UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA, ODDELEK ZA AZIJSKE IN AZIJSKE

TUDIJE (SINOLOGIJA) IN ODDELEK ZA FILOZOFIJO

Enovitost v dvojnosti: Yijing knjiga premen
seminarska naloga pri izbirnem predmetu Azijske filozofije in religije med tradicijo in
moderno pri oddelku za filozofijo

Ana Drevenek, 2. letnik sinologije
1.11.2013



Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

2

Kazalo
Uvod .......................................................................................................................................... 3
1 Par yin/yang kot analogen paru purusha/prakrti, shiva/shakti in drugim
parom indijske filozofije .................................................................................................. 4
1.1 Uvid v igro yina in yanga kot klju vedeevanja .......................................................... 4
2 Premene yina in yanga kot manifestacija projekcije Shakti iz Shive...5
2.1 Reinkarnacija v Yijingu? Premene kot karma...............8
Zakljuek.13
Bibliografija14






















Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

3

Uvod

Yijing je teko opredeliti lahko jo razumemo kot filozofsko delo, lahko kot praznoverni
vedeevalni pripomoek, ali pa kot kaj tretjega. e jo razumemo kot delo, v katerem se utijo
vplivi doloene filozofije, se ne da natanno doloiti, ali prevladuje v njej konfucijanska
miselnost ali morda daoistina. Vendar Knjiga premen sama razloi, da je brezmejna in
zaobjema vse tako nam da dovoljenje ali monost, da jo raziskujemo z razlinih zornih
kotov in v njej najdemo odgovore na razlina vpraanja tako filozofska, duhovna, kot tudi
socioloka in psiholoka, e elimo. Knjiga premen je obsena in velika. e govorimo o
tistem, kar je dale, ne pozna meja. e govorimo o tistem, kar je blizu, je mirna in pravilna.
e govorimo o prostoru med nebom in zemljo, obsega vse.
1
(Yijing 1992, 263)
Kar pa je povsem oitno in emur se ne da oporekati je, da Yijing govori o premenah ter silah,
ki povzroajo te premene v grobem reeno so to izvorno Dao, nato pa njegovi manifestaciji
yin in yang.
Ker imam dovoljenje Yijinga in starih modrecev, ki so ga zasnovali, se bom poglobila v
naravo in interakcijo sil yina in yanga ter ju primerjala s polarnimi pari v indijski filozofiji.
Ta primerjava me bo pripeljala do dveh razlinih razlag, ki pa se verjetno vzajemno vsebujeta,
tako kot Yijing razlaga vse pojave v pojavnem svetu v svetlobi je seme teme in v temi je
seme svetlobe.

























1
poudarki: Ana Drevenek
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

4

1 Par yin/yang kot analogen paru purusha/prakrti, shiva/shakti in drugim
parom indijske filozofije

V daoistini (kitajski) filozofiji predstavlja yin ensko, pasivno, temno, nedoloeno, yang pa
moko, svetlo, ustvarjalno, aktivno in ekstravertirano.
Pri samkhyi pa je purusha, ki predstavlja moki princip, umirjen, nedejaven, opazujo in
vode, prakrti, ki pa je ensko, pa predstavlja dinaminost, dejavnost, materialni princip.
Na prvi pogled se zdita ta dva para polarnosti protislovna, saj ensko v enem primeru
predstavlja dinamino in aktivno, v drugem pa pasivno in nedoloeno.
Vendar v resnici ta dva para nista protislovna in yin se ujema s prakrti, tako kot se yang
ujema s purusho. Yin in yang namre v sebi vsebujeta kal nasprotnega pola yin vsebuje v
sebi kal yanga in yang vsebuje v sebi kal yina. Yin je mirujoa sila zato, ker se pusti voditi in
v tem je ista prakrti, yang pa je dinamina sila, ki usmerja yin, daje vodstvo in navodila, tako
kot purusha vodi prakrti, brez njegove zavesti in vodstva prakrti niesar ne ustvarja in ni
dejavna.
Para yin in yang ter purusha in prakrti si torej nista nasprotna, sta isti par, le da njegovo
dinamiko opazujemo iz razlinih perspektiv.
Purusha potrebuje prakrti, saj mu le-ta nudi nekakno alkimijsko okolje za spoznanje njega
prakrti je materialni princip, ki omogoa, da se ustvari materialni svet, skozi katerega se
purusha lahko spozna. Prakrti potrebuje purusho, saj jo vodi in osmilja, brez njegove zavesti,
zavedanja ne obstaja in nima pomena.
Ta vzajemna odvisnost, vzajemen odnos, naredi purusho in prakrti neloljiva, prav tako pa
spoznamo, da si nista nasprotni sili, temve komplementarni sili, ki druga drugo potrebujeta
in s prispodobo bi lahko rekli, da se ljubita, da si elita biti skupaj. Naravni/duhovni (?) zakon
ju namre privlai skupaj, saj lahko le skupaj uresniita svoje poslanstvo spoznanje,
osvoboditev.
Uvid te metaforino reene ljubezenske zveze teh dveh principov loveku razodene
pomembno lastnost vesoljstva, pomemben duhovni zakon. Ko lovek doume dao, se zlije z
njim, je osvobojen. Dao se v pojavnem svetu manifestira skozi dve polarni sili yin in yang
e nam uspe zaznati ti dve polarni sili v pojavnem svetu ter celo spremljati njuno delovanje
skozi interakcijo drug z drugim, zaenjamo spoznavati naravno vesoljstva, stvarstva in s tem
bistva, ki stoji za vsem tem.

