kvadraten vestibil. îtalnata obiluva so
sitno ras~lenuvawe na yidovite so pomo{ na pilastri,
ramki i slepi prozorci, {to sozdava ~uvstvo na nemir.
Toa donekade e smireno so upotrebata na kafeavo-
zlatnata drvena op{ivka i so zelenata boja na pilas-
trite. Nesrazmernata viso~ina na vestibilot proiz-
legla od potrebata za postavuvawe na prozorski otvori
visoko pod krovot. Pro~uenite skali vo nego, se ~ini
kako da zastanale nakuso vo svoeto zamisleno dvièwe.
Mikelanxelo niv saka oblikovno da gi povrze so
enterierot na ~italnata, planiraj}i da gi izraboti od
drvo, no negoviot naslednik Amanati }e gi napravi od
kamen. Goleminata i sloènosta na skalite se pre-
naglaseni i funkcionalno nepotrebni vo toj mal
prostor. Angaìranite dvojni koloni, kako i konzolite
pod niv se ~inat, isto taka, neopravdani. Kontrastniot
kolorit od temnosiva i bela boja ne pridonesuva za
jasnotijata na kompozicijata, predizvikuvaj}i ~uvstvo
na ostrina, surovost i nespokojstvo. Ovoj enterier,
osobeno so dinamikata na skalite, bez somnevawe gi
sodrì idnite karakteristi~ni crti na barokot.
Tektonskata nelogi~nost i otsustvoto na jasnotija vo
razvitokot na kompozicijata, ova delo so sigurnost go
vbrojuvaat vo prvite pokarakteristi~ni primeri na
arhitekturata na docnata renesansa. Me|utoa, kompo-
ziciskata nelogi~nost na Mikelanxelo se pretvora vo
dlaboka logi~nost ispolnuvaj}i ja postavenata zada~a:
da se zapre zdivot na posetitelot.
*41
41
Vidi L. Berti. All the works of Michelangelo
Sl.117. Mikelanxelo. Kapelata Medi~i (novata sakristija
vo crkvata San Lorenco), Firenca, 1520. Osnova i presek.
Sl.118. Mikelanxelo. Vnatre{nosta na kapelata Medi~i
(novata sakristija vo crkvata San Lorenco), Firenca,
zavr{ena 1545.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
2
Objektite vo Rim
Vo vremeto na poslednata faza od rabotata na
Mikelanxelo vo Rim (1534-64) se slu~uvaat golemi
op{testveni istoriski promeni. Od humanisti~ki
centar, papskiot dvor se pretvora vo centar na
reakcionernata kontrareformacija. Vo sojuz so
evropskiot apsolutizam, papstvoto se bori protiv
ideologijata na mladata buròazija.
Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVI vek, vo
arhitekturata na Rim se javuvaat dve nasoki:
- Prvata e povrzana so ideologijata na voinstvenata
katoli~ka crkva, {to }e dovede do sozdavawe na
baroknata arhitektura i umetnost;
- Vtorata saka da gi za~uva idealite na renesansata,
prisposobuvaj}i gi kon novite op{testveni potrebi. Od
svoja strana, taa grupa }e se razdeli na dve granki:
manirizam, povrzan so aristokratskata elita i aka-
demizam, kako podgotovka na evropskiot klasicizam.
Vo ovie sloèni uslovi, tvore{tvoto na Mikelan-
xelo so svojata specifi~na razrabotka na kompozicijata
i formata go podgotvuva razvojot na barokot. Me|utoa,
negovata kompozicija i forma s u{te se vo slu`ba na
humanisti~kite ideali na renesansata. Kako dokaz za toa
sluì negoviot proekt za ureduvawe na Kapitolskiot
ansambl vo Rim.
Kapitolskiot ansambl vo Rim, kako rekonstrukcija
na stara struktura, e zapo~nat vo 1536 god. spored
proektot na Mikelanxelo, a po nara~ka na papata Pavle
III. Ovoj lokalitet, vsu{nost, pretstavuval najzna~ajno
mesto vo stariot Rim, {to bilo zapu{teno vo tek na
sredniot vek. Mikelanxelo energi~no se zafa}a so
negovo ras~istuvawe i ureduvawe, taka {to ansamblot
e zavr{en vo soglasnost so negoviot prvobiten proekt,
so koj nastojuva da go ovekove~i slavnoto minato i
tradicijata na anti~kiot Rim. Mikelanxelo vo ansam-
blot gi vklu~uva i ostatocite na prisutnite stari
objekti: Palatata na senatorite i Palatata na konzer-
vatorite, kako i srednovekovnata crkva Santa Marija
delji Ara~eli. Glaven objekt na plo{tadot e Palatata
na senatorite, koja kon plo{tadot e oblikuvana so
dvostrani paradni skali i centralna kula.
Na obete strani od plo{tadot simetri~no se
postaveni dvokatnite objekti so identi~ni fasadi:
Palatata na konzervatorite i zgradata na Muzejot.
Nivnata postavka pod agol ovozmoùva otvorawe na
vizurite kon glavniot motiv, Palatata na senatorite.
Iako takvata trapezna forma na postavkata bila
uslovena od anti~kite urnatini, toa odgovara i na
kompoziciskite principi na Roselino, upotrebeni vo
oblikuvaweto na centralniot ansambl vo gradot
Pienca.
Nadvore{niot oblik na kapitolskite objekti e
napolno nova pojava vo italijanskata arhitektura. Po
dolìnata na celoto prizemje kon plo{tadot, bo~nite
objekti imaat dlabok trem so horizontalen arhitrav,
koj se potpira na jonski stolp~iwa. Prizemjeto i katot
se povrzani so korintski kolosalen red pilastri, koi
odat od niskoto cokle do razvieniot venec {to ima
balustrada so skulpturi vo oskata na sekoj pilaster.
Prviot kat e povisok i e oblikuvan so prozorci nad koi
ima triagolni i segmentni frontoni. Objektite se
izgradeni od tula i travertin, so {to vo arhitekturata
se voveduva svetol dvoboen kolorit, sli~no kako i vo
stariot Rim.
Sl.119. Mikelanxelo. Bibliotekata Laurencijana, Firenca,
proektirana 1524. Vnatre{nosta na ~italnata.
Sl.120. Mikelanxelo. Vestibilot na bibliotekata Lauren-
cijana, Firenca, zapo~nato 1524, skalite napraveni 1555 od
Amanati.
ARHITEKT URA
6
3
Fasadata na Palatata na senatorite ima visoko
cokle, nad koe se izdigaat kolosalni pilastri. Zad
fasadata se krie dvovisinska sve~ena sala, a pred
skalite ima mala fontana. Vo ni{ata pod skalite,
Mikelanxelo planiral da ja postavi kolosalnata statua
na rimskiot Jupiter, a pred nea leè~kite figuri na
Nil i Tibar.
Vo sredinata na plo{tadot, u{te vo 1538 god. e
postavena kowani~kata statua na anti~kiot rimski
imperator Marko Aurelie (II vek), ~ij postament go
izrabotuva Mikelanxelo. Parterot na plo{tadot, kako
i objektite, izraboteni se od tula i od travertin, kako
kontinuitet na rimskata arhitektonska kompozicija. So
pomo{ na prirodnite boi na materijalot, vrz parterot
Sl.121. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat
1536. Situacija, izgled i nadolèn presek: 1. Palata na
senatorite, 2. Palata na konzervatorite, 3. Kapitolski muzej,
4. crkva Sv. Marija, 5. goren plo{tad, 6. dolen plo{tad, 7.
kowani~ki spomenik Marko Aurelie, 8. skulpturi Dioskuri,
9. fontana so skulpturi.
Sl.122. Mikelanxelo. Kapitolskiot ansambl, Rim, zapo~nat
1536. Panoramski izgled (desno) i pogled kon muzejot i
palatata na senatorite (levo).
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
4
e iscrtana osmokraka yvezda vo ~ij centar se nao|a
spomenikot na Marko Aurelie. Povr{inata ima dobro
prostudirani nakloni za odveduvawe na atmosferskata
voda. Na ogradniot parapet na plo{tadot, simetri~no
vo odnos na pristapnite skali, smesteni se anti~kite
skulpturi Dioskuri, so {to jasno e definirana negovata
vozdu{na granica.
Vrz naklonetiot, prv del na plo{tadot, vo sime-
tralata na pristapnata ulica ima postaveno rasko{ni
skali so {iroki skalila. Levo od niv, strmnite skali
vodat kon vlezot na visoko postavenata crkva Sv. Marija,
a ostanatiot prostor e obraboten so zelenilo. So
proektot na Kapitolskiot ansambl, Mikelanxelo se
pretstavuva kako zabele`liv urbanist, koj bleskavo gi
koristi sredstvata na arhitekturata, skulpturata i
bojata. Toj ve{to ja koristi konfiguracijata na terenot
za da ja povrze izgradenata i prirodnata okolina.
Mikelanxelo sozdava scenario za doìvuvawe na
kompozicijata od razli~ni gledni to~ki, so {to vo
oblikuvaweto na plo{tadskiot ansambl voveduva
dinami~nost i dramati~nost.
*42
Izgradbata na crkvata Sv. Petar, Mikelanxelo
prifa}a da ja rakovodi od 1547 godina, koga e na 72-
godi{na vozrast, i toa besplatno, bidej}i za nego
pretstavuvalo ~est da raboti na najgolemata crkva vo
toga{na Evropa. Na taa zada~a gi posvetuva preos-
tanatite 17 godini od svojot ìvot. Vedna{, 15 dena po
prezemaweto na rabotite, toj go zavr{uva noviot glinen
model na crkvata. Bespo{tedno kritikuvaj}i gi
prethodnite graditeli, toj ja vra}a osnovata na objektot
vo forma na gr~ki krst, odnosno centralen plan spored
idealite na renesansata. Mikelanxelo svesno ja `rtvuva
jasnata ras~lenetost na objektot, za da go istakne
negovoto jadro: centralnoto prostranstvo vo vnat-
re{nosta i veli~estvenata kupola odnadvor. Toj se
otkaùva od kolonadite za vnatre{no ras~lenuvawe, od
galerijata i od kambanariite, {to Bramante saka{e da
gi postavi vo ~etirite agli na objektot. Nadvore{niot
oblik, Mikelanxelo go zamisluva da odgovara na
vnatre{nosta, upotrebuvaj}i pilastri so kolosalen
korintski red. Na cilindri~nite svodovi odnadvor im
dodava atika so prozorski otvori za pojako osvetluvawe
na vnatre{nosta.
Kupolata na crkvata pretstavuva najkolosalno
ostvaruvawe od svojot vid, koe vo sebe istovremeno gi
sodrì kvalitetite na Panteon i na Santa Marija del
Fjore. Taa e yidana od dva sloja (nose~ki i pokriven), se
izdiga na visok tambur i zavr{uva so lanterna vrz
temeto. Kupolata e izgradena spored modelot na
Mikelanxelo od strana na Xakomo dela Porta, koj vo
izvesna mera ja ima nadvi{eno, pla{ej}i se za nejzinata
stabilnost. Na toj na~in, viso~inata na objektot, zaedno
so kupolata i lanternata dostignuva 130 m, a pre~nikot
na tamburot odvnatre ima 42,5 m. Nadvore{nosta i
vnatre{nosta na tamburot se oblikuvani so dvojni
angaìrani koloni, nad koi prodolùvaat 16 rebra.
Me|u kolonite ima prozorski otvori so triagolni tim-
pani. Vidlivite rebra trgnuvaat od angaìranite
koloni na tamburot, a preku kupolata i lanternata
hrabro se upatuvaat kon neboto. Koncepcijata na
kupolata e nat~ove~ka, taka {to ne moè da se vbroi vo
nitu eden arhitektonski stil. Taa mu pripa|a samo na
Mikelanxelo, tvorecot na "stra{nata" vozvi{enost.
Veli~estvenosta na ovaa vozvi{ena koncepcija,
podocna, vo vremeto na barokot }e bide naru{ena so
dogradbata na vleznoto (isto~noto) krilo na crkvata.
42
Svetska arhitektura, str.236
Sl.123. Mikelanxelo. Proekt za crkvata Sv. Petar, Rim,
1547. Osnova, nadolèn presek i izgled od jug.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
5
So takvata intervencija na arhitektot Karlo Maderna
delumno se popre~uva pogledot od plo{tadot kon
kupolata na crkvata, taka {to nejzinoto nadvi{uvawe
od Xakomo dela Porta, podocna, dobiva svoe oblikovno
opravduvawe.
Fortifikaciskite objekti, Mikelanxelo go
prikaùvaat i kako voen inèner. Vo 1529 god. toj e
rakovoditel na site tvrdini na Firenca, koi pomog-
nuvaat da se zadrì vojskata na imperatorot Karlo V
pri negoviot pohod na Italija. Proektot za tvrdinata
Sl.125. Mikelanxelo. Izgled na potkupolniot prostor vo
crkvata Sv. Petar, Rim, zapo~nata 1547.
Sl.124. Mikelanxelo. Crkvata Sv. Petar, Rim. Izgled na
zapadniot del i na kupolata.
Borgo vo Vatikan, zaedno so bastionot Belvedere se,
isto taka, delo na Mikelanxelo.
Site dela na Mikelanxelo se odlikuvaat so negova
li~na crta i vo golem stepen go odrazuvaat negoviot
streme` kon veli~estvena monumentalnost, a isto-
vremeno kon dinami~nost vo arhitekturata. Toj osobeno
e preokupiran so plasti~niot izraz na arhitektonskata
misla. So ponatamo{nata razrabotka na tie negovi
arhitektonsko-umetni~ki kvaliteti }e se sozdade cvrsta
podloga za pojava na barokniot stil.
*43
Severna Italija
Iako najgolemite dostignuvawa na visokata rene-
sansa se smesteni vo Rim, negovata slobodna huma-
nisti~ka atmosfera podolgo se zadrùva vo gradovite
na severna Italija. Kon toa najmnogu }e pridonese
emigracijata na arhitektite kon sever, po ograbuvaweto
na Rim vo 1527 god. Na toj na~in, glavni centri vo
razvojot na arhitekturata na visokata renesansa vo
severna Italija stanuvaat: Mantova, Xenova, Padova,
Verona i Venecija. Glavnata uloga }e pripadne na
Venecija, koja ne go po~ituva papata premnogu, pa taka
}e stane pribeì{te na naprednite i slobodoumni lu|e.
Kako najpoznati arhitekti vo severna Italija se
istaknuvaat Xulio Romano, Sanmikeli i Sansovino.
43
Vidi A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect
XULIO ROMANO (1499-1546)
Xulio Romano e edinstveniot golem tvorec na
visokata renesansa, roden vo Rim, koj svoite uspesi }e
gi postigne nadvor od nego. U{te na 10-godi{na vozrast
toj stanal u~enik na Rafael, za podocna da mu bide
sorabotnik vo slikarstvoto i vo arhitekturata. Xulio
Romano vo Rim podignuva dve pomalku zna~ajni palati
(Albertini i Makarani) i gi ukrasuva so freski
papskite prostorii vo Vatikan. Po smrtta na Rafael i
po nagovor na poznatiot humanist Baltazare Kastiqoni,
od 1524 god. pa s do svojata smrt toj }e raboti vo
Mantova, kako glaven graditel na semejstvoto Gonzaga.
Nabrgu toj }e bide proglasen i za glaven urbanist na
gradot, podigaj}i golem broj zna~ajni objekti, poradi
{to denes Mantova opravdano se narekuva grad na Xulio
Romano. So takvata po~est Romano kako da ja nadminuva
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
6
6
slavata na Alberti, koj pred nego, isto taka raboti vo
Mantova. Romano tamu gradi: palati, porti, mostovi,
rekonstruira crkvi; ili vkupno 16 objekti. Vo negovite
dela }e dojde do rasplet na prisutnite arhitektonski
protivre~nosti na preodot od visokata kon docnata
renesansa.
Palaco del Te (1524-1534) e najzna~ajno i najka-
rakteristi~no ostvaruvawe na Romano vo Mantova. Taa
e zapo~nata da se gradi spored skromna programa, no so
podocne`nite dograduvawa prerasnuva vo prekrasna
prigradska rezidencija za zabava, bogato ukrasena so
reljefi i sliki. Takviot pristap Romano go steknuva
u{te za vreme na svojata mladost koga raboti zaedno so
Rafael na ukrasuvaweto na vilata Madama vo Rim. Vo
sostav na ansamblot, pokraj palatata se nao|aat
stopanski prostorii, ribnik, kowu{nica, tajna gradina
(kazino), hipodrom i dr.
Palatata, koja e izgradena okolu vnatre{en dvor so
gradini, obiluva so namerni arhitektonski nelo-
gi~nosti. Romano toa go pravi so cel da ja izbegne
monotonijata, a rezidencijata da ja napravi pozabavna.
Arhitektonskite elementi od fasadata mu pripa|aat na
klasi~niot arhitektonski re~nik, no imaat nevo-
obi~aen tretman i raspored. Rasporedot na elementite
se istaknuva poradi kontrastot na rustikata vrz mazniot
yid. Kako o~igledni nelogi~nosti moè da se istaknat:
triglifite koi otpa|aat od frizot, klu~niot kamen
(svodar) {to go probiva timpanot nad portata; dodeka,
re~isi, sekoja linija e nekade prekinata. Vrvnata
nelogi~nost se sostoi vo toa, {to celiot toj arhi-
tektonski reljef e laèn, bidej}i e napraven od {tuko,
tula ili kamen, nalepeni vrz ramniot yid.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.126. Xulio Romano.
Palaco del Te, Mantova,
1524-34. Situacija,
osnova na palatata
i osnova na tajnata
gradina (kazino).
Sl.128. Xulio Romano i sorabotnicite. Gozbata na Psiha i
Eros, detaq od freska vo Dvoranata na Psiha vo Palaco
del Te, Mantova, 1524-34.
Sl.127. Xulio Romano. Palaco del Te, Mantova,
1524-34. Fasadata kon parkot.
6
7
Vnatre{nosta e napravena so namera da se nadminat
sli~nite dela na Rafael i na Mikelanxelo. Preku
vratite, ukraseni so intarzija, posetitelot se vodi vo
odaite ukraseni so freski i reljefi. Freskite na
yidovite od severnite prostorii gi veli~aat erotskite
uìvawa, a vo ju`nite pobedata na ma{kata snaga.
Poradi svojata namera istovremeno da predizvika
uìvawe i ~udewe, ovoj enterier moè da se smesti vo
manirizmot. So svojata ubavina, dekoracijata na ovaa
palata, pokraj onaa na vilata Madama, moè da se vbroi
vo najzabele`livite enterierni ostvaruvawa na
renesansata.
*44
MIKELE SANMIKELI (1484-1559)
Mikele Sanmikeli e eden od najgolemite graditeli
vo epohata na renesansata, koj raboti vo mnogu mesta na
severna Italija, Dalmacija i na ostrovite vo Medi-
teranot. Toj gradi palati, crkvi, kapeli i golem broj
fortifikaciski objekti. Od 1531 godina, pa s do svojata
smrt, Sanmikeli e glaven arhitekt na tvrdinite vo
Mleta~kata Republika. Negovite najpoznati ostva-
ruvawa se nao|aat vo Verona i vo Venecija, kade {to
gradi nekolku palati za bogatite trgovci i za visokoto
op{testvo. Kompozicijata na palatite, Sanmikeli ja
prisposobuva kon potrebite na bogatoto venecijansko
semejstvo, za odrùvawe na sve~enosti i priemi. Poradi
toa, vo prizemjeto e smesten sve~en vestibil, koj preku
rasko{nite skali vodi do sve~enata dvorana na katot.
Za da go izrazi sve~eniot karakter na palatata,
nejzinata fasada Sanmikeli ja pravi so osobini na
op{testven objekt.
Palatata Pompei (1531) vo Verona, e edno od prvite
ostvaruvawa na Sanmikeli, koe vo re{enieto pret-
stavuva varijacija na rimskata palata od po~etokot na
XVI vek. Dlabokiot vestibil so svojata povr{ina mu
konkurira na atriumot i silno ja naglasuva dinamikata
na kompozicijata, vodej}i go posetitelot kon skalite.
So ritmi~koto i prazni~no oblikuvawe na fasadata,
ovoj objekt se razlikuva od rimskata palata. Taa razlika
e u{te pove}e naglasena so dekorativnata obrabotka na
arhitektonskite elementi. Lesnata obrabotka na katot
e vo kontrast so rusti~noto prizemje, na sli~en na~in
kako {to toa go prave{e Bramante (vo ku}ata na
Rafael). Fasadata na ovaa i na drugite palati na
Sanmikeli ostavaat vpe~atok kako da se gradeni vo
skeleten sistem, {to pretstavuva venecijansko vlijanie,
bidej}i Verona e vo sostav na Mleta~kata Republika.
Palatata Bevilakva (1531) vo Verona e izgradena
na mala i plitka lokacija, vo o~ekuvawe deka podocna
}e se pro{iri. Otkrieniot vestibil so tremot i skalite
go zafa}a re~isi celoto prizemje. Preku sve~enite
otkrieni skali se stignuva do banketnata sala, kako
glavna i re~isi edinstvena prostorija na katot.
Oblikuvaweto na fasadata go zadrùva kontrastot na
lesniot kat vo odnos na te{koto prizemje, {to se
izdvoeni so golem balkon. Na katot ima red na golemi i
mali angaìrani koloni, koi vo kombinacija so
lakovite potsetuvaat na rimskite triumfalni porti.
So toa, avtorot u{te pove}e go naglasuva sve~eniot
karakter na palatata. Rustikata na prizemjeto e
ras~leneta so pilastri od toskanski red, izbrazdeni so
horizontalni sloevi.
Palatata Grimani (1556) vo Venecija e eden od
najubavite i nadaleku poznati dvorci. Izgradena e na
tesna izdolèna lokacija pokraj kanalot Grande, vrz
mnogu lo{a po~va. Sanmikeli, kako iskusen voen
inèner vo po~vata nabiva drveni {ipovi i gi povrzuva
so gredi, a prostorot me|u niv go zayiduva so kamen vo
cementen malter. Na toj na~in e sozdadena mnogu solidna
fundamentna konstrukcija, {to podocna }e ovozmoì
prvobitnata zamisla za ednokatna da se pretvori vo
dvokatna palata. Vlezot vo palatata e od potesnata
strana svrtena kon kanalot Grande. Niz sve~eniot
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
44
Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.255
Sl.129. Mikele Sanmikeli. Palatata Pompei, Verona, 1531.
Sl.130. Mikele Sanmikeli. Palatata Bevilakva,
Verona, 1531.
6
8
vestibil i izdolèniot dvor preku skalite se stignuva
do sve~enata sala na katot, svrtena kon kanalot Grande.
Fasadata na objektot ima simetri~na kompozicija so
silno naglasen arkaden sistem, {to povtorno nalikuva
na triumfalna porta. Angaìranite dvojni koloni na
katot i pilastrite vo prizemjeto se od korintski red.
Balustradata na balkonot go potencira sve~eniot
karakter na prviot kat.
Kapelata Pelegrini (1557) vo manastirot San
Bernadino kaj Verona zasluùva najgolemo vnimanie
me|u verskite objekti na Sanmikeli. Taa ima kru`na
osnova pokriena so kupola i lanterna. Enterierot e
ras~lenet na dve nivoa, od koi dolnoto ima motiv na
triumfalna porta. Ornamentalnata obrabotka e silno
naglasena. Op{tata koncepcija na objektot ima
izvesno vlijanie od Tempieto na Bramante i od
kapelata Medi~i na Mikelanxelo.
Pridonesot na Sanmikeli vo arhitekturata na
renesansata se sostoi, pred s vo ponatamo{nata
razrabotka na dvorednata (na dve nivoa) palata i vo
naglasenata obrabotka na jakiot yid. Negovite stilski
redovi za sozdavawe tektonika na fasadata }e gi
prifatat mnogu majstori na XVI vek, a vo taa smisla i
golemiot majstor Paladio. Tvore{tvoto na Sanmikeli
ostava dlaboki tragi vo Verona i vo Venecija, odigru-
vaj}i va`na uloga i vo formiraweto na evropskiot
klasicizam vo arhitekturata.
*45
Sl.131. Mikele Sanmikeli. Palatata Grimani, Venecija,
zapo~nata 1556. Osnova, izgled spored proektot, i dene{en
izgled.
V e n e c i j a
Za razlika od Rim, slobodarskiot duh na renesansata
vo Venecija ne e zapren nitu so reìmot na kontra-
reformacijata nitu so voeniot pohod na Karlo V. Vo
tekot na XVI vek tamu e za~uvana slobodnata vero-
ispoved, se razviva naukata i se {iri pe~ateweto knigi.
Se razviva mecenstvoto i strasta za sobirawe rakopisi,
knigi i umetni~ki tvorbi. Venecijanskoto visoko
op{testvo se natprevaruva vo ureduvaweto na gradot so
prekrasni op{testveni objekti i ubavi dvorci. Arhi-
tektonskata teorija se unapreduva so izdavawe na nau~ni
traktati. Vo arhitekturata na Venecija se soo~uvaat
mesnite tradicii i rimskata monumentalnost, od {to
}e proizleze tipi~na venecijanska varijanta na
renesansnata arhitektura. Karakterot na taa arhi-
tektura e opredelen so tragite od vizantiskata i
gotskata tradicija vo novata arhitektura, smestena vo
nepovtorlivoto venecijansko podnebje.
Neobi~niot raspored na Venecija vrz ostrovi sred
lagunata, uslovuva pojava na kanali namesto ulici, a
retkite plo{tat~iwa dobivaat karakter na otkrieni
javni dvorani. Glavna soobra}ajnica vo gradot e kanalot
Grande, pokraj koj se smesteni najva`nite objekti na
Venecija. Grade`nite parceli prete`no se tesni,
dlaboki i naj~esto bez vnatre{ni dvorovi. Vo stan-
benata arhitektura prodolùva tradicijata na gradewe
objekti vo niza, so stanovi na edno do dve nivoa, so
samostoen vlez i skali. Vo XVI vek, nizovite dobivaat
{iro~ina od dva stana, taka {to se pojavuva i svet-
larnik, {to ovozmoùva pristap do stanovite od drugata
strana na nizata. Viso~inata na nizata naj~esto iznesuva
tri do ~etiri nivoa.
45
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.236
Sl.132. Venecija. Tipi~en kladenec za
vodosnabduvawe, XV vek. Osnova,
presek i izgled.
Grade`nata tehnika se razviva osobeno vo na~inot
na temeleweto na objektite. Se upotrebuvaat podolgi
drveni {ipovi (po 9 na 1 m
2
), nad koi se pravi drvena
re{etka pokriena so fundament od kamen vo cementen
malter. Nose~kite yidovi se so debelina od 2-3 tuli, a
me|ukatnite konstrukcii se drveni i naj~esto neop-
{ieni, no vo bogatite ku}i tavanot e pokrien so rezba
i slikarstvo. Vodosnabduvaweto na naselenieto se vr{i
preku prifa}aweto na atmosferskiot talog od pokrivot
i dvorot na objektite vo specijalni kladenci. Na patot
ARHITEKT URA
6
9
do kladenecot, vodata se pro~istuva preku peso~ni
filtri.
*46
Kontinuitetot vo renesansnata arhitektura na
Venecija e vidliv preku deloto na Bartolomeo Bon -
Pomladiot, ~ii predci vo prethodniot period gradea
istovremeno so semejstvoto Lombardi. Vo ovoj period
Bartolomeo Bon raboti na Skuola di san Roko, {to ja
dovr{uva negoviot sorabotnik Skarpawino. Novata
etapa vo razvojot na renesansnata arhitektura vo
Venecija zapo~nuva so doa|aweto na rimskite majstori
vo 1527 god. Vo prv red toa se odnesuva na arhitektite
Serlio i Sansovino.
SEBASTIJANO SERLIO (1475-1555)
Sebastijano Serlio e roden vo Bolowa, a raboti vo
Rim zaedno so Peruci do 1527 god. Po doa|aweto vo
Venecija, pravi arhitektonski proekti i crteì na
enterieri. Vo 1541 god. stapuva na slu`ba kaj fran-
cuskiot kral Fransoa I i e nazna~en za glaven arhitekt
na dvorecot Fontenbl, kade ostanuva s do svojata smrt.
Svojata kariera, Serlio ja zapo~nuva so snimawe i
prou~uvawe na anti~kata arhitektura, kako i so
analiti~ko preispituvawe na dotoga{ sozdadenite
renesansni dela. Inspiriran od anti~kata arhitektura,
vo strukturata na renesansnata arhitektura, Serlio go
voveduva tridelniot fasaden otvor, so dva bo~ni pomali
otvori i eden centralen pogolem la~en otvor. Ovoj
tridelen otvor, podocna }e bide na{iroko primenuvan
i vo negova ~est e nare~en motivo serlijano.
Serlio steknuva golema slava so svojata teoriska
rabota. Negoviot Traktat za arhitekturata se objavuva
vo delovi, po~nuvaj}i od 1537 god. So nego se zgolemuva
interesiraweto na venecijancite za teorijata na
arhitekturata. Evidentno e deka Serlio ume{no go
koristi arhitektonskoto nasledstvo {to go dobi od
arhitektot Peruci. Brojnite planovi i fasadi pret-
staveni vo traktatot vr{at golemo vlijanie vrz
negovite sovremenici, a osobeno vrz pomladite arhi-
tekti vo Italija i vo drugite zemji.
JAKOPO-TATI SANSOVINO (1486-1570)
Jakopo-Tati Sansovino e najgolemiot tvorec, koj so
svoeto tvore{tvo go odreduva razvojot na venecijanskata
arhitektura vo XVI vek. Toj e roden vo Firenca, a do
polovinata na svojot ìvot raboti vo Rim i vo Firenca,
glavno kako skulptor. Vo Rim e u~enik na Bramante, od
kogo go nau~uva majstorstvoto na visokorenesansnata
arhitektura. Vo 1527 god. toj doa|a vo Venecija, kade {to
dve godini raboti kako rakovoditel na site grade`ni
raboti vo Mleta~kata Republika. Ovoj status mu
ovozmoùva da se javi kako avtor na mnogu objekti, iako
so arhitektura po~nuva da se zanimava od sredinata na
svojot ìvot, sli~no kako i Mikelanxelo.
Sansovino gradi op{testveni objekti, palati,
crkvi i drugi, koi gi kompletira so svoi skulpturi. So
negovoto delo napraveni se re{itelni ~ekori za
prisposobuvawe na rimskiot "klasi~en" stil kon
arhitektonskata tradicija na Venecija.
*47
46
47
. Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2, od str.280
Sl.133. Arhitektonskiot motiv Serlijano, primenet na
Bazilikata vo Vi~enca od Andrea Paladio.
Sl.134. Jakopo Tati-Sansovino. Palatata Korner dela
ka Grande, zapo~nata 1536.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
0
Palatata Korner dela KaGrande (zapo~nata vo 1536
g.) pretstavuva urnek za prerabotka na firentinskata i
rimskata palata, vo soglasnost so venecijanskite
potrebi i vkusovi. Lokacijata ovozmoìla palatata da
dobie pogolem vnatre{en dvor od ~ij{to zaden del se
vleguva vo ekonomskite prostorii. Predniot del na
prizemjeto pretstavuva sve~en vestibil, vo koj se vleguva
preku piramidni skali i vlezna lo|a, svrtena kon
kanalot Grande. Visokoto prizemje e podignato na cokle
i ima rusti~na obrabotka. Nivoata na objektot se
re{eni dvovisinski, taka {to na priemnite sali od
predniot del im odgovaraat po dve nivoa od stanbnenite
prostorii na zadniot del od objektot. Katovite se
oblikuvani so dvojni koloni od jonski i korintski red,
me|u koi ima la~ni prozorski otvori.
Oformuvaweto na centralniot prostor vo Veneci-
ja, pretstavuva osnovna zasluga na Sansovino. Rekon-
strukcijata na prostorot me|u Du`devata palata,
plo{tadot San Marko i pristani{teto zapo~nuva vo
1537 god. so istovremeno gradewe na tri objekti: moneten
dvor, nova biblioteka i loxeta. Na toj na~in, defini-
raj}i ja granicata na Pjaca San Marko, Sansovino sozdal
i Pjaceta, svrtena kon kanal Grande. So toa se sozdadeni
uslovi za masovno proslavuvawe na venecijanskite
praznici i za odvivawe na sve~eni dràvni ceremonii,
koi ja veli~aat silata na Mleta~kata Republika.
Bibliotekata San Marko ima dolìna od 80 metri
i celata e napravena od bel mermer. Vo prizemjeto,
tremot zafa}a edna polovina od {iro~inata na objektot,
a vo drugata polovina se smesteni prodavnici za
skapocena stoka. Vlezot vo bibliotekata e ozna~en so
karijatidi. Celiot kat sluì za ~uvawe na rakopisi i
knigi. Fasadata e oblikuvana vo vid na arkaden sistem
so angaìrani koloni od toskanski red vo prizemjeto i
jonski red na katot. Dekorativno profiliranite lakovi
se potpiraat vrz posebni pomali koloni. Objektot ima
razvien venec koj zavr{uva so balustrada i so skulpturi
vo oskata nad sekoj stolb. Bogatstvoto na plastika
sozdava ìvopisna svetlo-temna kompozicija, so {to
celiot objekt nalikuva na skulptura.
Loxetata e postavena vo podno`jeto na kamba-
narijata San Marko. Pri pa|aweto na kambanarijata od
zemjotres vo 1902 god. i taa e urnata, za vo 1911 god. i
dvete da bidat restavrirani. Loxetata pretstavuva
oblikovna vrska me|u srednovekovnata kambanarija i
novite objekti na ansamblot. I taa e napravena od bel
mermer so silno izrazena reljefnost na fasadata.
Sl.135. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san Marko,
Venecija, zapo~nat 1537. Levo e Monetniot dvor, vo sredinata
bibliotekata San Marko, a pod kambanarijata e istoimenata
loxeta.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
1
Sl.137. Jakopo Tati-Sansovino i dr. Skala doro,
Du`deva palata, Venecija1538-59.
Sl.136. Jakopo Tati-Sansovino. Ansamblot pjaceta san
Marko, Venecija, zapo~nat 1537. Pogled kon kanalot
Grande, bibliotekata i lo|ata.
Monetniot dvor ima zatvoren, re~isi surov
nadvore{en oblik, kon {to pridonesuva upo-
trebeniot siv mermer. Vtoriot kat e nadyidan
nad nekoga{niot zavr{en venec, u{te vo staros-
ta na Sansovino, so {to e naru{eno edinstvoto
na kompozicijata. Atriumot vo prizemjeto na
avtenti~niot objekt pretstavuva edinstvena
vrska me|u prostoriite.
Vo 1583 god. Sansovino zapo~nuva da gi pravi
i zlatnite skali (Skala doro) vo Du`devata
palata, no tie se zavr{eni vo vremeto na docnata
renesansa od strana na arhitektot Skamoci i
skulptorot Vitorio, a se kompletirani vo 1559
god. od Skarpawino.
ARHITEKT URA
V
I
S
O
K
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
2
D. ARHITEKTURATA NA
DOCNATA RENESANSA
Docnata renesansa vo italijanskata arhitektura se
razviva vo vtorata polovina na XVI vek i ~estopati se
vbrojuva vo manirizmot. Me|utoa, ovaa kvalifikacija
mnogu pove}e se odnesuva na skulpturata i slikarstvoto,
otkolku na arhitekturata vo toj period, bidej}i
toga{nite arhitekti sozdavaat takvi dela {to ne moàt
da se smetaat za dekadentni. Golem broj od tie objekti
}e stanat primeri za podocne`nite tvorci vo slednite
tri veka vo Evropa, pa duri i vo novootkrieniot
kontinent Amerika.
Osnovnite karakteristiki na arhitekturata vo
docnata renesansa se prepoznavaat spored golemite
arhitektonski kompozicii i grade`nite delovi so
golemi dimenzii, a fasadite se vo golema mera reljefno
naglaseni. Prozorskite otvori i portalite se mnogu
istaknati, no obrabotkata na detalite e gruba.
U{te golemiot Mikelanxelo konstatira deka
sovr{enata harmonija moè brzo da se pretvori vo
dosada, pa zatoa bibliotekata Laurencijana ja proektira
so poslobodni formi, dinamika i dramatika. So toa, toj
go navestuva doa|aweto na docnata renesansa, kako
prethodnica na barokot. Interesno e toa {to ovoj pe-
riod ima sli~nosti so arhitektonskite dvièwa vo
poslednata ~etvrtina na XX vek. Kako {to t.n.
postmoderna arhitektura }e gi negira kvalitetite na
modernata, taka docnata renesansa gi negira kvalitetite
na visokata renesansa so izvrtuvawe na nejzinite
osnovni karakteristiki, otstapuvaj}i od funda-
mentalnite vonvremenski na~ela na proektiraweto :
- jasnost i vidliva stabilnost na konstrukcijata,
- podreduvawe na ornamentot na konstrukcijata,
- oblikuvawe na okolinata vo soglasnost so ~ove~-
kite potrebi.
Tie na~ela gi postavi Vitruvie u{te vo vremeto na
anti~kata rimska arhitektura. Docnata renesansa, niv
svesno gi negira, so cel da sozdade arhitektura so pove}e
izrazi i so li~ni svojstva na avtorite. Takvata
individualna sloboda, nekoi od kreativnite arhitekti
ja iskoristuvaat za sozdavawe kapriciozni dela, {to e
u{te pove}e naglaseno kaj likovnite ostvaruvawa. Moè
da se kaè deka najop{ta karakteristika na ovoj stil e
toa {to pravi preod od visokata renesansa kon barokot.
Docnata renesansa najmnogu se razvi vo: Rim, Firenca,
Vi~enca, Venecija, no i vo drugi mesta.
*48
R i m
XAKOMO BAROCI DA VIWOLA (1507-1573)
Arhitektot Viwola od 1530 god. u~i slikarstvo i
perspektiva vo Bolowa, za podocna da stane pomo{nik
na Mikelanxelo vo gradeweto na crkvata Sv. Petar vo
Rim i Palatata na senatorite na Kapitolskiot plo{tad.
Pod vlijanie na golemiot majstor, toj go prezema
negoviot arhitektonski re~nik, no i ponatamu teoriski
se usovr{uva. Viwola odli~no gi poznava anti~kite
arhitektonski proporcii, pi{uva knigi za arhi-
tekturata i izveduva nekolku objekti. Vo 1562 god. vo
Rim izleguva negoviot traktat Za pette arhitektonski
reda.
Vilata na papata Julie III (1550) e edno od prvite
dela na Viwola. Taa ima ednostavna izdolèna simet-
ri~na osnova so tri dela i gradini me|u niv, koi se
zaobikoleni so yidovi. Glavniot paviljon kon dvorot
ima polukruèn trem, a vo simetralata kon ulicata
istaknat pravoagolen del. Vlezot od ulicata e obli-
kuvan so motiv na triumfalna porta od kamen, {to kako
element se pojavuva i na fasadata pred salonot na katot.
Vo sredi{niot del se vleguva preku trem i galerija, do
koja se doa|a preku simetri~no postaveni polukru`ni
skali {to se nao|aat pokraj polukru`niot trem na
vtoriot dvor. Vo re{enieto na objektot vidlivo e
vlijanieto na vilata Madama na Rafael, napravena vo
vremeto na visokata renesansa. Gradeweto na objektot
}e go dovr{at Vazari, Amanati i drugi arhitekti.
48
Vidi Svetska arhitektura, ilustrovana istorija, od str.246
Sl.138. Viwola, Vazari, Amanati. Vilata na papata Julie III,
Rim, 1550. Fasadite na vlezot i vtoriot dvor.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
3
Adaptacijata na zamokot Kaprarola (Pentagon) vo
vila Farneze, Viwola ja pravi vo 1559 god. so bogato
parterno re{enie, kombinirano so park, {to po
anti~kiot Rim, za prvpat se pojavuva na takov na~in, za
podocna svojot maksimum da go dostigne vo barokot.
Osobeno reprezentativno se obraboteni tremot i
galerijata okolu kru`niot atrium.
Crkvata Il Xezu (1568-1584) vo Rim pretstavuva
remek-delo na Viwola. Nejzinoto re{enie so razvien
centralen korab formira kompakten vnatre{en
prostor, {to }e go prifatat jezuitite i }e go raznesat
{irum Evropa, kako primer za gradewe na baroknite
hramovi. Bo~nite brodovi na objektot se mnogu poniski
i potesni od centralniot, taka {to dobivat uloga na
kapeli. Akcent vo osvetluvaweto na enterierot e staven
vrz oltarot, kon koj se svrteni site pogledi. Silnata
svetlina doa|a od tamburot postaven vrz presekot od
kracite na latinskiot krst, vo koj transeptot e mnogu
plitok.
*49
Viwola kako ploden tvorec ima raboteno niz pove}e
gradovi vo Italija, kade {to gradi palati i fontani.
XAKOMO DELA PORTA (1541-1604)
Xakomo dela Porta e u~enik i sledbenik na Viwola,
koj go prifa}a vlijanieto na arhitekturata na Mike-
lanxelo, zavr{uvaj}i go gradeweto na kupolata na
crkvata Sv. Petar. Negovata arhitektura se karak-
terizira so ednostavni linii i so izvesno umnoùvawe
na detalite.
Fasadata na crkvata Il Xezu (1573-84) svrtena kon
plo{tadot go naglasuva nejzinoto zna~ewe. Problemot
za re{avawe na preminot od visokiot centralen kon
poniskite bo~ni korabi, Xakomo dela Porta go
razre{uva so pomo{ na "S" voluti. Toa, vsu{nost,
pretstavuva usovr{uvawe na idejata {to ja ima{e
primeneto Alberti pri dovr{uvaweto na fasadata na
crkvata Santa Marija Novela vo Firenca. Sli~ni
voluti ve}e ima{e upotrebeno i Mikelanxelo vo
enterierot na bibliotekata Laurencijana vo Firenca.
DOMENIKO FONTANA (1543-1607)
Domeniko Fontana e sorabotnik na Xakomo dela
Porta vo zavr{uvaweto na kupolata na crkvata Sv.
Petar vo Rim. Samiot se zafa}a so golemite raboti za
preureduvawe na Vatikan spored starite proekti na
Bramante. Na toj na~in, Vatikan postepeno prerasnuva
vo golem kompleks, prepoln so bogati objekti i golem
broj umetni~ki dela. Fontana raboti vrz preure-
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
49
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, od str.281
Svetska arhitektura, od str.249
Sl.139. Xakomo da Viwola. Vilata Farneze, Kaprarola,
1547-59.
Sl.140. Viwola. Osnova na crkvata Il Xezu
i manastirskiot ansambl, Rim, 1568-84.
Sl.141. Xakomo dela Porta. Zapadnata fasada na crkvata Il
Xezu, Rim, 1573-84.
7
4
duvaweto na gradot Rim, gradej}i 25 novi ~e{mi i
fontani i obnovuvaj}i gi anti~kite akvadukti. Podi-
gaweto na anti~kiot obelisk na plo{tadot Sv. Petar
vo Rim, isto taka pretstavuva zasluga na Fontana.
Palatata Borgeze (okolu 1590 god.), Fontana ja gradi
vo sorabotka so arhitektot Longi, oblikuvaj}i ja so
dvojni koloni na tremot i galerijata, vo naglaseno
simetri~no re{enie.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.142. Longi, Fontana i dr. Palatata
Borgeze, Rim, zapo~nata 1568.
F i r e n c a
Za vreme na docnata renesansa vo Firenca ne se
prezemaat golem broj grade`ni zafati, no zatoa pak, tie
{to se izvedeni, po svojot obem i zna~ewe pretstavuvaat
viden pridones za razvojot na arhitekturata. Tamu
tvorat dvajca zna~ajni arhitekti: Vazari i Amanati.
XORXO VAZARI (1511-1574)
Xorxo Vazari e slikar i arhitekt, no najmnogu se
istaknuva kako biograf na italijanskite renesansni
majstori, poradi {to e nare~en tatko na istorijata na
umetnosta. Negovo najrano ostvaruvawe pretstavuva
oblikuvaweto na vlezniot portal i preureduvaweto na
vnatre{nosta na palatata Vekio za potrebite na
neuramnoteèniot mlad vojvoda Fran~esko I vo 1555 god.
Upotrebenata dekoracija so svoite formi i so kolo-
ritot moè da se natprevaruva so vrvnite ostvaruvawa
od toj vid.
Palatata Ufici (1559) Vazari ja koncipira kako
veli~estven objekt od docnata renesansa. Taa ima
prizemje i dva kata i osnova vo vid na bukvata "P", koja
so potesnata strana izleguva kon rekata Arno. Fasadata
kon rekata e oblikuvana vo vid na anti~ka triumfalna
porta. Tremot vo prizemjeto ja formira ulicata Ufici,
koja trgnuva od plo{tadot Dela Siworija i niz portata
izleguva kon bregot od rekata Arno. Palatata bila
nameneta za administrativna uprava, za prodavawe
luksuzna stoka i za ~uvawe na umetni~kite dela na
golemiot vojvoda. Nadvore{noto oblikuvawe na
objektot e vo soglasnost so arhitektonskata teorija {to
ja zastapuva Xorxo Vazari, kako ideolog na strogata,
akademska nasoka vo arhitekturata. Toj se stremi kon
za~uvuvawe na klasi~nite tradicii na italijanskata
umetnost od po~etokot na XVI vek. Vazari se istaknuva
i kako zna~aen deec vo oblasta na umetni~koto obrazo-
vanie, taka {to }e stane osnovopolo`nik na firen-
tinskata Umetni~ka akademija (1563).
Plo{tadot Dela Siworija, so zavr{uvaweto na
palatata Ufici, go dobiva svojot definitiven oblik,
so slednata bogata sodrìna:
- Palatata Vekio (1298-1314), pred ~ij vlez se nao|a
statuata David od Mikelanxelo;
- Fontanata Neptun (1575), od Amanati i Da Bolowa;
- Loxa dei Lanci (1376-81) vo koja se smesteni
skulpturite: Persej od êlini, Grabnuvaweto na
Sabiwankite od Da Bolowa, i dr.;
- Kowani~kiot spomenik na Kozim I (1594) od Da
Bolowa; i sekako
- Palatata i ulicata Ufici (1550-74).
Pokrieniot premin (ulica na kat), po barawe na
vojvodata Kozimo Medi~i, Vazari go gradi za samo pet
meseci (1565-66). Toj trebalo da mu sluì na vojvodata
za bezbedno dvièwe me|u plo{tadot Dela Siworija i
negoviot dom, palatata Piti, na drugiot breg od rekata
Arno. Zatoa pokrieniot premin moral da pomine i nad
poznatiot star most (Ponte Vekio) na rekata Arno.
*50
Sl.143. Xorxo Vazari. Palatata Ufici, Firenca, 1550-74.
Pogled niz ulicata Ufici kon rekata Arno.
50
Vidi Svetska arhitektura, str.249
7
5
BARTOLOMEO AMANATI (1511-1592)
Bartolomeo Amanati u~i skulptura i arhitektura
kaj Mikelanxelo i Sansovino vo Rim. Negovata rabota
prodolùva vo Firenca, kade {to go zavr{uva uredu-
vaweto na bibliotekata Laurencijana spored proektite
na Mikelanxelo. Poznatite skali, koi Mikelanxelo gi
zamisli od drvo, Amanati gi gradi od kamen.
Dvorniot del na palatata Piti (1560) pretstavuva
najzna~ajno ostvaruvawe na Amanati. Toj e napraven na
prizemje i dva kata so trem, a fasadata e koncipirana
so superponirani stilovi od rimsko-toskanskiot red
(dorski, jonski i korintski). Dogradbata vo vid na
bukvata "P" se otvora kon prostraniot Park dei
Bobolo, {to podocna, vo vremeto na barokot, kako
koncepcija }e bide prifateno i po{iroko. Obli-
kuvaweto na arhitekturata, podocna, isto taka }e bide
inspiracija za gradewe palati, od koi najzna~ajna e
Luksembur{kata palata so svojot park vo Pariz. Nea,
vo baroken stil }e ja izgradi arhitekt Salomon de Bros
za potrebite na kralicata Marija Medi~i, koja svojata
mladost ja pominala vo palatata Piti.
*51
Fontanata Neptun na plo{tadot Dela Siworija vo
Firenca, Amanati ja izrabotuva vo 1575 god. vo
sorabotka so skulptorot Da Bolowa. Amanati gradi i
drugi palati vo gradovite na provincijata Toskana i vo
Rim.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.144. Ansambl dela Siworija, Firenca: 1. palata Vekio,
2. palata Ufici, 3. ulica Ufici, 4. lo|a Dei Lanci, 5. plo{tad
Dela Siworija, 6. spomenik Kozim I, 7. fontana Neptun,
8. statua David, 9. pokrien premin na kat, 10. most Vekio.
Sl.145. Ansambl dela Siworija, Firenca: fontanata
Neptun, 1575, palatataVekio (1298-1314)
i lo|a Dei Lanci (1376-81).
Sl.146. Bartolomeo Amanati. Dvorniot del na palatata Piti,
Firenca, 1560.
Sl.147. Amanati i Da Bolowa. Fontanata Neptun,
Plo{tad Dela Siworija, Firenca, 1575.
51
H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.385
7
6
X e n o v a
Od polovinata na XVI vek, vo Xenova kako golemo
svetsko pristani{te nastapuva period na sjaj i bogat-
stvo. Zabrzano po~nuvaat da se gradat novi rasko{ni
objekti so specifi~ni karakteristiki. Vrz karakterot
na arhitekturata osobeno povlijaele ridestiot teren i
tesnoto gradili{te. Glavnoto vnimanie na arhitektite
e svrteno kon palatite i obrabotkata na nivniot vlezen
vestibil i priemniot salon na katot. Prviot tip na
palata ima karakteristi~en me|ukat {to se pojavuva
me|u dva voobi~aeni kata i sluì za smestuvawe na
poslugata i doma}instvoto. Vtoriot tip e nare~en
palata-vila ~ij glaven arhitektonski motiv pretstavuva
prostranata lo|a na katot i tremot vo prizemjeto, pred
koj naj~esto se formira zatvoren dvor.
GALEACO ALESI (1512-1572)
Galeaco Alesi e prviot i najvaèn nositel na
razvojot na arhitekturata vo Xenova za vreme na
nejziniot sjaj. Nekolku godini od mladosta toj pominuva
vo Rim, od kade }e gi donese vlijanijata na Mikelanxelo.
Po vra}aweto vo Xenova, toj ima proektirano i izvedeno
pove}e palati, crkvi i drugi objekti.
Palatata Sauli (1555, ne e za~uvana) gi ima crtite
na gradski dvorec i vila, so lo|a kon dvorot smesten pred
objektot. Dvorot e zaobikolen so prizemen trem, nad koj
se razviva ramna terasa. Fasadata so glavniot vlez e
ras~leneta so dvojni koloni od toskanski i korintski
red. Me|u angaìranite koloni postaveni se prozorski
otvori so polukru`ni timpani vo prizemjeto i tria-
golni na katot.
Crkvata Santa Marija di Kariwano (1552) pret-
stavuva najpoznato delo na Alesi. Taa ima osnova so
centralno re{enie, sli~no na osnovata na crkvata Sv.
Petar vo Rim od Bramante. Pokraj golemata i ubava
centralna kupola, taa ima ~etiri mali kupoli i ~etiri
kambanarii vo aglite na osnovata. Poradi stesnuvaweto
na osnovata, i pokraj svojata impozantnost, enterierot
dobiva laden karakter. Fasadata na objektot ne ostava
vpe~atok na silen i integralen arhitektonski izraz,
{to e moèbi rezultat od gradeweto {to }e go prodol-
àt sledbenicite na Alesi. Kupolata pretstavuva
najvreden del na objektot i spa|a me|u trite najzna~ajni
kupoli na renesansata, zaedno so onie na crkvata Santa
Marija del Fjore vo Firenca i Sv. Petar vo Rim. Taa
ima pogolemo rastojanie me|u dvata sloja i vo temeto
zavr{uva so prostrana i rasko{na lanterna. Od
vnatre{nata strana tavanot e kasetiran, pod vlijanie
na rimskiot anti~ki Panteon.
*52
Sl.148. Galeaco Alesi. Crkvata Santa
Marija di Kariwano, Xenova, 1552.
Vi~enca i Venecija
Vo vremeto na docnata renesansa, od Mikelanxelo
pa s do Paladio, renesansnata arhitektura ne sozdava
nova umetnost, no dava mnogu zna~ajni arhitekti i
zna~ajni dela, poradi {to ovoj period ne moè da se
nare~e manirizam. Op{to zemeno, renesansnata arhi-
tektura vo Italija ja odbeleùvaat delata na trojca
arhitekti vo nejzinite tri osnovni fazi:
- Bruneleski, vo dobata na ranata renesansa,
- Bramante, vo dobata na visokata renesansa, i
- Paladio kako najgolem majstor na docnata rene-
sansa.
ANDREA PALADIO (1508-1580)
Andrea dela Gondola, nare~en Paladio, e roden vo
Padova, kade {to po~nuva da go u~i kamenoreza~kiot
zanaet. Vo 1524 god. toj se preseluva vo Vi~enca, kade
{to zapo~nuva da ja prou~uva arhitekturata. Za taa cel
toj odi na studiski patuvawa vo Verona, Rim i drugi
gradovi, kade {to gi premeruva i analizira anti~kite
spomenici i ve}e izgradenite renesansni objekti. Na
toj na~in, Paladio dlaboko ja sfa}a anti~kata rimska
arhitektura, koja uspeva da ja transformira vo prak-
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
7
ti~na osnova za sovremeno proektirawe. Dolgo vreme
po nego, toa nema da uspee da go postigne nitu eden
arhitekt. Logi~en rezultat na negovite prou~uvawa
pretstavuvaat remek-delata na arhitektonskata teorija:
- Rimskite starini, objaveno vo 1554 god., vo koe gi
analizira postavkite na anti~kiot teoreti~ar Vitru-
vie; i
- êtiri knigi za arhitekturata, za prvpat objaveni
vo 1570 god. vo Venecija, a pove}epati preizdadeni vo
pogolem del evropski zemji, a i nadvor od Evropa.
So pe~ateweto na delata na Paladio, negovite idei
i teoriski postavki pristignuvaat vo ateljeata na
mnogubrojnite evropski arhitekti, vr{ej}i silno
vlijanie vrz nivnoto ponatamo{no tvore{tvo. Taka,
postepeno se formira edno neoficijalno dvièwe,
nare~eno paladionizam, {to }e dobie {iroki razmeri
vo zemjite na zapadna i centralna Evropa, Rusija, pa duri
i vo novootkrieniot kontinent Amerika.
Graditelskiot opus na Paladio sodrì raznovidni
objekti, od op{testveni i stanbeni zgradi, preku vili
i lo|i, pa s do crkvi i teatri. Vo site niv vidlivo e
nastojuvaweto, vo celost da se sfati i da se tran-
sformira anti~kata arhitektura, pa zatoa tie sodràt
edna studena akademska ~istota, vo koja se ~uvstvuva
izvesen manirizam. So svoeto sevkupno tvore{tvo,
Paladio zasluùva da se najde me|u trojcata najgolemi
majstori na renesansnata arhitektura voop{to.
*53
Objektite na Paladio se ra{ireni niz pove}e
gradovi i naselbi na severna Italija, kako {to se: Ve-
rona, Piza, Udine i drugi, no negovite najpoznati
objekti se smesteni vo Vi~enca i vo Venecija. Tvo-
re{tvoto na Paladio postepeno se formira vo dopir
so najdobrite arhitekti na severna Italija i vo dopir
so u~enite humanisti od Vi~enca, koja e materijalno i
duhovno tesno povrzana so Venecija. Vo toj period, so
zastojot na pomorskata trgovija, vo centarot na
vnimanieto na venecijanskite humanisti se nao|aat
umetnosta i naukata. Toga{nata estetska misla, vo
golema mera povrzana so procutot na muzikata, se
svrtuva kon prou~uvaweto na harmonijata, proporcijata
i drugite vonvremenski zakoni na ubavinata.
Za Alberti i Bramante anti~kite objekti se isto
tolku zna~ajni, no ne i edinstveni urneci dostojni za
pro~uvawe, so koi moè da se vr{i sporedba ili koi bi
moèle da se nadminat. Za Paladio tie pretstavuvaat
idealno otelotvoruvawe na vonvremenskite zakoni na
tvore{tvoto, ~ij arhitektonski red pretstavuva
pojdovna formula na sekoja kompozicija, kako op{ta
osnova na arhitektonskata misla. Zatoa, toj nikoga{ ne
gi uslo`nuva, tuku naj~esto gi poednostavuva stilskite
formi, potcrtuvaj}i ja nivnata osnovna stati~ka smisla.
Tvore~kiot metod na Paladio i karakteristikite na
negoviot visokoindividualiziran stil uspe{no se
obedinuvaat na negovata 35-godi{na vozrast i celosno
se materijaliziraat vo negovoto prvo zna~ajno delo,
Bazilikata.
Bazilikata vo Vi~enca (1546-49) svoeto anti~ko
ime go dobiva od nejziniot avtor Paladio. Taa po~nuva
da se gradi vo XV vek kako Gradska ku}a (Gradski sovet),
so golema sala na katot, postavena vrz zasvodena lo|a vo
prizemjeto. Dovr{uvaweto na objektot dobilo prvo-
stepeno zna~ewe, bidej}i nadvore{niot oblik trebalo
da stane centar na vnimanieto za celiot grad. Vo
negovoto re{avawe se vklu~uvaat toga{nite najzna~ajni
majstori, kako {to se: Skarpawino, Sansovino, Serlio,
Sanmikeli i Xulio Romano; no nivnite zamisli ne se
prifateni.
Zgradata na stariot Gradski sovet, Paladio ja
"oblekuva" so trem i galerija komponirani na nemu
svojstven na~in. Osnovnata }elija na tremot i galerijata
se sostoi od tri otvori inspirirani od formite na
anti~kite triumfalni porti, simetri~no rasporedeni.
Takvata kompozicija na fasadnite otvori ve}e e
upotrebena i nare~ena motivo serlijano, me|utoa
nejzinata razrabotka Paladio }e ja dovede do sovr-
{enstvo, razvivaj}i ja vo dlabo~ina so pomo{ na dvojni
koloni. Me|u ovie otvori ima ispup~eni angaìrani
koloni (vo prizemjeto dorski, a na katot jonski), nad
koi i vencite se nadvisnati kon nadvor. Vrz zavr{nata
balustrada, vo osovinata na sekoja kolona se postaveni
slobodnostoe~ki skulpturi.
Individualnosta na ova delo moè da se potvrdi
preku sporedba so bibliotekata San Marko vo Venecija
na Sansovino. Bibliotekata ima te{ka fasada preto-
varena so dekorativni elementi, dobivaj}i izgled na t.n.
vajana arhitektura. Iako e polesna vo odnos na bibli-
otekata, Bazilikata e mnogu posilna od nea. Taa plenuva
so otsustvoto na dekoracija i potenciraweto na
52
B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, str.44
53
Detalno kaj Wundram, Pape, Marton, Paladio
Sl.149. Andrea Paladio. Bazilikata (Gradski sovet),
Vi~enca, 1549-1614.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
8
tektonikata so pomo{ na skromni arhitektonski
sredstva, koi sozdavaat dlaboko vpe~atliv oblikoven
izraz. Stilskiot red ne e postaven vrz yidot, tuku toj se
razviva vo dlabo~inata na objektot, so pomo{ na
dvojnite koloni, koi dramati~no se istaknuvaat vrz
temnata zadnina. Vo celata struktura, ednostavno nema
pasivni elementi, tuku site se napregnati do toj stepen,
{to se dobiva vpe~atok deka }e zasvirat ako se
pot~uknat. Ovoj objekt, koj po svojata forma i sodrìna
istovremeno pretstavuva anti~ka stoa, renesansna lo|a
i gradska ku}a, celosno e stabiliziran so volumenot na
pokrivot, koj e oblikuvan so lesni strukturni elementi.
Uspehot {to }e go postige Paladio so gradeweto na
Bazilikata, pridonesuva toj da bide prenatrupan so
nara~ki. Po~nuva da raboti golem broj proekti {to
nema da ima vreme sam da gi realizira, taka {to rabotata
}e im ja prepu{ti na svoite sorabotnici. Po negovata
smrt, tie ~esto gi prepravaat negovite proekti ili
objekti. Od brojnite objekti na Paladio, po svoeto
zna~ewe za razvojot na arhitektonskata misla, nekolku
od niv zasluùvaat da bidat posebno istaknati.
Palatata Kjerikati vo Vi~enca (1550) pretstavuva
prv primer na Paladievoto virtuozno majstorstvo. Vo
soglasnost so gradskite potrebi, Paladio pravi otvoren
trem vo prizemjeto na objektot, a vo zadniot del na
simetri~nata osnova ostava mesto za mala bav~a. Na ovaa,
relativno mala privatna palata, Paladio dava
impozanten izraz na op{testven objekt, vo koj denes
soodvetno e smesten Gradskiot muzej. Op{tiot izgled
na palatata, a osobeno nejziniot kat e oformen so
simetri~no re{enie spored sistemot "a,b,a" (lo|a,
balkon, lo|a). Takviot raspored na osnovnite oblikovni
elementi vrz op{tata forma na objektot, vo ~est na
Paladio }e bide nare~en prv paladievski motiv. Ovaa
palata, Paladio vsu{nost ja pravi onaka kako {to
pretpostavuva deka starite Rimjani gi gradele objektite
okolu svoite plo{tadi.
Palatata Valmarana vo Vi~enca (1566) ima neo-
bi~na i smela kompozicija na fasadata. Taa sodrì
kolosalen red na pilastri, {to se protegaat od cokleto
na objektot do negoviot antablement. Dostoinstvoto so
koe Paladio go pravi ova komponirawe na elementite,
vo negova ~est }e bide nare~eno vtor paladievski motiv.
Monumentalnosta na kompozicijata e potencirana so
otsustvoto na kolosalnite pilastri na }o{iwata od
objektot, kade {to tie se zameneti so mali pilastri i
so plitki skulpturi. Antablementot ima takvi dimen-
zii, {to vo nego e smesten cel kat. Osnovata na objektot
izleguva kon ulicata so potesnata strana, od kade {to
se vleguva vo pomaliot sve~en dvor, dodeka pogolemiot
stopanski dvor se razviva vo zadniot po{irok del na
palatata.
Sl.150. Andrea Paladio. Palatata Kjerikati,
Vi~enca, 1550. Osnova, presek i izgled.
Sl.151. Andrea Paladio.
Palatata Valmarana,
Vi~enca, 1566. Osnova,
presek niz dvorot i
fragment od izgledot.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
7
9
Palatata ili Lo|a na kapetanot (Bernardo, 1576)
se nao|a na gradskiot plo{tad vo Vi~enca, otsprotiva
na Bazilikata. Nejzinoto gradewe e zavr{eno vo
vremeto koga Mleta~kata Republika izvojuvala golema
pomorska pobeda protiv Turcite kaj Lepant vo 1571 god.
Moèbi zatoa, nejziniot oblik dobil triumfalen
karakter, so kolosalni angaìrani koloni i bogato
dekorirana fasada so skulpturi, bareljefi i zapleneti
trofei od Turcite. Kompozicijata na bo~nata fasada
isto taka e inspirirana od rimskite triumfalni porti.
Osobeno golem e pridonesot na Paladio vo razvojot
na selskite rezidencii (vili), praveni za mleta~kata
aristokratija. Ovie objekti se sovr{eno prisposobeni
na svojata funkcija za selsko-stopanski bogati doma-
}instva, , , , , sozdavaj}i mo`nost za golem komfor, za
uìvawe vo ìvotnite radosti vo priroda, so isto-
vremeno vodewe svetski ìvot, so priemi i so rasko{ni
praznuvawa. Sekoja vila, vo pogolema ili pomala mera
redovno vklu~uva dve grupi na prostorii:
- razvieno glavno jadro so: stanbeni i sve~eni
prostorii, portici i dlaboki lo|i, kako i
- sporedna grupa na prostorii i stopanski objekti :
magacini za inventar i za ~uvawe na proizvodite,
ambari, {tali, prostorii za poslugata i za rabot-
nicite.
Najva`nite karakteristiki na ovie objekti proiz-
leguvaat od nivnata dlaboka vrska so severnoita-
lijanskata narodna selsko-stopanska ku}a. Vo nivnata
kompozicija se sre}avaat transformirani natstre{-
nici na stolbovi ili arkadi, pokrieni skali i zasen~e-
ni lo|i. Seto toa Paladio go pot~inuva na klasi~nata
stilska kompozicija i go sostavuva vo harmoniski,
simetri~no uramnoteèni ansambli, promisleno
povrzani so karakterot na mestoto. Pritoa, podednakvo
gi po~ituva: aeracijata, reljefot i pejzaòt. Vo
pogolemiot broj vili, kompozicijata se razviva
frontalno vo odnos na patot, vodata ili dolinata.
Razvivaweto na kompozicijata po dlabo~ina se odviva
okolu glavnata oska na simetrijata. Mnogu od ovie 30-
tina vili ostanale nedovr{eni ili se dograduvani so
razli~ni promeni vo prvobitnata avtorska ideja.
Vilata Rotonda (Kapra) pokraj Vi~enca (1551) e
najpoznata od mnogubrojnite vili na golemiot majstor
Paladio. Taa pretstavuva prva centralna potkupolna
kompozicija od profan karakter. Smestena e na edno
vozvi{uvawe, od koe se pruàat prekrasni vizuri na
site strani. Poradi toa, kompozicijata ima ~etiri
podednakvo va`no tretirani vlezovi, postaveni vrz
oskite na simetrijata. Vkupnata osnova, kako i nejzinite
delovi se iskomponirani so pomo{ na osnovnite
geometriski formi, krug i kvadrat.
Celiot korpus na vilata e podignat na postament,
vrz koj se izdigaat ~etiri "anti~ki" portici, do koi se
doa|a preku sve~eni skali. Kako vo osnovata, taka i vo
izgledot, osnovniot oblik na vilata e re{en so jasnite
proporcii na zlatniot presek. Paladio veruva deka
oblikot na anti~kiot rimski hram se razvil od rimskata
ku}a za ìveewe. Zatoa, za nego e soodvetno i negovite
vili da imaat fasadi proizlezeni od rimskite hramovi.
Gradeweto na vilata Rotonda go dovr{uva negoviot
u~enik Skamoci, koj pravi promeni vo nejziniot izgled.
Toa osobeno e vidlivo na krovniot sistem, kade kupolata
gubi zna~ewe, poradi nejzinoto "skalesto" pokrivawe
i namalenata dimenzija na lanternata. Vnatre{nosta na
vilata, osobeno nejziniot kruèn salon, bogato e
dekorirana so fresko-ìvopis.
Vo selsko-stopanskite veleposedni~ki vili so
krila, Paladio pravi tvore~ka prerabotka na narodnata
graditelska tradicija, pokaùvaj}i neograni~eni
mo`nosti za varijacija na ovoj tip objekti. Ovie negovi
dostigawa }e izvr{at vlijanie vrz idnite tvorci na ovoj
vid arhitektura, s do majstorite na modernata.
Paladio vr{i zna~ajno vlijanie i vrz razvojot na
verskata arhitektura, pronao|aj}i samostojno i prin-
cipielno novo re{enie na eden od najte{kite problemi,
re{enieto na zapadnata fasada na crkvata. Sloènata
struktura na hramot i negoviot bazilikalen presek, toj
uspeva da gi pomiri vo fasada proizlezena od anti~kiot
portik. Centralniot povisok korab, toj go oblikuva so
triagolen fronton i so angaìrani kolosalni redovi.
Do nego logi~no nalegnuvaat potesnite i poniski
korabi, koi zaedno so~inuvaat eden zamislen, ponizok i
vo vtor plan postaven "hram so anti~ki portik".
Takviot pristap Paladio go razrabotuva pri gradeweto
na zapadnata fasada na crkvata San Fran~esko dela
Viwa, Venecija (1562), ~ija gradba ja ima zapo~nato pred
nego Sansovino, vo 1533 god.
Crkvata San Xorxo Maxore vo manastirot na
istoimeniot ostrov vo Venecija (1563-1610) ponatamu go
Sl.152. Andrea Paladio
Vilata Rotonda kaj Vi~enca,
1551. Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
8
0
razviva ve}e razraboteniot koncept od prethodniot
objekt. Stilskiot red e postaven vrz postament, {to
podednakvo se razviva vo enterierot i vo eksterierot.
Objektot se izdiga na drugata strana od kanalot Grande
otsprotiva na Du`devata palata, i so visokata manas-
tirska kambanarija pretstavuva urbana poenta.
Crkvata Il Redentore (Spasitel) na ostrovot
Xudeka vo Venecija (1576-92) nalikuva na prethodnite,
no nejziniot sreden korab e mnogu po{irok od bo~nite,
a stilskite redovi bez postament direktno izniknuvaat
od op{tata platforma na objektot.
Osnovite i na dvete prethodni crkvi imaat izdol-
èn zasvoden hor kon istok, koj od oltarot e ograni~en
so kolonada, sozdavaj}i eden vid "teatarska kulisa".
Preku takvite karakteristiki, ovie objekti go naso-
~uvaat tvore{tvoto na Paladio kon manirizmot.
Pred krajot na svojot ìvot, Paladio dobiva
mo`nost da podigne edna crkva so centralen plan,
tempieto Barbaro vo Mazer kaj Trevizo (1570). Planot
na crkvata pretstavuva kombinacija na krug i gr~ki krst.
Zad anti~kiot portik se izdigaat simetri~no posta-
venite mali kuli-kambanarii. Seto toa samo go
potencira zna~eweto na monumentalnata kupola so
lanterna. Vo vnatre{noto i vo nadvore{noto re{enie
na ovoj objekt, definitivno se obedinuvaat arhitek-
tonskite koncepcii na Paladio, podednakvo primenlivi
vo profanata i vo verskata arhitektura, spored koi
ku}ata se pretvora vo hram za ~ovekot, a hramot vo bo`ja
ku}a.
Vo XV i XVI vek zapo~nuva prerodbata na anti~kata
drama i komedija, od {to proizleguva potrebata za
izgradba na teatri za po{iroka publika. Bidej}i novite
objekti se gradeni od drvo, vo tek na izminatite vekovi,
tie re~isi sosema is~eznale vo poàri. Zatoa, za niv
moème da sudime samo spored traktatot na arh. Serlio,
a osobeno spored za~uvaniot teatar na Paladio.
Teatarot Olimpiko vo Vi~enca (1580) pretstavuva
svoevidno navra}awe kon anti~kite teatarski objekti.
Toj ima gledali{te za 1000 posetiteli, koe zavr{uva so
polukru`na galerija, so {to se amortizira nepra-
Sl.153. Andrea
Paladio. Crkvata
San Xorxo Maxore,
Venecija, 1563-1610.
Osnova, presek i
zapadna fasada.
Sl.154. Andrea Paladio.
Tempieto Barbaro, Mazer kaj
Trevizo, 1570. Osnova, presek
i izgled.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
1
vilnosta na lokacijata. Gledali{teto i scenata se
pokrieni so ramen tavan. Vnatre{nite konstrukcii se
izvedeni od drvo, a obrabotkata na enterierot e
napravena od {tuko. Sli~no na rimskiot teatar,
{irokata scena na ovoj objekt e podignata nad podot i
od tri strani e ograni~ena so reljefni yidovi zbogateni
so skulptura. Glavnata novina vo koncepcijata na
teatarot pretstavuva dlabinskiot razvoj na scenata i
obrabotkata na dekoracijata na pette premini vo
nejzinata zadnina. Elementite na tie premini se
izraboteni taka, {to sozdavaat perspektivna iluzija,
koja dolovuva pretstava na gradski ulici. So vove-
duvaweto na premini i visoka otvorena arka na scenata,
Paladio re{itelno se otkaùva od scenskiot princip
na anti~kiot teatar, koj be{e sozdavan so t.n. gluv zaden
yid.
Prakti~nata i teoriskata rabota na Paladio vr{at
silno vlijanie vrz slednite generacii arhitekti, koi
sozdavaat razli~ni varijacii na paladievska arhitek-
tura. Golem broj takvi objekti se sre}avaat od Anglija,
preku sredna Evropa do Rusija, no osoben izraz taa
arhitektura dobiva vo francuskiot baroken klasici-
zam. Na toj na~in, deloto na Paladio vo golema mera gi
ima opredeleno estetskite ideali, kompoziciskite
pristapi i arhitektonskiot izraz na stilot klasi-
cizam.
*54
VIÊNCO SKAMOCI (1552-1616)
Vi~enco Skamoci graditelstvoto go u~i kaj svojot
tatko arhitekt. Toj gi dovr{uva objektite {to pred nego
bea zapo~nati od Paladio i od Sansovino, a samiot ima
gradeno i izvedeno brojni objekti vo Italija i nadvor
od nea. Toj prestojuva vo Ungarija, Moravija, [lezija,
Germanija i Francija. Svoeto prou~uvawe i crtawe na
anti~kite objekti go objavuva vo 1581 god. vo knigata
Besedi za rimskite starini. Zaklu~ok na negovata
teoriska rabota pretstavuva traktatot Op{tite poimi
za arhitekturata, koj za prvpat e izdaden vo 1615 god.
Pogolemiot broj od objektite {to gi gradi ili
dovr{uva Skamoci, se nao|aat vo Vi~enca i vo Venecija,
ili vo nivnata okolina. Negovite rani dela imaat
izvesna suvoparnost na formata i streme` kon ram-
ninsko tretirawe na fasadata, za podocna da go prifati
duhot na arhitekturata na Sansovino.
Novite prokuracii (1584-1640) na plo{tadot San
Marko vo Venecija imaat fasada, koja so svojot silen
ritam i bogata plastika pretstavuva kontinuitet na
bibliotekata San Marko. Na ovoj objekt Skamoci
Sl.155. Andrea Paladio. Teatro Olimpiko, Vi~enca, 1580.
Osnova, presek i izgled na proskeniumot.
54
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 5, str.290-308
Sl.156. Vi~enco Skamoci. Novite prokuracii, Venecija,
1584-1640.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
2
predviduva i treto nivo, {to pridonesuva objektot so
svojata masa da vospostavi kontrateà na kambanarijata.
Spojot (sudirot) na ovoj trisloen objekt so dvoslojnata
biblioteka e pokrien so siluetata na kambanarijata.
Negovoto gradewe }e go dovr{i Longena vo vremeto na
barokot.
So gradeweto na Novite prokuracii, centralniot
gradski ansambl vo Venecija go dobiva svojot re~isi
definitiven oblik. Vo tekot na 1000-godi{nata
istorija na gradewe, prepravki, dogradbi, pa i zatvorawe
na kanali, ovoj ansambl prerasnuva vo najpoznat gradski
plo{tad vo svetot, {to go kvalifikuvaat kako najubavo
delo na ~ove~kiot um i race.
Prviot zna~aen objekt, crkvata San Marko e
sozdadena u{te za vreme na Vizantija vo IX vek, a
posledniot, smesten me|u Starite i Novite prokuracii
Sl.158. Venecija. Panoramski pogled
vrz centralniot gradski prostor,
ansamblot San Marko.
Sl.157. Ansamblot San Marko,
Venecija, 876-1640-1810.
Situacija: A. kambanarija San
Marko, B. loxeta San Marko,
V-G. stolbovi so grbot na
Republikata, D-D. Stari
prokuracii, E. crkva San
Marko, @-@. Novi
prokuracii, Z-Z. biblioteka
San Marko, I. Moneten dvor,
K. Du`deva palata so atrium,
L. zatvor, M. pjaca (plo{tad),
N. pjaceta, (plo{tat~e) .
}e bide izgraden vo 1810 god. za vremeto na Napoleon,
~ija vojska za prvpat uspeva da ja pokori Venecija.
Du`devata palata, dolgo vreme gradena vo gotski i
ranorenesansen stil, definitivno e zavr{ena vo
vremeto na visokata renesansa. Od isto~nata strana,
preku Mostot na vozdi{kite, taa e povrzana so zatvorot,
izgraden za vreme na visokata renesansa.
Sansovino so eden zdiv vo visoka renesansa go
sozdava najgolemiot potez, sostaven od: Bibliotekata,
Loxetata i Monetniot dvor, so {to pokraj golemiot
plo{tad (pjaca) so trapezen oblik, oformuva i mal
plo{tad (pjaceta) svrten kon kanalot Grande i glavnoto
sve~eno pristani{te. So toa }e bidat sozdadeni uslovi
za odvivawe na golemite procesii na otvoreno, so koi
venecijancite dolgo vreme }e se preokupiraat.
ARHITEKT URA
D
O
C
N
A

