3.4.

Objektivizacija odgovornosti
Klasina ideja civilnega prava izhaja iz ideje nikomur kodovati (neminem laedere).
Odkodninska odgovornost pomeni dolnost vrniti kodo ki je posledica delovanja
povzroitelja kode. !emelj za odkodninsko odgovornost je krivda (ki pa je v civilnem pravu
drugana kot v kazenskem) " povzroitelj kode mora kodo povrniti le e je kriv (e je
ravnal naklepno oz. malomarno). #e zelo zgodaj so se pojavili principi da nekdo odgovarja
za kodo ne glede na svojo krivdo " gre za t.i. objektivno odgovornost (npr. v rimskem pravu
o$jektivna odgovornost gostilniarjev $rodnikov in imetnikov hlevov). %eprav se je pojavila v
rimskem pravu pa je imela takrat kot tudi v civilnih kodi&ikacijah '(. stoletja majhen pomen.
) dananjem asu pa so se zaradi tehninega napredka pojavile stvari ki so same po se$i
nevarne (npr. razstrelivo) in pomenijo vejo nevarnost za nastanek kode tudi $rez krivde.
*remena kode pa ne moremo kar naprtiti komurkoli ampak odgovarja za+
kodo od nevarne stvari tisti ki je imetnik nevarne stvari
kodo od nevarne dejavnosti pa tisti ki se z njo ukvarja (',-. len O.).
3.5. Potroniko pravo
/otronik potre$uje v sodo$nem pravnem prometu pose$no varstvo nasproti ekonomsko
monejim proizvajalcem. ) 0loveniji je sprejet .akon o varstvu potronikov. 1el varstva se
nanaa tudi na odkodninsko odgovornost. %e potronik utrpi kodo zaradi napake kupljene
stvari je prodajalec odkodninsko odgovoren. /o klasinem pravu je moral potronik
prodajalcu dokazati da je prilo do napak pri proizvodu skratka moral mu je dokazati krivdo.
2oderni pravni razvoj pa je prinesel o$jektivno odgovornost in odvzem dokaznega
$remena potroniku. /rodajalec mora dokazati da ni kriv " gre za t.i. obrnjeno dokazno
breme. ) naem odkodninskem pravu je naelo obrnjenega dokaznega bremena generalni
princip.
4. Pravne norme civilnega prava
.a civilno pravo je temelj naelo avtonomije strank (prosta volja strank) ki je utemeljeno v
O. in pa naelo dispozitivne narave zakonskih dolo$.
Kogentne norme (ius cogens) prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni su$jekti
vedejo in ravnajo doloajo okvir v katerem se lahko su$jekti civilnega prava gi$ljejo. 0o
razlino mone na razlinih podrojih civilnega prava najmoneje so na podroju stvarnega
prava pri izkljuujoih pravicah ki uinkujejo proti vsem.
ispozitivne norme (ius dispositivum) so pravna pravila za katera se dogovorijo su$jekti
so popustljiva in su$sidiarna. .aradi naela pacta sunt servanda so dogovori ki jih stranki
skleneta o$vezni in uinkujejo kot e $i $ili kogentno doloeni z zakonom.
!emeljna na"ela so pravni standardi navedeni v O. ampak niso konkretizirani vse$ino jim
da sodie. !emeljna naela so+
dispozitivna narava zakonskih dolo$
prosto urejanje razmerij
enakopravnost udeleencev
naelo vestnosti in potenja
ravnanje v skladu z do$rimi poslovnimi o$iaji
skr$nost
prepoved zlora$e pravic
naelo enake vrednosti dajatev
prepoved povzroanja kode
- 1 -
mirno reevanje sporov.
3456 O2730 46.23486
so razmerja ki uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu su$jektov
pravicam ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo izkljuujoe pravice ker ima nosilec
izkljuujoe pravice monost da izkljui ostale su$jekte od poseganja v svojo pravico
vse$ini pravice odgovarja dolnost vseh da spotujejo upravienje ki ga takna pravica
zagotavlja (gre za dolnost pasivnega ravnanja)
velja numerus clausus (omejeno tevilo) poloajev erga omnes ki jih naeloma doloa
zakon volja posameznika pride tu manj do izraza
/rimer+ 9astninska pravica. 9astnik stvari ima nad stvarjo doloeno o$last. 9astninska
pravica deluje proti nedoloenemu krogu ose$ oz. proti vsem :. ose$am v doloenem
pravnem prostoru ki morajo lastninsko pravico spotovati in ne smejo posegati vanjo. 1o
vzpostavitve pravnega razmerja pride ele ko nekdo posee v lastninsko pravico (npr. stvar
odvzame). /ravno razmerje je torej vzpostavljeno na a$straktnem nivoju in je prikrito
(latentno) do konkretizacije (to so latentne pravice). /ri lastninski pravici gre za razmerje med
lastnikom stvari in vsemi ostalimi su$jekti in ne za razmerje med lastnikom stvari in stvarjo.
;7!34 /64!30 46.23486
so razmerja ki uinkujejo nasproti enemu ali ve su$jektov
pravicam ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo relativne pravice
za udeleence inter partes razmerij je znailna medse$ojna upravienost in zavezanost
navadno gre za razmerje med dvema tono doloenima ose$ama (razmerje med upnikom
in dolnikom)
upnik lahko od dolnika terja neko individualno ravnanje " dajatev storitev opustitev ali
dopustitev
upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolnika in od nikogar drugega
za razmerja inter partes velja da je dovoljeno vse kar ni prepovedano z zakonom
v razmerjih inter partes je zelo pomem$no naelo pacta sund servanda
)2307; /O9O#68;
5re za pojav ko se+
erga omnes razmerje relativizira+ erga omnes preraste v razmerje inter partes e
neupravieni su$jekt v razmerju erga omnes posee v izkljuujoo pravico drugega
su$jekta postane to razmerje inter partes
inter partes razmerje objektivizira+ razmerja inter partes do$ijo znailnosti razmerij erga
omnes e se npr. najemna pogod$a ki normalno uinkuje inter partes vpie v zemljiko
knjigo potem pa uinkuje erga omnes
)640!)O <;);97O/46)7;= 46.234;8
.ahtevek je glavna o$lika pravnega varstva civilnopravnih razmerij. ;z vsake pravice izvira
doloen zahtevek vendar pa je varstvo te pravice odvisno od nosilca pravice. /oznamo+
opustitveni zahtevek + temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij nosilec
pravice zahteva opustitev ravnanja ki pomeni poseg v njegovo pravico erga omnes
odkodninski zahtevek + e zaradi poseganja v pravico nastane koda
izpolnitveni zahtevek + temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij nosilec
pravice zahteva doloeno ravnanje
- 2 -
O#$O%$& '()!'% P*&%)+
6$solutne ali izkljuujoe pravice (uinkujejo v razmerjih erga omnes) so+
o$lastvene pravice
ose$nostne pravice in
pravice intelektualne lastnine.
4elativne pravice (uinkujejo v razmerjih inter partes)+
terjatve
zahtevki
ugovori
o$likovalne pravice.
),K(-./.-O/' &() &0#O(.!$' P*&%)+'
;zkljuujoe pravice so pravice ki nastajajo v erga omnes razmerjih in uinkujejo nasproti
nedoloenemu krogu su$jektov. 7jihova glavna znailnost je da upraviencu zavarujejo
do$rino napram vsem :. ose$am.
5lavne znailnosti izkljuujoih pravic so+
nosilec pravice lahko izkljui ostale su$jekte od poseganja v pravico
dolnost :. ose$ je negativna vzdrati se morajo posegov v pravno zavarovano do$rino >
imajo dolnost pasivnega ravnanja (opustitvena dolnost)
so statine narave ker doloajo neko stanje in ga varujejo pred nedopustnimi posegi
se konkretizirajo e nekdo :. posee v njih (poseg ustvarja relativno razmerje in to
razmerje je o$iajno terjatev)
velja naelo numerus clausus " poznamo samo toliko izkljuujoih pravic kolikor jih
pozna zakon in nihe ne more ustanavljati novih izkljuujoih pravic
praviloma so premoenjske narave in so prenosljive lahko pa so tudi ose$nostne pravice
ki so nepremoenjske narave in niso prenosljive
Izkljuujoe pravice so+
'. o$lastvene pravice
?. ose$nostne pravice
:. pravice intelektualne lastnine.