1.1 Uvid v igro yina in yanga kot klju vedeevanja

Razvoj nas pripelje do toke, ko smo sposobni uvideti igro dveh sil v svetu in spremljanje
njune igre nam prinaa prve sadove osvoboditve. Ko tako vidimo stvarstvo kot
manifestacijo interakcije yina in yanga, Shive in Shakti ali kateregakoli drugega para
(drugega poimenovanja za eden in isti par) stvarstvo vidimo kot urejen, kot kozmos, njegov
red pa kot definiran z interakcijo dveh sil. Zakon stvarstva tako postane stalna sprememba
premena in ta stalnost ga naredi urejenega. Stvarstva ne vidimo ve kot skupek nakljuij,
nepravinosti itd, temve kot urejen sistem, ki ga je mono razumeti, mu slediti ter tudi
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

5

predvideti njegovo razvijanje. Yijing (knjiga premen) zato lahko deluje kot orakelj ko
poznamo nain delovanja yina in yanga, lahko predvidevamo, e ne celo vemo, na kaken
nain se bo njuno delovanje manifestiralo v prihodnosti. as postane tukaj relativen, saj
Yijing navaja, da prihodnost lahko poznamo, e razumemo preteklost: Nebo in zemlja
doloata smer. Sile gore in jezera so zdruene. Grom in veter prebujata drug drugega. Voda
in ogenj se ne bojujeta drug z drugim. Zato je osem trigramov med seboj premeanih. Da
tisto, kar sega v preteklost, teje, je odvisno od gibanja naprej. Vedeti za tisto, kar bo prilo,
je odvisno od gibanja nazaj.
2
(Yijing 1992, 233)
Orakelj je yijing zato, ker je uglaen z daom - Takole so v pradavnih asih sveti modreci
napravili Knjigo premen: da bi na skrivnosten nain pomagali Svetlobi bogov, so iznali
orakelj z rmanovimi stebelci.
3
(Yijing 1992, 231) uglaen je s tonim delovanjem yina in
yanga in zato je zanesljiv slovar branja znamenj, ki se pojavljajo v pojavnem svetu in ki
izuenemu bralcu razkrivajo igro yina in yanga. Svetloba bogov pomeni v tem navedku
Dao, resnico, bistvo vesoljstva. Da bi pomagali svetlobi bogov, da bi jo ljudje spoznali in
ljudem, da bi spoznali svetlobo bogov daa in se s tem osvobodili (zlili z daom).

2 Premene yina in yanga kot manifestacija projekcije Shakti iz Shive

Spoznali smo e, da indijska filozofija ensko naelo dojema kot aktivno, gibajoe se,
elektrino. Protislovje s kitajsko filozofijo, ki yin ensko dojema kot pasivno, inertno
lahko razumemo tudi drugae; tako da prenehamo enaiti yin in shakti/prakrti ter postavimo
med paroma drugaen odnos, tako tudi laje razloimo naravo in vlogo Yijinga.