R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
3
\.SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA XVI VEK
Umetnicite na visokata renesansa uìvaat ugled
u{te vo tekot na svojot ìvot, {to nema da go izgubat
ni do denes. Carevite, kralevite i papite se nivni
meceni i gi primaat na svoite dvorovi kako ramno-
pravni sogovornici. Vo likot na renesansniot umetnik
se dobiva celosna integracija na ~ove~kiot genij,
bidej}i toj istovremeno se zanimava kako so umetnost
taka i so mnogu nau~ni disciplini, a vo sekoja od niv e
podednakvo uspe{en.
Centar na visokorenesansnata umetnost stanuva
Rim kako papsko sedi{te, no taa intenzivno se razviva
i vo drugi gradovi, a osobeno vo Venecija, Firenca i
Milano. Karakteristikite na umetnosta vo tie gradovi
s u{te ne se zaedni~ki, bidej}i ne postoi teritorijalno
edinstvo, tuku rascepkanost na pomali dràvi~ki.
Nekoi od tie dràvi~ki ~estopati se porobuvani od
razli~ni osvojuva~i, od koi najsilni se pohodite na
francuskata vojska na Franso I i {pansko-germanskata
vojska na Karlo V. I pokraj nepovolnite op{testveno-
ekonomski uslovi, koga ~ove~kiot ìvot ~estopati
bukvalno visi na konec, za~uduva faktot {to vo toj pe-
riod }e se pojavat najgolemite umovi na noviot vek.
I pokraj toa {to Italija s u{te e razedineta,
op{ta karakteristika e {to razli~nite umetni~ki
{koli vo centarot na vnimanieto ja stavaat ~ove~kata
figura, kako zaedni~ki imenitel. Bilo da se slika vo
enterier bilo vo eksterier, sekoga{ ~ovekot e vo
centarot na site ne{ta. Razlikite me|u {kolite se
vidlivi vo tretmanot na kompozicijata, koloritot i sl.
Ako vo slikarstvoto na Venecija najzna~ajna kompo-
nenta pretstavuva topliot kolorit, toga{ vo Firenca
toa e modeliraweto na figurite, dodeka vo Rim na prvo
mesto e linearnoto kompozicisko slikarstvo.
So delata na Leonardo da Vin~i i Rafael, visokata
renesansa ja dostignuva svojata kulminacija. Za
Leonardo da Vin~i moè da se kaè deka e najubaviot
renesansen cvet, a za Rafael deka pretstavuva negov zrel
plod, dodeka pak so deloto na Mikelanxelo ve}e se
navestuva docnata renesansa - manirizam. Postavkata na
kompoziciite vo delata na Mikelanxelo, so razdvi-
ènost, so iskriveni formi i so me|usebni preple-
tuvawa, moè duri da ja navesti i pojavata na barokot
vo sledniot XVII vek.
LEONARDO DA VINÎ (1452-1519)
Leonardo da Vin~i poteknuva od okolinata na
Firenca kade {to go pominuva svoeto detstvo oddelen
od svojata majka. Tatko mu na Leonardo da Vin~i po
zanimawe e pisar (notarius), koj nekolkupati se èni i
ima pove}e od deset deca. Me|u niv, Leonardo da Vin~i
e negovo galeni~e, ~ij talent za slikawe i za otkrivawe
na tajnite na prirodata e zabele`liv u{te vo negovoto
rano detstvo. Me|utoa, poradi prezafatenost, duri na
12-godi{na vozrast tatko mu go nosi vo Firenca za da
se opismeni. U{te vo po~etokot na {koluvaweto, Leo-
nardo da Vin~i ja pokaùva svojata neobi~na li~nost.
Ne samo {to pi{uva so leva raka, tuku i tekstovite gi
pi{uva vo t.n. ogledalna proekcija, poradi {to
ostanatite ~itateli te{ko moàt da se snajdat kako da
go pro~itaat negoviot tekst. Tatko mu go dava na u~ewe
vo rabotilnicata na majstorot Andrea del Verokio, vo
koja rabotat najperspektivnite mladi umetnici. Vo nea,
niz pesni i poezija se u~at novite tehniki vo slikar-
stvoto i vajarstvoto i se otkrivaat novi mo`nosti za
umetni~ko izrazuvawe. Leonardo da Vin~i, kako
milenik na svojot u~itel, u~estvuva vo izrabotkata na
postamentot za kowani~kiot spomenik Koleoni vo
Venecija. I vo slikarstvoto nabrgu toj po~nuva da ja
steknuva doverbata na svojot u~itel.
Vo vremeto koga Verokio e na rabota nadvor od
Firenca, mu ostava zada~a na mladiot Leonardo da
Vin~i da ja dovr{i slikata na Hristovoto pokrstuvawe.
Leonardo da Vin~i najstudiozno ja sfa}a svojata rabota,
slikaj}i go angelot vo leviot agol na kompozicijata so
takov individualisti~ki dostrel, koj gi definira
osnovnite karakteristiki na negovoto podocne`no
tvore{tvo. Koga Verokio se vra}a vo ateljeto, se
v~udoviduva od ubavinata na angelot, taka {to se
zarekuva deka nema pove}e da slika, bidej}i negoviot
u~enik go nadminal u~itelot. Taka, Leonardo da Vin~i
nabrgu, vo 1472 godina stanuva samostoen majstor.
Leonardo da Vin~i sebesi ne se smeta za slikar, tuku
za nau~nik, koj slikarstvoto go upotrebuva kako
"siroma{na metoda pri soop{tuvaweto na svoite
nau~ni otkritija". Negoviot interes za naukata e mnogu
{irok vo pove}e oblasti: anatomija, botanika, bio-
Sl.159. Leonardo da Vin~i. Maketa napravena spored zamislata
za hidrotehni~ki sistem na provodnici.
SLIKARSTVO I SKULPURA
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
4
logija, mehanika, hidraulika; isto kako i vo oblasta na
umetnosta, arhitekturata, literaturata itn. So pravo
moè da se kaè deka toj gi ima postaveno osnovnite
nacrti za konstrukcija na: helikopter, podmornica, tor-
pedo, razli~ni voeni ma{ini i dr. Seto toa, poradi
tehni~ki pri~ini ne moè da bide realizirano vo
toga{nite uslovi. Genijalniot um na Leonardo da Vin~i
te{ko moè da se zadrì samo vo edna nau~na ili
umetni~ka oblast. Toj ima nemiren i nestrpliv
istraùva~ki duh, taka {to ~estopati preminuva od edna
na druga rabota, ostavaj}i mnogu zna~ajni dela napolu
dovr{eni, a i den denes s u{te se otkrivaat nekoi
negovi crteì, skici i tekstovi.
Za razvojot na arhitekturata i urbanizmot, posebno
vnimanie zasluùva zamislata na Leonardo da Vin~i za
idealniot grad na idninata, vo koj funkciite bi bile
racionalno rasporedeni, spored organskiot princip.
Gradot bi bil na dve nivoa, so izdvoen pe{a~ki
soobra}aj na gornoto nivo. Vo podzemjeto bi bile
smesteni uredite za nepre~eno tehni~ko funkci-
onirawe na objektite. Vodenite i zelenite povr{ini
zamisleno e ramnopravno so arhitekturata da u~e-
stvuvaat vo sozdavaweto na humanisti~kiot urban
ambient. Leonardo nudi i konkretni arhitektonski
re{enija za pova`nite objekti na naselbata. Ovaa negova
zamisla ne ja dobiva baranata poddr{ka od strana na
vojvodata Ludoviko Sforca, taka {to samo delovi od
toj koncept }e bidat realizirani duri vo XX vek.
Tvore{tvoto na Leonardo da Vin~i, op{to zemeno
moè da se podeli na tri periodi:
- firentinski, do 1483 godina, koga najprvin raboti
vo ateljeto na Verokio, a potoa samostojno;
- milanski, od 1483 do 1499 godina, koga raboti
za vojvodata Ludoviko Sforca, i
- negoviot prestoj vo Rim, Firenca i vo Francija,
kade {to vo blizinata na zamokot Amboaz, na 67-
godi{na vozrast, vrz racete na kralot Franso I, go
zavr{uva svojot nemiren ìvot.
Iako slikarstvoto, vo odnos na vkupnoto tvore{tvo
na Leonardo da Vin~i, pretstavuva samo edna epizoda,
toj sozdal 15-17 kompozicii, koi pretstavuvaat remek-
dela na renesansnoto slikarstvo. Za da se razbere
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i, treba da se naglasi
deka slikarite pred nego pravat detalni studii na
figurite, objektite i pejzaòt, no tie me|usebno kako
da se izolirani. Vo slikite na Leonardo da Vin~i, site
tie elementi se obedineti vo edna organska celina. Toj
otkriva i nova tehnika na slikawe so me{awe na masleni
i temperni boi, pri {to postojano eksperimentira.
Eksperimentot, ~estopati znae i da mu se odmazdi preku
namaleniot rok na traewe na negovite sliki.
Slikite na Leonardo da Vin~i imaat geometriska
kompozicija, so postavuvawe na figurite vo edna
zamislena piramida. Tehnikata nare~ena kiaro-skuro,
pretstavuva negovo otkritie, so ~ija pomo{ figurite
istovremeno gi oddeluva i gi soedinuva so zadninata.
Sl. 160. Leonardo da Vin~i. Fragmenti od zamislata za
idealniot grad na idninata.
Modeliraweto na figurite go pravi so postepeno blago
zasen~uvawe, vo vid na ne`no zamagluvawe, koe e
nare~eno sfumato tehnika. Likovite na negovite sliki
imaat neèn i blag izraz, so izvesno idealizirawe na
~ove~kaata ubavina. Nivnata kosa e polna so vozduh,
naslikana kako da e naelektrizirana, tokmu po miewe.
Za site svoi kompozicii, toj najprvin pravi detalen
plan i nacrt, pred da pristapi kon dolgotrajna i,
~estopati, makotrpna realizacija.
Prv period Prv period Prv period Prv period Prv period
Slikata Blagove{tenie, iako pretstavuva edno od
prvite dela na Leonardo da Vin~i, ve}e gi sodrì site
negovi karakteristiki vo oblikuvaweto na likovite i
na dale~nata zadina.
Sl.161. Andrea del Verokio i Leonardo da Vin~i.
Hristovoto pokrstuvawe, 1472-75. Tempera i maslo
na tabla, fragment, 152 h 177 cm. Ufici, Firenca.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
5
Vo Portretot na Xenevra Ben~i osobeno se
istaknuva upotrebata na tehnikata kiaro-skuro i
vozdu{estiot tretman na kosata.
Poklonenie na mudrecite pretstavuva nedovr{ena
slika na Leonardo da Vin~i, kade Bogorodica so
svetcite e smestena vo neobi~na okolina na urnatini i
na edna op{ta razdviènost. Pozata na Bogorodica
pretstavuva avtorsko otkritie {to }e se sretne i vo
negovite sledni dela.
Takva e slikata Bogorodica me|u karpi, kade {to
toj go upotrebuva osnovniot piramidalen oblik na
kompozicijata. Bogorodica e smestena vo dramati~na
okolina, a likovite imaat edna realna materijalnost,
poradi upotrebenata tehnika kiaro-skuro i nivnite
frizuri koi se polni so vozduh. Postojat dve sliki na
istata tema, od koi prvata Leonardo da Vin~i ja slika
vo 1483 god. vo Firenca (se nao|a vo Luvr), a vtorata vo
1506 god. vo Milano (se nao|a vo Nacionalnata galerija
vo London).
Vo vtorata varijanta zabele`livo e otsustvoto na
oreol okolu glavite na svetite li~nosti, no sepak
atmosferata voop{to ne e pomalku misti~na vo odnos
na prvata. Golemiot majstor toa go postignuva so
nenadminati umetni~ki sredstva na kompozicijata i
Sl.163. Leonardo da Vin~i. Poklonenie na mudrecite,
1481-82. Tabla, 264 h 243 cm. Ufici, Firenca.
Sl.164. Leonardo da Vin~i. Bogorodica me|u karpi, 1483-
86. Maslo na platno, 123 h 198 cm. Luvr, Pariz.
Sl.162. Leonardo da Vin~i. Blagove{tenie, 1472-75. Maslo
na tabla, 104 h 227 cm. Ufici, Firenca.
svetlosta, koja se reflektira od licata, istaknuvaj}i
gi pred temnata zadnina. Takvata uloga na svetlosta }e
bide celosno iskoristena duri stotina godini podocna,
vo vremeto na barokot.
Vtor period Vtor period Vtor period Vtor period Vtor period
Nemirniot duh na Leonardo da Vin~i go tera na
~esti promeni na sredinata i na novi istraùvawa, taka
{to eden den re{ava da mu napi{e pismo na milanskiot
vojvoda i da mu se prepora~a kako voen inèner {to
moè da bide podednakvo uspe{en kako arhitekt i
skulptor, dodavaj}i deka "vo slikarstvoto moè da
postigne isto kolku i drugite, koi i da se". Toa go
dokaùva so realizacijata na svoeto monumentalno delo
Tajnata ve~era.
Freskata Tajnata ve~era e naslikana vo trpezarijata
na crkvata Santa Marija dele Gracie vo Milano. Taa
pretstavuva prv klasi~en izraz na slikarstvoto vo
visokata renesansa. Pri slikaweto na freskata
Leonardo da Vin~i eksperimentira, upotrebuvaj}i
masleni i temperni boi namesto dotoga{nata isprobana
fresko-tehnika. Za negova nesre}a tie boi ne se
integriraat so malterot, taka {to nekolku godini po
zavr{uvaweto, slikata zapo~nuva da propa|a. Negativno
vlijanie vr{i i kapilarnata vla`nost {to postepeno
ja nagrizuva osnovata na freskata. Za prou~uvawe na
istorijata na umetnosta dobro e {to ima za~uvani verni
kopii.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
6
Tajnata ve~era Leonardo da Vin~i ja slika tri
godini sekoe utro, pominuvaj}i kratko vreme vo
manastirskata trpezarija. Igumenot na manastirot
nastojuva da go zabrza zavr{uvaweto na kompozicijata,
no Leonardo da Vin~i opravdano odgovora deka ima
problemi da go zamisli likot na gnasniot Juda. I
navistina, inspiracija za toj lik, avtorot dolgo vreme
bara me|u otpadnicite vo Milano i te{ko uspeva da go
najde. Kompozicijata ima frontalna i simetri~na
postavka, vo koja Hristos e izoliran vo otvorot na
vratata, vo toj presuden moment koga izjavuva deka nekoj
od negovite u~enici }e go predade. U~enicite se
postaveni vo ~etiri grupi od po tri apostoli, koi zaedno
so enteriernite elementi na kompozicijata so~inuvaat
eden anti~ki friz.
Vo 1499 god. Milano go zazemaat Francuzite, poradi
{to Leonardo da Vin~i se vra}a vo Firenca, kade {to
semejstvoto Medi~i ja ima izgubeno svojata mo} i na
vlast se nao|a Republikata. Vo 1503 godina, vlasta
pora~uva da se izrabotat dve freski vo Gradskiot sovet
(palata Vekio) vo Firenca, ednata od Mikelanxelo
(bitkata kaj Ka{ina), a drugata od Leonardo da Vin~i
(bitkata kaj Angijarija). Za àl, o~ekuvaniot dra-
mati~en natprevar me|u dvajcata golemi majstori
izostanuva, bidej}i u{te pred da zapo~ne so rabota,
Mikelanxelo e povikan od papata vo Rim.
Bitkata kaj Angijarija pretstavuva grandiozna
zamisla na Leonardo da Vin~i, na koja treba da se
pretstavi krvaviot boj na firentincite za svojata
nezavisnost. Prepletot na ~ove~kite figuri i na
kowite, vo edna silno potencirana dinamika pret-
stavuva novo dostigawe vo oblasta na slikarstvoto, od
koe se voodu{evuvaat podocne`nite umetnici. Za na{a
nesre}a i za nesre}a na Leonardo da Vin~i, i pri
izrabotkata na ovaa freska toj eksperimentira,
upotrebuvaj}i voso~ni boi, {to ne se integriraat so
malterot, taka {to po~nuvaat da se rastopuvaat. Niv,
Leonardo da Vin~i saka da gi isu{i so pomo{ na silen
ogan, no toa pridonesuva tie u{te pove}e da se o{tetat,
taka {to vo 1505 god. samiot re{ava da ja napu{ti taa
rabota. Od originalnata zamisla na Leonardo da Vin~i
ostanati se samo nekolku crteì i lo{i kopii na ona
{to go naslikal vrz yidot. Za umetni~kiot dostrel na
taa zamisla, najverno svedo~i crteòt na Rubens,
izraboten spored originalniot karton na Leonardo da
Vin~i za zamislenata kompozicija.
Bogorodica so Hristos i sv. Ana pretstavuva
kompozicija so karakteristi~na piramidalna postavka
na figurite i so tipi~na obrabotka na likovite i
zadninata. I ovaa slika, na istori~arite i na anali-
ti~arite na umetnosta, no isto taka i na psiho-
analiti~arite, im predizvikuva te{kotija za nejzino
celosno razbirawe. Tretmanot na elementite na
kompozicijata, ~estopati go povrzuvaat so nekoi nastani
od ranoto detstvo na Leonardo, dozvoluvaj}i si da ja
tolkuvaat slikata i preku nejzino nabquduvawe vo
svrtena polo`ba za agol od 180
0
.
Sl.166. Leonardo da Vin~i. Mona Liza Xokonda,
okolu 1503-05. Maslo na tabla, 53 h 77 cm. Luvr, Pariz.
Sl.165. Leonardo da Vin~i.
Tajnata ve~era, 1495-98.
Tempera na yid, 460 h 880
cm. Manastir Santa
Marija dele Gracie,
Milano.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
7
Mona Liza Xokonda, pokraj Tajnata ve~era e
najpoznatata slika na Leonardo da Vin~i. Nekolku
godini po nejzinoto sozdavawe, taa e proglasena za
vol{ebna slika. Rabotena e vo maslena boja so nevero-
jatna prefinetost, na koja tonovite i modeliraweto
kako da se vdahnati na plo~ata, a ne kako da se slikani.
Likot na Mona Liza e pretstaven so polunasmevka {to
lebdi, o~i pokrieni so te{ki kapaci i bez ve|i, so cel
da ne se naru{i mekata povr{ina na ~eloto i obra-
botkata na dolgiot, fino oblikuvan nos. Portretot ima
individualen karakter, {to donekade e potisnato so
elementite na idealizacijata. Preku portretot na Mona
Liza, Leonardo da Vin~i ja pretstavuva su{tinata na
ènstvenosta onaka kako {to toj ja sfa}a, a toa e
maj~inskata ne`nost, koja mu nedostasuva cel ìvot.
Tret period Tret period Tret period Tret period Tret period
Od 1502 do 1506 god. Leonardo da Vin~i, kako voen
inèner mu sluì na papskiot sin, razbojnikot êzare
Borxija. Za taa cel, toj proektira nekolku ma{ini za
zazemawe na tvrdini i za masovno uni{tuvawe. Taka na
primer, crta ma{ina koja{to vle~ena od kowi bi
moèla da vrti so svoite perki, sli~no na helikopter,
vo viso~ina na ~ovekot se~ej}i gi glavite na neprij-
atelot. Vo tekot na celiot svoj ìvot, Leonardo da
Vin~i e preokupiran od letaweto, zaviduvaj}i im na
pticite. Konstruira razli~ni vidovi krila za letawe
na ~ovekot, no nikoga{ nema da gi isproba. Zatoa pak,
nekoi od negovite sorabotnici, bez negovo znaewe }e gi
upotrebat tie krila i }e se osakatat. Ne moèj}i da gi
dostigne pticite, ~estopati toj gi tro{i i svoite
posledni pari za da kupi kafez so zarobeni ptici i
vedna{ da gi oslobodi.
Vo 1506 godina, Leonardo da Vin~i se vra}a vo
Milano, no tamu ne moè da se vklopi vo novo-
nastanatata klima, taka {to vo 1512 god. zaminuva vo
Vatikan, kade }e se dosaduva ~etiri godini. Vo 1517
godina, po pokana od francuskiot kral Fransa I
zaminuva vo Francija, no ve}e e iznemo{ten i ne moè
da raboti. I pokraj toa, francuskiot dvor so radost go
prifa}a negovoto prisustvo, a kralot ~estopati odi na
razgovor kaj golemiot majstor i mislitel. Po dve godini
prestoj vo Francija, Leonardo da Vin~i umira vo
blizinata na kralskiot zamok Amboz na racete na
Franso I.
Pokraj navedenite dela na Leonardo da Vin~i,
osobeno vnimanie privlekuvaat i negovite sliki Jovan
Krstitel i Bah, koi se pretstaveni na ist na~in so
tretmanot na figurata i obrabotkata na likovite.
Sovr{enosta vo izrabotkata na likovite i tretmanot
na materijata, Leonardo gi potvrduva i preku portretot
La bella feroniera (@enata na trgovecot so èlezo).
*55
I do den denes ne se otkrieni site tajni na
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i. Za nego se znae so
kakvi sredstva se sluèl (tehnika kiaro-skuro, sfumato
i vozdu{esta perspektiva), no ne se znae to~no kako i
zo{to go napravil toa. Se ~ini deka tajnata leì vo
negovoto anatomsko prou~uvawe na optikata na ~ove~-
koto oko i estetikata na gledaweto. Verojatno, seto toa
e pome{ano i so nekoja negova skriena psiholo{ka
sostojba, kako {to tvrdi psihoanaliti~arot Frojd.
55
Podetalno vo B. Nardini. Leonardo da Vin~i, @ivot i delo
Lopera completa di Leonardo pittore
Sl.168. Leonardo da Vin~i. @enata na trgovecot so
èlezo, 1485-90. Maslo na tabla, 39 h 54 cm.
[artoriski muzej, Krakov.
Sl.167. Leonardo da Vin~i. Bah, 1511-15. 115 h 177
cm. Luvr, Pariz.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
8
RAFAEL SANTI (1483-1520)
Rafael Santi go sozdava najklasi~niot izraz na
umetnosta vo visokata renesansa. Negovoto tvore{tvo
proizleguva od genijalnata sinteza na site pozitivni
karakteristiki na dotoga{ sozdadenite renesansni dela.
Za razlika od Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo,
Rafael ìvee mnogu kratko, no sozdava bezbroj remek-
dela. Iako e 31 godina pomlad od Leonardo da Vin~i, toj
umira na 37-godi{na vozrast, samo edna godina po nego.
Vo odnos na Mikelanxelo, koj e primer na osamen genij,
Rafael pretstavuva svetski ~ovek. Okolu sebe toj
oformuva {irok krug u~enici i umetnici, so ~ija
pomo{ gi sozdava mnogubrojnite dela.
Rafael e roden vo Urbino, a se {koluva vo majstor-
skata rabotilnica na Peruxino, odblisku zapoznavaj}i
se i so deloto na Pinturikio. Vo toj prv period od
svoeto tvore{tvo, od niv toj }e primi izvesni vlijanija
vo kompoziciskoto re{enie na slikite. Me|utoa,
Rafael saka da nau~i pove}e, pa zatoa na 20-godi{na
vozrast zaminuva vo Firenca, kade gi prou~uva delata
na ve}e poznatite Leonardo da Vin~i i Mikelanxelo.
So toa, vo vtoriot period od svoeto tvore{tvo, toj
dokaùva deka moè da u~i nasekade i od sekogo,
uspevaj}i da go odbere samo najdobroto, sozdavaj}i ja
svojata genijalna sinteza.
Genijalnata sinteza vo slikarstvoto na Rafael,
nakuso moè da se objasni na sledniot na~in:
- negovoto slikarstvo ima jasna kompozicija
(Peruxino),
- toa e lirsko, so neèn izraz i ubavina (Leonardo
da Vin~i),
- toa e istovremeno i dramsko, so tehnika za
sovladuvawe na golemi kompozicii (Mikelanxelo),
- toa e slikarski bogato (Leonardo da Vin~i) i
vajarski solidno (Mikelanxelo),
- toa ima jasna koloristi~ka kompozicija (veneci-
janska {kola).
Tretiot period od tvore{tvoto na Rafael e povrzan
so negovoto rabotewe vo Rim, kade {to pristignuva
blagodarenie na svojot vujko Bramante, koj ve}e raboti
za Vatikan. Po doa|aweto vo Rim, Rafael vedna{ }e go
pokaè svojot rasko{en talent, poradi {to od strana
na papata }e bide vraboten vo svojstvo na apostolski
ìvopisec. Tamu, toj }e gi sozdade svoite najve-
li~estveni dela, rabotej}i najprvin za papata Julie II,
a potoa za papata Lav X. Vo isto vreme, Rafael e
angaìran i kako za{titnik na rimskite starini, so
{to po Fra Xokondo, kako konzervator na gradi-
telskoto nasledstvo gi sozdava temelite na novata
arhitektonska profesija.
Tvore~kiot opus na Rafael e mnogu {irok, bidej}i
raboti raznovidni temi: religiozni kompozicii,
mitolo{ki sceni, anti~ki motivi i portreti na
sovremenicite. Od negoviot prv period osobeno moè
da se istaknat slednite kompozicii:
- Vitezoviot son e prvata samostojna slika, {to
Rafael ja sozdava na 16-godi{na vozrast i na koja vedna{
se gleda negovoto osloboduvawe od vlijanijata na
u~itelot Peruxino;
- Trite gracii, osven {to go istaknuva majstorskoto
oblikuvawe na goloto ènsko telo, taa go ilustrira i
negovoto sfa}awe na koloritot vo 1500 god.;
- Ven~avaweto na Bogorodica (1504), vo svojata
postavka se nao|a pod direktno vlijanie na Peruxino,
no taa ima jasna kompozicija i bogat kolorit so
arhitektonska zadnina, kade e vidliva pretstavata na
hram so centralno re{enie.
Sl.169. Rafael Santi. Vitezoviot son, 1504. Maslo
na tabla, 17 h 27 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.170. Rafael Santi. Ven~avawe na Bogorodica, 1504.
Tabla, 118 h 170 cm. Brera, Milano.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
8
9
Vo Firenca, za vreme na vtoriot tvore~ki period,
Rafael gi pravi svoite najubavi sliki na tema Madona
so dete, ,, ,, koi sodràt prefineta ne`nost zastapena duri
i vo koloritot. Najpoznati sliki na taa tema se:
- Bogorodica na golemiot vojvoda,
- Bogorodica dela Kaza Tempi,
- Ubavata gradinarka,
- Bogorodica na livada,
- Bogorodica so ptica, itn.
So svoite ostvaruvawa vo Vatikan, za vreme na
svojot tret period, Rafael }e stekne golem ugled, taka
{to }e bide nare~en Rafael Nenadminatiot. Toj dobiva
mnogu pora~ki i za da odgovori na zada~ata, formira
svoja rabotilnica so golem broj pomo{nici. Od niv
najpoznat e Xulio Romano, koj pod vlijanie na svojot
u~itel najmnogu }e upotrebuva jaka purpurno-crvena
boja.
Rafael dobiva odgovorna zada~a da gi dekorira
papskite prostorii vo Vatikan, nare~eni Stanci. Pri
nivnata realizacija, so eden potez vedna{ }e sozdade
golem stil, postavuvaj}i na yidovite vo edna prostorija
~etiri kompozicii koi se olicetvorenie na: teolo-
gijata, filozofijata, poezijata i pravoto.
Rasprava ili Triumf na crkvata e dvodelna
kompozicija, na koja vo dolniot del se prikaùva
raspravata za svetata pri~esna, a vo gorniot del
nebeskiot ìvot na Hristos i na apostolite.
Atinska {kola, prikaùva niza li~nosti od
anti~kiot svet, vo ~ie sredi{te se nao|aat markantnite
figuri na Platon i Aristotel. Za oblikuvawe na
portretite, Rafael gi koristi likovite na svoite
sovremenici: Leonardo da Vin~i, Mikelanxelo,
Bramante, pa i svojot lik. Ovaa freska, moèbi
pretstavuva najza~ajno delo na Rafael, vo koe grupi-
raweto na figurite go prezema od Mikelanxelo, koj ve}e
go raboti tavanot vo Sikstinskata kapela vo Vatikan.
No isto taka, taa potsetuva i na Tajnata ve~era od
Leonardo da Vin~i, poradi svojata simetri~na frontal-
na postavenost. Seto toa e smesteno vo edna arhitek-
tonska ramka na zamisleniot koncept za crkvata Sv.
Petar, spored idejata na Rafael.
Sl.171. Rafael Santi. Bogorodica na livada,
1505-06. Maslo na tabla, 88,5 h 113 cm. Umetni~ko-
istoriski muzej, Viena.
Sl.172. Rafael Santi.
Atinska {kola, 1508-11.
Freska, osnova 770 cm.
Stanci dela Sewatura,
Vatikan.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
0
Drugite popoznati freski vo papskite stanci se:
Parnas, Papata Lav X go zadrùva Atila, Isteruvaweto
na Heliodor od hramot i Poàrot vo Borgo.
Triumfot na Galatea ima vedar i ~uvstvitelen
anti~ki duh, za razlika od ladniot idealizam pretstaven
na Atinskata {kola. Napu{taj}i ja arhitektonskata
ramka, Rafael pogolemo vnimanie posvetuva na por-
tretite i figurite, so {to donekade potsetuva na
Ra|aweto na Venera od Boti~eli.
Od verskata tematika treba da se istaknat u{te
slednive tri kompozicii na Rafael:
- Sikstinska Madona, na koja ima integracija na
veli~estvenosta i humanosta, a koja ja raboti so svoite
sorabotnici, pod vlijanie na ve}e definiraniot tip na
Umbriska Madona od Pinturikio;
- Svetoto semejstvo, so piramidalna postavka na
figurite, pod vlijanie na Leonardo da Vin~i;
- Preobraènie, edno od najveli~estvenite dela na
Rafael, koe ne uspeva da go dovr{i, tuku toa }e go stori
negoviot sorabotnik Xulio Romano.
Osven kako najgolem ilustrator vo slikarstvoto,
Rafael e poznat i kako portretist, pretstavuvaj}i gi
svoite zna~ajni sovremenici: papi, princovi i golemi
li~nosti. Popoznati se slednite:
- Portret na papata Julie II,
- Portret na papata Lav X so kardinalite,
- Portret na Baltazare Kastiqoni,
- Avtoportret, so neèn, prefinet, duri i bolnikav
izraz na liceto.
Pred zavr{etokot na svojot kratkotraen ìvot, i
pokraj naru{enoto zdravje, Rafael ima hrabrost da se
natprevaruva so umetnosta na Mikelanxelo. Za taa cel,
toj ja slika golemata kompozicija Polagaweto v grob,
smestena vo galerijata Borgeze. Posakuvanata drama-
ti~nost ne uspeava da ja postigne, taka {to kom-
pozicijata izgleda dosta ladno i so labavi konturi.
Poradi toa, moè da se kaè deka docnoto tvore{tvo
na Rafael, pretstavuva po~etok na dekadencijata na
visokorenesansnata umetnost, koja nabrgu }e pomine vo
manirizam.
*56
Sl.173. Rafael Santi. Triumfot na Galatea, 1512.
Freska, 225 h 195 cm. Vila Farnezina, Rim.
Sl.174. Rafael Santi. Sikstinska Madona, 1513-
16. Maslo na platno, 196 h 265 cm. Umetni~ka
galerija, Drezden.
Sl.175. Rafael Santi. Preobraènie, 1519-20. Maslo
na tabla, 405 h 278 cm. Pinakoteka, Vatikan.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
1
SLEDBENICI NA LEONARDO
DA VINÎ I RAFAEL
Rafael ima golem broj u~enici, sorabotnici i
direktni sledbenici. Za razlika od nego, Leonardo da
Vin~i nema golem broj u~enici, no zatoa pak, golem broj
umetnici go imitiraat negovoto slikarstvo, glavno
nedovolno uspe{no.
BELTRAFI e u~enik na Leonardo da Vin~i, koj
najmnogu go prifa}a negovoto u~ewe pri izrabotkata
na portretite, na koi e vidliva tehnikata kiaro-skuro.
Likovite se pretstaveni do pojas i obraboteni so
sfumato tehnika, no taa e poneuspe{na vo odnos na onaa
od Leonardo da Vin~i.
SOLARI (od Lombardija) isto taka e u~enik na
Leonardo da Vin~i, koj ja prifa}a negovata postavka na
Bogorodica vo dramati~na okolina. Tehnikata na
slikawe mu e sli~na kako i na u~itelot, {to se gleda na
kompozicijata Bogorodica so Hristos i svetcite.
ANDREA DEL SARTO (1486-1531, od Toskana) e
sledbenik na Leonardo da Vin~i, a isto taka i na Rafael.
So svoeto slikarstvo toj ja izvlekuva od }or-sokak
firentinskata umetnost po zagubata na Leonardo da
Vin~i i Mikelanxelo. Andrea del Sarto samo vo
formalen pogled ja zadrùva mudrosta na Leonardo da
Vin~i i smirenosta na Rafael, bidej}i negovite
kompozicii se napregnati i dosta interesni. Takvi se
slikite: Pieta, @rtvata na Avram i Portret na eden
skulptor. So slikarstvoto na Andrea del Sarto se
sozdava uvodot vo toskanskiot manirizam, {to e osobeno
vidlivo vo negovata slika Madona Harpija.
*57
KOREXO (1489-1534) iako e sledbenik na golemite
majstori, toj ima pogolema sloboda vo kompoziciite.
Raboti vo Parma i ne pripa|a na nitu edna regionalna
{kola. Negovoto slikarstvo sodrì takva fantazija i
temperament, kakvi {to ne moàt da se sretnat vo
rimskoto slikarstvo. Na negovite sliki e prisutna edna
re~isi barokna atmosfera, {to }e bide karakte-
risti~no za umetnosta mnogu podocna. Toa e vidlivo vo
Sl.176. Rafael Santi. Papata Lav X so kardinalite,
1517-18. Maslo na tabla, 119 h 154 cm. Ufici, Firenca,
57
Vidi M. Levi. Istorija slikarstva, str.114-116
56
Podetalno vo Rafael, I diamanti dellarte
Sl.177. Andrea del Sarto. Madona Harpija, 1517. Maslo
na tabla, 178 h 207 cm. Ufici, Firenca.
Sl.178. Korexo. Noli me tangere, 1522-23. Tabla,
103 h 130 cm. Prado, Madrid.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
2
kompoziciite: Oboùvawe Hristovo, Noli me tangere,
Svetata no}, mitolo{kata scena Sonot na Antiopa itn.
Vidlivo e deka vo oblikuvaweto na figurite i upotre-
bata na boite Korexo voveduva edna nota na elegantna
privle~nost i senzualnost.
*58
MIKELANXELO BUONAROTI (1475-1564)
Skulptura i slikarstvo
So ìvotnoto delo na Mikelanxelo Buonaroti
najcelosno e definiran poimot genij so boèstveno
vdahnovenie i nat~ove~ka mo}. Toj fakt za Mikelanxelo
pretstavuva pove}e prokletstvo, otkolku blagoslov,
bidej}i toj ne priznava nikakov povisok avtoritet od
diktatot na svojot genij. Toj e zadoen so tradicijata na
neoplatonizmot, pobo`nosta i so veruvaweto vo
ispravnosta na s {to sozdava.
Mikelanxelo e slikar, arhitekt i poet, no pred s
skulptor i toa do sr`ta na svoeto bitie, poradi {to i
slikarstvoto za nego treba da gi odrazuva vajanite
oblici, a arhitekturata treba da se sluì so organskiot
sostav na ~ove~kata figura. Verbata vo ~ove~kiot lik,
kako vrven nositel na izrazot, pravi Mikelanxelo da
po~uvstvuva deka e poblisku do klasi~nata skulptura,
od koj bilo drug umetnik.
Mikelanxelo se voodu{evuva od delata na slikarite
Xoto, Maza~o, Siworeli, na skulptorite Donatelo i
Jakopo dela Kver~a. Protivre~nite vlijanija na
neoplatonizmot i crkovnite reformi na Savanarola
vr{at dlaboko vlijanie vrz nego. Poradi toa, Mikelan-
xelo vo tekot na svojot ìvot }e ima promenlivo
raspoloènie i ~uvstvo deka se nao|a vo postojana borba
so svetot i so samiot sebesi. Toj zamisluva deka negovite
statui se ìvi tela zarobeni vo mermerni blokovi, od
kade {to treba da gi oslobodi, kako {to misli deka
samite tela pretstavuvaat zatvor za ~ove~kata du{a na
Zemjata.
Na 13-godi{na vozrast, bez odobrenie na svojot
tatko, Mikelanxelo odi da u~i slikarstvo kaj majstorot
Domeniko Girlandajo, kade {to }e se zadrì dve godini.
Tamu najprvin }e u~i preku kopiraweto na rano-
renesansnite freski, sozdadeni od Maza~o i drugite
majstori. Vo toa }e bide mnogu pouspe{en od svoite
sou~enici, na koi ~estopati }e im se potsmeva poradi
nivnata nedovolna ve{tina. Zatoa, ponekoga{ izbivaat
incidenti me|u nego i sou~enicite, taka {to doa|a i do
tepa~ki. Vo edna od niv, Mikelanxelo }e dobie tolku
silen udar po nosot, {to za cel ìvot }e ostane nagrden.
Negoviot talent e zabeleàn od dvorot na vojvodata
Sl.179. Korexo. Sveta no}. Umetni~ka galerija,
Drezden.
58
Sl.180. Bartold di Xovani. Bitka. Reljef.
Nacionalen muzej, Firenca.
Sl.181.
Mikelanxelo
Buonaroti.
Bogorodica na
skali. Mermer,
45 h 57 cm. Kaza
Buonaroti,
Firenca.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
3
Lorenco Medi~i, taka {to }e bide primen na rabota kaj
vajarot Bertold di Xovani, kade go otkriva svojot
ìvoten pat. Toga{ }e gi sozdade svoite najrani
skulptorski ostvaruvawa: Faun, Madona na skali i
Lapid i Kentaur. U{te vo ovie prvi ostvaruvawa vidliv
e procesot na borba i na makotrpna rabota, preku koi,
Mikelanxelo gi pretvora site pottiknuvawa vo svoj,
dotoga{ nepoznat umetni~ki jazik.
Aktivnosta na Mikelanxelo se odviva niz nekolku
tvore~ki periodi vo Firenca i vo Rim. Negoviot ìvot
e raspnat me|u ovie dva grada, {to proizleguva od
negovata qubov kon rodnata Firenca i nastojuvawata
na papata da go iskoristi negoviot talent samo za sebe.
Patuvaj}i ~esto na relacija Firenca - Rim, Mike-
lanxelo redovno se zadrùva na po~inka vo Orvieto, vo
~ija katedrala postojano gi studira freskite na Luka
Siworeli. Taka, pod vlijanieto na zna~ajnite slikari
i skulptori, postepeno se formira umetni~kiot izraz
na Mikelanxelo.
Skulpturata Pieta, vo crkvata Sv. Petar vo Rim
(1500) go pretstavuva 25-godi{niot Mikelanxelo kako
zrel umetnik i ~ovek, koj sozdava so àr i stradawe.
Likovite se vozvi{eni do ~ove~ki idealnoto i se ~ini
kako da se nao|aat vo prostor na tivka osamenost, {to
}e bide mnogu bitna karakteristika i za podocne`nite
dela na Mikelanxelo.
David (pora~ana vo 1501 g.) pretstavuva prva
monumentalna statua na visokata renesansa, koja vo
celost gi odrazuva edinstvenite svojstva na Mike-
lanxelovata umetnost. Taa e visoka 5,5 m i e postavena
pred palatata Vekio vo Firenca kako gra|ansko-
patriotski simbol na Republikata. Denes tamu se nao|a
nejzinata verna kopija, a originalot se ~uva vo
Akademijata na ubavite umetnosti. Bidej}i otse~enata
glava na Golijat ne e prisutna vo kompozicijata, David
ne izgleda kako pobednik, tuku kako predizvikuva~ -
borec za pravda. Negovoto telo e istovremeno smireno
i napregnato, pretstavuvaj}i dejstvo vo miruvawe, koe e
tolku karakteristi~no za Mikelanxeloviot skulptor-
ski izraz. Izrazot na ovaa figura objavuva eden nov
ideal na ubavinata, mnogu porazli~en od ìlavosta i
vitkosta na Donatelovite figuri.
Freskata Bitkata kaj Ka{ina Mikelanxelo ne
zapo~nal da ja realizira vo palatata Vekio, bidej}i vo
1503 god. ednostavno e prinuden da zamine vo Rim kaj
papata. Crteìte od negovata ideja pokaùvaat deka toa
bi bil dramati~en natprevar me|u dvajcata golemi
majstori Mikelanxelo i Leonardo da Vin~i, koj treba{e
da ja realizira Bitkata kaj Angijarija, vo istata
prostorija.
Sl.182. Mikelanxelo Buonaroti. Pieta, 1498-1500.
Mermer, viso~ina 195 cm. Crkva Sv. Petar, Rim.
Sl.183. Mikelanxelo Buonaroti. David, 1501-03.
Mermer, viso~ina 550 cm. Akademija, Firenca.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
4
Mojsej (1513-15) i Dvata roba se del od zamisleniot
proekt na Mikelanxelo za grobnicata na papata Julie
II, {to trebalo da pretstavuva najgolemo umetni~ko
dostigawe. Mikelanxelo zamisluva Mojsej da bide
postaven taka, da se gleda oddolu, za da se po~uvstvuva
negovata stra{na snaga, koja umetnicite ja narekle
terribilita, vo smisla na vozvi{enost. Stavot na Mojsej
istovremeno izrazuva budnost i meditacija, sposobnost
za mudro vladeewe, no i stra{en gnev.
Dvata roba Mikelanxelo gi zamisluva kako edinstvo
na sprotivnostite. Robot na umirawe im se prepu{ta
na okovite, a Pobunetiot rob se naprega da se oslobodi
od niv. Umetni~kiot izraz potsetuva na neopla-
tonisti~kata pretstava za teloto kako zatvor za
~ove~kata du{a na Zemjata.
Grobnicata na papata Julie II ostanuva nedovr{ena,
bidej}i papata go prekinuva Mikelanxelo vo rabotata,
nagovaraj}i go da se zafati so izrabotka na freskite vo
Sikstinskata kapela vo Vatikan. Donekade toa pret-
stavuva i rezultat na spletkata {to ja pravi Bramante,
koj misli deka natprevarot me|u Mikelanxelo i Rafael
}e bide na {teta na Mikelanxelo. Me|utoa, se pokaùva
Sl.184. Mikelanxelo
Buonaroti. Bitkata kaj
Ka{ina, crte` od studijata
za freska vo Salata na
Golemiot sovet na palatata
Vekio, Firenca, 1504-06.
Sl.185. Mikelanxelo Buonaroti. Mojsej, 1515-16.
Mermer, viso~ina 254 cm. Crkva San Pjetro in Vinkoli,
Rim.
Sl.186. Mikelanxelo Buonaroti. Rob na umira-
we, 1513. Mermer, viso~ina 229 cm.Luvr, Pariz.
9
5
deka Mikelanxelo moè da bide isto taka golem slikar
kako i skulptor. Seto toa predizvikuva promena na
prvobitnata ideja za grobnicata na papata Julije II, pri
{to Mikelanxelo podocna pravi nov proekt za nea, taka
{to denes taa se nao|a vo crkvata San Pjetro in
Vinkoli. Vo centralnata ni{a od fasadata na grobni-
cata e smestena statuata Mojsej.
Tavanot na Sikstinskata kapela vo Vatikan (1508-
12), Mikelanxelo so golem àr se zafa}a da go naslika,
taka {to rabotata uspeva da ja zavr{i za ~etiri godini,
posakuvaj}i da prodolì so rabotata na grobnicata za
papata Julie II. Ovaa ogromna freska sodrì stotina
likovi ritmi~no rasporedeni vo arhitektonska ramka.
Vo sredniot del se smesteni deset sceni od sozdavaweto
na svetot, okolu koi se rasporedeni pretstavi na
mom~iwa, proroci i medaljoni. Vo po~etokot, Mike-
lanxelo zapo~nuva da ja raboti freskata so pomo{ na
svoite u~enici, no nezadovolen od nivnata rabota, toj
se zatvora vo prostorijata i prodolùva da raboti sam
pod svetlosta na sve}ite, ~estopati zaboravaj}i na
redovnata ishrana. Ponekoga{ tolku brzo raboti, {to
boite gi nanesuva vrz premnogu vla`niot malter, taka
{to vrz freskite po~nuva da se pojavuva muvla.
Ispla{en od taa pojava, toj pa|a vo o~aj i saka da ja
napu{ti rabotata. No, za negova sre}a papskiot
sovetnik za umetnost, Xulijano da Sangalo znae deka toa
ne pretstavuva nikakva {teta i deka muvlata ednostavno
moè da se izbri{e, taka {to Mikelanxelo sre}no ja
dovr{uva rabotata. Od taa grandiozna freska spored
svoeto zna~ewe moè da se istaknat slednite dve sceni:
- Sozdavaweto na Adam e scena vo koja ne se
pretstavuva fizi~koto oblikuvawe, tuku vdahnuvaweto
na bo`jata iskra, du{ata vo teloto na Adam. Na toj na~in
e sozdadeno dotoga{ nevideno dramati~no sproti-
stavuvawe me|u ~ovek i bog. Adam e povrzan so zemjata,
no istovremeno i so gospod na neboto, a ve}e ja
zabeleùva s u{te nesozdadenata Eva, koja qubopitno
yirka pod gospodovoto krilo;
Sl.187. Mikelanxelo
Buonaroti. Tavanot na
Sikstinskata kapela, 1508-
12, po restavracijata.
Vatikan, Rim.
Sl.188. Mikelanxelo
Buonaroti. Sozdavaweto na
Adam. Freska, fragment od
tavanot na Sikstinskata
kapela, Vatikan, Rim.
9
6
- Prviot grev i isteruvaweto od rajot ja sodrì
celata dramati~nost na ~ove~kata radost i stradawe.
Na ovaa tavanska freska, genijalnoto Mikelanxelovo
slikarstvo gi apsorbira site iskustva od Maza~o, pa s
do nego.
Stra{niot sud (1534-41) na oltarniot yid vo
Sikstinskata kapela, Mikelanxelo po~nuva da go slika
okolu 20 godini po slikaweto na tavanot. Toa go pravi
vo vremeto na duhovnata i politi~kata kriza na
reformacijata. Duhovnoto raspoloènie na Mike-
lanxelo nao|a dlabok odraz vo prikaùvaweto na
mra~nata vizija vo Stra{niot sud, sozdaden pod izvesno
vlijanie na istoimenata kompozicija na Siworeli.
Ovde, blagoslovenoto i prokleto ~ove{tvo, sobrano vo
gusta tolpa go moli razluteniot bog za milost. Bog e
pretstaven kako atlet, koj suvereno vladee so vselenata.
Pod gospod, na oblak java apostol Bartolomej, drèj}i
go v raka simbolot na ma~eni{tvoto, ~ove~kata koà.
Liceto na koàta pretstavuva morbiden avtoportret na
Mikelanxelo, koj na vakov na~in se ispoveda za svoite
grevovi i nedostojnosti. Istori~arite na umetnosta na
Mikelanxelo mu zabeleùvaat deka koloritot na
negovite freski ne e na visoko nivo. So istraùvaweto
na freskite se konstatira deka toa e rezultat na nivnoto
natslikuvawe od strana na podocne`nite slikari, taka
{to so napravenata restavracija prekrasniot kolorit
na Mikelanxelo izleguva na povr{ina.
Visokiot dostrel na Mikelanxeloviot kolorit e
potvrden i vo negovite posledni freski od kapelata
Paolina vo Vatikan, kade {to se pretstaveni scenite:
Raspetie na sv. Petar i Obra}aweto na sv. Pavle.
Evidentno e deka umetni~kiot izraz na figurite na
Mikelanxelovite freski ima skulptorski tretman,
obedinet vo arhitektonska ramka, no toa ne pretstavuva
mana, tuku nosi nov umetni~ki kvalitet.
Slikata Sv. Semejstvo, kako kru`no platno Mike-
lanxelo go slika u{te vo 1505 god. prikaùvaj}i se kako
golem kolorist. Figurite se pretstaveni vo vid na edna
cvrsta grupa pod jaka son~eva svetlost, a angelite se
prikaàni kako goli mom~iwa koi se odmoraat vo
zadninata. Na takov na~in gi oformuva{e svoite verski
kompozicii i slikarot Siworeli.
Skulpturite vo kapelata Medi~i Skulpturite vo kapelata Medi~i Skulpturite vo kapelata Medi~i Skulpturite vo kapelata Medi~i Skulpturite vo kapelata Medi~i vo Firenca (1520-
45) pretstavuvaat kompletirawe na Mikelanxeloviot
arhitektonski proekt realiziran 25 godini porano.
Papata Lav X (Medi~i) odlu~uva da izgradi sakristija
za smestuvawe na sarkofazite na Xulijano i Lorenco
Medi~i. Xulijano e pretstaven kako vojnik smesten vo
ni{ata na yidot, pod koja vrz sarkofagot se nao|aat
poluleè~kite figuri No} i Den. Na sprotivnata
strana vo ni{ata na yidot e smestena statuata na
Lorenco Medi~i, pretstaven kako mislitel, a pod nea
vrz sarkofagot se nao|aat figurite Ve~er i Zora. Site
pogledi na figurite se svrteni kon ni{ata, vo koja e
smestena kompozicijata Bogorodica so Hristos,
pridruèna od skulpturite na svetitelite na semej-
stvoto Medi~i.
Ni{ite vo koi se smesteni figurite na Xulijano i
Lorenco se pretesni i mnogu plitki za niv, poradi {to
se pretpostavuva deka tie bile praveni za drugo mesto.
Isto taka, alegoriskite likovi na No} i Den, i Ve~er
i Zora, organski ne nalegnuvaat vrz polukru`nite
formi na sarkofazite, koi se premali za goleminata
na statuite. Preku tretmanot na nivnata muskulatura i
izrazot na nivnite lica e pretstaveno razli~noto doba
na ~ove~kiot ìvot i na denono}ieto. Seto ova navidum
needinstvo na skulpturite se pretvora vo cvrsta celina,
so pomo{ na arhitektonskata ramka na enterierot.
Sl.189. Mikelanxelo Buonaroti. Stra{niot sud, 1536-41.
Freska, 12,20 h 13,70 m. Sikstinska kapela, Vatikan, Rim.
Sl.190. Mikelanxelo Buonaroti. Raspetie na sv. Petar,
1546-50. Freska, 661 h 625 cm. Kapela Paolina, Vatikan,
9
7
Sl.193. Mikelanxelo
Buonaroti. Pieta
Rondanini, 1552-64.
Mermer, viso~ina 195
cm. Zamok Sforca,
Milano.
Za vreme na poslednite 30 god. od svojot ìvot,
glavno zanimawe na Mikelanxelo mu e arhitekturata,
vo koja toj verojatno go nao|a svojot du{even mir, no i
ponatamu prodolùva da se zanimava so skulptura.
Pietata Rondonani (1555-64, Milano) pretstavuva
posledno skulptorsko delo na Mikelanxelo. Vo nego toj
bara novi oblici, kako da ne e zadovolen od svoite
dotoga{ni ostvaruvawa. Vsu{nost, ovaa grupa e samo
fragment od edna kompozicija {to verojatno ja namenuva
za svojata zamislena grobnica. Ostanatoto go uni{tuva,
borej}i se so kompozicijata s do nekolku dena pred
svojata smrt. Likovite na Bogorodica i Hristos kako
da nemaat nikakva traga od visokorenesansnata retori-
ka. So svojata besteìnska sostojba, tie potsetuvaat na
pobo`nite sliki od srednovekovnata umetnost, a so
svojot sostav ja prikaùvaat iskonskata vrska na sinot
so maj~inata utroba. Posebnosta na taa kompozicija
u{te pove}e e zabele`liva vo sporedba so porane{nite
dela na Mikelanxelo, napraveni na istata tema. Taka
na primer, tretata pieta (izrabotena porano, se nao|a
vo crkvata Santa Marija del Fjore vo Firenca) vo mnogu
ne{ta se razlikuva od negovoto posledno delo, pietata
Rondanini.
*59
Normalno e deka po vozvi{enoto tvore{tvo na
Mikelanxelo te{ko moè da se o~ekuva toj da bide
nadminat. Vo toa vreme nastapuva i ekonomska kriza,
taka {to izostanuvaat i golemite pora~ki, poradi {to
Sl.191. Mikelanxelo Buonaroti. Xulijano Medi~i, No} i
Den. Mermer, srednata figura e visoka 183 cm. Kapela
Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
Sl.192. Mikelanxelo Buonaroti. Lorenco Medi~i, Ve~er i
Zora. Mermer. Kapela Medi~i, crkva San Lorenco, Firenca.
umetnicite se nao|aat vo nepovolna sostojba. Sepak,
golemite talenti }e uspeat da ja izvle~at umetnosta od
taa kriza.
59
Podetalno vo B. Nardini. Mikelan|elo, @ivot i delo
L. Berti. All the works of Michelangelo
A.Tartuferi. Michelangelo, painter, sculptor and architect
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
8
Italijanskite skulptori vo vtorata polovina na
XVI XVI XVI XVI XVI vek ne moàt da se natprevaruvaat so delata na
toga{nite slikari. Se ~ini deka kolosalnata li~nost
na Mikelanxelo gi obeshrabruva novite talenti vo t.n.
elegantna faza na manirizmot elegantna faza na manirizmot elegantna faza na manirizmot elegantna faza na manirizmot elegantna faza na manirizmot. Vo toj period rabotat
brojni skulptori vo Italija i nadvor od nea, me|u koi
najmnogu se istaknuvaat êlini i Bulow.
BENVENUTO ÊLINI (1500-1571)
Benvenuto êlini e firentinski zlatar i skulptor
so slavna avanturisti~ka biografija, koj raboti vo
Italija i vo Francija.
Zlatniot solarnik na Franso I pokaùva deka vo
ovoj period, simbolizmot na renesansata im go otstapuva
mestoto na alegoriskite dosetki. Preku figurite na
bogot na moreto Neptun i boìcata na zemjata Tera
alegoriski e pretstaven nivniot sojuz za proizvodstvo
na sol. Figurite, za razlika od onie na Mikelanxelo
imaat izdolèni, blago zaobleni i meki oblici.
Persej pretstavuva pozlatena bronzena statua,
smestena vo Loxa dei Lanci vo Firenca. Negovata
figura e vitka i ubavo razviena.Vo desnata raka ja drì
sabjata, a vo levata otse~enata glava na nevernata
Meduza. Vidliva e virtuoznosta vo prikaùvaweto na
anatomijata na ~ove~koto telo i prisustvoto na
klasi~nite motivi vo dekoracijata na postamentot.
*60
@AN BULOW (1529-1604)
Francuzinot @an Bulw na 16-godi{na vozrast se
doseluva vo Italija i tamu stanuva poznat kako
Xambolowa, najpoznat vajar vo Italija vo poslednata
tretina na XVI vek. Prethodno toj mu e konkurent vo
rabotata na êlini vo kralskiot zamok Fontenbl vo
Francija.
Grabnuvaweto na Sabiwankite pretstavuva skulp-
torska kompozicija smestena vo Loxa dei Lanci, kade
denes se nao|a nejzinata kopija. Za razlika od rene-
sansnite skulpturi, koi se pravea za da se gledaat
prvenstveno od eden agol, taa kompozicija gi zadovoluva
estetskite kriteriumite za gledawe od site strani.
60
ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.220
Sl.194. Benvenuto êlini. Solarnikot na Franso I, 1539-43.
Zlato i emajl vrz abonos. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Sl.196. @an Bulow i Amanati. Fontanata Neptun,
1563-75. Plo{tad Dela Siworija, Firenca.
Sl.195. @an Bulow.
Grabnuvawe na
Sabiwankite, 1583.
Mermer, viso~ina 397,5
cm. Lo|a Dei Lanci,
Firenca.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
9
9
Trite sosema razli~ni figuri se povrzani vo edna
edinstvena spirala, koja se izvi{uva nagore. Iako
kompozicijata e mnogu dinami~na, taa e neverojatno
uramnoteèna. Materijalot za docnorenesansnite
majstori ve}e ne pretstavuva pre~ka za realizacija na
umetni~kata fantazija, {to }e stane osnova za pojavata
na barokot.
Kowani~kata statua Kozim I, Xambolowa ja pravi
za plo{tadot Dela Siworija, na koj vo sorabotka so
Amanati }e gi pravi i skulpturite za fontanata
Neptun.
Xambolowa e majstor i za izrabotka na fino
oblikuvani statui od bronza, so golema dinami~nost,
kako {to e na primer figurata Merkur koj tr~a.
*61
61
V e n e c i j a
Venecijanskoto slikarstvo za vreme na XVI vek
definitivno go doìvuva svojot procut. Golemite
majstori na toa slikarstvo postignuvaat sovr{enstvo
vo prikaùvaweto na perspektivata, na ~ovekot vo
prirodata i na psiholo{kiot efekt. Sovr{enstvoto e
postignato pove}e so upotreba na koloristi~ki,
otkolku so crta~ki efekti. Venecijanskiot kolorit na
topli boi e originalen vo svojata kiaro-skuro tehnika.
Od toa proizleguva naglasuvaweto na bitnoto vo
kompozicijata, na predniot plan; a toa naj~esto e
dejstvoto, ~ove~koto telo ili dvièweto. Najomileni
temi na venecijancite vo ovoj period pretstavuvaat:
senzualniot akt vo priroda pod toploto podnebje,
mitolo{kite i alegoriskite sceni, religioznite
kompozicii, kako i prekrasnite portreti.
XORXONE (1478-1510)
Xorxo di Kastelfranko, nare~en Xorxone e prviot
golem slikar na venecijanskata visoka renesansa.
Negoviot talent tolku brzo se razviva, {to vr{i
vlijanie duri i vrz slikarstvoto na negoviot u~itel
Xovani Belini vo oformuvaweto na u~iteloviot podoc-
neèn stil. Xorxone ìvee samo 32 godini, taka {to
umira nekolku godini pred negoviot u~itel. Poradi toa,
toj ima sozdadeno mal broj sliki, no tie se so takva
sugestivna ubavina, {to vlijaat vrz golem broj podoc-
ne`ni slikari, a toa se odnesuva i na najgolemiot
visokorenesansen venecijanski slikar Ticijan.
Osnovnite karakteristiki vo slikarstvoto na
Xorxone, nakuso moàt da se opi{at na sledniot na~in:
- toj ja prodlabo~uva tonskata vizija, nasledena od
Xovani Belini,
- negovite sliki se oformuvaat vo svetol prostor
(luminizam),
- toj ne pravi skici i crteì, tuku raboti direktno
so boja,
- svoite sliki ~estopati gi dopolnuva, a toa i nemu
}e mu go pravi Ticijan, smetaj}i deka nekoi od
slikite na Xorxone se nedovr{eni.
Slikite na Xorxone se mnogu barani u{te za vreme
na negoviot ìvot, ne samo poradi svojot kvalitet, tuku
i poradi negovata popularnost. Toj se dviì vo
umetni~ki i nau~ni krugovi kade {to se rasprava za
muzikata, filozofijata, qubovta i za tajnata na
skladnite ritmi. Najpoznati sliki na Xorxone se: Bura,
Venera koja spie i Koncert v pole.
Slikata Bura pretstavuva edna mitolo{ka scena
na promenliviot moment. Prisutnite figuri kako da
se osvetleni od kratkotrajniot blesok na molwata, taka
{to tie me|usebno ne se svesni za svoeto zaemno
prisustvo. Na ednata strana od rekata se nao|a ov~arot,
a na drugata strana edna mlada majka so dete, koja
nalikuva na Bogorodica. Ovaa kompozicija }e izvr{i
silno vlijanie vrz tvore{tvoto na {panskiot slikar
El Greko, no isto taka i vrz impresionistite vo
po~etokot na modernata umetnost.
Slikata Venera koja spie e nare~ena Drezdenska
Venera, poradi nejzinata postavka vo tamo{niot muzej.
Kompozicijata pretstavuva sovr{ena realizacija na
tema akt vo pejza`, pod polna svetlost i so izobilsto na
krivi i meki linii.
Slikata Koncert v pole, nare~ena Poezija e
ispolneta so poeti~na muzika vo kve~erina i so
pastoralen {arm. Taa e scena ispolneta so nenadmin-
liviot moment zasiten so ubavina. Nevidlivata
è{tina na slikata e prisutna vrz razgolenite tela i
Sl.197. Xorxone. Bura, okolu 1505. Maslo na platno,
73 h 82 cm. Akademija, Venecija.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
0
0
nate`natite drvja, {to u{te pove}e e naglaseno vo
kontrastot so ladnata voda od bunarot, zafatena so
stakleniot bokal. Toplinata na telata se istaknuva vrz
ladnite tonovi od vtoriot plan. I ovaa slika }e izvr{i
silno vlijanie vrz impresionistite vo modernoto
slikarstvo tri veka podocna.
Xorxone e majstor i za verski kompozicii, postignu-
vaj}i misti~na atmosfera, {to se gleda na slikite:
Ispitot na Mojsej i Madona na tron so dvajca svetci.
So avtoportretot, Xorxone ja dokaùva raznovidnosta
na svoeto kratkotrajno tvore{tvo.
*62
TICIJAN (1488/89-1576)
Ticijano Vi~eli, nare~en Ticijan e eden od
najzna~ajnite i najplodnite slikari vo istorijata na
umetnosta. Toj se zanimava edinstveno so slikarstvo, koe
postojano go usovr{uva, uspevaj}i da go dovede do
sovr{enstvo. Moè da se kaè deka preku negovoto delo
se identifikuva venecijanskoto slikarstvo, pa zatoa toj
e nare~en patrijarh na venecijanskata umetnost. Sli~no
kako i negoviot u~itel Xorxone, i Ticijan e mnogu cenet
u{te za vreme na svojot ìvot, taka {to stanuva dvorski
slikar na {panskiot kral Karlo V i na negoviot sin
Filip II, na francuskiot kral Franso I, na papi i na
razni vojvodi.
Od sekoja faza na Ticijanovoto tvore{tvo }e se
inspirira po nekoja nova generacija na slikari, a toj }e
tvori s do svojata smrt. Vo Venecija doa|a od planin-
skoto selo Kadoro i vedna{ se smestuva pokraj ve}e
pro~uenite Xovani Belini i Xorxone. Nabrgu, rasko{-
niot talent na Ticijan }e rezultira so slednite
tipi~ni karakteristiki:
- prisustvo na sila, polni oblici, i jaki boi,
- celosno iskoristuvawe na tehnikata na maslenite
boi,
- ramnoteà na kompozicijata postignata so
ednostavni kontrasti,
- brzo slikawe, ~estopati so prsti, namesto so ~etka.
Slikata Sveta i profana qubov e edno od prvite
dela na Ticijan, vo koi obrabotuva platonska tema, kade
{to golata ubavina na nebeskata Venera ja postavuva
nasproti bogatata draperija na profanata ubavina.
Negovata Sv. Magdalena e pretstavena kako mlada i
zdrava ènska ubavina vo eden verski zanes. Op{to
zemeno, slikarstvoto na Ticijan moè da se podeli na
tri osnovi temi: portreti, mitolo{ki i verski sceni.
Ticijan e eden od najpoznatite portretisti voop-
{to vo istorijata na slikarstvoto. Na svoite portreti
toj postignuva golema individualnost na likovite, koi
gi istaknuva vrz temnata zadnina, a realisti~nata
obrabotka na materijata go dostignuva svojot maksimum.
Od niv pozna~ajni se slednive sliki:
- Portretot na ma`, vo rasko{na svilena obleka,
no likot s u{te ne e pretstaven na visoko nivo, bidej}i
toa e edno od negovite prvi dela;
- Portretot na bogata{ dolovuva pretstava na eden
debel trgovec so brada, no sakanoto sovr{enstvo s u{te
ne e dostignato;
Sl.198. Xorxone. Venera koja spie. Maslo na platno 175 h
108,5 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
Sl.199. Xorxone. Koncert vo pole, 1505-10. Maslo na platno,
110 h 138 cm. Luvr, Pariz.
62
Podetalno vo Lopera completa di Giorgione
Giorgione, I diamanti dellarte
Sl.200. Ticijan. Papata Pavle III me|u vnucite, 1546. Maslo
na platno, 174 h 210 cm. Nacionalna galerija, Neapol.
1
0
1
- Portretot na edna ubavica go pokaùva silniot
napredok kon posakuvanoto sovr{enstvo vo tretmanot
na likot i materijata;
- Portretot na papata Pavle III me|u vnucite, ve}e
go pretstavuva vrvnoto tvore{tvo na Ticijan kade vo
celosnost e izrazen individualniot karakter na
likovite;
- Portretot na Riminaldi (ôvek so modri o~i) e
pretstaven so eden hamletovski àr;
- Avtoportretite go pretstavuvaat Ticijan vo
razli~no doba od negoviot ìvot, preku koi moè da se
sledi promenata na negoviot vozvi{en lik;
- Karlo V na kow go prikaùva golemiot imperator
i vojskovodec, koj vladee re~isi so polovina Evropa i
koj uspeva da go zazeme i ograbi papskiot Rim. Negoviot
lik e pretstaven so edna dinamika vo kompozicijata,
kade imperatorot suvereno vladee so snagata na
nemirniot kow.
Bahanalii e mitolo{ka slika izrabotena po
nara~ka na vojvodata Alfonso dEste. Na nea e pret-
staven eden nastan od ostrovot Andros i taa e premnogu
bu~na vo odnos na sli~nite porane{ni sliki.
Sl.201. Ticijan. Avtoportret na starost, 1562. Maslo
na platno, 75 h 96 cm. Dràven muzej, Berlin.
Sl.202. Ticijan. Karlo V na kow, 1548. Maslo na
platno, 279 h 332 cm. Prado, Madrid.
Sl.203. Ticijan. Bahanalii, 1518-19. Maslo na platno,
Sl.204. Ticijan. Urbinska Venera, 1538. Maslo na platno,
111 h 165 cm. Ufici, Firenca.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
0
2
Urbinska Venera e naslikana pod vlijanie na
kompozicijata Zaspana Venera od Xorxone, samo {to taa
e poslobodna, so otvoreni o~i i bez sram od prisustvoto
na drugite lu|e. Takviot Ticijanov sloboden stil
dostignuva neverojatno majstorstvo vo dramatikata na
negovite sledni sliki od mitolo{ki karakter: Danaja,
Flora i Venera so organist.
Verskata tematika, Ticijan ja raboti vo tekot na
celiot svoj ìvot, pri {to postojano go usovr{uva
umetni~kiot izraz. Osven spomenatite kompozicii na
taa tema, toj slika u{te mnogu drugi, me|u koi popoznati
se slednite: Madona di KaPezaro, Voznesenie (dvete vo
bazilikata Dei Frari), Blagove{tenie (vo u~ili{teto
San Roko), Sv. Sebastijan i dr.
So deloto na Ticijan ne zavr{uva visokata rene-
sansa vo Venecija. Taa prodolùva da se razviva i
ponatamu, pred s poradi toa {to vlijanieto na
manirizmot tamu e mnogu malo. Taka, i vo vtorata
polovina na XVI vek s u{te se tvori vo visoko-
renesansen stil. Po Ticijan rabotat i drugi golemi
slikari, no tie ne moàt da se smetaat za negovi
vistinski naslednici. Evropskoto slikarstvo na noviot
vek vistinskite naslednici na Ticijan }e gi najde vo
li~nostite na Velaskez ([panija), Rubens (Flandrija)
i Rembrant (Holandija), pred s vo odnos na nivniot
slikarski priod.
*63
TINTORETO (1518-1594)
Jakopo Robusti, nare~en Tintoreto e voda~ na
{kolata koja saka da go nadmine deloto na Ticijan.
Negova cel e da napravi sinteza na Ticijanoviot
kolorit i Mikelanxeloviot crte`. Toj odli~no go
poznava italijanskoto slikarstvo, iako Venecija ja
napu{ta samo edna{, koga vo Rim }e se sretne so
Mikelanxelo. Po vra}aweto vo Venecija, nabrgu
blesnuva negoviot individualen stil so slednite
karakteristiki:
- kompoziciite se dramati~ni i totalni,
- tie imaat treperliva i vè{tena boja,
- figurite se iskriveni, razdvièni i so
perspektivno skratuvawe.
Dinamizmot na Tintoreto vr{i silno vlijanie i na
ve}e ostareniot golem majstor Ticijan. Toj raboti celi
ciklusi na freski so ogromni dimenzii, smesteni vo
najpoznatite objekti na Venecija: u~ili{teto San Roko,
crkvata San Xorxo Maxore, Du`devata palata i dr.
Ciklusot od u~ili{teto San Roko vo Venecija,
Tintoreto go slika celi 23 godini so ogromni i
dramati~ni sliki, pred koi se dobiva vrtoglavica.
Najpoznati od niv se: Tajnata ve~era, Hristos pred
Pilat, Kalvarija i Raspetie.
Dekoriraweto na Du`devata palata, Tintoreto go
pravi isto taka so ogromni kompozicii na koi e
prisutno izvesno preteruvawe vo {ematizmot. Takva e
golemata kompozicija Vo rajot, so prisustvo na ogromen
broj li~nosti.
Sl.205. Ticijan. Madona di kaPezaro, 1519-26.
Maslo na platno, 478 h 268 cm. Crkva Santa Marija
dei Frari, Venecija.
63
Podetalno vo Lopera completa di Tiziano
Sl.206. Tintoreto. Kalvarija, 1566-67. Maslo na
platno, 390 h 415 cm. U~ili{te San Roko, Venecija.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
0
3
Sozdavaweto na Mle~niot pat e slika so golem
dinamizam i so graciozni dvièwa, pretstaveni so eden
Ticijanov karakter.
Arijadna, Venera i Bah, nare~ena Sovr{ena poezija
e scena vo koja bogot Bah e pretstaven kako graciozno
izleguva od moreto, za da ja ven~a svojata nevesta.
Suzana i starci nudi eden nov vid revolucionerno
slikawe, kade {to svetlosta ima najgolemo zna~ewe.
Figurite se osvetleni od sekavi~nata svetlost na
gromot, taka {to nemaat vreme me|usebno da se zabele-
àt. Na sli~en na~in e naslikana i Burata od Xorxone.
Tintoreto nema naslikano golem broj portreti, no
so onie {to gi pravi dokaùva deka e golem majstor i vo
taa oblast. Toa moè da se vidi od Portretot na
Sansovino, na koj e pretstaveno celoto ~ove~ko
dostoinstvo na golemiot venecijanskiot arhitekt vo
negovite zreli godini.
Tajnata ve~era e tema, koja Tintoreto ja slika so
poseben àr i so dotoga{ nevidena sloboda vo kompo-
niraweto. Negovite najpoznati sliki na taa tema se
smesteni vo crkvata San Xorxo Maxore i vo u~ili{teto
San Roko. Tie se pretstaveni so golem dinamizam, so
zakrivuvawe i so perspektivno skratuvawe, kade i ~adot
vo enterierot dobiva misti~en karakter. Scenite kako
da se osvetleni od dva izvora na svetlost, so prisustvo
na fakeli i so prozra~en dim.
So kompozicijata Hristos na Galilejskoto More,
Tintoreto go istaknuva svoeto majstorstvo za dolo-
vuvawe misti~na atmosfera na otvoren prostor.
Slikarskiot pristap na Tintoreto vo negovite
Tajni ve~eri, sigurno bi go zbunile i Leonardo da Vin~i,
bidej}i so niv e urnat pogolemiot del na renesansnite
umetni~ki kanoni, so {to }e mu bide otvoren patot na
{panskiot slikar El Greko.
*64
PAOLO VERONEZE (1528-88)
Paolo Kaljari, nare~en Veroneze e venecijanski
slikar nadaren za pretstavuvawe na golemi masovni
sceni, ~ija kompozicija ja doveduva vo harmonija so
nenadminatoto koloristi~ko ~uvstvo za dekoracija. I
pokraj toa, toj go odbegnuva manirizmot vo slikarstvoto,
so pomo{ na svojata uramnoteènost, bez tragi na
nespokojstvo.Veroneze podednakvo dobro gi slika
verskite, mitolo{kite i alegoriskite sceni, prika-
àni so sjaen i topol venecijanski kolorit pod silno
Sl.207. Tintoreto. Sozdavaweto na Mle~niot pat, okolu 1582.
Maslo na platno, 148 h 165 cm. Nacionalna galerija, London.
Sl.208. Tintoreto. Portret na Jakopo Tati-Sansovino,
okolu 1566. Maslo na platno, 65 h 70 cm. Ufici, Firenca.
Sl.209. Tintoreto. Tajnata ve~era, 1592-94. Maslo na platno,
365 h 568 cm. Crkva San Xorxo Maxore, Venecija.
64
Podetalno vo Lopera completa di Tintoreto
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
0
4
svetlo. Toa osobeno e vidlivo na kompozicijata Venera
i Adonis, kako i Ma~eni~kata smrt na sv. Justina, kade
dolovenata atmosfera soodvetstvuva na nastanot.
Paolo Veroneze gi ukrasuva so sliki enterierite
na palatite i vilite, me|u koi i tavanot vo dvoranata
na Golemiot sovet vo Du`devata palata. Pod negovata
sjajna svetlost doa|aat do izraz ne`nite tonovi, a
konturite ostanuvaat jasni. Od brojnite masovni sceni
posebno treba da se istaknat slednite dve:
- Ve~erata kaj Levi nalikuva na edna ogromna Tajna
ve~era, koja e premnogu slobodno postavena, taka {to
crkovnata cenzura ne go prifa}a toa ime za ovaa
kompozicija. Site li~nosti instinktivno se naslikani
aristokratski i se podgotveni za u~estvo vo "pretsta-
vata koja treba da zapo~ne" pod arkite na edna trium-
falna porta;
- Svadbata vo Kan (naslikana za refektoriumot na
crkvata San Xorxo Maxore, Venecija) e isto taka
masovna scena inspirirana od Tajnata ve~era, vo koja
doa|a do izraz raskaùva~kiot i literaturen dar na
Veroneze.
Kalvarija nudi eden nov agol na gledawe kon ve~nata
tema na hristijanstvoto, kade {to dekorativniot
karakter na bojata ne e vo celosna soglasnost so
dramati~nata sodrìna na kompozicijata.
*65
Vo visokata renesansa na Venecija,
isto taka intenzivno se razviva i skul-
pturata, vo koja oblast najmnogu }e se
istakne Sansovino, koj kako arhitekt i
skulptor gi ukrasuva svoite objekti so
skulptorski realizacii. Osobeno se
poznati negovite Giganti, smesteni vo
dvorot na Du`devata palata vrz Skala dei
Giganti, izgradena od Antonio Rico. Vo
toj period, vo Du`devata palata se zavr-
{uvaat i edni drugi poznati skali, Skala
doro od strana na Skarpawino, spored
proektot na J. T. Sansovino.
Sl.210. Paolo Veroneze. Venera i Adonis, 1570-75. Maslo na
Sl.211. Paolo Veroneze. Slikite na tavanot
vo dvoranata na Golemiot sovet, 1577-78.
Du`deva palata, Venecija.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
65
Podetalno vo Lopera completa di Veronese
ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2.
str.186-189
1
0
5
Sl.213. Paolo Veroneze. Svadbata vo Kan, 1563. Maslo na
platno. 669 h 900 cm. Luvr, Pariz.
Sl.212. Paolo Veroneze. Ve~erata kaj Levi, 1573, fragment.
Maslo na platno, 155 h 128. Akademija, Venecija.
X
V
I

V
E
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
0
6
Pjer [amb` i Bokadr. Gradskiot sovet, Pariz, 1533-51. Izgoren 1871, rekonstruiran 1882 (Bal i Deprt).
1
0
7
Razvojot na renesansnata arhitektura vo Italija
trae re~isi dva veka, vo ~ii ramki se diferenciraat
tri periodi so svoi prepoznatlivi karakteristiki.
Humanisti~kiot duh {to se javuva vo mnogu oblasti na
Apeninskiot Poluostrov, so izvesno zadocnuvawe
prozra~uva i vo ostanatite evropski zemji. Toa
zadocnuvawe vo nekoi zemji iznesuva 50 godini, a vo drugi
re~isi cel vek. Taka, vo nekoi od tie zemji, relativno
kusiot razvoj na renesansata nabrgu prerasnuva vo barok,
pred s poradi crkovnata kontrareformacija i zasile-
nite vlijanija {to doa|aat od Italija. Prifa}aweto i
razvojot na renesansata vo zemjite nadvor od Italija
zavisi od mnogu faktori. Vo nekoi zemji, kako na primer
Francija i Anglija, novite proizvodni odnosi se
razvieni sli~no kako i vo Italija, no kaj niv e prisutna
silnata srednovekovna gotska tradicija. Taa go ko~i
razvojot na renesansata, za {to pridonesuva i otsus-
tvoto na soodvetni anti~ki primeri. Sepak, noviot
kulturen razvoj go privlekuva vnimanieto na evropskite
umetnici, bogata{i i vladeteli. Sakaj}i da ja pokaàt
svojata mo} i na kulturno-umetni~ko pole, vlasto-
dr{cite povikuvaat italijanski majstori za da rabotat
na nivnite dvorovi. Me|utoa, italijanskite umetni~ki
primeri ne se ednostavno presadeni na novata po~va,
tuku naj~esto tie se pretopuvani za doma{ni potrebi,
vo zavisnost od doma{nata tradicija.
Poneseni od renesansniot duh na italijanskite
majstori, doma{nite talentirani umetnici po~nuvaat
da zaminuvaat na studiski patuvawa vo Italija, kade u~at
od najsvetlite primeri na novata arhitektura, skul-
ptura i slikarstvo. Istovremeno, vo evropskite zemji
zapo~nuvaat da se preveduvaat i da se pe~atat teoriskite
raspravi na italijanskite majstori. Trgovskite i
diplomatskite vrski me|u Italija i ostanatite zemji
se s pogolemi, {to pridonesuva za zasilena razmena na
novite kulturni pridobivki. Renesansniot sjaj na
Italija pretstavuva silen predizvik za golemite
evropski vladeteli, koi posakuvaat, a nekoi od niv i
nastojuvaat da go zazemat Apeninskiot Poluostrov.
Francuskite kralevi na primer, ~estopati uspevaat da
pokorat dobar del od poluostrovot, ograbuvaj}i golemo
umetni~ko bogatstvo i vodej}i so sebe italijanski
umetnici. [panskiot kral Karlo V uspeva duri da go
zazeme i papskoto sedi{te Rim, da go ograbi i razurne,
uni{tuvaj}i go so toa negoviot renesansen sjaj.
Vo evropskite zemji s pove}e se ~uvstvuva potre-
bata od renesansni arhitekti i umetnici. Na toj
predizvik italijanskoto kulturno podnebje }e odgovori
so za~uduva~ki broj talentirani tvorci, koi }e rabotat
{irum Evropa, od Pirinejskiot Poluostrov, pa s do
Rusija. Nekoi od niv, vo tie zemji se naturaliziraat,
tvorej}i vo noviot duh i za doma{ni potrebi. êstopati
nivnite sinovi }e bidat glavni nositeli na razvojot na
baroknata arhitektura i umetnost, {to osobeno e
karakteristi~no za Rusija.
Vo site tie kulturno-umetni~ki dvièwa vo
Evropa, sosema specifi~en e primerot na Nizozemje,
kade nezavisno od Italija, a istovremeno so nea se
sozdava edna nova umetnost so humanisti~ka podloga,
sli~na na italijanskata. Nekoi od umetni~kite dostreli
na nizozemnite majstori vr{at vlijanie duri i vrz
razvojot na italijanskata umetnost. Taka na primer,
nevozmo`no e da se zamisli visokiot sjaj na veneci-
janskiot luminizam vo slikarstvoto, , , , , bez tehnikata na
masleni boi, uvezena od Nizozemje.
A. RENESANSNATA ARHITEKTURA
F r a n c i j a
Francuskata arhitektura, kako i vo drugite
zapadnoevropski zemji e pod silno gotsko vlijanie, taka
{to prvite renesansni motivi se upotrebeni duri kon
krajot na XV vek, vo vid na italijanska dekoracija.
Borbata so gotskata tradicija vo Francija trae podolgo
i prvata pobeda na novata arhitektura e odbeleàna so
gradewe profani objekti. Crkvata, od svoja strana,
novata arhitektura ja prifa}a duri vo XVII i vo XVIII
vek.
*66
Italijanskite vlijanija vo Francija pristignuvaat
blagodarenie na politi~kite vrski so severna Italija,
vo vremeto na francuskite kralevi Luj XII i Franso I.
Kralevite gi povikuvaat italijanskite majstori da gi
gradat i dekoriraat nivnite dvorovi. Prvi poznati
italijanski arhitekti dojdeni na rabota vo Francija se:
Fra Xokondo, Sebastijano Serlio i Domeniko da
Kortona. .. .. Vistinskiot razvoj na renesansnata arhitek-
tura vo Francija }e nastapi koga doma{nite arhitekti
}e gi prou~at anti~kite oblici i }e ja prifatat novata
koncepcija.
II. ARHITEKTURATA, SKULPTURATA I SLIKARSTVOTO
VO OSTANATITE EVROPSKI ZEMJI
66
Velike arhitektura sveta, str.138
E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.132
1
0
8
Vo po~etniot period na francuskata renesansna
arhitektura se zadrùva gotskata struktura na objektite
i se pojavuva spoj na gotskite elementi so novata
italijanska arhitektura. Na toj na~in, postepeno se
sozdavaat oblicite na francuskata rana renesansa,
poznata pod imeto stil Franso I, {to }e potrae do
polovinata na XVI vek. Cvetnoto doba na francuskata
renesansna arhitektura }e se razviva od sredinata na
XVI vek do prvata decenija na XVII vek, poznat kako stil
Anr IV od krajot na XVI vek.
Rana renesansa - Stil Franso I II II
Prvite po~etoci na renesansnata arhitektura vo
Francija se zabeleùvaat vo dogradbata i adaptacijata
na srednovekovnite zamoci. Pri nivnata dogradba se
za~uvuva starata osnova, prisustvoto na kulite i
strmnite krovovi, no tie ve}e ne se so yidini i imaat
fasadi zbogateni so renesansni motivi. Objektite se
otvoreni kon uredenite parkovi, spored primerot na
italijanskite. Otvorenosta na fasadite, vtoro-
stepenata i reljefnata renesansna plastika go pravat
karakterot na ranata renesansa vo Francija. Karak-
teristikite na ovaa rana renesansa, najprvin se
zabeleùvaat na dvorcite-zamoci, gradeni pokraj rekata
Loara, a potoa pokraj rekata Sena. Me|u niv, najpoznati
se zamocite: Amboz, Gajn i Blo.
Zamokot Amboz (1492-1498) e izgraden pokraj
rekata Loara za potrebite na kralot [arl VIII, na
mestoto od eden srednovekoven zamok so yidini.
Negovata forma na osnovata e diktirana od formata na
vozvi{enieto vrz koe e postaven. I pokraj tesnata
lokacija, do zamokot e izgraden i mal park spored
italijanski primer. Zadràna e srednovekovnata
koncepcija na odbranbeni kuli kaj vlezovite, kako i
strmnite krovovi. Vtorostepenata plastika i profi-
lacijata ve}e se renesansni.
Zamokot Gajn (1501-1510) pokraj rekata Sena vo
Normandija, sodrì pogolemo prisustvo na italijanski
renesansni elementi. Vo po~etokot nego go gradat
~etvorica francuski arhitekti, so tradicionalni
gotski formi. Od 1508 god. gradeweto go prezemaat
Sl.214. Zamokot Amboz, 1492-98.
Situacija i prostoren prikaz.
Sl.215. Zamokot Amboz, 1492-98. Fragment od
izgledot kon rekata.
italijanski majstori, koi uvezenite renesansni elemen-
ti gi prerabotuvaat za francuski potrebi. Nivnite
nastojuvawa da se dobie pravoagolen atrium ne se
ispolnuvaat, poradi ispolzuvaweto na starite temeli.
Vo sredinata na dvorot postavuvaat italijanska
fontana. I pokraj toa {to zamokot ima dva monumen-
talni vleza so kuli, toj ima otvoren karakter na
fasadite. Glavna uloga vo novata dekoracija ima
slobodnata primena na anti~kite stilovi, dodeka
doma{nata flora vo reljefite e zameneta so stiliziran
akantus. Na toj na~in, napraven e re{itelen ~ekor od
gotikata kon renesansata.
Zamokot Blo, pokraj rekata Loara se gradi podolgo
vreme, pa zatoa sodrì stilovi na razli~ni epohi. Toj e
zapo~nat vo 1498 god. za potrebite na Luj XII so tipi~na
gotska struktura i so renesansna profilacija na
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
0
9
fasadnite otvori. Vo vremeto na Franso I, pod
rakovodstvo na italijanski majstori, vo gradbata se
vnesuva vidliva primena na elementi od po~etokot na
cvetnoto doba na rimskata renesansa. Vo prvite gradbi
s u{te e prisutna gotskata koncepcija vo op{tata
struktura: asimetrija na planot, smestuvawe na skalite
vo izdvoeni kuli i ogromna viso~ina na krovovite.
Me|utoa, vidlivo e otsustvoto na odbranbeni kuli.
Severnoto krilo na zamokot Blo e izgradeno za
kralot Franso I me|u 1515 i 1524 god. od arhitektite
@ak Surd i Domeniko da Kortona (1470-1545). Prisus-
tvoto na ovie arhitekti odigruva va`na uloga vo
ponatamo{niot razvoj na francuskata renesansna
arhitektura, poradi vnesuvaweto na slednite karak-
teristiki vo nejzinata koncepcija: simetrija na
prvobitniot plan, razvien zavr{en venec i napolno
otstranuvawe na gotskite dekorativni elementi.
Renesansnata koncepcija na dvornata fasada e naglasena
so postavuvawe na dvojni pilastri, skulptorska
obrabotka na detalite i ritmizacija na elementite.
Paradnite spiralni skali imaat renesansna plastika,
no vo soglasnost so gotskata tradicija tie se smesteni
vo dodadenata kula kon dvornata fasada. Nadvore{nata
fasada, po nara~ka na kralot e oblikuvana pod inspi-
racija od vatikanskite dvorci (San Domazo i Belve-
dere), pa zatoa ima galerii na katovite.
Zamokot-dvorec [ambr (1526-1559) pretstavuva
zaklu~ok na po~etniot period od ranata renesansa vo
Francija. Vo svojata osnova, toj ja zadrùva gotskata
koncepcija, so agolni odbranbeni kuli i so don-òn kula
vo sredinata. Isto taka, toj gi zadrùva i strmnite
krovovi, no negovite otvoreni fasadi nemaat nikakov
odbranben karakter. Novina pretstavuva poedno-
stavuvaweto na dekoracijata i podelbata na fasadata
na celosni arhitektonski delovi. Arhitektonskite
delovi na pettata fasada, vo vid na kuli, lanterni i
oxaci pravat fantasti~na igra na raznovidni formi.
Paradnite spiralni skali so dva zasebni kraka se
edinstveniot element {to ostanal od prvobitniot
enterier, koj e preraboten vo vremeto na Luj XIV.
Sl.217. @ak Surd i Domeniko da Kortona. Severnoto krilo
na zamokot Blo (1515-24). Izgled na dvorot so golemite skali
na Franso I i izgled od nadvor.
Sl.216. Zamokot Gajn, 1501-10. Osnova i prostoren prikaz.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
1
0
Gradeweto na dvorecot e izvedeno pod rakovodstvo na
arhitekt Domeniko da Kortona. Vlijanieto na [ambr
}e bide prisutno i vo arhitekturata na idnite dvorci.
Dvorecot Fontenbl e smesten ju`no od Pariz, a
zapo~nat e da se gradi vo sredniot vek. Gradbata vrz
starite temeli vo 1528 god. ja zapo~nuva Lebretn (tvori
1527-52), so objektite okolu t.n. elipsoiden dvor.
Gradbata okolu dvorot ja ima zavr{eno italijanskiot
arhitekt Sebastijano Serlio (1475-1544). Ramnomerniot
raster na pilastrite od fasadata e napraven spored
primerot na dvorecot [ambr.
Dvorecot Fontenbl prodolùva da se gradi s do
po~etokot na XIX vek, so dodavawe novi i novi krila.
Negoviot nadvore{en izgled nikoga{ nema da se
odlikuva so osobeno umetni~ko dostoinstvo. Glavnata
vlezna fasada so potkovi~estite skali izgleda nekom-
paktno, bidej}i vo pribli`no simetri~nata kompozi-
cija ima raznorodni elementi.
Nekoi od enterierite vo dvorecot zazemaat visoko
mesto vo umetnosta na XVI vek. Me|u niv, osobeno se
istaknuvaat:
- Galerijata Franso I, koja e sozdadena od itali-
janskite umetnici Roso i Primati~o. Tie uspevaat od
renesansnite enterieri na Italija da sozdadat tipi~na
nova francuska varijanta. Enterierot e oblikuvan so
reljef vo {tuko, drvena lamperija i fresko-ìvopis;
- Galerijata Anr II, pokraj drvenata dekorativna
op{ivka ima prekrasen fresko-ìvopis, koj e vidno
degradiran pri obnovata vo XIX vek. Ovoj enterier e
delo na Primati~o i Delrm, koi go prerabotuvaat
objektot na Lebretn;
- Galerijata Odisej, dolga 150 m e rabotena od
Primati~o pove}e od 20 godini. Osnovna dekorativna
forma vo nea e groteskata, pod vlijanie na Rafael,
bidej}i Primati~o e u~enik na Rafaeloviot sorabotnik
Xulio Romano. Ovaa ubava galerija e uni{tena vo 1738
godina, no {kolata Fontenbl }e prodolì i ponatamu
da gi sozdava najpoznatite umetnici - dekorateri vo
Francija.
Vo niza provinciski zamoci zabele`liv e napre-
dokot vo prifa}aweto na novata arhitektura. Kon toa
}e pridonese objavenata kniga na Vitruvie vo 1541 god.
i pristignuvaweto na italijanskiot arhitekt Serlio
istata godina.
Sl.218. Domeniko da Kortona.
Dvorecot [ambr, zapo~nat 1519.
Osnova i izgled so don-òn kulata.
Sl.219. Lebretn i Serlio. Elipsoidniot dvor vo dvorecot Fontenbl,
zapo~nat 1528. Op{t izgled i izgled na portikot.
ARHITEKT URA
1
1
1
Zamokot Sen @ermn (1539-1549), na Sena kraj
Pariz, ima kombinacija na gotska konstrukcija so
italijanski formi i dekoracija. Za~uvana e samo don-
òn kulata i odbranbeniot yid. Svodnata krovna
konstrukcija e pokriena so kameni plo~i, a hori-
zontalnite pritisoci se prifateni so kontrafori i
metalni zategi. Me|u kontraforite, vo dlabokite ni{i
se smesteni prozorskite otvori so arhivolti, {to
donekade potsetuva na venecijanskata renesansna
arhitektura. Kon toa pridonesuva polihromijata od
temna tula i svetol kamen. Novina za francuskata
arhitektura pretstavuva i terasestoto zavr{uvawe na
fasadata so balustradi. Zamokot e graden od doma{niot
arhitekt Pjer [amb`.
Pjer [amb` dava golem pridones i vo proek-
tiraweto na Gradskiot sovet vo Pariz (1533-51).
Sovetot e podignat na mestoto od stara gra|anska
zbornica (XIII vek). Pjer [amb`, vo sorabotka so
Bokadr vsu{nost gradi javen objekt, {to nalikuva na
zamocite od dolinata na rekata Loara, so naglasena
simetrija i so visoki tradicionalni krovovi, nezavisno
oformeni nad sekoj paviljon. Objektot e bogato ukrasen
so skulpturi vo ni{i i so slobodnostoe~ki figuri na
krovovite. Zgradata }e izgori vo 1871 god. vo vreme na
Pariskata komuna. Nejzinata rekonstrukcija e napra-
vena vo 1882 god. (Bal i Deprt), pri {to vo ni{ite na
fasadata se smesteni figuri na novi li~nosti od javniot
ìvot.
Mnogubrojnite zamoci koi po~nuvaat da se gradat
{irum Francija, po svojot arhitektonski izraz
nalikuvaat na kralskite zamoci, bidej}i i niv gi gradat,
glavno, istite arhitekti. Pogolemo vnimanie zaslu-
ùvaat slednite zamoci:
Aze-le-Rid (1518-1524), e izgraden na malo ostrov-
~e vo rekata Endra pokraj Loara. Tipi~ni za toa vreme
se upotrebenite motivi na: agolni kuli, obikolna
galerija nad venecot, strmen krov so mansardni
prozorci i renesansni detali.
Valans (okolu 1540) pretstavuva grandiozen zamok,
so silno naglasena don-òn kula, delo na skulptorot i
arhitekt @an Gu`n (1510/14-okolu 1568).
[enons (1556-59) e izgraden na ve{ta~ka osnova
sred reka, so periferno postavena don-òn kula i
izdvoena odbranbena kula. Pokraj zamokot ima ubav park
ureden spored primerot na italijanskite parkovi, a i
naglasuvaweto na vencite ima italijansko poteklo.
Mostot e izgraden od Filibr Delrm, a galerijata e
nadgradena vo 1580 god.
Pokraj zamoci-dvorci vo Francija, so sli~ni
arhitektonski karakteristiki na ranata renesansa,
zapo~nuvaat da se gradat i hoteli, administrativni
zgradi i ku}i.
Sl.220. Dvorecot Fontenbl, zapo~nat 1528. Panoramski pogled.
Sl.221. Roso Fjorentino so sorabotnicite. Galerijata
Franso I vo dvorecot Fontenbl, okolu 1533-40.
Dekoracija so freski, {tuko, pozlata i lamperija.
Sl.222. Dvorecot Aze-le-Rid na ostrov~e vo rekata Endra,
1518-24.
ARHITEKT URA
1
1
2
Cvetno doba - visoka renesansa
Od polovinata na XVI vek vo Francija zapo~nuva
da raboti nova generacija arhitekti i umetnici, so nov
vkus i nov metod na rabota. Tie patuvaat vo Italija, gi
prou~uvaat anti~kite spomenici i delata na Vitruvie.
Kako centar na arhitektonskata dejnost se pojavuva
Pariz. Vidno mesto vo gradeweto zazema gradskata
palata, koja pod italijansko vlijanie go napu{ta
srednovekovniot raspored, no taa nema takvo zna~ewe,
kako vo Italija. Francuskata palata, glavno e nameneta
za kralski dvorec ili gradski sovet.
Dvorcite nadvor od gradovite s u{te se gradat po
ugled na zamocite, no sepak, tie gi dobivaat slednite
novi karakteristiki: pogolema pravilnost na osnovata,
skalite ne se vo posebni kuli, tuku vo organskiot
raspored na osnovata, bo~nite kuli im otstapuvaat mesto
na doyiduvawata koi gi istaknuvaat delovite na
objektot, poznati pod imeto paviljoni. Site tie
zavr{uvaat so visoki francuski krovovi.
Nekolku arhitekti go odbeleùvaat razvojot na
visokata renesansa vo Francija, od koi najpoznati se:
@an Biln, Filibr Delrm i Pjer Lesk.
*67
@AN BILAN (1520/25-1578)
Vo svojot streme` da se pribliì {to pove}e do
anti~kiot red, @an Biln se izdvojuva od svoite
sovremenici i sledbenici. Anti~kiot red toj go
upotrebuva kako element na arhitektonskata dekoracija.
Rimskiot portik toj go transformira vo pogolema mera,
taka {to go ispolzuva kako lo|a-balkon na tretiot kat
- potkrovje. Toa osobeno e vidlivo vo kompozicijata na
zamokot Ekun (zapo~nat 1538 g.), kade e zabele`liv
kontrastniot soodnos na anti~kiot portik i fasadnite
otvori vo pogled na dimenziite, pri {to e naglasena
upotrebata na paladievskiot kolosalen red.
FILIBER DELORM (1510-1570)
Filibr Delrm e sin na graditel, {to zaedno so
negovoto {iroko obrazovanie mu ovozmoùva da se
istakne i kako teoreti~ar na arhitekturata. Za vreme
na trigodi{niot prestoj vo Italija, toj dobro se
zapoznava so anti~kata i renesansnata italijanska
arhitektura. Po svoeto vra}awe vo Francija vo 1548
godina, Delrm e nazna~en za kralski arhitekt, vo koe
svojstvo kon sredinata na vekot ja sozdava galerijata
Anr II vo zamokot Fontenbl. Negovite najgolemi
ostvaruvawa ili se is~eznati ili pristignale o{teteni
do denes.
Zamokot An zapo~nat e da se gradi vo 1546 god. kako
nov francuski tip na veleposedni~ki ansambl. Okolu
glavniot sve~en vlezen dvor se rasporedeni objektite
so 2-3 nivoa, a okolu dvata pomali bo~ni dvora se
razmesteni stopanskite prostorii. Do denes e za~uvan
samo del od glavnite objekti i sve~enata vlezna partija.
Vo oblikuvaweto na objektot jasna uloga ima prviot
(glaven) kat so visoki prozorski otvori, a kako nov
motiv se javuva tremot vo prizemjeto. Glavnata porta
sodrì motiv na triumfalna arka so simboli~na
skulptorska pretstava, {to vo celost pretstavuva
originalna kompozicija.
Sl.223. @an Gu`n. Dvorecot Valans, okolu 1540.
Izgled so don-òn kulata.
Sl.224. Dvorecot [enons, 1556-59, vrz mostot {to
go ima podignato Filibr Delrm.
67
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
1
3
Dvorecot Tiler (zapo~nat 1563 g.) vo Pariz
pretstavuva ogromna zamisla na Delrm, so dimenzii od
260 h 160 m. Toj se odlikuva so raznovidni delovi spoeni
vo edinstvena celina na formalnata simetrija. Glavnata
fasada se sostoi od 5+4 delovi, kade krilata imaat P+1,
a rizalitite P+2 kata, so strmni krovovi. Srednite
krila imaat prizemje so arkadi od preraboten jonski
red vo vid na t.n. francuska kolona, koja ima razbieno
steblo na dekorativni pojasi. Delrm uspeva da go
izgradi samo sredniot del od zapadnoto krilo, {to
podocna, vo 1871 god. }e izgori. Severnoto krilo na
zamokot e rekonstruirano vo XIX vek.
Grobnicata na Franso I (zapo~nata 1547 g.) vo
crkvata Sen Den kraj Pariz, oblikuvana e vo vid na
rimska triumfalna porta so jonski stolbovi. Vo
prerabotkata na klasi~nata rimska arhitektura ume{no
e ispolzuvana polihromijata od bel, crn i siv mermer.
Sl.225. Filibr Delrm. Zamokot An,
zapo~nat 1546. Osnova i izgled na
vlezniot portal.
Sl.226. Filibr Delrm. Proekt za dvorecot Tiler, Pariz,
zapo~nat 1563. Prostoren prikaz i fragment od fasadata.
Sl.227. Filibr Delrm. Grobnicata na Franso I,
crkvata Sen Den, kraj Pariz, zapo~nata 1547.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
1
4
PJER LESKO (1500/15-1578)
Pjer Lesk e dvorski arhitekt, koj sorabotuva so
skulptorot i arhitekt @an Gu`n. Tie dvajcata ja
zapo~nuvaat izgradbata na kralskiot dvorec Luvr.
Dvorecot Luvr vo Pariz, zapo~nuva da se gradi vo
1546 god. so skromni dimenzii, za podocna da se soedini
so dvorecot Tiler i da prerasne vo ogromen ansambl.
Ovoj ran Luvr e najdobriot primer na visokata rene-
sansa vo Francija. Glavnoto vnimanie vo koncepcijata
e posveteno na komponiraweto na fasadata so svojstvena
ubavina, harmonija i prazni~nost. Prizemjeto i katot
se ras~leneti so korintski i kompozitni redovi, a nad
niskiot vtor kat se javuva strmen krov, kako zna~aen del
na fasadnata kompozicija.
Iako inspiracijata vo oblikuvaweto na objektot
ima anti~ko poteklo, toj vo celost pretstavuva delo na
francuskata renesansa. Nacionalnata karakteristika
e dobiena so elegantniot, ne mnogu strog oblik na
fasadata i so osobinite na kompozicijata, koi imaat
gotsko poteklo (povisoki rizaliti i visok dekorativen
krov). Enterierot ima ubavi skali obraboteni so
reljefni pretstavi. Za vreme na svojot ìvot, Lesk
uspeva vrz starite srednovekovni temeli da go izgradi
samo zapadnoto krilo i polovina od ju`noto.
Pokraj zamoci i dvorci, visokata renesansa vo
Francija ima realizacii na gradski ku}i, hoteli i mal
broj crkvi. Kako glaven urbanisti~ki zafat, na
granicata me|u XVI i XVII vek e noviot Kralski
plo{tad, denes poznat kako Plo{tad na Vogezite (1606-
12). Objektite okolu plo{tadot se izgradeni spored
proektite na Klod [atijn. Nivnoto prizemje kon
plo{tadot e oblikuvano vo vid na trem so polukru`ni
arkadi. Prozorskite ramki i plitkite pilastri se
izraboteni od kamen, a ostanatata yidna povr{ina od
tula. Na takov na~in se formira arhitektonskiot stil,
poznat pod imeto Anr IV, so koj vsu{nost ve}e
zapo~nuva preodot kon baroknata arhitektura vo
Francija.
Zaedni~kite karakteristiki na francuskata visoka
renesansa se slednite:
- sovr{eno poznavawe na italijanskite renesansni
primeri, kako i primerite na raniot barok, {to
ve}e e pojaven vo Italija;
- iznao|awe pati{ta za samostojno tvore{tvo na
objekti, sosema razli~ni od onie vo Italija.
Vo XVII vek, francuskata arhitektura prodolùva
so ponatamo{nata prerabotka na sozdadenite renesan-
sni formi, dvièj}i se kon svojstvena sinteza na
klasi~nata i nacionalnata tradicija, {to svojot
najsoodveten izraz }e go dobie vo poznatiot baroken
klasicizam.
Sl.229. Klod [atijn. Plo{tadot na Vogezite, Pariz, 1606-12.
Sl.228. Pjer Lesk.
Renesansnoto krilo na
dvorecot Luvr, Pariz,
zapo~nato 1546.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
1
5
[ p a n i j a
[panija spa|a me|u prvite zemji koi ja prifa}aat
novata arhitektura, pri {to taa }e dobie osoben i
originalen razvoj. Do krajot na XV vek gotskata
tradicija te{ko se napu{ta, no ve}e od polovinata na
vekot se pojavuvaat dekorativnite elementi na renesan-
sata. Po~etokot na renesansnata arhitektura vo
[panija se karakterizira so me{aweto na gotski,
mavarski i italijanski motivi. Neobi~na i bogata
dekoracija gi pokriva vnatre{nite i nadvore{nite
povr{ini na objektite. Dekoracijata vo plitok reljef
nalikuva na kujunxiska obrabotka i zatoa go dobiva
imeto plateresk-stil. Ovoj stil se razviva do sredinata
na XVI vek i nao|a {iroka primena vo dekoriraweto na
katedralite i dvorcite vo pogolemite gradovi.
*68
Dvorecot na hercozite (vtora polovina na XV vek)
vo Gvadalahara pretstavuva karakteristi~en primer na
stilot plateresk. Toj se razviva okolu pravoagolen
vnatre{en dvor, bez pretenzii za simetrija vo osnovata
i fasadata. Objektot e graden vo vremeto na Ferdinand
i Izabela, pod rakovodstvo na arhitektite Huan i
Enrike Huas, a izgleda deka vo negovoto dekorirawe
u~estvuvale majstori na islamskata umetnost.
Kon intenzivnata izgradba na objekti vo noviot
renesansen stil vo [panija, pridonesuvaat i novosoz-
dadenite povolni op{testveni uslovi. Tie se karak-
teriziraat so zna~ajnite nastani vo toj period: razvoj
na manufakturata i trgovijata, osloboduvawe od
Arapite i obedinuvawe na dràvata, otkrivawe i
zazemawe na noviot svet od kade se uvezuva golemo
bogatstvo.
Rana renesansa
Vo po~etokot na XVI vek vo [panija se istraùvaat
novi arhitektonski mo`nosti, no stilot plateresk e s
u{te omilen. Sepak, toj e vidlivo pro~isten od gotskoto
i mavarskoto vlijanie. Na toj na~in zapo~nuva ranata
renesansa vo [panija, koja }e potrae do polovinata na
vekot. Toga{ vo [panija ve}e doa|aat na rabota
italijanski majstori, a {panskite zaminuvaat na
studiski patuvawa niz Italija.
Bolnicata Santa Kruz (1504-1514) vo Toledo od
Enrike de Egas e napravena po pora~ka na kardinalot
Mendoza. Bolnicata ima osnova na gr~ki krst, me|u ~ii
kraci se smesteni palati so atriumi, a vo presekot na
kracite se izdiga saat-kula. Glavniot vlez na objektot
ima renesansna profilacija i dekoracija, no negovata
zase~enost vo yidnata masa s u{te potsetuva na
gotikata.
Najgolema primena stilot plateresk nao|a vo gradot
Salamanka, i toa vo objekti od najraznoviden karakter.
Univerzitetot vo Salamanka e eden od najsvetlite
primeri na stilot plateresk. Toj e formiran vo XIII
vek, a negovoto gradewe e zavr{eno vo vremeto na
renesansata vo 1529 godina. Site negovi prostorii se
rasporedeni okolu golemiot centralen dvor, taka {to
nema ni{to novo vo re{enieto na funkcijata. Novoto
se pojavuva vo kompozicijata na fasadata kon plo{tadot.
Taa e sostavena od pilastri i venci vo vid na skelet,
me|u koi reljefot se javuva samo kako ispolna, a ne cel
za sebe, kako dotoga{.
Mnogu karakteristi~ni primeri, kade {to ima
zaemno dejstvo na novite tendencii i tradicijata so
lokalni osobenosti, se za~uvani vo provincijata
Aragon.
Berzata vo Saragosa (1537-1551) ima osnova so
golema sala za trgovski zdelki, podelena na tri korabi
so krstesti svodovi. Fasadata e oblikuvana so visoko
postavenite prozorski otvori od salata i biforalnite
otvori vo ni{i na vtoriot kat. Zavr{niot venec e silno
naglasen, {to potsetuva na firentinskata arhitektura.
Gradskiot sovet - Ajuntamento vo Sevilja (1527-
1564) e objekt vo koj jasno se vidlivi novite arhitek-
tonski priodi. Proektot e napraven od Diego de Riawo Diego de Riawo Diego de Riawo Diego de Riawo Diego de Riawo,
koj rakovodi so rabotite do 1534 godina, a u~estvuvaat i
desetina vajari. Rasko{no dekoriranata fasada
nalikuva na crkvata vo Pavija od arh. Amadeo, no sepak,
dekoracijata ne mu pre~i na osnovniot ritam sozdaden
so pomo{ na pilastri, venci i balustrada.
68
Sl.230. Huan i Enrike Huas. Dvorecot na hercozite,
Gvadalahara, 1483.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
1
6
Visoka renesansa
Bogatstvoto na [panija, steknato vo prekuoke-
anskite osvojuvawa, ovozmoùva da se gradat rasko{ni
palati, dvorci, crkvi i dr. Imperatorot Karlo V, koj
go zazema Rim vo 1527 god. se proglasuva sebesi za svet
rimski car, koj i preku arhitekturata saka da se
natprevaruva so Rim.
Sl.231. Univerzitetot vo Salamanka,
zavr{en 1529. Glavniot portal.
Sl.232. Diego de Rijawo. Gradskiot sovet vo Sevilja,
zapo~nat 1527. Fragment od glavnata fasada.
Palatata Alhambra na Karlo V vo Granada (1527-
1568) e proektirana od Pedro Ma~uka (tvori 1517-50),
koj u~i vo Italija. Poradi toa, nejzinoto re{enie ima
vlijanie od rimskite objekti na Bramante i Rafael.
Nejzinata osnova e kvadratna, so kruèn atrium i
pre~nik od 30 m, a na edniot agol e postavena osmoagolna
saat-kula. Objektot e interpoliran vo ansamblot na
stariot arapski dvorec i so nego pretstavuva edinstven
Sl.233. Pedro
Ma~uka. Dvorecot na
Karlo V Alhambra,
Granada, 1527-68.
Osnova, fragment od
izgledot i vnat-
re{niot dvor.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
1
7
arhitektonski organizam. Ras~lenuvaweto na fasadata
so pilastri i venci, prisustvoto na rustika i slabo
zastapenata reljefna dekoracija go oddeluvaat ovoj
objekt od stilot plateresk. So takvi karakteristiki
zapo~nuva visokata renesansa vo [panija.
Vnatre{niot dvor na palatata, vo svojot trem i
galerija sodrì stolbovi od dorski i jonski red, {to
pretstavuva ne{to sosema novo za [panija. Takviot
arhitektonski pristap }e bide poddrùvan i od Filip
II, sinot na Karlo V. Za vreme na negovoto vladeewe
gotskata fantazija }e bide isklu~ena, a stilot plateresk
}e bide progonet vo Latinska Amerika. Toga{ vo prv
plan }e izbie strogiot klasicizam, {to }e bide prisuten
re~isi 200 godini.
Palatata Eskorijal kaj Madrid (1527-1568) pret-
stavuva istovremeno dvorec i manastir, napraven po
naredba i so aktivno u~estvo na kralot Filip II, koj
objektot go gradi kako svoja zadu`bina, posvetena na sv.
Lavrentie. Osnovata pretstavuva arhitektonska
interpretacija na skarata, vrz koja spored legendata se
zapalil sv. Lavrentie. Ovaa zamisla ja pretvora vo
proekt Huan Batista de Toledo, koj u~i vo Rim i vo
Neapol, a raboti kaj Mikelanxelo na crkvata Sv. Petar
vo Rim. Konceptot na osnovata donekade potsetuva i na
bolnicata Maxore vo Milano, so golema crkva vo
sredinata, 16 dvorovi i so 4.000 prostorii okolu niv.
Dimenziite na palatata iznesuvaat 206 h 161 m.
Fasadata e re~isi bez dekoracija i nejzinata
granitna strogost e potencirana so agolnite kuli i
ritamot na prozorskite otvori. Huan-Batista de Toledo
umira vo 1567 godina, a gradbata na dvorecot ja dovr{uva
Huan de Herera (okolu 1530-97), prodolùvaj}i go
nejzinoto oblikuvawe vo ranorenesansen rimski stil.
Za razlika od strogosta na fasadata, vlezniot portik i
glavniot (carskiot) dvor potsetuvaat na docna renesan-
sa, odnosno na fasadata od crkvata Il Xezu, so {to se
najavuva doa|aweto na barokniot stil. Vo konstruk-
cijata na crkvata dominira polucilindri~niot svod i
kupolata vrz razvien tambur na pandantifi, inspi-
rirani od crkvata Sv. Petar vo Rim.
Berzata vo Sevilja (1583-1598) e vtoro popoznato
delo na Huan de Herera. Vo ìviot trgovski grad, daleku
od kralskoto vlijanie, Huan de Herera sozdava realis-
ti~no sozvu~je na humanisti~kata kultura od zrelata
renesansa. Realizacijata mu ja prepu{ta na Huan de
Minhares. Centralno jadro vo kvadratnata osnova e
vnatre{niot dvor so trem i galerija, oblikuvan so
polukoloni od dorski i jonski red. Balustradata se
javuva kako motiv nad razdelniot i nad zavr{niot venec.
Sledbenicite na Huan de Herera postepeno }e go
napu{tat preterano strogiot i oficijalen klasicizam,
koj ne odgovara na {panskiot duh. Toa }e sozdade podloga
za pojavata na barokot, so {to {panskata arhitektura
}e go najde svojot avtenti~en pat.
Sl.235. Huan Batista de Toledo i Huan de
Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid,
1527-68. Vlezna fasada.
Sl.234. Huan Batista de Toledo i Huan de
Herera. Palatata Eskorijal kaj Madrid,
1527-68. Panoramski izgled.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
1
8
P o r t u g a l i j a
Epohata na renesansata vo Portugalija zapo~nuva
u{te vo prvata polovina na XV vek, za vreme na
infantot (kralskiot sin) Enrike-Moreplovecot, koj
umira vo 1460 god. Vo vtorata polovina na vekot,
moreplovstvoto vo Portugalija u{te pove}e zajaknuva.
Vo 1486 god. Dias go otkriva rtot Dobra nade`, a vo
1497 god. Vasko da Gama ja zaobikoluva Afrika i go nao|a
morskiot pat za Indija. Se razvivaat trgovskite vrski
i so Kina, za na kraj Kabral da go otkrie Brazil.
Na toj na~in od Afrika, Azija i Amerika vo malata
Portugalija potekuva neizmerno bogatstvo. Taa stanuva
najbogatata hristijanska zemja i edna od najkulturnite
dràvi vo Evropa. Kralot Manuel Sre}niot (1495-1521)
e pokrovitel na humanistite, a glavna negova strast e
graditelstvoto vo Portugalija i vo osvoenite kolonii.
Postepeno se sozdava isklu~itelno originalen arhitek-
tonski stil, nare~en manuelino, koj se odlikuva so
rasko{no bogatstvo na neobi~na dekoracija. Preku
dekoracijata se istaknuva tradicionalnata vrska na
portugalskiot narod so moreto, izrazena so upotrebata
na motivi od morskata fauna i flora. Ovoj nov stil
zadrùva izvesni gotski crti, a ponekoga{ go prima i
arapskoto vlijanie. Po smrtta na Manuel zgasnuva i
negoviot stil, a se pojavuva zna~ajno vlijanie od Italija
i osobeno od [panija. Me|u pogolemite spomenici na
stilot manuelino, najzna~ajni se crkvite so klasi~ni
pilastri na fasadite i so specifi~ni renesansni
elementi.
*69
Belemskata kula (1515-1520) izgradena e od Franci-
sko di Aruda vo predgradieto na Lisabon, za da go za{-
titi pristapot od moreto. Nejzinata arhitektura v~udo-
viduva so raznoobrazieto na formite i fantasti~nosta
na detalite. Prisutni se gotski, renesansni, pa duri i
motivi od indiskata arhitektura.
Manastirot Batalja (XIV-XVI) e zapo~nat da se
gradi vo gotski stil. Arhitektite Bojtak i Fernandi{,
iskoristuvaj}i go stariot osmoagolen temel, vo
po~etokot na XVI vek gradat rasko{na kapela, koja isto
taka ne e sosema dovr{ena. Za nejzino gradewe e
upotreben skapocen materijal, taka {to arkata na
portalot e obloèna so tenka ~ipkasta rezba od slonova
koska.
Crkvata vo Tomarskiot manastir (1508-1531) za
potrebite na templarskiot verski red, kralot Manuel
re{ava da ja obnovi i da ja pro{iri. Za taa cel, toj go
povikuva Diogu di Aruda, koj sozdava u{te eden primer
na noviot stil, so neobi~nosta, izobilstvoto i
bogatstvoto na dekoracijata.
Manastirot Sv. Jeronim vo Belem, e zapo~nat da
se gradi vo 1502 god, kako mavzolej na portugalskite
kralevi i na slavnite lu|e. Do 1517 god. nego go gradi
Bojtak, a potoa Huan di Ka{tilju. Vo negovata arhitek-
tura se obedineti karakteristikite na doma{nata
tradicija i elementite na renesansnata arhitektura od
severna Italija. Toa osobeno e vidlivo na fasadata od
atriumot.
Se pretpostavuva deka italijanskite vlijanija vo
Portugalija se preneseni ili od Andrea Sansovino (koj
doa|a da raboti vo 1491 god.) ili od kolonijata
francuski arhitekti, koi tvorat tamu. Stilskite
69
Velike arhitektura sveta, str.163
Sl.236. Francisko di Aruda. Odbranbenata kula vo Belem, 1515-20.
Sl.237. Diogu di Aruda. Crkvata vo Tomarskiot
manastir, 1508-31. Fragment so izgled na prozorec.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