'. O*960!)373 /46);<3
Oblastvene pravice zagotavljajo imetniku oblast nad stvarjo in omogoajo njeno podreditev
ter prisvajanje njene vrednosti. 0em sodijo predvsem pravice stvarnega prava. O$lastvene
pravice imajo publicitetni uinek kar pomeni da morajo $iti navzven spoznavne. /oznamo
dve temeljni vrsti o$lastvenih pravic+
lastninsko pravico in
stvarne pravice na tuji stvari.
'.'. 960!7;70K6 /46);<6 (:@. len 0/.)
9astninska pravica lastniku zagotavlja o$last nad stvarjo in zagotavlja upora$o stvari proti
vsakomur. 8e najosnovneja premoenjska pravica. /redmet lastninske pravice kot
- 3 -
o$lastvene pravice je lahko samo stvar. /o naelu specialnosti ne moreta o$stajati dva
izkljuna lastnika na isti stvari lahko pa o$staja solastnina.
)asih so iz lastninske pravice izhajala : osnovna upravienja ki jih je imel imetnik
lastninske pravice na stvari+ ius utendi ius &ruendi ius a$utendi (pravica do ra$e plodov in
unienja). 1anes pa lastninska pravica ni ve tako a$solutna ampak je relativizirana
omejena je s predpisi javnega prava. 9astnik lahko izvruje o$last nad stvarjo samo v kolikor
ga ne omejuje zakon zaradi javnega interesa (npr. gozd). 9astninsko pravico imamo lahko na
premininah ali nepremininah.
9astninska pravica omogoa lastniku+
stvar upora$ljati
razpolagati z njo
imeti jo v posesti.
'.?. 0!)6473 /46);<3 76 !A8; 0!)64;
0tvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice. 0o pravice ki omejujejo
lastnika pri o$lasti pomenijo omejitve lastninske pravice. 7e dosegajo o$sega lastninske
pravice ker se omejujejo le na del lastnine vendar je v tem delu njihov poloaj moneji od
lastninske pravice. )elja naelo numerus clausus glede stvarnih pravic na tuji stvari (,).
,astavna pravica je prednostna poplailna pravica ki uinkuje erga omnes in se deli na
zastavno pravico na premininah (rona zastava ali pignus) in na zastavno pravico na
nepremininah (hipoteka). *istvo zastavne pravice je da se upnik poplaa iz vrednosti
zastavljene stvari e dolnik pravoasno ne poravna svojega dolga. Apnik stvar lahko proda
$rez dolnikovega soglasja. /ri nas je zastavna pravica izkljuno poplailna pravica saj
zastavni upnik ne more postati lastnik stvari. .a rono zastavo je znailna tudi nezmonost
upora$e zastavljene stvari eprav jo ima upnik v svoji posesti. =ipoteka je ista poplailna
pravica saj zastavljena stvar ostane v posesti in upora$i dolnika. .astavna pravica je
prenosljiva skupaj s stvarjo ki je zastavljena.
#lu1nost je pravica pri kateri slunostni upravienec stvar upora$lja eprav ni njen lastnik
ampak je z lastnikom sklenil pose$en pravni posel ki mu tako upora$o dovoljuje. 0lunosti
delimo na+
stvarne slunosti + so ustanovljene v korist doloenemu zemljiu prenosljive so skupaj z
zemljiem in veljajo erga omnes
osebne slunosti (uitek ra$a stanovanje)+ so ustanovljene v korist doloeni ose$ niso
prenosljive ker so vezane na doloeno ose$o in veljajo erga omnes.
9astnik slueega zemljia mora trpeti izvrevanje slunosti na svojem zemljiu. 1okler
o$staja slunost na stvari je lastninska pravica omejena lastnik ima samo e golo lastninsko
pravico.
,emljiki dolg je pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednosti
nepreminine pred drugimi upniki s sla$im vrstim redom. 8e pose$na o$lika zastavne
pravice pomeni drugaen nain izvritve poplaila.
#tavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrad$o na tujem zemljiu je asovno omejena (ne
sme trajati ve kot (( let) in je prenosljiva.
#tvarno breme je pravica na podlagi katere je lastnik o$remenjene nepreminine zavezan k
$odoim dajatvam in storitvam. /omem$na je $ila v &evdalizmu danes jo sreamo $olj
poredko. 8e meanica zastavne pravice in slunosti.
- 4 -
.nailnosti o$lastvenih pravic+
so predvsem premoenjske pravice
njihov predmet je lahko le stvar ne pa tudi njen del
prenosljivost (zemljika slunost je prenosljiva le skupaj z gospodujoim oz. slueim
zemljiem zastavna pravica pa le skupaj s terjatvijo)
na njih o$staja publiciteta+ na nepremininah se izraa z vpisom v zemljiko knjigo na
premininah pa s posestjo stvari (tevilo preminin je neomejeno zato je njihov register
nemogo)
podedljivost
s spremem$o su$jekta se prenese vsa o$last na stvari ni vse$inske spremem$e pravice.
O$lastvene pravice prenehajo+
s prenosom stvari
z unienjem stvari
s smrtjo su$jekta.
?. O03*7O0!73 /46);<3
Ose$nostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in njenega
temelja ter pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti " te pravice varujejo
eksistencialne dobrine. !e pravice so najmlaje saj so se v pravu pojavile ele na prelomu
'(. v ?-. stoletje ko je se zael $oj za lovekove pravice in svo$oine pred tem so $ili
namre mnenja da lovekova ose$nost ne more $iti predmet pravic. 0o izraz lovekovih
pravic in svo$oin v civilnem pravu.
Ose$nostne pravice spadajo med temeljne lovekove pravice ne moremo pa trditi o$ratno
torej da so temeljne lovekove pravice ose$nostne pravice. 4azlika je v tem da so temeljne
lovekove pravice po svoji naravi usmerjene proti dravi ose$nostne pravice pa uinkujejo
proti dravi in proti posamezniku.
1elimo jih na+
splono osebnostno pravico+
prva jo je uvedla *onnska ustava po ?. svetovni vojni
pri nas jo uvaja 35. len Ustave !+ zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in
duevne celovitosti njegove zase$nosti ter ose$nostnih pravic
posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splone ose$nostne pravice (npr.
nedotakljivost lovekovega ivljenja telesna in ose$nostna integriteta itd.)
Ose$nostne pravice gredo ose$i kot taki sedaj pripadajo tako pravnim (npr. pravica do
do$rega imena nedotakljivosti pisarne pravica do pisemske tajnosti itd.) kot &izinim
ose$am. Be vedno pa gredo doloene pravice le &izinim ose$am npr. pravica do ivljenja.
Ose$nostne pravice so po svoji naravi+
izkljuujoe pravice
nepremoenjske pravice
neprenosljive pravice saj so povezane z ose$nostjo nekega su$jekta
nepodedljive pravice eprav lahko uinkujejo tudi po smrti (npr. pravica do asti in
do$rega imena).
O1BKO17;70KO )640!)O O03*7O0!7;= /46);<
5lede ose$nostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu ose$nostnih
pravic " v civilnem pravu je mogoe zahtevati odkodnino za nastale posledice (v
- 5 -
kazenskem pravu to ni mogoe). 7ajpogosteje je odkodninsko varstvo pri katerem pride
do prehoda iz razmerja erga omnes v inter partes. !emelj za odkodninsko varstvo
ose$nostnih pravic je "3#. len $% " zahteva za prenehanje s kritvami ose$nostnih pravic
(vsak ima pravico zahtevati od sodia da odredi prenehanje dejanja s katerim se kri
kakna ose$nostna pravica da preprei tako dejanje ali da odstrani njegove posledice
kritelj mora prenehati z dejanjem sicer mora plaati odkodnino).