Yijing je knjiga premen opisuje premene, spremembe, ki so stalnica v pojavnem,
materialnem svetu ter omogoa razumevanje sveta. Premene so posledica interakcije dveh sil,
yina in yanga. Yin in yang sta v tem primeru enakovredni sili, ki proizvajata gibanje,
spremembe. Obe sili izvirata iz Daa, sta njegovi manifestaciji v pojavnem svetu (v pojavnem
svetu se Dao manifestira kot par polarnih sil). S spoznanjem polarne dualnosti pojavnega
sveta, spoznamo Dao, se zlijemo z njim, kar bi z izrazjem indijske filozofije lahko imenovali
osvoboditev.

Daodejing 42 opisuje uravnavanje z Daom iskanje ravnoteja, prave mere med dvema
silama, pravo delovanje. Nakazuje tudi, da je Dao izvor vsega, ki poraja vse in je zakon vsega.

Daodejing 42

Dao je rodil Eno,
eno je rodilo dvoje,

2
poudarki: Ana Drevenek
3
poudarki: Ana Drevenek
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

6

dvoje je rodilo troje,
in troje je rodilo desettiso bitij.
Desettiso bitij nosi yin, objame yang
in zdrui vseobsene sile dah.
Sirotinstvo, vdovstvo, nevrednost
so pri ljudstvu osovraeni,
pa vendar se knezi oznaujejo:
jaz sirota, jaz vdovec, moja malenkost.
S stvarmi je takole: nekatere zrastejo, ko jim odvzame,
in so druge, ki se zmanjajo, ko jim doda.

Kar drugi uijo,
uim tudi jaz:
Moni in nasilni umirajo prezgodnje smrti.
To bom sprejel v svoj nauk. (p. M. Lao Zi 1992, 115) (prevod iz italijanine Ana Drevenek)

Tudi Daodejing 28 opisuje iskanje prave poti, ki nas naposled zdrui s pratemeljem:

Daodejing 28

Poznati mokost, enskosti zvestobo ohraniti,
pomeni, da si globel sveta.
Ko si globel sveta,
te vekovita sila De ne zapusti,
povrne se v otrotvo.

Poznati svetlobo, ohraniti temino,
tako postane merilo svetu.
Ko si merilo svetu
in se od vekovite sile ne odkloni,
se vraa nazaj k pratemeljem.

Poznati ast, ostati v poninosti,
svetu postane dol,
ki De ga vedno izpolnjuje
in tok nazaj te usmerja k izviru -
neobdelanemu lesu.

Izvirno les v posode se razkosa,
za rabo modrecu, v sluabnike drave.
Zato vliki red niesar ne okrne. (p. M. Lao Zi 1992, 92)
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

7


Mokost in enskost sta yin in yang in pomembno je, da smo zvesti obema silama, da ne
zapostavljamo ene ali druge. To pomeni, da v svojem ravnanju upotevamo njun odnos ter
potrebo po ravnoteju. V iskanju ravnoteja v venem toku premen se Daodejing ujema z
Yijingom: Zato se vzvieni lovek preda redu premen in s tem dosee tudi svoj mir. Uiva v
presojah k posameznim rtam in o njih razmilja. (Yijing 1992, 254) Pri tem se izrazi tudi
izredno pragmatina plat Yijinga, le-ta podaja namre zelo konkretne napotke glede ravnanja
4
:
Zato vzvieni lovek v obdobju mirovanja opazuje te podobe in razmilja o presojah. Ko se
esa loti, opazuje spremembe in razmilja o orakljih. Zato ga nebo blagoslavlja. Srea!
Niesar ni, kar ne bi bilo spodbudno! (Yijing 1992, 254)
5
Tisto, kar pa mora lovek
opazovati, pa je gibanje yina in yanga in razmiljati mora o zakonitostih njune interakcije ter
uporabnosti tega vdenja za svoje ivljenje. Ker lovek tako postaja podoben nebu in zemlji,
z njima ni v konfliktu. Njegova modrost zajema vse, njegov dao pa ureja svet, zato se ne moti.
Povsod je dejaven in si ne dovoli, da bi ga zaneslo. Veseli se neba in pozna usodo, zato je
brez skrbi. Zadovoljen je s svojim poloajem in iskren v svoji dobroti, zato tudi zna ljubiti.
(Yijing 1992, 258)
6
Yijing, tako kot tudi Daodejing opisuje loveka kot eno izmed treh sil,
skupaj z Nebom in Zemljo. lovek ima posebno mesto v stvarstvu, saj lahko utelea obe
prasili, Nebo in Zemljo, ter tako postane odslikava kozmosa, mikrokozmos, v katerem je vse
vsebovano, to pa mu tudi omogoa urejanje in vodenje sveta, kot pravi Yijing. (Yijing 1992,
258)