P
O
R
T
U
G
A
L
I
J
A
1
1
9
redovi na renesansata vo Portugalija se prisutni i vo
vtorata ~etvrtina na XVI vek, koga se doneseni od
doma{nite arhitekti, po nivnoto {koluvawe vo
Italija.
Dvorot na Tomarskiot manastir e izgraden vo 1562
god. od Diogu di Toralva. Avtorot u~i vo Italija, pa
zatoa negovoto delo potsetuva na poznatata Bazilika vo
Vi~enca od Paladio.
Paralelno so elementite na italijanskata renesan-
sa, vo vtorata polovina na vekot, vo Portugalija
prodolùva upotrebata i na elementite od stilot
manuelino. Po bleskavata i kratka Manuelska epoha, vo
vremeto na zloglasnata inkvizicija, zapo~nuva opa|awe-
to na portugalskata arhitektura. Portugalija postepeno
po~nuva da gi gubi svoite kolonii i svojata mo}, taka
{to vo 1580 god. taa e pokorena od vojskite na {panskiot
kral Filip II.
Sl.239. Diogu di Toralva. Dvorot na
Tomarskiot manastir, 1555-62.
Sl.238. Bojtak i Huan di Ka{tilju. Manastirot Sv. Jeronim,
Belem, 1502-17. Izgled na atriumot.
A n g l i j a
Razvojot na renesansnata arhitektura vo Anglija
moè da se podeli na dva osnovni periodi. Prviot pe-
riod (stil Tjudor) go zafa}a vremeto na Tjudorite (1485-
1558), koe e obeleàno so niza docnogotski objekti. Tie
se odlikuvaat so specifi~ni plitki lakovi i so pojava
na renesansni detali. Vtoriot period (stil Elizabet)
go zafa}a vremeto na kralicata Elizabeta I (1558-1603),
koe se karakterizira so racionalna i ìvopisna
kompozicija na dvorcite i veleposedni~kite ku}i.
Preodot kon paladionizmot go zafa}a vremeto na Jakov
I (1603-1625), iako vsu{nost toga{ se razviva graditel-
skata tradicija na vtoriot period.
*70
Zaostanuvaweto na angliskata umetnost za okolu 100
godini zad italijanskata, se dolì na crkovniot prekin
so Vatikan. Vonrednata gotika, {to bila nameneta za
gradba na crkvite pove}e ne se upotrebuva, bidej}i ne
se gradat novi crkvi. Umetni~kata prerodba vo duhovno
razedinetata zemja te{ko se ostvaruva. Vo tekot na XVI
vek brojot na ìtelite vo Anglija od 2,5 milioni
porasnuva na 4 milioni. Politi~kata stabilizacija
ovozmoùva ekonomski podem i masovna izgradba na
ìveali{ta. Vo vremeto od 1560 do 1625 god. izgradeni
se okolu 40 iljadi novi stanbeni objekti za velepo-
sednicite i bogatite farmeri.
So krunisuvaweto na mladata Elizabeta za kralica,
vo 1558 god. najaveno e zlatnoto doba na angliskata
civilizacija. Kralicata e strasno voodu{evena od
umetnosta, ovozmoùvaj}i na Anglija da se otvori za
stranskite vlijanija. Italijanskite literati i umet-
nici, koi ve}e tvorat vo stil na manirizmot go
zapaluvaat tvore~kiot ogan vo du{ata na doma{nite
tvorci, kako {to se Marlou i [ekspir. Kralicata, koja
ostanuva nemaèna, so svojata pridru`ba gi obikoluva
svoite blagorodnici. Tie se po~esteni od nejzinoto
prisustvo i po~nuvaat svoite veleposedni~ki ku}i da
gi zamenuvaat so vlastelinski ku}i, nameneti za
sve~enosti i uìvawe, vo koi ja pre~ekuvaat svojata
kralica so nejzinata svita.
Veleposedni~kite ku}i pretstavuvaat teì{te vo
arhitektonskiot razvoj na Anglija vo XVI vek. Tie gi
sodràt slednite tri osnovni karakteristiki:
- lokalna docnogotska tradicija,
- potpirawe vrz folklornata bondru~na
arhitektura, i
- pozajmeni italijanski formi i tektonski priodi.
Italijanskite vlijanija vo Anglija pristignuvaat
posredno, vo vid na holandska i germanska interpre-
tacija na renesansata. Vo osnovata na ku}ite dominira
70
W. Mseler. Europishe Kunst, od str.93
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

P
O
R
T
U
G
A
L
I
J
A
1
2
0
najgolemata i sve~eno obrabotena prostorija, nare~ena
hol hol hol hol hol. Poimot hol, se pridodava kon imeto na sekoja ku}a,
so {to vidnite semejstva ja istaknuvaat svojata
otmenost. Vedna{ do holot, vo osnovata na ku}ata e
smesten salonot. Takov karakteristi~en primer
pretstavuva veleposedni~kata Pi~ford haus, kraj
[rop{ir.
Prigradskite dvorci (vlastelinski ku}i ili
rezidencii) se gradeni so nov priod vo kompozicijata,
kako rezultat na pogolemata proektantska sloboda i
masovnata izgradba. So pomo{ na ovoj tip objekti se
prenesuvaat kontinentalnite vlijanija, {to poteknu-
vaat od dale~nata Italija. Preku gradeweto na reziden-
cii, zbogatenite vlastelini sakaat da ja ofici-
jaliziraat svojata geneologija i da stanat rodona-
~alnici na svojata loza, so svoj grb kako za{titen znak.
Volaton Hol (1570-1580) kaj Notingem{ir, pretsta-
vuva prostran dvorec so simetri~na i koncentrirana
osnova. Negoviot sreden del e istaknat so silna masivna
arhitektonika. Vidlivo e istovremenoto prisustvo na
tradicijata i na novite renesansni elementi. Spored
prvobitniot plan na Xon Torp objektot go zavr{uva
Smitson.
Longlit Haus (1567-1580) kaj Vajld{ir gi ima
prifateno osnovnite renesansni idei od severna
Italija i Francija. Na objektot mu nedostasuva
sprotistavuvawe na masite i istaknuvawe na vlezot.
Iako dekoracijata e skromna, nejzinoto prisustvo sepak
predizvikuva potsmev kaj konzervativnite sosedi.
Objektot e delo na arhitektite Tin i Smitson.
Hetfild Haus (1611) kaj Hertvort{ir se odlikuva
po toa {to tradicionalnata osnova vo vid na bukvata
"N" e zameneta so osnova vo vid na bukvata "U". Na toj
na~in e izbegnato gradewe nepotrebni prostorii.
Kamenata fasada na centralniot del ima italijansko
vlijanie, nasproti holandskite vlijanija na bo~nite
krila so yidovi od tula. Ovoj objekt e delo na Robert
Lining.
Vo enterierite na dvorcite osobeno vnimanie e
posveteno na obrabotkata na ogni{tata, koi zazemaat
centralno mesto vo ureduvaweto na glavnite prostorii.
Ogni{tata se postaveni na pregradnite yidovi me|u dve
Sl.240. Osnova na veleposedni~kata Pi~ford Haus,
[rop{ir i izgled na Litl Moreton Hol,
ê{ir, sredina na XVI vek.
Sl.241. Robert Smitson i Xon
Torp. Volaton Hol, kaj No-
tingem{ir, zavr{eno 1580.
Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

A
N
G
L
I
J
A
1
2
1
prostorii, so {to nivnata upotreba se racionalizira.
Vo dekoracijata na tavanite s u{te moè da se sretne
prisustvoto na gotskite elementi, vo vid na modifi-
cirani stalaktiti so renesansna profilacija.
Pokraj dvorci, rezidencii i ku}i, vo Anglija se
gradat i op{testveni objekti (bolnici, gradski soveti),
tvrdini, univerzitetski objekti, hoteli i dr. Taka na
primer, od 22 kolexi na Univerzitetot Oksford i od 17
kolexi na Univerzitetot Kembrix, golem del se
sozdadeni u{te vo vremeto na Tjudorite.
Od iznesenite primeri se gleda deka najzna~aen
razvoj na renesansata vo Anglija e napraven vo vremeto
na kralicata Elizabeta I, ~ij stil se karakterizira so
sprotistavuvawe na nacionalnite arhitektonski formi
i nadojdenite kontinentalni postapki i idei.
Sl.243. Robert Lining. Ju`nata fasada na
Hetfild Haus, Hertford{ir, 1611.
N i z o z e m j e
Vo XV i XVI vek Nizozemjeto e sostaveno od
sega{nite teritorii na Belgija, Holandija i Luksem-
burg. Na ovie teritorii odnosot na politi~ko-
ekonomskite sili e podelen na dva pola: feudalnite
gospodari i grofovite od ednata i bogatite trgovski i
industriski gradovi od drugata strana. Glavni stopanski
dejnosti se: pomorskata trgovija, tekstilnata industrija
i selskoto stopanstvo. Postepenoto vklu~uvawe na
teritoriite pod burgundiska vlast zavr{uva vo 1441
godina, a burgundiskata dràva vo XV vek go doìvuva
svojot procut.
Vo tek na XVI vek, Nizozemjeto e prisoedineto kon
imperijata na Habsburgovcite, koja pod vlasta na Karlo
V go dostignuva svojot maksimum. Vo ogromnata
imperija, trgovijata dostignuva nevideni razmeri, se
zgolemuva bogatstvoto, no i eksploatacijata od strana
na vlastodr{cite. Nizozemjeto so svoite 3 milioni
ìteli, na Karlo V mu obezbeduva dvojno pove}e prihod,
otkolku cela [panija so site prekumorski kolonii
zaedno. Po revolucijata od 1566 god. severnite krai{ta
na Nizozemjeto se osloboduvaat od {panskata vlast i se
obedinuvaat vo Holandska Republika.
Arhitektonskoto tvore{tvo vo Nizozemjeto, vo
tekot na XV vek ne znae za revolucionernoto svrtuvawe
kon noviot izraz i kon noviot arhitektonski jazik. Vo
XV vek, a vo golema mera i vo XVI vek, graditelstvoto
se razviva pod silno gotsko vlijanie. Razvitokot na
graditelstvoto i ponatamu se dviì vo korist na
profanata arhitektura. Napredokot na arhitekturata
vo XV i delumno vo XVI vek ne se manifestira vo novite
Sl.242. Ser Xon Tin i Robert Smitson. Longlit Haus, Verminster kaj Vajlt{ir, 1567-80.
ARHITEKT URA
1
2
2
formi tuku vo originalnata i virtuozna interpretacija
na gotskoto tvore{tvo. Vo po~etokot na XVI vek, od
drugite evropski zemji prodiraat samo elementi na
renesansata, za podocna da dojdat italijanski arhitekti,
a doma{nite da zaminat na studii vo Italija. Toga{
po~nuvaat da se gradat dvorski objekti, bogata{ki ku}i,
a pred s gradski ku}i (gradski soveti).
*71
Glaven plo{tad na gradot ostanuva i ponatamu
trgovskiot plo{tad, kade {to e smesten objektot na
Gradskiot sovet i sedi{tata na profesionalnite
zdruènija: esnafi i gildi. Objektite koi go oformu-
vaat plo{tadot, po svojot razmer, proporcii i arhitek-
tonski formi ~estopati se odlikuvaat so pravilen
zaemen soodnos.
Prviot tip plo{tadi ima zatvorena pravoagolna
forma, kade objektot na Gradskiot sovet pretstavuva
glaven akcent vo oblikovnata kompozicija na edna od
obikolnite fasadi. Takov e Golemiot plo{tad vo
Antverpen od XVI vek.
Vtoriot tip gradski plo{tad e formiran taka, {to
objektot na Gradskiot sovet e smesten slobodno vo plo{-
tadot ili pak mnogu vleguva vo nego. Takov karak-
teristi~en primer e plo{tadot vo Gauda, od sredinata
na XV vek.
Op{testvenite objekti vo Nizozemjeto zazemaat
osobeno va`no mesto vo arhitekturata. Naj~esto, toa se
sedi{tata na razli~nite profesionalni zdruènija:
esnafi i gildi. Vo nivniot oblik ima tipi~no obedinu-
vawe na elementite od op{testvenite i stanbenite
objekti. Vakvite objekti im sluàt na ~lenovite za
odrùvawe na sobranija i praznuvawa, pa zatoa glavnoto
mesto na prviot kat go zazema sve~eniot salon. Toa se
obi~no visoki objekti na P+3 kata, so tesni fasadi i
strmni krovovi, vo ~ija viso~ina se sodràt u{te 2-3
kata. Karakteristi~en primer na takov objekt pretsta-
vuva Domot na slobodnite brodari vo Gan (1530-31) na
arhitektot Van den Berge.
Objektite na Gradskite soveti zazemaat glavno
mesto me|u op{testvenite objekti na nizozemnata
arhtiektura, mnogu pove}e otkolku vo koja bilo
druga evropska zemja. Tie sluàt, pred s za
gradskoto rakovodstvo, ~ija sala obi~no se nao|a
na I kat.
Objektot na Gradskiot sovet vo Midelburg
(1512-18) e posloboden vo svojata prostorna
kompozicija vo odnos na porano izgradenite, no
arhitektot Antonis van Keldermans nego go ima
izgradeno so sloènite formi na plamenata
gotika.
Elementite na renesansata vo Nizozemjeto,
postepeno navleguvaat preku arhitektonskite
fragmenti (portali, prozorci, kamini). Interesot
za novoto, postepeno se zgolemuva, so doa|aweto na
italijanskite arhitekti. Vo Nizozemjeto toga{ se
realizirani objekti so sosema novi formi.
Zamokot na princovite (1536-38) vo Breda e
graden pod rakovodstvo na Vin~idoro da Bolowa
(u~enik na Rafael), pa zatoa negovite formi se
bliski na firentinskata renesansa.
Vo 1539-40 god. se objaveni prevodite od Van Van Van Van Van
Alst Alst Alst Alst Alst na knigite od Vitruvie i Serlio, a vo 1556
god. objaven e Zbornikot na proekti i dekorativni
elementi od najpoznatiot arhitekt vo Nizozemjeto
Kornelis Floris. Negoviot stil po~nuva da
navleguva vo arhitekturata na objektite od op{tes-
tven karakter, kade novite formi neobi~no se
soedinuvaat so tradicionalnata konstruktivna
osnova. Takov e objektot na Gradskiot sud vo Bri`
(1534-37) od Hristijan Siksdenirs.
Po sredinata na XVI vek, klasi~niot arhi-
tektonski izraz se zajaknuva vo najva`nite i
najmonumentalnite objekti vo Nizozemjeto,
gradskite soveti.
Sl.244. Golemiot plo{tad vo Anvers (Antverpen) so Gradskiot
sovet i objektite na esnafskite zdruènija, XVI vek.
71
Sl.245. Plo{tadot vo Gauda, so Gradskiot sovet, 1447-50.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
2
3
Gradskiot sovet vo Antverpen (1561-1565) e najva`-
nata realizacija na noviot stil. Toj zafa}a cela edna
strana na Golemiot plo{tad. Arhitektot Kornelis
Floris znae vrz nova osnova da gi razvie tipi~nite idei,
{to se sozdadeni vo minatoto kaj monumentalnite
gra|anski objekti od Nizozemjeto. Energi~nata plastika
na arhitektonskite formi od centralniot del (rizali-
tot) lesno izleguva pred fasadnata linija i visoko nad
venecot. Negovoto zna~ewe e naglaseno so reljefnata
obrabotka. Dve godini po zavr{uvaweto na objektot,
izbiva revolucijata, taka {to toj ostanuva edinstven
primerok od takov tip na renesansata vo Nizozemjeto.
I pokraj toa, vlijanieto na ovoj objekt vrz arhitekturata
na toj del od Evropa e golemo, so {to vo gradeweto na
op{testveni objekti, postepeno se vospostavuva stilot
floris.
Sl.248. Kornelis
Floris.
Gradskiot sovet
vo Antverpen,
1561-65.
Sl.246. Van der Berge. Domot na slobodnite brodari, Gan, 1530-31.
Sl.247. Kristijan Siksdenirs. Gradskiot sud vo Bri`, 1534-37.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
2
4
G e r m a n i j a
Vo XV i XVI vek vo Germanija nema uslovi za
temelna nacionalna prerodba, bidej}i zemjata e
podelena na kneèvstva, poradi {to izostanuva
edinstveniot vnatre{en pazar. Preodot od gotska kon
renesansna arhitektura se odviva sosema poleka. Sepak,
vo toj period germanskite gradovi doìvuvaat izvesen
ekonomski, politi~ki i kulturen napredok. Nivnoto
bogatstvo se odrazuva i vrz gradeweto na ogromni
gradski crkvi, gradski soveti i tvrdini. Se razviva i
gra|anskata arhitektura so pribli`na ednoobraznost.
Kneèvskite prestolnini postepeno se pretvoraat vo
centri na ekonomskiot, politi~kiot i umetni~kiot
ìvot, istovremeno popre~uvaj}i go sozdavaweto na edna
zaedni~ka prestolnina.
Vo gradovite na severna Germanija preovladuvaat
objektite od nemalterisana tula, a vo ju`na Germanija
od malterisana tula vo kombinacija so obraboten kamen.
Najzna~ajni promeni vo pogled na monumentalnosta,
pretrpuvaat bondru~nite objekti, koi vo tekot na XVI
vek doìvuvaat tehni~ki i ekonomski procut.
Pojavata na italijanskite arhitektonski formi vo
Germanija datira od po~etokot na XVI vek i toa najprvin
vo ju`nite pokraini, so centar vo Augzburg. Vo 1518 god.
na sovetuvaweto vo Anaberg, tvorcite od ~etiri gradovi
vo ju`na Germanija se obvrzuvaat da gi primenuvaat
italijanskite formi. Promenata vo severna Germanija,
vo sli~na nasoka se slu~uva po 1550 god. Prvite objekti,
so arhitektonski izraz blizok na italijanskiot, se
sozdadeni vo vtorata polovina na XVI vek, koga
doma{nite arhitekti se vra}aat od patuvawata vo
Italija. Na sever, vo pristani{nite gradovi, vo toj pe-
riod rabotat brojni arhitekti od Nizozemjeto, dodeka
francuskoto tvore{tvo vlijae vrz gradeweto na
kneèvskite dvorci. I pokraj toa, vo Germanija
renesansna arhitektura od italijanski vid re~isi i ne
se sozdadava.
*72
Gra|anskata ku}a vo XV i XVI vek ne pretrpuva
golemi promeni vo nejzinoto prisposobuvawe kon
narasnatite potrebi na sopstvenicite. Glaven tip
pretstavuva ku}ata svrtena so svojot potesen front kon
ulicata. Svrtuvaweto so podolgata strana kon ulicata
nastanuva postepeno, osobeno vo severna Germanija.
Ubavi karakteristi~ni primeri od ovoj tip objekti se
za~uvani vo gradot Lineburg. Vo sredna i ju`na
Germanija ima pogolem broj gradski ku}i so ubavi
fasadi od delkan kamen, bogato ukraseni so ornamenti
i so reljefna obrabotka. Najkarakteristi~en primer
pretstavuva Pelerhaus vo Nirnberg (1605 god.) od Jakob
Volf. . . . . Nejzinata obrabotka osobeno e bogata na fasadite
kon vnatre{niot dvor. Bondru~nata izgradba vo epohata
na renesansata go dostignuva svojot procut. Drvenata
konstrukcija se ostava vidliva, a ispolnata od glina ili
72
Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangenheit, od str.28
Sl.249. Lineburg, severna Germanija. Objekti gradeni
od tula, XVI vek.
Sl.250. Jakob Volf. Pelerhaus, Nirnberg,
1605. Izgled na atriumot.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
2
5
tula e malterisana i belo oboena. êstopati na takov
na~in se podigani i gradski ku}i, kako {to e Gradskiot
sovet vo Mihels{tad, od 1484 god. i Gradskiot sovet vo
Alsfeld (1512-16).
Gradskite soveti od cvrsta gradba, po~nuvaat da se
podigaat vo pogolem broj, po zgolemuvaweto i zboga-
tuvaweto na gradskite naselbi. Postojat pove}e zna~ajni
primeri:
- Gradskiot sovet vo Rotenburg (1572) gi sodrì
karakteristi~nite izrazni elementi na germanskata
renesansa;
- Gradskiot sovet vo Bremen (1609-1614) spa|a vo
grupata objekti, gradeni pod vlijanie na nizozemnata
arhitektura. Fon Benthajm nego go pravi so gotska
struktura i so obilna renesansna plastika;
- Gradskiot sovet vo Augzburg (1614-1620), Elijas
Hol go ima napraveno so simetri~no re{enie, dve kuli
i so golema dvorana, koja vo sredinata ja nadvi{uva
celata zgrada.
Esnafskite zdruènija zapo~nuvaat pomasovno da
se gradat so zgolemuvaweto na proizvodstvoto i
trgovijata. Interesen primer pretstavuva esnafskiot
dom vo Braun{vajg (1591) od Baltazar Kir{er. Toj
sodrì individualna tvore~ka prerabotka na prene-
senite italijanski idei vrz germanska po~va.
Arsenalite se gradeni za ~uvawe na oru`jeto na
gra|anite, so koe go branat svoeto kneèvstvo. Popoz-
nati se slednite:
- Arsenalot vo Gdawsk (1601-1605) na Antonis van
Obbergen pretstavuva kulturen simbol na bogatite
gra|ani na preodot me|u dvata veka. Reljefnata dekora-
cija na objektot ve}e izgleda kako negov integralen del;
- Arsenalot vo Augzburg (1602-1607) od Elijas Hol,
ve}e pretstavuva odek na docnata italijanska renesansa.
Poradi toa, na centralniot del od negovata fasada
ni{to ne e na svoeto mesto i nieden od zapo~natite
potezi ne e dovr{en. Nad vlezniot portal e smestena
skulpturata Arhangel Mihail (1603-1607) na Hans
Ri~le.
Kneèvskite dvorci vo Germanija se odraz na mo}ta,
materijalnata i duhovnata kultura na knezovite. Kako
pova`ni od niv, moàt da se istaknat slednite dva:
- Dvorecot vo Hajdelberg, so korpusot na Oto
Hajnrih (1556-1559) e najinteresen za razvojot na ovoj
vid arhitektura vo Germanija. Formite, koi gi odrazu-
vaat italijanskite, nizozemnite i germanskite arhi-
tektonski motivi, vrz fasadata na objektot se soedineti
vo edna celina;
Sl.251. Gradskiot sovet vo Mihels{tad, 1484.
Sl.252. Gradskiot sovet vo Rotenburg, 1572.
Sl.253. Elijas Hol. Gradskiot sovet vo Augzburg, 1614-20.
ARHITEKT URA
1
2
6
- Dvorecot vo Vismar (1553-1554) vo severna
Germanija pretstavuva osamena renesansna realizacija
vo balti~kite krai{ta. Toj e izgraden od nizozemnite
graditeli Van Aken i Van Lira, pod vlijanie na êrtoza
vo Pavija, {to osobeno e vidlivo vo reljefnata
dekoracija.
Verskite objekti po~nuvaat da se gradat kon krajot
na XVI vek, po smiruvaweto na verskite nemiri. Toga{,
vo Germanija ve}e pristignuvaat i vlijanijata na
docnata renesansa od Italija. Najkarakteristi~en
primer od toj vid pretstavuva crkvata Sv. Mihail
(Mihaelskirhe) vo Minhen (1583-1595). Kaj ovoj objekt,
vo zna~ajna mera se prisutni gotskite elementi na
fasadata, no enterierot e ve}e pod vlijanie na crkvata
Il Xezu od Rim.
Na takov na~in, vo germanskata arhitektura
postepeno doa|a do pomiruvawe na gotskata tradicija i
novite umetni~ki primeri. Gotskata arhitektura koja
se streme{e vo viso~ina donekade se smiruva. Objektite
dobivaat pogolemi masivni yidni povr{ini, koi se
ras~lenuvaat samo so oddelni plasti~ni akcenti.
Sl.254. Antonis van Obbergen. Golemiot arsenal
vo Gdawsk, 1601-05.
Sl.255. Elijas Hol. Arsenalot vo Augzburg. Nad vlezot e
skulpturata Arhangel Mihail, (1603-07) na Hans Ri~le.
Sl.256. Kneèviot dvorec vo Hajdelberg,
kriloto na Oto Hajnrih, 1556-59.
Sl.257. Crkvata Sv. Mihail, Minhen, 1583-95.
1
2
7
A v s t r i j a
U{te vo 1278 god. Avstrija pa|a pod vlasta na
Habsburgovcite, koi uspevaat da gi obedinat nejzinite
kneèvstva.
Vo XVI vek, koga Avstrija e zagrozena od turski
napadi, ne se gradat pozna~ajni objekti. Vladetelite
pretpo~itaat svoite rezidencii da gi gradat vo bogatata
i rasko{na Praga, koja e vo nivni race. Op{to zemeno,
graditelstvoto se razviva vo dve nasoki: gradsko i
dvorsko.
*73
Dvorskata arhitektura, po èlba na vladetelot i
vlastelinite se razviva so presaduvawe na italijanskite
formi i arhitektonski priodi. Za taa cel, povikani se
da rabotat arhitektite od Italija i ju`na Germanija.
Takov karakteristi~en primer e ubaviot dvor na
zamokot Por~ija, {to vsu{nost e napraven kako
prerabotka na srednovekovniot zamok, zapo~nata vo 1527
god.
Gra|anskata ku}a, osobeno vo zapadna Avstrija se
karakterizira so zbiena gradba vo niza, vo ramki na
gradot-tvrdina. Zaradi dobivawe prostor, erkerite se
protegaat po celata viso~ina na objektot. Takov e
primerot so gradskite ku}i vo Insbruk od XVI vek.
Gradskata arhitektura vo Avstrija dobiva naci-
onalen karakter so sozdavaweto na sopstven tip
parlamentaren objekt, predviden za sobranija na
stale{kite pretstavnici, nare~en landhaus.
Landhausot vo Linc (1564-1577) predizvikuva
najgolem interes vo odnos na ostanatite parlamentarni
objekti. Negovata osnova proizleguva od tradicio-
nalnata struktura na gra|anskata ku}a, kade do atriumot
se stignuva preku periferno postaveniot vlez. Tamu e
smesten golemiot vestibil koj e pokrien so poluci-
lindri~en svod. Atriumot so P+2 kata ima fasada so
nacionalni osobenosti, no taa nema pilastri od
dekorativen karakter. Stolpcite vo prizemjeto i
stolbovite na katovite imaat jasna konstruktivna uloga,
prifa}aj}i go direktno vrz sebe tovarot od arkadite.
Vo sredinata na atriumot ima fontana, a nad ~etiri-
agolniot skali{en prostor se izdiga saat-kula. Vlezot
vo objektot e oblikuvan so ubav portal, kako varijacija
na anti~ka triumfalna porta. Negovata kompozicija od
crven mermer se protega niz dve nivoa, ispaknati pred
malterisanata fasada.
Gradskiot sovet vo Humboldskirhen od XVI vek, vo
vid na urbana poenta postaven e vo presekot na dve glavni
ulici. Masivniot kubus na objektot so strmen i visok
krov, vo prizemjeto e perforiran so arkadniot sistem
na tremot. Kako osnoven akcent vo kompozicijata se
javuva silnata saat-kula, koja se gleda od site pristapni
ulici kon plo{tadot.
Ovoj skromen pridones na Avstrija vo razvojot na
renesansnata arhitektura, vo sledniot period }e
prerasne vo veli~estven barok.
73
Sl.258. Zamokot Por~ija, [pital na Drava.
Dvorot, zapo~nat 1527.
Sl.260. Landhaus vo
Linc, 1564-77. Osnova
i izgled na severniot
portal.
Sl.259. Gradski
ku}i vo Insbruk,
XVI vek.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

A
V
S
T
R
I
J
A
1
2
8
P o l s k a
U{te kon krajot na XIV vek doa|a do obedinuvawe
na Polska i Latvija pod vlasta na Jageloncite. Vo taka
sozdadenata golema dràva egzistiraat oddelni vojvod-
stva so sopstvena struktura i kultura.
Vo tekot na XVI vek polskata dràva dostignuva
golema mo}, taka {to gi pobeduva krstonoscite i gi
osloboduva svoite primorski gradovi. So razvojot na
proizvodstvoto i trgovijata doa|a i do transformacija
na kulturata. Po~nuvaat da se gradat niza umetni~ki
objekti vo duhot na humanizmot, kade {to formite na
italijanskata renesansa se primenuvaat paralelno so
nacionalnite osobenosti izrazeni preku lokalnata
gotika.
Naprednite op{testveni krugovi zapo~nuvaat da
vr{at crkovna reformacija, nao|aj}i poddr{ka vo
realizmot na naukata, literaturata i umetnosta. Vo
po~etokot na XVI vek, kralot Sigizmund I gi povikuva
italijanskite majstori od Ungarija na rabota vo Polska,
a so niv pristignuvaat i avtenti~nite renesansni
koncepcii.
*74
Po sozdavaweto na unijata so Latvija, vo isto~nite
delovi na zemjata zapo~nuvaat da se gradat novi gradovi.
Najzna~ajniot me|u niv e gradot Zamo{~, graden vo XVI
i XVII vek od kralskiot kancelar Jan Zamojski. Gradot
e zamislen kako trgovski i odbranben centar na patot
Var{ava - Qvov. Za negovata izgradba povikan e
arhitektot Bernardo Morando od Padova, kade {to se
{koluva Jan Zamojski. Morando, planot na gradot go
pravi so zrakasti tvrdini, so ortogonalen raster na
ulicite, eden pogolem i dva pomali trgovski plo{tadi.
Glavno mesto vo urbanata struktura na naselbata ima
dvorecot na vojvodstvoto. Po zavr{uvaweto na izgrad-
bata na naselbata, Zamo{~ stanuva edinstven kompleten
renesansen grad severno od Alpite.
Gradskite stanbeni objekti vo XVI vek se odliku-
vaat so visoki {ilesti zavr{etoci, vrameni so meko
oblikuvani elementi od dlabok reljef. Toj pristap, pod
vlijanie na Holandija {iroko se rasprostranuva vo
pribalti~koto krajbre`je na severna Evropa vo tekot
na XVI vek. Karakteristi~en primer od toj vid
arhitektura pretstavuva stanbenata zgrada vo Vroclav
(1587-92). Poretki se stanbenite objekti postaveni na
po{iroka lokacija i so pogolem broj prostorii okolu
atriumot. Atriumite vo tie objekti se oblikuvani po
primerot na italijanskite, kako {to e poznatiot Dom
na dekanite vo Krakov od 1592 god.
74
Arhitketura polska do polowy XIX wieku.
Sl.261. Bernardo Morando. Planot na gradot Zamo{~,
1581-83 i izgled na ulicata so kulata na Gradskiot sovet,
XVI i XVII vek.
Sl. 262. Stanbena zgrada vo Vroclav, 1587-92,
restavrirana 1935.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

P
O
L
S
K
A
1
2
9
Zamocite i veleposedni~kite ku}i, poradi razvito-
kot na ognenoto oru`je, namesto visoki odbranbeni
yidovi dobivaat zemjani nasipi so bastioni. Vo tekot
na XVI vek tie ve}e se gradat vo vid na dvorci.
Zamokot Vavel vo Krakov (kralski dvorec) od 1507-
1536 god. e formiran so adaptacija i dogradba na
prethodniot srednovekoven zamok. Na takov na~in, toj
stanuva prva renesansna gradba so tolkav razmer nadvor
od Italija. I pokraj nepravilnosta na lokacijata, se
nastojuva negovata osnova da dobie pravoagolna forma.
Gradbata na zamokot se odviva pod rakovodstvo na
italijanskite arhitekti Fran~esko Florentini i
Bartolomeo Bere~i, za da bide zavr{en od Benedikt
Sandomeànin. Zamokot se nao|a na edno vozvi{uvawe
vo zakrivuvaweto na rekata Visla, taka {to ima
strate{ka pozicija vo odnos na naselbata i komuni-
kaciite. Fasadite kon atriumot na prizemjeto i na
prviot kat nalikuvaat na gradbite od Mikeloco
Mikeloci, dodeka na vtoriot kat tie imaat nacionalen
karakter so vitka linija, koja potsetuva na doma{nata
gotska tradicija.
Zamocite - rezidencii, kako prekrasni realizacii
se gradeni kon krajot na XVI vek. Preku niv se iskaùva
tipi~nata samobitnost na polskata renesansna arhitek-
tura. Takov e zamokot vo Baranov (1592-1614), ~ii arkadi
kon atriumot, kako i portalite se napraveni so vidlivo
umetni~ko majstorstvo.
Op{testvenite objekti najmnogu se zastapeni preku
adaptacija i dogradba na gradski soveti, koi dobivaat
nov renesansen duh. Takov e Gradskiot sovet vo Poznaw
(1550-60), {to go dograduva Xovani Kvadro. Kon stariot
objekt toj dodava nekolku sali, trikatna lo|a i agolni
kuli.
Verskata arhitektura vo Polska nema golemi
realizacii, tuku pogolem broj pomali objekti. Od
Sl. 263. Domot na dekanite, Krakov, 1592.
Sl.264. Florentini, Bere~i, Sandomeànin. Atriumot na
zamokot Vavel, Krakov, 1507-36.
Sl. 265. Xovani Kvadro. Gradskiot sovet vo Poznaw, 1550-60.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

P
O
L
S
K
A
1
3
0
mnogubrojnite kapeli, najpoznata e kapelata na
Sigizmund I (1526-31) do srednovekovnata katedrala vo
Vavel. Kapelata e izgradena od Bartolomeo Bere~i Bartolomeo Bere~i Bartolomeo Bere~i Bartolomeo Bere~i Bartolomeo Bere~i i
pretstavuva naj~ist primer na italijanskata renesansa
vo Polska. Nejzinata originalnost moè u{te pove}e
da se ceni, ako se znae deka vo istata godina e zapo~nata
i gradbata na kapelata Medi~i vo Firenca od Mikelan-
xelo.
Jasnata, ìvopisna i radosna arhitektura na
polskata renesansa, bila arhitektura na naprednite
op{testveni sloevi. Feudalnata reakcija, vo sojuz so
kontrareformacijata, kon krajot na XVI vek, a osobeno
vo tekot na XVII vek, }e go ovozmoì navleguvaweto na
barokot vo Polska.
R u s i j a
Po isteruvaweto na Mongolcite i obedinuvaweto
na Rusija, se razviva zanaet~istvoto i trgovijata.
Gradovite zakrepnuvaat i po~nuvaat da se gradat objekti,
koi ja izrazuvaat kulturata i bogatstvoto na nivnite
gra|ani. Se vospostavuvaat trgovski i politi~ki vrski
so Italija, taka {to oddelni arhitekti doa|aat na
rabota vo Rusija.
Avtenti~nata renesansna arhitektura vo Rusija e
sozdadena so integracija na doma{nata arhitektonska
tradicija, zastapena vo strukturata na objektite i
italijanskite motivi vo nivnoto oblikuvawe. Sredi{te
na graditelskata aktivnost stanuva glavniot grad
Moskva i negoviot Kremq. Tamu, po pora~ka na carot
Ivan III, rabotat italijanski majstori, koi se prispo-
sobuvaat na doma{nata tradicija, vnesuvaj}i samo
izvesni novi motivi vo oblikuvaweto na objektite.
Najzna~ajni se trite soborni crkvi, izgradeni vo
Kremq.
*75
Uspenskiot sobor (1475-79) od dvorskiot arhitekt
Aristotel Fioravanti e graden so tradicionalen
vizantisko-aziski izraz, no profilacijata e itali-
janska, so jonski pilastri. Vo vnatre{nosta na objektot,
najgolemo vnimanie privlekuva ikonostasot, obraboten
so bogata pozlatena profilacija od renesansni i
doma{ni dekorativni motivi.
Blagove{tenskiot sobor (1484-89) od milanskite
arhitekti Pjetro Solari i Alevizio Novi ima portal
vo duh na severnoitalijanskata renesansa.
Arhangelskiot sobor (1505-08) od Alevizio Novi e
graden so spoj na vizantisko-renesansen stil i so
korintski kapiteli vo duh na ranata renesansa.
Crkvata Rizpoloènija (1484-85) e izgradena vo
sostav na mitropolijata, od strana na pskovski majstori.
Nejzinata struktura ima doma{en vizantisko-aziski
karakter, so renesansna profilacija vo vid na itali-
jansko vlijanie.
Granovitaja palata (1487-89) e podignata od itali-
janskite majstori Marko i Pjetro Solari. Objektot
vlegol vo sostav na sloèniot ansambl od carski palati
i sluèl za sve~ena prestolna dvorana. Imeto go dobil
Sl. 266. Bartolomeo Bere~i. Kapelata na Sigizmund I
do srednovekovnata katedrala vo zamokot Vavel,
Krakov, 1526-31.
Sl. 267. Kremq, situacija: 23. Uspenski sobor, 24. Blagove{-
tenski sobor, 25. Arhangelski sobor, 26. crkva Rispoloènija,
27. Granovitaja palata, 28. kambanarijata Ivan Veliki.
75
Podetalno vo Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i
Podmoskove
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

P
O
L
S
K
A
1
3
1
vo soglasnost so specifi~nata obrabotka na granitniot
rusti~en yid. Po poàrot vo 1682 god. gornite delovi
na objektot donekade se izmeneti, pri {to biforalnite
otvori so {ilesti zavr{etoci se zameneti so pravoa-
golni otvori, so silno istaknata ramka od dekorativni
angaìrani koloni.
Na takov na~in, novata ruska arhitektura, ostanu-
vaj}i vo su{tina specifi~na i narodna, vo izvesna mera
gi prifa}a samo italijanskite motivi. Ovoj arhitek-
tonski pravec }e bide prekinat so pojavata na doma{ni-
te arhitekti, koi razvojot na ruskata arhitektura go
svrtuvaat vo tradicionalna nasoka. Sepak, itali-
Sl. 268. Fioraventi. Uspenski sobor, Kremq,
Moskva, 1475-79
Sl. 269. Alevizio Novi. Arhangelski sobor,
Kremq, Moskva, 1505-08.
Sl.270. Marko Rufi i Pjetro Solari. Granovitaja palata,
(desno), Moskva, Kremq, 1481-91. Levo e
Blagove{tenskiot sobor, 1484-89.
Sl.271. Barma i Postnik Jakovlevi. Crkvata
Sv. Vasilie Blaèni, Moskva, 1550-60. .
ARHITEKT URA
1
3
2
janskata profilacija vrz objektite }e bide i ponatamu
prisutna.
Crkvata Vasilie Blaèni na Crveniot plo{tad vo
Moskva (1550-60) od arhitektite Barma i Postnik
Jakovlevi e gradena so naglasena rusko-vizantisko-
ermenska struktura, a so motivi na ranata renesansa.
Objektot e podignat vo ~est na osloboduvaweto na gradot
Kazan od strana na Ivan Veliki i vo ~est na padnatite
borci vo taa bitka. Vo sostav na noviot objekt vleguva
i postarata Troicka crkva, zavr{ena vo 1553 god. So toa,
crkvata dobiva osum kapeli rasporedeni okolu central-
noto jadro, kako osnova na nepovtorlivata prostorna
plastika, sozdadena od devet ìvopisni kubusi.
Kambanarijata Ivan Veliki vo Kremq e povrzana
so imiwata na dvajca golemi ruski vladeteli. Prvata
faza na objektot e izgradena od 1505 do 1508 god. od
arhitektot Marko Bon, a po naredba na carot Ivan
Veliki, so cel da se postavat golem broj kambani.
Objektot e nadgraden vo 1600 god. po naredba na carot
Boris Godunov. So toa, kulata dobiva viso~ina od 81 m,
a celata crkva-kambanarija sodrì 35 kambani.
Vo slednite 100 god. se izgradeni i pove}e manas-
tirski crkvi vo okolinata na Moskva, vo stil na
prethodnite.
D a l m a c i j a D a l m a c i j a D a l m a c i j a D a l m a c i j a D a l m a c i j a
Humanizmot i renesansata, so site svoi pozitivni
karakteristiki, u{te vo vtorata polovina na XV vek
od Italija pristiguva vo Dalmacija. Golem del od
dalmatinskoto krajbre`je, toga{ e vo sostav na Mle-
ta~kata Republika, so glaven grad Venecija. Edinstveno,
Dubrovni~koto kneèvstvo podolgo vreme ostanuva
relativno slobodno. Ostanatite delovi na Balkanskiot
Poluostrov ili bile vo sostav na Avstro-Ungarija, ili
pak ve}e se padnati pod tursko ropstvo, so {to nivniot
op{testven i kulturen razvoj dolgo vreme }e stagnira.
Pod mleta~ka uprava, primorskite gradovi stanu-
vaat sedi{ta na trgovci i brodosopstvenici, so ~ija
pomo{ go zgolemuvaat svoeto bogatstvo. Taka, se javuva
potrebata od izgradba na: plo{tadi, lo|i, palati,
letnikovci, pa i crkvi. Poradi opasnosta od turskite
napadi se obnovuvaat i pro{iruvaat gradskite tvrdini.
Pokraj pristignatite majstori od Venecija i severna
Italija, nabrgu i doma{nite majstori steknuvaat golem
ugled. Nekoi od niv, svojata graditelska dejnost uspe{no
}e ja prodolàt i vo Italija, kako na primer Juraj
Dalmatinac i Lu~ano Laurana.
*76
Sl. 272. Kambanarijata Ivan Veliki, Kremq, Moskva,
zapo~nata 1505-08 od Marko Bon, a dovr{ena 1600,
po naredba na Boris Godunov.
Sl.273. Planot na Dubrovnik, oformen vo XV i XVI
vek, pogled na gradot denes.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

R
U
S
I
J
A
1
3
3
Dubrovni~kite tvrdini, vo vtorata polovina na XV
vek zapo~nuva da gi zajaknuva Mikeloco Mikeloci, no
ovaa golema rabota }e ja dovr{at doma{ni majstori.
Prisustvoto na Mikeloci se koristi da napravi proekt
za prepravka na Kneèviot dvor vo Dubrovnik, 1462 god.
Tokmu toga{ se slu~uva vtorata golema eksplozija na
magacinot za barut vo Kneèviot dvor, koja uni{tuva
dobar del od objektot, {to be{e izgraden vo prethodniot
period od Onufrio dela Kava. .. .. Bidej}i Mikeloci nema
da se zadrì mnogu vo Dubrovnik, izvedbata na objektot
mu ja prepu{ta na Salvio da Mikele, vo sorabotka so
doma{nite majstori. Od prethodniot gotski objekt
za~uvan e samo delot kon ulicata, dodeka uli~niot trem
e obnoven vo renesansen stil. Negovata arkada e
sostavena od serija ubavi kapiteli i arhivolti.
Atriumot na objektot nalikuva na atriumite od
italijanskite palati, so trem i galerija i so sloboden
skali{en krak, postaven pokraj ednata strana od
atriumot.
Kova~nicata na pari - Divona (palatata Sponza) vo
Dubrovnik e izgradena vo 1485 godina, no e prepravana
od 1516-20 god. spored modelot na Paskoje Mili~evi}.
Na nejzinata uli~na fasada se javuva kombinacija na
renesansen stil vo prizemjeto i vtoriot kat so gotski
na prviot.
Krstilnicata do katedralata vo Trogir, 1467 god.
ja gradi doma{niot majstor Andrija Ale{i. Iako vo
nea ima me{awe na gotski i renesansen stil, sepak vo
enterierot renesansata bogato preovladuva. Me{awe-
to na gotski i renesansen stil vrz isti objekti se dolì,
pred s, na dolgotrajnoto gradewe poradi nedostig na
sredstva, ili, pak, na zadrùvaweto na starite delovi
pri adaptacijata na objektite. Namernoto me{awe na
stilovite e mnogu retko.
Katedralata vo [ibenik zapo~nata e da se gradi vo
1431 god. vo gotski stil od strana na venecijanski
76
Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, umetnost na tlu Jugoslavije
Sl.274. Dubrovni~kite tvrdini, zapo~nal da gi zajaknuva
Mikeloci vo vtorata polovina na XV vek.
Sl. 275. Kneèviot dvor vo Dubrovnik, prepravan vo vtorata
polovina na XV vek, od Salvio da Mikele,
spored proektot na Mikeloci.
Sl.276. Kova~nicata na pari Divona (palata Sponza), izgradena
1485, prepravana 1516-20, spored modelot na Paskoe Mili~evi}.
Sl.277. Juraj Dalmatinac i Nikola Firentinac. Katedralata
vo [ibenik, 1431-1505. Zad nea e Gradskiot sovet
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

D
A
L
M
A
C
I
J
A
1
3
4
majstori. Najgolem pridones vo nejzinata izgradba dava
Juraj Dalmatinac, rabotej}i vrz nea 30 godini. Iako ovaa
katedrala ima srednovekovna koncepcija, spored
arhitektonskite elementi i obrabotka pretstavuva
remek-delo na renesansata vo Dalmacija. Nea }e ja
dovr{i majstorot Nikola Firentinac vo noviot stil
od 1477-1505 god. Objektot ima bazilikalno re{enie so
kupola, ~ij pokriv e napraven od kameni plo~i vrz rebra,
koi istovremeno se i tavan i pokriva~. Takviot, sosema
neobi~en pristap za Evropa e ovozmoèn od kvali-
tetniot kamen i povolnite klimatski uslovi. Zapadnata
fasada na objektot zavr{uva so la~ni ivici, {to }e
pretstavuva inspiracija za oblikuvawe na pove}e crkvi
vo Dalmacija.
Crkvata Sv. Spas vo Dubrovnik e izgradena vo 1520
god. od majstorot Petar Andriji}, pokraj golemata
~e{ma podignata vo prethodniot period od Onufrio
dela Kava.
Gradskata kapija (Porta tera ferma) vo Zadar e
napravena za odbrana na pristapot od kopnoto. Nea ja
proektira Mikele Sanmikeli vo 1537 godina, a }e ja
izvede negoviot vnuk Xirolamo Sanmikeli vo zrel
rimsko-toskanski renesansen stil vo 1543 god.
Crkvata Sv. Marija vo Zadar, {to e izgradena vo
romansko-gotski stil, zapo~nuva da se rekonstruira vo
renesansata, no toj zafat }e zavr{i vo vremeto na
barokot. Polukru`nite frontoni na zapadnata fasada
ukaùvaat na direktno vlijanie na venecijanskata
renesansna arhitektura. Kako nejzini graditeli se
spomenuvaat: Nikola od Kor~ula, Ruda~i} i Vita~i}.
Gradskata lo|a vo Hvar e izgradena vo visoka
renesansa na mestoto na prethodnata lo|a, {to postoela
u{te vo XIII vek. Taa ima prizemje so kompleten venec i
balustradi nad nego, koi se nao|aat i na parapetot vo
prizemjeto.
Katedralata vo Hvar (1520-55) e eden od najubavite
objekti na XVI vek vo Dalmacija. Toj e izgraden so
karakteristi~en spoj na renesansni i srednovekovni
formi. Segmentniot fronton na zapadnata fasada i
ras~lenuvaweto na kambanarijata ukaùvaat na severno-
italijansko vlijanie. Objektot e izgraden spored
proektot na Nikola Karli}.
Gradskiot sovet vo [ibenik (1532-42) pretstavuva
tipi~en objekt na visokata renesansa, so arkaden sistem
vo tremot i arhitraven sistem na galerijata. Objektot
e izveden so prefineta ednostavna profilacija na
fasadnite elementi. Sega{na sostojba na objektot
pretstavuva negova rekonstrukcija po urivaweto za
vreme na II svetska vojna.
Gra|anskata arhitektura, vo vid na monumentalni
ku}i ili "letnikovci" gradena e re~isi vo site
dalmatinski naselbi. Sepak, do najgolem izraz taa doa|a
vo Dubrovnik i vo negovata okolina, {to e ovozmoèno
od negoviot sloboden razvoj. Od pogolemiot broj takvi
objekti, so svoite osobenosti posebno se istaknuva
Palatata Sko~ibuh vo Dubrovnik, koja e izgradena vo
1550 god. Taa ima P+2 kata so dlaboka renesansna
profilacija okolu prozorskite otvori na glavnata
fasada.
*77
Dvorcite - letnikovci se gradeni vo blizinata na
Dubrovnik, vo mesnostite: Lapad, Gru`, Boninovo i
pokraj Rijeka Dubrova~ka. Tie imaat simetri~no
re{enie na osnovata i fasadata, so vestibil vo
Sl.278. Gradskata lo|a vo Hvar, podignata po 1571.
77
Podetalno vo Ivan M. Zdravkovi, Dubrova~ki dvorci
Sl.279. Palatata Sko~ibuh, Dubrovnik, 1550.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

D
A
L
M
A
C
I
J
A
1
3
5
prizemjeto i salon na katot, nare~en kamara duboka.
Vestibilot i salonot, na fasadata se istaknuvaat vo vid
na trem i lo|a. Objektite se smesteni pokraj morskiot
breg i se zaobikoleni so mali ubavi parkovi.
Dvorecot Sko~ibuh (1574-88) vo Boninovo ima
tipi~no re{enie na osnovata i fasadata so P+1 kat. Toj
e smesten vo malo parkovsko re{enie na dve terasi,
povrzani so dvokraki skali pokraj ogradnite yidovi.
Vedna{ do dvorecot e smestena i mala kapela.
Dvorecot na Sorko~evi} vo Lapad e izgraden vo 1521
godina, pod vlijanie na gotskata tradicija vo obliku-
vaweto. Vo negovi ramki se izgradeni i pomo{ni
prostorii za ~uvawe na ribarska oprema i eden bazen za
ribnik.
Dvorecot Sorko~evi} vo Gru`, nare~en Vila
Natali e so pomali dimenzii, no so naglaseni renesan-
sni elementi vo oblikuvaweto.
Vo kontinentalna Hrvatska i Slovenija se razviva
ne{to porazli~na i poskromna renesansna arhitektura
od onaa vo Dalmacija. Sepak, i taa gi sodrì zaedni~kite
op{ti crti na renesansnata arhitektura: jasna i
ednostavna kompozicija i fasadna obrabotka, prefi-
neti reljefi i detali, ne`na profilacija i dinami~na
konstrukcija.
Sl.280.1. Dvorecot Sorko~evi} na Lapad, kaj Dubrovnik,
1521. Situacija i izgled od dvorot.
ARHITEKT URA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

D
A
L
M
A
C
I
J
A
Sl.280. Dvorecot Sko~ibuh vo Boninovo, kaj
Dubrovnik, 1547-88. Osnova (gore)
i izgled (dolu).
1
3
6
Poznato e deka vo XV vek, osven Italija re~isi cela
Evropa se nao|a pod silno vlijanie na gotikata, odnosno
na nejziniot internacionalen stil, koj sepak dozvoluva
regionalni varijanti vo arhitekturata, skulpturata i
slikarstvoto. Vo tekot na XV vek slikarstvoto po~nuva
postepeno da se osloboduva od zlatnata zadnina,
dvièj}i se kon realisti~koto prikaùvawe. Novata
umetnost so humanisti~ki duh najmnogu }e se pro{iri
vo Nizozemje, Francija, [panija i Germanija. Posebno
zna~ewe ima nizozemnoto slikarstvo, koe se razviva
paralelno i nezavisno od Italija, so svoi posebni
karakteristiki.
N i z o z e m j e
Vo vremeto na XV i XVI vek, Nizozemje e nare~ena
teritorijata {to denes ja zafa}aat Holandija i Belgija,
a na koja se zboruvaat flamanskiot i francuskiot jazik.
Vo 1441 god. doa|a do obedinuvawe na ovie teritorii pod
vlasta na burgundiskiot dvor. So toa se sozdavaat uslovi
za pojava na edna kompaktna umetni~ka {kola so svoi
specifi~ni osobenosti. Tie osobenosti moàt rezimi-
rano da se pretstavat na sledniot na~in:
- slikarstvoto ja upotrebuva izvornata tehnika na
masleni boi, koja od nego ja prezemaat i italijan-
skite majstori;
- likovnata umetnost izniknuva od ukrasuvaweto na
knigite so minijaturni dekoracii;
- ne se upotrebuva idealizirawe na ~ove~kiot lik;
- sekojdnevniot ìvot se prikaùva realisti~ki, pa
duri i naturalisti~ki;
- koloritot e mra~en i teòk, sli~no kako i
vla`nata klima;
- prisutno e golemo detalizirawe, taka {to se gubat
zakonite na kompozicijata, a
- harmonijata e zameneta so upotrebata na beskrajni
zapletkani detali;
- osvetlenieto doa|a bo~no, so blago nijansirawe
na svetlo-temniot kolorit;
- kompoziciite se praveni so silno naglasena
perspektiva;
- formatot na slikite e mal i tie naj~esto se
{tafelajni;
- temite najmnogu se od sekojdnevniot ìvot, dodeka
religioznite se pomalku zastapeni;
- meceni na umetnosta najprvin se trgovcite i zana-
et~iite, a potoa dvorot, vlastelinite i crkvata.
Bidej}i nizozemnoto slikarstvo se razviva relativ-
no samostojno, toa ima izvesno vlijanie od doma{nata
docna gotika i sosema slabo italijansko vlijanie. Seto
toa se dokaùva so ve}e nabroenite karakteristiki. Vo
razvojot na nizozemnoto slikarstvoto, moàt da se
razlikuvaat tri osnovni periodi:
- do 1420 god. koga rabotat predvesnicite na
renesansata,
- od 1420 god. do po~etokot na XVI vek se razviva
staronizozemnata {kola, nare~ena i docna
gotika,
- vo tek na XVI vek slikarite rabotat vo jasen
visokorenesansen stil.
Predvesnici
Za predvesnicite na renesansnoto slikarstvo vo
Nizozemjeto ne postoi dovolno izvoren materijal, taka
{to nekoi od niv pretstavuvaat zagado~ni ili legen-
darni li~nosti.
BRA]ATA OD LIMBURG ne e poznato koga se
rodeni, no se znae deka site trojca vo 1416 god. ve}e se
umreni. Vo nivnoto slikarstvo postepeno se napu{ta
zlatnata zadnina i gotikata, taka {to po pora~ka na
burgundiskiot vojvoda po~nuvaat da rabotat vo renesan-
sen stil. Za toa svedo~i slikata Mesecot maj od mnogu
bogatite vremiwa na vojvodata De Beri.
MAJSTOROT OD FLEMAL pretstavuva legen-
darna li~nost, koj sebe se narekuva Robert Kampen, a za
koj se pretpostavuva deka vsu{nost e mladiot Roè van
der Vajden, ili pak negoviot u~itel. Negovi najpoznati
sliki se:
- Bogorodica so Hristos pred kamin,
- Blagove{tenie, so naglasen izraz na licata, i
- slikite od oltarot vo Merod, od koi posebno
vnimanie privlekuva kompozicijata Sv. Josif
drvodelec.
Sl.281. Bra}ata od Limburg. Mesecot maj od mnogu bogatite
vremiwa na vojvodata De Beri. Muzej Kond, [antij.
SLIKARSTVO I SKULPTURA
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
3
7
So slikarstvoto na majstorot od Flemal zapo~nuva
razvojot na nizozemnata portretna umetnost, so koja }e
bidat opfateni site sloevi na op{testvoto. Po~etnite
napori vo taa nasoka se prikaàni vo negoviot Portret
na nepoznat ~ovek.
*78
Staronizozemna {kola
BRA]ATA HUBERT I JAN VAN AJK pravat re{i-
telen ~ekor kon napredokot na nizozemnoto slikarstvo.
Toa osobeno se odnesuva na pomladiot Jan van Ajk (
1390-1441), koj raboti od 1422 do 1441 god. Preku
negovite dela, nizozemnoto slikarstvo stanuva poznato
vo Italija, [panija i vo Germanija. Jan van Ajk
zapo~nuva da raboti kako minijaturist, no u{te toga{
ja upotrebuva perspektivnata dlabo~ina. . . . . Negovi
najpoznati ostvaruvawa se:
- Bogorodica na kancelarot Rolen, {to ima virtu-
ozno obrabotena zadnina so dlabo~inska perspektiva.
Likovite i materijata se realno pretstaveni so
prisustvo na verski simbolizam, kade Hristos go
blagoslovuva "gre{niot" kancelar;
- Arnolfini so èna mu, pretstavuva remek-delo
po malogra|anska pora~ka. Osvetlenieto na slikata e
bo~no, a detalite se naglaseni. Celosna novina
pretstavuva "tridimenzionalnoto" prikaùvawe na
prostorot so pomo{ na ogledaloto na yidot, vo koe e
pretstaven i nevidliviot prostor na kompozicijata;
Sl.282. Majstorot od Fremal. Bogorodica so Hristos
pred kamin, fragment, vtora ~etvrtina na XV vek.
Nacionalna galerija vo London.
Sl.283. Majstorot od Fremal. Blagove{tenie, 1425-28.
Tabla, 63 h 64 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
78
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str.67-80
Sl.284. Jan van Ajk. Bogorodica na kancelarot Rolen,
1435. Maslo na tabla, 62 h 66 cm. Luvr, Pariz.
Sl.285. Jan van Ajk. Arnolfini so èna mu, 1434. Slika na
tabla, 62 h 83 cm. Nacionalna galerija, London.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
3
8
- Poliptihot Oboàvawe na jagneto od Ganskiot
oltar vo katedralata Sv. Bavon pretstavuva remek-delo
na nizozemnoto slikarstvo. Nego po~nuva da go raboti
Hubert, a po negovata smrt (1426) go dovr{uva pomladiot
brat Jan van Ajk vo 1432 god. Na desniot del od polip-
tihot se pretstaveni svetite vojnici, a na leviot
svetite isposnici, koi mu se poklonuvaat na svetoto
jagne, {to se nao|a vo sredinata na kompozicijata. Vo
zatvorena polo`ba vrz poliptihot se prestaveni
Blagove{tenie i Adam i Eva, no bez prisustvo na
senzualnost.
*79
Jan van Ajk so svojata prosvetenost i so svojata
umetnost stanal poznat i nadvor od Nizozemjeto, taka
{to e postaven za ambasador vo [panija.
RO@E VAN DER VAJDEN (1400-1464) e umetnik,
koj tehnikata na slikawe ja prisposobuva kon temata.
Na negovite sliki e prisutna potopla i po~uvstvitelna
atmosfera od onaa na bra}ata Hubert i Jan van Ajk.
Simnuvaweto od krstot pretstavuva ve{to organi-
zirana monumentalna kompozicija, na koja figurite
reljefno se istaknuvaat pred namerno poednostavenata
zadnina, a likovite imaat silno izrazeni ~uvstva.
Takviot na~in na prikaùvawe }e izvr{i golemo
vlijanie vrz idnite generacii slikari vo Nizozemjeto.
Osven verska tematika, Roè van der Vajden raboti
i portreti, od koi najpoznat e portretot na Anton
Burgundiski, so {to se dokaùva internacionalnata
slava na majstorot.
*80
DIRK BUTS (1415-75) najmnogu raboti portreti i
spa|a vo grupata slikari koi ja komercijaliziraat
umetnosta na Roè van der Vajden. Tie ne baraat novi
izrazni sredstva vo umetnosta, tuku slikaat na sli~en
na~in kako i golemiot majstor. Takov karakteristi~en
primer pretstavuva slikata Portret na ma` vo crveno
.
HUGO VAN DER HUS (1440-1482) vo svoeto slikar-
stvo postepeno zapo~nuva so napu{tawe na detali-
ziraweto na elementite, pri {to se ~uvstvuva tenden-
cija za prikaùvawe na goleminata, silata i dvièweto.
Ovoj talentiran slikar pri krajot na svojot ìvot
zapa|a vo te{ka religiozna melanholija, taka {to svojot
ìvot go zavr{uva vo du{evno rastrojstvo. Negovite naj-
poznati kompozicii se nao|aat na oltarskiot triptih
Portinari, od koi najgolemo vnimanie privlekuva
Poklonenieto na ~obanite. Likovite na ~obanite se
mnogu realno pretstaveni, so nivnata selska qubopit-
nost. Od sprotivnata strana se pretstaveni donatorite,
so nivnata rasko{na obleka. Vo zatvorena polo`ba vrz
krilata na poliptihot pretstavena e kompozicijata
Blagove{tenie.
Sl.286. Hubert i Jan van Ajk.
Ganskiot oltar, 1432, centralen del
od poliptihot Oboàvawe na jagneto.
Maslo na tabla 135 h 242 cm.
Katedrala Sv. Bavon.
Sl.287. Roè van der Vajden.
Simnuvawe od krst, okolu 1440.
Slika na tabla, 220 h 62 cm.
Prado, Madrid.
Sl.288. Roè van der
Vajden. Portret na
Anton Burgundiski.
Tabla, 39 h 28,5 cm.
Kralski muzej na
ubavite umetnosti,
Brisel.
79
Podetalno vo Lopera completa dei Van Eyck
80
81
Podetalno vo Lopera completa di Memling
1
3
9
HANS MEMLING (1430/40-1494) e u~enik na Roè
van der Vajden, koj go prodolùva deloto na u~itelot.
Negovite najpoznati sliki se od ciklusot za ìvotot
na sv. Ursula, razmesteni na istoimeniot relikvarium
vo Bri`. Toj go pretstavuva ìvotot na sv. Ursula na
sli~en na~in, kako {to gi pretstavuva vo istoto vreme
svoite kompozicii Vitore Karpa~o vo Venecija. Hans
Memling se istaknuva isto taka i kako portretist, pri
{to go dolovuva individualniot karakter na li~nos-
tite. Negova najpoznata slika na taa tema e Portretot
na eden ma` so medal.
*81
Sl.289. Hugo van der Hus. Triptih Portinari, 1476-
78,centralna tabla so Poklonenie na ~obanite. Maslo na
tabla, 253 h 304 cm. Ufici, Firenca.
Sl.290. Hans Memling. Relikvarium na sv. Ursula, 1489.
Maslo na tabla. Muzej Hans Memling, Bri`.
Sl.291. Jeronim Bo{. Triptih Deli-
zie, 1503-04. Gradina na zadovol-
stvata; vo sredinata Setilni zado-
volstva, levo Rajot i Sozdavaweto na
Adam, desno Pekolot. Maslo na
tabla, 195 h 220 cm. Prado, Madrid.
JERONIM BO[ (1450-1516)
Bez nikakov preod, po prethodnite umetnici, vo
slikarstvoto na Jeronim Bo{ odedna{ se pojavuva edna
morbidno-lakrdiska vizija za
svetot, pretstavena na samo nemu
svojstven na~in. Poradi toa,
~estopati toj se smeta za najkre-
ativen i najimaginativen slikar
vo celata istorija. Negovoto
slikarstvo se dviì od naturalizam, preku asocijacii,
pa s do ~ista fantazija. Vo nekoi svoi dela, na
fantasti~en na~in gi ilustrira narodnite pogovorki.
Za da se opi{e sodrìnata na samo edna od negovite
sliki, potrebno e mnogu vreme, a umetni~kite karak-
teristiki na tie sliki zasluùvaat isto tolkavo
vnimanie. Moè da se kaè deka vo delata na Jeronim
Bo{ se javuva eden vid sinteza na isprevrten svet. Me|u
negovite mnogubrojni dela, posebno vnimanie zaslu-
ùvaat:
- Triptihot Delizie (Madrid), kade {to e nasli-
kana negovata najpoznata kompozicija Gradina na zado-
volstvata, pri {to vo sredinata e delot so Setilnite
zadovolstva , levo e delot so Rajot i Sozdavaweto na
Adam , a desno se nao|a Pekolot;
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
4
0
- Triptihot Fieno (Madrid), kade {to se nao|a
poznatata kompozicija Torbar;
- Brodot na budalite, so prodlabo~ena psiholo{ka
studija na likovite;
- Kompozicijata I sette peccati campiteli, kade se nao|a
tondoto Pekol, so fantasti~ni sceni od zamislenoto
ve~no ma~ili{te, itn.
Jeronim Bo{ ima izraboteno i golem broj oddelni
dela i fantasti~ni kompozicii, kako {to se triptihot
Tentacioni {to se nao|a vo Nacionalniot muzej na
starite umetnosti vo Lisabon i triptihot nare~en
Stra{niot sud od Viena, {to se nao|a vo Akademijata
na ubavite umetnosti vo Viena.
*82
Visoka renesansa
Visokata renesansa vo nizozemnoto slikarstvo trae
od po~etokot do krajot na XVI vek i obiluva so golem
broj talentirani slikari. Kako vrska so prethodniot
period se javuva tvore{tvoto na slikarot Kventin
Metsis (1465-1530), koj vo 1515 god. vo Anvers se sre}ava
so poznatite slikari od toj period. Vo negovoto delo
preovladuva prikaùvaweto na sekojdnevniot ìvot so
izvesna sklonost kon satira. Takva e negovata slika
Menuva~ot na pari i èna mu. Vo ovaa slika, kako i vo
delata na ostanatite majstori od toj period zapo~nuva
da se ~uvstvuva pogolemo italijansko vlijanie.
Sl.292. Jeronim Bo{. Triptih Fieno, 1500-02, fragment
Torbar. Maslo na tabla, viso~ina 45 cm. Prado, Madrid.
Sl.293. Metsis. Menuva~ot na pari i èna mu, 1514.
Tabla, 68 h 71 cm. Luvr, Pariz.
82
Podetalno vo Lopera completa di Bosch
Sl.294. Piter Brojgel. Zimski lov, 1505. Maslo na tabla,
117 h 162 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
83
Podetalno vo Lopera completa di Bruegel
PITER BROJGEL (1526/30-69)
Piter Brojgel e najpoznatiot nizozemen slikar od
XVI vek. Interesno e {to toj nema da potpadne pod
italijansko vlijanie, iako odi na studisko patuvawe niz
Apeniniskiot Poluostrov. Vo negovoto slikarstvo
dominiraat nadrealisti~kite i alegoriskite sceni, vo
koi pove}e e naglasena satirata, otkolku fantazijata.
Na toj na~in negovoto slikarstvo dopira duri do
naturalizmot. Svojata okolina, ~estopati toj ja
nabquduva od pti~ja perspektiva, so {to ovozmoùva
ramnopravno prikaùvawe na likovite od predniot i
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
4
1
od zadniot plan na kompozicijata. Vakvoto iskustvo na
Piter Brojgel, za vreme na barokot }e go primeni i
Rubens, koj poseduva cela kolekcija na sliki od Piter
Brojgel.
Moè da se kaè deka Piter Brojgel e posledniot
slikar na kompaktnata nizozemna {kola, bidej}i zemjata
podocna verski }e se podeli na dva dela: katoli~ki i
protestantski. Od tvore{tvoto na Piter Brojgel bile
zaneseni golem broj pomladi slikari, koi ne samo {to
go poddrùvaat negovoto slikarstvo, tuku ~estopati i
go imitiraat. Me|u niv se nao|a i sinot na majstorot.
Tvore~kiot opus na Piter Brojgel e mnogu golem, taka
{to te{ko e da se izbere mal broj karakteristi~ni
ostvaruvawa. Sekako deka vo eden kratok pregled, ne
moàt da se izbegnat negovite sledni kompozicii:
- Zimski lov, so superrealisti~ko prikaùvawe na
atmosferata na sredinata,
Sl.296. Brojgel od Velur. Pehar so nakit, 1618.
Muzej na starite umetnosti, Brisel.
Sl.295. Piter Brojgel. Zemja Dembelija, 1567.
Maslo na tabla. Stara pinakoteka, Minhen.
- Selska svadba, so bogat kolorit i analiza na
~ove~kite odnesuvawa,
- Slep vodi slepci, so dlaboka psiholo{ka studija
na ~ove~kata tragedija,
- Zemja dembelija, so golema doza na satiri~en
tretman, i
- @etva, so prekrasna pretstava na bogatstvoto na
zemjata.
*83
Majstorstvoto vo slikaweto, Piter Brojgel go
prenesuva i na svoite dva sina, od koi popoznat e Jan Jan Jan Jan Jan
Brojgel Brojgel Brojgel Brojgel Brojgel (1568-1625), nare~en Brojgel od velur, poradi
svojata karakteristi~na paleta. Negoviot kolorit se
odlikuva so mek svilenkast sjaj, {to se vpiva vo
materijata. Takvata paleta toj ja razviva vo kontinuitet,
od mrtvite prirodi do pejzaìte, kako {to se: Pehar so
nakit, Raj, ili pak, Bitkata na Arabela.
[ p a n i j a
Vo [panija e dosta silna srednovekovnata tradi-
cija, pa zatoa nejzinoto slikarstvo se nao|a pod golemo
vlijanie na katoli~kata crkva, potpomognata od
strogata inkvizicija. Za postepenoto osloboduvawe od
srednovekovnite vlijanija najmnogu pridonesuvaat
umetnicite koi doa|aat od Flandrija i Italija. Vo
tekot na XVI vek, Flandrija e pod vlasta na Karlo V i
na negoviot sin Filip II. Filip II se voodu{evuva od
slikarstvoto na Bo{, taka {to sozdava kolekcija od
negovite dela. Nizozemniot slikar Jan van Ajk e
diplomatski pretstavnik vo [panija, so {to i toj }e
izvr{i vlijanie vrz {panskoto slikarstvo. Sepak, od
site niv najgolemo vlijanie vr{i umetnikot Antonis
Mor.
ANTONIS MOR (1517/21-1576/77), vo [panija
doa|a od Utreht i e nare~en Antonio Moro. Vo 1549 god.
vo Brisel, so posredstvo na vojvodata od Alba, toj se
zapoznava so {panskiot kral i e upaten na rabota vo
[panija. Prethodno, Antonis Mor patuva za London
kade se zapoznava so portretite na Hans Holbajn, taka
{to pod nivno vlijanie, toj }e se razvie vo eden od
najpoznatite portretisti na site vremiwa i }e stane
tvorec na {panskoto portretno slikarstvo. Negovo
najzna~ajno delo od toj vid e Portretot na vojvodata od
Alba, {to go pretstavuva zapovednikot na Flandrija,
so negoviot seriozen, mra~en, potresen i krvav
karakter. Na sli~en na~in go ima pretstaveno i
portretot na Viliem Oranski (slika vrz drvo).
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

N
I
Z
O
Z
E
M
J
E
1
4
2
Vo XVI vek, {panskoto slikarstvo se nao|a pod
vlijanie na italijanskiot manirizam i holandskiot
realizam. Za vreme na izgradbata na dvorecot Eskorijal,
vo Madrid doa|aat pove}e italijanski slikari koi
vr{at zasileno vlijanie vrz doma{nite tvorci. Od
golemiot broj doma{ni tvorci, relativno posamostoen
e Luis de Morales, nare~en Boèstven (1500-1586), koj
raboti vo Sevilja, daleku od prestolninata Madrid. Toj
se dviì vo krug na u~eni lu|e, koi se preokupirani so
religijata, a koi podocna }e bidat proglaseni i za
svetci. Od pristani{teto Sevilja, vo Latinska
Amerika se ispra}aat golem broj kompozicii od Mo-
rales so religiozni sceni, koi sluàt za {irewe na
hristijanstvoto. Preku negovite madoni so simpati~no
taèn izraz na liceto, {panskata narodna pobo`nost
nao|a najdobar izraz. So upotrebenata sfumato tehnika,
negovite sliki potsetuvaat na tvore{tvoto na Leonardo
da Vin~i. Madonite na Morales se pretstaveni so
maj~inski instinkt i zasen~enost na konturite, so {to
}e go navestat doa|aweto na golemiot baroken slikar
od Sevilja, Muriljo.
EL GREKO (1531-1614)
Domenikos de Teotokopulos, nare~en El Greko e
eden od najgolemite {panski i svetski slikari. Toj e
roden na ostrovot Krit, od kade go ponesuva vizantis-
koto vlijanie vo slikarstvoto. El Greko patuva niz
Sredozemjeto, pri {to prestojuva vo Venecija, kade {to
se zapoznava so deloto na Tintoreto, a se nao|a i pod
direktno vlijanie na Ticijan, pa i na Mikelanxelo.
Pred 1577 god. toj doa|a vo [panija i se naseluva vo To-
ledo, kade {to otvora majstorska rabotilnica.
El Greko go napu{ta vnimatelno proektiraniot
tridimenzionalen prostor, vo koj se dviàt materi-
jalnite figuri. Negovite boi se topli i razredeni, a
figurite se dinami~ni i lesni, kako da se osvetleni od
mese~ina. Na negovite kompozicii ~estopati se nao|a
pretstava na gradot Toledo, no vo edna umetni~ki
slobodna kompozicija, kade {to elementite se postaveni
spored vkusot na avtorot. Slikarskiot opus na El Greko
e mnogu bogat: verska tematika, mitolo{ki sceni,
pejzaì i portreti. Negovite madoni i sveti li~nosti
Sl.297. Antonis Mor. Vilijam Oranski, 1555-
56. Tabla, 82 h 105 cm. Gradska galerija, Kasel.
Sl.298. Luis de Morales. Madona so dete, okolu
1570. Maslo na tabla, 64 h 84 cm. Prado, Madrid.
Sl.299. El Greko. Pogrebot na grofot Orgaz,
1586-88. Maslo na platno, 360 h 488 cm. Crkva
Sao Tome, Toledo.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
4
3
imaat zanesen izraz, no site se strogo individuali-
zirani. Kompoziciite naj~esto se dvodelni, pri {to
vo dolniot del se nao|a pretstava za nastanite na
zemjata, a vo gorniot del simboli~nata pretstava na
neboto, koja e komponirana vo stil blizok do barokni-
ot. Figurite na kompoziciite se izdolèni i vitki, so
golema dinamika, pri {to se javuva i sklonost za nivno
"grozno" iskrivuvawe. Prisutna e edna nevozmo`na dra-
mati~nost, koja ~estopati e pogolema otkolku kaj id-
nite barokni slikari. Seto toa e potencirano so {i-
rokite potezi na ~etkata.
Pogrebot na grofot Orgaz e golema kompozicija
(platno 460 h 360 cm) smestena vo crkvata Sv. Toma (Sao
Tome) vo Toledo. Na nea e pretstaven nastan od sredniot
vek, koga zaradi smrtta na pobo`niot grof Orgas, od
nebo se spu{tile sv. Stefan i sv. Avgustin za da
prisustvuvaat na negoviot pogreb. Vo gorniot del na
kompozicijata, na neboto e pretstavena golema vozne-
mirenost poradi ovoj taèn nastan. Takvata voznemi-
renost se ~uvstvuva i vrz licata na zemjata, kade se
izme{ani verski i profani li~nosti;
Sl.301. El Greko. Bura vo Toledo, okolu 1600-14. Maslo na
platno, 121 h 109 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
Sl.300. El Greko. Isteruvawe na trgovcite od
hramot, 1610-14. Maslo na platno, 104 h 106 cm.
Crkva Sv. @in, Madrid.
Isteruvaweto na trgovcite od hramot pretstavuva
kompozicija na koja e postignato soedinuvawe na
renesansni motivi so silna avtorska individualnost;
Laokon i sinovite se prikaàni kako se borat
protiv zmiite, pri {to od bolka iskrivenite tela na
lu|eto se istaknuvaat vrz nerealnata zadnina na gradot
Toledo pretstaven vo edna mra~na atmosfera;
Burata vo Toledo, e naslikana taka, kako nepos-
redno da pretstoi apokalipsa, so napregnata atmosfera,
vo koja oblacite ja dopiraat zemjata. Seto toa e
postignato so nevoobi~aeni {iroki potezi na ~etkata.
Verskata sentimentalnost na {panskiot ~ovek, El
Greko dlaboko ja sfa}a i ja pretstavuva na svoite
kompozicii. Taka na primer, na slikata Sveto semejstvo,
Bogorodica e pretstavena so vozvi{ena i produhovena
ubavina, {to retko se sre}ava.
El Greko e poznat i kako golem portretist, pri {to
postignuva golema individualnost, no negovata potreba
za izvesno izdolùvawe na likovite i tuka e prisutna.
Toa se gleda na slikite: Golemiot inkvizitor i nekolku
portreti na vitezi.
*84
F r a n c i j a
Osloboduvaweto od silnoto gotsko vlijanie vo
Francija se odviva vo tekot na XV vek, koga te{ko se
napu{ta zlatnata zadnina na slikite so verska tematika.
Na preminot od sredniot vek kon renesansata, vo
Francija postojat pove}e umetni~ki {koli, kako na
primer: provansalska, aviwonska, burgundiska i drugi,
no avtorite na za~uvanite dela glavno se nepoznati. Od
kompoziciite moè da se vidi nivnoto nastojuvawe za
vnesuvawe izvesno ~uvstvo vo likovite i realnost vo
temite od sekojdnevniot ìvot. Sekako, najpoznata
slika od toj period e Aviwonskata pieta, so silno
izrazena anatomija na ~ove~koto telo, pretstaveno vrz
zlatna zadnina. Bolkata vrz liceto na Bogorodica s
u{te ima nerealna vko~anetost.
84
Podetalno vo Lopera completa del Greco
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
4
4
Vo tekot na XV vek vo Francija se vodat golemi
borbi me|u Francuzite i Angli~anite. Toa e vremeto
na kralot [arl VII i Jovanka Orleanka. Vo 1420 god.
Angli~anite go okupiraat Pariz, a umetnicite }e se
razbegaat po drugite dràvi ili po francuskite
provincii.
[kolata vo dolinata na rekata Loara se javuva kako
najsilna od site drugi provinciski umetni~ki {koli
na francuskata renesansa. Vo nea rabotat najpoznatite
slikari, koi }e gi napravat i portretite na francuskite
kralevi, pa duri i na rimskite papi. Nejzin najkarak-
teristi~en pretstavnik e @an Fuk od Tur.
@AN FUKE (1420-1481) slikarstvoto go u~i kaj
flamanski majstori, za podocna da patuva i vo Rim, kade
}e go napravi portretot na papata Eugen IV. Od ova
negovo delo podocna }e se inspirira i Rafael vo
slikaweto na portretot na papata Lav X so kardina-
lite, kako i Ticijan vo slikaweto na portretot na
papata Pavle III so vnucite. Ovoj zna~aen portet na
papata Eugen IV is~eznal, no denes gi imame zna~ajnite
dela na @an Fuk:
- Portetot na [arl VII, na koj e pretstavena edna
dostoinstvena li~nost vo poluanfas poza, so tendencija
za postepeno napu{tawe na profilot vo slikaweto;
- Diptihot na Etin [evalj, kade sv. Stefan go
pretstavuva [evalj na Bogorodica i Hristos. [evalj
bil bogat carski rizni~ar, a za Bogorodica se pretpos-
tavuva deka pozirala negovata qubovnica. Likovite i
materijata na slikata se pretstaveni realisti~no, {to
ne moè da se kaè za sedefnobelite gradi na Bogoro-
dica. Sepak, vo postavkata na kompozicijata s u{te e
prisutna izvesna vko~anetost na portretite.
Zaslugata na @an Fuk za francuskata umetnost,
pred s se sostoi vo toa {to ja osloboduva slikata od
knigata i ja postavuva osnovata na francuskoto slikar-
stvo, ~ii karakteristiki se: snagata, prefinetosta i
nepretencioznosta.
Vo 1494 god. kralot [arl VIII ja okupira severna
Italija i pri vra}aweto vo Francija ponesuva golem
broj umetni~ki dela od poslednata italijanska moda.
Sli~ni pretenzii kon Italija ima i kralot Franso I,
koj ne uspeva da ja zazeme Italija, no zatoa pak, osven
umetni~ki dela toj so sebe }e povede i poznati itali-
janski umetnici. Na negoviot dvor vo Francija doa|a i
Sl.302. Francuska {kola. Aviwonska pieta, okolu 1470.
Tabla, 162,5 h 218 cm. Luvr, Pariz.
Sl.303. @an Fuk. Kralot [arl VII, 1452-53.
Sl.304. @an Fuk. Diptihot na Etin [evali, 1450,
desna polovina, Bogorodicaso Hristos. Tabla, 85 h
93cm.Muzej na ubavite umetnosti, Anvers.
1
4
5
Leonardo da Vin~i, koj nema da uspee da sozdade novi
umetni~ki dela, bidej}i po dve godini umira vo
blizinata na dvorecot Amboz . Zatoa, kralot }e pobara
novi mladi umetnici od Italija, i }e gi dobie: Roso
Fjorentino (1530), po preporaka na Mikelanxelo i
Fran~esko Primati~o, po preporaka na Xulio Romano.
ROSO I PRIMATIÔ se zafa}aat so golema
rabota vo kralskiot dvorec Fontenbl , ukrasuvaj}i gi
negovite saloni so sliki i reljefi. Nivna vrvna
umetni~ka kreacija pretstavuva ukrasuvaweto na
galerijata Franso I so gipsen reljef, sliki i rezba.
Na sli~en na~in tie go oformuvaat i enterierot vo
odajata na vojvotkata od Etamp. Manirizmot {to tie }e
go donesat so sebe od Italija nema da odgovara na
toga{niot francuski vkus. Francuzite se pod vlijanie
na svojot tradicionalen umetni~ki zanaet i se voodu{e-
vuvaaat od antikata, koja za maniristite ve}e e
nadìveana. Na takov na~in se sozdava poznatata
Fontenblvska umetni~ka {kola, kako pomiruvawe na
italijanskiot manirizam i francuskiot vkus. So toa,
vo francuskiot nov umetni~ki formalen izraz preovla-
duva mitologijata, alegorijata i simbolizmot.
Golem broj od umetni~kite dela na Roso i Prima-
ti~o is~eznale vo brojnite nemiri, taka {to za nivnoto
delo moè da se sudi samo spored maliot broj za~uvani
primeroci, kako i od vlijanieto {to go imaat izvr{eno
vrz svoite u~enici. Na slikata Odisej i Penelopa od
Primati~o, na prv pogled e vidliv klasi~niot tretman
na kompozicijata i maniristi~kiot pristap vo nejzinata
obrabotka. Zanesenosta na Francuzite so anti~kata
tematika i kompozicija verno e odrazena na slikata
Venera i Amor od Fontenblvskata {kola. Me|utoa,
ovie italijanski slikari ne se zanimavaat samo so
dekorirawe na prostorii i slikawe na anti~ki temi,
{to se dokaùva so kompozicijata Pieta od Roso
Fjorentino.
@AN KUZEN (1490-1560) e prviot francuski
slikar koj }e uspee da gi zameni svoite italijanski
u~iteli. Toj raboti za vreme na kralot Anr II i e avtor
na prviot golem akt vo francuskoto slikarstvo Eva
Prima Pandora. Na nea s u{te e vidlivo vlijanieto
na anti~kiot vkus vo postavkata na kompozicijata i
maniristi~kiot koloristi~ki tretman.
Sl.305. Roso i Primati~o. Galerijata Franso I, gipsen
reljef, sliki i rezba. Dvorec Fontenbl.
Sl.306. Fran~esko Primati~o. Odisej i Penelopa.
Platno, 115 h 123 cm. Valde{tajn galerija, Wujork.
Sl.307. @an Kuzn. Eva Prima Pandora, okolu 1550.
Sl.308. @an Klu.
Kralot Franso I,
okolu 1535. Tabla,
94 h 96 cm. Luvr,
Pariz.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
4
6
SKULPTURATA. Nejzin najzna~aen pretstavnik e
skulptorot i arhitekt @an Gu`n (1510-68), vo ~ie
delo ve}e se ~uvstvuva manirizmot vo umetnosta. Negovi
najpoznati ostvaruvawa se: ukrasuvaweto na Luvr i
Fontanata na nevinite deca vo Pariz. Osobena umet-
ni~ka vrednost imaat reljefite na fontanata, koi se
raboteni so visoko majstorstvo, sli~no na firentin-
skoto. Ovaa fontana e mnogu promeneta vo XVIII vek.
Golemoto majstorstvo na @an Gu`n vo izrabotkata na
reljefi se potvrduva i so kompozicijata Oplakuvaweto
na Hristos.
Kon krajot na XVI vek najpoznat skulptor vo
Francija e @ermn Piln (1535-1590), ~ie najpoznato
delo e Grobnicata na Anr II i Katerina Medi~i vo
crkvata Sen Den kaj Pariz, izrabotena spored
nacrtite na Fran~esko Primati~o. Prisutnata
monumentalnost odgovara na nejzinoto zna~ewe, kade
{to kralot i kralicata se pretstaveni vo leè~ka
polo`ba vrz nivniot sarkofag. Od spomenikot za
srceto na kralot Anr II, posebno se istaknuva
kompozicijata Tri gracii, so svojata elegancija na
figurite i prefinetosta vo nivnata izrabotka.
*86
Sl.309. Franso Klu. Kralot
[arl IX, 1569-70. Platno, 115 h
222 cm. Umetni~ko-istoriski
muzej, Viena.
Vo umetnosta na XVI vek vo Francija zna~ajna uloga
odigruva i SEMEJSTVOTO KLUE, ~ii pretstavnici
se oficijalni dvorski slikari. @an Klu (1485-1540) e
dvorski slikar na kralot Luj XII, no negova najzna~ajna
za~uvana slika e portretot na Franso I, so vonredna
pretstava na karakterot na li~nosta i realnost vo
pretstavuvaweto na materijata. Negoviot sin Franso
Klu (1505-1572) go prodolùva deloto na svojot tatko,
so izrabotka na zna~ajni portreti, od koi najpoznat e
portretot na [arl IX, so edna prefinetost vo prika-
ùvaweto na li~nosta i nejzinite karakterni osobini.
Na kompozicijata Kapeweto na Dijana se ~uvstvuva
vlijanie na Fontenblovskata {kola vrz tvore{tvoto
na Franso Klu.
*85
Osven vo slikarstvoto, francuskata umetnost od
XVI vek postignuva vidliv napredok i vo oblasta na
86
Sl.310. @an Gu`n. Nimfa od
Fontanata na nevinite
deca, Pariz, 1547-49.
Reljef od mermer.
85
Vidi Peter i Linda Murray. Umetnost renesanse, str. 167
E. R.Wolf, R. Millen. Renesansa, str.130-158
^.Venting. Umetni~ko blago Evrope, od str.86
Sl.311. @ermn Piln. Telata na Anr II i Katerina Medi~i vrz nadgrobniot spomenik, 1563-70.
Mermer, dolìna 175 cm. Crkva Sen Den, Pariz.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
4
7
G e r m a n i j a
Vo XV i XVI vek, germanskata zemja e rascepkana
na pove}e dràvi~ki, so svoi centri, vo koi postepeno
navleguva novata umetnost. Vo vremeto na reforma-
cijata skr{ena e duhovnata diktatura na katoli~kata
crkva, taka {to nekoi od germanskite dràvi~ki go
otfrlaat katolicizmot i go prifa}aat protestant-
stvoto.
Razvojot na germanskata umetnost ima neobi~en tek.
Taa se razviva relativno rano i brzo doa|a do procut, za
potoa da nastapi celosna neplodnost. Me|u 1470 god. i
po~etokot na XVI vek se rodile brojni slikari so
golema originalnost, a nekoi od niv }e dostignat i
genijalnost vo umetni~kiot izraz.
Po gasneweto na slikarskata {kola od Praga vo
vremeto na Karlo IV, kon sredinata na XIV vek vo Keln
se sozdava prviot germanski slikarski centar. Tamu,
ranorenesansnata germanska umetnost postepeno gi
dobiva svoite tipi~ni karakteristiki:
- Slikarstvoto i skulpturata go odrazuvaat karak-
terot na germanskiot narod, negovata ednostavna
sentimentalna pobo`nost, surovata sila, pedantnosta,
strogosta i cvrstinata na duhot;
- Germancite go poznavaat nizozemnoto slikarstvo,
no pokaùvaat otsustvo na vkus za pejza` i za vozdu{esta
perspektiva;
- Nedostasuva dovolno poznavawe na ~ove~koto telo,
koe se pretstavuva so izvesna vko~anetost, {to }e ostavi
dlaboki tragi vrz idnite slikari;
-Postepeno se javuva zasilena tendencija za oslo-
boduvawe od gotskata tradicija so pomo{ na itali-
janskite i nizozemnite primeri.
[TEFAN LOHNER (1400/10 - 1451) so svoeto
tvore{tvo se javuva vo prvata polovina na XV vek vo
Keln, kako predvesnik na golemoto renesansno slikar-
stvo vo Germanija. Negovite dela se odlikuvaat so
sentimentalen kolorit i ostar korekten crte`.
Evidentno e prisustvoto na zlatnata zadnina, pedan-
tnosta vo slikaweto, pobo`nosta i naivnata vozbuda
pred o~ekuvanata bo`ja kazna. Za toa ni svedo~at
negovite kompozicii: Bogorodica me|u trendafili,
Stra{niot sud, Vizita itn.
ALBREHT DIRER (1471-1528)
Albreht Direr e prviot i najzna~aen germanski
slikar od plejadata slikari koi tvorat do sredinata na
XVI vek. Vo kus period re~isi site izumiraat, za so niv
da izumre i golemoto germansko slikarstvo, ostavaj}i
zad sebe nezaboravni ostvaruvawa.
Direr e roden vo Nirnberg, kako sin na zlatar koj
do{ol od Ungarija. Toj u~i kaj eden lokalen majstor, a
dvapati patuva za Italija, kade se zapoznava so delata
na Xovani Belini i Andrea Mantewa. Direr se stremi
kon sinteza na ìvotot i umetnosta, izrazuvaj}i se so
pomo{ na pove}e tehniki i ostavaj}i mnogubrojni dela.
Toj ima izraboteno 350 drvorezi, 400 bakrorezi, 900
crteì i golem broj akvareli. Stanuva dvorski slikar
na kralot Maksimilijan, a potoa i na mladiot kral
Karlo V.
Direr e golem mislitel, humanist, knièvnik i
umetnik. Negovite slikarski dela sodràt nekolku
zna~ajni temi: portreti, avtoportreti, religiozni
kompozicii i pejzaì. Tie imaat nekolku zaedni~ki
karakteristiki:
- nedosti`na promislenost, ednostavnost i
sila na izrazot,
- vozdrànost i ubavina na liniite, i
- studioznost i poznavawe na formite.
Sl.312. [tefan Lohner. Bogorodica me|u trenda-
fili, 1448. Tabla. Muzej Valraf-Riharc, Keln.
Sl.313. Albreht
Direr. Avtopor-
tret, 1498.
Maslo na tabla,
41 h 52 cm.
Prado, Madrid.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
4
8
Isto taka, moè da se kaè deka gravurite na Direr
se edinstveni po svojata ubavina. Od golemiot broj dela
te{ko moè da se izdvoi edna karakteristi~na celina,
no sepak treba osobeno da se istaknat nekolku od niv.
Avtoportretite na Direr ja prikaùvaat prome-
nata na negovata li~nost vo tek na majstoroviot bogat
tvore~ki ìvot. Na niv toj e pretstaven kako eleganten,
moderen, pa duri i sueten slikar, koj e svesen za svojata
vrednost. Za razlika od drugite germanski slikari, vo
negovite dela se javuva promislena harmonija na boite,
koja se nao|a pod izvesno vlijanie na Mantewa.
Tatkoto na umetnikot e portret koj ima realis-
ti~no obrabotena materija so dlaboko navleguvawe vo
psihologijata na li~nosta.
Poklonenieto na mudrecite (1504) spa|a me|u
najubavite religiozni kompozicii na germanskoto
slikarstvo. Li~nostite vo kompozicijata se dviàt so
edna nova sloboda vo prostudiraniot ambient so stara
arhitektura.
êtirite apostoli, Direr gi slika po negovoto
patuvawe vo Holandija, za vo 1526 god. na rodniot
Nirnberg da mu go pokloni ova remek-delo. Najgolemoto
vnimanie na slikata e posveteno na fizionomijata na
likovite, zaradi prikaùvawe na nivniot temperament.
Poradi golemiot format na slikata, namerno se
javuvaat {iroki poednostaveni potezi so smel kolorit,
osobeno na draperijata. Vo ovie apostoli, protestan-
tite veruvale kako vo svoi spasiteli.
Adam i Eva (diptih od 1507 g.) e slika koja pokaùva
deka Direr, za razlika od negovite prethodnici i
sovremenici, dobro ja poznava anatomijata na ~ove~koto
telo. Toa u{te pove}e se dokaùva preku bakrorezot
Adam i Eva.
Akvarelite na Direr se remek-dela od ovoj vid
slikarstvo, {to majstorot znae da gi raboti brzo i na
otvoren prostor za vreme na svoite patuvawa, osobeno
pri dvete poseti na Italija.
*87
LUKA KRANAH - POSTARIOT (1472-1553) e
tvorec na saksonskata slikarska {kola vo Germanija.
Toj e prijatel na knezot, a isto taka i na crkovniot
reformator Luter.
Sl.314. Albreht Direr. Poklonenie na mudrecite, 1504.
Maslo na tabla, 100 h 114 cm. Ufici, Firenca.
Sl.315. Albreht Direr. êtiri apostoli, 1526. Maslo
na tabla, 76 h 206 h 2 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.316. Albreht Direr. Adam i Eva, 1504. Bakrorez,
19 h 25 cm. Muzej na likovnite umetnosti, Boston.
87
Podetalno vo E. R.Wolf, R.Millen. Renesansa, str.206-213
Lopera completa di Drer
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
4
9
Trite saksonski izborni knezovi Kranah gi
pretstavuva niz tri portretni sliki vrz edna plo~a,
taka {to so eden pogled se opfa}a posebnosta na
nivnite karakteri.
Portretot na Luter pokaùva deka avtorot vo ovaa
slikarska tema, so svojata ednostavnost i iskrenost, gi
nadminuva svoite ostanati dela.
Sl.317. Luka Kranah-Postariot. Martin
Luter. Tabla, Ufici, Firenca.
Slikarstvoto na Kranah e blisko do prostiot
narod, bidej}i i samiot e neobrazovan so snobovski
èlbi za otmenost. Zatoa, negovoto slikarstvo se
grani~i so gizdavoto i so sme{noto.
Raspetieto ima emotivnost i sentimentalna
pobo`nost, so naturalisti~ki detali, no i naivna
narativnost.
Parisoviot sud e mitolo{ka tema, koja e naslikana
od qubov kon goloto ènsko telo. Me|utoa, vidliva e
nemo}ta na germanskiot duh da ja doìvee poezijata na
goloto ènsko telo. Boìcite koi ja o~ekuvaat odlukata
na Paris da im kaè koja od niv e najubava, izgledaat
re~isi sme{no. Ovaa negativnost na germanskoto
renesansno slikarstvo }e bide prisutna i ponatamu,
{to se potvrduva i vo deloto na Luka Kranah -
Pomladiot (1515-86), kako {to e vo negovata slika
Venera i Amor.
*88
MATIJAS GRINENVALD (1460/70 - 1528) e
zagado~en slikar i ~ovek. Negovoto to~no ime i godina
na ra|awe ne se poznati. Raboti vo pove}e gradovi, a
izvesno vreme e inèner na gradskiot vodovod vo Hale.
Umira bez pari, no so golem broj rasko{ni kostumi i
knigi od reformatorot Luter. Nego go narekuvaat
majstor na antiklasi~noto slikarstvo, {to ostava
laèn vpe~atok kako da e pod vlijanie na gotikata.
88
Sl.319. Luka
Kranah-Pomla-
diot. Venera i
Amor, okolu 1540.
Tabla, 89 h 169cm.
Stara pinako-
teka, Minhen.
Sl.318. Luka Kranah-Postariot. Parisoviot sud, okolu
1528. Tempera i Maslo na tabla, 71 h 102 cm. Metropo-
liten muzej, Wujork.
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
5
0
Negovo najpoznato ostvaruvawe pretstavuva retablot
vo Izenhajm, kade se pretstaveni devet sliki, od koi
centralno mesto zazema monumentalnata kompozicija
Raspetie. Na nea se gleda sposobnosta na avtorot za
prikaùvawe na napregnata atmosfera, koja doveduva
do kinewe na nervite. Hristos e prikaàn kako umira
vo stra{ni maki, negovite race o~ajni~ki sakaat da se
otka~at od drvoto, a negovoto telo namerno e pret-
staveno pogolemo vo odnos na onie {to go oplakuvaat.
Grinenvald ima naslikano u{te edna kompozicija
Raspetie so sli~ni karakteristiki, {to se nao|a vo
Nacionalnata galerija vo Va{ington.
Grinenvald ne go interesira stvarnosta, tuku
du{evnata sostojba, pa zatoa vo negovoto slikarstvo
re~isi s e preterano, pa duri i stra{no, {to e osobeno
vidlivo na kompozicijata Ma~eweto na sv. Anton od
oltarot vo Izenhajm.
ALBREHT ALDORFER (1480 - 1538) e slikar na
golemi pejzaì i masovni sceni, koi gi pretstavuva bujno
i naturalisti~ki. Toj slika slobodno i smelo, so
intenziven kolorit, vo kontrast na topli i ladni boi,
na svetlina i temnina. Slikarstvoto go u~i kaj Direr,
no negovoto tvore{tvo vidno se razlikuva od ona na
u~itelot. Slikata Aleksandroviot boj (Bitkata kaj Is),
ja pokaùva sposobnosta na Aldorfer za majstorsko
pretstavuvawe na masovni sceni so mnogu dlaboka
perspektiva.
Aldorfer, isto taka raboti sliki so verska
tematika, potvrduvaj}i se i kako majstor za postignu-
vawe na misti~na atmosfera, {to vidlivo e prisutna
na slikata Smrtta na sv. Florijan.
HANS HOLBAJN - POMLADIOT (1497/8-1543) e
najgolem germanski portretist, poznat i nadvor od
Germanija. Vo negovite portreti vidliva e sintezata na
studioznosta i otmenosta, prefinetosta i ~uvstvoto za
boja, {to pretstavuva retkost vo germanskoto slikar-
stvo. Toj steknuva me|unarodna slava, taka {to }e stane
i dvorski slikar na angliskiot kral Henri VIII.
Portretot na Henri VIII pretstavuva remek-delo
so svojot realizam i psiholo{ka prostudiranost.
Semejstvoto na slikarot e pretstaveno so edna
sloboda na potezot, harmonija na boite i so izvesen
lirizam.
Portretot na Erazmo Roterdamski, verojatno, e
najubaviot portret od Hans Holbajn, kade strogosta na
crteòt e omeknata so slobodata na potezite. Umetni~-
kiot izraz e ednostaven, so prisustvo na kontrast vo
osvetluvaweto, {to e prisutno i vo Portretot na
trgovecot Georg Gise.
*89
Sl.320. Grinenvald. Raspetie od oltarot vo Izenhajm, 1513-15.
Tabla, 269 h 307 cm. Muzej Unterlinden, Kolmar.
Sl.321.
Aldorfer.
Aleksandro-
viot boj,
1529. Tabla,
120 h 158 cm.
Stara
pinakoteka,
Minhen.
Sl.322. Hans Holbajn-Pomladiot. Kralot Henri VIII,
1540. Tabla, 74 h 88 cm. Nacionalna galerija, Rim.
1
5
1
najmnogu se istaknuva semejstvoto Fi{er, koe raboti
vo eden vid realizam, {to ~estopati pominuva vo
naturalizam. Toa e vidlivo na nivnata kompozicija
Herkul i Antej. Osven niv, so svoite dela se istaknuva
i skulptorot Adam Kraft, koj e avtor na eden ubav
tabernakul vo Nirnberg (kraj na XV vek), pretstaven
so prisustvo na naturalizam.
Skulptorot Tilmen Rimen{najder (1460-1531) e
eden od prvite koj naglaseno ja napu{ta docnogotskata
tradicija i se naso~uva kon ednostavnata kompozicija i
prirodnite stavovi na ~ove~kite figuri. Pritoa, go
naglasuva i skulptorskiot odnos kon formite, jasno gi
artikulira masite i praznite prostori, sozdavaj}i
prefineta igra na svetlosta vrz povr{inite. Najpoz-
nato delo na Rimen{najder e oltarot na Hergotskirhe
vo Kreglingen na Tauber, kade {to sredniot del
Voznesenie na Bogorodica sodrì realizam i majstor-
stvo blisko na italijanskoto.
*90
Sl.323. Hans Holbajn-Pomladiot. Erazmo Roter-
damski, 1530. Tabla. Nacionalna galerija, Parma.
Sl.325. Tilman Rimen{jader. Voznesenie na Bogoro-
dica, sredno pano od oltarot, 1505-10.Tabla.
Hergotskirhe, Kreglingen na Tauber.
Sl.324. Adam Kraft. Tabernakul, avtoportret,
docen XV vek. Sebaldskirhe, Nirnberg.
89
Vidi H.W.Janson. Istorija umetnosti, str.368-394
90
Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.324-325
Vo renesansnata umetnost na Germanija doa|a do
napredok i vo SKULPTURATA, no taa s u{te e silno
povrzana so tradicijata. Pogolemata sloboda vo
komponiraweto i vo umetni~kiot izraz nastapuva
postepeno. Vo toj period, po svoite realizacii,
R
E
N
E
S
A
N
S
A