!emeljni elementi odkodninskega zahtevka oz. predpostavke za odkodninsko odgovornost
so+
koda + ni dovolj da koda grozi ampak mora e nastati
protipravnost ravnanja& ki je povzroilo kodo > protipravnost je izkljuena e gre za+
silo$ran
skrajno silo
samopomo
privolitev
krivda + potre$na je su$jektivna odgovornost samo ponekod je dovolj e o$jektivna
odgovornost
vzrona zveza med ravnanjem in kodo (protipravno ravnanje mora povzroiti kodo)
O*9;K3 /46)7O /4;.7673 BKO13
Premo1enjska ali gmotna koda je koda ki nastane na premoenjskih do$rinah+
zmanjanje premoenja + dejanska koda (damnum emergens)
prepreitev poveanja premoenja + izgu$ljeni do$iek (lucrum cessans) to je hipotetina
koda pri kateri se upoteva normalni potek dogodkov.
$epremo1enjska ali negmotna koda je koda ki je rezultat posega v posameznikovo
ose$nost ali v ugled pravne ose$e. Apotevajo se le v zakonu nateti primeri+
za telesne boleine + posledice posegov v lovekovo telesno integriteto
za duevne boleine + dogodki ki povzroijo neprijetne psihine o$utke in psihino
trpljenje (duevne $oleine zaradi zmanjane ivljenjske aktivnosti zaradi skaenosti
zaradi razalitve do$rega imena in asti zaradi okrnitve svo$ode ali ose$nostne pravice
zaradi smrti $linjega zaradi kritve dostojanstva zaradi kritve spolne nedotakljivosti...)
za strah + strah pred posledicami ki lahko nastanejo in strah zaradi samega kodnega
dogodka
za okrnitev ugleda pravne osebe + gre za novo dolo$o sodie lahko prisodi pravni ose$i
odkodnino tudi e premoenjske kode ni e spozna da okoliine primera to
opraviujejoC pri pravnih ose$ah veinoma ne gre za odkodnino temve za o$javo sod$e
azlika med premoenjsko in nepremoenjsko kodo se kae v nadomestilu+
premoenjska koda se nadomesti v o$segu kolikor znaa (popolna odkodnina ali
restitucija) pri emer so mona rahla odstopanja zaradi upotevanja premoenjskih
razmer okodovancaC okodovanec ima lahko pravico do su$jektivne ocene vrednosti
stvari " precijska odkodnina (praetium a&&ectionis) kjer se ne upoteva le o$jektivni
ampak tudi su$jektivni element pri ugotavljanju kode. /ogoj zanjo je da je koda nastala
naklepno in da su$jektivni element o$staja (npr. vaza dejansko ni ni vredna vendar ima
okodovanec nanjo vezane spomine na umrlo mater)
nepremoenjska koda je neizmerljiva pri njej gre za satis&akcijo za kompenzacijo
neprijetnega o$utkaC satis&akcija je lahko denarna (veinoma se za nepremoenjsko
kodo izplaujejo premoenjska nadomestila) ali moralna (opraviilo okodovancu)C
sodie mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati stopnjo prizadetosti.
:. /46);<3 ;7!393K!A6973 960!7;73
- 6 -
/ravo intelektualne lastnine je skupen izraz za avtorske in sorodne pravice ter pravice
industrijske lastnine. 'redmet pravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina stvaritev
lovekovega duha duhovna stvaritev. /ro$lem je v tem ker imaterialna do$rina ni stvar na
kateri $i $ilo omogoeno izvrevanje o$lasti klju$ temu pa avtor potre$uje o$last nad
izkorianjem svoje imaterialne do$rine.
!udi imaterialnim do$rinam je tre$a zagotoviti pravno varstvo. /ravo intelektualne lastnine
skua varovati interese avtorja ustvarjalca imaterialne do$rine. 6vtorja oz. ustvarjalca je
tre$a varovati ker ima lovekovo duhovno ustvarjanje velike gospodarske vrednosti. /ravni
red mora avtorju omogoati prilaanje gospodarske vrednosti ki izhaja iz njegovega
duhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost izumiteljem je tre$a
omogoiti da si prilastijo vrednost ki jo izum ustvarja). /ro$lem nastane ko avtor in lastnik
stvari nista ista ose$a (npr. ponavadi lastnik zgrad$e in arhitekt nista ista ose$a lastnik lahko
zunanjost zgrad$e spreminja le s soglasjem arhitekta pod doloenimi pogoji).
/ravice intelektualne lastnine predstavljajo nekaken most med premoenjskimi in
ose$nostnimi pravicami. ;majo dvojno naravo ki se kae v tem da so sestavljene iz ose$nih
ali moralnih upravienj in iz premoenjskih ali materialnih upravienj+
osebna ali moralna upravi"enja+ avtor je moralni nosilec produkta tudi e materialno
komponento prenese na koga drugega (zalonika) moralno upravienje e vedno ostane
njemu (avtor dela je slaven ne zalonik)
premo1enjska ali materialna upravi"enja+ avtor je kot ustvarjalec varovan ne glede na
to kdo njegov produkt premoenjsko izkoria.
/ravice intelektualne lastnine so asovno omejene (kar je znailno za premoenjske
pravice) po doloenem asu postanejo pravice intelektualne lastnine pu$lic domain
avtorska upravienja trajajo e @- let po smrti avtorja. /ravice intelektualne lastnine imajo
omejeno prenosljivost prenosljivo je samo premoenjsko upravienje z avtorsko pogod$o.
Osnovna o$lika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek (zahteva se
prenehanje kritve). /oleg tega poznamo e odkodninsko varstvo (povrnitev kode avtorju)
kar je tipino za razmerja inter partes. /ravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dve
kategoriji+
avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice
pravice industrijske lastnine.
:.'. 6)!O40K3 /46);<3
6vtorske pravice ureja .akon o avtorskih in sorodnih pravicah (.60/) ki v generalni klavzuli
podaja opredelitev avtorskega dela v nadaljevanju pa eksempli&ikativno nateva tipine
primere avtorskih del. /redmet varstva je avtorsko delo. 6vtorsko delo je individualna
intelektualna stvaritev s podroja knjievnosti znanosti in umetnosti ki mora $iti na nek
nain izraena navzven da je zaitena.
6vtorskopravno niso varovane+
ideje (ideja kot taka nima monosti zaite idejo je tre$a preliti v neko materialno stvar
pa e takrat je ni mono zaititi a$solutno zaiten pa je nain na katerega je ideja
izraena)
naela odkritja
uradna $esedila z zakonodajnega upravnega in sodnega podroja
ljudske knjievne in umetnike stvaritve.
6vtor je ose$a ki ustvari avtorsko delo to je lahko le &izina ose$a (pravna ose$a je lahko le
nosilec materialnih upravienj).
- 7 -
Pridobitev avtorski2 pravic
)elja domneva da avtor postane nosilec avtorske pravice v trenutku ko je avtorsko delo
dokonano (vpraanje je kdaj je avtorsko delo dokonano pri nas ni potre$na &ormalnost v
.16 dodajo znak D). Odprt ostaja pro$lem dokazovanja avtorskega dela.
%sebina avtorske pravice
a) (oralna ali osebna upravienja
so vezana na osebo avtorja in varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih sfer
moralna upravienja so+
pravica odloanja o prvi objavi (avtor sam odloa ali $o delo dal v javnost ali ne
vasih pa je delo javnosti predstavljeno e z nastankom npr. jazz improvizacije)
pravica do priznanja avtorstva (to pravico ima tudi v primeru da je materialno
upravienje preneseno)
pravica do spotovanja avtorskega dela (avtor se lahko upre skazitvi in posegu v
svoje delo)
pravica do skesanja (avtor ima pravico umakniti svoje delo e da primerno
odkodnino imetniku materialnega upravienja vendar pa ta pravica ne velja za
&ilmska avdiovizualna in raunalnika dela)
niso prenosljiva ostanejo avtorju ne glede na to komu gredo materialna upravienja
niso asovno omejena so tudi podedljiva po omejenem tevilu generacij
$) (aterialna ali premoenjska upravienja
so tista& ki ustvarjalcu zagotavljajo& da zajame vrednost& ki jo prenese duhovna stvaritev
varujejo premoenjske pravice avtorja
omogoajo da se avtor sam odloi na kaken nain se $o delo upora$ilo in za kaj
materialnih upravienj je ve odvisna so od narave dela+
pravica do reproduciranja
pravica do distri$uiranja
pravica do javnega izvajanja
pravica do prevoda do predelave avdiovizualne prired$e
materialna upravienja so samostojno prenosljiva delno ali v celoti avtor z njimi
razpolaga jih spreminja prenaa o$remeni
so asovno omejena trajajo do avtorjeve smrti in e @- let po njej
c) )ruga opravienja
1ruga upravienja so+
pravica do dostopa do avtorskega dela (npr. e slikar proda sliko lahko zahteva od
novega lastnika da si sliko ponovno ogleda jo polje na razstavo)
sledna ali zasledovalna pravica (e prihaja do nadaljnjih prenosov lastninske pravice
na likovnem delu ima avtor pravico do :E maloprodajne cene za vsak prenos)
pravica avtorja zaradi fotokopiranja& avdiovideo tehnike (od prodaje vsakega
videorekorderja &otokopirnega stroja itd. se plauje doloena pristoj$ina avtorskim
organizacijam)
:.?. 6)!O40K;2 0O4O173 /46);<3
#orodne pravice pomenijo duhovne stvaritve& ki so blizu avtorskim in pomagajo& da
avtorske pravice zaivijo. 0orodne pravice so+
- 8 -
pravice izvajalcev avtorskih del
pravice proizvajalcev &onogramov
pravice &ilmskih producentov
pravice radiodi&uznih organizacij (npr. prenos nogometne tekme ni duhovna stvaritev
vendar je televizijska hia zavarovana pred krajo svojih programov)
pravice 4!) organizacij pravice zalonikov itd.