Daodejing 16

Ko pride na vrh praznine, ohrani mirnost in trdnost.
Desettisoera bitja se pojavijo vsa naenkrat:
jaz opazujem njihovo vrnitev.
Breztevilna, breztevilna bitja,
vsako se vrne domov k svojim koreninam.
Vrniti se h koreninam je mirnost,
je vrniti se k svoji usodi.
Vrniti se k svoji usodi je veno.
Poznati veno je razsvetljenje;
ne poznati venega je biti brez korenin
in povzroati lastno unienje.
Poznati veno je biti strpen,
strpen zato, ker si pravien,
pravien zato, ker si darilo,
darilo zato, ker si nebeki,
nebeki zato, ker si zdruen z Daom,

4
Napotki so pravzaprav precej abstraktni, vendar le z namenom, da bi bili lahko uporabljeni v vseh monih
situacijah: Knjiga premen je obsena in velika. e govorimo o tistem, kar je dale, ne pozna meja. e
govorimo o tistem, kar je blizu, je mirna in pravilna. e govorimo o prostoru med nebom in zemljo, obsega
vse. (Yijing 1992, 263)
5
poudarki: Ana Drevenek
6
poudarki:Ana Drevenek
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

8

zdruen z Daom zato, ker si veen.
Brez jaza ni nobene nevarnosti. (p. A. Lao Zi 2009, 153)

Zakaj ima lovek potencial, da postane mikrokozmos oziroma bolje reeno, da razvije svojo
naravno danost biti mikrokozmos, tega Yijing ne obravnava.

2.1 Reinkarnacija v Yijingu?
Premene kot karma

Veina besedila se na tak ali drugaen nain ukvarja s premenami. Pomenljiv pa je ta
odlomek:
S pogledom navzgor z njeno [Knjiga premen] pomojo opazujemo znamenja neba, s
pogledom navzdol pa zemljine brazde. Tako spoznavamo temne in svetle razmere. Ko se
podamo k zaetkom stvari in jim sledimo do konca, spoznavamo nauke o rojstvu in smrti.
Zdruitev semena in moi ustvarja vse stvari; pobeg due povzroi spremembo. S tem
spoznavamo stanja odhajajoih in vraajoih se duhov. (Yijing 1992, 257)
Odlomek je pomemben, ker omenja vrnitev k zaetku, izvoru. Omeni zdruitev semena in
moi, ki predstavlja kozmino spoetje. Pri tem je zanimivo, da se seme zdrui z mojo
7
in ne
s kakno drugo entiteto, bolj podobno maternici, enskemu naelu. Yin je namre oznaen
kot sprejemajoe ki sprejme seme in ga dovri (medtem ko ustvarjalno ustvarja).
Najpomenljiveja pa je navedba, da spremembo povzroi pobeg due. Tukaj se Yijing sklada
z naukom o karmi: Prvi rna, izvor vse rnanubandhane
8
, se zgodi, ko Shakti izide iz Shive.
Ko se loi od njega, uti, da se mora vrniti in se ponovno zdruiti z njim. Dolguje mu svoj
obstoj, in ker se uti brez njega nepopolna, hrepeni po ponovni zdruitvi. Obdobje med
loitvijo in ponovno zdruitvijo je as, ko se dogaja karma. Ko je zdruitev popolna, ni
nobene karme; nobenega individuuma ni ve, ki bi se identificiral sam s seboj. (Svoboda
1986, 112)
Prav tako Yijing nakazuje idejo o reinkarnaciji: S tem spoznavamo stanja odhajajoih in
vraajoih se duhov. (Yijing 1992, 257) Yijing in tudi sicer kitajske filozofije se ne
ukvarjajo tako oitno kot indijske filozofije z izvorom loveke due, njene narave ter njene
poti, tukaj pa zasledimo namig na to, da so imeli tudi Kitajci uvid v to podroje, vendar se mu
niso tako v podrobnosti posvetili. Zdi se, da se je kitajska filozofija bolj osredotoila na
bivanje v pojavnem svetu, ki je sploh kljuno za monost razumevanja drugih svetov. ele ko
razumemo pojavni svet, v katerega smo se rodili (kot vraajoi se duh), njegove zakonitosti
(premene), smo ga lahko osvobojeni (se zlijemo z Daom).
Osvoboditev od uklenjenosti v bivanje v pojavnem svetu, v bivanje v venih premenah,
daoistini alkimisti imenujejo nesmrtnost in doseganje osvoboditve, doseganje nesmrtnosti. O
poslednji osvoboditvi, doseeni nesmrtnosti oziroma zlitju z Daom pripoveduje Sun Buer v
svoji pesmi (Zrenje v steno
9
iz zbirke Sun Buer yuanjun fayu; Dharma izreki Sun Buer):