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
5
2
[arl Lebrn. Salonot na Venera, Versajski
dvorec kaj Pariz, 1678-86.
1
5
3
VTOR VTOR VTOR VTOR VTOR DEL DEL DEL DEL DEL
BAROK, ROKOKO, KLASICIZAM,
ROMANTIZAM I REALIZAM
1
5
4
Xovani Panini. Slikarska pretstava na
vnatre{nosta na crkvata Sv. Petar, Rim,
1755. Maslo na platno 98 h 133, dràvna
galerija, Hanover.
1
5
5
I. BAROK I ROKOKO
Anti~kata ideja sozdadena vo epohata na rene-
sansata, nema da ja napu{ti Evropa s do krajot
na XIX vek. Vo tekot na XVII i na XVIII vek, taa
ideja s u{te }e se razviva paralelno so op{tata
kultura, odbeleùvaj}i ja epohata na barokot.
Ovoj period se karakterizira so istraùvawe na
posloèni oblici i primena na obilna deko-
racija. Sila za novi uspesi, arhitektite i umetni-
cite crpat od renesansnata riznica, ~ii temeli
gi postavija Bruneleski i Alberti.
Ekonomskiot razvoj na Evropa se zabrzuva so
otkrivaweto na Amerika i so razvitokot na
trgovijata. Golemite op{testveni promeni se
potpomognati i od napredokot na naukata i
knièvnosta. Noviot op{testven duh go menuva
vkusot na ~ovekot. Lu|eto po~nuvaat da nosat
obleka od ~ipki, da upotrebuvaat periki i visoki
potpetici.
Imeto barocco na portugalski jazik se odnesuva
na golemi nepravilni ukrasi i vo po~etokot toa
ime se upotrebuva vo negativna smisla. Fran-
cuzite nego go prifa}aat kako poim za neobi~nost
i kako takvo, toa se pro{iruva niz Evropa i niz
svetot.
Barokot se javuva vo Italija, kade vo vtorata
polovina na XVI vek, od jasnite formi na visokata
renesansa proizleguvaat razli~ni umetni~ki
nasoki, kako {to se: docna renesansa, manirizam
i akademizam.
A. ARHITEKTURATA NA BAROKOT
Arhitekturata na barokot, {to se razviva vo
tekot na XVII i vo prvata polovina na XVIII vek,
moè da se prepoznae po slednite glavni karak-
teristiki:
- Poslobodna primena na klasi~nite stilovi,
so izrabotka na la~ni i ~estopati prekr{eni tim-
pani;
- Naglasena obrabotka na stolbovite, ~esto
tordirani i ukraseni so bogati materijali;
- Preobilna primena na ornamentalna i
skulpturalna dekoracija, mnogu ~esto bez logi~ni
postavki;
- Silno izrazena individualnost i nezavis-
nost na avtorskata ideja.
Baroknata palata ve}e nema mirna pravo-
agolna osnova. Vo nea se pojavuvaat krivi segmen-
tni oblici i sloèni re{enija, kade dominiraat
sve~enite dvorani, monumentalnite vestibili i
galerii.
Fasadite na palatite i na drugite objekti
naj~esto se oblikuvani so paladievski kolosalen
red, so prekr{eni pravi i krivi venci, so
elipsesti prozorci i so izvitkani oblici.
Crkovnite objekti se gradat glavno vrz dva
tipa osnovi. Prviot tip proizleguva od re{e-
nieto na osnovata na crkvata Il Xezu vo Rim od
Viwola, izgradena za vreme na docnata renesansa.
Jezuitskiot red, ovoj tip na bazilikalna osnova
}e go raznese niz site katoli~ki zemji i }e go
zbogatuva vo noviot stil. Vtoriot tip }e se razvie
kako centralno re{enie, po ugled na osnovata na
crkvata Sv. Petar vo Rim.
Crkovnite fasadi vo barokot pretstavuvaat
razrabotka na karakteristi~nata vlezna fasada
na crkvata Il Xezu od Xakomo dela Porta, ili
pak na zapadnata fasada na crkvata Sv. Petar vo
Rim. Osobeno ~esto se gradat kupoli po ugled na
onaa od Mikelanxelo za crkvata Sv. Petar.
Vnatre{nata arhitektura se razviva vo dve
nasoki: dvorska i gra|anska. Dvorskite enterieri
dostignuvaat maksimum vo rasko{nata primena na
materijalot, {to e dopolneto so dekorativnata
skulptura i slikarstvo, osobeno po tavanite.
Hortikulturnite re{enija pretstavuvaat
golemo dostignuvawe na baroknata umetnost i
arhitektura, pri {to ~estopati pogolemo vnima-
nie e posveteno na obrabotkata na parkot,
otkolku na samata zgrada.
*1
Sl.1. Karlo Maderna. Zapadnata fasada na crkvata
Sv. Suzana, Rim, 1596-1603.
1
Podetalno vo Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.5-7
1
5
6
I t a l i j a
Vo tekot na XVII i na XVIII vek, vo s u{te
razedinetata Italija, se javuva opa|awe na proiz-
vodstvoto i na trgovijata, taka {to taa }e se najde na
periferijata na ekonomskiot i politi~kiot ìvot vo
Evropa. Poradi toa, se namaluva i ulogata na burò-
azijata, a se zajaknuva zemjodelskata aristokratija i
crkvata. Feudalnata i katoli~kata reakcija se zacvr-
stuvaat vo site italijanski dràvi.
I pokraj negativnite op{testveni tendencii,
bogatata i prefineta kultura na Italija prodolùva
da se razviva bez ogled na pritisokot od kontra-
reformacijata. No, op{testveno-ekonomskite promeni
predizvikuvaat i promeni vo kulturata, koi moàt
nakratko da se opi{at na sledniot na~in:
- Namesto jasnoto svetlo na ~ove~kiot razum,
zavladuva emocionalnosta, pri {to se gubi granicata
me|u realnoto i izmislenoto;
- Stremeòt kon umetni~kata ubavina i vozvi-
{enata blagorodnost se zamenuva so naglasena, poneko-
ga{ preterana gracioznost, ili pak so aristrokratski
manir.
Prvata faza na baroknata arhitektura vo Italija
gi opfa}a dvaesette godini od krajot na XVI i dvaesette
godini od po~etokot na XVII vek. Vo toj period,
paralelno so sloènite formi na barokot, s u{te se
primenuvaat formite na manirizmot i na akademizmot.
Cvetniot barok }e se razviva od 1620 god. do
sredinata na XVIII vek (okolu 130 godini) po {to doa|a
do opa|awe na umetni~kiot razvoj, pred da se pojavi
klasicizmot kon krajot na vekot. Barokot go dobiva
svoeto ime tokmu od klasicistite na koi taa arhitektura
i umetnost im se tu|i, odnosno ~udni.
*2
R i m R i m R i m R i m R i m
Centar i lulka na baroknata arhitektura e Rim,
kade {to taa se razviva vo ramkite na materijalnata
blagosostojba na katoli~kata crkva. Po pobedata na
katoli~kata crkva nad reformacijata, papite nasto-
juvaat Rim da dobie izgled na prestolnina na celiot
katoli~ki svet. Preku sjajot i veli~estvenosta na
arhitekturata, katoli~kata crkva nastojuva da ja izrazi
svojata mo} nad protestantite. Zatoa, crkvata Sv. Petar
s u{te }e pretstavuva {iroko pole za aktivnost na
mnogu arhitekti i umetnici.
KARLO MADERNA (1556-1629)
Karlo Maderna e najaktivniot arhitekt vo po~e-
tokot na XVII vek vo Rim. Toj doa|a od Lombardija i
po~nuva da raboti so svojot vujko Domeniko Fontana
kako kamenorezec pri gradeweto na vodovodi i fontani.
Fasadata na crkvata Sv. Suzana (1596-1603) go
pretstavuva ranoto samostojno tvore{tvo na Maderna.
Vo sporedba so fasadata na crkvata Il Xezu, taa ima
ponaglasena plasti~nost. Za prvpat se sre}ava balu-
strada nad frontonot od portalot, so {to se naglasuva
stremeòt kon viso~ina.
Prodolùvaweto na isto~niot krak i fasadata na
crkvata Sv. Petar (1607-17) pretstavuva zavr{na etapa
vo dolgovekovnoto gradewe na crkvata. So prodol-
ùvaweto na narteksot, Maderna sozdava prostran, no
silno izdolèn paraden vestibil. Na toj na~in
centralnata osnova na crkvata ja pribliùva kon bazi-
likalnata, {to odgovara na novosozdadeniot katoli~ki
kult.
Sl.2. Osnova na crkvata Sv. Petar, Rim. Dogradba na
vlezniot (isto~en) del, 1600-17, Karlo Maderna.
Sl.3. Karlo Maderna. Vlezna (isto~na) fasada na crkvata
Sv. Petar, Rim, 1607-17.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
5
7
Maderna zapo~nuva da ja gradi fasadata po pobedata
na eden arhitektonski konkurs. Vo nejzinoto obli-
kuvawe se istaknuva kolosalniot korintski red i
te{kata atika razviena po horizontala. Na aglite
trebalo da bidat izgradeni kambanarii, no tie ne se
napraveni, verojatno poradi slabite temeli. Osnovnata
gre{ka vo koncepcijata na dogradbata se sostoi vo
nesrazmernosta na prodolùvaweto, vo odnos na osnov-
nite merki na objektot. Fasadata, so svoite dimenzii
od 115 h 45 m gi skriva bogatite plasti~ni formi na
crkvata i osobeno go namaluva vlijanieto na kupolata
vo oblikuvaweto na prostorot. Ovaa negativnost,
donekade }e bide namalena so gradeweto na poznatata
kolonada na Bernini.
Palatata Barberini, Maderna zapo~nuva da ja gradi
vo 1624 godina, pet godini pred svojata smrt. Gradeweto
}e go prodolì negoviot mlad vnuk, poznatiot arhitekt
Boromini, a potoa i Bernini. Vo koncepcijata na
objektot, jasno e prisuten karakterot na Madernievata
arhitektura, koja ja podgotvuva po~vata za golemiot
procut na rimskiot barok. Vo nejziniot plan se
sre}avaat elementite na gradski dvorec i na prigrad-
ska vila. Izdolènite bo~ni krila formiraat paraden
dvor, {to za prvpat ovde se pojavuva vo arhitekturata
na dvorcite.
Sredi{niot del na fasadata kon ulicata ima arkadi
vo vid na trem vo prizemjeto i zastakleni galerii na
katovite. Sredi{niot del na dvornata fasada ima
ponaglasena plasti~nost, so silno istaknati jonski
pilastri od kolosalen red i so silna atika.
*3
Sl.4. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~-
nata 1624. Osnova na prizemjeto i fragment od katot.
2
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, str. 24-32
3
Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.16
Sl.5. Karlo Maderna. Palatata Barberini, Rim, zapo~nata
1624. Izgledi na centralniot del od uli~nata
fasada i dvornata fasada.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
5
8
LORENCO BERNINI (1598-1680)
Prvoto mesto me|u najpoznatite barokni arhitekti
na Rim, sekako im pripa|a na Bernini i na Boromini.
Vo nivnoto tvore{tvo se soo~uvaat sprotivnite
krajnosti na visokiot rimski barok.
Bernini, spored svoeto zna~ewe za arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto se sporeduva so Mike-
lanxelo, bidej}i mnogu uspe{no se zanimava so skul-
ptura, slikarstvo i so arhitektura, dostignuvaj}i
evropska popularnost. Toj e nagraduvan za svojata rabota
so basnoslovni honorari, a Luj XIV vo Pariz }e go
pre~eka so kralski po~esti.
Bernini zapo~nuva da u~i kaj svojot tatko vo Neapol
i so nego doa|a vo Rim vo 1604 god. kade stanuva pomo{nik
na Karlo Maderna, a vo 1628 god. e nazna~en za glaven
arhitekt na crkvata Sv. Petar.
Bronzeniot baldahin vo crkvata Sv. Petar (od 1624
god.) pretstavuva po~etok na doìvotnata rabota na
Bernini, povrzana so ovaa crkva. Visokiot baldahin od
30 m e manifest na noviot baroken stil. Toj se nao|a na
granicata me|u skulpturata i arhitekturata, so vonredna
ubavina, {to podednakvo se doìvuva od site strani.
Formata na baldahinot sodrì potencijalna dinamika
koja se "zakanuva" da ja urne negovata tektonska osnova.
Vitkite tordirani koloni se opfateni so izvitkaniot
antablement, a zavr{etokot ima forma na kruna.
Plo{tadot Sv. Petar vo Rim (1657-1663) e eden od
najgolemite vo istorijata na urbanizmot. Toj e sozdaden
so cel da se napravi dostoinstven pristap kon veli-
~estvenoto katoli~ko svetili{te. Plo{tadot se sostoi
od dva dela: trapezen, {to se otvora kon hramot i
elipsest so dolìna na oskite od 204 h 145 m. Vo
sredinata na elipsestiot del ima obelisk, a vo fokusite
dve fontani. Plo{tadot e oformen so trem od xinovski
rimsko-dorski koloni, postaveni vo ~etiri reda. Na toj
Sl.6. Lorenco Bernini. Bronzeniot baldahin,
crkva Sv. Petar, Rim, 1624-1633.
Sl.7. Lorenco Bernini.
Plo{tadot Sv. Petar,
Rim, 1657-1663. Panoram-
ski pogled kon crkvata.
Sl.8. Ansamblot Sv. Petar, Rim. Situacija: 1. crkva,
2. kolonadata na Bernini, 3. obelisk, 4. fontani.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
5
9
na~in, Bernini ja doveduva do sovr{enstvo koncepcijata
na plo{tadite, {to pred nego ja imaat postaveno
Roselino i Mikelanxelo.
Crkvata San Andrea al Kvirinale (1653-58)
pretstavuva usovr{uvawe na elipsestiot tip na osnova
so kapeli, sozdaden vo docnata renesansa. Nadol`nata
oska e normalna na vleznata pokratka oska, so {to
oltarot se pribliùva kon vernikot. Vlezniot portik
e povle~en od uli~nata linija i obeleàn so dve jonski
koloni, postaveni vrz elipsest stilobat. Kupolata od
vnatre{nata strana celosno e prekriena so {estoagolni
kaseti i dopolnitelno e ras~leneta so rebra, {to se
soedinuvaat pod tesnata lanterna.
Od drugite mnogubrojni dela na Bernini, posebno
treba da se istaknat:
- fontanata La Barka~a na [panskiot plo{-
tad vo Rim,
- fontanata na êtirite reki na plo{tadot
Navona vo Rim,
- proektot za fasadata na isto~noto krilo na
Luvr, i dr.
*4
4
Vidi ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 2. str.8
Sl.10. Lorenco Bernini. Crkvi~kata San
Andrea al Kvirinale, Rim, 1658. Prosto-
ren presek (levo) i izgled (gore).
Sl.11. Lorenco Bernini. Fontana del Tritone, Rim
zavr{ena okolu 1637.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.9. Lorenco Bernini. Kolonadata na plo{tadot
Sv. Petar, Rim, 1657-63.
1
6
0
FRANÊSKO BOROMINI (1599-1667)
Fran~esko Kasteli, nare~en Boromini e majstor na
fantasti~ni prostorni gradbi, na ìvopisni enteri-
eri, na plasti~ni i razdvièni fasadi. Toj u~i
skulptura kaj svojot tatko vo blizinata na Komo, a vo
1615 god. doa|a vo Rim i stanuva pomo{nik na svojot vujko
Karlo Maderna. Vo vremeto koga negoviot vrsnik
Bernini go pravi baldahinot na crkvata Sv. Petar,
Boromini se nao|a na po~etokot od svoeto samostojno
tvore{tvo.
Crkvata San Karlo ale Kvatro Fontane vo Rim
(1638-40) e edno od najkarakteristi~nite dela na
razvieniot rimski barok. Taa e izgradena na agolot od
ulicite Feli~e i Kvirinale, na ~ija raskrsnica vo
aglite ima postaveno fontani. Crkvata ima elipsesta
osnova so ni{i vo koja vlezot e postaven na podolgata
oska. Objektot e pokrien so elipsesta kupola i lanterna.
Vo enterierot na ovoj objekt nema ramna povr{ina, s e
nespokojno i napregnato, ispup~eno ili vdlabnato,
preto~eno od edno vo drugo. Na toj na~in se postignuva
glavnata cel na toga{nata crkovna arhitektura: da se
sozdade egzaltirano ~uvstvo kaj vernicite. Crkvata
pretstavuva sostaven del na istoimeniot manastir.
Fasadata na crkvata e napravena vo 1667 godina, 27
godini po izgradbata na objektot i pretstavuva posledno
delo na Boromini. Nejzinata koncepcija, so osobena
sila e pot~ineta na seopfatnoto branovidno dvièwe.
Sl.12. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo ale
Kvatro Fontane, Rim, 1638-67. Osnova so manastirot i
izgled na svodovite so potkupolniot sistem.
Sl.13. Fran~esko Boromini. Crkvata San Karlo
ale Kvatro Fontane, Rim, 1638-67.
Sl.14. Fran~esko Boromini. Crkvata San Ivo dela
Sapienca, Rim, 1642-50.
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
1
Korintskiot red na angaìrani koloni ja oformuva
nemirnata vlezna fasada, a venecot nad vlezot e
edinstvenata neprekinata horizontalna linija, no i taa
e iskrivena.
Crkvata San Ivo dela Sapienca vo Rim (1642-50) e
postavena vo dlabo~inata na univerzitetskiot dvor,
izgraden vo docnata renesansa od Xakomo dela Porta.
Nejzinata vdlabnata fasadna povr{ina, so svojot reljef
gi povtoruva dvornite arkadi od renesansen karakter.
Nad poligonalnata i so ni{i bogata osnova se izdiga
tambur so razdvièna plasti~nost i so vitka skalesta
kupola so lanterna.
Crkvata Santa Agneze in Agone vo Rim (1653-61) e
zapo~nata da se gradi od pomladiot arhitekt Karlo
Rajnaldi na plo{tadot Navona, nasproti Berninievata
Fontana na ~etirite reki. Boromini osnovata ja ima
napraveno krstovidna, so osmoagolnik vpi{an vo
sredi{niot kvadrat i so popre~no razvivawe na
nejzinata sodrìna, kade {to fasadata e u{te posilno
razviena po {iro~ina. Na simetralata na objektot e
smesten vlezen korintski portik, a levo i desno ima dve
kambanarii, kako inspiracija od Lombardija, rodniot
kraj na Boromini.
Centralnoto prostranstvo na objektot e neobi~no
blizu do fasadata i e pokrieno so kupola, postavena vrz
visok plasti~no obraboten tambur. Blizinata na
kupolata do vleznata fasada ovozmoùva taa da bide
dobro vidliva od tesniot plo{tad, {to pretstavuva nov
kvalitet vo odnos na dogradbata na crkvata Sv. Petar
od Karlo Maderna.
Vo delata na Boromini vidliv e stremeòt,
izraznite sredstva na arhitekturata da se upotrebat
dokraj, sozdavaj}i nespokojna dinamika. Zatoa, tie se
li{eni od tektonskata celosnost i od impozantnata
serioznost, {to pretstavuva op{ta karakteristika na
negovoto tvore{tvo. Na toj na~in, Boromini konkretno
i jasno gi izrazuva estetskite ideali na novata sloèna
epoha.
Plo{tadot Navona vo Rim, vo glavni crti e ofor-
men so izgradbata na crkvata Santa Agneze od Boromini.
Toj e izgraden na mestoto na anti~kiot stadion na
Domicijan, {to moèl da sobere 30.000 gleda~i. So
novoto re{enie se povtoruvaat nekoga{nite dimenzii
na stadionot od 240 h 65 m. Pogolemiot del od plo{tadot
e izgraden pod mecenstvo na semejstvoto Pamfili, od
koe poteknuva papata Ino~entie X. Vo sredinata na
plo{tadot se nao|a remek-deloto na Bernini Fontanata
Sl.15. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze
in Agone, Rim, 1653-61. Osnova i presek.
Sl.16. Rajnaldi i Boromini. Crkvata Santa Agneze in
Agone, Rim, 1653-61. Izgled, vo preden plan e
Fontanata na ~etirite reki od Bernini.
ARHITEKT URA
1
6
2
na ~etirite reki (Dunav, Gang, Nil i Rio del Plata),
izgradena vo 1651 god. Vo perifernite fokusi na
plo{tadot se postaveni: Fontana del Mori, zavr{ena
vo sredinata na XVII vek, od Xovani-Antonio Moro, kako
i fontanata Neptun, zavr{ena vo XIX vek. Za vreme na
è{kite denovi, plo{tadot bil poplavuvan so voda i
po nego, zaradi osveùvawe, rimjanite se vozele so
ko~ii.
*5
PJETRO DA KORTONA (1596-1669)
Pjetro da Kortona e pove}e poznat kako ìvopisec,
otkolku kako arhitekt. Toj gi ima ukraseno palatite
Piti i Vekio vo Firenca i palatata Barberini vo Rim.
Negovata arhitektura obiluva so plasti~nost podredena
na perspektivnoto doìvuvawe, kon {to se nadovrzuvaat
iluzionisti~kite freski po tavanite i po svodovite.
Crkvata Sv. Martin i Luka (1635-50), kako manifest
na novata mlada arhitektura e izgradena so osnova na
re~isi sovr{en gr~ki krst. Vrz presekot na dvata kraka
se izdiga veli~estvena kupola, koja kako da go gme~i
naosot i kako da gi stava pod kontrola site èlbi za
dvièwe. Me|utoa, osnovata so svojata smirenost ja
odbiva prevlasta na kupolata.
*6
Crkvata Santa Marija dela Pa~e, Rim (1656), vo
enterierot i vo eksterierot e dovr{ena od strana na
Kortona. Pred crkvata toj dograduva mal plo{tad, pri
{to na tesnata lokacija uspe{no }e se snajde, sozdavaj}i
dinami~na kompozicija. Fasadata na objektot ima
sloèna koncepcija vo koja dominira istaknatiot
elipsest sredi{en vlezen del, pred vdlabnatiot, isto
taka plasti~en elipsest del. Na toj na~in se naglasuva
vlezot vo crkvata pred bo~nite vlezovi vo manas-
tirskite prostorii. Plo{tat~eto pred crkvata ima
petoagolna forma so karakteristi~na barokna postavka,
so {to e postignata osnovnata cel, da se istakne
centralniot motiv, a toa e "polurotondata" na crkvata.
Crkvata Santa Marija in Via Lata (1658-62) e
postavena na zna~ajnata rimska ulica Korso. Za svojata
obi~na izdolèna osnova, objektot ima nesrazmerno
visoka fasada, so {to vtoroto nivo dobiva dekorativna
uloga. Op{tiot sklop na fasadata sodrì pove}e
klasi~ni elementi, otkolku drugite objekti na Kortona.
5
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, od str.85
Sl.17. Plo{tadot Navona, Rim. Situacija: 1. crkva Santa
Agneze in Agone, 2. Fontana na ~etirite reki so obelisk.
3. bo~ni fontani
.Sl.18. Plo{tadot Navona, Rim. Od levata strana
e crkvata Santa Agneze in Agone.
Sl.19. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa
Marija dela Pa~e, Rim, 1656-57.
6
Vidi Vseoba istori arhitektur, tom 7, str.57-93
Henry A. Millon. Barok & Rococo, str.51
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
3
KARLO RAJNALDI (1611-1691)
Rajnaldi, kako i pogolemiot broj barokni arhitekti
doa|a vo Rim od severna Italija, kade {to samostojno
zapo~nuva da ja gradi crkvata Santa Agneze, za podocna
rakovodeweto so gradbata da mu go prepu{ti na Bernini.
Dvete crkvi na plo{tadot del Popolo, Rim (1660),
so centralna osnova i kupola zapo~nuva da gi gradi
Rajnaldi, no tie se zavr{eni od negovite naslednici.
So svojata koncepcija, Rajnaldi go oformuva po~etokot
na poznatiot trizra~en sistem na ulici, koi zapo~nu-
vaat od plo{tadot Del Popolo. Celiot plo{tad e
dovr{en duri vo XIX vek, a vo negovata kompozicija
glavniot akcent e staven vrz dvete crkvi.
Crkvata Santa Marija in Kampiteli, Rim (1665-67),
Rajnaldi ja ima napraveno so silno istaknat sredi{en
del na fasadata so teòk plasti~en fronton, pred koj
se formira plitok portik.
*7
Baroknite objekti ne moàt da se razgleduvaat
oddelno od skulpturata i od fresko-slikarstvoto.
Umetnosta ovozmoùva na baroknata arhitektura vo
svojot enterier da postigne iluzija na bezgrani~no
prostranstvo. êstopati, baroknite avtori se istovre-
meno arhitekti, slikari i skulptori. Najpoznat slikar
na tavani vo Rim e Andrea Poco, koj kako arhitekt }e
gradi crkvi duri vo Dubrovnik i vo Qubqana.
Sl.20. Pjetro da Kortona. Crkvata Santa Marija
dela Pa~e, Rim, 1656-57. Situacija so osnovi
na prizemjeto i fragment od katot.
Sl.21. Karlo Rajnaldi. Dvete potkupolni
crkvi na Pjaca del Popolo, Rim, 1660 i
situacija na plo{tadot.
7
Vidi Svetska arhitektura, str.268-274
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
Sl.22. Karlo Rajnaldi. Crkvata Santa Marija
in Kampiteli, Rim, 1665-67.
1
6
4
Severna Italija
Baroknata arhitektura vo Italija, nadvor od Rim
(1630-1680) e pomalku zna~ajna, pa duri i bleda vo odnos
na nejziniot bleskav procut vo papskata prestolnina.
Isklu~ok pretstavuvaat oddelni objekti vo severna i
donekade vo ju`na Italija.
BALTAZARE LONGENA (1598-1682)
Longena najprvin u~i kaj svojot tatko kamenorezec,
a potoa i kaj arhitektot Skamoci, dovr{uvaj}i gi
negovite objekti. Kako samostoen tvorec toj ima
izgradeno nekolku zna~ajni barokni objekti vo Vene-
cija.
Crkvata Santa Marija dela Salute (1631-1682) e
postavena do vlezot na kanal Grande i pretstavuva ele-
ment za identifikacija na venecijanskiot urban pejza`.
Taa ima osnova na pravilen osmoagolnik i elipsesto
oltarno prostranstvo so ni{i. Osum stolpci go nosat
poligonalniot tambur i re{etkastata kupola so
lanterna. Pilastrite od tamburot na preminot kon
poniskite delovi se pokrieni so "S" voluti.
Kaj ovaa crkva se pojavuva eden nov sistem za
pokrivawe kupoli, kade {to nad nose~kiot polukruèn
del od kupolata se izdiga lesna re{etkasta nadvi{ena
drvena konstrukcija, vrz koja leì krovniot pokriva~.
Na toj na~in, so nadvi{enata silueta na kupolata
donekade se eliminiraat perspektivnite skratuvawa
pri nejzinoto doìvuvawe od nivo na ~ove~ki horizont.
Palatite Ka Pezaro (1650-80) i Ka Reconigo (1686-
1720), so svojata arhitektura gi razrabotuvaat karak-
teristikite na venecijanskata palata, postaveni od
Sansovino na palatata Korner dela Ka Grande.
Sl.23. Baltazare Longena. Crkvata Santa
Marija dela Salute, Venecija, 1631-82.
Sl.24. Baltazare Longena. Crkvata Santa Marija
dela Salute, Venecija, 1631-82. Osnova i presek.
Sl.25. Baltazare Longena. Palatata
Ka Reconigo, Venecija, 1686-1720.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
5
Enterierite na ovie palati se obraboteni so bogata
barokna dekoracija od arhitektonski elementi, reljefi
i slikarstvo. Toa osobeno e vidlivo vo sve~eniot salon
na palatata Ka Reconigo, kade ve}e e prisutno prefi-
netoto ~uvstvo za vnatre{no ureduvawe, {to }e bide
karakteristi~no za idnata rokoko arhitektura.
*8
GVARINO GVARINI (1624-1683)
Gvarini e golem arhitekt i teoreti~ar, {to raboti
vo mnogu gradovi na Italija i na zapadna Evropa. Po
svojot arhitektonski izraz toj moè da se meri so
talentot na Boromini. Negovite najzna~ajni objekti se
nao|aat vo Torino.
Crkvata San Lorenco vo Torino (1668-87) pretsta-
vuva remek-delo na Gvarini. Taa ima sloèna poli-
gonalna osnova vpi{ana vo kvadrat, so vlezen trem i so
sloèna elipsovidna oltarna ni{a. Enterierot
obiluva so me|usebno prepleteni konstruktivni
elementi, koi dobivaat dekorativen karakter.
Palatata Kariwano vo Torino (1680) ima brano-
vidna linija na fasadata so elipsest vestibil, {to
pretstavuva torinski odek na rimskite ostvaruvawa od
Boromini.
Sl.26. Gvarino Gvarini. Osnova na crkvata San
Lorenco, Torino, 1668-87.
Sl.27. Gvarino Gvarini. Crkvata San Lorenco,
Torino, 1668-87. Izgled na vnatre{nosta
i potkupolniot prostor.
Sl.28. Gvarino Gvarini. Palatata Kariwano, Torino,
zapo~nata 1680. Fragmenti od osnovata i izgledot.
8
9
Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.56
Vo arhitekturata na kapelata Santa Sidone vo
katedralata vo Torino, Gvarini go dostignuva maksi-
mumot vo interpretacijata na sloènite formi vo
enterierot.
*9
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
6
Ju`na Italija
Karakteristi~en primer na barokna varijacija vo
ju`na Italija pretstavuva arhitekturata na crkvata
Santa Kro~e vo Le~e, Apulija. Nejzinata zapadna fasada
zapo~nuva da se gradi vo sedumdesettite godini na XVI
vek, no e zavr{ena stotina godini podocna. Vo svoeto
plasti~no oblikuvawe, taa gi sodrì prerabotenite
lokalni arhitektonski motivi od srednovekovnoto
minato. Na sli~en na~in se oblikuvani i manastirskite
konaci okolu crkvata.
ROZARIO GALJARDI e najpoznatiot baroken
arhitekt od Sicilija {to }e go sfati ~uvstvoto za
arhitektonski masi, koe go poseduvaat golemite rimski
arhitekti. So takvo ~uvstvo toj gradi nekoi od malu-
brojnite vistinski barokni crkvi vo Sicilija. Me|u niv
najpoznata e crkvata San Xorxo vo Raguza (1744-66),
izgradena na mestoto od prethodnata crkva, urnata od
zemjotres vo 1693 god. So sli~na koncepcija Galjardi }e
ja izgradi i crkvata San Xorxo vo Modika (1702-38).
*10
Sl.30. Rozario Gaqardi. Crkvata San Xorxo,
Raguza, Sicilija, 1744-66.
Sl.29. Crkvata Santa Kro~e, Le~e, Apulija. Fasadata
zapo~nata vo 70-tite godini na XVI vek.
10
Vidi Velike arhitekture sveta, str.176
Liselotte Andersen. Barok i rokoko, str.176-230
ARHITEKT URA ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
1
6
7
F r a n c i j a
Najgolemiot razvoj na evropskata arhitektura vo
XVII vek pripa|a na Francija. Po zavr{etokot na
verskite vojni, francuskoto op{testvo zasileno se
menuva. Dotoga{ ìvotot e skoncentriran vo gradovite-
tvrdini i vo zamocite, od koi postepeno izleguva nadvor
vo po{irokite prostori. Vo toj period se formiraat
novi naselbi, spored novata koncepcija bez tvrdini.
Upravata na kralot Anr IV se stremi kon centra-
lizacija na dràvnata vlast. Zaradi zaìvuvawe na
ekonomijata, se gradat krupni manufakturni pretpri-
jatija za tekstilnoto, koàrskoto i za drugite sto-
panstva.
So Nantskiot edikt dozvolena e slobodna vero-
ispoved i za protestantite, so {to vo Francija e ovozmo-
èno doa|awe na majstori graditeli i od protes-
tantskite zemji. Od 1654 godina, zaradi poefikasna
grade`na kontrola se voveduva samostojnata dràvna
funkcija sirentendant (glaven upravnik) po gradi-
telstvo, koja moè da ja zazeme samo arhitekt. Funkci-
jata kralski arhitekt, {to be{e vospostavena vo XVI
vek, vo barokot dobiva u{te pogolemo zna~ewe. Arhitek-
tite gi ispolnuvaat kralskite naredbi i stanuvaat
privilegiran i osiguran del na op{testvoto.
Arhitekturata na XVII vek vo Francija moè da se
podeli na dva perioda:
- prvata polovina na vekot ja obeleùvaat:
stilot Anr IV i stilot Luj XIII,
- vo vtorata polovina na vekot se razviva
stilot Luj XIV.
Prva polovina na XVII vek
Po~etokot na vekot e obeleàn so gradewe na
objekti od tradicionalnite materijali bondruk i tula,
a kamenot ima samo dekorativna uloga. Najmnogu se
rasprostranuva me{anata tehnika na yidawe od tula i
kamen, poznati pod imeto stil Anr IV. Zna~ajno e toa
{to toga{ za prvpat se vospostavuvaat standardnite
dimenzii na tulata i kamenot.
Vo "detskite godini" na Luj XIII, so Francija
fakti~ki upravuva kardinalot Ri{elj, kako ideolog i
teoreti~ar na dràvniot apsolutizam. Pod negova
uprava, Francija stanuva najsilnata dràva vo zapadna
Evropa. Ri{elj go pro{iruva vlijanieto na apsolu-
tisti~kata vlast i vo oblasta na umetnosta, so vospos-
tavuvawe na Akademijata na umetnosta vo Pariz.
Vo oblasta na graditelstvoto, vo prvata polovina
na XVII vek se realizira bogata programa. Najmnogu se
gradat dvorci, zamoci, gra|anski ku}i, op{testveni
objekti, verski objekti i golem broj novi gradovi.
Kon krajot na XVI vek, vo Pariz }e se vospostavi
tipot na hoteli, {to }e vladee so francuskata arhi-
tektura vo slednite dva veka vo vid na stanben objekt,
smesten me|u dvor i gradina. Vo po~etniot period,
dvorot e zaobikolen so pomo{ni objekti, a podocna toj
dobiva reprezentativen karakter. Najpoznat hotel od
po~etokot na XVII vek e hotelot Sil (1600-24-34) vo
Pariz od arhitekt @ak Andro-Disers. .. .. Na negovata
fasada, ras~lenuvaweto so arhitektonski redovi e
zameneto so ~ove~ki figuri vo ni{i i so geometriski
reljef, {to pretstavuva celosna novina vo arhi-
tekturata. Vo ovoj objekt tradicionalniot visok krov
se zadrùva i ponatamu.
Vo Pariz, po~etokot na vekot e ozna~en so dovr-
{uvawe na starite ili so po~etok na gradewe novi
plo{tadi.
Plo{tadot Roajl (plo{tadot na Vogezite, 1606-12)
e smesten na desniot breg od rekata Sena. Negovoto
gradewe go dovr{uva Klod [atijn vrz kvadratna osnova
140 h 140 m, po ~ii strani se rasporedeni tipizirani
stanbeni objekti. Objektite se oblikuvani so arkadi vo
prizemjeto i so mansardni krovovi nad vtoriot kat. Kaj
ovie objekti najkarakteristi~na e primenata na stilot
Anr IV, {to se odlikuva so kombinirano yidawe od
kamen i tula.
Iako vo po~etokot na vekot baroknata arhitektura
vo Francija bila poddràna od visokoto op{testvo, taa
nemala {iroka primena. Moè da se zboruva samo za
oddelni barokni gradbi. Pri~inata za toa leì, pred
s vo otporot na silnata doma{na tradicija. Fran-
cuskite arhitekti poteknuvaat od semejnite lozi na
graditeli, koi strogo gi ~uvaat i gi neguvaat svoite
Sl.31. @ak-Andro Disers. Hotel
Sil, Pariz, 1600-24-34.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
1
6
8
profesionalni graditelski priodi proizlezeni od
gotskata tradicija. Zatoa, arhitektite imaat kriti~ki
odnos kon uvezenite barokni vlijanija. Na toj na~in,
postepeno se formira noviot francuski arhitektonski
izraz, nare~en stil Luj XIII, {to se karakterizira so
prepletuvawe na docnorenesansnite, gotskite i barok-
nite crti so crtite na klasicizmot.
Razvojot na zamocite vo XVII vek, pa i podocna se
odviva vo dve nasoki. Prviot tip pretstavuva ofi-
cijalen reprezentativen objekt, koj ja {titi idejata na
apsolutizmot. Vtoriot tip ja zema vo za{tita ~ove~kata
li~nost povrzana so ideite na novopojaveniot op{tes-
tven sloj, buròazijata. Karakteristi~en primer od
prviot tip e dvorecot Versj, a od vtoriot zamokot
Mezn.
Najpoznati arhitekti od prvata polovina na XVII
vek vo Francija se: Solomn de Bros, @ak Lemersj i
Franso Mansr.
*11
SOLOMON DE BROS (1571-1626)
Solomn de Bros e tvorec na poznatiot Luksem-
bur{ki dvorec (1615-20) vo Pariz. Toj e izgraden na
leviot breg od rekata Sena za potrebite na kralicata
Marija Medi~i. Po nara~ka na kralicata, arhitektot
pravi dvorecot so svojot toskanski stil, da nalikuva na
palatata Piti od Firenca, rodnoto mesto na kralicata.
Inaku, strukturata na objektot so svojot plan, agolnite
kuli i so strmnite krovovi ja sodrì francuskata
tradicija. Zad dvorecot ureden e rasko{en park, vo koj
De Bros so sorabotnicite ja gradi fontanata Medi~i.
Toa e eden od retkite primeri na dekorativna fontana
vo Pariz, bidej}i gradot vo toj period ima golem
nedostig od voda za piewe.
Fasadata na crkvata Sen @erv (1616-21) vo Pariz,
Solomn de Bros ja pravi dvostepena, taka da odgovara
Sl.32. Solomn de Bros. Luksembur-
{kiot dvorec, Pariz, 1615-20
.Sl.33. Solomn de Bros. Fasadata na crkvata
Sen @erv, Pariz, 1616-21.
11
Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.58
12
Vidi A. Leconte. Paris, str.83
na visokiot gotski korab, kako i na principite na
fasadata od crkvata Il Xezu vo Rim. So toa, i vo
Francija e voveden ovoj tip crkovni objekti.
*12
@AK LEMERSJE (1585-1654)
@ak Lemersj graditelstvoto go u~i vo Rim, a po
vra}aweto vo Francija vo 1637 god. e nazna~en za prv
kralski arhitekt. Vo negovite rani dela silno se
prisutni karakteristikite na francuskata renesansa.
Toa osobeno e vidlivo na Paviljonot na ~asovnikot vo
Luvr (1624) kade so formata na kupolata i so kari-
jatidite na fasadata pravi kontinuitet so korpusot na
Pjer Lesk od vremeto na renesansata.
Crkvata vo Sorbona (1635-42) e prv objekt so kupola
vo Francija. Vo nejzinata koncepcija se razviva tipot
na fasada od crkvata Il Xezu, no fasadnata povr{ina
go skriva tamburot na kupolata. Kupolniot sistem e
napraven po primerot na crkvata Sv. Petar, no Lemersj
voveduva eden vid gotski kontrafori, dodavaj}i im mali
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
1
6
9
Sl.34. @ak Lemersj. Crkvata vo Sorbona, Pariz,
zapo~nata 1635. Osnova i izgled.
13
Vidi A. Leconte. Paris, str.48,86
Sl.35. Franso Mansr. Manastirskata crkva
Val de Gras, Pariz, zapo~nata 1642.
voluti. Vo kompozicijata na ovoj objekt s e pros-
tudirano i s e elegantno i fino. Vo vnatre{nosta na
crkvata se smesteni grobovite na kardinalot Ri{elj i
na univerzitetskite profesori zaginati za Francija.
Palatata Roajl (1629-1636) e gradena po nara~ka na
kardinalot Ri{elj, vo neposredna blizina na Luvr. Po
smrtta na Ri{elj vo 1642 godina, palatata }e mu
pripadne na kralot Luj XIII. Vo arhitekturata na ovoj
objekt s u{te e prisuten duhot na renesansata, izrazen
preku strogiot dorski red i tradicijata na strmni
krovovi, so primena na oddelni barokni fragmenti.
*13
FRANSOA MANSAR (1598-1666)
Franso Mansr e u~enik na Solomn de Bros, za
podocna da stane slaven arhitekt i osnovopolo`nik na
francuskiot klasicizam od XVII vek, nare~en baroken
klasicizam. Franso Mansr e mnogu ploden arhitekt,
koj gradi objekti so razli~na namena.
Manastirskata crkva Val de Gras (1642) e edna od
najbaroknite gradbi vo Francija. Nejzinata arhitektura
se bazira vrz istite principi kako i crkvata vo
Sorbona, no zaemnata vrska me|u arhitektonskite
delovi e uslo`neta poradi prisustvoto na dekoracijata.
Taa e izgradena po nara~ka na kralicata, za da se
proslavi ra|aweto na prestolonaslednikot, idniot kral
Luj XIV vo 1637 god. Pri gradeweto na objektot krali-
cata insistirala da se zadovoli nejziniot vkus za
arhitekturata, no so golemata upornost na Franso
Mansr objektot e zavr{en, glavno, spored negoviot
proekt.
Dogradbata na zamokot Blo (Orleanskoto krilo,
1635-38) e napravena so naglaseni bo~ni krila kon
nadvor i so konkavno oblikuvan trem na dvojni dorski
koloni kon dvorot. Katovite se jasno ras~leneti,
soglasno postavkite na Vitruvie za superponirawe na
stilovite. Visokiot naklonet krov pretstavuva
organski del na objektite od Franso Mansr. Vo 1640
godina, toj za prvpat ja predlaga iskr{enata forma na
krovovi, prisposobuvaj}i go potkrovniot prostor za
ìveewe. Vo negova ~est, toj sistem na krovni konstru-
kcii e nare~en mansarden krov.
Zamokot Mezn-Laft (1642-46) e izgraden vo
blizinata na Pariz, za potrebite na pretsedatelot na
francuskiot parlament. Vo osnovata na objektot se
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
1
7
0
sekoj paviljon ima zaseben strmen krov. Volter i
negovite sovremenici ovoj zamok go smetaat za naj~ist
primer na francuskata klasi~na arhitektura.
Hotelot Karnaval (1655-1661) pretstavuva adap-
tacija i dogradba na stariot objekt od Pjer Lesk,
napravena od Franso Mansr. Na dvornata fasada,
ras~lenuvaweto na povr{inite so pilastri e napu{-
teno, a tie se zameneti so ~ove~ki figuri vo visok
reljef i so skulpturi. Takvata poslobodna arhi-
tektonska kompozicija, ~estopati e upotrebuvana pri
gradeweto na gradskite rezidencii, nare~eni hoteli,
koi im sluàt na bogatite blagorodnici i nivnite
gosti.
*14
Vtora polovina na XVII vek
Vo 1661 godina, po smrtta na kardinalot Mazarn
(naslednikot na Ri{elj), Luj XIV re{ava sam da vladee
so golemata dràva. Vedna{ potoa, situacijata vo
graditelstvoto se menuva, taka {to najgolemite potfati
gi prezema kralot so svojot sposoben minister Kolbr.
Golemo vlijanie vrz urbanizacijata na gradovite i
nivnite industriski centri, Kolbr }e izvr{i preku
sozdavaweto na Akademijata na arhitekturata vo 1677
god. Za direktor na Akademijata e nazna~en Franso
Blondl, a nejzin ugleden ~len vo 1685 god. stanuva @il
Ardun Mansr.
Sl.36. Franso Mansr. Orleanskoto krilo na
zamokot Blo, 1635-38. Izgled od dvorot.
Sl.37. Franso Mansr. Zamokot Mezn Laft,
kaj Pariz, 1642-46. Osnova i izgled.
Osnovna zada~a na Akademijata e razrabotuvawe na
"idealnite ve~ni zakoni na ubavinata", spored koi treba
da se gradat site objekti vo Francija. Akademijata pravi
kriti~ka ocenka na dotoga{ sozdadenite barokni
principi, proglasuvaj}i gi za neprimenlivi vo Fran-
cija. Na ~elo so Blondl taa }e utvrdi deka "svojstvo na
boèstvenosta e geometri~nosta". Kako teoriska
podloga za ponatamo{na razrabotka sluàt delata na
Paladio. Vo ramkite na stilot Luj XIV vladee
misleweto deka objektot ima sovr{eno re{enie, do-
kolku na negovata centralna oska sekoga{ odgovara
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
prodolùva koncepcijata na formata "P" so centralen
rizalit. Kubusot na objektot od P+1 kat ima ras~leneta
fasada so dvojni koloni (po sistemot na Vitruvie), a
1
7
1
eden istaknat del (rizalit, balkon ili fronton) i do
kolku krilata na fasadite se zatvoreni so paviljoni
ili rizaliti. Se napu{taat vertikalnite i se vove-
duvaat horizontalnite elementi za ras~lenuvawe na
fasadite, a objektot se pokriva so edinstven, zaedni~ki
krov vrz antablement so balustrada. Na takov na~in se
postaveni zakonite na barokniot klasicizam vo
Francija, nare~en stil Luj XIV.
Materijalnata mo} na dràvata se zgolemuva so
osvojuvaweto na golemite prekumorski posedi. Luj XIV
se narekuva sebesi kral sonce, velej}i "dràvata toa sum
jas". Se gradat novi pristani{ta i gradovi - tvrdini.
Najgolem urbanist i voen inèner vo Francija e Vobn Vobn Vobn Vobn Vobn,
koj gradi okolu 150 gradovi - tvrdini, vnesuvaj}i golemi
novini vo nivnata koncepcija. Vobn sovr{eno ja
prisposobuva uli~nata mreà na novite gradovi kon
novata tehnika na vojuvawe so upotreba na artilerija.
Vo 1676 god. napraven e eden od prvite planovi za
pro{iruvawe na Pariz od strana na arhitektite Bul i
Blondl. Na mestata na dotoga{nite tvrdini se
predviduvaat promenadi, kako po~etok na idnite
pariski bulevari. Vlezovite vo gradot se oformeni so
triumfalni porti, kako {to e triumfalnata porta Sen
Den (1672) od Franso Blondl.
Arhitektonskite objekti od vremeto na Luj XIV
imaat golemi dimenzii, so u{te pogolemi i rasko{ni
parkovi. Nivnoto gradewe te{ko bi moèl da go izvede
samo eden arhitekt, tuku timovi na arhitekti, koi
sovr{eno sorabotuvaat. êstopati, ne e mo`no da se
utvrdi konkretniot pridones na poedinecot vo avtor-
skiot tim. Gradeni se dvorci, zamoci, op{testveni,
verski i drugi objekti.
Za vreme na barokniot klasicizam, nare~en stil Luj
XIV se izgradeni trite najpoznati dvorci od toj period:
Vo-le-Viknt, Versj i Luvr.
Zamokot Vo-le-Viknt (1656-1661) e izgraden vo
blizinata na Fontenbl za potrebite na ministerot za
finansii Nikol Fuk. Objektot e sve~eno otvoren vo
~est na 23-godi{niot kral Luj XIV, koga vo 1661 god. ja
zema seta vlast vo svoi race. Za izgradba na dvorecot e
angaìran tim sostaven od trojcata najpoznati fran-
cuski arhitekti :
- Luj le V (1612-1670), proektant na dvorecot,
- [arl Lebrn (1619-1690), genijalen
dekorater na enterieri, i
- Andr le Notr (1613-1700), sozdava~ na prekrasnite
parkovi, organski povrzani so prirodata i so
arhitekturata.
Za sve~enoto otvorawe na objektot, Molir ima
napi{ano specijalna baletska komedija, a nad scenata e
izveden neviden ognomet. Mladiot kral trebalo da bide
fasciniran od mo}ta na ministerot Fuk. No, za nesre}a
na ministerot, po tri nedeli toj e zatvoren, pod
obvinenie za pronevera i e osuden na doìvotna robija.
Kralot gi prezema negovite arhitekti i umetnici i gi
angaìra da rabotat vrz izgradbata na kralskiot dvorec
Versj.
*15
Dvorecot Versj , vo blizinata na Pariz, za pot-
rebite na Luj XIV }e izrasne od maliot love~ki dvorec
na negoviot tatko Luj XIII, kade vo 1661 god. najprvin se
izgradeni dve novi krila so prostorii za stopanska
upotreba.
Vo 1668 god. Luj le V go pro{iruva dvorecot za
potrebite na dvorskata svita, za~uvuvaj}i go i maliot
dvorec na Luj XIII.
Po~nuvaj}i od 1678 god. @il Ardun Mansr gi
pravi poslednite prepravki, taka {to kone~no vo 1682
god. vo dvorecot }e se preselat kralskiot dvor i vladata.
14
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.176.
Sl.38. Luj le Vo i [arl Lebrn. Zamokot Vo-le-Viknt, kraj
Fontenbl, 1656-1661. Aksonometriski prikaz.
Sl.39. Luj le Vo i Le Notr. Zamokot Vo-le-Viknt
i negoviot park, 1656-1661.
15
V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.27
ARHITEKT URA
1
7
2
Od 1678 do 1686 godina, [arl Lebrn ja dekorira
vnatre{nosta, ìvopisuvaj}i ja i najpoznatata Galerija
na ogledalata, koja stanuva najbleskava prostorija vo
Evropa.
Andr le Notr go sozdava planot za ogromniot i
bogato opremen park okolu dvorecot (1663-1700). Toj }e
stane primer za site idni avtori na rasko{nite
parkovski ureduvawa okolu evropskite dvorci. Vo
koncepcijata na Versjskiot park dominira zra~nata
koncepcija vo vid na sonce, {to go simbolizira
prisustvoto na kralot-sonce Luj XIV.
Arhitekturata na Versjskiot dvorec dosledno gi
po~ituva postavkite na Akademijata na arhitekturata
preku slednite elementi: simetri~nost, rizaliti so
krila i strogost na fasadnite elementi. Sepak,
prisustvoto na dekorativnite elementi e ne{to
pogolemo, otkolku kaj drugite francuski dvorci.
Vnatre{nosta na dvorecot e izrabotena od najska-
poceni grade`ni i ukrasni materijali, kombinirani so
skulptura i slikarstvo. Na freskite, kralot e prika-
ùvan vo eden mitolo{ki ambient, kako kral na sonceto
- Apolon. Takviot tretman kralot sosema seriozno go
sfa}a, taka {to vo edna baletska pretstava li~no
nastapuva vo ulogata na Apolon.
Dvorecot Luvr vo Pariz prodolùva da se gradi i
vo vtorata polovina na XVII vek. Ministerot Kolbr
saka objektot da go napravi dovolno privle~en za
mladiot Luj XIV, koj s pove}e prestojuva vo Versj. Za
dogradba na dvorecot raspi{an e konkurs, na koj e
pokanet i poznatiot arhitekt od Rim, Bernini. Bernini
vo Pariz }e bide pre~ekan so kralski po~esti. Toj }e
napravi dve varijanti za gradeweto na isto~noto krilo
na Luvr vo stil na visok rimski barok. Crteìte so
razdvièna arhitektura nema da im se dopadnat na
doma}inite, taka {to po nekolkumese~en prestoj vo 1667
godina Bernini si zaminuva. Toa e godinata, koga se
vospostavuva i Akademijata na arhitekturata. Toga{
Sl.40. Dvorecot Versj, 1661-84. Prostorna dispozicija.
Rekonstrukcija vo 1742 od @ak-An` Gabril.
Sl.41. @il Ardun Mansr i [arl Lebrn. Galerijata na
ogledalata vo dvorecot Versj, 1678-86.
Sl.42. Andr le Notr. Parkot na dvorecot Versj,
sostojba vo minatiot vek, litografija.
Sl.43. Luj le Vo i @il Ardun Mansr. Dvorecot
Versj, 1669-85. Izgled od parkot.
ARHITEKT URA
1
7
3
ministerot Kolbr naimenuva komisija od trojca
arhitekti, koja dobiva zada~a da go napravi planot za
dogradbata. Toa se: Luj le V, Klod Per i [arl Lebrn.
Vidna uloga vo avtorskiot tim odigruva Klod Per
(1613-1688), koj inaku ne e arhitekt, tuku medicinar i
fizi~ar, no odli~no ja poznava anti~kata arhitektura.
Toj, isto taka go pravi i nacrtot za sevkupniot plan na
Luvr.
Spored idejata na Luj le V e sozdaden motivot na
dvojni kolosalni redovi, so povle~en yid zad niv. So toa
se sozdava temna zona zad stolbovite, predizvikuvaj}i
kontrast svetlo-temno, {to na fasadata dava baroken
karakter i pokraj nejzinata strogost. Osnovnite karak-
teristiki na fasadata se oformeni, soglasno prin-
cipite propi{ani od Akademijata. Enterierite vo
dvorecot se uredeni od dvorskiot dekorater [arl
Lebrn.
Vo stilot na francuskiot baroken klasicizam,
nare~en Luj XIV tvorat golem broj arhitekti, od koi
najpoznati se ve}e spomenatite. Nivnite najzna~ajni
dela potrebno e da bidat sistematski sredeni, kratko
prezentirani i povrzani so imeto na avtorot, za barem
donekade da se sfati nivniot individualen avtorski
pridones.
LUJ LE VO (1612-1670)
Luj le V e osnovopolo`nik na francuskiot
baroken klasicizam vo vtorata polovina na XVII vek,
koj gradi vo Pariz i vo negovata okolina. Negovite
najgolemi ostvaruvawa se vo timskata rabota povrzana
so tvore{tvoto na drugi arhitekti i umetnici. Sekako
deka najzna~ajni me|u niv se dvorcite : Vo-le-Viknt,
Versj i Luvr. Od ostanatite objekti na Luj le V,
najzna~ajna e Palatata na ~etirite nacii (kolexot
Mazarn, 1661-80), sega{niot Senat. Taa se odlikuva so
razdvièna barokna osnova i so ubavi proporcii. Vo
presekot na krilata, nad centralniot del na objektot,
se izdiga kupola na visok tambur.
[ARL LEBREN (1619-1690)
[arl Lebrn e golem ìvopisec i dekorater na
francuskiot barok. Toj e eden od osnovopolo`nicite
na t.n. golem stil vo umetnosta za vremeto na Luj XIV.
[arl Lebrn ~etiri godini prestojuva vo Italija, za
po vra}aweto vo Pariz vo 1648 godina da u~estvuva vo
sozdavaweto na Akademijata na umetnosta, a od 1660 god.
da stane nejzin pretsedatel. [arl Lebrn e avtor na
golem broj rasko{ni enterieri vo dvorcite i hotelite
(rezidenciite) na bogata{ite vo Pariz. Vo svojstvo na
dvorski slikar, toj ja dekorira vnatre{nosta na nekolku
zna~ajni objekti, sozdavaj}i gi najbleskavite enterieri
na toga{na Evropa.
Osven ureduvaweto na vnatre{nosta vo isto~noto
krilo na Luvr, [arl Lebrn postignuva me|unarodna
reputacija so ureduvaweto na vnatre{nosta na dvorecot
Versj. Najpoznatite i najrasko{nite prostorii vo
Versj sozdadeni od [arl Lebrn se : Vestibilot na
ambasadorite, Galerijata na ogledalata i nejzinite dva
salona: Salonot na vojnata i Salonot na mirot. Od site
niv avtenti~no e za~uvana samo Galerijata na ogle-
dalata, no bez nejziniot srebren inventar, koj e pretopen
Sl.44. Luj le Vo, Klod Per, [arl Lebrn. Isto~noto
krilo na dvorecot Luvr, zapo~nato 1667.
Sl.45. Luj le Vo. Palatata na ~etirite nacii (kolx Mazarn), Pariz, 1661-80. Spored crte` na Izrael Silvestre, muzej Luvr.
ARHITEKT URA
1
7
4
zaradi pla}awe na voenite tro{oci. Fresko-ìvopisot
na tavanot vo galerijata gi prikaùva va`nite nastani
od ìvotot na kralot Luj XIV.
Enterierite na [arl Lebrn so ni{to ne potse-
tuvaat na italijanskiot barok. Jasnosta na zamislata,
preciznata kompozicija i prefinetata ubavina na
arhitektonskite formi, ovie enterieri gi pretvoraat
vo vode~ki spomenici na barokniot klasicizam od
vtorata polovina na XVII vek.
ANDRE LE NOTR (1613-1670)
Andr le Notr }e izrasne i }e stekne stru~no
obrazovanie vo semejstvo na majstori za ureduvawe na
parkovi. Toj gi sozdava principite na pravilniot t.n.
francuski park od klasicizmot na XVII vek, gradej}i i
preureduvaj}i golem broj parkovi okolu zna~ajni dvorci,
od koi najpoznati se parkovite na dvorcite: Vo-le-
Viknt, Versj, Marl, kako i Elisejskite poliwa i
parkot Tiler vo Pariz.
Vo svoite planovi za gradini i parkovi, Le Notr
dosledno gi sproveduva principite na klasicizmot:
pravilnost, stroga simetrija, jasna kompozicija,
precizno podreduvawe na glavnoto i sporednoto.
@IL ARDUEN MANSAR (1664-1708)
@il Mansr, vnukot na Franso Mansr pretstavuva
vode~ki arhitekt na francuskiot baroken klasicizam
vo vtorata polovina na XVII vek. Za potrebite na kralot
i na visokoto op{testvo, toj }e izgradi golem broj
objekti, zanimavaj}i se istovremeno so urbanizam i so
teoriska rabota. Pokraj ogromniot pridones vo
gradeweto na dvorecot Versj, pova`ni dela na @il
Mansr se plo{tadite Viktor i Vandm, Kapelata na
invalidite i dvorecot Marl.
Plo{tadot na pobedata (Plas de Viktor, 1679-85)
ima kru`na forma so pre~nik od 90 m, vo koja se
sretnuvaat {est ulici. Vo negoviot centar e postaven
kowani~kiot spomenik na Luj XIV. Vo prizemjeto na
Sl.46. [arl Lebrn. Salonot na vojnata vo
dvorecot Versj, 1678-86.
Sl.47. @il Ardun Mansr. Plo{tadot Vandm, Pariz, zavr{en 1701.
ARHITEKT URA
1
7
5
objektite okolu plo{tadot ima arkaden trem, a nad
vtoriot kat mansardni krovovi. Fasadite se ras~leneti
so kolosalni pilastri od jonski red. Ovie objekti
podocna }e bidat nadgradeni so u{te eden kat.
Plo{tadot Luj Veliki (Plas de Vandm, zavr{en
vo 1701 god.) ima ~etiriagolna forma so zase~eni
}o{iwa. Toj e zaobikolen so kompakten front od
objekti - dvorci, oblikuvani so portici (rizaliti) vo
sredinata na sekoja strana i na zase~enite }o{iwa. Vo
centarot na plo{tadot e postaven kowani~kiot
spomenik na Luj XIV, {to podocna e otstranet za vreme
na Revolucijata. Denes, tamu se nao|a triumfalniot
stolb na Napoleonovata golema armija (1806-10).
Kapelata na invalidite Sv. Luj (1674-1708) izgra-
dena e do hotelot (palatata) na invalidite vo Pariz.
Osnovata na kapelata e krstovidno re{enie, vpi{ano
vo kvadrat, so kapeli vo aglite. Nad sredi{niot del se
izdiga bleskava kupola so pre~nik od 27 m i lanterna
na viso~ina od 107 m. Kupolata ima originalna
struktura od tri dela, od koi dolniot del ima golem
kruèn otvor, niz koj se gleda vtoriot paraboli~en svod,
koj e ìvopisno naslikan i e osvetlen niz pazuvite na
dolniot svod. Najgornata kupola so lanternata e
napravena od drvena konstrukcija koja go pokriva celiot
sistem. Takvite kupoli nadvi{eni so sekundarna drvena
konstrukcija }e go dobijat imeto le dme, poradi {to i
kapelata slikovito se narekuva Dom na invalidite.
Oblikuvaweto na objektot se karakterizira so jasna
kompozicija na strogiot centralen volumen i so
spokojna ramnoteà na masite. @il Mansr toa go
postignuva koristej}i gi najdobrite elementi na
Sl.48. @il Ardun Mansr. Kapelata na
invalidite Sv. Luj, Pariz, 1674-1708.
univerzitetskata crkva vo Sorbona i na crkvata Val de
Gras, kako i Palatata na ~etirite nacii. Dolniot del
na objektot ima stroga klasi~na koncepcija, a kupolata
e podignata na dvodelen tambur so prozorci za osvetlu-
vawe na me|ukupolniot prostor. Pokrivot na kupolata
e ukrasen so pozlateni vojni~ki trofei osvoeni od
vojskata na Napoleon. Vo vnatre{nosta na objektot e
smesten i grobot na Napoleon. Podocna, do isto~niot
del na kapelata napravena e trikorabna dogradba za
potrebata na verskata slu`ba.
Golemiot triann vo Versjskiot park (1687)
pretstavuva prizemen objekt so ramen krov. Toj e izveden
so skapoceni vidovi na rozov i zelenikav mermer.
Negoviot prostudiran i ubav oblik ja odrazuva intim-
nosta na ìveali{teto, kade {to edno krilo so P+1 kat
e nameneto za potrebite na kralskoto semejstvo.
Dvorecot Marl (1679-1686) e izgraden vo blizinata
na Versj so dvanaeset paviljoni okolu golemiot bazen.
Vo toj dvorec se pravat fantasti~ni sve~enosti, spored
odnapred utvrden protokol. Poradi golemiot rasko{ i
raspu{teniot ìvot voden vo nego, ovoj dvorec }e bide
razurnat vo francuskite revolucii.
*16
Basnoslovnite tro{oci na Luj XIV i negovata svita
nema da moè da gi izdrì nitu kasata na prebogatata
Francija. Naskoro toj }e po~ne da gi gubi bitkite so
drugite evropski imperii, taka {to, pred krajot na XVII
vek, glavna evropska sila }e stane Anglija. Sepak, Pariz
i ponatamu }e ostane evropski, pa i svetski kulturen
centar, so naglasen razvoj na arhitekturata, skulpturata
i slikarstvoto.
16
Vidi Liselotte Andersen. Barok i rokoko, od str.63
Sl.49. @il Ardun Mansr. Dvorecot Marl, 1679-86.
Slikarska pretstava od Martn-Pomladiot, 1724.
Maslo na platno, 296 h 223 cm, muzej Versj.
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
1
7
6
A v s t r i j a
Vo XVII i vo XVIII vek, po pobedata nad stale{kite
strukturi, vo Avstrija se zacvrstuva apsolutisti~kata
monarhija. Buròazijata s u{te ima slaba ekonomska
mo}, pa zatoa carskiot dvor, crkvata i dvorjanstvoto go
opredeluvaat izrazot na monumentalnata arhitektura.
Arhitekturata odigruva zna~ajna uloga vo razvojot na
site umetni~ki granki. Graditelstvoto uspe{no se
razviva i pokraj prekinot nastanat poradi 30-godi{nata
vojna (1618-1648) i turskite napadi.
Barokniot stil najprvin se pojavuva vo pokrainata
Tirol so centar vo Insbruk, a potoa vo Praga. Praga
stanuva vtor grad po va`nost vo Avstrija, kade {to
dvorjanstvoto gradi svoi objekti daleku od prestol-
ninata, koja bila zagrozena od turskite napadi.
Periodot od po~etokot na XVII vek do pred krajot na
vekot, pretstavuva ran barok, koj se razviva pod itali-
jansko vlijanie. Toga{ vo Avstrija rabotat golem broj
italijanski arhitekti, a kako vaèn centar se istaknuva
gradot Salcburg.
*17
Katedralata vo Salcburg (1614-28) pretstavuva prvo
barokno ostvaruvawe vo Avstrija. Taa e gradena spored
proektot na italijanskiot arhitekt Santino Solari
(1576-1646) za sedi{te na arhiepiskopite, koi se tesno
povrzani so papata i so jezuitite. Nejzinata osnova,
spored tipot na crkvata Il Xezu kako i fasadata so
dve kuli ima jasni ranobarokni elementi. I enterierot
na crkvata so svojata umerena barokna dekoracija mu
pripa|a na ranobarokniot period.
Arhitekturata na dvorcite i gra|anskite ku}i vo
periodot na raniot barok vo Avstrija, s u{te e pod
silno vlijanie na renesansata, so upotreba na oddelni
barokni elementi vo dekoracijata.
Visokiot barok, kako najbleskav i veli~estven pe-
riod vo razvojot na avstriskata arhitektura trae od 1690
do 1740 god. Pod apsolutisti~kata monarhija na
Habsburgovcite, kako simbol na vlasta se javuva
dvorecot na vladetelot. Centar na gradeweto stanuva
glavniot grad Viena i negovata okolina, kade se
izgradeni golem broj objekti. Kako najzna~ajni tvorci
na visokiot barok vo Avstrija se istaknuvaat arhitek-
tite Erlah, Hildebrant i Prandtauer.
FI[ER FON ERLAH (1656-1723)
Arhitektot Fi{er fon Erlah se smeta za tvorec
na noviot tip barokni dvorci vo Avstrija. Nemu, vo prv
red mu pripa|a zaslugata za razvojot na avstriskata
barokna {kola. Po zacvrstuvaweto na vlasta, vlade-
telot saka da izgradi svoj dvorec vo blizinata na Viena,
a po ugled na Versj. Za taa cel, toj se obra}a do Fi{er
fon Erlah, koj gi pravi planovite za ogromniot ansambl
na dvorecot [enbrun.
Dvorecot [enbrun (1693-1700) za razlika od
Versj, istovremeno e povrzan so parkot od edna strana
i so gradot Viena od drugata strana, sli~no kako {to e
slu~ajot so Luksembur{kiot dvorec vo Pariz. @elbata
na avtorot e da ja obedini zamislata na Bernini za
dogradba na Luvr i italijanskiot koncept na gradewe
dvorci so terasi. Ovaa grandiozna koncepcija podocna
}e bide reducirana, taka {to od nea e izgraden samo
pomal del. Kompozicijata na dvorecot [enbrun e
posilna vo odnos na Versj, bidej}i sredi{niot del e
posilno istaknat i nadvi{en.
Crkvata Sv. Karlo Boromeo (Karlskirhe 1716-37)
vo Viena e najgolemata barokna crkva vo germanskoto
govorno podra~je. Taa ima razigrana osnova so elipso-
iden centralen del i kupola. Na fasadata se istaknuva
vlezniot anti~ki portik i centralno postavenata
Sl.50. Santino Solari. Katedralata vo
Salcburg, 1614-28. Osnova.
Sl.51. Fi{er fon
Erlah. Dvorecot
[enbrun, kaj Viena,
zavr{en 1700.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

A
V
S
T
R
I
J
A
1
7
7
kupola, kako i bo~no smestenite kuli. Oblikuvaweto
na nezavisnite kambanarii e inspirirano od trium-
falnata kolona na Trajan vo Rim. Crkvata ima rasko{en
enterier, izraboten od skapoceni materijali i fresko-
ìvopis.
Fi{er fon Erlah ima proektirano i izgradeno
mnogu drugi objekti, od koi najpoznati se: Palatata
[varcenberg (1706-25) vo Viena, Kolegijalnata crkva
(1696-1707) i crkvata Sv. Troica (1694-1702) vo Salcburg.
Ovie crkvi se izgradeni pod vidlivo vlijanie na
rimskata arhitektura na Bernini, kaj kogo Fi{er fon
Erlah ima u~eno vo Rim.
*18
17
Liselotte Andersen. Barok i rokoko
Sl.52. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Karlo
Boromeo, Viena, 1716-37.
18
Vidi V. A. Gorohov, L. B. Lunc. Parki mira, str.33
Sl.53. Fi{er fon Erlah. Crkvata Sv. Troica, Salcburg,
1694-1702. Osnova i izgled.
Sl.54. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere,
Dolen dvorec, 1714-16 i Goren dvorec, 1721-23.
ARHITEKT URA
LUKAS FON HILDEBRANT (1668-1745)
Lukas fon Hildebrant, sli~no kako i Fon Erlah
prestojuva na u~ewe vo Italija, od kade }e donese izvesni
vlijanija na rimskiot barok. Idejata na Fon Erlah za
izgradba na ogromen ansambl so dvorci i parkovi, uspeva
da ja ostvari Hildebrant, preku svoite proekti za
ansamblot na dvorci Belvedere.
Ansamblot na dvorci Belvedere graden e vo fazi,
taka {to prvo e podignat dolniot dvorec (1714-16), a
potoa pogolemiot goren dvorec (1721-23). Od gorniot
dvorec se pruà prekrasna vizura kon tvrdinite i kon
gradot Viena. Vo konceptot na ovoj ansambl, fran-
cuskoto re{enie na dvorcite e prisposobeno kon
potrebite za odrùvawe golemi sve~enosti i priemi.
Ansamblot pretstavuval letna rezidencija na princot
Evgenie Savojski.
Gorniot dvorec ima podinami~na barokna arhi-
tektura, so razdvièn i nadvi{en centralen del i so
bo~ni paviljoni, koi se obedineti vrz zaedni~ko cokle.
1
7
8
Baroknata dekoracija, vo visok reljef i skulptura go
zgolemuva rasko{ot na fasadata. Enterierite, raboteni
pod rakovodstvo na Hildebrant obiluvaat so krivi
formi, skulptura i reljef. Osobeno rasko{no se obli-
kuvani dvojnite skali i vestibilot vo prizemjeto na
gorniot dvorec.
Hildebrant ima raboteno u{te nekolku objekti vo
Viena od profan i verski karakter. Negovata palata
Kinski (1709-13) ima naglaseno prizemje vo vid na cokle,
nad koe se izdigaat kolosalni pilastri, opfateni so
silen zavr{en venec, vo ~ija viso~ina se smesteni
potkrovnite prostorii. Golemo e negovoto u~estvo i vo
definitivnoto oformuvawe na crkvata Sv. Petar
(Peterskirhe, 1703-08), vo ~ie gradewe i vnatre{no
ureduvawe u~estvuvaat italijanski arhitekti i umet-
nici. Nejzinata zapadna fasada go napu{ta konceptot
na crkvata Il Xezu, pri {to monumentalnata kupola e
dovedena vo prv plan me|u dvete bo~ni kuli, koi se
potsvrteni kon simetralata.
Od objektite na Hildebrant gradeni nadvor od
Viena, posebno vnimanie zasluùva dvorecot Mirabel
(1725) so svoeto parkovsko ureduvawe. Iako e graden vo
paladievski stil, objektot ima bogato ras~lenuvawe i
ìvopisen kolorit, {to sosema odgovara na namenata.
Ovoj vid arhitektonsko oblikuvawe }e izvr{i vlijanie
i vrz arhitekturata na dvorcite letnikovci vo Rusija.
Hildebrant e cenet arhitekt i vo Germanija, poradi {to
se javuva i kako partner na arhitektite Nojman i Bofrn
vo podigaweto na episkopskata rezidencija vo Virc-
burg.
*19
Sl.55. Lukas fon Hil-
debrant. Ansamblot
Belvedere, Goren
dvorec, 1721-23.
Sl.56. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren
dvorec, 1721-23. Centralniot del na severnata fasada.
Sl.57. Lukas fon Hildebrant. Ansamblot Belvedere, Goren
dvorec, 1721-23. Izgled na vestibilot vo prizemjeto
so mitolo{ki sceni realizirani vo gips.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

A
V
S
T
R
I
J
A
1
7
9
JAKOB PRANDTAUER (1660-1726)
Jakob Prandtauer e najgolemiot majstor na manas-
tirski ansambli, gradeni glavno po dolinata na rekata
Dunav.
Manastirot vo Melk (1702-38) izgraden e na is-
taknata pozicija na edno vozvi{enie nad rekata Dunav.
Vlezot vo ansamblot e oblikuvan so inspiracija od an-
ti~ka triumfalna porta. Crkvata ima osnova, spored
tipot na Il Xezu, so kupola i dve bo~ni kuli. Celiot
ansambl, smesten vrz tesna lokacija, e prepoln so
objekti. Enterierot (raboten vo sorabotka so Rotma-
er)na crkvata ima dinami~na kompozicija so bogata
dekoracija vo {tuko i mermer, kade preovladuvaat
crvenikavite pilastri, skulpturata i reljefot.
Od drugite objekti na Prandtauer najpoznat e
manastirot Sv. Florijan kaj Linc, so fasada koja ima
kolosalen red na stolbovi i sve~eni dvojni skali,
postaveni paralelno so fasadata.
Gra|anskata arhitektura vo Avstrija za vreme na
razvieniot barok ima pogolema sloboda vo obliku-
vaweto, so krivi formi i so obilna reljefna deko-
racija. Objektite naj~esto imaat osnova vo vid na
bukvite "G" i "P", svrteni so podolgata strana kon
ulicata. Najkarakteristi~ni primeri od toj tip objekti
se nao|aat vo gradot Insbruk.
Op{testvenite objekti vo svoeto obli-
kuvawe nastojuvaat da ja sledat arhitekturata
na dvorcite, no so pooficijalen i posve~en
karakter. Toa osobeno e vidlivo vo glavniot
grad Viena i vo Insbruk. Karakteristi~en
objekt od ovoj vid pretstavuva Gradskiot
parlament (Landhaus, 1724-28) vo Insbruk.
Sl. 58. Jakob Prandtauer. Manastirot vo Melk, 1702-38.
Prostorna dispozicija: 1. crkva, 2. Carska dvorana,
3. biblioteka, 4. kalu|erski }elii, 5. odbranbeni yidovi.
Sl.59. Jakob Prandtauer. Manastirot Sv. Florijan,
Linc, adaptacijata zapo~nata 1711.
Sl.58.1. Prandtauer i Rotmaer. Vnatre{nosta na manas-
tirskata crkva vo Melk, po~etok na XVIII vek.
19
Vidi Velike arhitekture svijeta, str.183
ARHITEKT URA
1
8
0
G e r m a n i j a
Kako posledica na verskite nemiri i 30-godi{nata
vojna, baroknata arhitektura vo Germanija se pojavuva
so izvesno zadocnuvawe. Taa se razviva vo tek na vtorata
polovina na XVII i vo XVIII vek, za nabrgu potoa da
premine vo rokoko stil, poradi {to barokot vo
Germanija ne moè da se podeli na periodi. Kako
rezultat na feudalnata rascepkanost, se pojavuvaat
pove}e centri za razvoj na arhitekturata, skulpturata
i slikarstvoto, a toa se glavnite gradovi na oddelnite
kneèvstva.
Arhitekturata vo vtorata polovina na XVII vek se
razviva pod nadvore{ni vlijanija, i toa: vo severna
Germanija pod vlijanie na Holandija, a vo ju`na
Germanija pod vlijanie na Italija. Vo XVIII vek
postepeno preovladuva vlijanieto na francuskata
arhitektura i umetnost, osobeno vo oblikuvaweto na
profanite objekti.
Vo periodot na barokot se razviva planskoto
ureduvawe na gradovite so stanbeni zgradi, palati,
crkvi i drugi objekti. Isto taka se podigaat i golem
broj novi gradovi {irum zemjata. Karakteristi~no e toa
{to arhitekturata se razviva vo site kneèvstva so
ednakov intenzitet i na sli~en na~in, no so izvesni
lokalni osobenosti.
*20
Minhen
Gradot Minhen, kako centar na kneèvstvoto
Bavarija pretstavuva sredi{te na barokot na preminot
od XVII vo XVIII vek, osobeno vo oblasta na verskata
arhitektura. Vo vtorata polovina na XVII vek, glavni
arhitekti vo Minhen se majstorite dojdeni od Italija,
koi{to gi gradat prvite barokni objekti.
Teatinerskata crkva (1663) od arhitektite Bareli
i Cukali e oblikuvana so zapadna fasada spored tipot
na crkvata Il Xezu od Rim, no ima pridodadeno
karakteristi~ni bo~ni kuli.
Dvorecot Nimfenburg vo blizinata na Minhen
zapo~nat e da se gradi istata 1663 godina, no e zavr{en
vo prvata polovina na XVIII vek. Najprvin toj e graden
pod rakovodstvo na arhitektite Bareli i Cukali, a
potoa pod rakovodstvo na doma{niot arhitekt Efner
i arhitektot Kivilj, dojden od Francija.Efner gi
dodava bo~nite krila na dvorecot, pri {to negovata
fasada, oblikuvana po tipot na Versjskiot dvorec,
dobiva dolìna od 600 m.
Paviljonot Amalienburg (1733) e izgraden vo
parkot na dvorecot Nimfenburg za prestoj na knezovite
vo priroda. Negov avtor e arhitektot Kivilj, Flamanec
po poteklo, koj u~el vo Pariz, kade {to se zapoznal i so
rokoko stilot. Poradi toa, negovite enterieri,
raboteni vo sorabotka so arhitektot Cimerman,
pretstavuvaat tipi~en primer za enteriernata rokoko
umetnost.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
20
Podetalno vo W. Pinder. Deutscher barok
H. Popp. Die architectur der barok und rokokozeit
Baroque. Italie et Europe centrale, str.172
Sl.60. Bareli i Cukali. Teatinerska
crkva, Minhen, 1663.
Sl.61. Franso Kivilj. Paviljonot Amalienburg, dvorec
Nimfenburg kaj Minhen, 1733. Osnova i izgled.
1
8
1
BRA]ATA ASAM, Kosmas (1686-1739) i Egid (1692-
1750) pretstavuvaat najzna~ajni arhitekti i umetnici
na barokot vo Bavarija. Nivnata umetnost e pod vidlivo
vlijanie na Bernini, no vo nivnite dela se zabeleùva
pogolema sloboda vo kompozicijata i vo izborot na
motivite. Toa se gleda u{te na nivnoto rano ostva-
ruvawe, crkvata vo Ror (1718-25) koja{to ima rasko{en
oltaren prostor.
Crkvata Johaneskirhe (Sv. Jovan, 1733-50) pretsta-
vuva remek-delo na bra}ata Asam. Mala po dimenzii, taa
e vgradena me|u objektite na ulicata, izgradeni isto
taka vo baroken stil od bra}ata Asam. Nejzinata
kompozicija obiluva so krivi formi i plasti~na
dekoracija, kako na fasadata, taka i vo enterierot.
BRA]ATA CIMERMAN (1680,85-1758,66) go imaat
sozdadeno remek-deloto na barokot vo Bavarija pod
Alpite: crkvata vo Vajs (1745-1754), koja ima ednostavna
svetla barokna fasada, so cel da se potencira rasko{-
niot enterier, koj pominuva od barok vo rokoko stil.
Kako sovremenici na kompozitorite Bah i Hendl,
bra}ata Cimerman sozdavaat sve~en i misti~en akord
so skladno sozvu~je na arhitekturata, skulpturata i
slikarstvoto.
Gra|anskata arhitektura vo Minhen i vo drugite
gradovi se razviva pri formiraweto na novite kvartovi,
kade {to se gradat ku}i i palati vo stil na barokot {to
pretstavuva spoj na francusko i italijansko vlijanie.
So takov izraz e sozdadena palatata Prejzing (1720-25)
vo Minhen od arhitektot Jozef Efner.
Drezden
Vo gradot Drezden se razviva specifi~na barokna
arhitektura, so naglaseno plasti~no oblikuvawe, a pod
najmalo italijansko vlijanie. Vo golemite parkovi,
uredeni na francuski na~in, izgradeni se dvorci i
palati so specifi~na dekorativna arhitektura so krivi
linii, ~ii kubiwa i kuli zavr{uvaat so izvitkani i
izvrteni povr{ini.
B
A
R
O
K