:.:. /46);<3 ;71A0!4;80K3 960!7;73
/ravice industrijske lastnine so po strukturi in lastnostih so zelo podo$ne avtorskim
pravicam vendar je tu $olj kot moralna poudarjena premoenjska komponenta.
/remoenjska komponenta o$sega izkljuno pravico gospodarskega izkorianja in
razpolaganja s tem predmetom. 2onopol je primarno pri nosilcu pravice vendar pa ga je
mogoe prenaati s pravnimi posli da se dosee optimalno gospodarsko izkorianje.
/remoenjska komponenta je poudarjena pri vseh pravicah razen pri izumu (tam je $olj
poudarjena moralna komponenta).
2oralna komponenta se nanaa na priznanje ustvarjalnosti. Astvarjalci se oznaujejo v
prijavi in v vseh listinah ki se nanaajo na patente modele in vzorce na samem izdelku pa
je le tevilka patenta.
.a razliko od avtorske pravice je tu prido$itev teh pravic drugana. .a prido$itev pravice
industrijske lastnine ne zadoa dokonanje ampak je potre$na registracija na Aradu za
industrijsko lastnino (to je konstitutiven pogoj). /ravice se prido$ijo ele z izdajo odlo$e
vendar pa odlo$a uinkuje od dne ko je $ila prijava vloena (eF tunc). /ravica pripade
vloniku zahteve po registraciji to pa je lahko pravna ali &izina ose$a. ) zahtevi za
registracijo je potre$no navesti kdo je izumitelj to pa je lahko le &izina ose$a.
a* 'ravica patenta
Patent je pravica& ki varuje izum kot rezultat lovekovega ustvarjanja. 'ogoji za izum so+
izum mora biti nekaj novega (ni mogoe zaititi neesa kar je v tujini e zaiteno)
dosei ga je treba z ustvarjalnim delom na podroju izumiteljstva (za ustvarjalno delo gre
e izum oitno ne izhaja iz znanega znanja tehnikeC e nekaj nastane po nakljuju ni
patenti$ilno ker ne nastane z ustvarjalnim delom)
biti mora industrijsko uporabljiv (mora se ga dati izkoriati v industrijske namene).
/atent se prido$i na podlagi patentne prijave (kdor prvi prijavi patent se teje da je prvi
izumil doloeno stvar). /rijavo je potre$no vloiti povsod po svetu kjer izumitelj eli
varstvo (v drugih dravah tega izuma sicer ne $o mogoe patentirati lahko pa se
gospodarsko izkoria e prijava ni vloena). /atentna prijava uinkuje za nazaj (eF tunc)
torej od vloitve patentne prijave. Ko je izum enkrat patentiran ima izumitelj monopol nad
postopkom in nad produkti. %as trajanja patenta je ?- let po tem asu veina izumov zastari
in postanejo dostopni vsem.
Omejitve > ni patenti$ilno e+
je uporaba patenta v nasprotju z zakonom ali moralo (npr. genska tehnologija) ali
gre za podroja& ki so pomembna iz obelovekega gledia .
b* 'ravica vzorca in modela
pomeni zaito novega modela ris$e slike ki se upora$lja v industrijski proizvodnji
- 9 -
varuje zunanji videz produkta ki je podlaga za prepoznavnost industrijskega ali o$rtnega
izdelka (npr. steklenica <oca><ole)
Omejitve+
dravni sim$oli
sim$oli mednarodnih organizacij.
c* 'ravice blagovne in storitvene znamke
varuje znak ki je namenjen razlikovanju $laga iste ali podo$ne vrste (npr. znak za 7ike)
znak je lahko sestavljen iz kom$inacije rk $esed ris$ in drugih elementov ki sluijo
prepoznavnosti
znaki morajo $iti dovolj razlini od ostalih ne smejo povzroati zmede na trgu ne smejo
$iti nemoralni
naj$olj uspene so tiste znamke ki so postale pojem (npr. )ileda za krpo za ienje)
znailnost $lagovne znamke je da se iti le za doloeno kategorijo proizvoda
doloena $lagovna znamka se prido$i za doloen razred produktov (*oss za kon&ekcijo
par&ume cigarete)
prepovedana je zaita svetovno znanih znakov (2ercedes) ali znaka ki generino
predstavlja produkt (miza)
pravica $lagovne znamke traja "+ let z monostjo podaljevanja
d* 'ravica do geografskega porekla
7i klasina pravica industrijske lastnine saj ni rezultat lovekovega individualnega
ustvarjanja je pa sorodna tem pravicam in potre$uje pravno varstvo. *lago je lahko
prepoznavno po tem da prihaja iz doloenega podroja (kraki prut kraki teran
ampanjec...). !o je pomem$no za razpoznavnost $laga stopnjo kvalitete in za trno
komunikacijo. 0ankcije+ kritelj mora opustiti proizvodnjo uniiti produkte zoper kritelja se
uveljavi odkodninski zahtevek.
*'(&!)%$' P*&%)+'
5lavne znailnosti relativnih pravic so+
izhajajo iz razmerij inter partes
pravni temelj na podlagi katerega nastajajo je pravni posel predvsem pogod$a
uinkujejo nasproti enemu ali ve su$jektov nimajo pa uinka proti :. ose$am
ponavadi gre za razmerje med dvema tono doloenima strankama med upnikom in
dolnikom
so dinamine narave to pomeni da veinoma ne gre za trajna razmerja
razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne ko se obveznost izpolni
relativni pravici odgovarja dolnost aktivnega ravnanja " upnik terja od dolnika neko
ravnanje in sicer+
dajatev ali storitev (dolnik je aktivno zavezan)
opustitev ali dopustitev (dolnik je pasivno zavezan)
vse$ina razmerij inter partes je zelo iroka in neo$vladljiva zato zanje ne velja naelo
numerus clausus
mogoe jih je o$likovati voljno meje avtonomije strank postavlja zakon
nekatere pogod$e sploh niso doloene in jih stranki ustvarita z dogovorom praksa je zelo
kreativna (zato je zelo pomem$no naelo pacta sund servanda " dogovor med
strankama ima veljavo pravnega vira)
so naeloma premoenjske narave
- 10 -
v doloenih primerih se a$solutizirajo kar pomeni da do$ijo uinek erga omnes " to se
zgodi v primeru ko se relativna pravice vpie v javni register (npr. v zemljiko knjigo)
4elativna pravica do$i znake izkljunosti (se a$solutizira) le e ima za to podlago v zakonu
in sicer e+
se vpie v zemljiko knjigo + e je relativna pravica vpisana v zemljiko knjigo zagotavlja to
pu$liciteto in erga omnes e&ekt (v zemljiko knjigo se lahko vpisujejo le pravice ki so
doloene v zakonu " numerus clausus)+
najem
predkupna pravica
odkupna pravica
prepoved razpolaganja
to izhaja iz zakonske dolobe +
najem (ima uinek erga omnes e po zakonu)
!'*-&!'%
!erjatev je temeljni model relativne pravice. !erjatev je pravica proti tono doloeni osebi& je
zaveza dolnika& na temelju katere zahteva upravienec od zavezanca izpolnitev terjatve.