7
akti pomeni v sanskrtu mo.
8
v sanskrtu rna dolg in anubandhana vez
9
zrenje v steno je meditativna praksa, zadnja stopnja alkimije pred dokonno osvoboditvijo, zlitjem s
kozmino praznino. V tej zadnji fazi procesa mora iskalec, igar telo je e popolnoma preobraeno v svetlobo,
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

9


Vseh neteto nalog je e izpolnjenih,
negibno se usedi v kot.
Lahek v telesu, dvigni vijolini qi,
znotraj miren, odpluj na jasnih vodah.
Qi se zliva, yin in yang se zdruita,
tvoj duh se zdrui s nebesi in zemljo.
Veliko delo je opravljeno, obie adaste stolpe,
na dolgo zaviga, se dvigne iz dima in pare. (Kohn in Despeux 2003, 241)

Pred osvoboditvijo, ki jo opisuje Sun Buer kot spokojno in neno zlitje s praznino, pa mora
lovek razumeti pojavni svet, indijsko samsaro. Razumeti mora 64 premen ter jih prepoznati
v vsaki situaciji v ivljenju.
Neazijske filozofije ne poznajo koncepta premen tako kot ga pozna na primer kitajska
filozofija. Za kitajsko filozofijo je premena nekaj osnovnega, podlaga za bivanje in
spoznavanje. Zato si neazijski miljenjski tokovi teje predstavljajo ciklinost premen ter
predvsem irok obseg, ki ga zajemajo premene zajemajo namre preteklost, sedanjost in
prihodnost in jih povezujejo v en organski trenutek, ki je skoznje doumljiv.
Zakaj ravno premene? Zakaj je edina stalnica v pojavnem svetu ravno sprememba? Zaradi
tega dejstva je pojavni svet tudi najbolj izmuzljiv izogiba se vsaki definiciji edina
definicija, ki zdri v pojavnem svetu je definicija spremembe.
Shiva je Esenca Zavesti, izpraznjena vseh atributov, brez delov, brez dejanj. Shakti je mo
dejanja, ki je latentna v tej Zavesti. e je Shiva Zavest (Cit), je Shakti njeno uteleenje. e je
Shiva prakasha, nerazdeljena Zavest, je Shakti vimarsha, ki v Shivi zbudi zavedanje samega
sebe. Shakti je neloljiva od Shive, tako kot gorea mo od ognja ali svetloba od sonca.
Stvaritev vesolja se zane, ko Shakti izide iz Shive in se loi od njega. Shakti je
vsepreemajoa in prebiva v vsem. Doktrina shakteya opisuje 36 tattev (1 tattva), nael, kot
osnovo za stvarjenje. Te tattve so vzrok kreacije. Tattve opisuje doktrina samkhye. Vse tattve
izvirajo iz maye. Mayo se razume kot maternico Shakti. tevilo in opis tattev se razlikuje od
besedila do besedila. (Menon 1996, xix-xx)
10

Koncept tattve je zelo podoben konceptu premene to so osnovna naela, po katerih se ravna
vesolje. Ko spoznamo ta naela, razumemo vesolje, prav tako pa poznamo preteklost,
sedanjost in prihodnost, pa tudi izvor vse kreacije. Ko namre razumemo gibanje elektrine
energije Shakti, lahko omogoimo, da se zdrui s Shivo. Ko se zavemo njunega plesa, se
zdruita.
11


v popolnosti presei omejitve in se zliti s kozmino praznino. Proces traja devet let ali 3000 dni, kar je
simbolino tevilo najvijega yanga in velike dopolnitve (Kohn in Despeux 2003, 241)
10
Poudarki: Ana Drevenek
11
Vimalananda razlaga Shakti kot ego, ki z identifikacijo omogoa obstoj iveega bitja. Sila, ki se zaasno
identificira s telesom se ob smrti od njega loi ter se zdrui z Mahakalo, Shivo kot bogom smrti. Kdo je ona?
Moj ego, Shakti, ki se identificira z mojim telesom. e me zapusti, moram umreti. Veina ljudi ne pozna njene
prave vrednosti, zato jo zlorabljajo. Jaz pa mislim, da sem najsreneji lovek na svetu, ker me je moja Smashan
Tara nauila vse o mojem lastnem egu, in kako jo uresniiti kot Adyo, Izvorno Shakti. Ona je bitje, ki mora biti
uresnieno. (Svoboda 1986, 59)
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