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
ARHITEKT URA
Sl.62. Bra}a Asam. Crkvata Sv. Jovan
(Johanes kirhe), Minhen, 1733-50.
Sl.63. Bra}a Cimerman. Crkvata vo Vajs, Bavarija,
1745-54. Izgled na oltarniot prostor.
Sl.64. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden,
1711-22. Izgled na centralniot paviljon.
1
8
2
DANIEL POPELMAN (1662-1736) e najzna~ajniot
arhitekt na barokot vo Drezden. Zaradi svoe usovr-
{uvawe toj odi na studisko patuvawe vo Italija, no
italijanskite vlijanija gi prifa}a so rezerva.
Dvorecot Cvinger (1711-22) e smesten pokraj rekata
Elba i e povrzan preku mostovi so drugiot breg na
rekata. Toj ima paviljonsko re{enie so centralen
kvadraten dvor so dolìna na stranite od 106 m. Vo
negovata gradba pokraj doma{ni u~estvuvaat francuski
i italijanski arhitekti. Pod rakovodstvo na Popelman,
kompozicijata i oblikuvaweto na dvorecot dobivaat
~ista germanska nota, so bogata dekoracija.
GEORG BER (1666-1738) e avtor na golem broj palati
vo novoizgradenite kvartovi na Drezden, no, sekako,
najzna~aen negov objekt pretstavuva crkvata Frau-
enkirhe (Sv. Bogorodica, 1722-38). Taa ima kru`na
osnova vpi{ana vo kvadrat, so kuli na aglite i so
dominantna kupola. Koncepcijata na osnovata e
napravena pod protestantsko vlijanie, a kulite se pod
vlijanie na rokoko stilot. Formite na barokniot
enterier, kako i dekoracijata se smireni, vo soglasnost
so protestantskoto u~ewe.
Manastirskata crkva Sv. Lovro vo Kempten (1652-
66) arhitektot Ber ja gradi vo sorabotka so arhitekt
Johan Sero (1652-66). Taa ima bazilikalna osnova so
kupola, a kulite se izgradeni dopolnitelno vo 1900 god.
Enterierot ima bogata dekoracija so pozlatena
{tukatura, izrabotena od Italijanecot Cukali.
Vo periodot na barokot, Drezden dobiva i nekolku
novi hoteli, od koi najpoznat e hotelot Saks (1720-64),
koj ima barokni izvitkani venci. Arhitektot Ber,
strogite pilastri od kolosalen red, gi ima postaveno
nad niskoto prizemje, oblikuvano vo vid na cokle so
{iroki prozorci.
Sl.65. Daniel Popelman. Dvorecot Cvinger, Drezden, 1711-22. Izgled na dvorot i situacija.
Sl.66. Georg Ber. Crkvata Sv. Bogorodica
(Frauenkirhe), Drezden, 1722-38.
ARHITEKT URA
1
8
3
Vircburg
Gradot Vircburg e va`no crkovno sedi{te na
episkopite, po ~ii pora~ki rabotat nekolku arhitekti.
Najpoznatiot od niv e Baltazar Nojman (1687-1753), koj
istovremeno e eden od najgolemite i najplodnite
arhitekti na barokot vo Germanija. Vo sorabotka so
avstriskiot arhitekt Hildebrant i so francuskiot
arhitekt Bofrn, toj }e ja izgradi Episkopskata
rezidencija (1720-53), so oblik na osnovata i so
ras~lenuvawe na fasadata spored primerot na dvorecot
Versj. Bogatiot park okolu objektot e napraven, isto
taka, po primerot na francuskite parkovi. Enterierite
se bogato ukraseni so skulpturi i so sliki. Naj-
zna~ajnite tavanski freski vo sve~eniot vestibil gi
ima naslikano italijanskiot umetnik Tiepolo vo
rokoko stil. Na niv se pretstaveni kompozicii na tema
"êtiri kontinenti" so karakteristi~ni motivi od
razli~nite strani na svetot.
Baltazar Nojman ima izgradeno golem broj drugi
objekti, od koi posebno se istaknuva: crkvata vo
Nereshajm so kupola i kuli, kako i nekolku gradski
soveti i pogolem broj palati.
Sl.67. Georg Ber. Hotelot Saks, Drezden, 1720-64.
Sl.69. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija, Virc-
burg, 1687-1753. Carskata dvorana, 1737-42, zavr{ena 1753.
Fresko-ìvopis od Tiepolo.
Sl.68. Baltazar Nojman. Episkopskata rezidencija,
Vircburg, 1687-1753. Osnova i izgled od parkot.
ARHITEKT URA
1
8
4
Berlin
Gradot Berlin pretstavuva glaven centar na
arhitekturata vo severna Germanija, kade se ~uvstvuvaat
pogolemi nizozemni vlijanija. Tamu, barokot se pojavuva
mnogu docna, kratko trae, taka {to nabrgu preminuva
vo klasicizam. Najzna~aen arhitekt od toj period e
Andreas [liter (1664-1714), vo ~ie delo ve}e se nasetuva
doa|aweto na klasicizmot, kako izraz na idnata
imperija so centar vo Berlin. Toa najmnogu e izrazeno
preku arhitekturata na Kralskiot dvorec vo Berlin
(1698-1706), koj ima odmerena plasti~nost na fasadata,
so upotreba na kolosalen korintski red i ramen krov
so balustradi. Objektot e o{teten za vreme na Vtorata
svetska vojna, a definitivno e urnat vo 1950 god.
Hajdelberg
Vo Hajdelberg, kade {to italijanskata renesansa
ima fateno dlaboki korewa, vo po~etokot na XVII vek
se dograduva Kneèviot dvorec, so Kriloto na Fridrih
IV (1601-07), gradeno spored planot na Johanes S{a{.
Negovata fasada e razdvièna, so izvitkani linii na
vencite i e bogato ukrasena so skulpturi. Skalestite
kalkani na objektot se napraveni pod nizozemno
vlijanie.
Germanija }e dade golem broj barokni majstori, od
koi dobar del }e stekne me|unarodna slava gradej}i i vo
sosednite zemji, kako {to se Avstrija i ê{ka. Takvo e
graditelskoto semejstvo Dincenhofer. . . . . Vo Germanija,
Johan Dincenhofer go podiga dvorecot Vajzen{tajn vo
Pomersfilden (1711-18), za potrebite na grofovskoto
semejstvo [enborn. Arhitekturata na objektot ima spoj
na doma{ni elementi i motivi od francuskiot baroken
klasicizam. Negoviot enterier e rasko{no oblikuvan,
spored proektite na avstriskiot arhitekt Hildebrant.
Sl.72. Hildebrant. Vestibilot vo dvorecot Vajzen{tajn,
Pomersfilden, 1714-19.
Sl.70. Andreas [liter. Kralskiot dvorec, Berlin,
1698-1706, o{teten vo Vtora svetska vojna,
urnat 1950.Izgled na ju`noto krilo
Sl.71. Kneèviot dvorec vo Hajdelberg, kriloto na Fridrih
IV, 1601-07, spored planot na Johanes S{a{.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
1
8
5
A n g l i j a
Vo XVII i vo XVIII vek, arhitekturata vo Anglija se
razviva vrz osnova na klasi~noto nasledstvo od vremeto
na renesansnata arhitektura. Barokot }e bide zastapen
vo izvesna mera samo vo delata na nekolku arhitekti od
krajot na XVII vek i po~etokot na XVIII vek .
Pojavata i razvojot na barokniot klasicizam vo
Anglija se sovpa|a so periodot na industriskiot razvoj
i so formiraweto na kapitalisti~kiot op{testven
poredok. Vo toj period, Anglija mnogu zajaknuva i na
voeno pole, taka {to zazema i golem broj prekumorski
posedi.
Kako rezultat na ekonomskata mo}, se gradat novi
naselbi, a se preureduvaat starite. Se podigaat objekti
od raznoviden karakter: palati, dvorci, crkvi, bibli-
oteki i dr. Toga{ ve}e se napi{ani i objaveni nekolku
teorii za arhitekturata i urbanizmot od strana na
socijal-utopistite, kako {to e deloto na Tomas Mor,
Utopija od 1516 god.
*21
INIGO XONS (1573-1652)
Inigo Xons pretstavuva mit za angliskata arhitek-
tura i e osnovopolo`nik na noviot klasicizam. Toj e
kralski arhitekt, koj zaradi svoe obrazovanie patuva
vo Hajdelberg i vo Italija. Negoviot nov koncept za
angliskata arhitektura e sozdaden spored principite
na Paladio i Vitruvie. Toj gradi golem broj palati,
stanbeni zgradi i crkvi.
Kvins haus vo Grini~ od 1616 god. pretstavuva
najrano delo na Inigo Xons. Arhitekturata na objektot
go ozna~uva napu{taweto na dotoga{nata angliska
klasi~na tradicija, bidej}i pretstavuva prva angliska
vila vo vistinski italijanski stil. Osnovata e
zamislena od dva dela so most nad patot, {to podocna }e
se pretvori vo dvorana so galerija. Kompozicijata e
celosno simetri~na i so vnimatelno izbalansirani
proporcii.
Banketing haus vo Vajthol (zavr{ena vo 1622 god.)
pretstavuva remek-delo na Inigo Xons. Planot na
objektot e inspiriran od planot na pariskiot dvorec
Tileri, so ogromni dimenzii 350 h 266 m. Poradi
golemiot poàr vo London 1666 godina, dvorecot
ostanuva nedovr{en, no i pokraj toa, negovata kon-
cepcija }e go odredi razvojot na angliskata arhitektura
vo slednite dva veka, vo vid na baroken klasicizam so
strogo odredeni pravila.
Plo{tadot Kovent Garden vo London (1630) pret-
stavuva prv arhitektonsko-urbanisti~ki organiziran
plo{tad vo gradot, so jasna koncepcija i so definirani
regulacioni linii, poradi {to toj }e izvr{i golemo
vlijanie vrz natamo{niot razvoj na urbanizmot vo
Anglija.
XON VEB (1611-1672) e u~enik i sledbenik na Inigo
Xons, no ne go dostignuva talentot na u~itelot. Negov
najpoznat objekt, graden vo paladievski stil e kriloto
na princot ârls vo palatata (bolnicata) Grini~
(zapo~nato vo 1665 god.).
21
Sl.73. Inigo Xons. Banketing Haus vo Vajthol,
London, 1619-22.
Sl.74. Xon Veb. Kriloto na princot ârls vo
palatata Grini~, zapo~nato 1665.
B
A
R
O
K

V
O

A
N
G
L
I
J
A
ARHITEKT URA
1
8
6
Bolnicata Grini~ pretstavuva golema
simetri~na kompozicija, sostavena od
pove}e objekti. Najprvin e izgradena Kvins
haus od Inigo Xons, postavena na sime-
tralata. Xon Veb go ima dodadeno kriloto
na princot ârls, a Kristofer Ren }e gi
prifati kolosalnite korintski redovi za
svojot novoizraboten kompleten plan. Ovoj
ansambl podocna }e bide namenet za pot-
rebite na Kralskiot pomorski kolex.
KRISTOFER REN (1632-1723)
Kristofer Ren pretstavuva ~udo na angliskata
arhitektura, iako prvenstveno se zanimava so astro-
nomija i fizika. Toj se zapoznava so baroknata arhi-
tektura vo Pariz, no ne go prifa}a stilot na kon-
tinentalniot barok. Tvore{tvoto na Kristofer Ren se
odlikuva so akademska vozdrànost i so eden maèstven
sopstven arhitektonski izraz. Po golemiot poàr vo
1666 godina, Ren pravi plan za obnova na London. Vo toj
plan e predvideno da se formiraat dva centra: kaj
katedralata Sv. Pavle i kaj berzata. So otvoraweto na
novi ulici, sozdadeni se realni uslovi za idniot razvoj
na gradot.
Pokraj proektiraweto i gradeweto na golem broj
objekti vo London, na Kristofer Ren mu se pripi{uva
i gradeweto na okolu 50 crkvi, od koi najpoznata e
katedralata Sv. Pavle (1675-1717). Taa pretstavuva
krstoobrazna bazilika so kupola i kuli. Barokniot
karakter na zapadnata fasada e naru{en pri reali-
zacijata, koga e postaven klasicisti~kiot dvokaten
portik. Ogromnite dimenzii na dvoslojnata kupola se
potencirani so prefinetata razrabotka na tamburot, a
enterierite se odlikuvaat so elegantna i odmerena
obrabotka. So svoite dimenzii (dolìna od 141 m i
Sl.75. Inigo Xons, Xon Veb, Kristofer Ren.
Bolnicata Grini~, denes Kralski pomorski
kolex, zapo~nato 1639.
Sl.76. Kristofer Ren. Planot na London, 1666.
Sl.77. Kristofer Ren. Katedralata
Sv. Pavle, London, 1675-1710, 1717.
Sl.78. Kristofer Ren. Katedralata
Sv. Pavle, London, 1675-1710, 1717. Osnova.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

A
N
G
L
I
J
A
viso~ina od 65,3 m), katedralata Sv. Pavle, pretstavuva
najgolem verski objekt od toj period vo Zapadna Evropa.
1
8
7
XEMS XIBS (1682-1754) se {koluva vo Rim kaj
docnobarokniot arhitekt Karlo Fontana. Vo svojata
arhitektura, toj gi obedinuva rimskite vlijanija so
klasicisti~kite vo Anglija. Toj gradi nekolku crkvi,
no negov najpoznat objekt e Komorata Retklif (1737-39)
vo Oksford. Objektot, vsu{nost, pretstavuva fizi~ka
biblioteka so kru`na osnova i so kupola na stolbovi.
Preminot od tamburot kon nadvore{niot krug e
napraven so "ramen" krov, zaobikolen so balustradi.
XON VENBRU steknuva slava so gradeweto na
palatata Blenhajm vo Oksford{ir (1705), koja ima
pretenzii da se natprevaruva so golemite kontinentalni
palati. Nejziniot elipsoiden sve~en dvor e oformen so
dva strani~ni bloka, gradeni okolu svoi atriumi, a na
simetralata, pred vdlabnatata polukru`na kolonada se
istaknuva monumentalniot portik. Prenatrupanata
barokna dekoracija izgleda neobi~no te{ko, pa duri i
robusno. Ovaa palata, angliskiot narod }e mu ja pokloni
na zasluèniot vojskovodec Marlboro.
XON VUD e ime povrzano so deloto na dvajca
poznati arhitekti, tatko (1704-54) i sin. Tie go imaat
proektirano i izgradeno centarot na Bat, pretvoraj}i
go vo najelitno bawsko lekuvali{te na XVIII vek.
Planot se sostoi od sistem na polukru`ni i kvadratni
plo{tadi, od koi najzna~aen e plo{tadot Rojal Kresent
(zapo~nat vo 1728 god.). Plo{tadot e oformen so niza
terasesti ku}i so kolosalni redovi, {to ostava
vpe~atok na ogromna palata.
B e l g i j a
Ju`nite provincii na Nizozemjeto (Belgija)
pretrpuvaat poraz vo vostanieto protiv {panskata
vlast (1579) i zapa|aat vo te{ka op{testveno-ekonomska
kriza. Nekoga{ bogatite gradovi po~nuvaat da naza-
duvaat, a dotoga{nite manufakturno-industriski
provincii se pretvoraat vo agrarni oblasti. Kako
rezultat na toa, teì{teto vo arhitektonskiot razvoj
se prefrla od gra|anskata (profanata) arhitektura vrz
izgradbata na crkvi.
Vo Belgija, so pomo{ na novata barokna arhitek-
tura, jezuitite vodat borba protiv protestantite. Za taa
cel se gradat golem broj crkvi od tipot na Il Xezu vo:
Sl.80. Xon Vud-Pomladiot. Rojal Kresent, Bat, 1767-75.
Sl.79. Xems Xibs. Komorata Retklif, Oksford,
1737-39. Aksonometriski presek.
B
A
R
O
K

V
O

A
N
G
L
I
J
A
ARHITEKT URA
1
8
8
Anvers, Brisel, Gan i drugi gradovi. Kako najpoznat
verski objekt se istaknuva crkvata Sv. Karlo Boromeo
vo Anvers (1614-21), vo ~ie podigawe zemaat u~estvo:
umetnikot Piter Pol Rubens i arhitektite Hejsens Hejsens Hejsens Hejsens Hejsens i
Agilon. Osobeno se istaknuva visokata kula na crkvata,
postavena do oltarniot prostor i noviot na~in za
osvetluvawe na oltarot preku posebna lanterna.
Nejzinata zapadna fasada ima pokompaktna kompozicija
vo odnos na prethodno sozdadenite sli~ni objekti.
So baroknata crkva vo Brisel (1657-76) belgiskata
arhitektura se osloboduva od direktnoto vlijanie na
italijanskite urneci. Tridelnoto ras~lenuvawe na
zapadnata fasada jasno e povrzano so vnatre{nata
organizacija na prostorot, koja proizleguva od tri-
korabnata krstovidna bazilika. Ovaa crkva, kako
rekonstrukcija na postar objekt mu se pripi{uva na
Luka Fejtherb.
Golemo vlijanie vrz razvojot na belgiskata (fla-
manskata) arhitektura vr{i umetnikot Piter Pol
Rubens so proektot za pro{iruvawe na svojot dvorec vo
Anvers (1611-18). Za zna~eweto na ovoj objekt moè da
se sudi samo spored za~uvanata vlezna partija, koja
nalikuva na triumfalna porta. Slobodno operiraj}i so
"anti~kite" renesansni motivi, Rubens sozdava nov
umetni~ki izraz na sve~en (paraden), no istovremeno
intimen vlez vo ku}ata, davaj}i im osobeno zna~ewe na
merkite i proporciite.
Najploden arhitekt na Belgija vo po~etokot na XVII
vek e Vencel Koeberger (1561-1634). Po svoite studii
vo Pariz i Rim, toj gradi preku stotina crkvi i kapeli,
no sepak negovo najzna~ajno delo e kralskiot dvorec vo
Brisel. Avtenti~niot oblik na objektot }e pretrpi
golemi promeni vo XIX vek.
Op{to zemeno, vo Belgija profanite objekti vo
gradovite se gradat za zadovoluvawe potrebite na
gra|anite, a nadvor od niv na feudalcite. Vo gradovite
preovladuva tradicionalniot koncept na stanbeni i
op{testveni objekti, so tesni kalkanski yidovi svrteni
kon ulicata ili kon plo{tadot. Vrz skalesto obli-
kuvanite fasadi e postavena bogata barokna dekoracija
od reljef i skulptura. So ovie karakteristiki se
izgradeni objektite okolu Golemiot plo{tad vo
Brisel, {to pretstavuva posleden takov primer
(izgraden po 1695 god.). Toj e oformen so 36 objekti na
Sl.81. Rubens, Hejsens, Agilon. Crkvata
Sv. Karlo Boromeo, Anvers, 1614-21.
Sl.82. Luka Fejtherb. Crkvata vo
Brisel, 1657-76, rekonstruirana.
Sl.83. Piter Pol Rubens. Dvorecot Rubens, Anvers,
1611-18. Fragment od vleznata partija, spored
gravurata na Harevijn, 1684.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

B
E
L
G
I
J
A
1
8
9
profesionalnite zdruènija (esnafi i gildi), me|u koi
centralno mesto zazemaat objektite na Gradskiot sovet
i na kralskiot dvorec.
Vo sredinata na XVIII vek, po zadovolenata potreba
od crkovni objekti, zasileno po~nuvaat da se gradat
prigradski dvorci - rezidencii. Nivnata arhitektura,
so svoite strogi formi e pod direktno vlijanie na
francuskiot baroken klasicizam. Vo nekoi od niv,
vidliva e vrskata so paladievskata arhitektura, kako
{to e slu~ajot so prigradskiot dvorec Senef kaj
Brisel, izgraden vo 1760 god. od arhitektot Devez.
*22
H o l a n d i j a
Vo Holandija, kako protestantska zemja, po oslo-
boduvaweto od {panskata vlast vo 1579 godina, ne se
gradat golemi crkvi, a nema nitu bogati vlastelini koi
bi gradele svoi dvorci. Zatoa, barokot vo Holandija
osobeno }e se istakne preku arhitekturata na gradskite
soveti, trgovskite i stanbenite objekti. Brziot razvoj
na stanbenata arhitektura }e sozdade povolni uslovi za
pojavata na modernata arhitektura vo Holandija.
Vo XVII i vo XVIII vek, objektite se gradat so
kombinacija na kamen i tula, a arhitektonskiot izraz,
glavno se sostoi od severnoevropski i italijanski
barokni i klasicisti~ki vlijanija.
*23
Vo prvata polovina na XVII vek s u{te se prisutni
tradicionalnite koncepcii za redewe na stanbenite i
na op{testvenite objekti, koi so tesnata (kalkanska)
strana se svrteni kon ulicata ili kon plo{tadot. Na
nivnite skalesti fasadi so naglasena reljefnost,
ednostavnite prozorski otvori so svojata golemina
Sl.84. Golemiot plo{tad vo Brisel, izgraden po 1695.
Fragment so objektite na esnafskite zdruènija.
Sl.85. Devez. Prigradskiot dvorec Senef, kaj Brisel, 1760. Osnova, izgled od parkot i od dvorot.
22
23
sozdavaat vidlivo ~uvstvo na otvorenost. Takva e ku}ata
na ul. Kajzergraht (1639 god.), vo Amsterdam na arhitek-
tot F. Vigbons.
Sl.86. Justis Vingbons. Palatata na
bra}ataTrip, Amsterdam, 1660-62.
ARHITEKT URA
1
9
0
Paralelno so tradicionalniot pristap, vo grade-
weto na objektite e prisutno i vlijanieto na paladio-
nizmot, pristignat preku francuskiot baroken klasi-
cizam, ili vo neposreden dopir so italijanskata
arhitektura. Najkarakteristi~en primer od toj vid
pretstavuva palatata na bra}ata Trip vo Amsterdam
(1660-62) od Justis Vingbons.
Arhitektot Jakob van Kampen (1595-1657), u{te vo
po~etokot na XVII vek ja osloboduva arhitekturata od
prete{kata dekoracija i objektite gi svrtuva so
podolgata strana kon ulicata. Sli~no kako i vo
italijanskata arhitektura, prviot kat (piano nobile) go
naglasuva so pogolema viso~ina, dodeka posledniot kat
so niski prozorci go vgraduva vo potkrovniot prostor.
Takva e ku}ata Kojmans vo Amsterdam od 1624 god.
Iznenaduva~ki e toa {to takvoto pro~istuvawe na
objektite od dekoracijata, nabrgu, vo vtorata polovina
na vekot, }e rezultira so gradewe ku}i vo niza, koi so
svojata funkcija i oblik }e bidat predvesnici na
arhitekturata od XX vek.
Barokniot klasicizam vo arhitekturata na Holan-
dija, osobeno e izrazen kaj objektite na gradskite soveti
i na prigradskite dvorci - rezidencii. Objektite na
gradskite soveti se gradeni spored koncepcijata na
Kornelis Floris. Centralniot rizalit na objektot e
ne{to posilno istaknat vo odnos na bo~nite i preku
triagolniot fronton prodolùva vo saat-kula. Najpoz-
nat objekt od toj vid e Gradskiot sovet vo Amsterdam
(1648-65) od Jakob van Kampen, kade baroknata reljefna
dekoracija e re~isi sosema otfrlena.
Prigradskite dvorci - rezidencii, sli~no kako i
vo Belgija, se gradat pod vlijanie na francuskiot
baroken klasicizam, kako i pod vlijanie na paladiev-
skite vili so krila.
Verskata arhitektura vo Holandija vo tekot na XVII
vek, beleì skromen razvoj preku protestantskite crkvi
so mali dimenzii i so kompaktni osnovi vo vid na
raznovidni varijacii na centralno re{enie. Tie se
sosema oslobodeni od dekorativnata obrabotka, kako na
fasadite taka i vo vnatre{nosta. Takov karakteris-
ti~en primer pretstavuva trkaleznata crkva vo Amster-
dam (1666-68) na Adrijan Dortsman.
Sl.87. Jakop van Kampen. Ku}ata Kojmans, Amstedam,1624.
Sl.88. Ku}a vo niza, Amsterdam, 1671.
Sl.89. Jakop van Kampen. Gradskiot sovet, Amsterdam,
1648-65. Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

H
O
L
A
N
D
I
J
A
1
9
1
[ p a n i j a
Kon krajot na XVI i vo po~etokot na XVII vek
op{testveno-ekonomskata situacija vo [panija mnogu
se vlo{uva. Dotoga{ najbogatata dràva vo svetot
po~nuva mnogu da zaostanuva poradi rasipni~kata
politika na vrastodr{cite i na {panskiot kral. Kon
toa pridonesuva i katoli~kata crkva prigrabuvaj}i
ogromno bogatstvo. Rabotnicite i selanite s pove}e
osiroma{uvaat, {to predizvikuva sozdavawe na golema
siroma{tija vo stanbenite kvartovi na naselbite. Od
svoja strana, vlastodr{cite sakaat da sozdadat laèn
sjaj vo tie naselbi. Del od prigrabenoto bogatstvo tie
go investiraat vo sozdavawe na reprezentativni
plo{tadi, nameneti za praznuvawa, borbi so bikovi i
za paradi. Takvite plo{tadi se vo golem kontrast so
siroma{nite stanbeni delovi na naselbite. Taka na
primer, vo sredinata na XVII vek, Madrid so bleskaviot
kralski dvor e eden od najne~istite gradovi vo Evropa.
Tipi~nata stanbena arhitektura ja zadrùva tradi-
cionalnata mavarska koncepcija na objekti so P+1 do
P+2 kata, so pacio, okolu koe se razviva trem i galerija
vo drvena konstrukcija. Vo tek na XVII vek, paralelno
so tradicionalnata ku}a se pojavuvaat i stanbeni
objekti so vidlivi vlijanija od renesansnata arhi-
tektura. Takvata arhitektura e gradena prete`no za
vladeja~kiot sloj gra|ani povrzani so aktuelnata vlast.
Gradeweto na op{testveni zgradi e ograni~eno na
nekolku tipovi objekti: gradski soveti, bolnici,
prifatili{ta i verski u~ili{ta (kolehii). Osnovnoto
vnimanie im e posveteno na crkovnite objekti, osobeno
po vospostavuvaweto i zajaknuvaweto na jezuitskiot
verski red. Za osnoven tip na hram se primenuva
re{enieto na crkvata Il Xezu od Rim. Bidej}i spored
pravilata na jezuitskiot red se zabranuva horsko peewe
vo crkvata, monumentalnite horski delovi vo postarite
hramovi se uni{tuvaat, a so toa se sozdadavaat uslovi za
sobirawe na pove}e vernici.
Najsvetlata i najzna~ajna karakteristika vo
{panskata arhitektura od XVII vek pretstavuva pojavata
i brziot razvoj na novite stilski priodi. Ve}e vo 20-
tite godini od vekot se pojavuva reakcija protiv stro-
gata i asketska arhitektura od vremeto na Filip II.
Arhitektonskata ornamentika, koja vo izminatite
desetletija e proterana, po~nuva povtorno da se probiva
vo palatite i postepeno da go menuva nivniot vnatre{en
i nadvore{en izgled. Takvata tendencija za zbogatuvawe
na arhitektonskite formi e vo soglasnost so {panskiot
duh, taka {to postepeno }e ja zafati i verskata
arhitektura. Dekorativniot pristap e pomognat i od
bliskite vrski na kralskiot dvor so Vatikan, kade {to
baroknata arhitektura ve}e se ima pojaveno. Goleminata
na [panija i nejzinata bogata tradicija pridonesuvaat
novata arhitektura da dobie i regionalni varijacii.
*24
Sl.90. Adrijan Dortsman. Trkaleznata crkva vo
Amsterdam, 1666-68. Osnova, presek i izgled.
24
Sl.91. Gomez de Mora,
Del Plasa. Manastir-
ska crkva, Alkala de
Enares, 1618. Osnova
i presek.
B
A
R
O
K

V
O

H
O
L
A
N
D
I
J
A
ARHITEKT URA
1
9
2
Noviot dekorativen pristap vo {panskata arhi-
tektura, osoben kontinuitet vo svojot razvoj postignuva
vo pokrainata Kastilja. . . . . Eden od rodona~alnicite na
novata umetni~ka nasoka e Huan Gomez de Mora, vnuk i
u~enik na Francisko de Mora, glavniot kralski
arhitekt. Toj go pravi planot na manastirskata crkva
vo Alkala de Enares, ~ie podigawe }e go izvede
Sebastijan del Plasa, vo golema mera menuvaj}i ja
prvobitnata koncepcija. Osnovata, kako centralno
pravoagolno simetri~no re{enie e napravena spored
sistemot na vajan yid so ni{i i monumentalna kupola
so lanterna.
Postepenoto osloboduvawe od strogata arhitektura
i voveduvaweto dekorativni elementi e prisutno u{te
vo prvoto delo na Gomez de Mora, fasadata na Jezu-
itskata crkva vo Salamanka od 1614 god. Nejziniot strog
red e zbogaten so krivi formi, skulptura i reljef.
Najzna~ajno delo na Gomez de Mora pretstavuva
ureduvaweto na plo{tadot Major vo Madrid (1617-19).
Okolu plo{tadot, so dimenzii 100 h 200 m, se izgradeni
objekti so tremovi vo prizemjeto i tri kata so potkrovje.
Tie }e nastradaat vo poàr vo 1672 godina, a nivnata
obnova }e mu bide doverena na Hoze Himenez Donoso
(1628-90), prviot celosno baroken majstor vo Kastilja.
Negovoto majstorstvo najmnogu se gleda vo arhitekturata
na objektot na @itnata berza od 1679 god. Vrz za~uvanoto
staro prizemje, toj gi ima obnoveno katovite, koi vo
svojot izraz s u{te nosat izvesna strogost od vremeto
na Filip II. Me|utoa, vidlivo e nastojuvaweto da se
istakne dekorativnoto svojstvo na yidot, namesto
negovite tektonski svojstva. Takvata tendencija na
Donoso u{te pove}e e izrazena vo kompozicijata na
vnatre{niot dvor na dominikanskata kolehija San
Tomaso vo Madrid, od vtorata polovina na XVII vek.
Pozabele`liva jezuitska gradba vo Madrid e
crkvata San Isidor el Real (1626-51), izgradena od ka-
lu|erot Francisko Bautista. Vo nejzinoto re{enie,
kako ponatamo{en razvoj na koncepcijata na Il Xezu,
s u{te preovladuva relativna smirenost. Na zapadnata
fasada, nad naglaseniot glaven venec se istaknuvaat
dvete bo~ni kuli.
Pod vlijanie na madridskiot opit, {irum [panija
zapo~nuvaat da se gradat golem broj objekti vo noviot
baroken stil, koj stanuva {iroko prifaten, dobivaj}i
osoben razvoj. Vo crkvata San Huan Bautista vo Toledo,
od sredinata na XVII vek, se prodolùva razvojnata
linija na crkvata San Isidor el Real. Nejzinata
bazilikalna osnova ima naglasena izdolènost, a
zapadnata fasada e oblikuvana so portik na dve nivoa,
smesten me|u dvete bo~ni kuli so ramni venci.
Od sredinata na XVII vek, postepeno preovladuva
noviot vid na arhitektura i umetnost, koj prvenstveno
se potpira vrz razvojot na tradicionalniot plateresk
stil, so izobilstvo na ornamenti i fantasti~ni formi.
Zatoa, nekoi istori~ari na umetnosta smetaat deka
{panskata arhitektura od krajot na XVII i po~etokot
na XVIII vek pretstavuva najcelosna barokna arhi-
tektura. Sjajot i rasko{ot na taa arhitektura e vo
celosna sprotivnost so siroma{tijata na {panskiot
narod.
Estetskite ideali na {panskiot narod od krajot na
XVII i po~etokot na XVIII vek najcelosno }e gi izrazi
Sl.92. Gomez de Mora. Panoramski pogled na plo{tadot
Major, Madrid, 1617-19. Desno e obnoveniot objekt na
@itnata berza.
Sl.93. Francisko Bautista. Crkvata
San Isidor el Real, Madrid, 1626-51.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
9
3
graditelskoto semejstvo ûrigera. Preku tvore{tvoto
na negovite graditeli i skulptori, {panskata barokna
arhitektura }e dobie me|unarodno zna~ewe. Glaven
majstor na toa semejstvo e Hoze ûrigera (1650-1725), so
~ie tvore{tvo se identifikuva cela edna umetni~ka
nasoka na provincijata Kastilja, popularno nare~ena
~urigerizam. Glavnite graditelski aktivnosti se
sproveduvaat vo gradot Salamanka, kade {to na Hoze mu
se pridruùvaat i negovite bra}a Hoakin i Alberto.
Tamu, tie najprvin ja dovr{uvaat crkvata na verskoto
u~ili{te (kolehija), kon krajot na XVII i po~etokot na
XVIII vek. Izgradbata na ovoj objekt vo 1617 godina ja
ima zapo~nato Gomez de Mora.
So tvore{tvoto na semejstvoto ûrigera povrzana
e realizacijata na najpoznatiot urbanisti~ki zafat od
toj period vo [panija, plo{tadot Major vo Salamanka.
Negovata izgradba zapo~nuva vo 1729 godina, so podi-
gaweto na Kralskiot paviljon, a zavr{uva vo 1765
godina, so izgradbata na Gradskiot sovet. Objektite
okolu plo{tadot imaat viso~ina od P+3 kata, a nivnite
prizemja se napraveni so trem vo vid na arkadi so
polukru`ni lakovi. Vo kompozicijata dominira
zgradata na Gradskiot sovet, smestena vo centarot na
severnata strana od plo{tadot. Nejzinata fasada se
karakterizira so simetri~no ras~lenuvawe, koe e
naglaseno so bo~no postavenite angaìrani koloni. Toa
ja oslabuva centralnata oska na kompozicijata, nad koja
e postavena kambanata na saat-kulata, smestena vo
dekorativna ramka.
Rasko{nata dekorativna plastika na rascuteniot
{panski barok go dostignuva svojot maksimum vo
oblikuvaweto na enterierite vo crkovnite objekti.
Najkarakteristi~en primer od toj vid pretstavuva
sakristijata na Kartuzijanskiot manastir vo Granada
(1730-66) na Vaskes, Arevalo i Kastiljo. Inspiracijata
od tradicionalniot plateresk stil, vo ovoj enterier
dobiva fantasti~na barokna interpretacija, so preto-
puvaweto na arhitekturata vo dekoracija.
I pokraj bujnata dekoracija, vo {panskata barokna
arhitektura ne se gubi osnovnoto ras~lenuvawe na
kompozicijata. Pod bogatata dekoracija jasno e ~itlivo
ras~lenuvaweto na osnovni elementi. Ovoj pristap e
Sl.94. Semejstvo ûrigera. Plo{tadot Major vo Salamanka,
zapo~nat 1729, zavr{en 1765 so podigaweto na Gradskiot
sovet. Izgled i detaq so saat-kulata.
Sl.95. Vaskes, Arevalo, Kastiljo. Sakristijata vo
Kartuzijanskiot manastir, Granada, 1730-66.
B
A
R
O
K

V
O

[
P
A
N
I
J
A
ARHITEKT URA
1
9
4
prisuten i vo fantasti~nite obrabotki na vleznite
portali vo pogolem broj objekti. Takov karakte-
risti~en primer e portalot na Hospiko Provincijal
vo Madrid (1722) na Pedro Ribera (ìveel do 1742 god.),
u~enik na Hoze ûrigera.
Vo oddelni dela na {panskata barokna arhitektura
se ~uvstvuva i vlijanieto na arhitekturata od preku-
okeanskite {panski kolonii, Meksiko i Indija. Toa e
vidlivo i na najgolemoto katoli~ko svetili{te vo
zapadna Evropa, manastirot Santjago de Kampostela.
Ovoj ansambl pretstavuva grandiozno delo na golem broj
graditeli. Manastirskata crkva zapo~nuva da se gradi
vo 1650 godina, no nema da bide zavr{ena s do sredinata
na XVIII vek. Nejzinite kuli gi gradi Hoze Pewa de Toro,
sredi{niot del Domingo de Andrade (1659-1712), a nivna
zaedni~ka rabota e saat-kulata vo isto~niot del na
crkvata, izgradena okolu 1680 god. Enterierot na
crkvata sodrì bogatstvo na skulptura so reljefna i
slikarska dekoracija od najvisok dostrel.
Vo prvata polovina na XVIII vek vo [panija, se
~uvstvuva s pogolemo vlijanie na francuskiot baroken
klasicizam, razblaèn so italijanskiot baroken vkus.
Sepak, zna~eweto na {panskiot barok }e se potvrdi so
toa {to negovoto vlijanie }e se prenese i vo ju`na
Italija, so centar vo Neapol, koj vo toj period se nao|a
pod {panska uprava. Takvoto vlijanie }e se po~uvstvuva
i vo sosedna Portugalija, pa duri i vo prekuokeanskite
zemji na Latinska Amerika.
Sl.96. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela, zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata
na XVIII vek. Kulite gi gradi Hoze Pewa de Toro, a sredniot del Domingo de Andrade.
Sl.97. Manastirskata crkva Santjago de Kampostela,
zapo~nata 1650, dovr{ena vo sredinata na XVIII vek.
Pogled kon oltarniot prostor.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

[
P
A
N
I
J
A
1
9
5
P o r t u g a l i j a
Po renesansniot procut od krajot na XV i po~etokot
na XVI vek, vo Portugalija zavladuva dolgotraen
depresiven period. Oslabenata dràva potpa|a pod
vlasta na [pancite, koi }e vladeat so nea od 1580 do
1640 godina, vo koj period graditelstvoto re~isi }e
zamre. Izvesno zaìvuvawe }e nastane po isteruvaweto
na [pancite, dostignuvaj}i zna~aen zamav duri vo XVIII
vek, vo periodot na barokot. Toa }e bide ovozmoèno i
so zacvrstuvaweto na vlasta vo prekumorskite posedi,
od kade potekuva golemo bogatstvo vo zlato i skapo-
cenosti.
Stremej}i se kon samobitna arhitektura, portu-
galskiot barok se inspirira od tradicionalnata
romanska arhitektura, zbogatuvaj}i ja so novata dina-
mi~na i dramati~na umetnost. Prezemeniot poredok na
romanskite arhitektonski formi organski se vklopuva
vo novata kompozicija. Portugalskata barokna arhi-
tektura e ìvotoradosna i ima svetski karakter, {to
pretstavuva nejzina vtora osnovna karakteristika.
Generalno gledano, zna~eweto na portugalskiot
barok se sostoi vo postignatata sinteza na doma{nite
tradicii so op{toevropskite i delumno so itali-
janskite vlijanija, {to }e dovede do sozdavawe na
regionalna varijanta na internacionalniot barok.
Takvite tendencii se prisutni u{te za vreme na docnata
renesansa, {to e vidlivo od fasadata na crkvata San-
Visente di Fora vo Lisabon (1582-1605), podignata spo-
red proektot na italijanecot Filipo Terci (1520-97).
Taa ima jasna podelba na dve nivoa, potencirana so raz-
delniot venec i so dvorednite prozorski otvori za in-
tenzivno osvetluvawe na horskiot prostor vo zapadniot
del na crkvata. Takviot pro~isten stil pretstavuva
retka pojava za baroknata arhitektura vo Portugalija
i vo [panija, kade {to objektite se prenatrupani so
dekoracija. Napu{taweto na misti~nosta i egzal-
tacijata e vo soglasnost so duhot na Portugalcite, pa
zatoa crkvata San-Visente }e stane prototip na
portugalska barokna crkva.
Po osloboduvaweto od {panskata vlast zapo~nuva
postepenoto i dolgotrajno stabilizirawe na portu-
galskata dràva. Sepak, graditelstvoto beleì bezna-
~aen porast, osven vo obnovuvaweto i vo ukrasuvaweto
na enterierite vo postarite crkvi. Paralelno so toa,
postepeno se sozdava prostornata struktura i kompo-
zicija na portugalskiot baroken hram. Crkvite dobivaat
izdolèna ednokorabna osnova, podelena na tri dela:
horovi na dve nivoa, korab i oltaren prostor so
pridru`ni delovi. Takvata koncepcija, svojot maksimum
Sl.98. Filipo Terci. Crkvata San-Visente di Fora,
Lisabon, 1582-1605. Osnova i izgled.
Sl.99. Nikolo Nizani. Crkvata San-Pedro du{ Kle-
rigu{,Porto, 1732-50. Osnova i izgled.
B
A
R
O
K

V
O

P
O
R
T
U
G
A
L
I
J
A
ARHITEKT URA
1
9
6
}e go dostigne duri vo XVIII vek, {to se gleda na
poznatata crkva San-Pedro du{ Klerigu{ vo Porto
(1732-50). Taa e delo na italijanecot Nikolo Nizani,
koj vo prvata polovina na XVIII vek se istaknuva kako
najzna~aen graditel vo severna Portugalija.
*25
Vo vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX
vek, vo portugalskata arhitektura zapo~nuva uslo`-
nuvawe i detalizirawe na arhitektonskite elementi:
frontonite, vencite, prozorskite ramki, kulite
kambanarii itn. Dekorativnite motivi pretstavuvaat
svoevidna prerabotka na tradicionalnite vegetabilni
ornamenti, pome{ani so formi vo vid na {kolki.
Portugalskata arhitektura stanuva edinstvena vo
Evropa, kade {to takvite formi gi ukrasuvaat ne samo
enterierite, tuku i fasadite na objektite. Tie detali
na objektot mu davaat eden vid otmenost i krevkost, kako
osnovni karakteristiki na idnata portugalska vari-
janta na rokoko stilot. Takov najkarakteristi~en
primer pretstavuva crkvata Hristovi stradawa vo
Gimarai{, od XVII vek.
Vo XVIII vek, vo Portugalija, osoben razvoj beleì
hortikulturnata umetnost. Za razlika od {panskite,
portugalskite dvorci po dimenzija se pomali i se
smesteni vo regularno uredeni parkovi, so fino
neguvano zelenilo i so parkovska oprema. Primer za
vol{eben i privle~en spoj na umetnosta i redot
pretstavuva dvorecot Kelu{, severno od Lisabon (1742-
52). Toj e izgraden od doma{niot arhitekt De Oliveira
i francuzinot Robijon Robijon Robijon Robijon Robijon za eden od sinovite na kralot
@oao V. Vo arhitekturata na dvorecot i parkovskoto
ureduvawe doa|a do obedinuvawe na italijanskite formi
i angliskite vlijanija, vo vid na tipi~na portugalska
barokna varijanta.
Sl.100. Crkva-
ta Hristovi
stradawa,
Gimarai{,
XVIII vek.
Sl.101. De Oliveira, Robijon. Dvorecot
Kelu{, kaj Lisabon, 1742-50.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

P
O
R
T
U
G
A
L
I
J
A
Latinska Amerika
Po otkrivaweto na amerikanskiot kontinent vo
1492 god. doa|a do negovo postepeno naseluvawe i
eksploatacija od strana na {panskite i portugalskite
osvojuva~i. Kulturnite vrednosti na Inkite i Actekite
se beskrupolozno uni{tuvani, a skapocenite zlatni
umetni~ki predmeti se pretopuvani i prenesuvani vo
Evropa. Konkvistadorite so svojata vojska i so pomo{
na doselenicite, na doma{noto naselenie so sila mu ja
nametnuvaat evropskata kultura i katoli~kata vera.
Pritisokot na osvojuva~ite e osobeno golem vo Latinska
Amerika, ~ii teritorii potpa|aat pod [panija, osven
najgolemata od niv - Brazil, koja potpa|a pod vlasta na
malata Portugalija. Bogatstvoto na Latinska Amerika
magi~no gi privlekuva kolonistite, {to se dokaùva
so faktot deka ve}e vo 1776 god. gradot Meksiko ima
90.000 ìteli, Havana 76.000, a Wujork samo 12.000
ìteli.
Novite naselbi i objekti se nameneti za pobrza
evropeizacija na kontinentot. Vo primorskite gradovi,
plo{tadite se smesteni pokraj morskiot breg, sluèj}i
istovremeno i kako pristani{te, dodeka vo konti-
nentalnite gradovi plo{tadite se vo centarot na
naselbata. Arhitekturata pravi osoben zamav vo
gradeweto verski objekti i rezidencii na novite
1
9
7
vlastodr{ci. Vo golemiot broj novi naselbi se
podignati bezbroj objekti. Nivna op{ta karakteristika
e toa, {to novata arhitektura ne nosi nov umetni~ki
napredok, tuku prerabotka na evropskite primeri,
najmnogu na onie od [panija, a pomalku od Portugalija,
Italija ili Francija.
*26
Po~nuvaj}i od 30-tite godini na XVII vek, pa s do
po~etokot na XIX vek, vo arhitekturata na Latinska
Amerika vladee baroknata arhitektura i umetnost so
specifi~ni karakteristiki. Taa ne obrnuva vnimanie
na prostorno-volumenskite odnosi i kompozicijata na
objektot, tuku e preokupirana so organskata integracija
na {panskite dekorativni motivi. So takvi osnovni
karakteristiki, novata arhitektura }e ja preplavi
Latinska Amerika. Od mnogubrojnite primeri, kako
celosen izraz na taa arhitektura, pretstavuva verskiot
ansambl na plo{tadot Sokalo vo Meksiko Siti.
Vo centarot na gradot MEKSIKO SITI e ofor-
men eden od najzna~ajnite barokni ansambli vo svetot.
Najprvin, vrz urnatinite na eden star acte~ki hram, vo
1563 god. e zapo~nato gradeweto na katedralata, koja e
dovr{ena mnogu podocna, so uvezeno {pansko vlijanie,
{to se gleda od nejzinoto prostorno oblikuvawe so dve
kuli. Lorenco Rodrigez (1704-74) do katedralata ja gradi
poznatata Sagrario Metropolitano (riznica na kultot
Sakramento, 1749-68). Nejzinata vlezna fasada ima
bogata skulptorska obrabotka, napravena vo vulkanski
kamen. Dekorativnite motivi proizleguvaat isto-
vremeno od tradicionalniot {panski plateresk stil,
no i od doma{noto acte~ko kulturno nasledstvo.
Vo vnatre{nosta na crkvata, pod smirenite lakovi,
stolbovi i arhitravi, cveta prebogatata dekoracija na
oltarot, izrabotena vo stilot ~urigerizam. Taa e
napravena vo drvena pozlatena rezba, so pretstava na
stotina likovi, sliki i panoa vo razli~ni dimenzii.
BRAZIL, kako portugalska kolonija ja ima najev-
ropskata barokna arhitektura vo Latinska Amerika.
Otsustvoto na doma{na tradicija vo monumentalnata
umetnost pridonesuva za celosno prifa}awe na uveze-
nite tvore~ki priodi od Portugalija. Kolonizacijata
na Brazil ne se odviva pod dràvna, tuku pod privatna
inicijativa. Kako rezultat na toa i na selskiot ka-
rakter na stopanstvoto, nastanuva stihiski razvoj na
naselbite, a golem zamav dobiva gradeweto na dvorci vo
ogromnite zemjodelski posedi. Bogatite zemjodelci
retko odat vo gradovite i ne se zainteresirani za
gradewe na skapi objekti vo niv. Kako rezultat na toa,
Brazil vo XVIII vek s u{te ìvee kako vo sredniot vek.
Novata arhitektura i kultura najprvin se probivaat
preku gradeweto crkvi so sredstvata na verskite redovi
(kalu|erski bratstva). Uvezenata barokna tradicija
naiduva na dobra po~va, dobivaj}i silen zamav s do sre-
dinata na XIX vek. Najzna~ajno delo od XVIII vek vo Bra-
zil pretstavuva crkvata San Francisko vo Salvador
(Boka). Zad nejzinata neugledna fasada se krie eden od
najfantasti~nite rasko{ni enterieri na Latinska
Amerika, koj sodrì bogatstvo na reljefi so motivi od
25
All Lisboa and its surroundings, str.20
Sl.102. Katedralata vo Meksiko Siti, 1563-
1813 i Sagrario Metropolitano,1749-68 od
Lorenco Rodrigez. Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
Sl.103. Lorenco Rodrigez. Sagrario Metropo-
litano, Meksiko Siti, 1749-68.
26
1
9
8
vegetabilno i zoomorfno poteklo. Za razlika od
masivnosta na meksikanskata dekoracija, ovoj enterier
ima prozra~nost i organiziranost na kompozicijata.
Ponekoga{, reljefnite i naslikanite panoa so verski
sceni gi ukrasuvaat yidovite na crkvite, kako odvnatre
taka i odnadvor. Takov e slu~ajot so crkvata vo
frawevskiot manastir vo Olinda, od XVIII vek.
Gradeweto hramovi, osobeno se razviva vo pok
rainata Minas-@erais. Vo nivnata kompozicija,
arhitektite odbegnuvaat s {to bi moèlo da ja naru{i
celinata na fasadnite ramnini. Dekorativnite motivi
ne se mnogubrojni, no se gri`livo izraboteni i pos-
taveni na strogo opredeleni delovi na fasadite:
portalite, frontonite i sl. Vo ras~lenuvaweto na fa-
sadata, osven venci, naj~esto se upotrebuvaat pilastri,
a ne koloni. Osnovite na objektite se ednokorabni i iz-
dolèni, zapadnite fasadi naj~esto se po{iroki od
samiot korab, a nad pro{iruvawata se postaveni kuli
kambanarii. Takvi karakteristi~ni primeri pret-
stavuvaat crkvite na poznatiot arhitekt Antonio
Francisko de Lisboa, nare~en Alejàdiwo: San-
Francisko de Asis vo Ouro Preto (1766-70) i isto-
imenata crkva vo San-@uan-del Rej (1774-1810).
Stanbenata arhitektura vo novosozdadenite gradovi
se odlikuva so objekti na prizemje do P+2 kata, koi se
redat pokraj ulicite ili plo{tadite. Naselbite obi~no
imaat sloboden, negeometriski plan, poradi spontaniot
karakter vo nivnoto formirawe. Objektite naj~esto se
izgradeni od kerpi~ ili od fasadni tuli, sloèni na
takov na~in, {to pravat ìvopisen izgled. Takvata
~ovekomerna, ìvopisna i ìvotoradosna arhitektura,
koja nosi koreni od Portugalija i vo mnogu se razlikuva
od misti~nite akordi na {panskite objekti, osobeno e
prisutna vo gradovite na pokrainata Minas-@erais,
kako {to e Ouro Preto.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

L
A
T
I
N
S
K
A

A
M
E
R
I
K
A
Sl.105. Niza od stanbeni objekti vo
Ouro Preto, Minas @erais, Brazil.
Sl.104. Alejàdiwo. Osnova na crkvata San-Francisko de
Asis, San-@uan-del-Rej, 1774-1810; Presek i izgled na
istoimenata crkva vo Ouro Preto, 1766-70.
1
9
9
^ e { k a
Vo ê{ka, s do po~etokot na XVII vek se ~uvstvuva
samo vlijanieto na italijanskata renesansa vrz arhi-
tekturata na oddelni objekti. Od po~etokot na XVII vek,
tamu doa|aat na rabota italijanski majstori, koi go
zapo~nuvaat gradeweto na nekolku dvorci. Vo tekot na
vekot se ~uvstvuvaat i holandski vlijanija, koi doa|aat
preku germanskata arhitektura. Prva poznata barokna
crkva e Sv. Marija Loreto na Hrad~ani vo Praga, vo
stil na raniot barok. Taa ima neobi~no {irok pravo-
agolen naos so trem na site ~etiri strani, a oltarniot
prostor e silno izdaden kon istok. Vo prostornata
kompozicija dominira sudirot na horizontalniot
korpus so vertikalata na saat-kulata.
*27
Vo toj period, glavniot grad na Avstrija, Viena, se
nao|a vo neposredna opasnost od turski napadi, poradi
{to Praga stanuva centar na arhitektonskata aktivnost.
Toga{ e izgradena palatata êrnin (1667) od itali-
janskiot arhitekt Fran~esko Karati, so tipi~en
paladievski izraz i so kolosalni angaìrani koloni,
postaveni vrz visoko robusno cokle. Vo ê{ka rabotat
nekolku poznati arhitekti od stranstvo, koi nabrgu }e
se naturaliziraat. Me|u niv najpoznati se tatkoto i
sinot Dincenhofer, koi baroknite vlijanija gi
prisposobuvaat kon ~e{kata tradicija.
Ignac Dincenhofer ja gradi poznatata crkva Sv.
Nikola (Mikula{, 1703-11) na Mala Strana vo Praga.
Nejzinata osnova so nadvore{nite yidovi pravi edna
relativno smirena prostorna plastika, koja se dinami-
zira so branovidnite linii na zapadnata fasada.
Op{tiot volumen na objektot ima dvoslojna podelba,
koja zavr{uva so atika i balustrada. Na isto~niot del
dominiraat monumentalnata kupola i saat-kulata so
specifi~no izvitkani zavr{ni elementi. Enterierot
na crkvata ima ne{to podinami~na kompozicija,
ARHITEKT URA
Sl.106. Crkvata Sv. Marija Loreto na Hrad~ani,
Praga, XVII vek. Osnova(levo) i izgled(gore).
27
Sl.107. Fran~esko Karati. Palatata
êrnin, Praga, zapo~nata 1667.
2
0
0
sozdadena so efektot na vajan yid, so koj se podeleni
niskite kapeli od centralniot korab. Nad kapelite se
razviva galerija, potencirana so branovidnata balu-
strada vo vid na ograda. Potkupolniot prostor e bogato
dekoriran so skulptura i fresko-ìvopis.
Kon krajot na XVIII vek vo ê{ka preovladuva
rokoko stilot, taka {to ~estopati enterierot na porano
zapo~natite barokni objekti se dovr{uva so rokoko
dekoracija.
P o l s k a
Vo periodot na XVII i XVIII vek, Polska e bogata
katoli~ka zemja, {to }e pridonese i za razvojot na
noviot arhitektonski stil. U{te vo po~etokot na XVII
vek zapo~nuva gradeweto barokni crkvi, me|u koi naj-
poznata e crkvata Sv. Kazimir vo Vilna. Nejzinata os-
nova ima centralno re{enie, a fasadata e oblikuvana
po primer na crkvata Il Xezu.
Vo podocne`niot period postepeno se sozdava
crkovniot stil na polskiot barok so dve kuli, {to
osobeno se gleda na crkvata vo Klimatovo (1643-50), koja
e gradena po primerot na crkvata Santa Marija dela Sa-
lute vo Venecija, so elipsoiden naos spored proektot
na Italjanecot Lorenco de Sent.
Edna od osnovnite karakteristiki na polskata
barokna arhitektura pretstavuva pogolemata upotreba
na tula, kako i {tedlivosta vo nadvore{nata obrabotka
na objektite. Toa pridonesuva za dominacijata na
ednostavnite klasi~ni formi so pravi linii.
*28
Vo baroken stil se gradat golem broj palati, dvorci,
crkvi i manastiri, pri {to arhitektonskata koncepcija
na dvorcite e inspirirana od arhitekturata na francus-
kite dvorci. Najubav primer od toj vid pretstavuva
dvorecot na kralot Jan Sobejski (kraj na XVII vek) vo
Vilanov kraj Var{ava, od arhitekt Lo~i. Negovata
osnova e oblikuvana spored primerot na Versajskiot
dvorec vo Pariz.
Sl.108. Dincenhofer. Crkvata Sv. Nikola (Mikula{ na
Mala Strana), Praga, 1703-11, 1737-52. Osnova i izgled.
Sl.109. Lo~i. Dvorecot na Jan Sobejski vo
Vilanov, kaj Var{ava, kraj na XVII vek.
28
Podetalno vo Architectura polska do polowy XIX wieku
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

^
E
[
K
A
A
2
0
1
Vo barokniot period se kompletiraat golem broj
gradski kvartovi vo Krakov i vo Var{ava. Napredokot
na arhitektonskoto tvore{tvo e ovozmoèn so pe~ate-
weto stru~na literatura na polski jazik. Kako najpoz-
nati objekti od XVII vek vo Krakov, moè da se nabrojat:
crkvata Sv. Petar i Pavle (1605-09) na arhitektot
Padovano i crkvata Sv. Ana (1689-1703) na arhitektot
Van Hameren. Vo Var{ava, arhitektot Van Hameren ja
gradi palatata Krasinski (1682-94).
Vo tekot na XVIII vek, vo novata prestolnina,
Var{ava, se izgradeni: crkvata Karmelitska (1777-80)
na arhitektot [reger i Palatata na voda (1784-1788)
vo parkot Lazienki na arhitektot Merlini. Nivnata
arhitektura, a osobeno na palatata, ve}e navleguva vo
klasicisti~kiot stil.
R u s i j a
Vo tekot na XVII vek vo Rusija doa|a do zajaknuvawe
na aristokratijata i trgovijata, so {to postepeno se
sozdavaat uslovi za izgradba na rasko{ni palati i
crkvi. Od po~etokot na vekot re~isi i da nema objekti
gradeni vo noviot stil, tuku s u{te se gradat remek-
delata na narodnata arhitektura, a toa se crkvite od
drven materijal. Po poàrot vo Moskva od tretata
decenija na vekot, naselbata zasileno se obnovuva vo
noviot stil. Objektite naj~esto se gradeni vo kamen, a
vo nivnata forma ~estopati se interpretiraat oblicite
na nekoga{nata arhitektura vo drvo.
Tradicionalniot pristap e zadràn kako vo
koncepcijata na objektite taka i vo nivnata prostorna
Sl.112. Merlini. Palatata na voda vo parkot
Lazienki, Var{ava, 1784-88.
Sl.110. Tilman van Hameren. Crkvata Sv. Ana, Kra-
kov, 1689-1703. Fragment od vleznata fasada.
Sl.111. Tilman van Hameren. Palatata Krasinski,
Var{ava, 1682-94. Reljefi na Andreas [liter.
plastika, preku skalestoto redewe na elementite. I vo
ras~lenuvaweto na volumenite preovladuvaat prera-
botenite tradicionalni elementi so dekorativen
pristap, pri {to se ~uvstvuva izvesno italijansko
vlijanie samo kaj profilacijata. Sepak, moè da se kaè,
deka ovaa svoevidna arhitektura gi sodrì osnovnite
barokni principi: dinami~na kompozicija, kontrast na
svetlo i temno, bogatstvo na dekorativni elementi i
ìvopisni formi. Od mnogubrojnite objekti vo Moskva
i nejzinata okolina, treba da se izdvojat nekolku.
Dvorecot Teremnoj (1635-36) vo moskovskiot Kremq
sodrì spoj na doma{ni i italijanski arhitektonski
elementi.
ARHITEKT URA
2
0
2
Crkvata Sv. Troica (1678-83) vo Ostankino kraj
Moskva ima skalesto redewe na dekorativnite prekr-
{eni lakovi i na izvitkanite kupoli.
Crkvata Sv. Nikolaj Boq{oj Krest (1680-88) vo
Moskva e re{ena na ~etiri nivoa, nad koi se izdigaat
pet izvitkani kupoli, pokrieni so reljefna dekoracija.
Na krajot na vekot, Moskovskata {kola, preku
Ukraina, po~nuva da prima pogolemi italijanski
vlijanija, so {to i na nejzinoto podra~je pristignuva
paladievskata arhitektura.
*29
Vo XVIII vek doa|a do zacvrstuvawe na ruskoto
carstvo, osobeno pod vlasta na Petar Veliki. Zapo~-
nuvaat da se objavuvaat raspravi za arhitekturata, od koi
najzna~ajna e Teorijata na arhitekturata od Viwola,
prakti~no prerabotena za doma{ni uslovi. Vo toj pe-
riod zapo~nuva da se gradi novata prestolnina Sankt
Peterburg so objekti vo noviot baroken stil.
DOMENIKO TREZINI (1670-1734), vo po~etokot
na vekot e glavniot arhitekt na prestolninata, koj gradi
raznovidni objekti, vo skromen italijanski barok.
Spored negovite proekti e izgradena Petropavlovskata
krepost, koja pretstavuva jadro okolu koe }e se razvie
novata naselba. Vo centarot na tvrdinata, Domeniko
Trezini go gradi Petropavlovskiot sobor so visoka
skalesta kula nad vlezot, vo koj vodi portik oblikuvan
so klasi~ni koloni.
Kunstkamera (1718-34) e prviot ruski umetni~ko-
nau~en muzej, vo koj se ~uva umetni~kata zbirka na Petar
Veliki. Postepeno, toj }e prerasne vo lulka na naukata,
kade svojata rabota }e ja zapo~ne Akademijata na naukite
so prvata javna biblioteka. Nejzinoto prostorno
re{enie se sostoi od dve krila na P+2 i centralna
skalesta kula so kupola. Spored proektot na Trezini
objektot go gradat Xon Matarnovi, Gajtano Kiaveri i
Mihail Zemcov.
Sl.113. Crkvata Sv. Troica vo Ostankino,
kaj Moskva, 1678-83.
Sl.114. Domeniko Trezeni. Petropavlovski sobor, 1712-33
(gore) i Petrovska porta na Petropavlovskata krepost,
Sankt Peterburg, 1714-18 (dolu).
29
Leningrad, sprovo~nik, Raduga, Moskva, 1988
30
Podetalno vo Pavel Kan, Leningrad, sprovo~nik. Raduga,
Moskva, 1988
Vostanovlenie pamtnikov arhitektur Leningrada.
Stroizdat, Leningrad, 1983
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

R
U
S
I
J
A
ARHITEKT URA
2
0
3
Zgradata na Univerzitetot (1722-41), so svojata
dolìna od nad 500 m, vo koja se smesteni 12 kolegiumi e
postavena normalno vo odnos na bregot na rekata Neva.
Taa e oblikuvana vo skromen izraz na barokniot
klasicizam, so prizemje vo vid na cokle i dva kata so
kolosalen red na pilastri (lizeni).
Pokraj navedenite objekti, Trezini proektira i
gradi nekolku dvorci za carskoto semejstvo.
Reformata na ruskoto op{testvo, zapo~nata u{te
vo prvata polovina na vekot, moèla da se sprovede so
sozdavawe na visokonau~ni i stru~ni kadri. Za taa cel,
vedna{ do Kunstkamerata, vo koja zapo~nuva da raboti
Akademijata na naukite, }e se izgradi poseben objekt za
nea, a toa e glavnata zgrada na Akademijata na naukite
(1783-88). Arhitektot Xakomo Kvarengi objektot }e go
pravi so strog izraz na barokniot klasicizam, so
anti~ki portik na simetralata od objektot, {to
zavr{uva so ednostaven timpanon.
Francuskiot arhitekt Lebln ja osnova Grade`nata
{kola, koja gi obrazuva prvite doma{ni arhitekti. Vo
po~etokot na nejzinata rabota, mladite graditeli se
ispra}aat na specijalizacija vo Italija i vo Francija.
Od spojot na nasledenata doma{na renesansa,
zapadniot barok i klasicizam, vo Rusija se sozdava
arhitektura za doma{en vkus: realisti~na, so ednos-
tavni prostorni oblici i so zapadnoevropski umet-
ni~ki karakter. Sepak, ne postoi celosno edinstvo vo
baraweto na noviot arhitektonski pat, bidej}i del od
graditelite se zalagaat za renacionalizacija na
arhitekturata.
Vo tekot na XVIII vek, prodolùva zasilenata
izgradba na novata prestolnina Sankt Peterburg. Carot
Petar Veliki povikuva, zaedno so doma{nite arhitekti,
vo nejzinata izgradba da u~estvuvaat i vidni arhitekti
od Italija i od Francija. Nekoi od niv se natura-
liziraat, prisposobuvaj}i go noviot stil za doma{ni
potrebi, {to u{te pove}e }e dojde do izraz kaj nivnite
naslednici.
*30
BARTOLOMEO FRANÊSKO RASTRELI (1700-
71) e najpoznat arhitekt od toj period koj gradi golem
broj zna~ajni objekti. Vo centarot na prestolninata,
spored negovi proekti e izgraden Zimskiot dvorec
(1755-1817). So postepenoto dodavawe na novi krila,
dvorecot dostignuva dolìna od re~isi 200 m i {iro-
~ina od 160 m, so 1.057 prostorii i so parkovska povr-
{ina od 46.516 m
2
. Glavniot venec, koj go zaobikoluva
celiot objekt ima dolìna od re~isi 2 km. Denes, vo
Sl.115. Matarnovi, Kiaveri,
Zemcov. Kunstkamera
(biblioteka), Sankt
Peterburg, 1718-34.
Sl.116. Bartolomeo Rastreli. Zimskiot dvorec, Sankt Peterburg, 1755-1817.
ARHITEKT URA
B
A
R
O
K

V
O

R
U
S
I
J
A
ARHITEKT URA
2
0
4
salite na Zimskiot dvorec se smesteni kolekciite na
poznatiot muzej Dràven Ermita`. Oblikuvaweto na
negovata fasada nosi o~igledni zapadnoevropski vli-
janija, no vidot na dekoracijata i koloritot na fasadata
pretstavuvaat interpretacija na doma{nite karakte-
ristiki.
Na sli~en na~in Rastreli gi gradi i drugite svoi
dvorci, od koi najpoznati se: palatata Stroganov na
Nevskiot prospekt i Letniot dvorec (poznatiot
Peterhov, zapo~nat vo 1721 god.). Letniot dvorec
zapo~nuva da se gradi spored prvobitniot proekt na
arhitekt Lebln, so u~estvo na Brand{tajn, Zemcov,
Miketi i dr. So novite zafati toj se kompletira so
paviljoni i so prebogato parkovsko ureduvawe. Vo
negovoto oblikuvawe dominira vlijanieto na pala-
dievskata arhitektura, zbogatena so barokni elementi.
Mnogu zna~ajno ostvaruvawe na Rastreli pretsta-
vuva Ekaterininiot dvorec vo Carskoe selo (Pu{kin),
~ie oblikuvawe proizleguva od kompozicijata na
Zimskiot dvorec. Vo parkot e izgraden carskiot
Ermita`, so sli~en paladievski stil, no vo pogolema
mera razdvièn.
Od crkovnite objekti na Rastreli, posebno se
istaknuva manastirskiot ansambl Smoqni, ~ija crkva
ima kube i dve kambanarii so barokna reljefna plastika.
Na sli~en na~in, no so ~etiri vitki kuli, Rastreli, vo
sorabotka so Mi~urin, go ima izgradeno i Andreevskiot
sobor vo Kiev.
Vo vtorata polovina na XVIII vek, vo ruskata
arhitektura postepeno preovladuva vlijanieto na
klasicizmot. Arhitektite Kokorinov i Delamt ja
osnovaat i ja gradat Umetni~kata akademija so eden vid
paladievska arhitektura i so izvesno vlijanie na
pariskiot klasicizam. Delamt, isto taka, go gradi i
Gostinskiot dvor pokraj Nevskiot prospekt, so trem i
galerija koi go zaobikoluvaat objektot od nadvore{nite
strani. Na takov na~in, vo Rusija postepeno navleguva
postrogiot klasicizam, {to }e stane oficijalna
arhitektura vo sledniot period.
Sl.117. Braun{tajn, Lebln, Rastreli, Zemcov, Miketi i dr.
Letniot dvorec (Peterhof) na Finskiot Zaliv, zapo~nat
1721. Izgled na Golemata kaskada i Paviljonot so grbot.
Sl.119. Kokorinov i Delamt. Umetni~kata akademija, Sankt Peterburg, 1764-88.
Sl.118. Bartolomeo Rastreli. Ekaterinin dvorec, Carskoe
Selo (Pu{kin), sredina na XVIII vek.
ARHITEKT URA
2
0
5
Vo vremeto na XVII i XVIII vek, ju`niot del na
Balkanskiot Poluostrov se nao|a pod vlasta na Turcija,
severniot pod vlasta na Avstro-Ungarija, a zapadniot
del pod upravata na Mleta~kata Republika. So takvata
rascepkanost na teritorijata i so borbata me|u tie
dràvi, ju`noslovenskite gradovi s pove}e osiro-
ma{uvaat, a Dalmacija go gubi svojot renesansen sjaj. So
zapiraweto na vojnite i so stabilizacijata na grani-
cite, zapo~nuvaat da se gradat objekti vo noviot stil.
Prviot period od pojavata na baroknata arhi-
tektura nosi ime barokizacija, {to se odnesuva na
preureduvaweto i dograduvaweto na starite objekti so
elementi na noviot stil. Baroknata arhitektura
postepeno navleguva na teritorijata na: Slovenija,
Hrvatska i Dalmacija, so pomali refleksii i vo
Vojvodina. Investitori na novata arhitektura se:
crkvata so svoite mona{ki redovi (jezuiti, frawevci),
plemstvoto i gra|anstvoto. Se gradat raznovidni
objekti: crkvi, manastiri, dvorci (zamoci), stanbeni
zgradi, gradski soveti, fontani, kuli, gradski porti i dr.
Osnovniot tip na barokna crkva proizleguva od
primerot na Il Xezu, pri {to naj~esto taa e so tran-
sept, kupola i so bo~ni kapeli. Poradi odbranbeni
potrebi, dvorcite najprvin imaat zatvoren karakter, a
podocna dobivaat pogolemi fasadni otvori. Nivnata
viso~ina naj~esto e P+1 kat, so golem salon, reprezen-
tativni skali i so kuli bez odbranbena funkcija, a
simetri~noto re{enie odnadvor, naj~esto, e naglaseno
so centralno postaveniot rizalit.
So zbogatuvaweto na gra|anstvoto i na crkvata,
zapo~nuva po{irokata obnova i izgradba na gradskite
kvartovi, so oblikuvawe na plo{tadi vo nivnite centri.
Pojavata na baroknata arhitektura na Balkanskiot
Poluostrov zapo~nuva so doa|aweto na arhitektite od
Italija i Avstrija, za podocna kon niv da se priklu~at
i doma{nite majstori.
*31
Slovenija
Baroknata arhitektura vo Slovenija se razviva pod
silno vlijanie na arhitekturata od Viena i od severna
Italija. Vo toj period se ureduvaat pove}e naselbi, no
najmnogu objekti se podigaat vo Qubqana, kade {to se
izgradeni tri plo{tadi so barokni objekti.
Mesniot plo{tad vo Qubqana e vramen so zna~ajni
barokni objekti. Katedralnata crkva Sv. Nikolaj (1700-
07) pretstavuva delo na poznatiot rimski arhitekt i
umetnik Andrea Poco. Toj ja oblikuva so kupola i so
dve kuli kambanarii, a nejzinoto gradewe go dovr{uva
doma{niot arhitekt Gregor Ma~ek Gregor Ma~ek Gregor Ma~ek Gregor Ma~ek Gregor Ma~ek. Andrea Poco
pokaùva golemo majstorstvo i vo ureduvaweto na
vnatre{nosta na objektot, osobeno na oltarniot
prostor, spored proektot od 1700 god. Vo sredinata na
plo{tadot e postavena Fontanata na ~etirite krawski
reki (1752), delo na skulptorot Fran~esko Robe Fran~esko Robe Fran~esko Robe Fran~esko Robe Fran~esko Robe.
Gradskiot sovet (magistratot, 1711-18) ima pravoagolen
atrium so trem i galerija. Spored proektot na Gregor
Ma~ek, objektot e dekoriran vo smiren barok, so
zgrafito tehnika.
Kongresniot plo{tad vo Qubqana e eden od najure-
denite barokni plo{tadi na Balkanskiot Poluostrov.
Oblikoven akcent na celata kompozicija pretstavuva
Sl.120. Andrea Poco. Katedralata
Sv. Nikolaj, Qubqana, 1706.
Sl.121. Ur{ulinskata crkva Sv. Troica, Qubqana, 1718-26.
31
Podetalno vo Arhitektura na tlu Jugoslavije, Barok
B
A
R
O
K

V
O

S
L
O
V
E
N
I
J
A
ARHITEKT URA
2
0
6
Ur{ulinskata crkva Sv. Troica (1718-26). Nejzinata
zapadna fasada, spored nacrt na arhitekti od severna
Italija, ima silno naglaseni angaìrani kolosalni
toskanski koloni. Glavniot oltar e napraven od
Fran~esko Robe vo 1744 godina, a parternata obrabotka
na plo{tadot e zavr{ena vo po~etokot na XX vek od
doma{niot arhitekt Joè Ple~nik.
Plo{tadot Tromostovje vo Qubqana ima interesna
urbana struktura napravena kako kombinacija na ulici
i mostovi preku rekata. Vo celata kompozicija najmnogu
se istaknuva frawevskata crkva Sv. Marija (1646-60),
oblikuvana spored primerot na crkvata Il Xezu od Rim.
I nejziniot glaven oltar go ima napraveno Fran~esko
Robe, vo 1736 god.
Vo vnatre{nosta na Hrvatska, isto taka se podig-
nati pove}e interesni objekti. Crkvata Sv. Marija
(1743) vo Belec e poznata po nejziniot bogat enterier
so naglasena barokna obrabotka. Dvorecot Bistra se
odlikuva so silno istaknat centralen rizalit, a
dvorecot na Dra{kovi} (1616) vo Klenovnik ima
rasko{no oblikuvan atrium so trem i galerija. Na
krajot od XVIII vek se pravat izmeni na Gradskiot sovet
vo Rijeka, so centralna kula i so barokna dekoracija.
Dalmacija
Poradi dolgotrajnite borbi so Turcija i poradi
namaluvaweto na trgovijata po otkrivaweto na Ame-
rika, Dalmacija go gubi svoeto prethodno zna~ewe.
Nejzinata teritorija re~isi celosno se nao|a pod vlasta
na Mleta~kata Republika. Mleta~kata Republika e vo
postojana konfrontacija so Turcija, poradi {to
graditelstvoto vo Dalmacija e zapostavuvano. Vo
po~etokot na XVII vek, sozdaden e mal broj objekti vo
skromen ran barok.
Hrvatska
Vo Hrvatska, pod vlasta na Avstro-Ungarija
postepeno navleguva noviot baroken stil, so koj se
gradat golem broj objekti vo: Zagreb, Vara`din, Osijek,
Karlovac i drugi mesta. Grade`nata aktivnost najmnogu
e prisutna vo glavniot grad Zagreb, kade {to se
oformuvaat negovite kvartovi: Gorni grad (Gri~) i
Dolni grad (Kapitol). Od verskata arhitektura,
najpoznata e crkvata Sv. Katerina (1620-32), so mal
plo{tad pred nea. Ovoj objekt, podignat po primerot na
Il Xezu od Rim, e promenet za vreme na rekonstrukci-
jata po zemjotresot vo 1880 god. I vo ovaa crkva, ubaviot
baroken oltar go ima izraboteno poznatiot umetnik
Fran~esko Robe. Od profanata arhitektura, osobeno se
istaknuva palatata Or{i} (1764), so silno naglasena
plastika vo simetralata na kompozicijata.
Sl.122. Frawevskata crkva Sv. Marija, Qubqana, 1646-60.
Sl.123. Palatata Or{i}, Zagreb, 1764.
Sl.124. Dvorecot Bistra, Hrvatsko Zagorje, XVIII vek.
B
A
R
O
K

V
O

S
L
O
V
E
N
I
J
A
2
0
7
Relativno nezavisna e Dubrovni~kata Republika,
koja go razviva svoeto pomorstvo i trgovija, so {to
steknuva bogatstvo za gradewe na objekti vo noviot stil.
Vo 1667 godina, Dubrovnik e pogoden od zemjotres, od
koj najmnogu se razurnati objektite okolu sega{nata
ulica Stradun. Obnovata na gradot se vr{i so objekti
vo noviot baroken stil, pri {to najsilen prodor novata
arhitektura pravi preku verskite objekti.
*32
Katedralata Velika Gospa (1671-1712) od arhitek-
tite Bufalini i Andreoti se istaknuva so svojata
kupola i so balustradite, smesteni vo ramkite na
petkorabnoto bazilikalno re{enie.
Isusovskata crkva Sv. Ignacie (1699-1725) na
rimskiot arhitekt Andrea Poco e postavena na mar-
kantno vozvi{uvawe, do koe se doa|a preku poznatata
skalinada na arhitektot Padilakva.
Crkvata Sv. Vlaho (1706-15) na arhitektot Gropeli
ima vizantiska osnova na vpi{an krst so kupola.
Vo Vo Vo Vo Vo ju`niot del na Jadranskoto krajbre`je ima
izgradeno nekolku objekti od noviot baroken stil, od
koi najmnogu se istaknuva crkvata vo pravoslavniot
manastir Savina (1777-99) kaj Herceg Novi na arhitek-
tot Nikola Foreti} od Kor~ula. Kambanariite na
katedralata vo Kotor za vreme na zemjotresot vo 1667
godina se razurnati, taka {to tie se obnovuvaat vo
noviot baroken stil. Vo Kotor se izgradeni i nekolku
stanbeni objekti so skromen izraz na baroknata
arhitektura.
Vojvodina
Vo tekot na XVIII vek, Vojvodina se nao|a pod vlasta
na Avstro-Ungarija, preku koja pristignuvaat vlija-
nijata na noviot arhitektonski i umetni~ki stil. Vo
toj period se gradat tvrdini, verski i profani objekti.
Najgolema graditelska dejnost se odviva na tvrdinata
vo Petrovaradin (1754-1766), kade vo vremeto na Marija
Terezija se podigaat bedemi, kapii, kasarni i edna crkva,
koi se izgradeni za 12 godini. [irum pokrainata se
podigaat golem broj mali crkvi so poskromna barokna
dekoracija. Karakteristi~na e arhitekturata na
fru{kogorskite manastiri, koi se oblikuvani vo eden
Sl.125. Bufalini i Andreoti. Katedralata
Velika Gospa, Dubrovnik, 1671-1712.
Sl.126. Andrea Poco. Isusovskata crkva
Sv. Ignacie, Dubrovnik, 1699-1725.
Sl.127. Gropeli. Crkvata Sv. Vlaho, Dubrovnik, 1706-15.
32
Podetalno vo Svetska ba{tina u Jugoslaviji, od str.60
ARHITEKT URA
33
Podetalno vo ôvjek i prostor - 7/8, 1988, str.33
2
0
8
spoj na srpsko-vizantiski i baroken stil. Takov
karakteristi~en primer pretstavuva crkvata vo manas-
tirot Jazak, koja vo svojot isto~en del ima osnova na
trilist so kupola, dodeka nad vlezniot zapaden del se
izdiga bogato profilirana barokna kula, podignata vo
1753 god. Od gradskite crkvi vo Srem, najgolemo vnima-
nie privlekuva sobornata crkva Sv. Nikola (1758-62)
vo Sremski Karlovci.
So razvitokot na trgovijata, vo gradovite na
pokrainata se gradat i golem broj stanbeni objekti, a
vo nekoi se oformuvaat i celi kvartovi vo baroken
stil. Takvata graditelska dejnost najmnogu e zabeleàna
vo Sombor i vo Vr{ac.
Sl.129. Baltazar Nojman (?). Gradskata porta(Kapijata
na Karlo VI), Belgrad, podignata po 1923.
Zapadna i isto~na fasada.
So okupacijata na Belgrad, od strana na Avstro-
ungarija vo 1717 godina, baroknite vlijanija pristig-
nuvaat i vo nego. Novite vlastodr{ci si postavuvaat
zada~a, orientalniot lik na gradot da go promenat
spored nivniot baroken vkus. Za taa cel se angaìraat
poznati graditeli od Habsbur{kata monarhija. Noviot
plan na Belgrad e izraboten vo 1723 god. od Nikola
Doksat, koj pravi edna koncepcija so silen odbranben
sistem. Poradi golemiot broj gradovi {to }e gi podigne
na granicata so Turcija, toj }e bide nare~en avstriski
Voban. Belgrad, Turcite povtorno nema da go zazemat
so vojna, tuku na politi~ko pole, so Belgradskiot mir
vo 1739 god. Pri povlekuvaweto, avstriskata vojska gi
uriva ve}e izgradenite barokni bastioni. Od niv,
relativno dobro e za~uvana Gradskata porta, posvetena
na Karlo VI, koja e poznata kako Kapija na Evgenie
Savojski. U~esnik vo opsadata na Belgrad vo 1717
godina, vo vojskata na princot Evgenie Savojski e i
mladiot arhitekt Baltazar Nojman, taka {to se
pretpostavuva deka ovaa kapija, kako i golemiot bunar
na belgradskata tvrdina, se del od negovoto rano
tvore{tvo.
*33
Sl.128.1. Sobornata crkva Sv. Nikola,
Sremski Karlovci, 1758-62.
ARHITEKT URA
Sl.128. Manastirskiot ansambl Jazak, graden od
krajot na XV do sredinata na XVIII vek.
2
0
9
NA BAROKOT
Op{ti karakteristiki
Imeto barocco se odnesuva na umetnosta, koja, glavno,
se razviva od 1600 do 1750 godina. Vo po~etokot, toa ime
se upotrebuva vo negativna smisla, bidej}i na portu-
galski jazik ovoj zbor ozna~uva nepravilen biser. Toa
ime go prifa}aat i Francuzite, no za niv barokot
pretstavuva poim za neobi~nost.
Baroknata umetnost se pojavuva vo Italija, kade {to
vo XVI vek od jasnite formi na visokata renesansa
proizleguvaat razli~ni umetni~ki nasoki, kako {to se:
docnata renesansa i manirizmot.
Op{ta karakteristika na ovaa umetnost, kako vo
arhitekturata taka i vo prikaùvaweto na ~ove~koto
telo, pretstavuva postepenoto napu{tawe na klasi~nite
proporcii. ôve~koto telo se izdolùva i se prikaùva
vo spiralni svrtuvawa, a slikite ve}e nemaat jasno
uramnoteèni i prostorno voedna~eni kompozicii.
Nikulecot na ovie pojavi se nao|a u{te vo deloto na
Mikelanxelo i pretstavnikot na protobarokot,
slikarot Korexo.
Dvièweto na figurite e zastapeno vo site vidovi
barokna umetnost. Vo slikarstvoto toa dostignuva
najgolema dramati~nost, pretstavena vo prepletuvawe-
to na ~ove~kite tela. Teloto e prikaàno vo eden pre-
oden podvièn stadium, taka {to se ~uvstvuva negovata
nevidliva prethodna i idna sostojba.
Baroknata umetnost ja sakaat crkovnite protiv-
reformatori, no podocna i protestantite; nea ja sakaat,
kako apsolutisti~kite dràvi, taka i gra|anskata
Holandija. Taa umetnost ja sakaat, kako obi~nite lu|e,
taka i novoformiraniot u~en svet vo vremeto na
Kopernik, Galilej, Bekon i drugi u~eni lu|e.
Bidej}i baroknata umetnost ne pretstavuva ednos-
taven rezultat na verskiot, politi~kiot ili intelek-
tualniot razvoj, taa i do denes ne e celosno sfatena.
Centri na razvojot na baroknata umetnost pretsta-
vuvaat: papskiot Rim, dvorovite na evropskite vlade-
teli i bogatite gra|anski sloevi.
*34
I t a l i j a
Poradi politi~kata rascepkanost na Italija na
mali dràvi~ki, vo XVII vek preostanuva samo eden
centar za razvoj na umetnosta, a toa e papskiot Rim.
Papite si postavuvaat zada~a, Rim da go pretvorat vo
najubav grad na hristijanskiot svet, vo slava na boga i
na crkvata. Tie gi povikuvaat umetnicite da se
natprevaruvaat me|usebno so svoite najdobri dela. Se
prezemaat ogromni grade`ni zafati za ureduvawe na
34
Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, od str.160
Sl.130. Karavaxo. Povikuvaweto na sv. Matej, 1599-1600. Maslo
na platno, 322 h 340 cm. Crkva San Luixi dei Fran~ezi, Rim.
gradot, so u~estvo na najtalentiranite arhitekti od
Italija.
Umetni~kata bitka zapo~nuva vo 1585 godina, vo
koja na po~etokot u~estvuvaat malku poznatite lokalni
maniristi, za nabrgu da dojdat mladite slavoqubivi
umetnici, osobeno od severna Italija. Tie napredni lu|e
go sozdavaat noviot baroken stil.
KARAVAXO (1573-1610)
Prvoto mesto me|u tvorcite na baroknata umetnost
mu pripa|a na mladiot 23-godi{en slikar Mikelanxelo
Merisi, nare~en Karavaxo, koj vo 1590 god. doa|a vo Rim
od okolinata na Milano, begaj}i pred ugnetuvaweto od
{panskata vojska. Po doa|aweto vo Rim, toj dobiva
pora~ka da gi naslika monumentalnite platna vo
crkvata San Luixi dei Fran~ezi. Me|u niv najpoznata
e slikata Povikuvaweto na sv. Matej, koja e re~isi
celosno razli~na od site dotoga{ sozdadeni. Edin-
stvena sli~nost postoi so dotoga{niot severno-
italijanski realizam, no realizmot na Karavaxo e
tolku beskompromisen, {to preminuva vo naturalizam.
Za prvpat vo slikarstvoto se prikaùva edna sveta
tema, koja na sovr{en na~in e izrazena preku sekojdnev-
niot ìvot na obi~nite lu|e. Se dobiva vpe~atok kako
bogatiot dano~nik Matej so svojata pridru`ba da se
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
0
nao|a vo kafeana, a siroma{niot bosonog Hristos go
povikuva na odgovornost. Religioznosta na slikata ne
e postignata so pomo{ na natprirodni znaci (od koi e
prisutna samo tenkata ni{ka na oreolot), tuku preku
mo}niot zapovedni~ki gest na Hristos. Toj e pretstaven
preku polo`bata na negovata raka (inspirirana od
Mikelanxelovoto Sozdavawe na Adam) i preku izrazot
na licata osvetleni so silniot son~ev zrak koj stra-
ni~no prodira vo temniot enterier i preku Hristovata
raka zavr{uva vrz upla{enoto lice na Matej.
Svetlosta e taa, {to hristovata zapoved ja prenesuva
do Matej i bez nea slikata bi ja izgubila svojata mo}.
Toa n prinuduva da bideme svesni za prisustvoto na
boga. Od toa moè da se zaklu~i deka delata na Karavaxo
se svetovno-hristijanski, oslobodeni od teolo{kite
dogmi i deka tie im se obra}aat kako na katolicite taka
i na protestantite. Ovie karakteristiki na novata
umetnost se prisutni i vo ostanatite kompozicii na
Karavaxo smesteni vo crkvata San Luixi dei Fran~ezi,
kako {to e Ma~eweto na sv. Matej. Preku ovie svoi dela,
Karavaxo }e izvr{i posredno vlijanie i vrz najgolemiot
slikar na protestantskiot sever, Rembrant.
Slikata Bah spa|a vo poranite dela na Karavaxo,
{to se karakteriziraat kako jasni i sovr{eni kompo-
zicii so zavodliva sveìna. Podocne`noto negovo
tvore{tvo re~isi isklu~ivo e posveteno na religi-
oznata tematika. Takvi se negovite sliki: Ve~erata vo
Emaus, Smrtta na Bogorodica, Madona dei Palafre-
nieri i dr.
Ponekoga{, vo pauzite me|u slikaweto na verski
kompozicii, Karavaxo raboti i po nekoja slika na tema
od sekojdnevniot ìvot, so {to se dokaùva razno-
vidnosta na negovoto tvore{tvo. Karakteristi~en
primer od takov vid pretstavuva slikata Svira~ot na
lauta.
Deloto na Karavaxo vo Italija go pofaluvaat
umetnicite i qubitelite na umetnosta, dodeka sve{-
tenicite i obi~nite lu|e ne go sakaat, bidej}i se pla{at
od sopstvenata pregolema sli~nost so svetcite prika-
àni na negovite platna. Toa e edna od pri~inite za
~estoto dopolnitelno prepravawe na negovite sliki.
Karavaxo, sli~no kako Maza~o, Rafael i Xorxone,
ìvee kratko i ima napraveno mal broj sliki, no tie
dela imaat golema sugestivna mo}, taka {to }e izvr{at
vlijanie vrz nekolku sledni generacii na slikari. Pod
vlijanieto na negovite dela, vo Rim }e nastane umetni~-
kata nasoka luminizam, na koja }e se nadovrzat site naj-
golemi majstori na XVII vek, od [panija do Holandija.
Karavaxo ne formira svoja {kola, no golem broj slikari
}e se proglasat za negovi sledbenici, pa duri i postarite
od nego. Na toj na~in, nastanuva poimot karavaxizam,
koj ponekoga{ ozna~uva slikarstvo vo temna prostorija
so bo~no osvetlenie, a ponekoga{ prikaùvawe na se-
kojdnevniot ìvot ili mrtva priroda, ili pak ~uvstvo
za volumen, pa i koja bilo revolucija vo slikarstvoto.
Karavaxo bil golem kavgaxija, taka {to vo 1603 god.
e zatvoren, no vo 1606 godina uspeva da pobegne od Rim
za Sicilija i Malta. Tamu najprvin e ranet, potoa se
razboluva od malarija i na kraj tragi~no umira blizu
Neapol vo 37-ta godina od ìvotot, ostavaj}i zad sebe
dela so ogromna sugestivna mo}. Svojot tragi~en kraj,
Karavaxo kako da go pret~uvstvuva preku svojata monu-
mentalnata sugestivna kompozicija Polagaweto v
grob.
*35
Sl.131. Karavaxo. Mladiot Bah, okolu 1598. Maslo
na platno, 85 h 93 cm. Ufici, Firenca.
Sl.132. Karavaxo. Smrtta na Bogorodica, 1605-06. Mas-
lo na platno, 245 h 369 cm, fragment. Luvr, Pariz.
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
1
ANIBALE KARAÎ (1560-1609)
Anibale Kara~i, za razlika od Karavaxo, so svojata
umetnost go zadovoluva vkusot na obi~nite gra|ani. Vo
negovite sliki nema nitu realizam, nitu revolucija.
Anibale doa|a vo Rim od Bolowa, kade vo pretpos-
lednata decenija od vekot, zaedno so dvajca rodnini
razviva eden vid antimaniristi~ki stil. Nivnata
rabotilnica e nare~ena Akademija na upatenite bra}a
Kara~i.
Vo svoeto slikarstvo, Anibale ja razviva tradi-
cijata na visokata renesansa, koja ja doveduva do eden
smiren barok, bogat so iluzii, poradi {to toj se nare-
kuva reformator, a ne revolucioner. Takov e negoviot
pejza` Ribarewe, {to go sozdava pred 1595 godina, koga
kardinalot Farneze }e go povika na rabota vo Rim. Ovoj
doteran pejza` }e posluì kako inspiracija na golem
broj podocne`ni slikari, kako {to e francuzinot
Pusn. Predelot na slikata e prikaàn na eden nov
na~in, so dotoga{ nevidena vozdu{na atmosfera.
Anibale Kara~i sozdava nekolku zna~ajni verski
kompozicii so golemo majstorstvo, no so relativno
pomala mera na realizam, {to se gleda na kru`nata
kompozicija Odmor pri begstvoto vo Egipet.
Slikata Kvo vadis Domine e kompozicija, koja
spored svojata postavka i kolorit, se potpira vrz
Rafaelovata umetnost, a barokniot izraz e prisuten
edinstveno vo dramati~nosta na uloveniot moment.
Krunisuvaweto na Bogorodica pretstavuva vnima-
telno planirana simetri~na kompozicija, vo koja se
gleda klasi~nata smirenost na avtorot, pod vlijanie na
umetnosta vo Rim, kade {to }e pristigne so svojata
severnoitalijanska impulsivnost.
Freskata na tavanot vo palatata Farneze, so temi
od Metamorfozite na Ovidie pretstavuva naj-
golemo delo na Anibale, so koe ja ukrasuva nejzinata
galerija. Ovaa freska nabrgu stanuva slavna i ja
sporeduvaat so delata na Mikelanxelo i na Rafael.
Taa e bogata i sloèna kompozicija, vo koja scenite
se zaobikoleni so naslikana arhitektura i prividna
skulptura. Celinata e sozdadena so iluzionisti~ka
Sl.133. Karavaxo. Polagaweto v grob, 1602-04.
Maslo na platno, 203 h 300 cm. Vatikan, Rim.
Sl.134. Anibale Kara~i. Ribarewe, okolu 1585.
Maslo na platno, 136 h 253 cm. Luvr, Pariz.
Sl.135. Anibale Kara~i. Kvo vadis domine?
Maslo na platno. Galerija Borgeze, Rim.
35
Podetalno vo Lopera completa di Caravaggio
M. Levi. Istorija slikarstva, str.153
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
2
{ema, koja e potencirana so imaginarna nebesna
svetlina. Vo nea, mitolo{kite sceni se smesteni vo
naslikana ramka. Takva e mitolo{kata scena Triumfot
na Bah i Arijadna.
Za razlika od Karavaxo, Anibale ima direktni
naslednici, koi vo svoite dela ja zastapuvaat iluzio-
nisti~kata {ema, ili pak rafaelovskiot na~in za
prikaùvawe na t.n. vrameni mitolo{ki sceni.
*36
GVIDO RENI (1575-1642)
Gvido Reni vo Bolowa e u~enik na postariot
Kara~i, kade {to ja razviva klasi~nata nasoka na
bolowskata {kola. Na toj na~in Gvido stanuva glaven
majstor na baroknoto slikarstvo vo Bolowa. Preku
svoite mitolo{ki sceni, se povrzuva so anti~kite
motivi, koi gi prikaùva so ubavi bledi boi. Negovo
najpoznato delo pretstavuva tavanskata freska Avrora,
smestena vo kazinoto Rospiljozi vo Rim. Slikata
nalikuva na reljef, {to od renesansata se izdvojuva
preku naglasenoto dvièwe i bleskavata svetlost. Na
takov na~in e napravena i negovata podocne`na
kompozicija Atlant i Hipomena.
GVERÎNO (1591-1666)
Xovani Fran~esko Barbieri, nare~en Gver~ino, u~i
kaj Kara~i vo Bolowa, no go prima i vlijanieto na
Karavaxo. Toj odi na rabota vo Rim, no tamu nema da
postigne golem uspeh. So svoite prvi dela, Gver~ino se
smeta za vtor nekonformisti~ki slikar na Italija od
XVII vek. Toj ja kombinira iskrenosta na Karavaxo so
venecijanskiot kolorit, {to najdobro go ilustrira
slikata Neverniot Toma.
Sl.136. Anibale Kara~i. Temi od metamorfozite na Ovidie,
okolu 1600. Tavanska freska. Palata Farneze, Rim.
Sl.137. Gvido Reni. Avrora, 1613. Tavanska freska, Kazino Rospiljozi, Rim.
Sl.138. Gver~ino. Avrora, 1621-23. Freska.
Vila Ludovizi, Rim.
2
1
3
[teta e, {to vo svoite podocne`ni sliki, povr{i-
nite so bogata koloristi~ka obrabotka Gver~ino gi
zamenuva so t.n. mazni efekti. Na toj na~in tie sliki
dobivaat klasi~no dostoinstvo, no ja gubat roman-
ti~nata ubavina. Toa go dokaùva kompozicijata Suzana
koja se bawa, ispolneta so poetska polutemnina.
Tavanskata freska Aurora (vila Ludovizi vo Rim)
e vo celosna sprotivnost so istoimenata freska na
Gvido Reni. Arhitektonskata perspektiva, koja e
kombinirana so iluzionizam, silna svetlina i boja,
celata povr{ina ja pretvora vo bezgrani~en prostor koj
prodolùva do neboto. Takviot umetni~ki pristap,
podocna }e bide masovno primenet vo dekoriraweto na
crkvite i palatite.
*37
BERNINI (1598-1680)
Xovani Lorenco Bernini se smeta za najgolem
skulptor - arhitekt na XVII vek. Negovata skulptura, vo
sporedba so renesansnata, pogolema sli~nost ima so
docnorimskata i so elinisti~kata, {to se gleda vo
usoglasenosta na teloto so duhot, na dvièweto so
emocijata. Toa najmnogu go dokaùva negovata statua
David, ~ija osnovna karakteristika e navestenoto
prisustvo na Golijat. Se dobiva vpe~atok kako David da
pretstavuva samo edna polovina od kompozicijata.
Prostorot me|u nego i nevidliviot Golijat e ispolnet
so takva mo}, {to sekoj nabquduva~ instinktivno go
tera da go napu{ti toj prostor.
Preku deloto na Bernini se dokaùva deka barok-
nata skulptura se nao|a vo nova aktivna vrska so
prostorot, sozdavaj}i iluzija za prisustvo na nevidlivi
u~esnici vo kompozicijata. Bidej}i baroknata umetnost
ne priznava ostra granica me|u slikarstvoto i skulptu-
rata, taa niv gi obedinuva vo edna zaednica so arhitek-
turata. Toa osobeno e vidlivo vo remek-deloto na
Bernini, kapelata Kornaro vo Rim.
Zanesot na sv. Tereza vo kapelata Kornaro prika-
ùva moment koga eden angel so zlatna strela go pogoduva
srceto na sv. Tereza, koja toj ~in go doìvuva kako
najslatko bo`je du{evno miluvawe. Dvata lika, smesteni
vrz oblak, se osvetleni preku skrien prozorec nad niv,
taka {to izgledaat dematerijalizirano. Zlatnite zraci
gi povlekuvaat telata kon neboto, koe na tavanot od
kapelata e pretstaveno vo vid na nebesna eksplozija.
Celata scena se odviva pred ve~noto gledali{te,
napraveno od balkoni na koi sedat mermernite figuri
na gleda~ite od semejstvoto Kornaro.
Prestolot na sv. Petar, vo apsidata na istoimenata
crkva vo Rim napraven e so isti izrazni sredstva kako i
prethodnite kompozicii na Bernini. Prozorecot preku
oboenoto staklo ja osvetluva kompozicijata od zadni-
nata, taka {to angelite ednostavno gi turka kon
gleda~ite.
Golemoto majstorstvo na skulptorot Bernini e
prisutno i vo negovite ostanati dela, od koi dve treba
posebno da se istaknat. Na kompozicijata Apolon i
36
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.20-22
37
Vidi H.W. Janson. Istorija umetnosti, str.205
Sl.139. Bernini. David, okolu 1623. Mermer,
prirodna golemina. Galerija Borgeze, Rim.
Sl.140. Bernini. Zanesot na sv. Tereza, 1645-52. Bronza,
prirodna golemina. Kapela Kornaro, crkva Santa
Marija dela Vitorija, Rim.
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
4
Dafne figurite se pretstaveni so lesno dvièwe,
gracioznost i so edna fina obrabotka, so {to ve}e se
navestuva idniot rokoko stil. Skulpturata Blaènata
Ludovika Albertoni, Bernini ja realizira vo kapelata
Altieri na crkvata San Fran~esko a Ripa vo Rim, koga
ve}e ima 70 godini. Ova unikatno delo pretstavuva
rezultat na negovite studii i na dlaboko sfatenoto
umetni~ko nasledstvo na anti~kiot Rim.
Bernini dava golem pridones vo izrabotkata na
skulpturite za nekolku fontani vo Rim, od koi
najpoznati se: fontanata La Barka~a (vo sorabotka so
svojot tatko, 1629 god.) na [panskiot plo{tad vo Rim i
Fontanata na ~etirite reki (1651 god.) na plo{tadot
Navona, postavena pred crkvata Santa Agneze in
Agone.
*38
PJETRO DA KORTONA (1596-1669)
Vo 1623 godina za papa e izbran 52-godi{niot Urban
VIII, avtokrat, umetnik i relativno mlad ~ovek za
crkoven poglavar. Toj }e vladee 21 godina, za koe vreme
}e ja ispolni svojata zada~a - Rim da go pretvori vo ubav
grad na barokot. Negovoto semejstvo Barberini }e bide
proslaveno od Da Kortona, so tavanskite freski vo
istoimenata palata Barberini. Na freskite se pretsta-
veni raznovidni sceni so verska tematika i anti~ki
legendi, od koi posebno moè da se istakne tavanskata
freska Triumfot na bo`joto providenie.
Vo slikite na Da Kortona prisutna e edna nova,
posvetla boja i èlba za dekorativni efekti, taka {to
tie donekade pretstavuvaat slikarski ekvivalent na
skulpturite od Bernini. Univerzalniot majstor Da
Kortona se istaknuva i kako proektant na crkvata
Santa Marija dela Pa~e, so mal plo{tad pred nea.
Sl.141. Bernini. Apolon i Dafne, 1624.
Galerija Borgeze, Rim.
Sl.142. Bernini. Fontanata na ~etirite reki, 1651.
Plo{tad Navona, Rim.
Sl.143. Pjetro da Kortona. Alegorija na triumfot na
Bo`joto providenie, 1633-39. Tavanska freska.
Palata Barberini, Rim.
B
A
R
O
K