!erjatev lahko zajema pozitivno (dajatev storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev
opustitev). /redmet terjatve je lahko neka+
dajatev (npr. plailo kupnine)
storitev (dolnik se zavee da $o upniku opravil neko delo npr. zastopanje)
opustitev (dolnik se zavee da $o opustil neko ravnanje)
dopustitev (dolnik se zavee upniku da mu $o nekaj dopustil kar je sicer prepovedano
npr. slunost pepoti ez njegovo zemljo).
/ravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon. 4elativna narava terjatve se
kae v tem da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolnika in nikogar drugega izkljuujoa
narava terjatve pa se kae v tem da terjatev izkljui vse :. ose$e iz upnikovega razmerja do
dolnika. .a izpolnitev terjatve odgovarja dolnik z vsem svojim premoenjem. )si zahtevki
iz terjatve se izpolnijo le toliko kolikor to dopua premoenjska masa dolnika (npr. steaj).
!ako lahko pride le do sorazmernega in ne celotnega poplaila upnika.
!erjatev je tipina premoenjska pravica in jo je mogoe prenaati vendar pa doloene
terjatve niso podedljive ali prenosljive. !ake terjatve so+
terjatve glede osebnostnih pravic in
terjatve za nepremoenjsko kodo (npr. odkodnina za duevne $oleine).
Apnik lahko zahteva od pravosodja da s prisilnimi sredstvi vpliva na dolnika da izpolni
vse$ino terjatve. !erjatev ugasne+
z izpolnitvijo
s po$otanjem (stvari morajo $iti istovrstne in iste kvaliteteC terjatvi ki se po$otata morata
$iti zapadli (dospeli) e je terjatev zastarala preden so stekli pogoji za po$ot je ni mono
po$otati)
s pologom stvari pri sodiu
z nezmonostjo izpolnitve.
O0()KO%&($' P*&%)+'
Oblikovalna pravica je pravica upravienega su$jekta da z enostranskim oblikovalnim
ravnanjem samostojno oblikuje razmerje ki o$staja med njim in drugim pravnim su$jektom
$odisi da gre za ustanovitev spremembo novo vsebinsko opredelitev ali prenehanje
- 11 -
pravnega razmerja. O$likovalne pravice o$likujejo pravna razmerja lahko jih imenujemo tudi
pravotvorna upravienja.
2ed o$likovalnim upraviencev in o$likovalnim udeleencem e od prej o$staja pravni odnos
(npr. najemna pogod$a). 1elujejo v razmerjih inter partes vendar imajo lastnost ki velja za
erga omnes pravice. ;majo tri osnovne znailnosti+
ena stranka z enostransko izjavo volje ustvari posledice ki zavezujejo drugo stranko
(razdor najemne pogod$e)
druga stranka ima dolnost da uinke o$likovalne pravice sprejme preo$likovanega
razmerja ne more zavrniti
posegajo v materialno pogodbeno naelo ki zahteva soglasje med strankama (ni
soglasja).
/ravni temelj o$likovalnih pravic je v+
zakonu ali
pravnem poslu .
so asovno omejene sicer $i vnaale negotovost v pravno razmerje
prenehajo s svojo uveljavitvijo ali s potekom asa
so samostojno prenosljive e o$staja interes za to
so premoenjske pravice ker vplivajo na premoenjsko razmerje na katerega so vezane
1elitve o$likovnih pravic+
'. po posledicah ki izhajajo iz razmerij
?. glede na samostojnost
:. glede na odnos do razmerja
G. glede na nain njihovega uveljavljanja
3. elitev oblikovalni2 pravic po posledica24 ki iz2ajajo iz razmerij
".". ,astanek novega pravnega razmerja
'ravice& ki so usmerjene v nastanek novega pravnega razmerja imenujemo tudi opcije.
Opcije se nanaajo na vzpostavitev novega pravnega razmerja med imetnikom opcije in
zavezancem ki $o zavezovalo o$e stranki vzpostavitev dvostranskega razmerja je
prepuena izjavi samo ene stranke. 0o o$likovalne pravice s katerimi je mogoe
samostojno razpolagati.
!ipine opcije so+
ponud$a
predkupna pravica
prodajne opcije
nakupne opcije
&uturesi.
/rimer+ Kdor ima predkupno pravico lahko takrat ko se stvar prodaja z enostransko izjavo
volje spremeni predkupno pravico v kupoprodajno pogod$o ki zavezuje tudi lastnika.
".-. 'renehanje obstojeega pravnega razmerja
7ajpogosteje so o$likovalne pravice ki so usmerjene v prenehanje o$stojeega pravnega
razmerja to so+
- 12 -
odpoved razmerja+ )elja za trajajoa razmerja inter partes tako pogod$o lahko ena
stranka kadarkoli odpove z doloenim odpovednim rokom druga stranka pa mora sprejeti
odpoved (npr. najemna pogod$a " najemodajalec ali najemnik lahko odpovesta pravno
razmerje na podlagi zakona ali pogod$e).
odstop od pogodbe+ Kupec ima doloen as po sklenitvi pogod$e pravico od nje
odstopiti ne da $i navedel razlog za to plaati pa mora skesnino (znesek ki se plaa za
odstop). ) potronikem pravu se ta institut imenuje cooling o&& (stvar je mogoe vrniti v
', dneh). /ogoji izvrevanja te pravice so odvisni od narave stvari zato je vasih ta
pravica izkljuena (npr. ko stvar pora$i) drugje pa sploh ni dovoljena (npr. asopisi
sreke itd.).
razdor pogodbe+ /ogod$a preneha z razlogom npr. zaradi pomanjkljive izpolnitve ali
kritve pogod$e ene stranke.
".3. !prememba obstojeega pravnega razmerja
O$stojea e izo$likovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi. 0tranki se z aneksom
sporazumeta da $o prilo do spremembe vsebine obstojeega pravnega razmerja. 7osilec
o$likovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vse$ino pravnega razmerja.
/rimer+ 8amevanje za napako. /ri kupoprodajni pogod$o prodajalec jami za napake stvari.
Kupec ki noti&icira napako ima pravico da od prodajalca zahteva+ odpravo napake ali
zmanjanje kupnine ali odstopi od pogod$e. /rodajalec ne more prepreiti noti&ikacije in
njenih posledicC 7oti&ikacija je $reme kupca stvar mora pregledati in napake sporoiti e
tega ne stori izgu$i ugodneji poloaj.
".#. $hranitev obstojeega pravnega razmerja
O$likovalne pravice ki so usmerjene v ohranitev o$stojeega pravnega razmerja so tipine
za primere v katerih razdor pogod$e nastopi po zakonu. .akon doloa da se pogod$a
razdre e ni izpolnjena pravoasno za tak razdor ni potre$a izjava druge stranke. 5re za
pogod$e pri katerih je as $istvena sestavina pravnega posla in je dogovorjen med
strankama.
)asih pa ima izpolnitev klju$ prekoraenemu roku e vedno pomen za kupca " kupec do$i
o$likovalno pravico s katero lahko zahteva da se ohrani pravno razmerje e je to v
njegovem interesu. Kupec mora takoj po poteku roka sporoiti prodajalcu da pogod$a e
vedno velja.
/rimer+ Kupec in prodajalec se dogovorita da $o prodajalec do ??.'?. do$avil '-- smrekic.
%as je tu $istvena sestavina jasno je da kasneja do$ava ne $o imela ve no$enega
smisla. %e prodajalec ne dostavi smreic do ??.'?. se pogod$a po zakonu razdre. )endar
pa kupec lahko sporoi prodajalcu da pogod$a e vedno velja e mu prodajalec dostavi
smreice naslednji dan ker ima interes da $i smreice prodal naprej.
".5. ,atanneja doloitev pravnega razmerja
!u gre predvsem za iz$irne pravice pri alternativnih o$ligacijah. /rimer+ .a dogovorjeno je
dati ? stvari plaati pa eno " odloitev katera stvar se $o plaala se prepusti eni stranki. 2ed
natannejo doloitvijo pravnega razmerja in spremem$o o$stojeega pravnega razmerja je
teko dololjiva meja.