10

Premene se dogajajo zaradi brezkonne interakcije med seboj veno privlanih sil yina in
yanga. Yin in yang sta naelo vesolja, omogoata njegov nastanek.
Maya lahko obstaja samo tam, kjer je dualnost. Vesolje je polno parov osnovnih nael:
moko in ensko, pozitivno in negativno, aktivno in pasivno. Naa filozofija zagovarja, da je
Dua samo ena, nedeljiva, v stanju Sat-Chit-Ananda (bivanje-zavest-blaenost). Vendar se
Dua ne more uiti, e ni tudi opazovalca, nekoga, ki lahko zaznava Resninost. Opazovalci
ne morejo obstajati, ko je vesolje v stanju nedualnosti, ker je vse eno; nobeno razlikovanje
med opazovalcem in opazovanim ne bi bilo mono. Da bi poteila to potrebo po opazovalcu,
se Shakti projicira. Shakti je Adya, nediferencirana oblika, totalnost vseh univerzumov. Je
brezmejna in absolutna, tako kot Univerzalna Dua ali Atman in edina razlika med njima je,
da se Ona uti loeno od Njega, mokega principa, nespremenljivega Atmana, zaradi esar
ima impulz, da ga ie in se ponovno zdrui z njim. (Svoboda 1986, 61)
Projekcijo Shakti bi lahko primerjali/enaili s pobegom due, ki ga omenja Yijing. Pobeg
due je namre tisti, ki povzroi premeno. Pobeg due povzroi odhajanje in vraanje duhov
in veni, nespremenljivi cikel premen.
Dao pa je nespremenljiv in zlitje z njim torej pomeni postati veen oziroma nesmrten.

Na ta ugoden dan, zapusti dolino [zemlje],
korakajo na mnoici oblakov
z adastimi devicami, ki vladajo skupini feniksov
in zlatimi mladenii, ki ponujajo ronate breskve.
Spremljajo te zvoki flavte, de cvetnih listov,
zvok adastih flavt in jasni arki meseine,
zapusti svoj pla mesa, na lepo, svetlo jutro
in spokojno preka kozmine tokove. (Kohn in Despeux 2003, 243) (pesem je pripisana
Sun Buer)

V pesmi (domnevno) Sun Buer opisuje doseeno nesmrtnost oziroma zlitje s kozminim.
V pesmi je ve simbolov, ki simbolizirajo nesmrtnost, na primer breskve, vendar nesmrtnost,
o kateri govori pesem, ni nesmrtnost telesa, temve nesmrtnost duha. V alkimijskih praksah
daoistov je namre jasno poudarjeno, da se telesna energija jing pretvarja v qi in nato shen,
torej da alkimijske prakse neidan vodijo v popolno pretvorbo v duhovno stanje bivanja. Tudi
prej omenjena praksa zrenja v zid, ki je poslednja praksa pred dokonno nesmrtnostjo, se
zane izvajati ele, ko se je telo popolnoma preobrazilo v svetlobo. (Kohn in Despeux 2003,
241)
Daoistine alkimijske prakse so po svojih metodah in filozofiji zelo podobne tantrinim
spolnim praksam, katerih je namen je prav tako pretvoriti spolno energijo v duhovni in tako
dosei osvoboditev.
Projekcija je dinamina; zato se imenuje Shakti. Shakti je energija. Spontano se izareva in
potem je nadzirana. Shakti mora biti vedno nadzirana, saj je drugae brez vrednosti ali
nevarna, tako kot nenadzorovana elektrika. Shakti ima vrednost le, kadar je pogojena.
Gospod Shiva je pogojevalec, moki aspekt Univerzalne Due. Vedno je upodobljen s tremi
omi. Dokler je tretje oko zaprto, lahko Maya obstaja, saj ima Shiva takrat le dve oesi,
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