V
O

I
T
A
L
I
J
A
2
1
5
ANDREA POCO (1642-1709)
Kon krajot na XVII vek, vo rimskiot barok doa|a do
celosno preklopuvawe na umetni~kite vidovi. Vo
vnatre{noto dekorirawe na crkvite i na palatite
te{ko se zabeleùva granicata me|u arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto. Arhitekturata prodolùva
nagore i preku skulpturata i slikarstvoto se rastvora
vo cel kosmos od svetci i angeli, za na kraj da se soedini
so imaginarnoto nebo. Iluzionisti~koto pretsta-
vuvawe na imaginarnoto nebo najdobro go ilustrira
tavanskata freska Alegorija na jezuitskite misli vo
crkvata San Ignacio vo Rim, delo na Andrea Poco.
Andrea Poco e isto taka i poznat arhitekt, {to }e
se pro~ue i nadvor od Italija. Spored negovite proekti
se izgradeni katedralata Sv. Nikolaj vo Qubqana i
Isusova~kata crkva vo Dubrovnik.
*39
38
Podetalno vo @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.368-390
H. Janson. Istorija umetnosti, str.409
Sl.144. Andrea Poco. Alegorija na jezuitskite misli,
1691-94. Tavanska freska. Crkva San Ignacio, Rim.
39
[ p a n i j a
Vo periodot na XVII vek, vo ìvotot na [pancite
se isprepletuvaat sentimentalnata pobo`nost so
kaznite na inkvizicijata i rasko{ot na dvorot so
siroma{tijata na periferijata. Sli~no na toa, vo
umetnosta se prepletuva misticizmot so realizmot.
Sl.145. Xuzepe Ribera. Poklonenie na ~obanite,
RIBERA (1588-1652)
Vlijanieto na Korexo i na Karavaxo vo [panija
navleguva preku deloto na venecijanecot Xuzepe Ribera,
koj }e oformi slikarska {kola vo Neapol, vo vremeto
koga gradot e pod {panska vlast. Toj }e stane {titenik
na kralot Filip IV i najpoznat slikar na hristijanskoto
ma~eni{tvo. Ribera vo [panija nabrgu }e se natura-
lizira, prisposobuvaj}i se na {panskiot vkus. Negovite
dela se naslikani so temni tonovi i so golema mera na
realizam. Takvi se negovite kompozicii:
- Sv. Petar pokajnik, so karakteristi~no nebesko
osvetluvawe i dramati~na misti~nost;
- Poklonenie na ~obanite, so silno naglasen
kontrast svetlo-temno;
2
1
6
- Ma~eweto na sv. Bartolomej, kako i
- Sakato dete, {to Ribera go pretstavuva i kako
majstor za realisti~no prikaùvawe na sekojdnevniot
ìvot.
ZURBARAN (1598-1664)
Fran~esko de Zurbaran e najnadareniot {panski
slikar za prikaùvawe na kalu|erskiot ìvot. Vo
negovite sliki so temni tonovi ima prefineto ~uvstvo
za kolorit i obrabotka na materijata. Slobodata vo
svoeto slikarstvo ja ima za~uvano rabotej}i vo gradot
Sevilja, daleku od vlijanieto na kralskiot dvor. Od
golemiot broj kompozicii {to gi ima izraboteno
Zurbaran, osobeno se istaknuvaat:
- San Francisko, kade {to svetecot e realno
pretstaven so svojata pobo`nost vo edna misti~na
atmosfera;
- Slikite Sv. Lavrentie i Smrtta na sv. Bonaven-
tura u{te pove}e go potenciraat realizmot na avtorot.
Zurbaran e majstor i za prikaùvawe na mrtvi
prirodi vo enterier, pri {to dostignuva sovr{enstvo
vo pretstavuvaweto na materijata i bojata. Toa najdobro
go ilustrira negovata slika Mrtva priroda so ju`no
ovo{je.
*40
VELASKEZ (1599-1660)
Diego Velaskez e prv slikar koj }e se oslobodi od
{panskiot misticizam i od vlijanieto na italijanskite
slikari. Toj e genijalen umetnik i najgolem {panski
kolorist, koj }e predizvika revolucija vo slikarstvoto.
So sfa}aweto na boite i na svetlosta, Velaskez e dva
veka pred svoite sovremenici. Negovata ve{tina vo
slikaweto se potvrduva so toa {to svoite dela gi raboti
direktno vo boja bez prethodno da pravi skici. Slikite
mu se napraveni so providni senki i so refleksi na
osnovnite boi i na me|utonovite, koi pravat vpe~atok
na isklu~itelna realnost. Toj e prv baroken slikar na
sceni pod polno dnevno, pa duri i bleskavo osvetlenie.
Velaskez e isto taka golem i ploden portretist na
site sloevi od op{testvoto: dvorskata aristokratija,
siroma{nite i zdravi selani na Andaluzija itn.
Negovite portreti se napraveni so dlaboka psiholo{ka
analiza, taka {to moè da se natprevaruvaat so
portretite na holandskiot slikar Rembrant. Me|utoa,
portretite na Velaskez imaat pogolema vedrina, sveà
paleta i poprirodno osvetlenie. Preku svoite portreti,
Sl.147. Zurbaran. San Francisko. Maslo na plat-
no, 52,6 h 64,6 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.148. Zurbaran. Mrtva priroda so ju`no ovo{je. Maslo na
platno, 69 h 107 cm. Zbirka Kontini-Bonakosi, Firenca.
40
Sl.146.Xuzepe Ribera. Ma~eweto na sv. Bartolomej.
Maslo na platno, 234 h 234 cm. Prado, Madrid.
2
1
7
toj gi razobli~uva site mani i psihofizi~kata degradi-
ranost na lu|eto, {to gi gleda niz prizmata na svojot
silen i zdrav duh. Takviot pristap, vo sledniot period,
}e pretstavuva primer za razvojot na golemiot {panski
slikar, Goja.
Kako golem portretist, Velaskez verno gi pretsta-
vuva kralot Filip IV i papata Ino~entie X, so dlaboka
psiholo{ka studija na likovite. Na mitolo{kite
kompozicii toj im dava smisla na sekojdneven ìvot,
ubavina i mlade{ka vedrina, pretstaveni so radost i
optimizam.
Velaskez e roden vo Sevilja, no rano stanuva dvorski
slikar na Filip IV, taka {to }e zamine za Madrid, kade
vo 1628 god. se zapoznava so Rubens. Na toj na~in umet-
nosta na Velaskez postepeno, no sigurno go dostignuva
svoeto sovr{enstvo. Za toa svedo~at golem broj negovi
poznati kompozicii.
Slikata Bah i pijanicite, pretstavuva edna slobod-
na, grupna, navidum neorganizirana i natrupana scena
so selski mom~iwa, vo ~ij centar se nao|a Bah.
Mladi infantki (princezi) pretstavuva tema, koja
Velaskez ja raboti vo kralskiot dvor, so rasko{ i so
realna atmosfera. Na edna od niv, nare~ena Las mewi-
nas, ima nastojuvawe da se prikaè i delot od prostori-
jata {to ne se gleda. Umetnikot toa go postignuva so po-
mo{ na ogledalo, vo koe e pretstaven i prostorot {to
se nao|a vo nevidliviot del od kompozicijata.
Na slikata Don Karlos na kow e pretstaven
petgodi{niot prestolonaslednik, kako prv kowani~ki
portret na dete vo otvoren prostor so dlaboka perspek-
tiva, postignata so pomo{ na bogatiot kolorit na
pejzaòt.
Velaskez verno gi pretstavuva i lu|eto prisutni na
dvorot so zada~a da go razveseluvaat kralot, taka {to
Sl.149. Velaskez. Papata Ino~entie X, okolu 1650. Maslo
na platno, 42 h 49 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
Sl.150. Velaskez. Las Mewinas, 1656. Maslo na platno,
Sl.151. Velaskez. Don Karlos na kow, 1634-35. Maslo
na platno, 173 h 208 cm. Prado, Madrid.
vo negovite dela se sre}avaat portreti na {egaxii,
dvorski {utovi i sl.
Realnosta vo slikarstvoto na Velaskez najverno
moè da se sogleda na slikata @ena koja prì jajca.
Prazni~nata atmosfera vo edno siroma{no semejstvo e
pretstavena preku podgotovkata na mala gozba so prèni
jajca i pu{eno meso. Realnosta e do maksimum prisutna
vo tavata so vè{teno maslo.
2
1
8
Sl.153. Muriljo. Mom~iwa jadat ovo{je, okolu
1670. Maslo na platno, 105 h 143 cm.
Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.154. Muriljo. Sveto semejstvo, okolu 1650. Maslo na
41
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid
42
L. Andersen. Barok i Rokoko, str.46
Najgolemo dostignuvawe vo umetnosta na Muriljo
pretstavuvaat scenite, na koi se prikaàni siroma{-
nite deca od ulica. Tie sceni toj gi raboti za sebe i so
posebno zadovolstvo, dodeka za vkusot na kupuva~ite
raboti verski sceni, kako {to se: Odmor pri begstvoto
za Egipet, Sveto semejstvo i dr. Simpati~no ta`niot
izraz vrz licata na ovie sliki potsetuva na madonite
od Luis de Morales.
Istiot tretman na kompoziciite, odnosot kon
svetlinata i zastapenosta na dvièweto se podednakvo
prisutni vo site dela na Muriljo.
*42
Sl.152. Velaskez. Predavaweto na Breda, 1634-35.
Velaskez e majstor i za komponirawe na masovni
sceni. Takva e negovata monumentalna kompozicija
Predavaweto na Breda. Na nea e pretstavena sredbata
na pobedenite i pobednicite, koi se sre}avaat kako da
se doma}ini i gosti vo edna mo}no organizirana scena,
~ija zadnina s u{te ~adi po zavr{enata bitka.
Velaskez e golem majstor i za prikaùvawe na golo-
to ènsko telo. Toa najdobro go dokaùva slikata Ve-
nera i Amor, za koja kako model mu posluìla edna mlada
ubava devojka od Andaluzija. Nejzinoto ubavo svetlo telo
se istaknuva vrz temnata zadnina, dodeka nejzinoto lice
vo ogledaloto pred nea, zra~i so zadovolstvo i kop-
ne`.
*41
MURILJO (1617-1682)
Bartolomeo Esteban Muriljo, kako i drugite
poznati {panski barokni slikari, e roden vo toploto
podnebje na Sevilja. Od tamu poteknuva negovata
dlaboka, topla i mila pobo`nost. Modelite mu se
prijatni, ènstveni i graciozni, a nivniot oblik
Muriljo go krie zad edna ne`na draperija i magli~avost.
Vrz negovoto tvore{tvoto vlijaat delata na Rubens i
na Van Dajk, koi imaat prestojuvano na {panskiot dvor.
2
1
9
F l a n d r i j a
Vo vtorata polovina na XVI vek, severnoto Nizo-
zemje (Holandija) steknuva nezavisnost, a ju`noto
(Flandrija) e pot~ineto na [panija. Vlijanieto na
baroknata umetnost od Rim, preku Francija i [panija,
}e se po~uvstvuva i vo Flandrija, vo vid na internaci-
onalen stil. Kon toa osobeno }e pridonese najgolemiot
flamanski slikar-Rubens.
PITER POL RUBENS (1577-1640)
So deloto na Rubens se zavr{uva ona {to go zapo~na
Direr sto godini porano: bri{eweto na umetni~kite
granici me|u evropskiot sever i jug. Rubens e roden vo
Sigen, Germanija, kade ìvee do svojata desetta godina,
bidej}i negoviot tatko, protestant pobegnal od Flan-
drija poradi {panskoto ugnetuvawe. Po vra}aweto vo
Antverpen, Rubens stanuva poboèn katolik i po krat-
koto u~ewe kaj doma{nite slikari stanuva majstor vo
1598 godina, na 21-godi{na vozrast.
Vo 1601 godina, Rubens patuva vo Italija, kade se
zapoznava so delata na Leonardo da Vin~i, Karavaxo,
Kara~i, Tintoreto i Ticijan. Negovite patuvawa se
olesneti, otkako e postaven za diplomat vo slu`ba na
vojvodata od Mantova. Vo 1608 god. povtorno se vra}a
vo Antverpen, nosej}i gi so sebe poukite na italijan-
skoto slikarstvo. Na toj na~in, Rubens stanuva golem
dvorski slikar vo slu`ba na {panskiot regent, no i
natamu }e prodolì so svojata diplomatska kariera. Vo
1609 god. toj se èni so }erkata na gradskiot sekretar,
Izabela Brant, koja }e bide ~esto prisutna na negovite
sliki.
Vo Avtoportretot so Izabela Brant naslikana e
li~nata vitalnost na majstorot so edna originalna ide-
ja, kade mladencite sedat vo senka na cve}eto, so svoite
sve~eni obleki, no bez ceremonija.
Od 1620 do 1630 god. Rubensoviot dinami~en stil }e
go dostigne svojot maksimum vo negovite ogromni
proekti za dekorirawe na crkvi i palati. Od niv
najpoznati se slikite od ciklusot za ìvotot na Marija
Medi~i, vdovicata na francuskiot kral Anr IV, a majka
na idniot kral Luj XIII. Za potrebite na kralicata, toj
}e naslika 23 monumentalni platna vo nejzinata palata
Luksemburg vo Pariz.
Pristignuvaweto na Marija Medi~i vo Marsej e
pretstaveno vo vid na edna dramati~na vilinska bajka
so bujna imaginacija, kade {to se prepletuvaat neboto
i zemjata, istorijata i alegorijata. Merkur vo vodata
ja turka la|ata, a Fama nad kralicata go objavuva nejzi-
noto pristignuvawe vo Francija.
Ven~avaweto na Marija Medi~i i Anr IV, vo orga-
nizacijata na figurite sodrì dale~no italijansko
vlijanie (Peruxino, Rafael), dodeka tretmanot na svet-
losta i bojata e tipi~no baroken.
Portretot na Marija Medi~i ima prekrasno pret-
stavena jaka vo ~ija obrabotka se sodrì kompletniot
spektar na boite. Toa dokaùva deka Rubens vo svoite
dela uspeva da postigne triumf na bojata, {to se doka-
ùva i vo alegoriskata scena Sojuzot na zemjata i
vodata.
Sl.155. Rubens. Umetnikot i negovata prva èna
Izabela Brant, 1609-10. Maslo na platno,
176 h 136 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.156.Rubens. Pristignuvawe na Marija Medi~i vo Marsej.
1622-25. Maslo na platno, 195 h 295 cm. Luvr. Pariz.
2
2
0
Bitkata na Amazonkite, kako i Grabnuvaweto na
Leukipovite }erki sodrì silen sudar i prepletuvawe
na telata, pretstaveno so bogat i topol kolorit, so
prisustvo na senzualno oblikuvani ~ove~ki tela.
Vo odnos na realnosta, Rubens reagira posilno od
koj bilo umetnik. So takov tretman prodolùva da go
slika svoeto semejstvo. Za toa svedo~at slikite:
-Portret na Elena Furman so sinot, kade e
pretstavena negovata vtora èna;
-Portret na negovite sinovi itn.
Triumfot na bojata, Rubens go doveduva do sovr{en-
stvo vo Portretot na èna so {e{ir, kade na perduvite
vrz {e{irot e prisutna najfina koloristi~ka obra-
botka na detalite.
Na starost, Rubens go kupuva zamokot Sten, go
preureduva i go pro{iruva spored svoi proekti, so cel
vo nego da gi pomine svoite starski denovi vo dru{tvo
na brojnite u~enici. Tamu }e nastane i negoviot najubav
pejza` Pogled na zamokot Sten. Pejzaòt i okolinata
se preplaveni so edna neobi~na svetlina, koja doa|a od
sonceto {to se gubi na horizontot vo eden sjaen krug.
Takvoto kontrastno osvetluvawe, {to na specifi~en
na~in gi oblikuva formite i sozdava neobi~ni senki,
te{ko }e moè da bide povtoreno od drugi slikari.
*43
ANTONIS VAN DAJK (1599-1641)
Antonis van Dajk poteknuva od bogato antverpensko
semejstvo, {to mu ovozmoùva na 16 godini da ima svoe
atelje, no sepak na 18-godi{na vozrast toj odi da raboti
kako pomo{nik kaj Rubens. Po edna godina povtorno se
osamostojuva, no ~estopati }e sorabotuva so Rubens, na
~ii sliki se sre}ava i rakata na Van Dajk.
Van Dajk, za razlika od Rubens e poneèn i povozdr-
àn slikar, bidej}i odnosot svetlo-temno go formira
so ne`ni me|utonovi, {to moè da se vidi na negovata
slika Suzana i starci. Kako golem portretist toj raboti
portreti na svojata èna i deteto, kako i avtoportreti.
Sl.159. Antonis van Dajk. Semejstvoto na umet-
nikot, okolu 1621. Maslo na platno, 93,5 h 111,5 cm.
Ermita`, Sankt Peterburg.
43
M. Levi. Istorija slikarstva, str.178-183
44
Sl.157. Rubens. Portret na Marija Medi~i, 1622-25.
Sl.158. Rubens. Grabnuvawe na Leokipovite }erki,
okolu 1618. Maslo na tabla, 222 h 209 cm.
B
A
R
O
K

V
O

F
L
A
N
D
R
I
J
A
2
2
1
Portretite nabrgu }e stanat specijalnost na Van
Dajk, poradi {to na dvapati, vo 1620 i vo 1632 godina,
toj }e bide pokanet da raboti vo Anglija, kade {to }e
stane dvorski slikar na ârls I. Kralot go prima so
osobeni po~esti, taka {to mu dodeluva poseben stan i
vikendi~ka, i go proglasuva za vitez. Od negovata ne`na
ubavina }e bidat zaneseni golem broj dvorski dami, koi
se natprevaruvaat da bidat vo negovo dru{tvo.
Portretot na ârls I Angliski go pretstavuva
kralot so osobena gracioznost, kade negovoto dosto-
instvo se istaknuva so polo`bata na kowovodecot i na
kowot, no isto taka i so bojata.
Najdobrite sliki na Van Dajk poteknuvaat od
negoviot talent, neèn kako bilka od staklena bav~a,
bolnikav i premnogu ~uvstvitelen. Takviot tretman e
prisuten i vo prikaùvaweto na verskata tematika, kako
{to e slikata Simnuvawe od krstot. .. ..
*44
JORDANS (1593-1678)
Jakob Jordans e pomalku talentiran u~enik na
Rubens, koj vo Antverpen gi dovr{uva pora~kite, {to
nema da gi zavr{i negoviot u~itel i prodolùva da
slika so sli~en, no malku pogrub stil. Negovi zna~ajni
ostvaruvawa pretstavuvaat slikite:
- êtirite evangelisti, so dlaboka psiholo{ka
studija na likovite; i
Sl.161. Jakob Jordans. Avtoportret so semejstvoto, okolu
1621. Maslo na platno, 181 h 187 cm. Prado, Madrid.
Sl.162. Tenirs-Pomladiot. Sve~enost v pole. Luvr, Pariz.
- Avtoportreti so semejstvoto, kade individual-
nosta vo oblikuvaweto na likovite doa|a do poln izraz.
TENIRS - POMLADIOT (1610-1690)
David Tenirs - Pomladiot e slikar na posiro-
ma{nite sloevi i na selskiot ìvot, kade {to gi pret-
stavuva likovite so izvesna ironija. Na negovite sliki
naj~esto se pretstaveni sceni so: selski praznici, ve-
selbi na otvoreno, veselbi v kafeana i sli~no, pri {to
na majstorski na~in ja dolovuva atmosferata na sredi-
nata. Na slikata Isku{enieto na sv. Antonio, Tenirs
pokaùva deka moè da vladee i so prikaùvaweto na
misti~nata atmosfera.
Sl.160. Antonis van Dajk. ârls I Angliski, 1638. Maslo na
platno, 272 h 212 cm. Luvr, Pariz.
2
2
2
[NAJDER (1579-1657)
Frans [najder e najpoznatiot slikar vo Flandrija
za pretstavuvawe kompozicii so mrtva priroda i so
lu|e od sekojdnevniot ìvot. Golemata realnost na
negovite sliki e postignata so igrata svetlo-temno i
so koloristi~kata obrabotka na materijata. Osobeno
se istaknuvaat negovite mrtvi prirodi, kade {to se
pretstaveni tezgi so ovo{je, tezgi so ribi itn.
H o l a n d i j a
Barokniot stil vo Holandija pristignuva preku
delata na Rubens od Flandrija i preku delata na
Karavaxo i na negovite sledbenici, vo neposreden dopir
so slikarite od Utreht. Osven Utreht, drugi umetni~ki
centri vo Holandija se: Amsterdam, Harlem i Delft.
Vo Holandija nema golemi pora~ki, bidej}i oficijalna
dràvna religija stanuva protestantskata. Zatoa, kako
Sl.164. Frans Hals. Mlad ~ovek i èna v kr~ma, 1623. Maslo
na platno, 105,5 h 79 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
45
Sl.163. [najder. Cve}e, ovo{je i zelen~uk.
Maslo na platno, 165 h 233 cm. Muzej
na ubavite umetnosti, Antverpen.
mecena na umetnicite i kako kolekcioner na nivnite
dela se javuva gra|anskiot stale`, za ~ii potrebi se
raboti t.n. {tafelajno slikarstvo. Kolekcionerskata
manija {to ja zafa}a Holandija }e predizvika poplava
od brojni slikari, no malkumina od niv }e uspeat da
steknat slava.
FRANS HALS (1581/85-1666)
Frans Hals e golem majstor na portreti, koj raboti
vo Harlem. Inaku, toj e roden vo Antverpen i negovite
rani dela se pod vlijanie na umetnosta na Rubens. Delata
od negoviot zrel period pretstavuvaat kombinacija na
vlijanijata od Rubens i od Karavaxo, dodeka vo podoc-
ne`noto tvore{tvo }e gi primi i vlijanijata od
pomladiot Rembrant. Slikarstvoto na Hals se odlikuva
so brzi potezi na ~etkata i so èstok strasten izraz,
pod vlijanie na svojot flamanski temperament.
Slikite na Hals se realisti~ni i so izvesna nota
na naturalizam. Osobeno se istaknuva negovata preo-
kupacija so nasmevkata na ~ove~koto lice, pretstavena
vo razli~ni varijacii. Zatoa, negovite sliki pove}e
pretstavuvaat igra na momentot, otkolku prikaùvawe
na trajna sostojba.
Od pozna~ajnite dela na Frans Hals treba da se
istaknat: grupniot portret na esnafot Druìnata sv.
Andrijan, portretot na edna Ciganka, kako i portretot
Mlad ~ovek i èna v kr~ma.
Svoite posledni godini, Hals gi minuva vo starski
dom, kade {to gi analizira likovite na svoite stara-
telki, koi gi prikaùva so site karakteristiki na
proìveanoto ~ove~ko stradawe. Seto toa e mnogu ume{-
no pretstaveno na grupniot portret Upravni~kite na
starskiot dom.
*45
B
A
R
O
K

V
O

F
L
A
N
D
R
I
J
A
2
2
3
REMBRANT VAN RIJN (1606-1669)
Rembrant van Rijn bez dvoumewe pretstavuva
najgolem genij na holandskata umetnost. Iako nikoga{
ne ja napu{ta svojata zemja, vo po~etokot od tvore{tvoto
toj e ponesen od posredniot dopir so delata na Karavaxo,
postavuvaj}i si zada~a da go izdigne ugledot na ho-
landskoto slikarstvo. Roden e vo Lajden, od kade se pre-
seluva vo Amsterdam i ve}e vo 1640 god. e pro~uen {irum
Evropa. Vo Amsterdam u~i kaj slikarot Piter Lastman,
koj ima raboteno vo Italija i upotrebuva ìvi boi, {to
moè da se vidi na verskata kompozicija Avram na pat
za Hanaan.
Pod takvo vlijanie, Rembrant ja slika kompozici-
jata Oslepuvaweto na Samson, na koja se ~uvstvuva i ma-
nirot na Karavaxo. Nabrgu toj se osloboduva od posred-
noto italijansko vlijanie, postignuvaj}i gruba nekon-
vencionalnost, izrazena pred s preku portretnoto sli-
karstvo.
Avtoportretot od mladosta go pretstavuva Rem-
brant so naglasena senka od kosata vo koja odvaj se
raspoznavaat negovite o~i. Na sli~en na~in e pretstaven
i negoviot Avtoportret so kapa.
Dlaboki tragi vrz tvore{tvoto na Rembrant }e
ostavat nastanite od ìvotot na negovoto semejstvo. Toj
se èni so bogata{kata }erka Saskija, steknuva ku}a i
bogatstvo, stanuva slaven, no vo 1642 god. umira negovata
sakana èna, ostavaj}i mu go ednogodi{niot sin. Ovaa
nesre}a, a i podocne`nite udari }e ostavat dlaboki
tragi vrz Rembrant, {to realno }e se odrazi i vo
negovite Avtoportreti od starosta.
Sl.166. Rembrant van Rijn. Avtoportret od
mladosta, 1629. Maslo na tabla, 15,6 h 12,7
cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.167. Rembrant van Rijn. Avtoportret od
starosta. Maslo na tabla, 63 h 53 cm.
Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Sl.165. Frans Hals. Druì-
nata Sv. Andrijan, 1633.
Muzej Frans Hals, Harlem.
B
A
R
O
K

V
O

H
O
L
A
N
D
I
J
A
2
2
4
So golemo razbirawe za ìvotnite problemi,
Rembrant gi slika portretite na svoite sovremenici,
so izrazeno dlaboko vnatre{no ~uvstvo, kako {to e sli-
kata Portret na starec vo crveno. Koncentriraj}i se
na bitnoto, portretite na Rembrant dobivaat edna pri-
rodna intimnost. Toa se gleda i na slikata Akt, kade
{to negovata èna Saskija e pretstavena pod specifi~-
no osvetluvawe i so potencirana senzualnost. Na sli-
kata Kapa~ka, kako model mu sluì negovata ku}na po-
mo{ni~ka, koja podocna }e mu stane vtora èna. Od ovie
portreti moè da se vidi ~ovekoqubivosta na avtorot
i negovoto so~uvstvo so portretiranite li~nosti,
pristap {to ne moè da bide kopiran od drug avtor.
Rembrant na dlabok na~in go prisposobuva svoeto
slikarstvo kon temata {to ja prikaùva, taka {to
gledame novi kvaliteti na negovite mitolo{ki sceni,
kade za modeli mu sluàt li~nosti od sekojdnevniot
ìvot, no jasno individualizirani. So takvi oso-
benosti e pretstavena Danaja, koja èlno ja o~ekuva
pojavata na Zevs, a edinstvenoto mitolo{ko ne{to na
kompozicijata e prisustvoto na Kupidon. Flora, preku
likot na negovata èna Saskija, go izrazuva bogatstvoto
na prirodata i plodnosta.
Kako portretist, vnimanieto na po{irokata
javnost, Rembrant go svrtuva vrz sebe so grupniot
portret âsot po anatomija. Toj portret go zadovoluva
vkusot na modelite, a problemot e re{en so raspre-
delbata na svetlosta i senkata. Blagosostojbata na
Rembrant prestanuva okolu 1640 godina, vo vremeto koga
go slika svojot grupen portret, nare~en No}na straà.
Toa e edinstveno negovo golemo platno, po dimenzii, na
koe e prikaàna ~eta vojnici. Iako slikata ima golemi
umetni~ki kvaliteti, taa ne bila prifatena, bidej}i
spored toga{nite sfa}awa bila premnogu neobi~no
oblikuvana.
Smrtta na sakanata Saskija vo 1642 god. ja dopolnuva
nesre}ata na Rembrant, taka {to do krajot na ìvotot,
toj }e bide pod pritisok na svojot du{even nemir i na
siroma{tijata. Kako rezultat na toa, vo negovite
posledni sliki, toj ja odbegnuva retorikata na visokiot
barok, pokaùvaj}i lirska isten~enost i slikarska
{iro~ina. Toa e vidlivo vo negovata kompozicija Jakov
gi blagoslovuva sinovite na Josif, na koja preovladuva
dlaboko ~uvstvo, koe go zanesuva gleda~ot.
Mora da se priznae deka Rembrant e isto taka golem
umetnik i na grafiki, so {to }e bide proglasen za vtor
majstor vo taa oblast po Direr. Karakteristi~ni se
negovite grafi~ki pretstavi na tema Pejza`.
So golemoto delo na Rembrant te{ko moàt da se
merat negovite sovremenici, pa duri i negovite sled-
benici. Me|utoa, bogatoto kulturno podnebje na
Holandija pridonesuva da se javat nekolku slikari so
silni individualni karakteristiki vo svoeto tvo-
re{tvo.
*46
Sl.169. Rembrant van Rijn. No}na straà, 1642.
Maslo na platno, 359 h 435 cm. Dràven muzej,
Amsterdam.
Sl.168. Rembrant van Rijn. âsot po anatomija na d-r Tulp,
1632. Maslo na platno, 162,5 h 216,5 cm. Mauricius, Hag.
46
Rembrant u sovjetskim muzejima
2
2
5
JAN VERMER VAN DELFT (1632-75) pretstavuva
slikar na svetlosnite efekti, bilo da se raboti za
kompozicii vo enterier, bilo vo eksterier, pri {to
naj~esto vo svojot kolorit upotrebuva ladni tonovi.
Takvi se negovite sliki: Devojka {to ~ita, Pismo i sli-
kata Vo atelje, so isklu~itelno ~uvstvo za tonot. Na
slikata Pogledot na Delft toj se dokaùva kako golem
majstor za fotografsko registrirawe na okolinata.
PITER DE HOH (1629-84?) znae virtuozno da ja
naslika tivkata ubavina na enterierot vo topli tonovi.
Takva e negovata slika Devojka i gosti, kade svetlosta
e fatena i se reflektira od ~a{ata vo rakata na doma-
}inkata. Na slikata Gospodarka i sluginka, toj ja dolo-
vuva toplinata na doma{nata atmosfera vo otvoren
prostor.
GERHARD TERBORH (1617-81) naj~esto prikaù-
va enterieri so muzi~ki nastani, no bez osobena
perspektiva, kade osnovnoto vnimanie e posveteno na
realnata obrabotka na materijata. Takvi se slikite:
Poseta, Koncert v soba, Dodvoruvawe i dr.
Sl.170. Jan Vermer van Delft. Pismo, 1666.
Platno, 44 h 39 cm. Dràven muzej, Amsterdam.
Sl.171. Jan Vermer van Delft. Pogled na Delft, okolu 1660.
Maslo na platno, 98 h 117 cm. Mauricius, Hag.
Sl.172. Piter de Hoh. Gospodarka i sluginka, okolu 1657.
Maslo na platno, 53 h 42 cm. Ermita`, Sankt Peterburg.
Sl.173. Gerhard Terborh. Koncert vo soba, okolu 1657. Maslo
na tabla, 43 h 47 cm. Luvr, Pariz.
B
A
R
O
K

V
O

H
O
L
A
N
D
I
J
A
2
2
6
JAN STEN (1625-79) i VAN OSTADE (1610-85)
prikaùvaat temi od sekojdnevniot ìvot na obi~nite
lu|e, so sceni na razli~ni igri i veselbi. Jan Sten
osobeno se istaknuva so negovite Pijanki v kr~ma, a Van
Ostade so slikite na tema Kavga ili Veselba, kade
realisti~niot prikaz pominuva vo naturalizam,
pome{an so potsmev. Na takov na~in Ostade ja slika
kompozicijata Violina.
VAN ROJSDAL (1628-82) i HOBEMA (1638-1709)
se majstori za prikaùvawe na pejzaì, vo koi go
tretiraat nemirnoto holandsko nebo, kade so pro-
menlivata svetlost go najavuvaat doa|aweto na impre-
sionizmot dva veka podocna. Od Van Rojsdal najpoznat
e pejzaòt @itno pole, a od Hobema pejzaòt Aleja.
*47
@OR@ DE LA TUR (1593-1652)
@or` de la Tur, izgleda deka nikoga{ ne ja na-
pu{til rodnata Lorena, no vlijanieto od Karavaxo }e
go primi preku slikarite od Utreht. Vo svoeto slikar-
stvo, toj ja odbegnuva dramatikata i retorikata, naso-
~uvaj}i se kon ednostavnite stilizirani oblici. Redov-
no se sluì so istite modeli, koi gi prikaùva vo raz-
li~ni situacii. Kako pripadnik na frawevskiot ver-
ski red, toj so poseben àr go prikaùva sekoj moment
Sl.176. Hobema. Aleja. Maslo na platno.
Nacionalna galerija, London.
Sl.174. Jan Sten. Izopa~en svet. Maslo na platno,
105 h 145 cm. Umetni~ko-istoriski muzej, Viena.
Sl.175. Van Rojsdal. @itno pole, 1623. Maslo na platno,
100 h 130 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
F r a n c i j a
Slikarstvoto na XVII vek vo Francija se deli na
dva periodi. Prviot i podolgiot period se sovpa|a so
vladeeweto na kardinalite-ministri Ri{elj i
Mazarn. Vo toj period, za vreme na kralot Luj XIII,
po~nuva procutot na francuskiot baroken klasicizam,
kako eksplozija na tvore~kata fantazija i razno-
vidnosta na golem broj originalni talenti.
Po pobedata nad reformacijata, se javuva poplava
na misticizam, taka {to re~isi sekoj slikar se
istaknuva kako pretstavnik na nekoj verski red. Rim
neobi~no silno gi privlekuva slikarite, koi dolga niza
godini }e ìveat i }e rabotat vo nego. Nivnite rani
tvore~ki periodi re~isi redovno se pod vlijanie na
rimskata barokna umetnost. Najistaknati pretstavnici
na prviot period od francuskoto barokno slikarstvo
se @or` de la Tur i bra}ata Le Nen.
47
48
L. Andersen. Barok i Rokoko, str.32
2
2
7
Mirot {to vladee na slikite od @or` de la Tur,
nabquduva~ot go doveduva vo nedoumica pred neodre-
denata i tainstvena tema. Na toj na~in, pove}e od
Karavaxo i Rembrant, toj voveduva sveto ~uvstvo vo
ìvotot na sekoj nabquduva~. Najpoznati sliki na
@or` de la Tur se: Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan,
Sv. Josif drvodelec, Poklonenie na ~obanite, Marija
Magdalena pokraj kandilo i dr.
*48
BRA]ATA LE NEN (ANTOAN, MATJE I LUJ)
Bra}ata Le Nen poteknuvaat od pokrainata [am-
pw i kako slikari pretstavuvaat poeti na selskiot
ìvot. Prisustvoto na tajnata vo nivnite sliki e
pretstavena pod polna svetlost, so postojana molitva
na krotkite lu|e. So sigurnost se znae deka dvajcata
postari bra}a bile mrtvi do 1664 god. dodeka Matj
umira vo 1677 god. vo Pariz.
Trojcata bra}a sekoga{ rabotat zaedno, ostanuvaat
neèneti i ednostavno se potpi{uvaat so imeto Le Nen.
Najstariot Anton pravi vonredni minijaturi i mali
portreti, Matj go slika rasko{niot ìvot, a Luj kako
najtalentiran e preokupiran so religioznite sceni. Luj
gi slika modelite vo edna specifi~na sostojba, pred
da ja zapo~nat rabotata ili po nejzinoto zavr{uvawe,
taka {to na negovite sliki vistinskata tema izosta-
nuva. Vo odnos na svoite bra}a, toj ima porazvieno
~uvstvo za svetlina, pa zatoa se istaknuva kako majstor
za dolovuvawe na atmosferata na otvoreniot prostor.
Najpoznati sliki na bra}ata Le Nen se: Semeen koncert
od Anton, Gradinar od Matj, a od Luj: Selski ru~ek,
Poseta na baba i Kova~i.
Vtoriot period od slikarstvoto na barokniot
klasicizam vo Francija se odlikuva so umetni~kata
diktatura na Akademijata na umetnosta, ~ii principi
gi postavuva kralskiot slikar-dekorater Lebrn.
proìvean kraj ogni{teto na lu|eto {to gi poznava ili
gi posetuva. Li~nostite na negovite sliki se osvetleni
od sve}a koja e skriena, naj~esto zad rakata, a nivnite
figuri se seriozni i mirni kako statui.
Sl.177. @or` de la Tur. Sv. Irena go oplakuva sv. Sebastijan.
Maslo na platno, 164 h 124 cm. Crkva vo Brol, Francija.
Sl.178. @or` de la Tur. Sv. Josif drvodelec, 1640-50.
Sl.179. Luj le Nen. Selski ru~ek, 1642. Maslo
na platno,113 h 159 cm. Luvr, Pariz.
B
A
R
O
K

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
2
8
Prvite golemi slikari na toj period, pogolem del od
svojot tvore~ki opus go sozdavaat vo Rim, a pomal vo
Pariz. Slikarot Pusn vo Rim pominuva 40 godini, a
slikarot Lorn tamu go pominuva re~isi celiot svoj
ìvot.
*49
NIKOLA PUSEN (1594-1665)
Nikol Pusn se doseluva vo Rim vo 1624 godina,
kade {to }e ostane do krajot na svojot ìvot. Negovata
slikarska slava se {iri do Pariz, poradi {to kralot
mu nudi golemo bogatstvo i po~it za da se vrati na
rabota vo Francija. Kralot Luj XIII li~no }e mu pi{e,
taka {to vo 1640 god. Pusn re{ava da se vrati vo Pariz,
no }e se razo~ara od svojot tamo{en prestoj, zapi{u-
vaj}i deka vo Pariz gi pominal svoite 18 najnesre}ni
meseci. Tamu toj }e bide opkruèn so intrigi i nedo-
bronamerni kritiki, poradi {to definitivno se vra}a
vo Rim.
Nikol Pusn ja steknuva slikarskata slava re~isi
isklu~ivo so t.n. kabinetski sliki na intelektualnata
umetnost, kade {to bojata e vo slu`ba na crteòt. Po
doseluvaweto vo Italija, Pusn se zapoznava so vene-
cijanskoto slikarstvo, pri {to osobeno }e mu se
dopadne Ticijan, poradi {to vo negovoto rano slikar-
stvo se ~uvstvuva edna re~isi diva venecijanska poezija.
Pusn e preokupiran istovremeno so antikata i so
hristijanstvoto, pa zatoa osobeno go saka Rim kade {to
se prepletuvaat tie dva sveta. Ja pretpo~ita sredenosta
i prostudiranosta na crteòt, no pod takvata negova
formalnost se krie edna gorliva strast. Moèbi zatoa,
osobena vrednost imaat negovite sliki na koi toj go
prikaùva mlade{koto ~uvstvo za ~ista ubavina. Se-
kako deka negovi najpoznati sliki se kompoziciite od
mitolo{ki karakter:
- Carstvoto na Flora, kade boìcata igra me|u
lu|eto - cvetovi;
- Poetska inspiracija, so prisustvo na Muzata i
Apolon pod nebesnata svetlost;
- Bahanalii, naslikana so osoben mlade{ki àr;
kako i verskata scena
- Oplakuvaweto na Hristos, so prisustvo na silna
bolka.
*50
Sl.180. Matj le Nen. Gradinar, okolu 1655-60.
Maslo na platno, 92,5 h 120 cm. Muzej Keln.
Sl.181. Nikol Pusn. Carstvoto na Flora. Maslo na
platno, 131 h 181 cm. Galerija, Drezden.
Sl.182. Nikol Pusn. Bahanalii, 1634-36. Maslo na platno,
100 h 142,5 cm. Nacionalna galerija, London.
49
50
52
Vidi @. Bazen. Vrhunska dela svetske umetnosti, str.218
51
2
2
9
KLOD LOREN (1600-82)
Pejzaòt za Klod Lorn otsekoga{ bil edinstven
predmet na interes. Za razlika od Pusn, toj ne ja orga-
nizira prirodata tolku strogo, poradi {to na negovite
sliki taa izgleda odvaj malku naru{ena. Negovite sliki
nemaat ekstremnosti, a raspoloènieto e re~isi redov-
no elegi~no. Lorn raboti re~isi cel ìvot vo Rim po
nara~ka na razli~ni meceni, me|u koi i papata Urban
VIII. So svoite pejzaì Lorn steknuva golema popular-
nost i negovite sliki stanuvaat mnogu barani, {to }e
mu donese i golemo bogatstvo. Na mnogubrojnite pejzaì
so dlaboka perspektiva, atmosfera na sredinata i so
prostudiranost na koloritot e postignata golema
ve{tina. Od niv posebno se istaknuvaat: Pastorala,
Pristani{te, Begstvoto vo Egipet i dr.
*51
[ARL LEBREN (1619-90)
Mladiot [arl Lebrn tajnite na slikarstvoto gi
u~i vo ateljeto na Nikol Pusn vo Rim. Po vra}aweto
vo Pariz, so svojata silna volja, itrina i so golema
upornost }e napravi sjajna kariera. Toj se zbliùva so
kancelarot Kolbr, a vo 1662 god. stanuva kralski slikar
i direktor na Akademijata na umetnosta. Vo Akademijata
ideite na Pusn se sistematizirani vo edna nova
klasi~na umetnost. So silnata volja na Lebrn site
zanaetski esnafi se obedinuvaat vo kralskata Rabo-
tilnica na gobleni.
[arl Lebrn e tvorec na bleskavite enterieri vo
zamokot Vo le Vikont, isto~noto krilo na Luvr i vo
Versj. Mal broj od tie enterieri se avtenti~no
za~uvani. Sekako deka najpoznati se enterierite od
dvorecot Versj: Salata na vojnata, Salata na mirot,
kako i najubavata prostorija vo Evropa Galerijata na
ogledalata, dekorirani so zlato i kristal, kako i so
sceni od ìvotot na Luj XIV, avtenti~no za~uvani.
[arl Lebrn e zna~aen majstor i na {tafelajnoto
slikarstvo, {to moè da se vidi od negovata najpoznata
slika Kancelarot Segi so pridru`bata, pretstaveni
na pre~ekot na Marija Terezija vo Pariz. So svoeto de-
lo, [arl Lebrn gi postavuva principite na Golemiot
stil vo barokniot klasicizam, so {to stanuva i umet-
ni~ki diktator vo Francija. Na negovoto delo }e se
ugledaat golem broj umetnici i vo ostanatite evropski
apsolutisti~ki dràvi.
*52
Sl.185. [arl Le Bren. Kancelarot Segi so pridru`bata,
Sl.183. Klod Lorn. Morsko pristani{te, 1674. Maslo
na platno, 73 h 97 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.184. Klod Lorn. Pejza` - pronao|aweto na
Mojsej, okolu 1638. Maslo na platno, 138 h 209 cm.
Prado, Madrid.
2
3
0
V. ROKOKO - ARHITEKTURA
So zgolemuvaweto na jazot me|u feudalniot apsolu-
tizam i raste~kata buròazija, vo zapadnoevropskite
dràvi, a pred s vo Francija, se javuva protivre~nost
me|u arhitektonskite koncepcii i umetni~kite vkusovi.
Kaj aristokratijata i ponatamu slabee principot na
racionalnost, koj s pove}e se zacvrstuva vo ideo-
logijata na buròazijata. Aristokratijata i kralskiot
dvor racionalnosta ja smetaat za tu|a na svojata
ideologija. Ostavena sama na sebe, bez zna~ajni dràvni
funkcii, feudalnata aristokratija vodi prazen ìvot.
Taa se predava na prefinetata ~uvstvitelnost na
rasko{no rascutenata kamerna umetnost - rokoko.
Rokoko ili rokaj (rocaille), na francuski jazik ozna~uva
delovi na objektot izgradeni od ~akal i od {kolki.
Korenot na toj termin se nao|a vo zborot le roc, {to zna~i
karpa.
Procutot na stilot rokoko vo francuskata arhitek-
tura se slu~uva vo 30-tite i 40-tite godini na XVIII vek.
Ovaa stilska etapa ne zna~i zamena na eden stil so drug,
tuku nivno istovremeno postoewe. Zatoa, vtorata
tretina na vekot, obi~no, se narekuva period na rokoko
vo evropskata docno-barokna arhitektura. Arhi-
tekturata na francuskiot apsolutizam, {to e umetni~ki
edinstvena vo remek-delata na barokniot klasicizam,
vo toj period se deli na dve sprotivni sliki na svetot.
Nadvore{nata pretstavuva trezveno promislen svet na
arhitektonskiot akademizam, a zad taa obvivka se
razviva skrienata vnatre{nost na ~uvstvitelniot svet
na rokoko enterierite. Estetskite normi za oformu-
vawe na enterierite se razli~ni od onie za oformuvawe
na nadvore{niot izgled. Ovie predznaci na raspa|aweto
na golemiot stil na francuskiot baroken klasicizam
nosat i elementi na ne{to sosema novo. Stilot rokoko
go definiraat slednive elementi :
- Umetni~kite stremeì se naso~eni kon nadmi-
nuvawe na ograni~uvawata sozdadeni od kanoniziraniot
baroken klasicizam;
- Istraùvawata vo umetnosta se naso~eni kon
povnimatelno nabquduvawe na ìvotnata realnost i kon
otkrivawe na prefinetite nijansi na ~ove~kite ~uvstva;
- Istraùvawata vo arhitekturata se naso~eni kon
sozdavawe nov umetni~ki sistem na rokoko formite vo
aristokratskite hoteli;
- Novina pretstavuva, pred s, proektantskiot
pristap vo razvojot na stanbenata kultura vo kom-
fornite hoteli;
- So francuskiot rokoko, evropskata arhitektura
na noviot vek, za prvpat celosno go otfrla principot
na arhitektonski redovi;
- Stilot rokoko sozdava sopstven jazik na formite,
upotrebuvaj}i sovremeni sredstva i mo`nosti na
plasti~nite i na prostornite re{enija.
*53
Sistemot na stilot rokoko se gradi vrz slednive
prepoznatlivi postavki:
- Negovite prostorni granici (yidovite i tavanite)
se slobodno i relativno plitko modelirani;
- Vo ramkite na tie granici tektonskite enterierni
elementi, celosno se otvoraat;
- Se upotrebuva vizuelna podredenost vo edinstvoto
i vo neproniklivosta na enteriernite elementi, {to e
naglasuvano so prisustvoto na ogledala;
- Prisutna e fino po~uvstvuvana asimetrija na
elegantnata kapri~o linija kaj lesnata, sosema nenamet-
liva dekoracija.
Umetni~kite formi na stilot rokoko, {to se
pojavuvaat vo Francija, nabrgu se {irat i vo arhi-
tekturata na apsolutisti~kite dràvi na sredna Evropa
i donekade vo Italija. Vo oddelni zemji, pod vlijanie
na doma{nite uslovi i tradicija, stilot rokoko }e
dobie i izvesni nacionalni karakteristiki.
Francuskiot rokoko ne zna~i pobeda nad racio-
nalizmot, tuku begstvo od nego. Racionalizmot i pona-
tamu ostanuva glavno idejno oru`je na francuskata bur-
òazija vo nejzinata idna konfrontacija protiv feu-
dalniot apsolutizam, no i protiv zakanuva~kata narod-
na revolucija.
53
Millon A. Henry. Baroque & Rococo architecture
Sl.186.Sobata za garderoba na kralicata, 1737.
Kralska palata, Torino.
ARHITEKT URA
2
3
1
F r a n c i j a
Vo tekot na vtorata tretina od XVIII vek, vo
umetnosta na Francija se vnesuva pogolema sloboda i
elegancija i se otfrla prete{kata monumentalnost od
vremeto na Luj XIV. Arhitekturata ne gi napu{ta
klasi~nite tradicii vo oblikuvaweto na fasadite, no
ja prifa}a i ja razviva dekoracijata na rokoko ente-
rierite.
Arhitektite sozdavaat posilni kontrasti, gi
istaknuvaat stolbovite so nivno izdvojuvawe od
yidovite, gradat peristili i kolonadi, naglasuvaj}i gi
centralnite i agolnite delovi na objektite. Osobeno
napreduva profanata arhitektura, so gradeweto na
vlastelinski hoteli spored prethodno napraveni
planovi, no so pogolema udobnost. Stanbenata arhitek-
tura e opfatena so nova evolucija.
Vo toj period najmnogu se istaknuva grupata
arhitekti klasi~ari, od u~ili{teto na @il Ardun
Mansr. Vo rokoko formi, tie sozdavaat prefineti
enterieri so dekorativen mebel od visok vkus. Fasadite
na tie objekti se vo strogi klasi~ni formi i ne
soodvetstvuvaat na raspeanite enterieri. Najpoznati
arhitekti od taa grupa se: Robr de Kot, @ermn
Bofrn i @ak Kurtn.
ROBER DE KOT (1656-1735) e tvorec na golem broj
vlastelinski hoteli vo Pariz i dvorci vo drugite
francuski gradovi. Osobeno se istaknuvaat negovite
objekti vo pariskoto predgradie Sen Den, od koi
najpoznati se: hotelot De Lid i manastirot Sen Den
(1732). Vo osnovata na tie objekti se prisutni elegantno
iskriveni linii, so ~ija pomo{ se formiraat pros-
toriite i dvorovite. Crkvata Sen Ro{ vo Pariz
zapo~nata e da se gradi kon krajot na prethodniot vek
vo baroken stil, no enterierot i vleznata fasada (1736),
Robr de Kot gi zavr{uva so karakteristikite na noviot
stil rokoko.
@ERMEN BOFRAN (1667-1754) e eden od glavnite
majstori na stilot rokoko i golem teoreti~ar na
arhitekturata, koj osobeno se istaknuva so svojata nova
koncepcija na hoteli.
Hotelot Amel (1710-13) vo Sen @ermn kaj Pariz
e smesten na agolot od dve ulici, so naglasen elipsoiden
dvor. Kon ulicata se rasporedeni kowu{nicite, a kon
gradinata stanbenite prostorii. Strogata simetrija na
osnovata i na izgledot, ovoj objekt go pravat organizi-
ran i pribran.
Hotelot de Subz pretstavuva najkarakteristi~en
primer na francuskiot stil rokoko. Objektot e izgra-
den vo XVI vek, a vo 1705 god. e rekonstruiran od arhi-
tektot Delamr. Vo 1730-35 god. arhitekt Bofrn ja de-
korira negovata fasada i go ureduva enterierot so po-
znatiot elipsoiden salon. Vo salonot se izbegnati site
agli koi bi pravele senka, a prozorskite otvori bez
parapet po~nuvaat od podot, so {to podocna nastanuvaat
poimite francuski prozorec i francuski balkon. De-
koracijata na enterierot e napravena so lesni orna-
mentni poliwa i bez te{ki tavanski freski. Za prvpat
vo enteriernoto ureduvawe na reprezentativnite pro-
storii se sre}ava stolot, kako element za individualno
sedewe.
Sl.187. Robr de Kot. Crkvata Sen Ro{, Pariz,
zavr{ena 1736. Osnova i izgled.
Sl.188. @ermn Bofrn.
Hotelot Amel, osnova i
presek, Sen @ermn kaj
Pariz, 1700-13.
R
O
K
O
K
O

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
2
3
2
bogato ukraseni so rasko{ni reljefi, pozlatena
{tukatura i so sliki od Hopenhaupt - Postariot, {to
najmnogu doa|a do izraz vo dvoranata za muzika.
Za oformuvawe na plo{tadot Fridrih II vo Ber-
lin, Konbelsdorf go gradi Operskiot teatar (1741-44),
kako glaven objekt na zamisleniot forum. Toj objekt
pretstavuva prv gradski teatar vo Evropa, {to ja ima
ulogata na novo samodokaùvawe na apsolutizmot,
preku monumentalnata arhitektura. Negovata fasada e
oblikuvana vo strog klasicizam, a enterierot ima
rasko{ni rokoko formi, koi nalikuvaat na fasadata
od dvorecot Sansusi.
G e r m a n i j a
Formite na stilot rokoko vo Germanija dobivaat
osoben razvoj, kako vo oblasta na op{testvenata, taka i
vo arhitekturata na dvorcite. Pri gradeweto na
dvorcite, novinite se prisutni re~isi isklu~ivo vo
malite dvorci - kazina, kade {to se upotrebeni zrelite
formi na stilot rokoko. Vo prv plan se istaknuva
udobnosta i intimnosta na prostoriite so pomali
dimenzii {to se vo neposredna vrska so prirodata. Kako
urnek vo razvojot na tie objekti sluàt proektite na
francuskiot arhitekt Blondl za t.n. ku}i za uìvawe.
Od ovoj tip objekti, po svoite karakteristiki
najtipi~en e Letniot dvorec na Fridrih II, Sansusi vo
parkot na Potsdam. Toj e izgraden vo 1745-47 god. od
arhitekt Venceslaus fon Knobelsdorf (1699-1753) so
sorabotnicite. Dvorecot se izdiga nad zeleni terasi,
so zimski bav~i na {est nivoa. Skulpturite germi,
izraboteni vo prirodna golemina ja pravat vrskata me|u
arhitekturata i parterot. Enterierite na dvorecot se
@AK KURTON so osobeno karakteristi~ni crti
na razvieniot stil rokoko go oblikuva hotelot
Matiwn (1726). Objektot obiluva so golema ednos-
tavnost na liniite i so rasko{na udobnost na planot.
Planot na relacijata ulica - dvor - objekt - gradina gi
sodrì site karakteristiki na stilot rokoko.
*54
Sl.189. Delamr i Bofrn. Hotel de Subz, Pariz, 1705-12.
Sl.190. @ermn Bofrn. Elipsoidniot salon vo
hotelot de Subz, Pariz, okolu 1735.
Sl.191. @ak Kurtn. Hotelot Matiwn, Pariz, 1726.
Fragment od vleznata partija.
54
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.175
Paris, Flamarion, str.186
55
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.193
ARHITEKT URA
2
3
3
Sl.192. Venceslaus fon Knobelsdorf. Dvorecot Sansus, Potsdam, 1745-47.
Sl.194. Nikolaus Pakasi. Sve~eniot salon
vo dvorecot [enbrun, Viena, 1760-80.
Sl.193. Hopenhaupt-Postariot. Dvoranata
za muzika vo dvorecot Sansus, 1747.
Vo toj period se dovr{uvaat i golem broj objekti,
koi se zapo~nati porano vo baroken stil. Nivnata
vnatre{nost se ureduva vo stil na razvieniot rokoko,
{to osobeno e karakteristi~no za objektite na najplod-
niot arhitekt na barokot vo Germanija, Baltazar
Nojman.
*55
Vo AVSTRIJA, stilot rokoko nema ostaveno zabe-
le`livi tragi vo arhitekturata. Najzna~aen primer
pretstavuvaat rekonstruiranite sali na dvorecot
[enbrun (1760-80), izvedeni od arhitektot Nikolaus
Pakasi.
ARHITEKT URA
R
O
K
O
K
O

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
2
3
4
Sl.195. Salvi i Bra~i. Fontanata
di Trevi, Rim, 1732-62.
I t a l i j a
Vo Italija, vo prvata ~etvrtina na XVIII vek ve}e e
zabele`livo slabeeweto na baroknata plasti~nost,
osobeno vo obrabotkata na fasadite. Vo arhitekturata
se javuvat dve strui. Sledbenicite na arhitektot
Boromini go razvivaat noviot stil rokoko, so ~ija
pomo{ nastojuvaat da ja omeknat pompeznata barokna
dekoracija. Od druga strana, sledbenicite na arhitektot
Bernini se zalagaat za vra}awe na klasi~nite stilovi.
Nitu ednata, nitu drugata struja ne gi zadrùva dokraj
svoite ~isti oblici, tuku se javuva me|usebno me{awe,
osobeno vo dekorativnata obrabotka.
Fontana di Trevi (1732-62) vo Rim od arhitektot
Nikolo Salvi pretstavuva primer na klasi~nata struja,
bidej}i gi interpretira starite rimski triumfalni
porti. Ovaa klasi~na arhitektura e osveèna so
baroknite skulpturi i dekorativni detali napraveni
od skulptorot Bra~i.
Dvorecot Stupinxi kaj Torino, so svoeto vnat-
re{no ureduvawe e zavr{en vo 1733 god. Filipo Juvara
(1678-1736) nego go oblikuva sli~no na enterierite od
crkvite na Baltazar Nojman vo Germanija. Stolbovite
se celosno slobodni i ja nosat konstrukcijata, koja e
naglaseno naso~ena nagore. Dekoracijata so pozlatena
{tukatura i fresko-ìvopisot na celata kompozicija
ja davaat potrebnata rasko{na ubavina.
Glavniot portik na bazilikata Santa Marija
Maxore (1743-50) vo Rim, so dvoslojna (prizemje i kat)
klasi~na koncepcija i so rokoko elementi, ja dovr{uva
arhitektot Fernando Fuga.
*56
Seto toa dokaùva, deka stilot rokoko vo evrop-
skata arhitektura trae kratko vreme, taka {to kon
polovinata na XVIII vek }e zavladee klasicisti~kata
struja, so poretki primeri na barokna ili na rokoko
dekoracija.
56
Vidi L. Andersen. Barok i Rokoko, str.51,214
Sl.196. Fernando Fuga. Glavniot portik na bazilikata
Santa Marija Maxore, Rim, 1743-50.
R
O
K
O
K
O

V
O

I
T
A
L
I
J
A
ARHITEKT URA
2
3
5
Umetnosta vo XVIII vek postepeno se osloboduva od
predrasudite, no ne go privlekuva vnimanieto na
intelektualnata javnost. Poradi dekorativnata nagla-
senost, taa ~estopati ostanuva nezabeleàna. Javnosta
pove}e se interesira za nau~nite otkritija (Isak Wutn),
otkolku za nekoi nimfi i satiri, bidej}i toa e vremeto
na buròaskiot racionalizam.
Raspravata me|u sledbenicite na umetnikot Pusn
i na onie na Rubens zavr{uva vo korist na vtorite, koi
ja priznavaat prevlasta na bojata nad crteòt. No,
naturaliziraniot francuski razblaèn barok nabrgu
se pretvora vo privle~en stil rokoko.
Kralskiot dvor vo ovoj peirod nema dovolno
sredstva za golemi nara~ki, taka {to meceni na
umetnosta stanuvaat bogatite gra|ani, koi go nametnu-
vaat svojot vkus za boite. Tie pove}e se zainteresirani
za svoeto sekojdnevno zadovolstvo, otkolku za inte-
lektualnata radost. Od 1737 god. salonskite izlo`bi
stanuvaat redovni periodi~ni manifestacii, so
postojana publika i so javna umetni~ka kritika.
Umetni~kiot ìvot dobiva takov vid, kakov {to e
za~uvan do denes.
F r a n c i j a
ANTOAN VATO (1684-1721)
Umetni~kiot triumf na rubensovcite vo Francija
e odbeleàn so uspehot na dekorativnite slikari, {to
najmnogu se odnesuva na Anton Vat.
Anton Vat po poteklo e Flamanec, koj vo 1702
god. se doseluva vo Pariz i nabrgu se vrabotuva vo
dvorecot Luksemburg. Tamu se zapoznava so delata na
Rubens od ciklusot za ìvotot na Marija Medi~i i so
ubaviot park okolu dvorecot. Vlijanieto na Rubens i
na parkovskata vegetacija, zaedno so posrednite
vlijanija na Velaskez, kako i li~niot talent, sozdavaat
specifi~en umetni~ki izraz vo delata na Vat. No,
delata na bolniot od tuberkuloza Vat se melanholi~ni
i se razlikuvaat od golemite, zdravi i veseli sliki na
negovite prethodnici, Rubens i Velaskez.
Slikarstvoto na Vat vo Pariz e dobro prifateno,
taka {to vo 1717 god. toj stanuva ~len na Umetni~kata
akademija. Kako pristapna tvorba za priem vo nea ja
podnesuva slikata Zaminuvawe za Kitera, koja go
pretstavuva zaminuvaweto na qubovnite poklonici od
Venerinoto svetili{te. Bojata na Vat ima nervozni
svilenkasti potezi na oblekata, na vegetacijata i na
magli~avosta nad dale~nite ridovi i moreto. Elegan-
tna, izve{ta~ena i pomalku ta`na, ovaa slika sepak
pretstavuva delumno vesel pogled na op{testvoto od
XVIII vek. Vo 1718 god. Vat ima izraboteno u{te edna
varijanta na istata tema.
Vat so posebno zadovolstvo go slika sekojdnevniot
ìvot na lu|eto vo migovite na radost i uìvawe.
Najdobra ilustracija na toj negov streme` pretstavuva
slikata Vol{epstva na ìvotot. Preku nea, Vat dava
Sl.197. Vat. Zaminuvawe za Kitera, okolu 1717. Maslo na platno, 127 h 193 cm. Luvr, Pariz.
R
O
K
O
K
O

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
G. ROKOKO - SLIKARSTVO
I SKULPTURA
2
3
6
pretstava na ~ove~kiot ve~en son za zlatnoto doba, za
rajot namenet za uìvawe, za pribeì{te na sre}ata,
{to se gleda i na kompozicijata Qubovna igra. Simpa-
tijata za karnevalskiot ìvot, Vat ja potvrduva preku
nekolku dela na koi se pretstaveni italijanski kome-
dijanti. Od niv najpoznata e slikata @il, koja ja iz-
razuva tivkata melanholija na portretiraniot.
Vlijanieto na Vat e dolgotrajno, taka {to toj }e
ima golem broj sledbenici, no vo odnos na nego, tie }e
bidat dosta neinteresni.
*57
FRANSOA BU[E (1703-1770)
Franso Bu{ za svoite sliki izbira otmena
tematika, koja ja pretstavuva so dekorativnost. Takvata
sklonost e razbirliva, ako se znae deka toj bil upravnik
na Kralskata rabotilnica za gobleni. Bu{ e omilen
dvorski slikar vo vremeto na madam De Pompadr. Na
svoite sliki toj prikaùva razgoleni èni, nimfi i
boìci so golema senzualnost, no bez osoben karakter
na modelite. Najpoznati negovi sliki so takov tretman
se: Dijana pri kapewe, Madam De Pompadr i Akt na
sofa, na koja so ednostaven i jasen crte` vo topli boi,
verojatno e pretstavena qubovnicata na kralot Luj XV.
So kompozicijata Predel so ribnik, Bu{ go pobiva
misleweto deka e majstor samo za sliki na zatvoren
prostor, bidej}i ume{no ja dolovuva i atmosferata na
otvoreniot prostor.
*58
Sl.199. Vat. @il, 1717-19. Maslo na platno,
149,5 h 184,5 cm. Luvr, Pariz.
Sl.200. Bu{. Dijana pri kapewe. Maslo na platno,
Sl.201. Bu{. Akt na sofa, 1752. Maslo na platno,
59 h 73 cm. Stara pinakoteka, Minhen.
Sl.198.Vat. Vol{ebstva na ìvotot, okolu 1718. Maslo na
platno, 65 h 93 cm. Kolekcija Valas, London.
2
3
7
MORIS-KVENTIN DE LA TUR (1704-1788)
Kralskiot dvor vo Pariz se sluì so svoeto
bogatstvo za da obezbedi umetnost za uìvawe. Glavna
dvorska li~nost vo tek na pove}e godini e madam De
Pompadr. Nea, kako kralica na umetnosta i naukata,
relativno najverno ja ima pretstaveno Mors-Kventn
de la Tur. Portretot na madam De Pompadr prikaùva
edna graciozna i leèrna èna, koja so knigite v race
go o~ekuva svojot "sluga" Luj XV.
Portretot na Luj XV potvrduva deka slikarot
Moris-Kventin de la Tur sozdal bogat katalog na svoite
zna~ajni sovremenici. Toj slika so relativno brzata
tehnika na pasteli, so ~ija pomo{ bojata ja ~uva svojata
sveìna i spontanosta na crteòt.
[ARDEN (1699-1779)
Po Vat, @an-Simen [ardn e najgolemiot fran-
cuski slikar na XVIII vek. Toj e majstor za slikawe na
sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e i na mrtvite pri-
rodi, bez trivijalnost i sentimentalnost. Poradi toa,
negovoto slikarstvo se nao|a me|u stilot rokoko i re-
alizmot. Od negovite brojni sliki, posebno treba da se
istaknat: Vra}awe od pazar, Molitva pred jadewe, De-
voj~e so topka od perduvi i Masa postavena za pojadok.
*59
FRAGONAR (1732-1806)
Vo slikarstvoto na @an-Onor Fragonr, frivol-
nosta (lekomislenosta ili pomodarstvoto) go dostig-
nuva svojot zenit. Nego go voodu{evuva tvrdoglavata
igra na rabot na opasnosta, a liniite na negovite sliki
se izvitkuvaat i se spojuvaat kako qubovnici.
Slikata Ni{alka pretstavuva itra erotska {ega,
na koja i listovite od okolnata vegetacija nalikuvaat
na tantelata od dolnata obleka na devojkata {to se
zabavuva.
Kapa~ki e remek-delo na Fragonr, na koe se pre-
pletuvaat telata na devojkite so vegetacijata, naliku-
vaj}i na nimfi koi se pojavuvaat od prirodata i pov-
torno is~eznuvaat vo nea. Na toj na~in, Fragonr se do-
bliùva do gr~koto ~uvstvo za prirodata, so koe pred
nego slika{e samo Vat. Navleguvaweto vo psiholo-
gijata na li~nosta, Fragonr go dokaùva preku kompo-
ziciite: Devojka {to ~ita i Bakne`.
SKULPTURATA za vreme na stilot rokoko, vo vid
na dekorativna plastika, re~isi i da ne postoi.
Edinstveno mesto na koe se zadrùvaat golemite
skulptorski kompozicii se parkovite. Vo toj period
se ~uvstvuva potrebata od impozantni skulpturi za
ukrasuvawe na golemite zgradi ili plo{tadi. Parkov-
Sl.202. M.-K. de la Tur. Madam Pompadur. Pastel
na hartija, 175 h 128 cm. Luvr, Pariz.
57
Podetalno vo Lopera completa di Watteau
58
H. W. Janson. Istorija umetnosti, str.417
59
Sl.203. [ardn. Vra}awe od pazar, 1739. Maslo
na platno, 37 h 46 cm. Luvr, Pariz.
R
O
K
O
K
O

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
3
8
skata skulptura naj~esto se izrabotuva od olovo, a
reprezentativnata od bronza, dodeka bistite naj~esto
se napraveni od mermer, {to se polira do svilenkast
sjaj. Za taa cel, vo Francija zapo~nuva da se upotrebuva
i porcelanot, kako najpogoden materijal za inter-
pretirawe na rokoko kompoziciite. Ovoj materijal vo
Evropa e donesen od Dale~niot Istok i najmasovna
upotreba dostignuva vo Germanija.
*60
FALKONE (1716-1791)
Etin-Mors Falkon so svoite frivolni sodr-
ìni e poznat umetnik, koj ima rafiniran stav na rabot
od izve{ta~enosta, {to e vo sprotivnost so sodrìnata
na kompozicijata. Toa najdobro se gleda na skulpturata
Hristovata agonija od crkvata Sen Onor vo Pariz.
Na nea e vidliva sprotivnosta me|u frivolnata
elegancija na teloto vo vid na bukvata "S" i drama-
ti~nosta na sodrìnata.
Kowani~kiot spomenik na Petar Veliki vo Sankt
Peterburg dokaùva deka stilot rokoko vo monu-
mentalnite dela nema da se oddale~i od barokot. Sepak,
vidliva e ednostavnosta i tehni~kata ve{tina, karak-
teristi~ni za rokoko umetnosta. Granitniot postament,
napraven od te{ka karpa e donesen od Finska na splav
me|u dve fregati.
Falkon e majstor i za izrabotka na mali mermerni
statueti so prefineta obrabotka i elegancija na
liniite, {to se gleda na skulpturata Kapa~ka.
KLODIJON (1738-1810)
Skulptorot Klod-Mi{l, nare~en Klodijn, vo
odnos na {emata i realizacijata, sozdava eden od
najtipi~nite izrazi na stilot rokoko. Za potrebite na
visokoto francusko op{testvo toj proizveduva lesni i
mili statueti, prefineto erotski, koi verno izrazuvaat
Sl.205. Fragonr. Kapa~ki, 1770-79. Maslo na platno,
60
Podetalno vo Kako prepoznati umetnost, Rokoko, str.37-43
@. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.416
Sl.206. Falkon. Hristovata agonija.
Crkva Sen Onor, Pariz.
Sl.204. Fragonr. Ni{alka, 1767. Maslo na platno,
65 h 81 cm. Kolekcija Valas, London.
R
O
K
O
K
O

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
3
9
eden odminliv moment na uìvaweto. Statuetkata La
ìmblt (kola~e) najverno ja izrazuva prefinetata
senzualnost na stilot rokoko. Nejzinata kompoziciska
struktura, so svojata izvitkana fina linija pretstavuva
tipi~na karakteristika na ovoj stil. Na sli~en na~in
e tretirana i negovata kompozicija Satir i bahanalka.
Karakteristikite na stilot rokoko vo oblasta na
skulpturata, nao|aat {iroka primena pri izrabotkata
na mali statui od porcelan, ~ija tehnologija na izra-
botka e uvezena od Kina. Za potrebite na blago-
rodnicite, umetnicite izrabotuvaat bezbroj takvi mali
i fini statueti vo ìvopisni boi so svilenkast sjaj,
~ija forma ima naglasena "S" linija. Soodvetna
ilustracija na toa pretstavuvaat statuetite na Busteli:
Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka figura.
Sl.207. Klodijn. La ìmblt. Terakota
A n g l i j a
Spored istori~arite i teoreti~arite na umetnosta,
slikarstvoto {to se razviva vo Anglija moè da se
prepoznae spored nekolku op{ti karakteristiki, od koi
najva`ni se slednive: umetnosta otsekoga{ e poblisku
do ~uvstvata otkolku do razumot; taa po~esto se zasnova
na linijata otkolku na plasti~noto ~uvstvo za oblik;
~ove~kata figura ja prikaùva na intimen na~in, a pred
prirodata reagira so silen lirizam, duri i so mis-
ticizam. Taa umetnost ~estopati preminuva vo satira i
anegdota.
Me|u 1750 i 1850 god. angliskata umetnost sozdava
stil na portreti, koj e gra|anski, no ne provinciski; vo
isto vreme ednostaven, no ne povr{en. Angliskata
umetnost na pejzaì pravi premin me|u holandskiot
XVII vek i umetnosta na impresionizmot. Vo portret-
noto slikarstvo, evidentno e vlijanieto na Anton van
Dajk i na Vat. XVIII vek dava golemi angliski umetnici,
koi sozdavaat umetni~ki dela od najobi~ni pora~ki, no
isto taka i izolirani umetnici so iznenaduva~ka
originalnost. Od niv, sekako deka najpoznati se:
Hogart, Gejnzboro i Rejnalds.
VILIJAM HOGART (1697-1764)
Vilijam Hogart se pojavuva vo periodot koga deko-
rativniot barok vo Anglija e na umirawe. Kako u~enik
na graverskiot i zlatarskiot zanaet, toj rano doa|a vo
kontakt so francuskoto slikarstvo, {to ostava izvesno
vlijanie vrz negovoto tvore{tvo.
Hogart si postavuva zada~a, angliskoto slikarstvo
da go napravi ramnopravno so ostanatite evropski
{koli, taka {to cel ìvot se bori protiv uvozot na
neangliski temi. Toj se zanimava so specifi~ni
angliski temi, koi za toj period pretstavuvaat novini.
Hogart ja ima po~uvstvuvano potrebata na publikata za
prikaùvawe na ostra satira, za {to vo London pronao|a
karakteristi~ni primeroci na ~ove~ki tipovi. Niv-
niot karakter, toj go istaknuva vrz zadnina od siro-
ma{tija ili otmenost.
Vo 1729 god. Hogart se èni za }erkata na svojot
u~itel Tornhil i za da si obezbedi redovni prihodi
izvesno vreme se zanimava so graverstvo na prose~ni
dramski sceni. Sepak, toj nao|a sili da se zanimava i so
Sl.208.Busteli. Izabela (lik od Komedija del arte) i Ma{ka
figura. Porcelan. Bavarski nacionalen muzej, Minhen.
2
4
0
teorija, analiziraj}i ja ubavinata zasnovana na
zmijulestata linija. Najgolem uspeh Hogart postignuva
so slikaweto portreti.
Portretot na kapetan Koram }e stane model vo
slednite 100 godini. Toa e nov i re~isi herojski na~in
na pretstavuvawe na bogata{ot koj sedi kako model so
podra{ireni noze.
Decata Graham, pretstavuva grupen portret, izra-
boten po nara~ka, vo koj Hogart go pokaùva svoeto
umeewe da navleze vo psihologijata na nevinite su{tes-
tva.
Od ciklusot Ven~avaweto po moda, osobeno se
istaknuva slikata Toaletata na groficata, kade {to
doa|a do izraz otkritieto na Hogart, deka dobroto
slikarstvo moè da bide i duhovito. Toj mu se potsmeva
na snobizmot i na aristokratskoto odnesuvawe, no
istovremeno dramskata gletka ja prikaùva so golema
~uvstvitelnost.
Malata prodava~ka na rakovi, kako i slikata
Poslugata na slikarot, so svojot impresionisti~ki
tretman pokaùvaat deka Hogart moèl da stane u{te
pogolem slikar, do kolku poradi potrebata od zarabo-
tuva~ka ne potro{il premnogu vreme na bakrorezite.
*61
TOMAS GEJNZBORO (1727-1788)
Tomas Gejnzboro slikarstvoto ne go u~i spored
vospostavenite pravila. Toj zapo~nuva da slika
nabquduvaj}i ja neposrednata prirodna okolina, za
postepeno da pomine kon prikaùvawe na ~ove~ki
likovi vrz zadnina od nabrana draperija. Na toj na~in,
Gejnzboro stanuva golem majstor na angliskiot stil
rokoko, nao|aj}i se postojano vo sudir so svojot rival,
akademikot Rejnolds.
Iako e omilen slikar na kralskoto semejstvo,
Gejnzboro e nekonvencionalen i te{ko prifatliv od
po{irokata publika, ili "vo najdobar slu~aj - diva
guska", kako {to samiot velel za sebe. Vo svojot razvoj
toj pominuva od neopitnost vo svoite prvi dela, do
magliv impresionizam vo podocne`nite raboti.
Gejnzboro e rafiniran slikar, koj ima oko za
materijalot na oblekata, {to ja prikaùva so vatoovska
~uvstvitelnost.
Portretot na g. i g-|a Endrjus pretstavuva remek-
delo na raniot period od tvore{tvoto na Gejnzboro, kade
figurite nalikuvaat na onie od slikite na Vat,
postaveni vo angliski pejza`.
]erkite na slikarot, avtorot gi prikaùva realno,
bez razubavuvawe, so melanholi~en izraz i neverojatna
neposrednost.
Meri, groficata od Hau, po svojot tretman pret-
stavuva ne{to neo~ekuvano vo angliskata umetnost i
pove}e pripa|a na idnoto vreme na Renor, otkolku na
prazninata na Akademijata, koja vo toj period nastapuva
na ~elo so Rejnolds.
Sl.209. Vilijam Hogart. Kapetan Koram, 1740. Maslo na
platno, 63,5 h 73,5 cm. Mati~na bolnica, London.
Sl.210. Vilijam Hogart. Ciklus Ven~avawe po moda:
Toaletata na groficata, 1746. Maslo na platno,
68,5 h 89 cm. Nacionalna galerija, London.
61
Podetalno vo Lopera completa di Hogarth
62
R
O
K
O
K
O

V
O

A
N
G
L
I
J
A
2
4
1
Slikata Utrinska pro{etka nema precizni potezi
kako negovite rani dela, tuku taa poseduva edna
perduvesta gracioznost. Takvata neangliska lesnotija
vo slikaweto, Gejnzboro go povrzuva, ne samo so Vat
tuku i so italijanskiot slikar Tiepolo.
Pejzaìte na Gejnzboro ~estopati imaat svilenkast
izve{ta~en izgled, vo koj duri i stokata e elegantno
pretstavena. Za toa najdobro svedo~i pejzaòt Poilo,
{to za nekoi avtori pretstavuva najubav pejza` vo
istorijata na umetnosta, naslikan vo Anglija.
*62
XO[UA REJNOLDS (1723-1792)
Xo{ua Rejnolds re{ava definitivno da go podigne
statusot na umetnikot na povisoko nivo. Po dvego-
di{niot prestoj vo Italija, toj nastojuva da gi obedini
golemiot stil i umetnosta na angliskiot portret.
Statusot na slikarot nema da go izdigne tolku so
slikaweto, kolku so svojata govorni~ka ve{tina.
Rejnolds e najcenet slikar me|u akademicite, pa zatoa e
postaven za pretsedatel na Kralskata akademija od
nejzinoto formirawe vo 1769 god. Negovite 14 govori
odràni vo Akademijata pretstavuvaat riznica na
Sl.211. Gejnzboro.
Gospodin i gospo|a
Endrjus, 1748-50.
Maslo na platno,
70 h 119 cm. Naci-
onalna galerija,
Sl.212. Gejnzboro. Meri, groficata od Hau. Maslo
na platno, 244 h 152,4 cm. Dràven sovet, London.
Sl.213. Gejnzboro. Poilo. Maslo na platno,
147 h 180 cm. Nacionalna galerija, London.
R
O
K
O
K
O

V
O

A
N
G
L
I
J
A
2
4
2
zdraviot razum i remek-delo na literaturata, koe s
u{te ne e nadminato. Vo posledniot govor, toj go
pofaluva deloto na negoviot najgolem konkurent, ve}e
po~inatiot Gejnzboro.
Rejnolds e sposoben da gi prifati italijanskite
umetni~ki formuli, da bide raznoviden i da pronikne
vo psihologijata na li~nosta. Za àl, pogolem broj od
negovite sliki, poradi tehni~ki nedostatoci, denes se
vo lo{a sostojba.
Rejnolds znae vonredno dobro da gi komponira
grupite na slikite, izrazuvaj}i go svoeto romanti~no
~uvstvo kon modelite, osobeno kon ma{kite, {to go
postignuva so bravurozni potezi.
Portretot na polkovnikot Tarlton ja dokaùva
umetnikovata sklonost kon barokot, a pozata na polkov-
nikot go navestuva sledniot period na klasicizmot. Rej-
nolds sozdava so neposredna ednostavnost, koja se is-
taknuva u{te pove}e so ednostavnosta i so privle~nosta
na negovite modeli.
Portretot na Neli OBraen sodrì solidno obli-
kuvawe, vo koe nema re~isi nikakvi tragi od stilot ro-
koko, a izgleda kako ve}e da se nao|a vo dobata na im-
presionizmot.
Rejnolds ima napraveno cela serija portreti na
devoj~iwa so lesni i vozdu{esti potezi, so ~ija pomo{
ja istaknuva nevinosta i ubavinata na portretiranite.
Takva e slikata Ledi Delme so decata, na koja ima bujna
vegetacija vo vtoriot plan. Toj se pretstavuva i kako
uspe{en slikar na mitolo{ki sceni, kako {to e
kompozicijata Amor go odvrzuva pojasot na Venera.
*63
Sl.215. Rejnolds. Neli OBraen, 1760-62. Maslo na
platno, 100 h 126,5 cm. Zbirka Valas, London.
Sl.214. Rejnolds. Polkovnikot Tarlton. Maslo
na platno, 236 h 145,5 cm. Nacionalna
galerija, London.
I t a l i j a
Vo XVIII vek, centar na slikarstvoto vo Italija
stanuva gradot Venecija, koj za cela Evropa pretstavuva
grad na bajkite i centar na turizmot. Za potrebite na
mnogubrojnite turisti se izrabotuvaat posebni sli-
karski temi, a toa se veduti, odnosno razglednici na
Venecija. Na niv se pretstaveni podednakvo dobro i
arhitekturata i pova`nite nastani vo gradot. Takvite
sliki se barani niz cela Evropa, a osobeno vo Anglija.
Nivna posebna specifi~nost pretstavuva toa, {to se
slikani sosema originalno, bez prethodni primeri.
KANALETO (1697-1768)
Xovani Antonio Kanaleto e sovesen i besprekoren
vedutist, ~ii sliki pretstavuvaat najubava pesna za
Venecija. Negovoto tvore{tvo pominuva od ostro
sen~ewe, preku leleavi tonovi, do spontani kristalni
pejzaì. Toj gi slika: kanalot Grande, plo{tadot Sv.
Marko, okolnite ostrovi, pa duri i skrienite dvorovi.
Angliskiot konzul gi saka i gi sobira delata na
Kanaleto, a potoa gi ispra}a vo London. Na toj na~in,
R
O
K
O
K
O

V
O

A
N
G
L
I
J
A
2
4
3
mu ovozmoùva tripati da patuva vo Anglija, kade
potpa|a pod izvesno vlijanie na ladnite tonovi od
slikarot Van der Hajden.
Slikata Dvorot na skulptorot e komponirana so
naglaseno ~uvstvo za materijalot i so edna atmosfera,
kakva {to porano ne moè da se sretne.
Kanalot Grande i nastanite na nego, Kanaleto gi
pretstavuva so majstorska perspektiva i so atmosferska
transparentnost, dodeka plo{tadot Sv. Marko i
ostanatite plo{tadi, gi slika kako veren dokument na
svoeto vreme, vo prekrasna umetni~ka interpretacija.
Kanaleto ne pokaùva nikakvo interesirawe za
selskiot pejza`, koj ne mu odgovara kako gradskiot, taka
{to toj ima izraboteno duri i veduti od London. Sepak,
ogromnata pobaruva~ka na takviot slikarski ànr pra-
vi, vo nivnoto slikawe toj ponekoga{ da reagira meha-
ni~ki.
*64
SEBASTIJANO RIÎ (1659-1734) ima sklonost
kon romantikata, no sepak e konzervativen. Vo svoeto
podocne`no tvore{tvo toj se priklu~uva na modernoto
dvièwe, so {to }e izvr{i vlijanie vrz tvore{tvoto
na mladiot Tiepolo. Zna~ajno e toa, {to Sebastijano
Ri~i e prviot pretsedatel na venecijanskata Akademija
Sl.217. Kanaleto. Vlezot vo kanal Grande, 1729-34. Maslo na
platno, 47,5 h 79,5 cm. Muzej na ubavite umetnosti, Hjuston.
Sl.216. Kanaleto. Dvorot na skulptorot, 1726-27. Maslo na
platno, 124 h 163 cm. Nacionalna galerija, London.
63
64
Podetalno vo Lopera completa di Caneleto
Sl.218. Kanaleto. Plo{tad San Xovani e Paolo, 1725. Maslo
na platno, 125 h 165 cm. Umetni~ka galerija, Drezden.
Sl.219. Sebastijano
Ri~i. Bogorodica so
Hristos i svetci,
1708. Crkva San
Xorxo Maxore.
2
4
4
na umetnosta od nejzinoto formirawe. Me|u negovite
poznati sliki se vbrojuva Bogorodica so Hristos i
svetci, so naglasen ìvopisen venecijanski kolorit.
Sebastijano Ri~i e cenet {irum Evropa, taka {to
negovi dela se sre}avaat duri i vo Anglija, kade vo
bolni~kata kapela vo êlzi ja ima naslikano kom-
pozicijata Voskresenie.
MARKO RIÎ (1676-1729) e eden od retkite
venecijanski slikari koi pokaùvaat interes za
selskiot pejza`. Toj se inspirira od romanti~nite i
divi sceni na selo, kako {to se kompoziciite: Selski
praznik i Dvor na vila so figuri.
FRANÊSKO GVARDI (1712-1793)
Fran~esko Gvardi vo po~etokot ìvee i raboti
skromno vo semejnata rabotilnica na svojot postar brat
Xanantonio Xanantonio Xanantonio Xanantonio Xanantonio (1690-1760). Tie primaat sekakvi pora~ki
i gi rabotat zaedno, poradi {to te{ko moè da se
razlikuva nivnoto individualno avtorstvo. Vo toj pe-
riod tie ne se poznati, taka {to ve}e zreliot Fran~esko
s u{te e pomo{nik kaj Kanaleto.
Po smrtta na Xanantonio, Fran~esko se posvetuva
isklu~ivo na slikaweto veduti, so koi }e se pro~ue duri
na starost. Na~inot na koj gi prikaùva vedutite
pretstavuva revolucija vo slikarstvoto, vo vid na edna
vol{ebna interpretacija na Venecija. Za razlika od
strogo definiranite potezi na Kanaleto, Gvardi go
dostignuva krajniot dostrel na slikaweto so slobodni
potezi. Toj se orientira kon muzi~koto beleèwe na
vrednostite vo kratkotrajnite vol{epstva, koi kako da
is~eznuvaat od slikata. Na takov na~in, Gvardi od
Venecija sozdava svetlikav, nerealen grad, {to se ni{a
na vodenite branovi. Ovaa nerealna ubavina te{ko moè
da se objasni so zborovi. Svetlosta postojano se prekr-
{uva vo ìvi nemirni to~ki, {to se reflektiraat vrz
damkite od lu|e ili, pak, svetkaat vrz objektite.
Svetlosta, vodata i vozduhot se edinstvena tema za
Gvardi, koi vo zaednica so arhitekturata pravat atmo-
sferska harmonija vo sino, koja trae samo moment, za
vedna{ potoa da is~ezne. So takviot slikarski pristap,
Gvardi definitivno im go otvora patot na impresio-
nistite.