5. elitev oblikovalni2 pravic glede na samostojnost
- 13 -
1elimo jih na+
samostojne oblikovalne pravice + te o$stajajo neodvisno od drugega pravnega razmerja (to
so npr. predkupna pravica priglasitev opcije itd.)
nesamostojne oblikovalne pravice + te lahko o$stajajo le vzporedno z nekim pravnim
razmerjem (npr. iz$irne o$like itd.).
0amostojne o$likovalne pravice se praviloma lahko odtujijo in tudi podedujejo. 3nako velja
tudi za nesamostojne eprav ta monost dolgo ni o$stajala. 0edaj velja da so tudi te pravice
prenosljive in podedljive e to terja pravni interes in to dopua njihova narava.
3. elitev oblikovalni2 pravic glede na odnos do razmerja
1elimo jih na+
ustanavljajoe oblikovalne pravice + ustanavljajo neko novo pravno razmerje (npr. opcije)
spreminjajoe oblikovalne pravice + spreminjajo neko pravno razmerje (npr. znianje
kupnine)
ukinjajoe oblikovalne pravice + ukinjajo neko pravno razmerje (npr. odpoved najemnega
razmerja).
4. elitev glede na na"in nji2ovega uveljavljanja
1elimo jih na+
tobene oblikovalne pravice + za njihovo uveljavljanje je potre$no vloiti to$o
prave oblikovalne pravice . za njihovo uveljavljanje zadoa enostranska izjava
o$likovalnega upravienca ena stranka z enostranskim ravnanjem (izrecno ali
konkludentno) ustvari posledice ki zavezujejo drugo stranko
P*)(&#!)!%'$' P*&%)+'
/rilastitvene pravice so podo$ne o$likovalnim pravicam vendar imajo za razliko od njih
uinek erga omnes. 1ajejo upravienje subjektu& da z enostranskim ravnanjem vzpostavi
erga omnes razmerje (najvekrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitveno
pravico). 0o izkljuujoe narave.
/rimer+ Okupacija. 0u$jekt vzame v posest niijo stvar z namenom prido$iti lastninsko
pravico na tej stvari. 7iija stvar je stvar nad katero lastnik po svoji volji odpove o$last
opraviti mora pravni posel derelikcije (npr. kosovni odvoz). ;zgu$ljena stvar se ne teje za
niijo ker se lastnih ni odpovedal o$lasti nad stvarjo po svoji volji. /rilastitev niije stvari je pri
nas mona le na premininah.
/rilastitev divjadi in ri$ je privilegirana prilastitvena pravica po naih predpisih so vse
prosto ivee ivali last 4epu$like 0lovenije njihovo prilaanje s strani posameznikov
omogoajo privilegirani prilastitveni poloaji to so dovolilnice s katerimi lovci in ri$ii smejo
prido$iti divjad in ri$e ki so sicer v lasti drave.
#O'(O%&($' P*&%)+'
7osilcem sodelovalnih pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe
in udelebo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje pri upravljanju dru$e pri vodenju
poslov pri odloanju " glasovanje...) /ri njih ne gre za izkljuno uveljavljanje lastne pravice
ni jih mogoe loiti od pravnega poloaja upravienih su$jektov. 0o prenosljive in sicer
samostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica). )eljajo v razmerju inter partes in so
premoenjske narave. 0reamo jih v gospodarskem pravu.
- 14 -
4azlika med sodelovalnimi in o$likovalnimi pravicami je v tem da so sodelovalne pravice za
pravne ose$e o$likovalne pravice pa za &izine ose$e. 7e gre za pravice ki $i zasledovale
izkljuno uveljavljanje lastne pravice gre za o$likovanje nove skupne volje.
P*)/&KO%&($' P*&%)+'
/ri priakovalnih pravicah gre za priakovanje doloene pravice priakovanje pravice v
nastajanju. Izpolnjeni so vsi bistveni elementi za nastanek doloene pravice niso pa e
izpolnjeni isto vsi pogoji. /ovezane so s asom (npr. priakovanje dedne pravice " dedi
aka da zapustnik umre). )eljajo v razmerju inter partes in so vezane na pogoj. /ogojni
pravni posel je sicer sklenjen vendar njegov uinek nastopi ele z izpolnitvijo pogoja. /ravo
daje varstvo doloenemu priakovanju > priakovalca pravo varuje tako da omejuje tistega
ki $i skual prepreiti kasneji uinek priakovalne pravice. /riakovanje je mogoe prenesti
na drugega. !ipina priakovalna pravica je dedna pravica.
P*&%)+' $& P*&%)+&6
) zaetku je $ila ideja o pravici na pravici zavrnjena danes pa o$stajajo nekatere pravice na
pravicah. !ak primer je zastavna pravica danes je poleg stvari mogoe zastaviti tudi pravico
e je prenosljiva in ima premoenjsko vrednost (mogoe je zastaviti terjatev).
P*O!)P*&%)+' &() .7O%O*)
/rotipravice dajejo imetniku monost da se zoperstavi pravici ki jo uveljavlja nek drug
su$jekt. ;menujemo jih ugovori " nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravice
nastopi s svojim ugovorom. Agovor je lahko trajen ali zaasen z njim se popolnoma ali
deloma odvzame uinek uveljavljeni pravici. %e ena stranka postavi zahtevek lahko
nasprotna stran ukrepa z ugovorom. !re$a ga je uveljavljati sodie ugovora ne upoteva
po uradni dolnosti ampak le e ga vloi upravienec.
,&6!'%'K
,a2tevek je materialnopravno upravienje za varstvo poloaja& ki izvira iz pravice "
uresniitev tega poloaja je mogoe sodno uveljavljati. 7amenjen je uveljavljanju pravice in
doseganju pravnega poloaja ki ga ta pravica vse$uje. /omeni pravico zahtevati od koga
drugega storitev ali opustitev. )edno o$staja proti tono doloeni ose$i " gre za razmerje
inter partes med tistim ki zahtevek postavi in naslovnikom zahtevka.
.ahtevek je konkretizacija terjatve saj je vsaka terjatev zahtevek vendar pa ni vsak
zahtevek terjatev. .anj veljajo splona o$ligacijska pravila o zastaranju (razen e ni doloeno
drugae nekateri stvarnopravni zahtevki ne zastarajo) saj zahtevek s potekom asa
spremeni svojo vse$ino in tako z zastaranjem ugasne monost uinkovitega sodnega
uveljavljanja zahtevka.
/ri relativnih pravicah se zahtevek pokriva s samo pravico (po vse$ini) pri drugih pravicah
pa zahtevek ne more $iti identien pravici (npr. pri lastninski pravici imamo lahko vindikacijski
in negatorni zahtevek).
'. O$like zahtevka glede na samostojnost+
samostojni za2tevki+ so prenosljivi in neodvisni od neke doloene pravice (npr. terjatve)
nesamostojni za2tevki+ vezani so na doloeno pravico znailni so za izkljuujoe
pravice saj se v primeru da :. ose$a posee npr. v lastninsko pravico neke ose$e
- 15 -
vzpostavi zahtevek " to vzpostavi su$jektivno vse$ino zahtevka in o$jektivno vse$ino
zahtevka.
?. O$like zahtevkov po vsebini so+
vrnitveni ali vindikacijski za2tevek
ta zahtevek se nanaa na vrnitev tono doloene stvari
tipien je za o$lastvene pravice
uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio)
sploni opustitveni ali negatorni za2tevek
s tem zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja ki posega v njegovo pravico
mogoa je tudi preventivna prepoved $odoih istovrstnih ravnanj
znailen je za izkljuujoe pravice (actio negatoria)
izpolnitveni ali institucijski za2tevek
s tem zahtevkom upnik terja od dolnika ravnanje za katero se je dolnik zavezal (primer+
prodajalec zahteva kupnino)
usmerjen je lahko v aktivno ali pa pasivno ravnanje
znailen je za relativne pravice odgovarja vse$ini pravice
odkodninski za2tevek
s tem zahtevkom se zahteva povrnitev nadomestitev kode ki je nastala s kritvijo
pravice
obogatitveni ali reparacijski za2tevek
s tem zahtevkom se zahteva vrnitev stvari na raun katere je $il nekdo neupravieno
o$ogaten (kondikcije)
lo"itveni in izlo"itveni za2tevki
:. )rste zahtevkov po obliki so+
izpolnitveni zahtevki+ znailni so za relativne pravice
opustitveni oz. negatorni zahtevki
odkodninski zahtevki+
restitucijski
institucijski
odkodninski
KO$K.*'$+& ,&6!'%KO%
Konkurenca zahtevkov nastane ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov.