11

dualnost; in Maya je esenca dualnosti. Ko pa se tretje oko (oko Jnane transcendentne
modrosti) odpre, vidi On samo enotnost
12
. To tretje oko ne zna na noben nain razlikovati
kozmosa, ki lahko obstaja le v dualnosti in zato izgine. Dokler je tretje oko gospoda Shive
odprto, ni ne more obstajati, le nediferencirano stanje. Ko se zopet zapre, Shiva postane
subjekt dualnosti in kozmos se znova pojavi. (Svoboda 1986, 63)
Dualnost je temeljna lastnost univerzuma in manifestira se v obliki polarnega para yin-yang.
Le dokler sta Shiva in Shakti loena, bivamo v svetu, ki mu vladata yin in yang s svojo
interkcijo, sovplivanjem.
Ali tudi kitajska filozofija osnuje idejo neresninosti pojavnega sveta? e je Henri Borel
zanesljiv vir, potem da: Obstoja brezpogojna resninost brez zaetka in brez konca ki je
ne moremo doumeti in ki se nam zato zdi kot ni. Kar lahko doumemo, kar je za nas
izgovorjena resninost, je v resnici samo privid. Je samo delovanje, izid brezpogojne
resninosti, br ko spoznamo, da iz te resninosti vse izhaja in se vanjo zopet vraa. Kajti
stvari, ki jih imamo za resninost, niso resnine v sebi samih. Kar imenujemo bivanje, je
dejansko ne-bivanje in to kar imenujemo ne-bivanje, je v pravem pomenu bivanje. Tako
ivimo v veliki temi. Kar si predstavljamo kot resnino, je neresnino in kljub temu izhaja iz
resninosti, iz celote. Torej sta bivanje in ne-bivanje Tao. Predvsem pa ne sme nikoli
pozabiti, da Tao ni ni drugega ko eden od glasov, ki ga je izreklo loveko bitje in da se
bistva ideje ne da izraziti. Vse stvari, ki jih lahko pamet ceni in vse elje srca so neresnine.
Iz Taa izhajata nebo in zemlja. Eno je rodilo dva, dva je rodilo tri, tri je rodilo milijone. In
milijoni se vrnejo nazaj v Eno. (Borel 1992, 16)
Tudi Yijing namiguje na to, da poleg pojavnega sveta, ki se ga zaveda povprena zavest,
obstajajo tudi druge dimenzije: V njej so vsebovane oblike in obseg vsega na nebu in zemlji,
tako da ji ni ne uide. V njej so vse stvari povsod dokonane, tako da nobena ne manjka. Zato
lahko z njeno pomojo prodremo v dao dneva in noi in ga tako dojamemo. Zato duh ni
zavezan nobenemu mestu, Knjiga premen pa nobeni obliki.
13
(Yijing 1992, 259)
Morda se Yijing ne ukvarja nazorno in podrobno z izvorom vesoljstva zaradi konfucijanskega
vpliva, ki ga je utiti na vseh mestih. Konfucijanski vpliv se ne nanaa na Konfucija, vendar
na preurejanje njegovih naukov tako, da ustreza konceptualnim interesom tistega, ki eli
obdrati oblast (tako kot v primeru vekratnega preurejanja vsebine Biblije ter interpretacij
Biblije na koncilih).
14
Kot oe vsega, kar nastaja, se imenuje premena.
15
(Yijing 1992, 261)
Dao je v Yijingu predstavljen kot oe. Daoisti pa Dao velikokrat enaijo z materjo, vesoljno
Materjo (Daodejing), saj je njegova lastnost porajanja, ustvarjanja ivljenja tako pomenljiva
in prevladujoa (lastnost, ki je enska). Cenzuriranje izvora lovekega bitja je morda tudi
metoda ohranjanja drubenega reda in stabilnosti, saj odkriti izvor pomeni nepreklicno

12
V anglekem izvirniku unity.
13
poudarki: Ana Drevenek
14
Prof. Jana Roker je na mednarodnem simpoziju oddelka za azijske in afrike tudije 2012 predavala o
Konfucijevem konceptu harmonije. Koncept harmonije politini vrh uporablja kot orodje za utemeljevanje
svojega sistema (ki naj bi bil harmonien), prof. Roker pa je pokazala, da je Konfucijevo izvorno razumevanje
harmonije blije na primer Daodejingu (primer je moj), torej da harmonija pomeni, da vsak zaseda svoje mesto,
svoje pa pomeni tisto, ki ga kot seme nosi v sebi, potencial, ki ga mora uresniiti.
15
Poudarek je moj.
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

12

nedotakljivost lovekega dostojanstva, individualnosti in ivljenja
16
, z budistino
miselnostjo izraeno pomenil bi pojav spontanega soutja, ki bi pometel z veino
elementov civilizacije, kot jo poznamo v do sedaj dokumentirani loveki zgodovini.

