James Joyce

Druina
James Joyce je bil rojen v Rathgarju, v predmestju Dublina 2. februarja 1882. il je najstarej!i otro", rojenJohnu #tanislausu
Joycu in $ay $urray Joyce. % Dublinu je bil &nan po svojem pripovedovanju in druabnosti, prav ta"o "ot po svojih nesre'nih
"up'ij. (b 'asu, "o je bil Joyce rojen, je bilo &a druino pos"rbljeno, saj so podedovali "ar ne"aj &emlje, a so &a"ladi Joyca po'asi
i&ginjali "o je James obis"oval !olo. Joyceva star!a sta imela po Jamesu !e devet otro". James je bil &elo nave&an na svojo mater
in je bil po njeni smrti, leta 1)*+, globo"o pri&adet. ,ljub temu je od"lonil rims"o "atoli!"o vero, "i je bila njegovi mami &elo
pomembna.
Dublin
$ed Joycovim otro!tvom je bil Dublin administrativno sredi!'e britans"e "rone in -rs"e e od sprejetja .istine o uniji 1/*/, "i je
bila do"on'no pri&nana leta 18**. $esto je bilo sredi!'e ra&li'nih "ulturnih gibanj, veli"o i&med njih se je trudilo obli"ovati bolj
samostojno prihodnost &a narod. $edtem, "o so Joyceva prva dela &na'ilna po ne"a"!ni ra&o'aranosti in ohromelostjo ter
osamljenostjo nad mestom, je bil po&neje Joyce navdu!en nad lepoto mesta, ivahno &godovino in globo"o gostoljubnostjo. Joyce
je &apustil Dublin leta 1)*0 s svojo bodo'o eno 1oro arnacle. %rnil se je &elo pored"o, &adnji' leta 1)12.
2lysses je eden i&med najbolj detajliranih in strastnih portretov mesta v literaturi, vendar Joyce ni spisal ni' od tega v mestu.
-&obraevanje
,ot nastarej!i otro", je imel Joyce ne"aj "oristi od druins"ega "rat"ega blagostanja. 3ri !estih je bil poslan v 4logoves 5ood
4ollege, eno i&med irs"ih najbolj prestinih !ol, 'eprav si druina po treh letih !olnine ve' ni mogla privo!'iti. 6a "rate" 'as je
James obis"oval (74onnell #chool of Dublin, preden je &a'el & i&obraevanjem na elvedere 4ollegu. 3o tem se je odlo'il
nadaljevati !olanje na 2niver&i v Dublinu, "jer je diplomiral leta 1)*2. Joyce je bil nadarjen intele"tualec, vendar nereden !tudent.
8eprav si je s svojimi eseji prisluil marsi"atero nagrado, je po"lic "reativnega pisatelja prerasel tenjo po drugih u'enja!"ih
eljah.
2lysses "ot juna"
9e "ot majhen otro" je bil Joyce navdu!en nad anti'no &godbo (diseja, gr!"ega bojevni"a, "i se je nasprotujo'e boril v :rojans"i
vojni ter se po tem deset let vra'al na&aj domov. ,o je bil Joyce pri dvanajstih napro!en naj napi!e ne"aj o svojem najljub!em
juna"u, si je Joyce i&bral (diseja, "i je &magoval s svojo &vitostjo in bistroumnostjo, bolj "ot pa & nasiljem. $edtem, "o je pisal
2lyssesa ;"ar je le rims"i na&iv &a isti "ara"ter<, je pri&nal prijateljem, da je &anj (disej najbolj 'love!"i in gotov li", "i se ga da
najti v literaturi. % 2lyssesu je Joyce spremenil (disej v povsem povpre'nega 'love"a, njegove epi'ne bit"e pa je spremenil v
male &mage povpre'nega dne.
3oliti"a in samostojnost
$ed Joycevimi &godnjimi leti se je -rs"a borila &a svojo neodvisnost. =den i&med &godnjih juna"ov je bil 4harles #te>art 3arnell,
voditelj irs"e partije pri 5estminstru. 3arnell je pripeljal -rce bli&u 7home rule7 . pravilo o lastnini, vendar je i&gubil svoj vpliv, "o
je bil naveden v primeru o lo'itvi, umrl je leta 18)1. Joyce je bil ponosen na svoje irs"e "orenine in si je elel ne"o' videti -rs"o
"ot neodvisno dravo, a je bil tudi s"epti'en glede na'inov, na "atere lah"o politi'ni sistemi ohromijo osebne pravice. Joyce je bil
mnenja, da je strast individuuma tisto "ar daje pogon vsemu, med drugim tudi &a umetnost in filo&ofijo.
-bsen in evrops"i vplivi na Joyca
,o je bil na "olidu, je postal Joyce fasciniran nad norve!"im dramati"om ?enri"om -bsenom. (b'udoval je -bsenov pogum in
is"renost v predstavljanju modernega srednje ra&rednega ivljenja. 6ato, da bi lah"o prebiral njegove drame v originalnih &apisih,
se je Joyce nau'il dans"o@norve!"ega je&i"a. ,o mu je bilo osemnajst let, leta 1)**, je i&dal "riti"o -bsenovega dela 5hen 5e
Dead A>a"enin, pomembna "njievna revija. -bsen si je to "riti"o tudi sam prebral in poslal Joycu vljudno pismo. :a i&"u!nja je
v&podbudila Joyca in potrdila njegove upe, da postane pisatelj.
1B. junij 1)*0
1* &animivih dejstev o 5alesu, njegovih prebivalcih, "ulturi, &godovini, je&i"u, jedeh, !portu in drugih 'udesih.