3. $ormativna ali zakonska konkurenca za2tevkov (Konkurenca izpodrivanja pravni2
norm oz. konkurenca splone in specialne norme)
.a njo gre ko se isto dejansko stanje odraa v - ali ve zakonskih dolobah. ) takih primerih
velja naelo da specialneji zahtevek stopi na mesto splonejega zahtevka (velja enako kot
pri zakonih > specialneji zakon razveljavi splonega)
/rimer+ Bkodo se praviloma povrne enkratno e pa gre za poseg v avtorsko pravico se
koda povrne dvakratno. .aradi specialnosti velja drugo pravilo.
5. &lternativna konkurenca za2tevkov
%a njo gre& e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov z razlino vsebino.
Imetnik teh zahtevkov lahko alternativno izbira med njimi . ko se uveljavi en zahtevek& ostali
- 16 -
ugasnejo (npr. e ima stvar napako kupec lahko zahteva odpravo napake dopolnitev ali
znianje kupnine zahteva lahko samo eno od teh stvari ne pa vseh treh).
3. Kumulativna konkurenca za2tevkov
%a njo gre& e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov& ki se jih lahko
uveljavlja hkrati (npr. odkodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno hkrati s
temeljnim zahtevkom).
4. Konkurenca enakovredni2 pravni2 podlag (konkurenca normativnega izpodrivanja
za2tevkov)
.a njo gre ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov& ki so po vsebini enaki oz.
usmerjeni v isto posledico. Isto dejansko stanje ima razline pravne podlage za uveljavljanje
zahtevka. 7aeloma velja da upraviena ose$a lahko upora$i katerikoli zahtevek ali pa ve
zahtevkov vendar pa v trenutku ko z enim zahtevkom uspe vsi ostali zahtevki ugasnejo.
/rimer+ 9astnik lahko zahteva vrnitev najete stvari na podlagi lastninske pravice ali pa na
podlagi najemne pogod$e.
.7O%O*
Agovor je sinonim za protipravico je o$ram$no sredstvo proti zahtevku. Agovor se pod
doloenimi pogoji lahko uveljavlja zoper neko pravico ki se uveljavlja z zahtevkom. 9ahko ga
daje ose$a ki ji zakon daje to monost. /ravici do ugovora se na splono ni mogoe vnaprej
odrei. 7e upoteva se po uradni dolnosti temve vedno le na zahtevo njegovega nosilca
(upravienec ga mora uveljavljati po svoji volji v pravdi).
)rste ugovorov so+
trajni ugovori+ so ugovori ki trajno izkljuujejo zahtevek zanikajo o$stoj zahtevka
/rimer+ Agovor zastaranja (zahtevki o$ligacijskega prava ponavadi zastarajo v , letih). 6
proda *>ju nek predmet in mu ga tudi izroi * pa 6>ju , let ne plaa kupnine. 6 toi *>ja in
sodnik spozna da je zahtevek zastaral zato ga 6>ju ne prizna. !o ne pomeni da je ugasnila
6>jeva terjatev zoper *>ja. %e se * ne $i skliceval na protipravico zastaranja mu je sodie
ne $i priznalo. /oznamo e npr. ugovor neutemeljenega zahtevka.
za"asni ugovori+ o$stajajo dokler za njih o$stajajo pogoji nato ugasnejo (zaasno
prepreujejo uveljavljanje zahtevka) glej '-' O.
/rimeri+
ugovor predkupne pravice
ugovor nezapadle terjatve
ugovor roka nedospelosti (pride v potev e upnik toi dolnika na izpolnitev prej kot $i
smel npr. pred iztekom odlonega pogoja)
ugovor vrstnega reda (ta ugovor ima porok upnik mora najprej terjati od dolnika ele
potem lahko terja od poroka)
ugovori4 ki omejijo za2tevek+ ugovori ki odlagajo pravno mo zahtevka
0o ugovori ki+
zanikajo obstoj zahtevka (npr. ugovor pasivne legitimacije)
izniujejo uinek zahtevka +
ugovor po$otanja (medse$ojne terjatve se poraunajo)
- 17 -
ugovor zastaranja (po doloenem asu pravica zastara in zahtevek za izpolnitev ugasne)
odlagajo pravo mo zahtevka .
Omenja se e ena delitev ugovorov in sicer na+
pravozavorne ugovore+ ugovor predstavlja oviro zahtevka (zaasno zanikanje zahtevka)
in
pravozatorne ugovore+ negacija zahtevka (zahtevka ni).
O(8$O#!
)saki pravici odgovarja dolnost ki se pokriva z vse$ino te pravice. 1olnost je prav tako
temelj civilnopravnih razmerij. /rimarno je etina zaveza saj se mora vsak drati dolnosti
ker mu etina pravila narekujejo da ne kri pravic drugih su$jektov. %e etina zaveza
odpove lahko prizadeta stranka na podlagi to$enega upravienja dosee izvrevanje
dolnosti z upora$o dravnega aparata prisile saj gre tudi tu za pravno zavezo ki je
aktivnega ali pasivnega ravnanja ki je iztoljiva. ) gro$em loimo : tipe dolnosti+
dol1nost ravnanja+ gre za zagotovitev aktivnega ravnanja znailna je za o$ligacijsko
pravo
dol1nost opustitve+ prisotna je tako v o$ligacijskem kot v stvarnem pravu " vsakdo se je
dolan vzdrati posega v lastninsko pravico in v ose$no integritetoC gre predvsem za
razmerje do nedoloenega kroga su$jektov
dol1nosti4 ki iz2ajajo iz oblikovalni2 pravic+ gre za t.i. akceptiranje pravne posledice
" nasprotna stranka se mora sprijazniti z o$likovanjem razmerja kot ga o$likuje
upraviena stranka.
1olnost lahko izhaja tudi iz zakona. !ako npr. O. v '-. lenu doloa da se je vsakdo
dolan vzdrati ravnanja s katerim $i utegnil drugemu povzroiti kodo.
*.7' #'#!&%)$' P*&%$'7& *&,9'*-&
3. Pri"akovanje oz. pravica v nastajanju
.a nastanek pravnega razmerja morajo $iti izpolnjeni doloeni pogoji. %e kaken od teh
pogojev manjka govorimo o priakovanju. /ri priakovanju niso e izpolnjeni vsi pogoji
(elementi) za nastanek pravice vendar pa je e zagotovljenih toliko elementov da pravni red
to pravico v nastajanju varuje. !akemu pravnemu razmerju se ne da zagotoviti enakega
varstva kot kompletnemu pravnemu razmerju vendar pa ga v doloenih primerih pravo
vseeno varuje (npr. pravni posel sklenjen pod odlonim pogojemC o$lju$a darila). /ogojna
pravica je varovana e od trenutka ko je ustanovljena kot pogojna pravica eprav terjatev
nastane ele z izpolnitvijo pogoja.
5. 7ola nada oz. nadejanje
.a nadejanje gre takrat ko se o$eta nastanek pravice ni pa e izpolnjen no$en pogoj.
*&,()K& 9' &0#O(.!$)9) )$ *'(&!)%$)9) P*&%)+&9)
7ajlepe se razlika med izkljuujoimi in relativnimi pravicami pokaejo pri steajnem
postopku pravne ose$e. 0teaj nastopi ko premoenje pravne ose$e ne zadoa za
poplailo njenih o$veznosti. 0teajni upravitelj ugotovi kolikno je premoenje steajnega
dolnika na dan uved$e steaja (steajna masa). )si upniki prijavijo svoje terjatve. 0teajna
masa predstavlja aktivo terjatve pa pasivo. 4azmerje med steajnim upraviteljem in upniki je
razmerje inter partes lahko pa deluje tudi erga omnes.
Kdaj razmerje deluje inter partesH
- 18 -
4azmerje deluje inter partes e glede plaila terjatev upnikov velja naelo sorazmernosti
plaila. /rimer+ )sak upnik do$i enak dele iz steajne mase glede na svojo terjatev (vsak
do$i poplaanih '-E svoje terjatve).