Daodejing 19

Odpovej se modrosti, odstrani inteligenco
in ljudje bodo stokrat pridobili.
Odpovej se lovenosti, odstrani pravico
in med ljudmi se bo zopet pojavila sinovska poninost
in starevska ljubezen do otrok.
Odpovej se neiskrenosti, odstrani dobiek
in tatov in banditov ne bo ve.

Te tri stvari ne zadostujejo kot vodilo.
Zato sledi temu:
kai preprostost, zaobjemi neobdelan les,
zmanjaj osebne interese
odstrani elje. (p. A. Lao Zi 2009, 171)





















16
ivljenje je za daoiste izredno pomembna vrednota, nekateri daoisti celo alkimijske prakse podaljevanja
ivljenja razlagajo kot znamenje velikega spotovanja daoistov do ivljenja. (Kohn in Despeux 2003)
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

13

Zakljuek

Daoistinim alkimijskim praksam kot tudi ostalim podobnim praksam, kot na primer v tantri,
je po vsej verjetnost skepticizem pravzaprav v veliko pomo. Oznaevanje taknih praks kot
vraeverje, praznoverje in iracionalno nevrotino hrepenenje po fizini nesmrtnosti
pravzaprav pomaga ohranjati tem praksam, predvsem pa njihovim spoznanjem, naukom in
uvidom, svoje skrito mesto. Skrivnostnost ohranja ravnovesje yin in yang. e so te prakse
zavite v skrivnost in imajo sloves praznoverja, lahko sobivajo s civilizacijo, konfucijansko
drubo in je ne ogroajo. e bi daoisti preve nazorno govorili o izvoru due ter o
mehaniki osvoboditve, bi s tem razruili veliastno ravnoteje sil v kitajski drubi in
miselnosti in njena sposobnost ciklinega samoobnavljanja bi verjetno izpuhtela.
Zato naj ostane Daodejing edine izreene besede daoistov, ki naj odklepajo vrata v njihovo
sporoilo. Yijing naj ostane e naprej za nekatere le skupek praznovernih arobnih izrekov,
za drugo filozofsko besedilo, za nekatere pa merilo vesolja in klju do uvida resninosti.
Tako je v Yijingu tudi zapisano: Knjiga premen je obsena in velika. e govorimo o tistem,
kar je dale, ne pozna meja. e govorimo o tistem, kar je blizu, je mirna in pravilna. e
govorimo o prostoru med nebom in zemljo, obsega vse. (Yijing 1992, 263)
V njej so vsebovane oblike in obseg vsega na nebu in zemlji, tako da ji ni ne uide. V njej so
vse stvari povsod dokonane, tako da nobena ne manjka. Zato lahko z njeno pomojo
prodremo v dao dneva in noi in ga tako dojamemo. Zato duh ni zavezan nobenemu mestu,
Knjiga premen pa nobeni obliki.
17
(Yijing 1992, 259)

















17
poudarki: Ana Drevenek
Ana Drevenek: Enovitost v dvojnosti, seminarska naloga pri predmetu Azijske filozofije in religije
november 2013

14

Bibliografija

Borel, Henri. Wu-wei: Lao ce kot tisti, ki kae pot. Ljubljana: ?, 1992.
Kohn, Livia, in Catherine Despeux. Women in Daoism. Dunedin: Three Pines Press, 2003.
Lao Zi, prevod Augusto Shantena Sabbadini. Tao Te Ching. Milano: Giangiacomo Feltrinelli
Editore, 2009.
Lao Zi, prevod Maja Milinski. Daodejing. V Klasiki daoizma, avtor Maja Milinski, 53-
169. Ljubljana: Slovenska matica, 1992.
Menon, T. V. Narayana. The Thousand Names of the Divine Mother. Kerala: Mata
Amritanandamayi Mission Trust, 1996.
Svoboda, Robert E. Aghora: At the Left Hand of God. ZDA: Brotherhood of Life, 1986.
Yijing, Richard Wilhelm, Maja Milinski. Yijing Knjiga premen. Ljubljana: Domus, 1992.