Od mnogubrojnite sliki na Fran~esko Gvardi
moàt da se odberat slednive: Praznikot Voznesenie,
Poseta na du`dot na Sv. Nikola, Naselba so kanal, Kon-
cert i dr.
*65
Sl.221. Fran~esko Gvardi. Praznikot
Voznesenie na plo{tadot San Marko,
1755-56. Maslo na platno, 61 h 91 cm.
Fondacija Gulbenkion.
65
R
O
K
O
K
O

V
O

i
t
a
L
I
J
A
Sl.220.Marko Ri~i. Dvor na vila so figuri. Maslo na
platno. Kralska kolekcija, Vindzor.
2
4
5
XANBATISTA TIEPOLO (1696-1770)
Tiepolo e tvorec na ogromni freski, {to pretsta-
vuvaat posledna vizija na renesansnata tradicija.
Vremenski toj tvori vo vremeto na rokoko, no stilski
pove}e mu pripa|a na barokot. Tiepolo e ploden slikar,
koj raboti po nara~ki niz cela Evropa, od Italija preku
[panija do Germanija. Toj e brilijanten crta~ i kolo-
rist, a moèbi i posleden slikar koj dobro gi poznava
alegoriskite i mitolo{kite sceni. U{te na 19-godi{na
vozrast nego ve}e go smetaat za majstor, no po~nuvaj}i
od 30-godi{na vozrast, toj stanuva pro~uen so svojot pro-
zra~en i leleav stil, so gri`livo presmetana per-
spektiva.
Freskite na Tiepolo pretstavuvaat ramnopraven
partner na skulpturata vo vnatre{noto ureduvawe na
bogatite palati. Tie se taka ve{to naslikani so bo~no
osvetluvawe, {to sozdavaat celosna tridimenzionalna
iluzija, dematerijaliziraj}i go objektot so pomo{ na
svetli crvenikavi i sini boi. Najimpresivnite
ostvaruvawa na Tiepolo pretstavuvaat freskite vo
Episkopskata rezidencija vo Vircburg vo Germanija,
od koi posebno se istaknuvaat kompoziciite:
- Ven~avaweto na Barbarosa i Beatri~e, {to po
tretmanot na oblekata i koloritot nalikuva na
slikarstvoto na Veroneze od XVI vek;
- êtirite kontinenti vo vestibilot na istata pa-
lata e ogromna freska, na koja Fama ja razglasuva slavata
na princot episkop niz celiot svet. I pokraj svojata
grandioznost, freskata e naslikana leleavo i ìvo. Eg-
zoti~ni grupi lu|e i ìvotni se nasobrani na ~etirite
strani i se naslikani so bleskavo ve{ti potezi, so {to
sekoj detaq se pretvora vo ne{to vol{ebno.
Sl.222. Fran~esko Gvardi. Naselba so kanal, 1765-70.
Maslo na platno, 30 h 53 cm. Ufici, Firenca.
Sl.224. Xanbatista Tiepolo. Ven~avaweto na Barbarosa i
Beatri~e, 1751-53. Freska. Kralski salon,
rezidencija vo Vircburg.
R
O
K
O
K
O

V
O

i
t
a
l
I
J
A
Sl.223.Xanbatista Tiepolo. Ciklus od palatata Dolfin, Venecija:
Smrtta na konzuot Brut, 1725-30. Maslo na platno, 182 h 383 cm.
2
4
6
Na sli~en na~in, toj gi tretira i istoriskite sceni
od ciklusot vo palatata Dolfin, kako {to e kom-
pozicijata Smrtta na konzulot Brut. Golemoto majstor-
stvo na Tiepolo e prisutno i na negovite {tafelajni
dela od razli~na tematika, kako {to se: Poklonenie
na mudrecite, Apolon i Dafne i dr.
Nekoi istori~ari na umetnosta, u{te pove}e od
slikite na Tiepolo, gi cenat negovite ubavi crteì,
duhovitite skici i bakrorezi, koi avtorot gi ima
objaveno vo nekolku zbornici.
*66
66
Podetalno vo Lopera completa di Giambatista Tiepolo
R
O
K
O
K
O

V
O

i
t
a
L
I
J
A
Sl.227. Xandomeniko Tiepolo. Pul~inela i akrobati,
1791-93. Freska, 160 h 190 cm. KaReconigo, Venecija.
XANDOMENIKO TIEPOLO (1727-1804)
kako veren sorabotnik na svojot tatko ima posebna
darba za prikaùvawe na op{testvenite ludosti, taka
{to se smeta za prethodnik na slikarot Goja. Negovite
kompozicii se osveèni so primesa na satira. Toj
dekorira nekolku sobi vo vilata Valmarana kaj
Vi~enca so sceni od selskiot ìvot, prikaàni so
zabaven i nekonvencionalen realizam.
Sl.226. Xanbatista Tiepolo. Apolon i Dafne, 1765-66.
Maslo na platno, 68,8h 87,2 cm. Nacionalna galerija,
Sl.225. Xanbatista Tiepolo. Poklonenie na mudrecite,
1753. Maslo na platno, 210,5 h 425 cm.
2
4
7
A. KLASICIZAM I NEOKLASICIZAM
ARHITEKTURATA NA KLASICIZMOT VO
FRANCIJA
Arhitekturata vo vtorata polovina na XVIII vek vo
Francija se karakterizira so vra}awe kon francuskiot
baroken klasicizam i so vlijanija od elinisti~kata
umetnost, dojdeni preku delata na sledbenicite na @il-
Ardun Mansr: @an-@ak Gabril, Sufl i dr. Vo toj
period najmnogu se gradat palati, crkvi i plo{tadi, koi
ja izrazuvaat mo}ta na francuskata imperija.
*67
@AK-AN@ GABRIEL (1698-1782)
@ak-An` Gabril e sin na poznatiot arhitekt @an-
@ak Gabril, {to mu ovozmoùva da stekne {iroko
obrazovanie i da stane pretsedatel na Akademijata.
Negov najgolem zafat pretstavuva konceptot i uredu-
vaweto na plo{tadot Konkrd (1755-1763) vo Pariz.
Prvobitniot koncept na plo{tadot e dobien vrz osnova
na javen konkurs na koj u~estvuva i @an-@ak Gabril,
dodeka izvedenata koncepcija pretstavuva delo na
negoviot sin. Formata na plo{tadot e pravoagolna, so
izrazeni simetrali na koi se smesteni zna~ajni objekti.
Na ednata simetrala, na istok e smestena crkvata
Madln (zapo~nata da se gradi vo toj period) i Parla-
mentot (Burbonskata palata) na sprotivniot breg od
rekata Sena, dodeka na drugata simetrala se smesteni
Luvr na jug i Golemata triumfalna porta na sever.
Vo centralniot del na plo{tadot se postaveni dve
fontani i eden egipetski obelisk. Vo po~etokot, na
mestoto na obeliskot se nao|al spomenikot na Luj XV,
po ~ija inicijativa e raspi{an konkurs za re{avawe
na plo{tadot.
Voenata {kola (1750-71) na Marsovite poliwa vo
Pariz e izgradena vo stil na klasicizmot, no so doma{na
tradicija, {to osobeno e vidlivo vo krovniot sistem.
Maliot trijann (1762) pretstavuva paviljon vo
Versajskiot park, {to e oblikuvan so anti~ki elementi.
Toj e izgraden za madam Di Ber, a preraboten za Marija
Antoaneta. Objektot e upotrebuvan kako privatno pri-
beì{te na sopstvenicite od formalnostite na dvor-
skiot ìvot vo vtorata polovina na XVIII vek.
Osven vo Pariz i negovata okolina, @ak-An`
Gabril ima podignato objekti i vo drugi gradovi na
Francija, od koi najmnogu se istaknuva Gradskata ku}a
vo Ren i ansamblot objekti Terasi vo Bord.
II. KLASICIZAM, ROMANTIZAM I REALIZAM
Sl.228. @ak-An` Gabril. Plo{tadot Konkrd (plo{tadot
Luj XV), Pariz. Zgradite se obnoveni 1898-1900.
67
A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985
ARHITEKT URA
2
4
8
@AN-@ERMEN SUFLO (1713-1780) e tvorec
na poznatata crkva Panten, prvobitno crkva Sen @e-
nevjv (1756-89) vo Pariz. Taa ima peristil i portik
po ugled na anti~ki hram i kupola vrz tambur so kolo-
nada, postaveni nad presekot na kracite vo krstovid-
noto re{enie. Enterierot na objektot e oblikuvan
sli~no na eksterierot, so pro~isteni klasi~ni formi
na korintskiot stil.
Od ostanatite brojni objekti, sozdadeni vo vreme
na francuskiot klasicizam, posebno vnimanie zaslu-
ùvaat:
Teatarot vo Bord (1772-80) na arhitektot Viktor
Luj, koj ima naglasena kolosalna kolonada so klasi~en
korintski red, i monumentalni skali, koi }e stanat
primer za oblikuvawe na skalite vo Pariskata opera.
Teatarot Oden vo Pariz, so svojot klasi~en
portik vo toskanski red, istovremeno e povrzan so
antikata i so renesansata.
ARHITEKTURATA NA NEOKLASICIZMOT
Arhitekturata na neoklasicizmot, glavno, se
razviva od krajot na XVIII vek do sredinata na XIX vek.
Uslovite za nejzinoto pojavuvawe nakuso moàt da se
definirat na sledniot na~in:
Se pojavuva zasitenost od baroknata dekoracija i
se trgnuva kon istraùvawe novi formi, preku trans-
formacija na anti~kite klasi~ni stilovi, a po ugled
na renesansnite humanisti. Aktuelnite iskopuvawa na
anti~kite gradovi Herkulanum i Pompeja, kon krajot
na XVIII vek gi voodu{evuvaat arhitektite do stepen na
direktno kopirawe. Vakvoto dvièwe e poddràno i
od oficijalnite akademii, {to e potkrepeno so
izdavawe golem broj publikacii za anti~kata arhitek-
tura i umetnost. Kako rezultat na toa, oìvuvaweto na
anti~kite formi vo vremeto na neoklasicizmot e
podosledno otkolku vo samiot klasicizam.
Neoklasicizmot se razviva niz cela Evropa, a
osobeno vo Francija i vo Germanija. Vo po~etokot na
XIX vek, toj se pojavuva kako stil na carstvoto, nare~en
ampr stil, {to ima zada~a da ja veli~a slavata na carot
i na negovata vojska. Za taa cel se gradat triumfalni
porti i triumfalni koloni, spored primerot na takvite
objekti od anti~kiot Rim.
*68
Sl.229. @ak-An` Gabril. Voenata {kola, Pariz, 1750-71.
Sl.231. Viktor Luj. Golemiot teatar, Bord, 1772-80.
Sl.230. @an-@ermn Sufl. Panten (Sen @enevjv),
Pariz, 1757-80.
ARHITEKT URA
2
4
9
F r a n c i j a
Vo po~etokot na XIX vek, Pariz stanuva svetski
centar na umetnosta, vrz ~ij razvoj golemo vlijanie vr{i
U~ili{teto na ubavite umetnosti, niz koe }e pominat
najtalentiranite arhitekti. Zastapuvaweto na idejata
za dosledno kopirawe na anti~kite primeri }e dovede
do toa, formata na anti~kiot hram da se primenuva za
oblikuvawe na raznovidni objekti: muzei, crkvi ili
palati. Toa e period na masovno gradewe objekti, {to
}e gi oformat dene{nite istoriski jadra vo evropskite
metropoli. Koncepcijata na objektite ne nosi re~isi
ni{to novo vo razvojot na arhitektonskata misla, no
site tie monumentalni objekti se sozdadeni so golemo
majstorstvo. Od ogromniot broj objekti, te{ko e da se
odberat najkarakteristi~nite, so koi rezimirano bi se
pretstavila neoklasi~nata arhitektura vo evropskite
zemji.
Za~uduva faktot, {to paralelno so neoklasi~noto
vra}awe kon istoriskoto minato, vo Francija se
javuvaat oddelni arhitekti, koi na arhitekturata
gledaat razli~no od svoite sovremenici. Od niv
najpoznati se Led i Bul.
KLOD NIKOLA LEDU (1756-1806) i negoviot
konkurent Etin-Luj Bul, gradat ku}i vo Pariz, no
nivnite golemi dostignuvawa vo oblasta na arhitek-
turata i urbanizmot se zabeleàni samo na bakrorezi.
Nivnite idei pretstavuvaat eden vid graditelski son,
premnogu golem i ~uden za da se ostvari. Svoite objekti
tie gi deformiraat so neobi~ni odnosi i razmeri, a
nivnite preterano ednostavni geometriski kontrasti,
pove}e zasluùvaat da bidat nare~eni vozvi{eni,
otkolku ubavi. Za takvite tendencii, tipi~ni primeri
se zgradite za tro{arini (1785-89) na Led, spored ~ii
primeri e izgradena i ku}ata na nadzornikot na rekata
Lu (kraj na XVIII vek).
Proektot na Led za idealniot grad [o, delumno e
realiziran vo provinciskoto mesto Ark-e-Senn. Toa
bi bil vistinski socijalen grad, ~ija funkcionalnost
pretstavuva prv kriterium za negovo oformuvawe. Spo-
red Led, krugot i kvadratot gi so~inuvaat arhitekton-
skite epski poemi i elegii. Takvite arhitektonski
fantazii najdobro gi ilustrira negoviot proekt za
ku}ata Di [arn (kraj na XVIII vek), kade estetizi-
ranata upotreba na krugot i kvadratot doa|a do poln
izraz.
*69
ETIEN-LUJ BULE so svoeto delo ja pokaùva
tvore~kata energija na romanti~niot klasicizam.
Negoviot proekt za senotaf na Isak Wutn, vsu{nost
pretstavuva spomenik so revolucionerna ideja. Ovde,
starorimskata zamisla za sferi~na kupola, toj ja trans-
68
A. Leconte, Paris en 4 jours, 1985
Velike arhitekture svijeta
69
C. N. Schulz. La signification dans larchitecture occidentale, str.336
Sl.233. Klod Nikol Led. Presek i izgled na ku}ata
Di [arn, Solanite na [o. Kraj na XVIII vek.
Sl.232.Klod Nikola Led. Ku}ata na nadzornikot
na rekata Lu, kraj na XVIII vek.
ARHITEKT URA
2
5
0
formira vo ~ista matemati~ka koncepcija i na toj
na~in im se potsmeva na toga{nite arhitektonski
konvencii, {to se imaat pretvoreno vo dogmi.
Vo Francija, nekolku objekti go ozna~uvaat po~e-
tokot i napredokot na stilot na carstvoto. Crkvata Ma-
dln (1764-1842), {to e zapo~nata vo prethodniot pe-
riod so krstovidno re{enie, vo ovoj period arhitektot
Viwn (1762-1828) ja menuva nejzinata koncepcija vo vid
na zgolemena kopija na anti~kiot rimski hram Maison
Car od gradot Nim. Taa e izgradena po naredba na
Napoleon, vo slava na negovata golema armija. Objektot
ima dimenzii 43 h 108 m, so povr{ina od 4.500 m
2
.
Negoviot peristil e napraven so koloni od korintski
red, visoki 20 m, a plasti~nata dekoracija vo celost e
oblikuvana spored anti~kite primeri.
Fasadata na Burbonskata palata (1804-07) e ofor-
mena vo ovoj period, na sprotivniot breg od rekata Sena
i vrz istata oska so crkvata Madln. Za da odgovara na
arhitekturata od crkvata, arhitektot Foj nea ja
oformuva so kolosalni korintski redovi i so anti~ki
fronton.
Triumfalnata porta Larc du Carussel (1806) od
glavnite arhitekti na Napoleon, [arl Persi (1764-
1838) i Fontn (1762-1853) se nao|a pred dvorecot
Tiler, na simetralata koja vodi do plo{tadot
Konkrd. Objektot pretstavuva namalena kopija od
anti~kata triumfalna porta na rimskiot imperator
Septimie Sever od Rim.
Triumfalniot stolb (1806-10) so spomenikot na
Napoleon, na plo{tadot Vandm, od arhitektite
Gondun i Lepr e napraven od bronzata na 1200 topovi,
zapleneti vo bitkata kaj Austerlic. Skulptorot
Berèr stolbot go ima ukraseno so reljefna deko-
racija, koja gi prikaùva bitkite na golemata Napo-
leonova armija. Istite arhitekti ja imaat oblikuvano
i poznatata pariska ulica Rivol, so tremovi na dvete
strani.
Golemata triumfalna porta (Larc de Triomphe, 1806-
36) na nekoga{niot plo{tad Etol (denes [arl de Gol)
e napravena spored proektite na [algrn (1739-1811) so
koncepcija koja se razlikuva od dotoga{ poznatite
anti~ki triumfalni porti. Taa nema nitu stolbovi nitu
pilastri, tuku e oblikuvana so te{kata masa na svoite
piloni, ukraseni so poznati skulpturi, od koi najmnogu
se istaknuva Trgnuvaweto na dobrovolcite (Marseleza)
na skulptorot Franso Rid.
Sl.234. Etin Luj Bul. Proekt za senotaf na
Isak Wutn, 1784. Presek i izgled.
Sl.235. Viwn. Crkvata Madln, Pariz, dovr{ena 1842.
Sl.236. [arl Persi i Fontn. Triumfalnata
porta Karusl, Pariz, 1806.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
2
5
1
Sledej}i go primerot na objektite od Pariz, i niz
drugite francuski gradovi }e se pojavat golem broj
objekti so neoklasi~na arhitektura i triumfalni
porti. Osobeno se istaknuvaat triumfalnite porti vo
gradot Bord, koi se oblikuvani pod vlijanie na
toskanskiot dorski red i na ideite na Klod-Nikol
Led.
a preku nego i vrz majstorot na modernata, Ludvig Mis
van der Roe. Najpoznati objekti na [inkel se: Stariot
muzej vo Berlin, teatarot vo Berlin (i dvata so jonski
trem), kako i crkvata Sv. Nikola vo Potsdam, so ~etiri
kuli i kupola so korintski red, napraveni po ugled na
pariskiot Panten. Pri krajot na svojot ìvot, [in-
kel go menuva svojot tvore~ki pristap, pominuvaj}i vo
romantizam.
LEO FON KLANS (1784-1864) e virtuozen arhi-
tekt, so majstorska obrabotka na objektite. Negovite
Propilei vo Minhen se napraveni vo dorski red, po
ugled na onie od Akropolis, no so silni bo~ni kuli.
Gliptotekata vo Minhen se potpira vrz rimskata i
renesansnata arhitektura od jonski red. Fon Klans
pretstavuva kompleten romanti~ar (eklekti~ar),
bidej}i saka da gi obnovi site klasi~ni stilovi, od
dorskiot pa s do docnorenesansniot.
Sl.237. [algrn. Golemata triumfalna
porta, Pariz, 1806-36.
G e r m a n i j a
Vo XIX vek, Germanija definitivno e obedineta,
taka {to nastapuva militarizmot na Bizmark. Novofor-
miranata silna dràva nastojuva i preku arhitekturata
da ja izrazi svojata sila, so {to }e bide ovozmoèn
razvojot na neoklasicizmot, preku upotrebata na
anti~kite stilovi (dorski i jonski). Se gradat golem
broj objekti vo site germanski gradovi, a osobeno vo
zaedni~kata prestolnina Berlin.
*70
KARL GOTARD LAGHANS (1733-1808) e avtor na
Brandenbur{kata porta (1788-91) vo Berlin, koja ima
oblik inspiriran od propileite na atinskiot Akro-
polis, so strog dorski red. Skulptorot [adov vrz nea
ja ima postaveno skulptorskata kompozicija Kvadriga
(~etiripreg) na boìcata na pobedata.
KARL FRIDRIH [INKEL (1781-1841) se javuva
kako najtalentiran arhitekt na XIX vek vo Germanija.
Negovoto tvore{tvo }e izvr{i vlijanie i vrz pionerot
na modernata arhitektura vo Germanija, Peter Berens,
Sl.239. Karl Fridrih [inkel. Stariot muzej, Berlin, 1822-28.
70
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, ,, ,, od str.368
Sl.238.Karl Gotard Laghans. Brandenbur{kata
porta, Berlin, 1788-91.
ARHITEKT URA
2
5
2
Avstro-Ungarija
Po obedinuvaweto na Avstrija i Ungarija, se sozdava
golema dràva koja ima osvojuva~ki pretenzii kon
svoite sosedi. Od 1740 god. zapo~nuva periodot na t.n.
prosveten apsolutizam, {to }e trae re~isi do Fran-
cuskata revolucija. Imperatorite Marija Terezija i
Jozef II, zaradi unifikacija na upravuvaweto so
ogromnata monarhija, nastojuvaat da sprovedat niza
reformi. Stilot rokoko ne ostava zna~ajni tragi vo
Avstrija, no zatoa neoklasicizmot dobiva golem zamav.
Novata dràva, svojata mo} nastojuva da ja pokaè i
preku arhitekturata, za koja cel sovr{eno odgovara
neoklasi~niot stil.
*71
PJETRO DE NOBILE (1774-1854), kako direktor
na Akademijata i na Arhitektonskata {kola, se posta-
vuva diktatorski vo odreduvaweto na pravcite vo arhi-
tekturata. Negov najpoznat objekt e gradskata porta vo
Viena, ~ie gradewe e zapo~nato vo 1821 god. od Luixi
Kawola.
TEOFIL HANZEN (1813-1891) e avtor na pozna-
tiot Parlament vo Viena (1873-83), napraven po Heli-
nisti~ki ugled so korintski red.
JOHAN FERDINAND FON HOHENBERG (1732-
1816) ja gradi poznatata Glorieta (1795) vo ~est na pobe-
data kaj Koline. Taa e postavena na ridot, na mestoto
za koe Fi{er fon Erlah go isproektira prvobitniot
dvorec [enbrun. Objektot ima bogata, no stroga
silueta, so koja vladee nad okolniot park, preureden
vo stilot na klasicizmot.
Sl.241. Leo fon Klans.
Gliptotekata, Minhen, 1813-30.
Sl.240. Karl Fridrih [inkel.
Teatarot, Berlin, zavr{en
1818-21.
Sl.242. Johan Ferdinand fon Hohenberg. Glorieta,
parkot na dvorecot [enbrun, 1775.
71
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 7, ,, ,, od str.270
72
N
E
O
K
L
A
C
I
C
I
Z
A
M

V
O

G
E
R
M
A
N
I
J
A
ARHITEKT URA
2
5
3
MIHAJ POLAK (1773-1835) se pojavuva kako
najgolem majstor na klasicizmot vo Ungarija. Toj go
pravi najzna~ajnoto delo na ungarskiot klasicizam,
Nacionalniot muzej vo Budimpe{ta (1837-46). Objektot
pretstavuva monumentalen simetri~en blok so dva
atriumi, me|u koi se smesteni paradni trikraki skali.
Vlezot vo objektot e istaknat pred op{tata masa so
pomo{ na korintski portik na osum stolbovi.
Visokata {kola vo Edinburg (1825-29) na arhi-
tektot Tomas Hamilton e podignata vo gr~ko-dorski
stil, po ugled na atinskite propilei.
A n g l i j a
So zazemaweto na brojni prekumorski kolonii, od
koi pristignuva ogromno bogatstvo, vo Anglija se
razvivaat trgovijata i industrijata, so ~ija pomo{ se
sozdava edna mnogu silna dràva. Toa }e rezultira i so
zasilena graditelska aktivnost vo noviot neoklasi~en
stil. Vo noviot stil se podigaat objekti vo site pogo-
lemi gradovi na Anglija i vo nejzinite kolonii. Za da
se po~uvstvuva veli~inata na taa arhitektura, dovolno
e da se zapoznaat samo nekoi od nejzinite pozna~ajni
objekti.
*72
Britanskiot muzej (1823-47), arhitektot Robert
Smirk (1780-1867) go pravi so jonski red po ugled na
gr~kite anti~ki hramovi, {to ne moè da se kaè deka
odgovara na vla`noto anglisko podnebje.
Univerzitetskiot kolex (1827-28) vo London na ar-
hitektot Vilijam Vilkins (1778-1839) e koncipiran so
korintski portik i kupola po ugled na pariskiot Pan-
teon. Na sli~en na~in, toj ja oformuva i Nacionalnata
galerija (1832-38) vo London so jonski portik.
Sl.244. Ser Robert Smirk. Britanskiot muzej, London, 1823-47.
Sl.245. Vilijam Vilkins. Nacionalnata
galerija, London, 1832-38.
Sl.243.Mihaj Polak. Nacionalniot muzej,
Budimpe{ta, 1837-46. Osnova i izgled.
ARHITEKT URA
2
5
4
Soedineti Amerikanski Dràvi
Po sozdavaweto na nezavisnite Soedineti Ameri-
kanski Dràvi, klasicizmot vo po~etokot na XIX vek
dobiva {irok zamav. Toa se dolì, pred s na: ameri-
kanskoto voshituvawe od gr~kata borba za nezavisnost
od Turcite, klasi~nata tradicija vo amerikanskoto
obrazovanie i noviot demokratski sistem baziran vrz
anti~kata gr~ka tradicija. Arhitektonskite idei se
mnogu bliski so angliskite, kako {to e i samiot jazik.
Vo periodot od 1790 do 1820 godina, vo SAD vladee t.n.
docen kolonijalen stil, koga e izgradena i poznatata
Bela ku}a vo Va{ington (1800) od arhitektot Xems
Hoban. Objektot ima simetri~no re{enie na P+1, so
anti~ki jonski portici. Vlezniot portik ima pravo-
agolna osnova i triagolen fronton, a portikot kon
parkot ima polukru`na osnova i balustrada nad
zavr{niot venec.
*73
Vo vremeto na neoklasicizmot vo amerikanskata
arhitektura, vo periodot 1820-60 god. vladee t.n. psev-
dogr~ki stil (greek revival). Markantna li~nost na toj
period e Tomas Xeferson (1743-1826), koj e golem dr-
àvnik i samouk arhitekt. Kako sorabotnik na Xorx
Va{ington, Xeferson ja sostavuva Deklaracijata na ne-
zavisnosta (1776) i u~estvuva vo donesuvaweto na prviot
Ustav na SAD (1783). Borbata za nezavisnost na novata
dràva prodolùva s do potpi{uvaweto na Versaj-
skiot mir (1823), koga Velika Britanija definitivno
}e ja priznae nejzinata nezavisnost. Ottoga{ zapo~nuva
golemiot i dolgotraen napredok na SAD, so zazemawe
novi teritorii, masovno doseluvawe i so razvivawe na
stopanstvoto. Na toj na~in se sozdavaat povolni uslovi
i za gradewe na monumentalni objekti.
Tomas Xeferson, kako ambasador vo Francija, u{te
vo 1782 god. se zapoznava so arhitekturata na @ak-An`
Gabril, zapo~nuvaj}i i samiot da se zanimava so
proektirawe. Vo sorabotka so Kleris, toj }e go podigne
manifestot na klasicizmot vo SAD, Kapitolot vo
Ri~mond, Virxinija (1785), koncipiran spored formite
na anti~ki hram.
Na objektite zaUniverzitetot Virxinija, [ar-
lotsvil (1817-26), Xeferson nastojuva da gi obedini
klasi~nite stilovi vo vid na edna privle~na zbirka.
Centralen objekt vo ansamblot e bibliotekata, ~ija
arhitektura e sozdadena pod vlijanie na rimskiot
Panteon.
Tvore{tvoto na dràvnikot Tomas Xeferson vo
oblasta na arhitekturata, delumno pretstavuva rezultat
na negovata sorabotka so doseleniot angliski arhitekt
Benxamin Latrob (1764-1820), koj e golem tvorec i
u~itel.
Grandiozno ostvaruvawe na psevdogr~kiot stil vo
SAD pretstavuva Kapitolot vo Va{ington. Za negovo
podigawe, na arhitektonskiot konkurs kon krajot na
XVIII vek, pobeduva Tornton (1761-1828), no toj uspeva
da izgradi samo mal del od objektot, {to }e izgori vo
1814 god. Po toa, vo tekot na XIX vek, vo gradeweto na
Sl.246. Xems Hoban. Belata ku}a, Va{ington,
1800. Izgled od parkot.
Sl. 247. Tomas Xeferson. Univerzitetot
Virxinija, [arlotsvil, 1817-26.
Sl.248.Tornton, Latrob i dr.
Kapitolot, Va{ington,
zapo~nat kon krajot na
XVIII vek, izgoren 1814,
a obnoven, dograden i
dovr{en 1902.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

S
A
D
ARHITEKT URA
2
5
5
Kapitolot zemaat u~estvo u{te nekolku arhitekti,
me|u koi i Latrob, komu mu pripa|aat enterierite na
Senatot i rotondata (holot) vo Prateni~kiot dom.
Direktnoto vlijanie od anti~ka gr~ka arhitektura
vrz amerikanskiot neoklasicizam e vidlivo na Berzata
vo Filadelfija (1832-34) od Vilijam Striklend, u~enik
na Latrob. Objektot ima mnogu ume{no re{en agol me|u
dve ulici, so kolosalen polukruèn korintski portik,
nad koj se izdiga lanterna inspirirana od arhi-
tekturata na Lizikratoviot spomenik vo Atina.
levskiot ostrov, kade go gradi pristani{teto, marki-
rano so dve rostralni koloni, vrz koi se postaveni sve-
tilnici. Vo simetralata na kompozicijata se istaknuva
monumentalniot objekt na Berzata (1805-10), podignat
vo sorabotka so Toma de Tomon. Negoviot oblik so trem
e inspiriran od anti~kiot tip na hram peripteros.
Izgradbata na silnata morska flota, {to ja zapo~na
Petar Veliki, rezultira so sozdavawe silna mornarica,
za ~ii potrebi Zaharov go gradi ogromniot objekt na
Admiralitetot (1806-23). Toj ima osnova vo vid na
{iroka bukva "P", so interna ulica. Nacionalnata
arhitektonska varijanta e prisutna vo skalestoto
zavr{uvawe na centralnata kula, {to se izdiga nad
paladievski kolosalen red.
Sl.249. Vilijam Striklend. Berzata,
Filadelfija, 1832-34.
R u s i j a
Po golemata pobeda nad Napoleonovata vojska, doa|a
do zacvrstuvawe na ruskata dràva, {to }e pridonese i
za napredok na neoklasi~nata arhitektura. Objektite
se gradat pod vlijanie na francuskiot stil na carstvoto,
no so elementi na ruskata tradicija. Najgolemi arhi-
tektonski aktivnosti se prezemaat vo starata pres-
tolnina Sankt Peterburg i vo novata prestolnina
Moskva.
*74
Vo Sankt Peterburg rabotat golem broj talenti-
rani arhitekti, od koi nekolku se istaknuvaat so zna-
~ajni ostvaruvawa.
ANDREJAN ZAHAROV (1761-1811) vo po~etokot
na XIX vek sozdava nekolku poznati objekti. Najprvin
toj se zafa}a so ureduvaweto na t.n. Strelka na Vasi-
73
74
Podetalno vo Vseoba istori arhitektur, tom 6
Pavel Kan. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988
Sl.250. Toma de Tomon i Zaharov. Berzata, pristani{te
Sankt Peterburg, 1805-10. Situacija,
presek, osnova i izgled.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

S
A
D
ARHITEKT URA
2
5
6
ANDREJ VORONIHIN (1759-1814) obrazovanieto
go steknuva kaj pretsedatelot na Akademijata na umet-
nosta, Stroganov, kako i na svoeto patuvawe niz [vajca-
rija i Francija. Toj gradi ili rekonstruira pove}e
objekti, od koi najpoznat e Kazanskiot sobor (1801-11),
inspiriran od kolonadata na Bernini pred crkvata Sv.
Petar vo Rim i od oblikot na Palatata na ~etirite
nacii vo Pariz. Nad simetralata od krstovidnoto
re{enie na objektot se izdiga elegantna kupola.
OGIST MONFERAN (od 1816 god. vo Rusija) e tvo-
rec na prekrasniot Isakievski sobor (1819-59), obli-
kuvan pod vlijanie na pariskiot Panteon, so raspon na
kupolata od 27 m i viso~ina do nejzinoto teme od 101,5 m.
Vo toj period se oformuva plo{tadot pred kral-
skiot dvorec, vo ~ij centar e postavena triumfalnata
Aleksandrovska kolona, izrabotena (1812-34), spored
proektot na Monferan i na skulptorot Orlovski.
KARLO ROSI (1775-1849) sekako e najplodniot
tvorec na neoklasicizmot vo Rusija. Negovite zna~ajni
objekti ja kompletiraat urbanata sodrìna na Sankt
Peterburg. Arkata na Glavniot {tab (1819-29) go ofor-
muva pristapot od Nevskiot prospekt kon plo{tadot
Sl.251. Andrejan Zaharov. Admiralitetot, Sankt
Peterburg, 1806-23. Izgled na centralniot del.
Sl.252. Andrej Voronihin. Kazanski sobor,
Sankt Peterburg, 1801-11.
Sl.253. Ogist Monfern. Isakievski sobor,
Sankt Peterburg, 1818-58.
Sl.254. Karlo Rosi. Arkata na Glav-
niot {tab, Sankt Peterburg, 1819-29.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

R
U
S
I
J
A
ARHITEKT URA
2
5
7
pred kralskiot dvorec. Mihajlovskiot dvorec (1819-25)
nudi edna dostojna i stroga imperatorska arhitektura,
so koncepcija sli~na na Versjskiot dvorec. Alek-
sandrinskiot teatar (1828-32) pretstavuva integracija
na neoklasicizmot so doma{nata tradicija, kako op{ta
karakteristika na ruskata arhitektura vo XIX vek. Na
simetralata zad teatarot e formirana Ulicata na
tvorecot Rosi so objekti vo neoklasi~en stil. Zgradite
na Senatot i Sinodot (1829-34) Rosi gi pravi vo
paladievski stil, kako protivteà na Admiralitetot.
Senatot i Sinodot se povrzani vo edinstven kubus, so
pomo{ na triumfalna arka.
Vo Moskva, kako nova prestolnina na golemata
dràva, zapo~nuva zasilena izgradba vo noviot stil, {to
u{te pove}e se zajaknuva po nejzinoto opoàruvawe vo
borbite me|u Napoleon i Kutuzov vo 1812 godina.
*75
OSIP BOVE (1784-1834) e najpoznatiot moskovski
arhitekt od toj period. Toj ja pravi prvata rekonstruk-
cija na Crveniot plo{tad i go gradi Boq{oj teatar
(1821-24) vo jonski stil, koj podocna }e bide vo golem
del rekonstruiran. Za dostojno odbeleùvawe na pobe-
data nad Napoleon se gradi i poznatata Tverska trium-
falna porta (1827-34), spored proektite na Bove, Vita-
li i Timofeev.
75
Podetalno vo Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i
podmoskove
Vseoba istori arhitektur, tom 6
Sl.256. Osip Bove. Boq{oj teatar, Moskva,
1821-24, podocna rekonstruiran.
Sl.255. Karlo Rosi. Aleksandrinskiot
teatar, Sankt Peterburg, 1828-32.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

R
U
S
I
J
A
ARHITEKT URA
2
5
8
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA NEOKLASICIZMOT
Kon sredinata na XVIII vek zavr{en e pogolemiot
del od arheolo{kite istraùvawa na anti~kite rimski
gradovi Herkulanum i Pompeja. Rezultatite od istra-
ùvawata se objaveni vo nekolku bogato ilustrirani
knigi, koi se {irat niz zemjite na zapadna Evropa.
Evropskite umetnici, kako i arhitektite, se impre-
sionirani od ubavinata na anti~kite objekti i osobeno
od nivnata vnatre{na dekoracija vo {tuko malter.
Ottamu poteknuva i noviot stil na dekoracija, {to vo
prv plan gi istaknuva: ramnite povr{ini, simetrijata
i geometriskata preciznost.
Neoklasicizmot se razviva vo kontinuitet, vedna{
po klasicizmot od prethodniot period i ozna~uva
povtorno oìvuvawe na klasi~nite formi i toa
podosledno od samiot klasicizam. Razvojot na neo-
klasicizmot se odviva paralelno so drugite neostilovi,
vo vremeto od 1750 do 1850 godina, no, sepak, toj e najsil-
niot neostil vo vtorata polovina na XVIII vek.
Neoklasicizmot naiduva na povolni uslovi za razvoj
vo re~isi site zemji na zapadna Evropa, pristignuvaj}i
do Rusija, pa duri i do Amerika. Vo Anglija i vo Ger-
manija, umetnosta na neoklasicizmot niz delata na broj-
nite slikari e naso~ena kon prikaùvawe na legen-
darni nastani od sredniot vek, kako i na pejzaì i
religiozni sceni. Sepak, negovite karakteristiki
najdobro moàt da se sogledaat niz umetnosta na
Francija, koja se razviva vo kontinuitet od prethodnite
periodi.
F r a n c i j a
Vo vremeto na prosvetenosta vo Francija, filo-
zofite, kako intelektualni predci na revolucijata,
silna poddr{ka mu davaat na anti-rokoko dvièweto vo
slikarstvoto. Vo po~etokot toa se odrazuva pove}e vrz
sodrìnata otkolku vrz umetni~kiot stil. Sodrìnite
na kompoziciite naj~esto gi prikaùvaat prirodnite
kvaliteti i ~esnite ~uvstva na siroma{nite, za razlika
od "nemoralnoto ~uvstvo" na blagorodnicite, izrazeno
preku rokoko umetnosta.
DAVID (1748-1825)
@ak-Luj David svojot neoklasicisti~ki stil go
gradi vo Rim, so osvetluvawe {to formira precizni
senki i so detalno zastapen realizam. David e aktiven
u~esnik vo Revolucijata i upravuva so umetni~kite
raboti. Nekolku godini potoa se nao|a vo zatvor, a
otkako }e se zapoznae so Napoleon, stanuva negov
privrzanik, poradi {to na nekolku sliki toj ja veli~a
slavata na imperatorot.
Sl.257. David. Krunisuvawe na Napoleon, 1805-07. Maslo na platno, 610 h 931. Luvr, Pariz.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
5
9
Preku svoite teoriski raspravi, David se stremi
kon sozdavawe izvesni pravila vo slikaweto, so {to
donekade se gubi kreacijata, bidej}i fantazijata i
intuicijata ne doa|aat do izraz. Toj steknuva golem broj
u~enici i u{te pogolem broj privrzanici na negovoto
slikarstvo. Neoklasicisti~kiot stil na David so golem
stepen na realnost, jasno e sogledliv vo negovite
najpoznati sliki: Krunisuvaweto na Napoleon, Grab-
nuvaweto na Sabiwankite, Madam Rekamj, Madam
Serizj, Amor i Psiha i dr.
PRIDON (1758-1823)
Pjer-Pol Pridn pretstavuva vrska me|u umetnosta
na XVIII i na XIX vek. Toj e ~uvstvitelen i romanti~no
nastroen slikar, {to osobeno e prisutno vo negovite
ne`ni ènski likovi i vo odmereniot kolorit. Takvi
se slikite: Imperatorkata @ozefina, Grabnuvaweto na
Psiha i dr.
*76
@ERAR (1770-1837)
Franso @err na dvanaesetgodi{na vozrast, so
svoeto semejstvo se doseluva od Rim vo Pariz. Do 1800
godina, toj nema da postigne pogolem uspeh, s dodeka ne
zapo~ne da raboti za Napoleon Bonaparta. Imperatorot
i negovata pridru`ba, @err gi slika vo strog klasi~en
stil, po ugled na anti~kata rimska umetnost, {to go
dokaùvaat negovite poznati dela: Napoleon vo sve~ena
obleka i Madam Rekamj.
Sl.258. David. Madam Rekamj, 1800. Maslo na
platno, 170 h 240 cm. Luvr, Pariz.
Sl.259. Pridn. Imperatorkata @ozefina, 1805.
76
Muzeji sveta, Luvr, Pariz.
Sl.260.@err. Napoleon vo sve~ena obleka,
1805. Versaj, Pariz.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
6
0
GRO (1771-1835)
Anton-@ak Gro e eden od najomilenite u~enici
na David, koj vo izvesna smisla Napoleon go pretsta-
vuva porealno, duri i od svojot u~itel. Po prote-
ruvaweto na David, negovite u~enici doa|aat kaj Gro i
vo svoeto tvore{tvo go zastapuvaat neoklasi~niot
akademizam. Talentiraniot Gro e raspnat me|u na~elata
na akademizmot i svojata individualna tvore~ka èlba,
poradi {to ne go dostignuva avtoritetot na svojot
u~itel, taka {to na kraj zavr{uva so samoubistvo.
Negova najpoznata kompozicija pretstavuva Napoleon
kaj ranetite vo Ejlau, no sli~en kvalitet se sre}ava i
na slikata Napoleon kaj Arkola.
ENGR (1780-1867)
@an-Ogist-Dominik Engr e posledniot u~enik na
David, koj gi brani ideite na u~itelot {to ve}e se
zastareni. Sepak, tie idei s u{te se oficijalni i
dràvni, poradi {to go ko~at razvojot na umetnosta, pa
zatoa od revolucionerni se pretvoraat vo dogmatski
(eklekti~ni). Nekoi od slikite na Engr imaat pogolema
sloboda, koja osobeno e izrazena na negovite kompo-
zicii so orientalna tematika: Turska bawa, Kapa~ka,
Golemata odaliska i dr.
Engr e, isto taka, majstor na portretite, od koi po-
sebno se istaknuva slikata Napoleon na prestol, kako
i portretite na golem broj maì i èni, so naglasena
psiholo{ka dlabo~ina i so preciznost vo pretstavu-
vaweto na fizi~kite osobini. Moè da se kaè deka
Engr e posleden pretstavnik na majstorskoto realisti-
~no registrirawe na okolinata, koe od 1840 godina }e
po~ne da se zamenuva so fotografskata tehnika.
*77
KANOVA (1757-1822)
Italijanecot Antonio Kanova e eden od brojnite
talentirani, no dogmatski neoklasi~ni skulptori. Toj
se inspirira od portretite na anti~kite imperatori,
koi vo stariot vek se prikaùvani bez obleka, kako
Sl.261. Gro. Napoleon kaj ranetite vo Ejlau, 1808. Maslo na platno, 521 h 784 cm. Luvr, Pariz.
77
Podetalno vo Lopera completa di Ingres
78
Vidi @. Bazen. Istorija svetske skulpture, str.418-420
Sl.262. Engr. Turska bawa, 1863. Maslo na platno,
pre~nik 105 cm. Luvr, Pariz.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
6
1
dokaz na nivnoto boèstveno poteklo. Na takov na~in
Kanova go prikaùva Napoleon so kopje vo ednata raka
i statuetkata na boìcata na pobedata vo drugata raka.
Paolina Napoleon-Borgeze ja pretstavuva vo polu-
leè~ka polo`ba, vo stil na boìcata Venera. Sli~en
tretman imaat i figurite na kompozicijata Tri gracii.
Tvore{tvoto na skulptorot Kanova e mnogu suges-
tivno i privle~no, poradi {to }e izvr{i dalekuse`no
vlijanie vrz razvojot na celoto evropsko vajarstvo.
*78
Sl.264. Kanova. Paolina Napoleon - Borgeze, 1808.
Mermer. Galerija Borgeze, Rim.
Sl.263. Engr. Golemata odaliska, 1814.
Maslo na platno, 91 h 162 cm.
Luvr, Pariz.
[ p a n i j a
GOJA (1746-1828)
[panskiot umetnik Francisko Goja u~i slikarstvo
i graverstvo vo Saragoza, Madrid i vo Rim. Negovata
genijalna umetnost pravi toj da se pro~ue i nadvor od
[panija, so {to }e izvr{i silno vlijanie vrz razvojot
na evropskata umetnost. Vo tvore{tvo na Goja se
~uvstvuva vlijanieto na italijanskiot slikar Tiepolo,
so ~ie delo se zapoznava pri negovoto rabotewe vo Mad-
rid. Slikarot Goja e ideolo{ki opredelen za prosveta
i revolucija, no i pokraj toa, toj e cenet i od strana na
konzervativniot kralski dvor.
Goja ima nemiren karakter i buren ìvot, {to }e
pridonese ~estopati da se najde vo golemi te{kotii.
Poradi negovite qubovni avanturi, no}ni zabavi i
tepa~ki, edna no} }e bide najden so no` v grb vo edna
mra~na madridska ulica. Negovata fizi~ka i duhovna
sila i pomo{ta od negovite prijateli, pridonesuvaat
toj da ozdravi pa duri i da ja sovlada tehnikata na borba
so bikovi. Vo Toreadorskiot dnevnik na Goja, kako
vistinsko remek-delo ima bezbroj sceni od borbi so bi-
kovi. Zarabotenite pari od tie borbi Goja gi upotre-
Sl.265.Goja. Avtoportret, 1817-19. Maslo na
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
6
2
buva za realizacija na svoeto patuvawe i prestoj vo Rim,
kade {to negovite avanturi stanuvaat pointenzivni od
onie vo Saragoza i vo Madrid.
Vo 1771 godina Goja se vra}a vo Saragoza, kade vo
katedralata go pravi grandiozniot fresko-ìvopis so
sceni od ìvotot na Bogorodica, no toa remek-delo e
uni{teno vo Gra|anskata vojna vo 1808 god. Po nara~ka
na klasicisti~kiot slikar Mengs, toj pravi nacrti za
tapiserii, i toa 31 karton za dvorecot Prado i 14
kartoni za dvorecot Eskorijal. Vo umetni~ki pogled,
ovie nacrti se povredni od samite tapiserii, koi{to
se realizirani so nesovr{ena tehnologija. Vo tema-
tikata na ovoj umetni~ki ciklus preovladuvaat sceni
od sekojdnevniot ìvot i od prirodata, koi se prvite
u~iteli na Goja.
Goja steknuva slava i stanuva najbaran {panski
slikar, ~len na Umetni~kata akademija vo Madrid i
oficijalen kralski slikar od 1788 god. Kako kralski
slikar, toj izrabotuva cela serija specifi~ni psiho-
lo{ki portreti na kralskoto semejstvo i na dvorjanite.
Na dvorot ja portretira i kralicata Marija Lujza,
koja{to ima nesfatliva strast za vlast i koja{to }e
bide pri~ina za smrtta na vojvotkata od Alba. Sredbata
so vojvotkata }e ja smeni sudbinata na strasniot umetnik:
taa }e stane negova Gola i negova Oble~ena Maja, kako
i negova pri~ina za begstvo pred progonot na inkvizi-
cijata.
Goja zapo~nuva da raboti vo stilot rokoko, za da go
napu{ti vo korist na romanti~arskiot neobarok, {to
se bazira vrz deloto na Velaskez i Rembrant. Pri por-
tretiraweto na dvorjanite, so pomo{ na svojot golem
talent i duh, toj go razgoluva nivnoto vnatre{no bitie
i duhovna siroma{tija, pretstavuvaj}i gi duri so
izvesno prisustvo na satira.
Po porobuvaweto na [panija od strana na fran-
cuskata vojska, so pomo{ na svoite dela, Goja se kreva
protiv tiranijata na Napoleon, {to gi inspirira
negovite dramati~ni neobarokni sceni. So genijalna
vidovitost ja pretskaùva politi~kata tiranija, koja
}e stane simbol na idniot XX vek.
Pod vlasta na Francuzite, Goja go sozdava ciklusot
grafiki so grandiozna dramatika Stravotiite na
vojnata (1805-15). Toj ciklus, zaedno so prethodno
sozdadeniot ciklus Kapri~osi, sodrì 65 lista, {to
pretstavuvaat najpotresno svedo{tvo za vojnata,
pretstaveno na genijalen umetni~ki na~in. Plodnoto
tvore{tvo na Goja go potvrduva podatokot, {to denes
vo muzejot Prado moàt da se vidat okolu 500 negovi
originalni crteì.
Ugnetuvaweto na {panskiot narod prodolùva i po
isteruvaweto na Napoleonovata vojska, pa zatoa Goja
se povlekuva vo sebe i dobrovolno zaminuva vo progon-
stvo, vo francuskiot grad Bordo. Tamu toj }e izvr{i
silno vlijanie vrz francuskite neobarokni slikari.
Taka na primer, francuskiot slikar Delakro, zapozna-
vaj}i se so delata na Goja, }e izjavi deka idealen umet-
ni~ki stil bi bil kombinacija od umetnosta na Mike-
lanxelo i na Goja. Slikarstvoto na Goja ima silen av-
torski pe~at, {to se gleda niz golem broj karakteris-
ti~ni kompozicii.
Sl.266. Goja. Semejstvoto na Karlos IV, 1800. Maslo
na platno, 280 h 336 cm. Prado, Madrid.
Sl.267. Goja. Gola Maja (gore) i Oble~ena
Maja (dolu), 1797-98. Maslo na platno,
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

[
P
A
N
I
J
A
2
6
3
Semejstvoto na Karlos IV e pretstaveno so seto bo-
gatstvo i rasko{ na kralskiot dvor, no sepak vo prv
plan izleguva duhovnata siroma{tija na portre-
tiranite.
Gola Maja, so svojata polo`ba ne odgovara na
crkovnoto gledawe na svetot, taka {to na takvata
kritika Goja odgovara so slikata Oble~ena Maja. Na
novata kompozicija, ènskata figura e postavena u{te
poslobodno, {to dokaùva deka nevinosta i ~istotata
zavisat pred s od odnosot kon okolinata, a pomalku od
odnosot kon oblekata.
Strelaweto na 3 maj, kako tematika se nao|a stotina
godini pred sovremenicite na Goja. Na nea e pretstavena
tiranijata na Napoleonovata vojska nad slobodo-
qubiviot {panski narod.
Nasetuvaj}i go idniot nesre}en razvoj na civili-
zacijata, Goja toa go doìvuva vo vid na ko{marni vizii,
pretstaveni na nemu svojstven na~in vo umetni~kite
kompozicii, na koi ~ove~kite likovi se tretirani so
golemi "deformacii". Takvi se negovite sliki:
Naroden praznik, Karneval i drugi.
*79
79
Vidi Muzeite na svetot, Prado, Madrid
ina Piskel. Op{ta istorija umetnosti 3, str.126-131
M. Levi. Istorija umetnosti, str.252-58
Sl.268. Goja. Strelaweto na 3 maj,
1808. Maslo na platno, 266 h 345
cm. Prado, Madrid.
Sl.269.Goja. Karneval. Akademija San Fernando, Madrid.
N
E
O
K
L
A
S
I
C
I
Z
A
M

V
O

[
P
A
N
I
J
A
2
6
4
B. ROMANTIZAM I REALIZAM
Re~isi paralelno so neoklasicizmot, se razviva i
romantizmot vo razli~nite oblasti na tvore{tvoto:
literaturata, filozofijata, likovnata umetnost i,
sekako, arhitekturata. Razvojot na romantizmot ima
silen intenzitet vo prvata polovina na XIX vek, koga
voodu{eveni od prirodnoto i nacionalnoto, avtorite
vodat borba za individualno umetni~ko izrazuvawe.
Romantizmot se javuva kako reakcija protiv anti~kiot
"paganizam", zastapen vo klasicizmot, taka {to inspi-
racija se bara vo hristijanstvoto i negovata umetnost
vo nacionalen duh.
Romantizmot ne se odnesuva na nekoj odreden stil,
tuku na edno odredeno sfa}awe, koe moè da se izrazi
na razli~ni na~ini. Negovoto ime poteknuva od sredno-
vekovnite legendi, nare~eni romani, {to se pi{uvani
na nekoj od doma{nite romanski jazici, namesto na
dotoga{niot oficijalen latinski jazik. Najzna~ajni
pobornici na toa dvièwe vo oblasta na literaturata
se [atobrijn i Madam de Stel.
Romanti~arite imaat cel da gi urnat ve{ta~kite
pre~ki na patot za povtorno vra}awe kon prirodata. Vo
ime na prirodata, tie ja oboàvaat slobodata, silata i
qubovta, {to gi izrazuvaat so pomo{ na nekoj stil od
minatoto, a po sopstven individualen izbor. Izborot
e mnogu {irok, bidej}i se obnovuvaat site stilovi na
minatoto, po~nuvaj}i od romanskiot, pa s do barokot,
pri {to sekoj stil go dobiva prefiksot neo.
Seto toa zna~i deka romantizmot, vsu{nost,
pretstavuva obnova ili povtorno otkrivawe i primena
na dotoga{ zapostavenite oblici, ~ij broj prakti~no e
neograni~en. Oslobodenata tvore~ka imaginacija
ovozmoùva, ~estopati, vrz ist objekt da bidat prime-
neti po dva-tri stila istovremeno.
Romantizmot najmnogu doa|a do izraz vo oblasta na
arhitekturata, bidej}i umetnicite vo pogolema mera se
nao|aat pod vlijanie na anti~kata i na renesansnata
umetnost, taka {to pogolemiot broj od niv tvorat vo
neoklasi~en stil. Romanti~arskata arhitektura posti-
gnuva silen razvoj vo zemjite na zapadna i centralna
Evropa, kade {to se izgradeni golem broj objekti bez
pogolema originalnost, no so isklu~itelna ubavina.
Poradi toa {to ne nudi novi koncepcii, ovaa arhi-
tektura od pionerite na modernata }e bide nare~ena
eklekti~na, kako op{t izraz za site neostilovi.
ARHITEKTURATA NA ROMANTIZMOT
F r a n c i j a
Vo sredinata na XIX vek, Pariz go zadrùva
vode~koto mesto vo urbanisti~ko-arhitektonskite
zafati. So razvojot na kapitalizmot, gradot dostignuva
pove}e od eden milion ìteli, od koi pogolemiot broj
se siroma{ni rabotnici. Voveduvaweto na èlez-
ni~kiot transport go pretvora gradot vo golema krstos-
nica, ~ija soobra}ajna mreà ne moè da gi zadovoli
narasnatite potrebi. So rekonstrukcijata sprovedena
vo periodot 1853-70 godina, gradot dobiva vode~ka uloga
vo urbanisti~koto planirawe, vr{ej}i silno vlijanie
vrz koncepcijata za preureduvawe na svetskite prestol-
nini. Pokraj nova soobra}ajna mreà, naselbata dobiva
i nov vodovoden i kanalizacionen sistem, a kvalitetna
voda za piewe se doveduva od okolnite ~isti reki~ki.
Rekonstrukcijata na Pariz e povrzana so imeto na
gradona~alnikot Osmn i so postavenite politi~ki
celi. Pod vlasta na Napoleon III, po~nuva da eskalira
rabotni~koto nezadovolstvo, koe se zakanuva so krevawe
vostanie. Zatoa, rekonstrukcijata na gradot so sistem
na {iroki bulevari, osven {to ima za cel da ja pretvori
naselbata vo primerna prestolnina, taa treba da gi
spre~i i mo`nostite za podigawe barikadi za pruàwe
na rabotni~ki otpor.
*80
VIOLE-LE-DIK (1814-1879) e najplodniot arhi-
tekt na francuskiot romantizam, koj go pretpo~ita
neogotskiot stil. Toj e golem teoreti~ar i prakti~ar,
koj so svoite dela ostava golemi tragi vo razvojot na
arhitekturata. Me|utoa, vo negovata teorija se skon-
centrirani i najdobrite nastojuvawa na racionalizmot,
naso~eni kon zadovoluvawe na funkcionalnite i
konstruktivnite potrebi, so interes za novite mate-
Sl.270.Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz.
Mural vo kapelata Sen Den, 1870.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
2
6
5
rijali. Sepak, seto toa s u{te se nao|a vo ramkite na
tradicionalnite arhitektonski formi i priodi, koi
imaat romanti~en karakter. Za toa svedo~at negovite
brojni proekti, kako {to se na primer: proektot na pa-
zari{en objekt (1850) i proektot za koncertna sala od
kamen, ~elik i tula za 3.000 gleda~i.
Sopstvenata ku}a na Viol-le-Dik na Monmrtr
vo Pariz (1862-63) pretstavuva nepretenciozna, no
udobna gradska ku}a vo niza, na prizemje i ~etiri kata,
so potkrovje i fasada od kamen.
Viol-le-Dik, najmnogu se zanimava so rekon-
strukcii i dogradbi, no isto taka i so proektirawe novi
objekti. Najpoznata e negovata rekonstrukcija i
nadgradba na katedralata Notr Dam vo Pariz (zapo~na-
ta vo 1842 god.). Od dene{na gledna to~ka, moè da mu
se zabeleì, deka pri rekonstrukcijata na objektot, toj
nedovolno se potpiral vrz istorisko-arheolo{kite
dokazi, taka {to primenil nedozvolena proektantska
sloboda vo dodavaweto novi elementi. Taka na primer,
pod centralnata kula dodal edna skulptorska kompo-
zicija, sostavena od nekolku apostoli. Najgornata
statua, vsu{nost pretstavuva avtoportret na Viol-le-
Dik.
Aktivnosta na Viol-le-Dik, povrzana so Notr Dam
vo Pariz, prodolùva do krajot na negoviot ìvot.
Brojni se negovite zafati i vo ureduvaweto na nejzinata
vnatre{nost so kapeli i dekorativno yidno slikarstvo,
kako {to e muralot za kapelata Sen Den (1870).
Viol-le-Dik pravi i golem broj rekonstrukcii na
srednovekovni zamoci, dozvoluvaj}i si pritoa, izvesna
proektantska sloboda, kako {to e slu~ajot so rekon-
strukcijata na zamokot Pierfnd (1858).
Arhitektonskiot re~nik na Viol-le-Dik (prvo iz-
danie, 1863 god.) gi sozdava osnovite na terminologijata
i strukturnata analiza na arhitekturata, so {to sta-
nuva eden vid u~ebnik za slednite stotina godini.
*81
Sl.271. Viol-le-Dik. Proekt za pazari{en objekt, 1850.
Sl.272. Viol-le-Dik. Katedralata Notr Dam, Pariz.
Skulpturi na apostoli pod centralnata kula.
80
81
Podetalno vo Viollet-le-Duc, Architectural designe -3/4, 1980
Sl.273.Viol-le-Dik. Zamokot Pierfond,
1858. Izgled od dvorot.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
2
6
6
ABADI (1812-1884) e avtor na mnogu poznatata
crkva Sakr Ker na Monmrtr (1875-1919) vo Pariz,
koja moèbi e i najpoznatoto delo od toj period. Arhi-
tektonskiot izraz na objektot pretstavuva privle~en
spoj na romanskiot i vizantiskiot stil, {to se nao|a
pod vlijanie na arhitekturata od romanskata crkva Sv.
Front vo Perig, kako i na ostanatite postari sli~ni
objekti.
Sl.274. Pol Abad. Crkvata Sakr Ker na
Monmartr, Pariz, 1875-1919.
[ARL GARNIE (1825-1898) e mnogu talentiran
arhitekt, preokupiran so barokniot stil. Vo takov
manir, toj go sozdava objektot na Operata vo Pariz
(1862-75) so preobilna dekoracija za toj period. Od
re{enieto na objektot moè da se vidi deka negovite
sve~eni skali se inspirirani od skalite na Golemiot
teatar vo Bord. Objektot e graden po nara~ka na
imperatorot Napoleon III za odrùvawe na golemi
sve~eni pretstavi, taka {to ima povr{ina od 11.000 m
2
.
Za da se izgradi ova grandiozno delo spored zamislenata
ideja, [arl Garni so svojata ekipa }e izraboti planovi
vo dolìna od 33 km. Golemiot raspon na gledali{nata
sala e sovladan so pomo{ na nova èlezna konstrukcija,
koja odnadvor e maskirana so dekorativni elementi.
Fasadata na objektot e ukrasena so golem broj
skulpturi, koi simboli~no ja prikaùvaat negovata
funkcija. Me|u niv, najpoznata e skulpturata Igra od
skulptorot Karp, smestena na eden stolbec vo pri-
zemjeto na vleznata fasada.
Sl.275. [arl Garni. Operata vo Pariz, 1862-75 (dolu)
i izgled na Golemite skali (gore).
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
ARHITEKT URA
2
6
7
A n g l i j a
ÂRLS BERI (1795-1850) e najpoznatiot roman-
ti~arski arhitekt na Anglija, koj go ima sozdadeno
ogromniot objekt na Parlamentot vo London (1840-57).
Negovata arhitektura so neogotski stil dominira vo
urbanata struktura na gradot i sekako pretstavuva
najzna~aen objekt od toj period. Vsu{nost, arhitektot
Beri e pod vlijanie na renesansnata arhitektura, taka
{to za Parlamentot sozdava pravilen simetri~en plan.
Na negoviot blizok sorabotnik Pjuxin, takvoto re{e-
nie mu izgledalo mnogu strogo, pa zatoa nadvore{nosta
na objektot ja oblikuva so gotski elementi, pravej}i
ìvopisen spoj na romanti~noto i klasi~noto. Za gran-
dioznosta na ova delo svedo~at: negovata dolìna od
275 m, 1100-te sobi rasporedeni okolu 11 golemi dvoro-
vi, maksimalnata viso~ina od 103 m, kako i kambanata
na kulata Sv. Stefan, te{ka 13 toni.
*82
Pottiknati od arhitekturata na Parlamentot vo
London, {irum Anglija zapo~nuvaat da se gradat objekti
vo neorenesansen, a osobeno vo neogotski stil, {to }e
bide poddràno i od filozofot Xon Raskin. Takvata
arhitektura vidlivo e prisutna na objektite vo univer-
zitetskite gradovi.
Avstro-Ungarija
Arhitekturata na Parlamentot vo London }e
izvr{i vlijanie vrz arhitektonskiot koncept na
zna~ajni objekti i vo ostanatite evropski zemji, kako
{to e na primer Parlamentot vo Budimpe{ta (1885-
1904) na arhitektot [tajndl (1839-1902).
Sl.276. ârls Beri i Pjuxin. Parlamentot,
London, 1795-1850.
Sl.277. [tajndl. Parlamentot, Budimpe{ta. 1885.
VAN DER NIL (1861-1869) e tvorec na poznatata
Opera vo Viena (1860) izgradena vo neorenesansen stil,
so rasko{na obrabotka na enterierot i eksterierot.
FRIDRIH [MIT (1825-1894) vo neogotika go soz-
dava Gradskiot sovet vo Viena (1872-83), so saat-kula
visoka 98 m.
*83
82
83
ARHITEKT URA
2
6
8
G e r m a n i j a
GOTFRID SEMPER (1803-1879) e poznat teoreti-
~ar na arhitekturata i profesor na Grade`nata akade-
mija vo Drezden i na Politehnikata vo Cirih. Isto taka,
toj e ploden arhitekt, avtor na brojni objekti vo
neorenesansen stil so sovr{eni inènerski konstruk-
cii. Od niv najpoznati se: Teatarot (1837-41) i Galeri-
jata na sliki (1847-56) vo Drezden; Umetni~ko-istoris-
kiot muzej i Gradskiot teatar (1874-88) vo Viena i dr.
Vo tekot na pogolemiot del od XIX vek, ju`no-
slovenskite zemji s u{te se nao|aat pod vlasta na
okolnite dràvi, koi go nametnuvaat i vkusot za arhi-
tekturata. Sepak, kon sredinata na vekot zapo~nuva da
se ~uvstvuva demokratizacija, koja postepeno sozdava us-
lovi za izvesna stopanska i kulturna prerodba na
Ju`nite Sloveni.
Po osloboduvaweto na Srbija od turskoto ropstvo,
vo prvata polovina na XIX vek se sozdavaat uslovi za
razvoj na gradovite i za podigawe objekti od raznoviden
karakter. Vo toj period, Slovenija i Hrvatska se nao|aat
pod vlasta na Avstro-Ungarija, no sepak postojat uslovi
za slobodno kulturno izrazuvawe. Vo Slovenija se
Sl.279. Gotfrid Semper. Galerijata na sliki, Drezden, 1847-56.
Sl.278. Van der Nil. Operata, Viena, 1861-69.
Izgled i osnova.
POL VALO (1845-1912) e avtor na najpoznatiot
objekt vo Germanija, Rajhstagot vo Berlin (1894-1910),
izgraden so spoj na neorenesansen i na neobaroken stil.
Objektot }e izgori pred Vtorata svetska vojna, a denes
toj e delumno rekonstruiran i prenamenet za dràvni
potrebi.
*84
Sl.280. Pol Valo. Rajhstagot, Berlin, 1845-1912.
javuva ilirskoto dvièwe, a vo Hrvatska duhovnata
borba na [trosmaer, so streme` za sozdavawe na
jugoslovenstvo.
Indirektni vlijanija na romanti~arskata arhi-
tektura pristignuvaat od Viena, Trst ili Solun, no taa
na poednostaven na~in se intrpretira vo ju`noslo-
venskite zemji. Kako i vo zapadnoevropskata, taka i vo
ovaa arhitektura, ~estopati na ist objekt se sre}avaat
elementi na 2-3 neostila.
*85
84
85
B. Nestorovi}. Arhitektura novog veka, od str.240
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

A
V
S
T
R
O
-
U
N
G
A
R
I
J
A
ARHITEKT URA
2
6
9
Srbija Srbija Srbija Srbija Srbija
Me{aweto na neorenesansata i neobarokokot e
vidlivo kaj Sobornata crkva Sv. Mihail vo Belgrad
(1836-45), izgradena po naredba na knezot Milo{, na
mestoto na edna postara crkva. Taa ima klasicisti~ka
zapadna fasada i neobarokna kula kambanarija. Objektot
e podignat spored proektot na arhitektot Franc Janke.
Stanbenite objekti vo po~etokot na vekot s u{te
se gradat so tradicionalni karakteristiki. Takov e
konakot na knegiwa Qubica vo Belgrad (1829) od
Nikola @ivkovi} (nare~en Haxi-Neimar, 1792-1870),
po poteklo od gradot Voden vo Egejska Makedonija. So
sli~no arhitektonsko oblikuvawe e izgraden i Dosi-
teeviot licej vo Belgrad.
Po sredinata na XIX vek, romanti~arskata arhi-
tektura vo Srbija se gradi so pogolemo poznavawe na
stilovite i so upotreba na poskladni proporcii i
po~isti arhitektonski elementi. Me|u prvite talen-
tirani arhitekti se javuva Jan Nevole (1812-1903), koj
se {koluva vo Viena, a vo Belgrad po~nuva da raboti od
1845 god. Toj go gradi stariot univerzitet, nare~en
Kapetan Mi{ino zdawe (1863) vo stil na dekorativna
severnoitalijanska rana renesansa.
ALEKSANDAR BUGARSKI (1835-91) e zna~aen
arhitekt na XIX vek vo Srbija. Toj se {koluva vo Pe{ta,
a objektite gi gradi so ubavi proporcii i so elementi
na docnata renesansa. Negovi najpoznati dela se:
- Narodniot teatar (1869) vo Belgrad, proektiran
vo neorenesansen stil po ugled na Milanskata skala, no
podocna e prepraven, a denes pro{iren;
- Stariot kralski dvor vo Belgrad (1882) ima
naglasena neoklasi~na plasti~nost vo oblikuvaweto,
so venci, pilastri, balustradi i kupoli. Pri rekon-
strukcijata, vo sredinata na XX vek, kupolite se
izostaveni.
KOSTA JOVANOVI] (1849-1923), glavno ìvee
vo Viena, no pred krajot na vekot, vo Belgrad podiga
Sl.281. Jan Nevole. Stariot univerzitet, Belgrad, 1863.
nekolku zna~ajni stanbeni zgradi, koi se pod izvesno
vlijanie na vienskiot akademizam. Sepak, negovo
najzna~ajno ostvaruvawe e Narodnata banka na Srbija
(1889) vo Belgrad, so monumentalni skali vo holot.
Objektot podocna e dograden i promenet.
Slovenija
Vo XIX vek, vo Slovenija ne se podigaat golem broj
novi objekti, tuku pove}e se prepravaat starite zgradi
i se reguliraat gradskite ulici. Vo Slovenija, glavno
rabotat arhitektite {koluvani vo Vienskata akade-
Sl.282. Kosta Jovanovi}. Narodna banka na Srbija,
Belgrad, 1889. Izgled na vestibilot.
Sl.283. Qubqana, Galerijata, dovr{ena 1896.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

S
R
B
I
J
A
ARHITEKT URA
2
7
0
mija. Vo toj period vo Qubqana se izgradeni objektite
na: Muzejot (1883-85), Operata (dovr{ena vo 1892 god.),
Galerijata (dovr{ena vo 1896 god.) i Univerzitetot
(1896-1902).
Hrvatska
Zasilena graditelska aktivnost vo Hrvatska
zapo~nuva po 30-tite godini na XIX vek i toa so
sredi{te vo Zagreb. Glaven arhitekt od toj period e
Bartol Felbinger (1785-1871), koj gradi dvorci i ku}i
vo stil na smiren neoklasicizam. Od niv najpoznati se
dvorecot Janu{evac i palatata Dra{kovi}.
Vo vtorata polovina na XIX vek, kako glaven
arhitekt se javuva Janko Jambri{ek (1834-92), koj podiga
golem broj ku}i, so koi gi oformuva ulicite vo Zagreb.
Eklekti~nata arhitektura prodolùva da se gradi s
do Prvata svetska vojna, kako {to se objektite na:
Palatata na Akademijata na naukite i umetnostite
(1876-84) vo neorenesansen stil na arhitektot Fridrih
[mit i Hrvatskiot naroden teatar vo Zagreb, zavr{en
vo 1895 god. spored proekt na vienski arhitekti.
Bosna
Po aneksijata na Bosna vo 1878 godina, vlastite na
avstroungarskata monarhija nastojuvaat so gradewe na
monumentalni objekti da go pridobijat okupiraniot
narod. Toga{ doa|aat na rabota arhitekti od Viena,
Praga i Pe{ta, koi gradat objekti za administrativni
i kulturni potrebi. Vo toj period, vo Saraevo se izgra-
deni: muzej, narodna banka i katedrala.
Za da se pridobie porobeniot narod se voveduva
ve{ta~ka tendencija za sozdavawe na t.n. doma{na
arhitektura za muslimanskiot narod, koja se sozdava so
pomo{ na elementi od mavarskiot stil. Toa sepak ne
vroduva so plod, {to najdobro se gleda vrz objektot na
Gradskiot sovet vo Saraevo.
Makedonija
Makedonija, s do po~etokot na XX vek se nao|a pod
tursko ropstvo, no so razvojot na trgovijata i zana-
et~istvoto, kon sredinata na XIX vek se sozdavaat
izvesni uslovi za kulturna afirmacija. Arhitek-
tonskata aktivnost vo pogolema mera e prisutna vo
Bitola, kako centar na pa{aluk, kade {to se izgradeni
pogolem broj objekti za konzularnite pretstavni{tva
na evropskite dràvi. Nivnata arhitektura e napravena
vo stil na smiren romantizam, pod vlijanie na arhi-
tekturata od zapadna Evropa i posebno na onaa od Trst
i Viena, dodeka preku Solun pristignuvaat samo po-
Sl.284. Bartol Felbinger (?). Dvorecot
Janu{evac, prva polovina na XIX vek.
Izgled na kru`niot hol.
Sl.285. Fridrih [mit. Palatata na Akademijata na
naukite i umetnostite, Zagreb, 1876-84.
Sl.286. Saraevo, Gradskiot sovet, vtora polovina na XIX vek.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

H
R
V
A
T
S
K
A
ARHITEKT URA
2
7
1
sredni vlijanija na romanti~arskata zapadnoevropska
arhitektura. Pod takvo vlijanie }e bidat sozdadeni i
golem broj bogati gra|anski ku}i na makedonskite
trgovci i zanaet~ii.
Pozasilen razvoj na arhitekturata vo Makedonija
}e bide ovozmoèn so novosozdadenite op{testveno-
ekonomski uslovi. Sultanot, na svoite podanici im
ovozmoùva izvesni gra|anski prava, verska i ekonomska
sloboda, taka {to me|u makedonskoto naselenie zapo~-
nuva da jakne zanaet~istvoto i trgovijata. Zbogatenoto
naselenie investira vo gradeweto {koli i izdavaweto
u~ebnici, so {to me|u narodot se {iri pismenosta. Toa
e vremeto na Kiril Pej~inovi}, bra}ata Miladinovci,
Rajko @inzifov i na drugite prosvetiteli od pre-
rodbenskiot period vo Makedonija.
Vo tekot na XIX vek se oformeni golem broj
kvartovi vo makedonskite gradovi, so narodna arhi-
tektura so visok standard i funkcija, no isto taka i so
vonredna ubavina. Vo oformuvaweto na urbanata
struktura, vidno mesto zazema crkovnata arhitektura.
Se gradat golem broj crkvi, koi naj~esto imaat re{enija
na trikorabna bazilika so galerija na katot i tremovi
vo prizemjeto. Vo nivnoto gradewe, kako osnoven
gradeèn materijal se upotrebuvaat kamenot i drvoto.
Svodovite i kupolite se izvedeni od drvena kon-
strukcija iskovana so letvi~ki, a potoa malterisana i
naj~esto ìvopisana. Prostornata plastika na crkvata
e razigrana, osobeno na pettata fasada, kade se is-
taknuvaat nadvi{enite korabi i kupolite.
Takvata bogata graditelska programa e ispolneta
blagodarej}i na golem broj majstori graditeli. Gradi-
telite naj~esto se zdruèni vo majstorski tajfi, koi
rabotat po sistemot na dene{niot inènering, so
celosno podigawe na objektite i nivno vnatre{no
ureduvawe. Aktivnosta na makedonskite majstori se
{iri niz celata teritorija na Balkanskiot Poluostrov,
vo Mala Azija, a nekoi od niv stasuvaat duri do
Aleksandrija vo Egipet.
ANDREA DAMJANOV (1813-1878) od sredinata na
XIX vek se istaknuva kako najzna~aen majstor graditel
vo Makedonija i nadvor od nea. Toj poteknuva od mija~ko
graditelsko semejstvo, koe se doseluva vo selo Papra-
di{te, a vo 1850 godina se preseluva vo Veles. Tamu An-
drea Damjanov, sorabotuvaj}i so svoite trojca bra}a, go
prezema rakovodstvoto so golemata graditelska tajfa.
Nabrgu tie }e se pro~ujat i nivnata aktivnost }e se pro-
{iri na teritorijata na Srbija i vo Bosna i Hercego-
vina kade tie }e izgradat petnaesetina crkvi, od koi
polovinata se podignati pod rakovodstvo na majstor An-
drea. Pozna~ajni od niv, sekako se: crkvata vo manas-
Sl.287. Bitola, karakteristi~en objekt od krajot
na XIX vek i fragment od edna ku}a.
Sl.288. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Crkva
Sv. Bogorodica, Novo Selo-[tip, obnovena 1850.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

M
A
K
E
D
O
N
I
J
A
ARHITEKT URA
2
7
2
tirot Sv. Joakim Osogovski (1845), Sv. Bogorodica vo
{tipsko Novo Selo (1850), Sv. \or|i vo Smederevo
(1855), Sobornata crkva Sv. Bogorodica vo Saraevo
(1868), crkvata Sv. Troica vo Mostar (1873) itn.
Majstorskata tajfa na Andrea Damjanov isto taka
uspe{no gradi i profana arhitektura od najvisok
kvalitet. Taka na primer, zabeleàno e deka vo vremeto
koga ja gradel crkvata vo Saraevo, toj podignal i edna
golema kasarna. Za taa cel, majstorot najprvin
izrabotil model od drvo za zamisleniot objekt i za
negovo odobruvawe otpatuval vo Istanbul. Za ova delo,
Andrea Damjanov e odlikuvan so orden od strana na
sultanot i steknuva pravo da nosi sabja.
*86
\OR\I NOVAKOV XONGAR (sin na poznatiot
majstor Novak Xongar) rakovodi so drugata poznata
graditelska tajfa od Makedonija. Taa tajfa gradi
nekolku zna~ajni crkvi vo Bugarija, kako {to se Sv. Spas
i Sv. Nikola Novi vo Sofija. Sepak, najzna~ajno delo
na \or|i Xongar pretstavuva crkvata Sv. Nikola vo
[tip od 1867 god.
Makedonskite majstori davaat golem pridones vo
napredokot na graditelstvoto na Balkanot, razvivaj}i
ja arhitektonskata tradicija i nejzinoto prispo-
sobuvawe za potrebite na sovremeniot ìvot. Pod
nivno vlijanie i vo bugarskata crkovna arhitektura se
voveduvaat pomonumentalni formi vo sporedba so ta-
mo{nite tradicionalni re{enija. Vo enterierite se
voveduvaat novi elementi: polucilindri~en svod, slepi
kupoli, apsidi, vise~ki arkadi, ukrasni parapeti itn.
Bugarija
Do pred krajot na XIX vek, Bugarija s u{te se nao|a
pod vlasta na Otomanskata imperija. Vo tekot na vekot,
turskata vlast dozvoluva izvesni gra|anski slobodi, po-
radi {to zapo~nuva {ireweto na prosvetata i kultu-
rata. Od po~etokot na XIX

vek, graditelstvoto vo Buga-
rija stanuva po~ituvana profesija, koja se razviva vo
sinteza so primenetata umetnost. Se formiraat
majstorski tajfi, koi postepeno ja dobivaat svojata fi-
zionomija. Najstarata me|u niv e Bracigovskata {kola
(tajfa) so 250 ~lenovi, koja gradi crkvi, konaci,
Sl.289. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Soborna crkva
Sv. Bogorodica, Saraevo, 1863-68, kambanarijata
dovr{ena 1872. Osnova i presek.
Sl.291. \orgi Novakov Xongar. Crkva
Sv. Nikola, [tip, 1867.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

M
A
K
E
D
O
N
I
J
A
ARHITEKT URA
Sl.290. Andrea Damjanov i sorabotnicite. Manastirskata
crkva Sv. Joakim Osogovski.
2
7
3
u~ili{ta i ku}i. Eden od najtalentiranite tvorci na
taa {kola e Ivan Hristov Bojanin, ~ie najpoznato delo
e crkvata Sv. Nedela vo Sofija, od sredinata na XIX
vek. Vo objektite na ovaa {kola se razvivaat tradicio-
nalnite formi na narodnata arhitektura, so vove-
duvawe konstruktivna logika i monumentalen izraz.
*87
Golem pridones za voveduvawe na novatorstvoto vo
razvitokot na graditelskata tradicija ima Trnovskata
{kola, ~ii ~lenovi }e izgradat golem broj crkvi. Me|u
niv, najmnogu }e se pro~ujat Nikola Fi~ev (Koqo
Fi~eto) i negoviot najtalentiran u~enik Gen~o Knev.
Majstor Gen~o voveduva novi kompoziciski potfati vo
razrabotkata na graditelskoto nasledstvo, ume{no
vklopuvaj}i go vo nasledenata urbana sredina. Pri
zavr{uvaweto na kubiwata i kambanariite na crkvite
od ovaa {kola, prisutni se izvesni vlijanija od ruskata
crkovna arhitektura.
Odrinskata {kola nastanuva vo vtoriot po gole-
mina grad na Otomanskata imperija. Negovata inten-
zivna izgradba }e privle~e golem broj talentirani mla-
di graditeli od Bugarija i voop{to od celiot Balkan-
ski Poluostrov. Tamu, vo me|usebna razmena na iskustva,
graditelite gi usovr{uvaat svoite tehniki i kompo-
zicii, za po vra}aweto vo svoite mesta da stanat nosite-
li na graditelskata dejnost. Eden od najpoznatite pret-
stavnici na taa {kola e majstor Gavrail so svoeto naj-
zna~ajno delo crkvata Sv. Nikola, izgradena vo pe-
riodot 1842-44 god. vo negovoto rodno mesto Kopriv-
{tica. Majstor Gavrail uspe{no gradi objekti so mo-
numentalni formi, no pred s toj e majstor na arhi-
tekturata od drvo, pri {to smelo gi razviva i gi uso-
vr{uva tradicionalnite formi. Vo crkvata Sv. Nikola
ume{no gi sprotivstavuva monumentalnite formi na
arhitekturata od kamen so lesnite linii na arhi-
tekturata od drven skelet.
Golemi vlijanija vo razvojot na bugarskata arhi-
tektura od XIX vek vr{at majstorskite tajfi od Ma-
kedonija, koi }e se pro~ujat so gradewe ubavi ku}i vo
pogolemiot del na Balkanskiot Poluostrov i po{i-
roko. Sekako, najzna~ajno e vlijanieto na mija~kite maj-
stori od debarsko-rekanskata oblast vo zapadna Make-
donija. Me|u niv, najpro~uen e Damjan Jankulov (1770-
1830), tatko na najpoznatiot balkanski graditel na XIX
vek - Andrea Damjanov. Gradej}i {irum Balkanot, niv-
nata tajfa raboti i vo Bugarija, podigaj}i crkvi vo So-
fija i vo Samokov.
Sl.292. Ivan Hristov Bojanin. Crkva
Sv. Nedela, Sofija, sredina
na XIX vek.
87
Vidi Georgi Arbaliev. Nacionalni tradicii v arhitekturata.
Dràvno izdatelstvo, Tehnika, Sofi, 1982.
86
K.Tomovski. Majstor Andrea Damjanov, Zbornik na
Arhitektonski fakultet, Skopje
Sl.293. Majstor Gavrail. Crkva Sv. Nikola, Kopriv-
{tica, 1842-44. Izgled na jugoisto~noto }o{e.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

B
U
G
A
R
I
J
A
ARHITEKT URA
2
7
4
SLIKARSTVOTO I SKULPTURATA
NA ROMANTIZMOT
Vo prvata polovina na XIX vek postepeno zapo~-
nuvaat da preovladuvaat drugite neostilovi nad
neoklasicizmot. Avtorite na tie stilovi najgolema
inspiracija nao|aat vo umetni~koto nasledstvo od
sredniot vek i vo nacionalnata tradicija. Vo ovoj pe-
riod te{ko moè da se postavi granica me|u razli~-
nite stilovi, bidej}i golem broj umetnici rabotat
istovremeno so neoklasi~arite.
Vo pove}eto zemji, po 1800 godina, umetni~koto
tvore{tvo vo pogolema mera e svrteno kon gotikata,
otkolku kon klasicizmot. Duhot na gotikata vo ovie
zemji e vo soglasnost so tradicijata. Takvata tendencija
e potkrepena i so teoriskite raspravi na angliskiot
filozof Xon Raskin, koj na gotikata dava prednost i
poradi eti~ki i religiozni pri~ini.
Iako romantizmot vo slikarstvoto ima pomala
primena otkolku vo arhitekturata, golem broj roman-
ti~arski slikari tvorat vo zemjite na Evropa, pa i na
Severna Amerika. Centar na umetnosta za cela Evropa
stanuva glavniot grad na Francija, Pariz, no novi
umetni~ki priodi se sre}avaat i vo ostanatite evropski
centri.
A n g l i j a
Vo Anglija, romanti~arskoto dvièwe vo site
oblasti na umetni~koto tvore{tvo zapo~nuva porano
od ostanatite zapadnoevropski zemji. Romanti~arskoto
vra}awe kon prirodata, na dva razli~ni na~ina e
prisutno vo delata na dvajcata najpoznati angliski
slikari na preminot od XVIII vo XIX vek, Konstejbl i
Tarner.
XON KONSTEJBL (1776-1837) so svoeto tvore{tvo
se potpira vrz delata na golemite pejzaìsti pred nego
(Lorn i Rojsdal) i se sprotistavuva na neumerenata
tvore~ka fantazija. Konstejbl se zalaga za t.n. ~isto
poimawe na prirodnite vpe~atoci, nastojuvaj}i {to
porealno da gi pretstavi, so edna materijalna preciz-
nost: neboto, svetlinata i atmosferata. Na takov na~in
se tretirani negovite brojni pejzaì, kako {to se:
Katedralata vo Solzberi, Plaàta vo Brajton, Selski
pat itn.
VILIJAM TARNER (1775-1851) na svoite ìvo-
pisni pejzaì, na eden vozvi{en na~in pretstavuva temi
koi naj~esto se povrzani so konkretni literaturni
tvorbi. Tie se naslikani na eden dotoga{ neviden
na~in, {to protivnikot na Tarner, Konstejbl najrealno
}e go definira kako vozvi{eni vizii naslikani so
oboena parea. So takviot slikarski pristap, Tarner se
nao|a daleku pred svoite sovremenici, pravej}i go
vistinskiot uvod vo impresionizmot na modernoto
slikarstvo. Toa moè da se sretne re~isi na site negovi
sliki, kako {to se: Brod so robovi, Hrabri, Poàr vo
domovite na Parlamentot i dr.
Sl.295. Konstejbl. Katedralata vo Solzberi. Maslo na
platno, 88 h 112 cm. Metropoliten muzej, Wujork.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

A
N
G
L
I
J
A
Sl.294. @erik. Oficer na kow. Maslo na platno, 1812,
Luvr, Pariz.
2
7
5
F r a n c i j a
@ERIKO (1791-1824)
Teodr @erik pretstavuva direkten sledbenik na
romanti~niot neoklasi~ar Gro, a se ugleduva na barok-
nata umetnost na Rembrant, no isto taka i na delata na
Mikelanxelo i David. @erik ima samo 21 godina koga
ja slika kompozicijata Oficer na kow (1812), kade e
prisutna tendencija oficerot da se prikaè kako ro-
manti~en heroj. @erik e preokupiran so studiraweto
na anatomijata na kowite, {to mnogu ~esto gi prika-
ùva vo svoite dela, kako {to e slikata Lav napa|a
kow.
Sl.296. Tarner. Brod so robovi,
1839. Platno, 91 h 122 cm. Muzej
na likovnite umetnosti,
Boston.
Po zavr{etokot na ednogodi{nite studii vo
Italija, @erik zapo~nuva da ja raboti svojata monu-
mentalna kompozicija Splavot Meduza. Na nea se pret-
staveni nekolku preìveani stradalnici od brodot
"Meduza", koj tone pokraj bregot na zapadna Afrika so
nekolku stotini lu|e, {to }e predizvika golem poli-
ti~ki skandal. @erik pravi model na splavot, raz-
govara so preìveanite, a za da gi pretstavi porealno
nivnite stradawa, prou~uva trupovi vo mrtove~nicata.
Na takov na~in }e postigne maksimalna realnost vo
umetni~kiot tretman na herojskata drama.
Sl.297. @erik. Splavot
Meduza, 1818. Maslo i pe-
ro na platno. Luvr, Pariz.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
7
6
@erik, verojatno, e prv slikar koj gi prou~uva
lu|eto vo ekstremna du{evna sostojba. Toj posetuva
du{evni bolnici i po nara~ka na pionerot na moder-
nata psihoanaliza, @or`, ilustrira razli~ni tipovi
na du{evni poremetuvawa. @erik niv gi tretira kako
~ove~ki su{testva ramnopravni so ostanatite, vo {to
se gleda socijalnata komponenta na romantizmot. Takvi
se negovite brojni portreti i studii na glavi.
Preokupiranosta na @erik so studiraweto na
kowskite tela, doveduva do negovo li~no u~estvo vo
kowski trki, taka {to vo edna od niv toj i }e nastrada.
Vo negovite dela moè da se sretnat pove}e sliki na
tema Kowska trka. I vo tie sliki realnosta e zastapena
do maksimum, pretstavena pod specifi~no barokno
osvetluvawe, a monumentalnata komponenta se ~uv-
stvuva i vo skicite so najmal razmer.
*88
DELAKROA (1798-1863)
Vo godinata koga umira @erik, E`n De-
lakro steknuva slava so slikata Koleweto na
Hios (1824), na koja go prikaùva divja~koto
odnesuvawe na otomanskite vojnici kon slo-
bodoqubivite Grci. I samiot vozbuden od toa {to
go pretstavuva, Delakro tolku silno }e se zanese
vo rabotata, {to slikata }e ja zavr{i za samo
~etiri dena. So sli~na dramatika e pretstavena
negovata kompozicija Smrtta na Sardanapal.
Soperni{tvoto na Delakro sprema Engr, vo
toj period gospodari so umetni~kata scena na
Pariz. Slikite na Delakro, sli~no kako i onie
na Rubens, imaat zvu~en kolorit, so ~ove~ki ten
istaknat nad temnosini i crveni boi, dodeka
potezite na ~etkata se napraveni so golema
fluidnost. Vo seta taa kombinacija na umetni~ki
zra~ewa se ~uvstvuva i simpatija kon umetnosta
na {panskiot slikar Goja.
Simpatiite kon gr~kite vostanici ne go popre-
~uvaat Delakro da se voodu{evuva i od nastanite na
Bliskiot Istok. Po posetata na severna Afrika, toj
}e donese golem broj skici, {to }e gi oformuva cel
ìvot, so sceni od ulici, lov na lavovi i so sli~ni
motivi. Negovata slika Haremska odaja gi prikaùva
tipi~nite osobenosti na intimniot ìvot vo arapskite
sarai.
Delakro nikoga{ nema da slika po nara~ka, a
negovi najdobri dela se portretite na negovite prija-
teli i sopatnici, pretstaveni kako `rtvi na romanti-
~arskoto stradawe, kako {to e portretot na Frederik
[open.
Begaj}i od negativnostite na industriskata revo-
lucija, romanti~arite ja napu{taat realnosta, se
Sl.298. @erik. Derbi vo Epsm, 1821. Maslo
na platno, 92 h 122 cm. Luvr, Pariz.
Sl.299. Delakro. Alìrki, 1834. Maslo na platno,
Sl.300. Delakro. Sloboda na barikadite, 1830.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
7
7
inspiriraat od istorijata, literaturata i od ìvotot
na Bliskiot Istok, {to }e go zabrza nivniot poraz.
Me|utoa, nivnite sliki izraboteni pod taa silna
inspiracija, pokaùvaat vrvno majstorstvo. Takvi se
slikite na Delakro: âmecot na Dante, Sloboda na
barikadite, Mrtva priroda i dr.
Delakro vo Pariz raboti i golemi yidni kompo-
zicii za Parlamentot, za palatata Luksemburg, za
Gradskiot sovet itn. Toj e aktiven i vo publicistikata,
taka {to izdava svoe spisanie @urnal, {to go prepo-
ra~uva kako "biblija za sekoj umetnik". So svoeto
vkupno delo, Delakro se pretstavuva kako posleden
univerzalen majstor, koj ~uvstvuva potreba da ìvee
podolgo, samo za da gi realizira svoite brojni idei.
*89
FRANSOA RID (1784-1855) e poznat skulptor, vo
~ie delo se sodrì brilijantna interpretacija na
baroknata umetnost. Takva e negovata kompozicija
Marseleza (Trgnuvawe na dobrovolcite, 1792), kade ja
prikaùva scenata, koga dobrovolcite nasobrani vo
odbrana na Republikata od monarhisti~kata inter-
vencija, se podgotvuvaat za re{itelna borba. Roman-
ti~arskiot duh na slobodata se ~uvstvuva vrz licata i
telata na site prikaàni figuri, iako nivnite obleki
imaat klasi~en tretman. Kompozicijata e smestena na
eden pilon od Golemata triumfalna porta vo Pariz.
88
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.270
@AN-BATIST KARPO (1827-75) ja pravi pozna-
tata skulptorska kompozicija Igra, vo vid na razdvi-
èna, no skladna grupa, postavena vo prizemjeto vrz
fasadata na eden stolbec na Pariskata opera. Taa
sovr{eno ja kompletira neobarokata arhitektura na
[arl Garni. Moè da se zabeleì deka izvedbata na
kompozicijata ne e sovr{ena, bidej}i prethodno
napraveniot gipsen model ima povisoki umetni~ki
kvaliteti. Temata na kompozicijata ima mitolo{ki
karakter, no sepak dominira realizmot vo prika-
ùvaweto na figurite. Karpo se istaknuva i kako
majstor za izrabotka na bisti, od koi najpoznata e
bistata na Napoleon.
89
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.274-276
Sl.301. Franso Rid. Marseleza, 1833-36. Mermer,
728 h 790 cm. Triumfalna porta, Pariz.
Sl.302.Karp. Igra, 1869. Gipsan model,
457 h 259 cm. Muzej DOrsej, Pariz.
R
O
M
A
N
T
I
Z
A
M

V
O

F
R
A
N
C
I
J
A
2
7
8
ARHITEKTURATA NA KONSTRUKTI-
VIZMOT I RACIONALIZMOT
Vo vtorata polovina na XIX vek se pojavuva èle-
zoto kako nov gradeèn materijal, so ~ija pomo{ se
sovladuvaat pogolemi rasponi. Vo po~etokot, toa se
upotrebuva stilizirano so formite na starata arhi-
tektura, ili pak ednostavnite formi na èlezoto se
maskiraat so obloga od drug gradeèn materijal. Novite
tehni~ki pronajdoci vo oblasta na grade`ni{tvoto
najprvin se probivaat vo Francija, a potoa vo Anglija
i vo Amerika.
@AK HITORF (1793-1867) e avtor na Severnata
èlezni~ka stanica vo Pariz (1861-65), vo ~ija arhi-
tektura se bara pomiruvawe na klasi~nata arhitektura
so novata grade`na konstrukcija, skriena zad nea.
ANRI LABRUST (1801-1875) se istaknuva so svoeto
novatorstvo vo arhitekturata na bibliotekata Sv.
@enevjv (1843-50) vo Pariz, kade primenuva metalna
konstrukcija. Iako donekade stilizirana, taa sepak e
sosema vidlivo istaknata vo enterierot, dodeka vo
eksterierot e skriena zad ednostavna fasada od kamen.
Funkcijata i mikroklimata, ovaa biblioteka ja pret-
stavuvaat kako prvo sovremeno re{enie od toj vid.
Zgradata na Nacionalnata biblioteka (1862-68) vo
Pariz ima u{te pogolemo olesnuvawe i osovremenuva-
we na metalnata konstrukcija, koja vo enterierot se ja-
vuva kako samostojna i oslobodena od pregradni yido-
vi.
*90
VIKTOR BALTAR (1805-1874) so izgradbata na
Pazari{nite hali pravi eden od najgolemite zafati
vo Pariz, bez upotreba na kakvi bilo masivni yidovi,
tuku so metal i so ednostavni, lesni pregradi. Denes,
na nivno mesto e izgraden noviot pariski Forum i
Centarot @or` Pompid.
Sl.303. @ak Hitrf. Severnata èlezni~ka
stanica, Pariz, 1861-65.
Sl.304. Anr Labrst. Bibliotekata
Sen @enevjv, Pariz, 1843-50.
Sl.305. Anr Labrst. Nacionalnata biblioteka,
Pariz, 1862-68. Izgled na vnatre{nosta.
Sl.306. Viktor Baltr. Centralnite pazari{ni hali,
Pariz, 1854-70. Izgled na vnatre{nosta.
R
a
c
i
o
n
a
l
I
Z
A
M
ARHITEKT URA
2
7
9
XOZEF PEKSTON (1803-1865) so svoeto delo
pretstavuva celosno iznenaduvawe za sredinata na XIX
vek. So Kristalnata palata vo londonskiot Hajd park,
napravena za angliski paviljon na Svetskata izlo`ba
vo 1851 godina, toj otvora {iroki pati{ta za napre-
dokot na arhitekturata. So svojata metalna monta`no-
demonta`na konstrukcija, ovoj objekt se nao|a nekolku
decenii pred svoeto vreme. Na sli~en na~in, sovre-
menicite na Pekston vo toj period zapo~nuvaat da gi
gradat èlezni~kite stanici vo London: King Kros i
Pedington.
*91
PITER ELIS tvori vo vtorata polovina na vekot
i najmnogu se istaknuva so eden nov koncept vo upo-
trebata na èleznata konstrukcija na stanbenite i na
administrativnite objekti. Upotrebeniot modularen
raster ve}e se pribliùva kon konceptot na modernata
arhitektura. Negov najpoznat objekt od toj vid e zgradata
Oriel êmbers vo Liverpul od 1865 godina.
XUZEPE MENGONI (1827-77), vo isto vreme
koga i Elis, raboti vo Italija vrz izgradbata na
Galerijata Viktor Emanuel vo Milano (1865-67),
kade so pomo{ na zasvodena re{etkasta èlezna
konstrukcija pokriva interni ulici.
Nasproti novite tendencii vo italijanskata
arhitektura, na konkursot za spomenikot na Viktor
Emanuel II, vo 1880 god. pobeduva istoricisti~kata
neoklasi~na koncepcija na arhitektot Sakoni
(1853-1905) i na skulptorot Makawani. So edna
monumentalna arhitektura, tie go oformuvaat pod-
no`jeto na Kapitolskiot rid vo Rim, nad plo{tadot
Venecija, kade se nao|a triumfalniot stolb na
Sl.307. Xozef Pekstona Kris-
talnata palata, London, 1851.
Nadvore{en i vnatre{en
izgled.
Sl308. Piter Elis. Administrativnata zgrada
Oriel êmbers, Liverpul, 1865.
90
91
R
a
c
i
o
n
a
l
i
z
a
m
ARHITEKT URA
2
8
0
carot Trajan. Na toj na~in, so ovaa stroga, pa duri i
imperijalna arhitektura, avtorite go sozdavaat simbo-
lot na obedineta Italija, koja od propasta na Rimskoto
Carstvo postojano be{e raspar~ena. I pokraj svojata
popularnost, ovoj objekt ne go zadrùva razvojot na
modernata arhitektonska misla, taka {to vo po~etokot
na XX vek, vo Italija }e se pojavi futurizmot, kako
pionersko dvièwe na modernata arhitektura i
umetnost.
*92
Konstruktivisti~kiot i racionalisti~kiot
pristap vo gradeweto na objektite pridonesuva za
sozdavawe ednostavni arhitektonski formi, bez
naglasena dekoracija. So razvojot na taa koncepcija i
so pojavata na novite grade`ni materijali (~elik,
armiran beton i staklo) se sozdadeni uslovi za razvojot
na t.n. moderna arhitektura, odnosno arhitekturata na
industriskata epoha.
SLIKARSTVOTO NA REALIZMOT
F r a n c i j a
Vo vtorata polovina na XIX vek, tehnikata i
industrijalizacijata s pove}e vlijaat i vrz koncep-
cijata na sovremenite umetni~ki dvièwa. Poetot
[arl Bodlr vo 1846 god. gi povikuva umetnicite da
sozdavaat dela, preku koi bi go odrazile heroizmot na
moderniot ìvot, {to najprvin go prifa}a negoviot
prijatel, slikarot Kurb.
Preodot od romantizmot kon realizmot na Kurb,
go pravat slikarite od Barbizonskata {kola, koi pred
s slikaat pejzaì i sceni od selskiot ìvot. Najpoz-
nati me|u niv se Mij, Kor, Rus i Domi.
*93
MIJE (1814-1875)
@an-Franso Mij e slikar na naporniot ìvot na
siroma{nite selani, koi gi pretstavuva kako heroi na
zemjata {to go hrani ~ovekot. Negoviot crte` e posilen
od koloritot, koj ~estopati vo izvesna merka e teòk i
banalen. Selskiot ìvot, so site negovi te{kotii i
ubavini, verno e pretstaven na kompoziciite: Drvo-
se~a~, Selani odat na rabota, Sobirawe ostatoci od
ìto, Veewe na ìto i dr.
Sl.310. Sakoni i Makawani. Spomenikot
na Viktor Emanuel II, 1884-1922.
Sl.309. Xuzepe Mengoni. Galerijata
Viktor Emanuel, 1865-67.
Sl.311. Mij. Sobirawe ostatoci od ìto, 1848.
93
Vidi M. Levi. Istorija umetnosti, str.278-284
ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.146-153
Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog, str.236-245
92
R
a
c
i
o
n
a
l
I
Z
A
M
slikarstvo
2
8
1
KORO (1796-1875)
Kamj Kor e slikar povrzan so Barbizonskata
{kola, iako ne e nejzin ~len. Pod vlijanie na taa {kola,
toj izleguva na otvoreno slikaj}i raznovidni pejzaì,
koi ne gi idealizira, tuku pravi mali platna izra-
boteni na lice mesto za dva-tri ~asa. Na niv e vidliva
tendencijata za arhitektonska definiranost i stabil-
nost, {to mnogu dobro se gleda na negovata kompozicija
so gradski pejza` Kambanarija Sv. Du. Pri slikaweto,
Kor se zalaga za "vistinitosta na momentot", {to }e
bide eden od osnovnite principi na impresionizmot.
Spored toj princip gi pravi slikite: Fontenblovska
{uma i Suvenir od Marsej. Kor patuva za Italija,
kade {to osobeno go privlekuvaat predelite okolu Rim,
koi zapo~nuva da gi prou~uva i da gi pretstavuva na
svoite platna, kako {to e slikata Vodoskokot Medi~i.
RUSO (1812-1867)
Tvore{tvoto na Teodr Rus moè da se sporedi so
umetni~kite dostreli na holandskite pejzaìsti. Nego
osobeno go preokupira svetlosta, taka {to pretstavuva
isti predeli vo razli~ni verzii, so bogatstvo na
raznovidni na~ini vo nanesuvaweto na bojata. Poradi
toa, Rus moè da se smeta za predvesnik na impresio-
nizmot. Takvi se negovite kompozicii: Kve~erina,
Pejza` so vinoìto, kako i Grupa dabovi - Apremnt.
[teta e {to eksperimentiraj}i so boite, nema da
sozdade stabilna podloga na svoite sliki, taka {to
negovite platna denes se potemneti. Toj e eden od
poznatite nekonvencionalni umetnici, ~ii dela ne se
primani na oficijalnite izlo`bi.
DOMIE (1808-1879)
Skromnoto poteklo na Onor Domi ne go spre~uva
da stane golem majstor, koj se sporeduva so Rembrant,
Goja i so @erik. Toj e ~len na ekipata Karikatura koja
Sl.312. Kor. Fontenblvskata {uma, okolu 1830. Maslo na
platno, 175 h 242 cm. Nacionalna galerija, Va{ington.
Sl.313. Kor. Vodoskokot Medi~i, Rim.
Zbirka Fro de Vo, Pariz.
Sl.314. Rus. Pejza` so vinoìto. Maslo na platno,
41 h 65 cm. Nacionalna galerija, Praga.
Sl.315. Domi. Igra~i na {ah, 1863-65. Maslo na tabla,
24,5 h 32,5 cm. Muzej Pt Pal, Pariz.
slikarstvo
2
8
2
go ilustrira ìvotot na toga{na Francija. Domi
prvenstveno e crta~, {to jasno se gleda i vrz negovite
koloristi~ki kompozicii. Vsu{nost, so slikarstvo toj
se zanimava samo vo slobodnoto vreme, ili vo pauzite
me|u izrabotkata na svoite litografii. Haluci-
nantnite vizii na Domi potsetuvaat na delata na Goja
i pretstavuvaat remek-dela od svoj vid. Toa moè da se
vidi na slikite: Drama, Igra~i na {ah i Soveti na
eden mlad slikar. So svojot revolucioneren na~in na
slikawe, Domi }e izvr{i vlijanie i vrz formiraweto
na pravcite vo sovremenoto slikarstvo, kako {to se
fovizmot i ekspresionizmot.
KURBE (1819-1877)
Gistv Kurb e selanec po poteklo i socijalist po
ubeduvawe, koj go napu{ta neobaroknoto slikarstvo,
izrazuvaj}i go na realisti~en na~in neposrednoto
doìvuvawe. Toj se ugleduva na barokniot naturalizam
na Karavaxo, poradi {to e obvinet za vulgarnost, a
negovite sliki ne se primani na oficijalni izlo`bi.
Zatoa, Kurb formira neoficijalen izlo`ben salon
vo edna baraka, kade {to prireduvaat izlo`bi i
negovite istomislenici, so {to se formira podocna
poznatiot Salon na odbienite.
Vnimanieto vrz sebe, Kurb go svrtuva so svoite
sliki na tema od sekojdnevniot ìvot na obi~niot
~ovek, kako {to se: Veewe na ìto i Gospo|icite kraj
Sena. Toj ~estopati izleguva da slika na otvoreno, pret-
stavuvaj}i razli~ni pejzaì, pri {to se druì so
obi~nite lu|e na selo, koi ja sakaat negovata umetnost.
Po~ituvaweto na umetnikot, verno e dokumentirano
preku kompozicijata Dobar den g. Kurb.
Sepak, Kurb ne e majstor samo za prikaùvawe
na otvoreniot prostor, tuku znae sovr{eno da go
dolovi i enterierot, {to se potvrduva so kom-
pozicijata @ena so papagal.
Sl.316. Kurb. Potok. Maslo na platno,
Sl.317. Kurb. Gospo|icite pokraj Sena,
1856-57. Muzej Pt Pal, Pariz.
Sl.318. Kurb. Dobar den gospodin Kurb, 1854.
Maslo na platno, 129 h 149 sm.
Muzej Fabr, Monpelj.
R
a
c
i
o
n
a
l
I
Z
A
M
slikarstvo
2
8
3
G e r m a n i j a
Realizmot, {to se javuva vo Francija, nabrgu
navleguva i vo Germanija, kade vo vtorata polovina na
XIX vek zasileno zapo~nuva da napreduva industri-
jalizacijata.
*94
MENCEL (1815-1905)
Adolf Mencel e eden od najgolemite germanski
slikari na XIX vek, koj ìvee i raboti vo Berlin. Toj
}e se proslavi so kompozicii od vremeto na Fridrih
Veliki i Vilhelm I. Najgolema ume{nost, Mencel po-
kaùva vo pretstavuvaweto na pejzaìte i osobeno na
enterierite, kako {to se slikite Prodavnicata na
slatki vo Kesington i Soba so balkon. Vo vtorata,
sovr{eno realno se pretstaveni: svetlosnite efekti i
strueweto na vozduhot.
Sl.320. Lajbl. Tri èni na molitva, 1878-82. Maslo na
mahagon, 77 h 113 sm. Umetni~ki salon, Hamburg.
LAJBL (1844-1900)
Vilhelm Lajbl, pokraj Mencel e najpoznatiot
germanski realist, koj najmnogu raboti vo gradovite na
ju`na Germanija. Nego posebno go preokupiraat temite
od sekojdnevniot ìvot na obi~nite lu|e, ~ii portreti
gi pretstavuva pod vlijanie na umetnosta na Rembrant.
Takviot tretman, celosno e zastapen vo kompozi-
ciiteTri èni na molitva i Nesoodvetna dvojka.
Sl.319. Mencel. Soba so balkon, 1845.
Nacionalna galerija, Berlin.
R
a
c
i
o
n
a
l
i
z
a
m
slikarstvo
94
Vidi ina Piskel. Istorija umetnosti 3, str.152
L.Trifunovi}. Galerija evropskih majstora, str.71-75
2
8
4
Kurb. Veewe na ìto. Umetni~ki muzej, Nant.
2
8
5
Avtokrat Poedinec na vlast, koj ja drì vrhovnata
uprava; samodrèc komu mu se pot~ineti site dràvni
slu`benici.
Akademizam Rutinsko tvorewe na arhitektonski i
likovni dela, zanaet~iski korektno izvedeni i
privle~ni, no bez dlaboko ~uvstvo, neposrednost i
osoben akcent. Imeto nastanalo kako protest protiv
{ablonskata, konvencionalnata i pedantna rabota vo
umetni~kite akademii ({koli), kako i protiv li-
kovnite umetnici bez osobena kreativnost. Prisuten e
vo site vremiwa i usloven od istoriskiot razvoj na
umetnosta, kako i od op{testvenata sostojba; od stariot
Egipet, preku Italija vo XVII vek, pa s do denes. Kako
termin naj~esto e upotrebuvan za karakteristikite na
konzervativnata gra|anska umetnost vo Evropa na
preminot od XIX vo XX vek.
Akantus Rastenie, ~ii stilizirani listovi naj~esto se
upotrebuvaat kako dekorativni motivi na korintskite
ili na kompozitnite (sloènite) kapiteli.
Akt Slika ili skulptura na golo ~ove~ko telo; poznat
u{te od praistoriskata umetnost; naj~esto go pravele
anti~kite gr~ki umetnici; vo sredniot vek e praven
mnogu retko; voskresnal za vreme na renesansnata umet-
nost i ottoga{ postojano se sre}ava s do denes.
Ambulatorium ili deambulatorium Bo~en hodnik ili
premin vo crkvata, me|u pevnicata i apsidata, naj~esto
vo polukru`na forma.
Ampir (fr. empire - carstvo). Arhitektonsko-umetni~ki
stil vo francuskiot klasicizam.
Amfiteatar Polukruèn ili elipsoiden objekt so
skalesto rasporedeni sedi{ta za gleda~i i so otvorena
arena vo sredinata (kaj Rimjanite).
Anta êlna strana na napred prodolèniot bo~en yid
na anti~kite hramovi. Me|u antite naj~esto se posta-
veni dva stolba. Ottamu proizleguva imeto hram so anti.
Antablement Gorniot del na objektot, nad kapitelot
do streata, koj vo anti~kata arhitektura sodrì tri
osnovni delovi: arhitrav, friz i venec (gejzon, kaj
Grcite). Ovaa struktura podocna e nare~ena glaven
venec.
Antika Period vo razvojot na civilizacijata, {to
opfa}a nekolku veka pred na{ata era i 3-4 veka od
na{ata era, {to najmnogu se odnesuva na stara Grcija i
Rim. Denes, pretstavuva poim za ne{to staro, sozdadeno
pred hristijanskiot period.
Apsida Polukru`na ili pove}eagolna (poligonalna)
ni{a (vdlabnuvawe), so koja naj~esto zavr{uva ol-
tarniot (svetili{niot) prostor vo crkvata.
Arkada Red na lakovi (arki), potpreni vrz stolbovi,
stolpci ili pilastri, slobodni ili slepi (povrzani
so yidovi).
Arhivolta êlo, predna vertikalna povr{ina na lakot
(arkata), naj~esto plasti~no dekorirana.
Arhitektonski stil Celosen arhitektonski sistem,
proizlezen od postojanata upotreba na utvrdeni
pravila. Arhitektonskite stilovi, obi~no se raz-
likuvaat spored oblikot na stolbovite i nivnite
kapiteli ili spored horizontalnite delovi.
Arhitrav gredored Horizontalen konstruktiven ele-
ment, postaven na dva stolba ili pilastri. Naj~esto
zbogaten so plasti~na dekoracija. Soodvetno, od toa
proizleguva poimot arhitravna konstrukcija (hori-
zontalna, nezasvodena).
Atika, nadyidok Arhitektonska struktura ili element,
{to se postavuva okolu krovot, taka {to gledaj}i
oddolu, krovot ne se gleda. êstopati taka se narekuva
i posledniot dopolnitelen kat {to e ponizok od osta-
natite.
Atrium Vnatre{en dvor, delumno pokrien so portik
(trem). Vo sakralnata (verskata) arhitektura, dvor pred
glavnata fasada na objektot, a poretko zad crkvata.
Denes, otkrien dvor vo vnatre{nosta na arhitek-
tonskiot objekt.
Baza, bazis Arhitektonski element na dolniot del od
konstrukcijata, temel. Bazis na stolb, dekorativno
profiliran element nad koj se izdiga stebloto na
stolbot.
Bazilika Vo rimskata arhitektura, javen objekt za
sobiri, so pravoagolna osnova nadol`no podelena so
stolbovi na tri broda (korabi), od koi sredniot
zavr{uva so apsida i e povisok od bo~nite brodovi.
Bazilikalno osvetluvawe Nastanuva niz prozorski
otvori, postaveni vo yidovite na glavniot korab, nad
krovovite na bo~nite, poniski korabi na bazilikata.
Bakrorez Grafi~ka tehnika na dlabok pe~at. Crteòt
se vreùva direktno vo metalna plo~a (matrica), se
prema~kuva so boja i se vtisnuva vrz hartija. Liniite
na plo~ata se vdlabnati, a na hartijata reljefni.
Baldahin Natstre{nik nad oltar, prestol ili gro-
bnica. Moè da bide postaven vrz stolbovi ili obesen
na tavanot.
Balustrada Ograda napravena od niza stolp~iwa
(naj~esto dekorativno profilirani), nad koi e posta-
vena rakofatka, vo vid na gredi~ka za potpirawe.
Baptisterium 1. Bazen vo rimskite termi (bawi)
2. Krstilnica. Vo sredniot vek se podigani zasebni
objekti so bazeni, zaradi pokrstuvawe na vozrasni.
Bastion Istaknat del na nadvore{niot yid od tvrdinata
za nabquduvawe na okolinata i za odbrana od napadi.
Bidermaer (germ. biedermeier) Malogra|anski stil na
poednostaven klasicizam.
Bifora Vid na prozorski otvor, ~estopati upotrebuvan
vo sredniot vek i vo ranata renesansa; podelen na dva
ednakvi dela, so stolp~e vo sredinata i so dva laka.
Blagove{tenie âsot na Hristovoto za~nuvawe (Bez-
gre{en za~etok), negovo otelotvorenie kako Sin bo`ji, * * * * * Redosledot e napraven po azbu~en red
OBJASNUVAWE NA POVA@NITE POIMI
*
p
o
i
m
i
nov vek
2
8
6
koj treba da gi otkupi grevovite na lu|eto. Angelot vo
toj ~as ja nao|a Bogorodica kako sedi i razmisluva so
kniga v raka. Vo XIII vek, vo zapadnata ikonografija se
voveduva motivot na cvet (kako simbol na nevinosta),
staven vo sad ili poretko kako raste od zemja, me|u
angelot i Bogorodica.
Bogojavlenie Pojavata na Hristos me|u apostolite koi
sedat na masa, zasolneti vo edna ku}a poradi strav pred
progonot na Evreite. Hristos im gi pokaùva ranite
na svoite race i slabini i pobaruva hrana. Toj gi
ovlastuva apostolite da im go propovedaat Evangelieto
na site narodi i da gi prostuvaat grevovite na lu|eto.
Brod Delovi na bazilikata dobieni so nejzina nadol-
`na podelba so stolbovi ili stolpci. Glaven brod e
sredi{niot koj e po{irok i povisok, so {to se dobiva
bo~no (bazilikalno) osvetluvawe preku nadvi{uva-
weto nad bo~nite brodovi. (Vidi korab). .. ..
Burg Zbor od indoevropsko poteklo, {to ozna~uva
zamok ili dvorec so yidini.
Valer Koli~estvo na svetlost vo bojata so koja se
formira umetni~kata slika.
Venec Ispup~en profiliran del na yidot, {to ja deli
fasadata na horizontalni zoni. Nad glavniot ili
zavr{niot venec se postavuva strea.
Vestibil (lat. vestibulum) Vlezna prostorija (pret-
sobje), naj~esto reprezentativno obrabotena.
Virtuozen Vonredno ve{t, majstorski sovr{en.
Vitra` Dekorativna slika od par~iwa boeno staklo,
povrzani so olovni lenti, zaglaveni vo èlezni ramki.
Masovno upotrebuvani vo gotskata umetnost, naj~esto
na prozorskite otvori vo katedralite.
Voznesenie Hristovo voznesenie na nebo. Vo sredniot
vek ima tri tipa: Elinisti~ki, vizantiski i zapaden
(kon krajot na XIII vek - Xoto i Kavalini). Elinisti~-
kiot tip go pretstavuva Hristos vo profil kako lebdi,
a go pridruùva hor od angeli i svira~i, dodeka grupata
na zemja stanuva s pobrojna so lu|e koi kle~at. Vo XIV
vek, vo Italija se oblikuva i kako kompozicija so Bogo-
rodica i apostolite, koi zatvoraat krug okolu nea, vr-
tej}i go grbot kon nabquduva~ot. Se slavi kako Spa-
sovden.
Voluta Dekorativen motiv so naglaseni spiralni
(krivi) linii, osobeno upotrebuvan na jonskiot kapi-
tel. "S" voluti, dekorativen motiv naj~esto upotrebuvan
vo baroknata umetnost.
Voskresenie Voskresnuvaweto na Hristos vo iko-
nografijata najprvin se prikaùva kako sleguvawe vo
podzemniot svet (Limb), pri {to voskresenieto se
podrazbira kako ~in {to ve}e se slu~il. Vo XIV vek vo
Evropa zapo~nuva da se prikaùva scenata kako
stanuvawe od grob, pri {to Hristos izleguva od
sarkofagot, odnosno stoi na nego. Od krajot na XIV vek
scenata se zbogatuva i so likovi, a vo XVI vek se
prisutni i svetcite.
Girlanda Venec ispleten od listovi, cve}e i plodovi,
vo vid na lak pricvrsten na kraevite. Se upotrebuval
u{te od antikata, kako plasti~en ukras i kako del od
frizot na objektite. Naj~esto e delkan vo kamen.
Gliptoteka (gr~. gliptos - izdlaben) 1. Kaj starite Grci,
prostorija ukrasena so reljefi i skulpturi; 2. Denes,
dvorana ili muzej so umetni~ki reljefi i skulpturi;
3. Ime na pro~ueni muzei vo Minhen, Zagreb itn.;
4. Gliptika zna~i obrabotka na skapoceni kamewa so
gla~ewe, taka {to se dobivaat figurativni pretstavi.
Glorieta Pomala triumfalna porta, voobi~aena vo
barokot i vo klasicizmot.
Gravura Vreùvawe na linii, formi, znakovi, ukrasi
ili likovi so vdlabnuvawe vo tvrda povr{ina na
razli~ni materijali i so raznovidni sredstva.
Groteska Naslikan ili plasti~en ornament od bilni i
fantasti~ni motivi, na razli~en na~in prepleteni i
izvitkani, sekoga{ vo simetri~en odnos kon srednata
oska. Nastanal vo Elinisti~ko doba, a najmnogu e
upotrebuvan vo docnata renesansa i barokot.
Gr~ki krst Krst so ednakva dolìna na kracite; ~esto
upotrebuvan kako osnova za plan na crkvi so centralno
re{enie.
Divona (ital.) Postaro ime za carinarnica.
Diptih Slika od dva dela, na dve tabli, {to moè da se
sklopuva; triptih (od tri dela); poliptih (od pove}e
delovi).
Dom (fr. dme) Kupola, kalota, kube na katoli~ka crk-
va, katedrala.
Donòn (fr. donjon) Glavna i najgolema kula vo odbran-
ben zamok, vo koja naj~esto ìvee vlastodrècot.
Dorski stil, red Prv stil, red vo anti~kata gr~ka arhi-
tektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite,
kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so `le-
bovi, {to se stesnuva nagore; ednostaven kapitel (sos-
taven od ehinus i abakus). Nad kapitelite se potpira
ramna konstrukcija (arhitrav), a frizot e ukrasen so
triglifi i metopi, dodeka zad dekorativniot venec se
krie pokrivot na objektot.
Egzaltacija Zanes, voodu{evuvawe, voshituvawe.
Edikt (lat. edictum) Ukaz, objava, naredba; vo stariot
Rim objava so pravna sila; vo po~etokot ja izdavale
pretori (carski namesnici), a podocna samite carevi.
Milanski edikt (313 g.) se odnesuva na slobodnata
hristijanska veroispoved. Nantski edikt (1598 g.), so
koj katoli~kata vera se priznava za dràvna, so pravo
na slobodna veroispoved za kalvinistite i hugenotite,
so {to se prekinuvaat verskite vojni.
Eklektika (gr~.) Koristewe na stilskite izrazi od
postarite epohi. Neprincipielno, mehani~ko soedi-
nuvawe na razli~ni umetni~ki, idejni i filozofski
pravci, osobeno na idealizmot i materijalizmot.
Erker Del od horizontalna greda {to str~i nadvor,
preku yidna ili skeletna konstrukcija, a vrz svojot
zavr{etok naj~esto go nosi fasadniot yid od pogorniot
kat.
@anr-slikarstvo Sliki so temi od sekojdnevniot ì-
vot, so raznovidna sodrìna (fr. de tout genre).
Zgrafito Dekoracija, {to se dobiva so strugawe na po-
vr{inskiot sloj od gips (vo enterierot) ili povr{in-
skiot sloj od malter (vo eksterierot), za da se otkrie
sakanata boja na prethodno nanesenite sloevi.
p
o
i
m
i
nov vek
2
8
7
Iluzionizam Slikarska ili skulptorska ve{tina za
dobivawe prostorna iluzija (laèwe na okoto) na
videnata realnost, koristej}i gi perspektivnite
efekti i svetlosni kontrasti, so {to se dolovuva ili
sugerira prostorna dlabo~ina.
Impost Arhitektonski element postaven vrz kapitelot
za da ja prifati teìnata od lakovite nad nego.
Impresionizam Umetni~ki pravec {to dominiral vo
Evropa vo poslednata ~etvrtina na XIX vek; nastanal
vo Francija i go dobil imeto spored slikata na Man,
nare~ena Impresija. Subjektivno i senzualno sli-
karstvo, koe na prvo mesto ja stava vizuelnata vrednost
na motivot, so poseben akcent na svetlosta.
Inkvizicija Katoli~ki crkoven sud, osnovan vo XII vek
kako posebna ustanova za ispituvawe, ma~ewe i kaznu-
vawe na ereticite (nevernicite). Vo stariot Rim in-
kvizitor, komesar postaven za vodewe na nekoja isklu-
~itelno va`na rabota.
Inkrustacija Obloùvawe na yidovite ili podovite
so vtisnuvawe razli~ni vidovi kamen, par~iwa mermer,
metal ili drug dekorativen materijal; vo meka masa {to
potoa se stvrdnuva.
Intarzija Dekoracija vrz drvena osnova, so vmetnuvawe
par~iwa od ukrasno drvo, sedef i sl.
Italijanski park, gradina Naj~esto primenuvano
parterno re{enie vo XVI vek, vo koe zeleniloto
(obi~no zimzeleno) se rasporeduva geometriski okolu
vodoskoci ili fontani.
Isusovci, Jezuiti Mona{ki red, {to go formiral
{panskiot blagorodnik Lojola vo 1534 godina, a papata
Pavle III go potvrdil vo 1540 god. Imal zada~a da vodi
borba protiv crkovnata reformacija i site protivnici
na katoli~kata crkva. Dobil jaka, re~isi vojni~ka
organizacija, na ~elo so stare{ina, nare~en general.
Jezuitite stanale stolb na katoli~kata reakcija.
Jezuiti, vidi Isusovci.
Jonski stil, red Vtor stil vo anti~kata gr~ka arhi-
tektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimjanite,
kako i arhitektite na noviot vek. Toj ima steblo so
polukru`ni `lebovi, koe nezna~itelno se stesnuva
nagore. Stebloto leì vrz dekorativno profiliran
bazis, a kapitelot ima forma na dvojna voluta.
Arhitravot e podelen na tri horizontalni pojasi,
frizot e ramen i naj~esto dekoriran so skulptura, a
zad dekoriraniot venec se krie pokrivot na objektot.
Kalvarija (lat. calvaria, ~erep) Nekoga{no gubili{te
vo dene{niot Erusalim, verojatno mesto kade se nao|a
crkvata Svetiot grob; bibliska Golgota. Figurativno:
raspetie, ma~eni{tvo, stradawe (osobeno du{evno).
Kaneluri Vertikalni `lebovi (brazdi) na steblata od
stolbovite ili pilastrite.
Kapitel Najgorniot del na stolbot, {to sluì za
premin od stebloto na stolbot kon arhitravot (gredo-
redot). Spored negoviot oblik najednostavno se
razlikuvaat arhitektonskite stilovi.
Kapela (ital. odora) Prvobitno ime za molitvena
prostorija vo kralskata palata vo Pariz, kade {to se
~uvala odorata na sv. Martin. Podocna, ime za mal
molitven objekt vo sostav na dvorec, palata, bolnica,
grobnica itn. Moè da bide samostoen objekt ili vo
sostav na nekoj arhitektonski ansambl.
Kapri~o (ital. capriccio) Vid instrumentalno muzi~ko
delo, so lesni, neo~ekuvani presvrti i so vesel
karakter. Soodvetno na toa, kapri~o linija vo deko-
rativnata umetnost, osobeno vo rokoko enterierite.
Karijatida Izvajana, oble~ena ènska figura, koja vo
objektite na anti~kata gr~ka arhitektura, Rim i na
noviot vek, se upotrebuva kako stolb ili potpira~.
Karton Podgotven crte` za yidna slika ili tapiserija,
napraven vo identi~na golemina kako idnata slika ili
tapiserija.
Karusel (fr. caroussel) 1. Vite{ki natprevar so kowi,
2. Ringi{pil.
Kaseta Vdlabnata dekorativno profilirana plo~a na
arhitraven (ramen) tavan ili svod. Od tamu poteknuva
imeto kasetiran tavan.
Kvadar êtvrtasto oblikuvan kamen so pomo{ na
delkawe. Od precizno spoeni kvadari se formira yid
so pravilni redovi.
Kiaro-skuro (ital. bukvalno zna~i "svetlo-temno")
Tehnika na slikawe koga so pomo{ na kontrastot
svetlo-temno, figurite na kompozicijata se ista-
knuvaat pred temnata zadnina, no istovremeno organski
se spojuvaat so nea. Do sovr{enstvo primeneta vo
slikarstvoto na Leonardo da Vin~i.
Klauster Pokrien premin okolu otvoren prostor
(atrium, dvor), {to ja povrzuva crkvata so ostanatite
delovi na ansamblot; nastanal kako tipi~en element
na romanskata arhitektura. (Vidi manastir).
Kodeks Rakopisna kniga so podvrzani listovi (kako
denes), za razlika od porane{nite svitoci. Po~nal da
se upotrebuva okolu 100 god. n.e., a prvite ilustrirani
kodeksi se pojavuvaat vo IV vek.
Kolonada Red na stolbovi ili pilastri, koi nad sebe
nosat gredi ili lakovi.
Kolosalen red Red od stolbovi ili pilastri od razli-
~en stil, {to odi niz dve ili pove}e nivoa na objektot,
naj~esto od cokleto do zavr{niot venec.
Kompoziten stil, red Stil vo anti~kata rimska arhi-
tektura so bogata profilacija i obrabotka. Vo nego se
soedineti elementite na anti~kite gr~ki stilovi: dor-
ski, jonski i korintski.
Konzervator Stru~wak za za{tita i restavracija na
spomenicite na kulturata.
Konzola Horizontalen konstruktiven element, edno-
strano zaglaven vo vertikalna konstrukcija (yid), od
koja str~i.
Kontraposto Slobodnostoe~ki stav na ~ove~kata
figura, koga teìnata na teloto se prenesuva vrz ednata
noga i ramoto nad taa noga e ponisko vo odnos na drugoto.
Kontrafor Konstruktiven element preku koj se prene-
suva horizontalniot potisok od svodot od gorniot del
na konstrukcijata vrz stolbovite i od niv vrz zemjata.
Najkarakteristi~na i najmasovna upotreba vo gotskata
arhitektura.
p
o
i
m
i
nov vek
2
8
8
Korab, glaven ili bo~en. .. .. Korab e starohristijanski
simbol za crkva; glaven del na crkvata me|u glavniot
vlez i oltarot, oddelen so stolbovi od bo~nite korabi,
do kolku gi ima.
Korintski stil, red Tret stil vo anti~kata gr~ka
arhitektura, {to so mali izmeni go prifatile Rimja-
nite, kako i arhitektite na noviot vek. Osnovna razlika
od jonskiot stil e negovoto povitko steblo i kapitelot
vo vid na prevrteno yvono. Volutite na kapitelot se
reducirani i dijagonalno postaveni, a glavniot ukras
e izveden so reljefni redovi od stilizirani listovi
na rastenieto akantus.
Korpus Osnovno telo na objektot, {to se dobiva so
zamislenoto otfrlawe na sporedni, strani~ni do-
gradbi ili nadgradbi.
Kripta Bukvalno "skrien del" na crkvata, naj~esto
zasvodena podzemna prostorija. Sluèla kako grobnica
pod horot vo starite hristijanski crkvi, obi~no
nameneta za ~uvawe na mo{tite (posmrtnite ostatoci)
na nekoj svetec, a podocna za podzemna kapela.
Krstilnica (lat. baptisterium) Objekt, ~estopati oddelen
od hramot, vo koj se nao|a sad so voda za sproveduvawe
na obredot pokrstuvawe.
Krstoviden, krstest svod Svod, sozdaden so presek pod
prav agol me|u dva polucilindri~ni svoda.
Kubizam Umetni~ki pravec, nastanat okolu 1905 g. vo
Pariz. Imeto go dobil po toa {to ~ove~kata figura i
predmetite vo prirodata gi sveduva na geometriski
oblici, vo prv red na kocka (kub) i sl.
Kupola, kube, kalota Konveksna (ispup~ena) krovna
konstrukcija, so hemisferi~en ili elipsoiden oblik,
vrz kru`na ili poligonalna osnova. Presekot na
kupolata moè da bide polukruèn, prekr{en ili
segmenten, a poimot lakovidna kupola se odnesuva samo
na nadvore{niot oblik.
Lazur Tenok, proyiren sloj (premaz) od boja preku
prethodno nanesena druga boja. Osobeno e upotrebuvan
vo venecijanskoto slikarstvo so masleni boi.
Lak Konstruktiven del so polukru`na ili sli~na
forma, nad yiden otvor ili nad dva stolba, izgraden od
klinesti kameni par~iwa, nare~eni svodari.
Lanterna Kula ili kuli~ka vo vid na nadgradba vrz
temeto na kupolata, so kru`na ili poligonalna osnova.
Niz prozorskite otvori na yidovite od lanternata se
osvetluva potkupolniot prostor. Sluì i kako kon-
struktiven kontrateg.
Latinski krst Krst so tri ednakvi i eden podolg krak.
êstopati upotrebuvan kako osnova za plan na verski
objekti vo katoli~kiot svet.
Lizena (lezena) Plitok pilaster ili polupilaster vrz
yidot, ili na }o{eto (spojot na dva yida), {to obi~no ja
prezema dekoracijata i proporciite na stolbot.
Lo|a Galerija so otvorena arkada ili kolonada na
ednata strana; isto taka poseben objekt, obi~no vo
gradina.
Litografija (gr~.) Ve{tina za razmnoùvawe na sliki,
crteì i tekst. Ona {to se razmnoùva, prethodno se
crta vrz mazna plo~a od mek kamen, a potoa pod pritisok
na presa se prenesuva vrz hartija. Litograf, pe~atar
koj crta na kamen i od nego razmnoùva.
Loreto Grat~e vo provincijata Ankona, Italija;
pokloni~ko mesto izgradeno okolu romanskiot objekt
Santa Casa (ku}ata na Bogorodica, koja na ~udesen na~in
bila prenesena od Nazaret).
Luminizam Vo venecijanskoto slikarstvo ozna~uva
paleta na boi so dlaboka toplina i svetlosna mo}, {to
se ostvaruva so pomo{ na maslenite boi.
Luneta Polukruèn prozorec ili slepo (polno) pano
vo yidot, lakot ili kupolata, obi~no ukraseno so
reljef, mozaik ili freska.
Magistrat Objekt namenet za op{testvenite slu`bi,
gradski sovet.
Maesta Postojat dve glavni varijanti: Maestas Domini
(Veli~estvo Gospodovo), ikonografski prikaz na
Hristos na prestol, koj vo levata raka drì kniga na
ìvotot, a so desnata blagoslovuva. Maestas Virginis
(Veli~estvo na Bogorodica), ikonografski prikaz na
Bogorodica na prestol so maliot Hristos vo skutot,
koj vo levata raka drì svitok, a so desnata blagoslo-
vuva. Poteknuva od starohristijanskata kompozicija
Bogorodica so dete, a kako samostojna tema nao|a domi-
nantno mesto vo VI vek. êsta tema vo gotskoto fresko
i tabularno slikarstvo.
Majolika Keramika od fina glina so bela glazura,
bogato dekorirana; nare~ena spored staroto ime na
{panskiot ostrov Majorka.
Manastir (lat. claustrum, monasterium) Zaednica za
ìveewe na monasite (kalu|erite), koi ìveat vo grupi,
soglasno pravilata na svojot verski red. Vidi klauster.
Manirizam Poseben vid (oblik) umetnost, vo koj vna-
tre{nata vizija so svojata fantasti~na subjektivnost
se izdiga nad anti~kata umetni~ka tradicija i nad avto-
ritetot na vidlivata priroda. Vo istorijata na umet-
nosta, toj poim se odnesuva na periodot od okolu 1520
god. do 1600 godina, prvenstveno vo Italija i ja ozna~uva
zavr{nata faza na renesansata i uvodot vo baroknata
umetnost. Voop{to, manirizmot se stremi kon jaknewe
na subjektivizmot, tehni~koto sovr{enstvo i kon
izvesen intelektualizam. Generalno se upotrebuva da
ja ozna~i postapkata za podràvawe na poznatite
primeri, bez sopstvena izvornost.
Mansarda Korisen, upotrebliv potkroven prostor,
smesten vo prekr{ena krovna konstrukcija. Pronajdok
na @il-Ardun Mansr.
Martirium Objekt podignat na mestoto na ma~eweto
ili objekt vo koj se smesteni relikvii ili grob na
ma~enikot.
Maslena tehnika Slikawe so boi koi se rastvoraat vo
rastitelni masla: leneno, orevovo, afionovo (zejtin),
susamovo i dr. Pronajdok na nizozemnata umetni~ka
{kola, {to dobi osoben zamav vo venecijanskata rene-
sansna {kola.
Meander Ornament od zavitkani aglesti motivi.
Obi~no vo vid na lenta, no moè da pokriva i celi
povr{ini.
p
o
i
m
i
nov vek
2
8
9
Megaron Vo mikenskata arhitektura, ku}a so dvovoden
krov, so ogni{te vo sredinata i trem so stolbovi na
vlezot.
Mezanin Ponizok kat, me|u dva obi~ni kata, naj~esto
me|u prizemjeto i prviot kat.
Medaljon Kru`na ili elipsoidna {ara, portret, reljef
i sl. Kako motiv, ponekoga{ se primenuva na kilimi i
voop{to na tkaenini.
Metopa Kvadratna ili pravoagolna kamena plo~a,
~estopati ukrasena so reljefi od mitolo{ki sceni. Vo
frizot na dorskiot red, metopite se postaveni me|u
triglifi.
Mecena Qubitel na umetni~koto tvore{tvo, koj
materijalno i moralno ja potkrepuva tvore~kata rabo-
ta.
Minijatura 1. Eden od elementite na iluminirani
rakopisi, oboen so minium; 2. Mala precizno izra-
botena slika vo razli~ni tehniki, posebno portreti.
Modul Osnovna mera za harmonisko proporcionirawe
na arhitektonskiot stil. Vo antikata toa e dimenzijata
na dolniot polupre~nik na stebloto od stolbot. Denes,
se upotrebuvaat: konstruktiven modul, pole me|u dva
stolba ili dva yida, i proektantski modul.
Mozaik Slikarska tehnika so redewe na raznobojni
kocki~ki od kamen, glazirana keramika ili staklo, vrz
malterisana osnova. Dekorativna tehnika vo site epohi,
od mesopotamskata do denes. Najgolem dostrel dosti-
gnala vo vizantiskata umetnost.
Mrtva priroda Naslikana grupa na neìvi ne{ta, kako
{to se ovo{je, mrtov dive~ i razli~ni drugi predmeti.
Naos (cela) Vnatre{en prostor, svetili{te vo anti~-
kiot hram, vo koj se ~uvala statuata na boèstvoto.
Narteks Vlezen zapaden del na crkvata, priprata ili
vestibil, obi~no so arkada na stolbovi, odvoen od
glavniot del na hramot so yid i vrata. Tipi~en prostor
za ranohristijanskite i podocne`nite baziliki.
Eksonarteks, prostor pred narteksot, vedna{ po vlezot
vo objektot.
Naturalizam To~no umetni~ko reproducirawe na
prirodniot, nadvore{niot izgled so site detali, za
razlika od realizam, kaj koj slikata moè da bide mnogu
ubedliva, iako detalite ne se naturalisti~ki.
Nacrt (skica) Prethoden oblik na umetni~koto delo,
{to se podgotvuva za slika, skulptura ili arhitekton-
ski objekt.
Nimfeum Arhitektonska konstrukcija vo koja e smes-
tena fontana posvetena na nimfite, ukrasena so
stolbovi, ni{i i statui. Vo antikata ozna~uvalo:
svetili{te na nimfite, obi~no nekoja pe{tera ili
izvor.
Ni{a Vdlabnatina vo yidot, so razli~na osnova i
forma, so odredena namena, a ponekoga{ samo kako
dekorativen element.
Obelisk êtiriagolen stolb, koj se stesnuva nagore i
na vrvot zavr{uva so piramidalen oblik.
Odaliska (tur.) Robinka vo harem na srednovekovna
Turcija; ime na brojni sliki koi prikaùvaat gola ili
poluoble~ena ènska figura vo leè~ka polo`ba.
Odeon (gr~. odeum) 1. Vo anti~kata gr~ka arhtiektura,
javen objekt vo koj se odvivale muzi~ki i poetski
natprevari; 2. Denes, dvorana za teatarski pretstavi,
za muzi~ka igra i sl.
Oltar Kaj mnogubo{cite, vozvi{eno mesto, obi~no od
kamen, za prinesuvawe na `rtvi. Vo pravoslavnata i
katoli~kata crkva, svetili{te (vo pravoslavnata zad
ikonostasot), kade {to e smestena ~esnata trpeza i kade
{to sve{tenikot vr{i bogoslu`ba, a pristapot e
dozvolen samo na sve{teni lica. Vo katoli~kata crkva
moè da ima pove}e oltari, no bogoslu`bata se vr{i
samo vo glavniot oltar.
Oltarska slika Slika (poretko skulptura vo plitok
reljef), postavena zad i nad oltarot, rabotena na drvo.
êstopati e napravena od pove}e krila, taka {to se
narekuva: diptih od dve krila, triptih od tri krila i
poliptih od pove}e krila.
Opus Latinski zbor {to ozna~uva vid na grade`na
tehnika. Vo umetnosta ozna~uva edna zaokruèna
celina na umetni~koto tvore{to.
Oratorija Vo katoli~koto kanonsko pravo, mesto
odredeno za molitva na potesen krug vernici. Kako
arhitektonski objekt naj~esto se sre}ava vo barokot.
Oreol Svetol krug okolu teloto, kako znak za svetec;
za razlika od nimbus vo vid na svetol krug okolu
glavata, kako znak za svetec.
Orkestra Vo anti~kiot gr~ki teatar, kruèn ili
polukruèn prostor za hor, me|u scenata i gle-
dali{teto.
Paviljon 1. Dekorativen arhitektonski objekt, ~e-
stopati ku}i~ka vo gradina; 2. Istaknat del na zgradata,
{to go formira centralniot element na glavnata
fasada.
Paleta (ital.) Plo~a od drvo, metal, porcelan i sl., so
otvor za palec za da se drì v raka; ja upotrebuvaat
slikarite za me{awe na boite.
Pandantifi Konkavni segmenti vo oblik na prevrteni
triagolnici, eden od elementite {to ja potpiraat
kru`nata kupola nad kvadraten ili poligonalen
prostor; primenuvani vo vizantiskite, romanskite,
renesansnite i podocne`nite objekti.
Pano Bukvalno "tabla". Karakteristi~en del od yidna
povr{ina, koja vo stilot rokoko ja zamenuva podelbata
bazirana vrz arhitektonski stilovi. Napravena e od
edna izdolèna povr{ina, na ivicite elegantno
zatvorena so lentovidni ukrasi, ~estopati dekorirani
so rokaj motivi.
Panteon (gr~.) Hram za site boèstva.
Parapet Nizok yid ili ograda. Naj~esto se odnesuva na
del od yidot vrz koj se izdiga prozorskiot otvor.
Pastel Slikarska tehnika so primena na suva boja, vo
vid na moliv ili stap~e od kreda. Upotrebenata boja za
nacrtanite linii, potoa se razma~kuva vrz podlogata
so vrvot na prstite. Dolgotrajno ja za~uvuva svojata
sveìna.
Peripteros Tip na anti~ki gr~ki hram, od site strani
zaobikolen so trem, so eden red stolbovi. Do kolku
stolbovite se soedineti so yidnata konstrukcija, se
narekuva psevdoperipteros.
p
o
i
m
i
nov vek
2
9
0
Peristil Neprekinata niza na stolbovi, koja ja zaobi-
koluva zgradata ili dvorot.
Pjano nobile (ital.) Glaven kat vo italijanskata
renesansna palata, obi~no povisok od ostanatite i
poreprezentativno obraboten.
Pjaca (ital. piazza) Otvoren javen plo{tad zaobikolen
so zgradi. Pjaceta, pomal javen plo{tad.
Pieta Umetni~ka kompozicija (slika ili skulptura)
so Bogorodica i mrtviot Hristos vo nejzinite skutovi,
ili oplakuvaweto na Hristos.
Pilaster Spleskan pravoagolen stolbec, spoen so
yidnata konstrukcija, {to gi sodrì elementite na
stilskiot red (bazis, steblo, kapitel).
Pilon 1. Visok i sli~en na kula, vlezen del vo egi-
petskite hramovi, so zakoseni strani; 2. Stolbec {to
nosi nadvi{ena zgrada.
Pinakoteka (gr~.) 1. Kaj starite Grci prostorija vo
anti~kite propilei, ukrasena so sliki; 2. Denes, dvo-
rana (muzej) so umetni~ki sliki; 3. Ime na pro~ueni mu-
zei vo Minhen: Stara i Nova pinakoteka.
Polihromija Dekoracija {to se postignuva so kom-
binirawe na materijali vo razni boi, za razlika od
monohromija, ednobojnost.
Portik (lat. porticus) Trem so edna otvorena strana vo
prizemjeto na objektot, koj vo vid na kolonada go for-
mira vlezot i sredniot del na fasadata.
Porcelan Najfina keramika, naj~esto so bela boja, so
sjajna i tvrda smesa dobiena so pe~ewe na smesa od kao-
lin, feldspat, kvarc i glina. Tipi~en kineski proiz-
vod, {to vo Evropa se proizveduva od po~etokot na XVIII
vek. Najmnogu upotrebuvan vo rokoko za izrabotka na
statueti, sitni ukrasi, vazni i dr.
Postament, piedestal Podno`je za spomenik, deko-
rativno profilirano i ~estopati ukraseno so reljef.
Preobraènie (lat. transfiguratio) Ispolnuvawe na
starozavetnite pretskaùvawa za Hristos - Mesija, ~ie
preobrazeno telo se prepoznava kako Bog vo edinstvo
so Svetoto Trojstvo. Od XIV vek vo zapadnata iko-
nografija (sli~no na vizantiskata) toj se prikaùva
kako lebdi so ra{ireni race, dodeka trojca apostoli
leàt na zemjata, pokrivaj}i gi o~ite od silnata
svetlost.
Promenada Uredena povr{ina za {etawe; {etali{te.
Propilei Monumentalna vlezna partija vo svetili{-
niot prostor kaj anti~kite gr~ki objekti.
Profana arhitektura Svetovna, necrkovna, obi~na
sekojdnevna gradba. Ne e nitu za voeni potrebi.
Profilacija Ispup~eni ili vdlabnati lenti za ukras
na yidovite ili nosa~ite, na prozorcite ili vratite
itn. Moàt da bidat mazni ili dekorirani so reljef i
so slikarstvo.
Rampa Navalena ramna povr{ina, koja sluì mesto
skali.
Rebro Arhitektonski element, naj~esto vo oblik na
kamena ìla, koja vo romanskite i gotskite crkvi
prifa}a del od teìnata na objektot i ja pokaùva
nasokata na potisocite i kontrapotisocite. Arhi-
tektite na renesansata, rebrestata konstrukcija ja
doveduvaat do sovr{enstvo pri gradeweto na kupoli.
Red Arhitektonski sistem {to proizleguva od do-
slednata primena na odredeni pravila ili stilski
kanoni, koi go odreduvaat oblikot i delumno razmerot
na elementite. Vo anti~kata gr~ka arhitektura se
razvile: dorski, jonski i korintski red, kon koi Rimja-
nite dodavaat: toskanski i kompoziten. Renesansnite
arhitekti, prisposobuvaj}i gi rimskite modeli, sozda-
vaat mnogu varijanti, no podocna vo vreme na (neo)kla-
sicizmot, arhitektite strogo se pridrùvaat kon an-
ti~kite gr~ki i rimski originali.
Relikvarium Kov~eg za ~uvawe na sveti predmeti,
obi~no izraboten od skapocen materijal i bogato
dekoriran.
Reljef Umetni~ko i zanaet~isko vajarsko delo (od
kamen, drvo, bronza, pe~ena zemja i sl.), koe e izraboteno
vo dve dimenzii, taka {to negovite ispup~eni figuri
ne se izdvojuvaat od osnovata, koja ostanuva neob-
rabotena. Moè da bide samostojno delo ili da sluì
kako ukras na zgrada. Zavisno od plasti~nosta se
narekuva plitok i visok.
Restavracija Obnova, odnovo vospostavuvawe na
nekoga{niot avtenti~en oblik na objektot. Moè da
bide fragmentarna, a vo posebni slu~ai celosna.
Retabl Zaden del vo oltarot na katedralata ili crk-
vata, koj se izdiga nad oltarskata sve~ena trpeza; Ar-
hitektonsko zasolni{te ili obloga na yid, obi~no so
ikoni, skulpturi, rezba ili druga dekoracija.
Refektorium (ili konviktorium), trpezarija so kujna
vo manastirite.
Rizalit Del od fasadata, koj so svojata celosna viso-
~ina se istaknuva pred op{tata ramnina. Moè da ima
pravoagolna ili poligonalna osnova, a negoviot za-
vr{etok, ponekoga{ go nadvi{uva zavr{niot venec na
objektot.
Rozeta Kruèn prozorski otvor so ~ipkasta kamena
mreà, naj~esto na fasadite od romanskite i gotskite
crkvi.
Rostralni koloni Koloni (stolbovi) ukraseni so
rostrali. Obi~no se upotrebuvaat za nosewe na pri-
stani{ni svetilnici, upotrebuvani u{te vo anti~kiot
Rim. Najpoznati se na pristani{teto vo Sankt
Peterburg i Bordo. Rostral se narekuva metalnata
istaka na klunot od voen korab (brod).
Rotonda (lat. rotunda) Zgrada so kru`na osnova.
Rudimentiran Vo arhitekturata, nerazvien oblik so
vtorostepeno zna~ewe.
Rustika Na~in na gradewe yidovi, pri {to kamenite
blokovi se naglaseni so mnogu vdlabnati sloevi (fugi)
i ~estopati imaat gruba povr{ina.
Sakralna arhitektura Objekt namenet za verski po-
trebi.
Sakramento Vidliv znak na nevidlivata milost, vo-
spostaven od Hristos. Katoli~kata crkva ima sedum sak-
ramenti: krst, potvrda, sveta pri~esna, ispoved, poma-
zanie na bolniot, sve{teni~ki red i ènidba. Sli~no
e i kaj pravoslavnata crkva. Sakramentot ima dva va`ni
sostavni delovi: materija (postapki, predmeti ili dvete
zaedno) i forma (zborovi koi pritoa se izgovaraat).
Ova zna~ewe na sakramentot e nepromeneto od XI vek.
p
o
i
m
i
nov vek
2
9
1
Sakristija Prostorija vo crkvata, nameneta za ~uvawe
na osveteni predmeti (naj~esto sadovi) i dekorativno
obrabotena; mala dogradba do svetili{niot (oltar-
niot) prostor na crkvata, povrzana so nego preku vrata.
Se sostoi od edna ili pove}e prostorii vo koi se
smesteni crkovnite knigi i predmeti.
Sarkofag Mrtove~ki sandak, napraven od kamen so
monoliten kapak, odnadvor ukrasen so reljefna deko-
racija. Od rimskata umetnost pominal vo ranohristi-
janskata. êstopati so monumentalni dimenzii i so go-
lema umetni~ka vrednost.
Svetili{te Najsvetiot del na hramot, odnosno crkvata.
Vo hristijanskite hramovi, del vo koj se nao|a glavniot
oltar, poznat pod imeto prezbiterium vo katoli~kata
crkva.
Svod La~na me|ukatna ili pokrivna konstrukcija od
kamen ili tula. Osnovni vidovi: polucilindri~en so
polukruèn presek; krstest se sostoi od dva polucilin-
dri~ni svoda {to se se~at pod prav agol; rebresta kade
konstrukcijata od rebra go prifa}a tovarot.
Senotaf (gr~. kenotaf) Nadgroben spomenik vo ~est
na nekoja slavna li~nost, ~ii posmrtni ostatoci, od
razli~ni pri~ini ne se smesteni vo toj spomenik.
Serkla` Horizontalna lentovidna grade`na kon-
strukcija so kru`na, poligonalna ili ~etvrtasta
forma, skriena vo yidnata konstrukcija. Napravena od
tvrdi drveni gredi (spoeni so klinovi) ili od beton,
ima uloga da gi prifati horizontalnite potisoci.
Skena Vo anti~kiot gr~ki teatar, tretiot osnoven del
(pokraj kavea i orkestra), vo vid na pravoagolen pro-
stor so stolbovi, koj sluèl kako scena od prednata, a
kako garderoba i magacin od zadnata strana.
Slepa arkada Arkada spoena so yidot, bez vistinski
otvori i ima dekorativna uloga.
Steblo na stolbot Sredniot, najdolgiot del na stolbot,
obi~no na`leben po dolìna. Na stebloto od dorski
red `lebovite (kanelurite) imaat elipsoidna osnova,
dodeka na jonskiot i korintskiot tie se polukru`ni.
Stereobat Skalesta platforma (postament) vrz koja se
izdiga anti~kiot gr~ki hram.
Stereotomski Stereotomski Stereotomski Stereotomski Stereotomski Arhitektonski prostor oblikuvan od
yidna masa.
Stilobat Gornata obloga (skala) na stereobatot (plat-
formata), vrz koja se ispraveni stolbovite (kolonite)
na anti~kiot gr~ki hram.
Stil, vidi red.
Stoa Samostojna kolonada ili portik. Vo stara Atina:
trem na stolbovi, ukrasen so sliki i reljefi.
Stolb, kolona Vertikalna nose~ka konstrukcija so
cilindri~en oblik na stebloto. Se sostoi od dolen del
- bazis (osven kaj anti~kiot dorski red), steblo i
kapitel. Arhitektonskite redovi se razlikuvaat spo-
red oblikot i proporcijata na ovie elementi. Do kolku
e spoen so yidnata masa, se narekuva polustolb ili
polukolona.
Stolbec Vertikalen nosa~ so kvadraten ili pravo-
agolen presek, koj e oblikuvan soglasno arhitekton-
skiot red, stil. Do kolku e spoen so yidnata kon-
strukcija se narekuva pilaster.
Superponirani (superimponirani) stolbovi (redovi,
stilovi) Arhitektonski motiv na fasadata, so upotreba
na site tri gr~ki stila eden nad drug, kaj zgradite so
kolonadi, arkadi ili pilastri. êstopati upotrebuvan
vo rimskata, a potoa i vo renesansnata arhitektura.
Sfumato Slikarska tehnika so fino modelirawe na
figurite, so postepeno blago zasen~uvawe, vo vid na
ne`no zamagluvawe. Do sovr{enstvo ja upotrebil
Leonardo da Vin~i.
Tabernakul (fr. tabernacle - {ator, paviljon) Vo
katoli~kite crkvi, vnatre{en, ograni~en prostor,
dekorativno obraboten, namenet za ~uvawe verski
predmeti.
Tambur Arhitektonski element so cilindri~en ili
poligonalen oblik, {to ja drì kupolata i ja prenesuva
nejzinata teìna vrz la~nite konstrukcii. Vo anti~-
kata gr~ka arhitektura: sekoj od kru`nite kameni
blokovi, koi postaveni eden vrz drug go pravat stebloto
na stolbot.
Tempera Slikarska tehnika {to se izveduva vrz posebno
podgotvena podloga, so boi {to se me{aat so òl~ka
od jajce, so lepilo ili so mleko.
Terakota Pe~ena neglazirana glina, {to se upotrebuva
za gradewe i za dekorativni elementi.
Termi Vo anti~kiot Rim, javni bawi so topla voda vo
vid na prostrani objekti od pove}e delovi. Podocna,
bawi so topla mineralna voda, {to sluàt za le~ewe
na razni bolesti, vo prv red na revmatizam.
Tetrakonhos (gr~. ~etirilist) Osnova na crkva vo vid
na ~etiri lista.
Timpanon, Timpan Ramnokrak triagolno obraboten del
na frontonot, so dvovodna krovna konstrukcija na
prednata ili zadnata fasada na anti~kiot gr~ki hram.
Podocna, vo renesansata taka se narekuva i triagolniot
zavr{etok nad portalot ili prozorecot.
Tolos Anti~ki gr~ki hram ili koj bilo drug objekt so
kruèn oblik.
Tordirani koloni (fr. torsion - zavivawe, zavrtuvawe,
usukuvawe) Stolbovi ~ii stebla se usukani, taka {to
formiraat karakteristi~ni `lebovi i lenti.
Torzo Goren del na ~ove~koto telo, bez glava i race,
~estopati motiv na skulptura ili slika.
Toskanski red Rimski dodatok na anti~kite gr~ki
redovi. Sli~en e na dorskiot, no ima bazis i steblo bez
`lebovi.
Travej Prostor vo vnatre{niot del na objektot,
crkvata, ograni~en so ~etiri stolba i so svodot {to
tie go nosat.
Traktat (lat.) Spis, rasprava, kni{ka. Vo renesansata,
stru~no-nau~no delo vo koe se rasprava za arhitektu-
rata, umetnosta, literaturata itn.
Transept Popre~en korab (brod) na bazilikalnata
crkva, koj vkrstuvaj}i se so nadol`nite brodovi na
crkvata dava krstoviden oblik.
Triglif (gr~. glif-vreùvawe) Kamena plo~a so tri
vertikalni vreùvawa ili so dve poluvreùvawa;
ukrasen element me|u dve metopi na frizot od anti~-
kiot gr~ki dorski red.
p
o
i
m
i
nov vek
2
9
2
Trijanon Nekoga{no selo pokraj Versajskiot dvorec,
kaj Pariz.
Trikonhos (gr~. trilist) Osnova na crkva vo vid na tri
lista.
Triumfalna kapija Arhitektonski spomenik vo vid na
masiven portal, so eden ili tri otvori, od kamen, tula
ili mermer, so bogata plasti~na dekoracija. Najmnogu
graden od Rimjanite, verojatno po primerot na kapiite
od etrurskite tvrdini. Sinonim triumfalen lak.
Trompa Konstrukcija so ~ija pomo{ kvadratnata osnova
pominuva vo poligonalna. Nejziniot oblik e vo vid na
polukru`na ili sferi~na ni{a, a nejziniot nadvo-
re{en nose~ki lak povrzuva dva yida, koi se spojuvaat
pod prav agol.
Urna Sad od pe~ena zemja, kamen, staklo ili metal vo
koj se ~uvaat ostatocite na izgorenite pokojnici.
Uspenie Smrtta na Bogorodica, {to vo pravoslavieto
se ozna~uva so praznikot Golema Bogorodica. Za
razlika od denot na nejzinoto ra|awe (Mala Bogo-
rodica), smrtta na majkata bo`ja pretstavuva pozna~aen
nastan, bidej}i so toj ~in zapo~nuva nejzinoto preo-
brazuvawe vo boèstvena li~nost, preminuvaj}i vo
besmrtnost, isto kako i nejziniot sin pred nea.
Fajans Op{t naziv za gle|osana pe~ena glina, {to se
upotrebuva za sadovi ili za ukrasni elementi na
objektite. Nare~ena e spored gradot Faenca, kade,
po~nuvaj}i od okolu 1300 god. masovno se proizveduvala
keramika.
Fasada Nadvore{na povr{ina koja go so~inuva izgle-
dot na objektot. Razviena fasada, crta~ka pretstava,
na koja vkupnata iskr{ena fasadna povr{ina se prika-
ùva kako edna ramnina.
Fluid (lat.) Te~nost, gas; struewe. Figurativno zna-
~ewe: vlijanie, zra~ewe. Fluiden, te~en, vozdu{est, le-
sen vo dvièweto ili zboruvaweto.
Fovizam Slikarski pravec, nastanat vo Francija okolu
1905 god. Imeto go dobil spored revolucionerniot stav
za prekin so naturalisti~kata tradicija, svesno defor-
miraj}i gi prirodnite modeli i sluèj}i se so osnovni
(~isti) boi. (fr. btes fauves - divi ìvotni, yverovi).
Forum Vo rimskata urbana struktura, centralen
otvoren prostor, obi~no zaobikolen so javni objekti i
kolonadi. Po funkcija i oblik odgovara na agora vo
anti~ka Grcija.
Freska Freska Freska Freska Freska Tehnika na yidno slikarstvo vrz sveò nanesen
malter. Bojata, vpivaj}i se vo malterot, zaedno so nego
se stvrdnuva i stanuva sostaven del na yidot. Upo-
trebuvana od antikata do denes, a osobeno vo vizan-
tiskata, renesansnata i baroknata umetnost.
Friz (na gr~ki zooforos) Del na glavniot venec
(antablementot) me|u arhitravot i venecot (gejzonot).
Vo dorskiot red se sostoi od triglifi i metopi, a vo
jonskiot i korintskiot ima oblik na neprekinata
lenta, ukrasena so skulpturi.
Fronton Vo antikata go ozna~uva gorniot triagolen
del, so koj zavr{uva prednata i zadnata fasada na hra-
mot. Podocna, ovoj izraz se odnesuva na sekoj goren del
od fasadata na objektot, nezavisno od negoviot oblik.
Fuga Spojnica me|u dva grade`ni elementi, koja moè
da bide bez vrzno sredstvo (suva fuga) ili so raznovidni
grade`ni vrzni sredstva (kal, malter, gips, cement i
dr.). Moè da bide ~isto konstruktivna ili dekora-
tivno obrabotena.
Harpija Vo gr~kata mitologija demon na burata, vo vid
na krilesto su{testvo, polu èna, polu ptica, gra-
blivka, bleda i slaba od postojano gladuvawe. Vo
elinisti~ko-rimskoto doba se pojavuva kontaminacija
na harpija i sirena.
Hol (angl. hall - sala) Ime nastanato vo po~etokot na
renesansnata arhitektura vo Anglija. Ozna~uva glavna,
obi~no najgolema prostorija, za priem na gosti, deko-
rativno uredena. Imeto na holot, naj~esto se odnesuva
i na celiot objekt, veleposedni~kata ku}a ili zamokot.
Hor Vnatre{en prostor vo crkvata, opredelen za peewe
(pevnica); obi~no, pred glavniot oltar, no ponekoga{
se protega i vo glavniot korab, ili pak e bo~no posta-
ven. Ovoj izraz ponekoga{ se upotrebuva za celiot pro-
stor pred glavniot oltar.
Cokle Najniskiot horizontalen pojas na objektot, {to
se izdiga od terenot (trotoarot) do prvata hori-
zontalna konstrukcija, obi~no podot na prizemjeto.
Kolosalno cokle ja opfa}a celata viso~ina na prvoto
nivo na objektot i nad nego se izdiga kolosalen red na
stolbovi ili pilastri.
[tafelajna slika Slika izrabotena na slikarski
nogari ({tafelaj), za razlika od yidna slika.
[tuko Malter ili gips, upotreben kako niskoreljefna
dekoracija na tavanot ili yidot; isto taka malter
nanesen vrz fasadata za da se imitira kamen ili stilska
profilacija.
p
o
i
m
i
nov vek
2
9
3
KORISTENA LITERATURA
Kus pregled *
Andersen Liselotte. BAROK I ROKOKO. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1967, str.264
ARCHITECTURE, PRINCIPES DANALYSE SCIENTIFIQUE, mthode et vocabulaire. Ministre
des affaires cullturelles, Imprimerie nationale, Paris, 1972, Vol.I 234 str, Vol II - ilustracii
ARHITEKTURA ROSSII, UKRAIN I BELOROSSII, XIV - perva polovina XIX.
Vseoba istori arhitektur, tom 6. Stroizdat, Moskva, 1968, str.567.
ARHITEKTURA ZAPADNO EVROPI XV-XVI VEKOV, Vseoba istori arhitek-
tur, tom 5 (poha vozro`deni). Stroizdat, Moskva, 1967, str.700.
Banister Fletcher. A HISTORY OF ARCHITECTURE. Edited by Dan Cruickshank, Architectural Press,
Butterworth-Heinemann, Oxford, 1896-1996, str. 1872.
BAROQUE, ITALIE ET EUROPE CENTRALE. Grupa avtori, Office du livr, Friburg, D.Vincent,
Paris, 1966, str.194
Batu{i} Slavko. UMETNOST U SLICI. Matica Hrvatska, Zagreb, 1961, str. 744
Bazen @ermen. ISTORIJA SVETSKE SKULPTURE. Vuk Karadì}, Beograd, 1978, str. 459
Bazen @ermen. POVJEST UMETNOSTI. Naprijed, Zagreb, 1968, str.555
Bazen @ermen. VRHUNSKA DELA SVETSKE UMETNOSTI, Jugoslavija. Beograd, 1963, str. 327
Clark Kenneth. CIVILIZACIJA. Mladost, Zagreb, 1977, str.350
CLASSICI DELLARTE. Libri 1-28. Rizzoli, Milano, 1970
Deroko A. SPOMENICI ARHITEKTURE IX-XVIII VEKA U JUGOSLAVIJI. Grae-
vinska kwiga, Beograd, 1967, str. 264
DICTIONNAIRE DES GRANDS PEINTRES. Sous la direction de Michel Laclotte (tom 1, 2). Larousse,
Paris, 1976, str. 960
ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI (tom 1, 2, 3, 4). Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb,
1959
Gardner Hellen. UMETNOST KROZ VEKOVE. Matica Srpska, Beograd, 1967. str. 769
HISTOIRE GENERALE DE LART **. Urednik i izdava~ Flamarion Ernest, edicija, Paris, 1961,
str. 400
I DIAMANTI DELLARTE (edicija 17 knigi). Sadea/Sansoni, Firenze, 1966
ISTORIJA SLIKARSTVA, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962, str.320
Janson H.W. ISTORIJA UMETNOSTI. Jugoslavija, Beograd, 1965, str.570
* Redosledot e napraven po abeceden red.
Koristenite bibliografski izvori objaveni pred 1960 god. ne se navedeni vo ovoj kus pregled. Pokraj navedenite izvori,
vo podgotovkata na knigata se koristeni i golem broj publikacii, monografii, muzejski katalozi, posebni prospekti
itn. Site tie se vo celost navedeni vo prilogot "Poteklo na ilustraciite Poteklo na ilustraciite Poteklo na ilustraciite Poteklo na ilustraciite Poteklo na ilustraciite".
l
i
t
e
r
a
t
u
r
a
nov vek
2
9
4
KAKO PREPOZNATI UMETNOST, RENESANSA, BAROK, ROKOKO. Edicija. Vuk Karadì},
Beograd, Rizzoli, Milano, 1978-80, str. 3 x 64
KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975, str. 385
Levi Majkl. ISTORIJA SLIKARSTVA, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1967, str.324
Lowri Battes. RENAISSANCE ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968
MALEREI, LEXIKON VON A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986, str. 768
Millon Henry A. BAROQUE & ROCOCO ARCHITECTURE. Studio Vista, London, 1968
Molesvorth H.D., Cannon Brookes P. ISTORIJA EVROPSKE SKULPTURE, od Romanike do Rodina. Jugoslavija,
Beograd, 1967, str.288
MUZEJI SVETA. Serija na knigi, Vuk Karaxi, 1967
Murray Peter i Linda . UMETNOST RENESANSE. Jugoslavija, Beograd, 1966, str. 287
NAJLEP[E GRA\EVINE I PROSTORI SVETA, 4 kola x 3 knjige x 170 str. Vuk Karadì}, Beograd, 1986
Nestorovi} B. ARHITEKTURA NOVOG VEKA. Nau~na knjiga, Beograd, 1964, str. 349
Piskel ina. OP[TA ISTORIJA UMETNOSTI. Kwiga 2 i 3, str. 237, Vuk Karaxi, Beograd,
1970, str. 2 h 240
Prater Andreas, Bauer Herman. PAINTING OF THE BAROQUE. Taschen, Kln, 1997, str. 160
Rambert Charles. ARCHITECTURE, DES ORIGINES A NOS JOURS. Exlusivit Hachette, Paris, 1968, str.
235
Renak Salomon. APOLO, op{ta istorija likovnih umetnosti. Srpska knjièvna zadruga, Beograd, 1967, str. 467
Ruì Milutin. ILJADA SLIKI OD ISTORIJATA NA UMETNOSTA. Kniga I i II. Radni~ki
univerzitet uro akovi, Sarajevo, 1965, str. 127 + -
SCULPTURE III, Taschen, Kln, Tokyo, 1987, str. 311
SVETOVNI CENTROVE NA ISKUSTVOTO. Beleìti tvordbi od devet muze, Blgarski
hudo`nik, Sofi, 1968
SVETSKA ARHITEKTURA, ilustrovana istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967, str. 345
Trifunovi} Lazar. GALERIJA EVROPSKIH MAJSTORA. Jugoslavija, Beograd, 1964, str. 100
VELIKE ARHITEKTURE SVIJETA. Urednik Miroslav Ku{anjac, Mladost, Zagreb, 1981, str.288
Venting ârls. UMETNI^KO BLAGO EVROPE. Vuk Karadì}, Beograd, 1978, str.303
Wolf E. Robert, Millen Roland. RENESANSA. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969, str. 263
Wundram Manfred. PAINTING OF THE RENAISSANCE. Taschen, Kln, 1997, str. 160
ZAPADNA EVROPA I LATINSKA AMERIKA, XVII - PERVA POLOVINA XIX VEKA.
Vseoba istori arhitektur, tom 7, Stroizdat, Moskva, 1969, str. 620
nov vek
L
I
T
E
R
A
T
U
R
A
2
9
5
POTEKLO NA ILUSTRACIITE SO DETALEN
PREGLED NA KORISTENATA LITERATURA
*
Arhitektura
All Lisboa and its surroundings. Escudo de Oro,SA, Porto./236;98
Andersen Liselotte. Barok i Rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; str.154, 6, 29, 36, 39, 48, 49, 53, 63, 68,
69, 72, 77, 80, 83, 89, 101, 107, 190,192.
Architektura polska do polowy XIX wieku. Budowni{two i architektura, Warszawa, 1956. / 261, 262, 263, 265 ; ;; ;;
110, 111.
Arhitektura, ~ovek, podneblje. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd i dr. 1986. / 275; ; ; ; ; 94,
127.
Arhitektura XX vijeka, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Prosveta, Beograd i dr., 1986. / ; ;; ;; 285.
Architecture, ds origines nos jours. Charles Rambert, Hachette, Paris, 1968. / ; ;; ;; 232.
Architektur in Wien. Arhitektonski vodi~, Wien, 1990. / ; ;; ;; 242, 278.
A travrs lItalie. 600 photos. Caesar Schmidt, Zrich - Leipsic. / 24, 148 ; ;; ;;
Baroque. Italie et Europe centrale. Architecture universelle. Office du livre, Friburg, 1964. / ; ;; ;; 15, 53, 61.
Barok, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija, Beograd, 1985. / ; ; ; ; ; 121, 122, 123, 125, 126, 128.1.
Bartolini Roberto. Florence. Vodi~. Becocci, Florence, 1977. / 16, 31 ; ;; ;;
Beauts de la France. Poitou - Charentes, Centre. Pays-de-la-Loire. Libraire Larousse, Paris, 1978. / 215, 217,
223; ;; ;;
Berti Luciano. All the works of Mickelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 120, 124 ; ;; ;;
Bhlman J. Die Architektur des klassischen Altertums und der Renaissance II. Paul Neff verlag, Esslingen, 1904.
Bundesrepublik Deutschland. Ein Bilband von Otto Srigner. Ludwig Simon. Munchen - Pullach, 196-. / str.10,
249, 251, 253 ; ;; ;;
ôvjek i prostor, 7-8/1988, Zagreb. / ; ; ; ; ; 129.
Die architektur der barock und rokokozeit in Deutschland und der Schweiz. Julius Hoffmann. Stuttgart, 1924. / ; ;; ;;
60, 66.
De re Aedificatoria, Arhitektura i istorija. Gra|evinska knjiga, Beograd, 1990.
Dobrovi} Nikola. Tehnika urbanizma. Nau~na knjiga, Beograd, 1957. / 41, 144, 157 ; ; ; ; ; 17.
Domovi kraljeva. Najljep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd i dr., 1986. / str.12, 264, 266, 269,
270, 272 ; ;; ;; 40.
Domus 710, november, 1989.
Enciklopedija likovnih umetnosti, 1,2,3,4. Leksikografski zavod FNRJ, 1959. / ; ; ; ; ; 245(1), 254(3), 6 (1), 242 (2),
254 (3), 124 (1), 284 (2).
Ferari Oreste. Bernini. Guinti, Firence, 1995. / ;139
Florence, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1995. / 1, 2, 5, 9, 13, 14, 21, 27, 143, 146, 147 ; ;; ;;
Florence, the golden book. Vodi~. Bonechi. Firenze, 1994.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terini, 1970. / 17, 26, 145 ; ;; ;;
p
o
z
a
j
m
e
n
i

p
r
i
l
o
z
i
* Redosledot e napraven po abeceden red. Granicata me|u numeracijata na prilozite od prviot i od vtoriot del na knigava
e ozna~ena so ";".
nov vek
2
9
6
Florence. Vodi~. Storti, Venezia, 1987-89.
Franzoni Lanfranco. Verone. Vodi~. Storti, Venezia, 1974. / 54, 90, 129, 130 ; ;; ;;
Gorohov V.A., Lunc L.B. Parki mira, Stroizdat, Moskva, 1985.
Gra|evine iz sna neimara, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd. Rizzoli, Milano, 1978.
/ 219, 235 ; ; ; ; ; 54, 55, 56, 57.
Grosse Brgerbauten. Deutcher vergangen heit. Karl Robert Langewiesche, Leipzig, 19. / 250, 252 ; ;; ;;
Helft Neresheim erhalten. Prospekt, 196-.
Histoire generale de lart **. La renaissance italienne, par Jean-Louis Vaudoyer, Flamarion, France, 1951. /
113 ; ; ; ; ; 241.
Hramovi mo}i. Najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. / 256 ; ; ; ; ; 3, 9,
71.
Il Campidoglio. I tresori, Sadea/Sansoni, Firence, 1966.
Italy in color. Vodi~. Boneche, Firenze, 1972. / 15, 19, 35 ; ; ; ; ; 13, 18, 23, 288.
ankovski S., Ciborovski A. Var{ava, Interpres, Var{ava, 1980. / ; ; ; ; ; 112.
Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, 1965. / 20, 29, 2772.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karadì}, Beograd, 1980./ ; ; ; ; ; 10, 27, 28, 51, 64.
Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karadì}, Beograd, 1980. / 105 ; ;; ;;
Kako prepoznati umetnost, Rokoko. Vuk Karadì}, Beograd, 1980. / ; ; ; ; ; 64.
Kan Pavel. Leningrad. Raduga, Moskva, 1988. / ; ; ; ; ; 115, 117, 118, 119, 253, 255.
Ka{anin Milan. Lart Yougoslaves. Muse du prince Paul, Beograd, 1939. / ; ; ; ; ; 282.
Kedrinski A. A., Kolotov M. G., Ometov B. N., Raskin A. G. Vostanovlenie pamtnikov
arhitektur Leningrada. Leningrad, Stroizdat, 1983. / ; ; ; ; ; 114, 116, 251, 252, 254.
KUNSTGESCHICHTE, VOM MITTELALTER BIS ZUR GEGENWART. Parkland,Stuttgard, 1975./22;
238, 309.
Lart, ds origines nos jours, I, II. Larousse, Paris, 1932. / I: 50, 230, 232, 246, 248 ; ; ; ; ; II: 45, 239,303.
Les chteaux de la Loire. Del Duca, Paris, 194-. 217 ; ;; ;;
Ljubljana. Jugoslovenska revija, BIGZ, Beograd, 1981. / ; ; ; ; ; 120, 283.
London, Pictoral guide. Pitkin Pictorials, London, 1975.
Lowry Bates. Renaissance architecture. Studio Vista, London, 1968.
Meyer Daniel. Versailles. Art Lys Versailles, 1992. / ; ; ; ; ; str.5, 41, 46.
Millon Henry A. Baroque & Rococo architecture. Studio Vista, London, 1968.
Moj dom, revija, Konsalting proekt, Skopje, br. 5/96 . / ; ; ; ; ; 287.
Moskovskie motiv. Moskovski rabo~i, Moskva, 1975.
Mseler Wilhelm. Europische kunst, vlker und zeiten. Safari-verlag, Berlin, 1942. / 20, 241, 257 ; ;; ;;
Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, ìvot i delo. Vuk Karaxi, Beograd, 1975. / 47, 118 ; ;; ;;
Nardini Bruno. Mikelan|elo, ìvot i delo. Vuk Karadì}, Beograd, 1976/163.
Nenadovi S. M. Arhitektura u Jugoslaviji od IX-XVIII vek. Nau~na kwiga, Beograd, 1980.
Nestorovi} N.Bogdan. Arhitektura novog veka, Nau~na knjiga, Beograd, 1964.
Obnova Dubrovnika 1979-89. Zavod za obnovu Dubrovnika, 1989. / 279, 280 ; ;; ;;
Op{ta istorija umetnosti, od preistorije do dana{njice, Alfa, Beograd, 1998./;92
Ortolani G.M. Venise. Vodi~. Plurigraf, Narvi-Terni, 1975.
Pamtniki iskustva Sovetskogo Soza, Moskva i Podmoskove. Iskustvo, Moskva, 1979. / 267,
271 ; ; ; ; ; 113.
nov vek
P
O
Z
A
J
M
E
N
I

P
R
I
L
O
Z
I
2
9
7
Paris en 4 jours. Vodi~. A. Leconte, Paris, 1985. / 220, 229 ; ; ; ; ; 32, 34, 44, 188, 229, 235, 274.
Paris. Flamarion. Vodi~. Paris, 1961. / 228 ; ; ; ; ; 31, 47, 189, 191, 228, 236.
Pavilo F.C. The colour of Rome. Vodi~, Lozzi, Roma, 199-. / ; ; ; ; ; 195, 196, 310.
Pinder Wilhelm. Deutscher barock, die grossen baumeister des 18. jahrhunderts. Karl Robert Langewiesche,
Dsseldorf, Leipzig, 199-. / ; ; ; ; ; 62, 64, 65, 67, 70, 108.
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 11, 13, 37, 52, 106, 152,
155 ; ;; ;;
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; ; ; ; ; 19, 193, 194, 275.
Popovi} Neboj{a ; ; ; ; ; 244.
Prospekti ; ; ; ; ; 106, 109, 231, 243, 246, 248, 286.
Rasko{ religija, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, 1986. / ; ; ; ; ; 58.1, 272.
Razglednici 141, 218, 222, 224 ; ; ; ; ; 7, 84, 85, 106, 109, 237, 277, 292.
Renesansa u Hrvatskoj i Sloveniji, Umetnost na tlu Jugoslavije. Grupa autora, Jugoslavija i dr., Beograd, 1985. /
274, 276, 277, 280
1
; ;; ;;
Ricati Marija Lujza. Leonardo. Nolit, Beograd, 1979. / 51 ; ;; ;;
Rome and theVatican. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / 116, 122 ; ; ; ; ; 12, 16.
Santini Loreta. Rome y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, Italy, 1978. / ; ; ; ; ; 11.
Santini Loreta. Vodi~. Vatican City. Plurigraf, Narni-Terni, Italia, 1990. / 125 ; ; ; ; ; 2.
Schulz Christian Norberg, La signification dans larchitecture occidentale. Piere Mardaga, Bruxelles, 1977. / 18,
53, 111, 112, 142 ; ; ; ; ; 233.
Sjaj Bogova, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, i dr., 1986. / ; ; ; ; ; 102, 103.
Stani~ Janez, Borozin Mark. Ljepote i znamenitosti Sovjetskog Saveza, Mladost, Zagreb, 1978. / 271; ; ; ; ; 256.
Stoi~kov n~o V. Za arhitekturata na Koprivica. Dràvno izdatelstvo, Tehnika, Sofi, 1977.
/ ; ; ; ; ; 293.
Sveti{ta misticizma, najlep{e gra|evine i prostori sveta. Vuk Karadì}, Beograd, 1986. / ; ; ; ; ; 96, 97.
Svetska arhtiektura, ilustrovana istorija. Agora, Gra|evinska knjiga, Beograd, 1967. / 122, 139, 150, 241; 1, 5, 22,
26, 34, 75, 247, 304, 305.
Svjetska ba{tina u Jugoslaviji. Mladinska knjiga, Ljubljana - Zagreb, 1990.
Svetska kulturna i prirodna ba{tina. Prosvjeta, Zagreb, 1990. / 273 ; ; ; ; ; 104, 105.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e. Rome, 1993. /119 ; ;; ;;
Tihomirov N. ., Ivanov V.N. Moskovski Kreml. Stroizdat, Moskva, 1966./268;
Tomovski Krum. Majstor Andreja Damjanov. Zbornik na Arhitektonski fakultet, Skopje, 1966. / ; ;; ;;
289.
Trifunovi~ Lazar. goslavi, pamtniki iskustva, od drevnosti do na{ih dne. Jugoslovenska
kwiga. Beograd, 1989. / 278 ; ; ; ; ; 128,81.
U ~ast demokratije, najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd, 1978./;276
Velike arhitekture svijeta. Mladost, Zagreb, 1981. / 28, 108, 110, 112, 225, 238, 239, 240 ; ; ; ; ; 9, 10, 14, 30, 35, 37, 38,
44, 52, 58, 59, 61, 73, 74, 79, 89, 95, 234, 240, 249, 275, 307, 308.
Venice, art and history. Vodi~, Bonechi, Florence, 1994. / 32, 36, 39, 40, 43, 134, 135, 156, 158 ; ;; ;;
Venice, inside and out. Vodi~, Storti, Venezzia, 1992-94. / 38, 136, 137 ; ; ; ; ; 25.
Venturini E. Rome et Vatican. Vodi~. Lozzi, Roma, 197-.
Venting ârls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karadì}, Beograd, 1978. / ; ; ; ; ; 230.
p
o
z
a
j
m
e
n
i

p
r
i
l
o
z
i
nov vek
2
9
8
Versailles, itineraire complet. Coment par Gerald van der Kempt. Editions dart Lys, Versailles, 1977. / ; ; ; ; ; 42, 43.
Viollet-le-Duc. Architectural designe - 3/4-1980. / ; ; ; ; ; 270, 271.
Vseoba istori arhitektur, tom 5, poha vozro`deni. Izdatelstvo, Stroizdat, Moskva,
1967. / 4, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 23, 26, 28, 34, 44, 45, 48, 53, 104, 109, 113, 115, 117, 121, 123, 126, 131, 132, 138,
140, 150, 151, 153, 165, 214, 216, 226, 233, 237, 240, 244, 258, 259, 260, 261, 273 ; ;; ;;
Vseoba istori arhitektur, tom 6, Arhitektura Rossii, Ukrain i Belorusii XIV-Perva
polovina XIX v. Stroizdat, Moskva, 1968. / ; ; ; ; ; 250.
Vseoba istori arhitektur, tom 7, Arhitektura XVII-Perva polovina XIX v. Stroizdat,
Moskva, 1969. / ; ; ; ; ; 4, 5, 8, 12, 20, 22, 24, 28, 37, 50, 76, 78, 82, 85, 86, 87, 88, 90, 91, 98, 99, 100, 102, 104, 108,
187, 188.
Vseoba istori arhitektur, tom 10, Arhitektura XIX-Na~alo XX v. Stroizdat, Moskva, 1972.
/ ; ; ; ; ; 306.
Wasmuths Lexikon der Baukunst, I, II,III, IV. Ernst Wasmuth, Berlin, 1932. / IV: 218 ; ; ; ; ; 68.
Woerman Karl. Geishichte der Kunst, 4,5,6. Bibliographisches institut, Leipzig, 1924. / 4: 49, 107, 247 ; ; ; ; ; 5: 33, 81,
93, 6: 244, 273. 279, 280.
Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. /42, 55, 103, 114, 127, 128, 221, 225,
227, 231, 233, 234, 242, 243, 255 ; ;; ;;
Wundram, Pape, Marton. Palladio. Taschen, Koln, 1969. / 133, 149, 152, 153, 154 ; ;; ;;
Zdravkovi} M. Ivan. Dubrova~ki dvorci. SANU, Beograd, 1951./280, 280.1
[umanov Lazar 46; ;; ;;
Skulptura i slikarstvo
Andersen Liselotte. Barok i rokoko. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / ; ; ; ; ; 136, 143, 173.
Antonello da Messina, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 95 ; ;; ;;
Bazen @ermen. Istorija svetske skulpture. Vuk Karadì}, Beograd, 1976. / 64, 68, 310, 325 ; ;; ;;140, 302.
Bazen @ermen. Vrhunska dela svetske umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1963. / 194, 194, 207, 282 ; ; ; ; ; 177, 182, 186,
212.
Berti Luciano. All the works of Michelangelo. Bonechi, Firence, 1994. / 181, 187, 188, 190, 191, 192 ; ;; ;;
Bosch, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 291, 292 ; ;; ;;
Botticelli, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967.
Bruegel, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 294 ; ;; ;;
Caneleto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 216, 217, 218.
Caravaggio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 130, 132, 133.
Carpaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 101, 102 ; ;; ;;
Clark Keneth. Civilizacija. Mladost, Zagreb, 1977.
Dictionnaire des grands peintres, 1.2. Larousse, Paris, 1991. / 296, 307 ; ; ; ; ; 219, 220, 314.
Drezden. Dràvni hudoèstveni sbirki. Blgarski hudo`niki, Sofi, 1968.
Drer, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 313, 315 ; ;; ;;
Ferrari O. Bernini...; 139, 140.
Florence, the city of art. Vodi~. Giusti di Becocci, Terni, 1970. / 58, 59 ; ;; ;;
Florence, the golden book. Vodi~. Bonecci, Firenze, 1994. / 196 ; ;; ;;
P
O
Z
A
J
M
E
N
I

P
R
I
L
O
Z
I
nov vek
2
9
9
Giorgione, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 197, 199 ; ;; ;;
Giorgione, i diamanti dellarte, Sadea-Sansoni, Firence. 1966. / 198 ; ;; ;;
Giotto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968.
Giovanni Bellini, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 98, 99, 100 ; ;; ;;
Gra|evine iz sna neimara, Najlep{e gra|evine i prostori sveta, Vuk Karadì}, Beograd, Rizzoli, Milano, 1978. /
305, 306 ; ;; ;;
Greco, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 300 ; ;; ;;
Hogarth, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / ; ; ; ; ; 209, 210.
Ingres, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 262.
Istorija slikarstva, od pe}inskog do apstraktnog. Nolit, Beograd, 1962. / 165 ; ;; ;;
Italy in color. Vodi~. Bonechi, Firenze, 1972. / 66, 162, 185 ; ; ; ; ; 264.
Janson H.W. Istorija umetnosti. Jugoslavija, Beograd, 1965. / 57, 61, 62, 81, 283, 287, 322; ; ; ; ; 170, 211, 263, 268,
296.
Kako prepoznati umetnost, Barok. Vuk Karadì}, Beograd, 1580.
Kako prepoznati umetnost, Renesansa. Vuk Karadì}, Beograd, 1580.
Kako prepoznati umetnost, Rokoko. .. .. Vuk Karadì}, Beograd, 1580. / ; ; ; ; ; 206, 207, 208.
Kunstgeschichte, Vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Parkland,Stuttgard, 1975, /; 294.
Leonardo pittore, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 160, 161, 163, 164, 166, 167, 168 ; ;; ;;
Levi Majkl. Istorija slikarstva, od \ota do Sezana. Jugoslavija, Beograd, 1962. / str.8, 288 ; ; ; ; ; 181, 200, 202, 213,
214, 224, 297, 316.
Luvr, Pariz. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1967-70. / 293, 303 ; ; ; ; ; 156, 179, 203, 258,
311.
Malerei, Lexikon von A bis Z. Honos, Wrzburg, 1986. / 71, 72, 77, 93, 96, 97, 173, 174, 299, 301, 312 ; ; ; ; ; 134, 145,
163, 169, 171, 180, 185, 199, 204, 205, 215, 221, 227, 261, 299, 300, 314, 315, 318, 320.
Mantegna, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967.
Masaccio, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 74, 75 ; ;; ;;
Memling, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 290 ; ;; ;;
Meyer Daniel. Versailles. Art Lys, Versailles, 1992. / ; ; ; ; ; 257.
Metropoliten muzej, Njujork. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1978-90. / 79, 91,
318 ; ; ; ; ; 164, 175, 295
Molesworth H.D, Cannon Brooks P. Istorija evropske skulpture, Jugoslavija, Beograd, 1967. / 69, 324 ; ;; ;;
Murray Piter i Linda. Umetnost renesanse. Jugoslavija, Beograd, 1966. / 60, 67, 78, 90, 281, 289, 304 ; ;; ;;
Nardini Bruno. Leonardo da Vin~i, ìvot i delo. Vuk Karaxi. 1975. / 159, 184 ; ;; ;;
Nardini Bruno. Mikelan|elo, ìvot i delo. Vuk Karadì}, Beograd, 1976. / 180 , 185;
Nacionalna galerija, Va{ington. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84.
/ ; ; ; ; ; 149, 291, 226, 312.
Nizozemska, reprodukcii. Vuk Karadì}, Beograd. / ; ; ; ; ; 176.
Paris en 4 jours, Vodi~, A. Leconte, Paris, 1985./260.
Perugino, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 89 ; ;; ;;
Piero della Francesca, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1967. / 85 ; ;; ;;
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 2. Vuk Karaxi, Beograd, 1970. / 94, 166, 170, 193, 211, 212,
317, 320 ; ;; ;;
p
o
z
a
j
m
e
n
i

p
r
i
l
o
z
i
nov vek
3
0
0
Piskel ina. Op{ta istorija umetnosti, 3. Vuk Karaxi, Beograd, 1969. / ; ; ; ; ; 131, 135, 144, 148, 162,
168, 269, 301, 313, 319, str.284.
Pisa. Vodi~. Storti, Venezia, 1994. / 56 ; ;; ;;
Prado, Madrid. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-82. / 178, 210, 298 ; ; ; ; ; 146,
150, 151, 154, 157, 161, 184, 265, 266, 267.
Prater Andreas, Bauer Herman. Painting of the Baroque. Taschen, Kln, 1997, str. 160
Rafael, i diamanti del larte, par Raffaele Monti. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 169, 175, 176 ; ;; ;;
Razglednici 182 ; ; ; ; ; 259, 298.
Rembrant van Rijn, deset reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963.
Rembrant van Rijn u sovjetskim muzejima. Jugoslavija, Beograd, Aurora, Lenjingrad, 1983/75.
Remek dela Ermitaà. Flamanska i nizozemska {kola. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965- . / ; ; ; ; ; 159, 172.
Remek dela Ermitaà. Slikarstvo XVII i XVIII veka. Grupa izdava~i (Jugoslavija i dr.), 1965.
Renesansna, reprodukcii. Vuk Karadì}, Beograd. / 82 ; ;; ;;
Rome and the Vatican, with the restored Sistine chapel. Vodi~. Scala, Florence, 1990. / ; ; ; ; ; 137, 138, 142.
Roma y Vaticano. Vodi~. Plurigraf, Narni-Terni, 1978. / ; ; ; ; ; 141.
Santini Loretta. Vatican City. Vodi~. Plurigraf, Narni - terni, 1990. / 88, 172 ; ;; ;;
Sculpture III. Taschen, Kln, Tokyo, 1987./
Signoreli, i diamanti del larte, par Margherita Lenzini Mariondo. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 86, 87 ; ;; ;;
Stara pinakoteka, Minhen. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1969-82. / 295,
319, 321 ; 147, 153, 155, 158, 166, 183, 201, 225.
Tartuferi Angelo. Michelangelo, painter, sculptor and architect. A.T.S./F.P.e., Rim, 1993. / 186 ; ;; ;;
Tiepolo Giambatista, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968.
Tintoretto, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1970. / 206, 209 ; ;; ;;
Tiziano, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1969. / 200, 201, 202, 203, 204, 205 ; ;; ;;
Trifunovi} Lazar. Galerija evropskih majstora. Jugoslavija, Beograd, 1964. / 179 ; ; ; ; ; 152.
Umetni~ko-istoriski muzej, pinakoteka, Viena. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga
i dr.), 1969-82. / 171 ; ; ; ; ; 167, 174, 223.
Ufici, Firenca. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Makedonska kniga i dr.), 1968-84. / 70, 73, 76, 80, 83,
84, 177. 208. 314 ; ; ; ; ; 222.
Vatikanski muzeji, Rim. Muzeji sveta, Grupa izdava~i (Vuk Karaxi i dr.), 1968-70. / 189 ; ;; ;;
Van Eyck, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 284, 285, 286 ; ;; ;;
Venice, art and history. Vodi~. Bonechi, Florence, 1994.
Venice, inside and out. Vodi~. Storti, Venezzia, 1992-94.
Venting ârls. Umetni~ko blago Evrope. Vuk Karadì}, Beograd, 1978. / 92, 165, 183, 302, 304, 323 ; ; ; ; ; 160, 178.
Vermer van Delft, osam reprodukcija. Jugoslavija, Beograd, 1963.
Verochio, i diamanti dellarte, par Alberto Busignani. Sadea/Sansoni, Firenze, 1966. / 65, 266 ; ;; ;;
Veronese, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / 102, 213 ; ;; ;;
Watteau, lopera completa. Classici dellarte. Rizzoli, Milano, 1968. / ; ; ; ; ; 197, 198.
Wolf E. Robert, Millen Roland. Renesansa. Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1969. / 01, 63, 195, 297, 303, 306, 308,
309, 311, 316; ;; ;;
Wundram Manfred. Painting of the Renaissance. Taschen, Kln, 1997, str. 160
P
O
Z
A
J
M
E
N
I

P
R
I
L
O
Z
I
nov vek
Posebno izdanie
*
Izdava~: UPA Enterprise
*
Tehni~ki urednik: avtorot
*
Lektura: M-r Iskra Panovska-Dimkova
*
Pe~ati: UPA Enterprise
*
Tira`: 1000 primeroci
CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.Klimet Ohridski"- Skopje
72,034/.036(075.8)
730.034/.036(075.8)
75.034/.036(075.8)
TOKAREV, Mihail
Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek :
arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na manufakturnoto
op{testvo / Mihail Tokarev. Skopje : UPA Enterprise :
Arhitektonski fakultet, 1998. 300 str. : ilustr. ; 30 sm
Na zadninata na nasl.str.: Architecture, sculpture and painting in
the new era of architecture : architecture, sculpture and painting of
the manufacturing society / Mihail Tokarev. Objasnuvawe na
pova`nite poimi : str. 285-292. Bibliografija : str. 293-300
ISBN 9989-712-97-2
a) Arhitektura Nov vek U~ebnici b) Skulptura Nov vek
U~ebnici v) Slikarstvo Nov vek U~ebnici
Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedo-
nija br. 07-1173/2 od 16.02.1999 god. za publikacijata "Arhitekturata,
skulpturata i slikarstvoto na noviot vek" se pla}a povlastena dano~na
stapka.
Za materijalnata pomo{ vo izdavaweto na knigava
avtorot izrazuva osobena blagodarnost
Za donacijata na:
Rektoratot na Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij"
Arhitektonskiot fakultet Skopje
Ministerstvoto za nauka na Republika Makedonija
Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita
na ìvotnata sredina na Republika Makedonija
Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura
na Republika Makedonija
Zdravstveniot dom "Skopje"
GP "Granit" Skopje
Zavod za ispituvawe na materijali "Skopje"
"Evro{ped" Skopje
"Inèneringimpeks" SA - Skopje
Elektrostopanstvo na Makedonija Skopje
JP za stanben i deloven prostor, podra~na edinica Skopje
Stopanska Banka Ohrid
"Feniks" Ohrid
"Stol" Kamnik Skopje
"Skopsko pivo" Kumanovo
"KGV" Skopje
G.P. "Beograd" d.o.o., Qubqana
Zavod za nefrologija, Struga
"Agrokumanovo", Kumanovo
KIB A.D. - Kumanovo
AMD Kiro Burnaz, Kumanovo
Za donacijata na umetnikot Micko Jankulovski, preku namenska
proda`ba na likovni dela od svojata zbirka, prifatena od:
"Farmahem" Skopje
Centralen zavod za za{tita pri rabota, od poàri Skopje
"Eding" Skopje
TD "Karapan~evski" DOOEL, Resen
Za otkup na primeroci od knigava na:
Almako banka Skopje
Inènering "Bortas" Skopje

Arhitektura Nov Vek 1

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Arhitektura Nov Vek 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

59

You might also like