Kdaj razmerje deluje erga omnesH
4azmerje deluje erga omnes e ima kateri od upnikov privilegirano terjatev (loitveno ali
izloitveno pravico)+
izlo"itvena pravica+ podlaga za izloitveno pravico je lastninska pravica ki uinkuje erga
omnes
'rimer "+ 0teajni dolnik je sklenil najemno pogod$o najemnina je terjatev ki spada v
steajno masoC glede te terjatve je najemodajalec poplaan enakomerno iz steajne maseC
najeto stanovanje pa ne spada v steajno maso ker ima najemodajalec na stanovanju
lastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloi iz steajne mase.
'rimer -+ /rodajalec proda steajnemu dolniku stvar s pridrkom lastninske pravice to
pomeni da kupec postane lastnik ele ko je kupnina plaanaC kupnina zapade v plailo in
steajni dolnik pride v steaj prodajalec zahteva izloitev stvari iz steajne mase ker ima
e lastninsko pravico na stvari.
lo"itvena pravica+ podlaga za loitveno pravico je zastavna pravica ki uinkuje erga
omnes
'rimer+ 0teajni dolnik si sposodi pri upniku denar upnik pa svojo terjatev zavaruje z
nepreminino steajnega upnika. Apnik ni lastnik nepreminine in po steaju ne more
zahtevati izloitev nepreminine iz steajne mase ampak zaradi zastavne pravice lahko
zahteva loeno poplailo svoje terjatve. 7epreminina se loi od steajne mase se proda in
z izkupikom se poplaa zastavni upnik ostanek pa gre v steajno maso.
9oitvena pravica ima prednost pred izloitveno pravico.
),%*:'%&$-' P*&%)+
3. %sebina in meje pravic
)se$ina in meje pravic sta doloeni+
pri izkljuujoih pravicah z zakonom+ vse$ina je natanno doloena v zakonu
pri relativnih pravicah s pravnim poslom+ v zakonu so navedena samo temeljna naela iz
njih ne moremo raz$rati natanne vse$ine pravice ker so preve a$straktna pravica se
konkretizira ele s pravnim poslom.
5. &vtonomija volje pri izvrevanju pravic
6vtonomija volje pomeni da su$jekti svo$odno vstopajo v civilnopravna razmerja na temelju
svoje volje. )se pravice je tre$a izvrevati v skladu z njihovo vse$ino ki jo doloita stranki po
svoji avtonomni volji. )endar je avtonomna volja omejena s splonimi naeli ki doloajo
meje izvrevanja pravic. ) civilnopravnih razmerjih mora vsakdo ravnati v skladu s temi
naeli.
3. $a"ela4 ki veljajo pri izvrevanju pravic
$a"elo vestnosti in potenja (5. "len O,)
(') /ri sklepanju o$ligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in izpolnjevanju o$veznosti iz
teh razmerij morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja.
(?) Adeleenci v o$ligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z do$rimi
poslovnimi o$iaji.
- 19 -
!akno ravnanje se priakuje od vsakogar ki stopa v civilnopravno razmerje. 7aelo
vestnosti in potenja se dostikrat prekriva z moralnimi in prisilnimi predpisi. 7anj se je mono
sklicevati tudi pri izvrevanju pravic in pri pravnih poslih. .aradi naela vestnosti in potenja
je pravico nedopustno izvrevati na nain ki drugemu povzroa kodo.
0odie lahko zaradi krenja naela vestnosti in potenja razveljavi pogod$o ki je pravilno
sestavljena ampak ima izrazito nepoteno vse$ino ali e je vse$ina pogod$e v nasprotju z
moralnimi in prisilnimi predpisi.
Prepoved zlorabe pravic (;. "len O,)
(') /ravice iz o$ligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. ;zvrevati jih je
tre$a v skladu s temeljnimi naeli tega zakonika in z njihovim namenom.
(?) Adeleenci v o$ligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati
ravnanja s katerim $i $ila oteena izpolnitev o$veznosti drugih udeleencev.
(:) .a navidezno izvrevanje pravice gre e njen nosilec ravna z izkljunim ali oitnim
namenom& da drugemu koduje.
4. Okoli"ine4 ki izklju"ujejo protipravnost izvrevanja pravic
4.3. #ilobran (':I. len O.)
%e je ose$a ki je v silo$ranu povzroila kodo ne odgovarja zanjo. /ri prekoraenem
silo$ranu (ni sorazmerja med povzroeno kodo in kodo ki je grozila) pa je odkodninska
odgovornost.
4.5. Odvrnitev kode od drugega (':I. len O.)
Komur nastane koda pri tem ko odvraa od drugega kodno nevarnost ima pravico
zahtevati od njega povrnitev kode kateri se je smotrno izpostavil.
4.3. #tiska (':I. len O.)
%e posameznik povzroi kodo v nevarnosti ki je ni povzroil sam ne odgovarja za kodo.
Okodovanec lahko zahteva odkodnino od tistega ki je odgovoren za nastanek nevarnosti
ali od tistega od katerega je $ila koda odvrnjena.
4.4. #amopomo" (':(. len O.)
(') Kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu ki je povzroil potre$o po
samopomoi je ni dolan povrniti.
(?) . dovoljeno samopomo"jo je miljena pravica vsakogar& da odvrne kritev pravice& ko
grozi neposredna nevarnost& e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev
ustreza okoliinam& v katerih nastaja nevarnost.
0amopomo je zaasno zavarovanje zahtevka. 3lementi samopomoi+
grozi neposredna nevarnost kritve pravice okodovanca
zaita je nujna
nain odvraanja ustreza okoliinam.
- 20 -
<),)/$& O#'0&
Jizina ose$a je vsak posameznik lovek ki se v procesnem pravu imenuje stranka.
Ose$na sposo$nost &izine ose$e je sestavljena iz+
pravne sposobnosti ki je splona in pose$na
voljne sposobnosti ki je poslovna in deliktna.
P*&%$& #PO#O0$O#! <),)/$)6 O#'0
/ravna sposo$nost je sposobnost biti in postati in subjekt pravic in dolnosti. /omeni
zmonost su$jekta da ima katerekoli pravice in dolnosti ki so pravno dovoljene. /ravno
sposo$nost ima vsak ne glede na spol starost ali duevno stanje. 8e torej abstraktna za
konkretno prido$ivanje pravic pa morajo $iti izpolnjeni doloeni pogoji. Kako in ali $o su$jekt
prido$il doloene pravice in dolnosti je odvisno od njegove poslovne sposo$nosti. 1anes
velja naelo da ima tisti ki ima voljno sposo$nost tudi pravno sposo$nost (vedno pa ni $ilo
tako npr. v rimskem pravu je suenj imel poslovno sposo$nost ni pa imel pravne
sposo$nosti).
#plona pravna sposobnost > ose$i ni tre$a izpolnjevati nikakrnega pogoja da $i lahko
postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti.
Posebna oz. delna. oz. parcialna pravna sposobnost " ose$a mora izpolnjevati doloene
pogoje zato da $i lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti. !o velja za+
oporo"na sposobnost+
je sposo$nost napraviti oporoko jo spremeniti ali uniiti
starost oporonika mora $iti nad ', let $iti mora razsoden
volje zapustnika ne more nihe nadomestiti zato zastopanje tu ni mogoe
1enitna sposobnost
vezana je na doloeno starost ('I let)
dedna sposobnost+
sposo$nost dedia da stopi v poloaj zapustnika
- 21 -
naeloma je dedi lahko vsak razen e je dedno nevreden ker s svojim zavrnim
ravnanjem do zapustnika zapravil monost da $i po njem dedoval
sposobnost za uresni"evanje z ustavo dolo"ene pravice o svobodi odlo"anja glede
rojstev otrok+
zahteva se razsodnost drugi pose$ni pogoji pa so vpraljivi (zdravje starost primerna za
rojevanje psihine in moralne lastnosti)
sposobnost otroka4 da izvruje pravice dolo"ene s Konvencijo o otrokovi2
pravica2+
vezana je na doloeno starost za otroka se teje lovek do 'I. leta starosti oz. otrok ki ni
poslovno sposo$en
Pridobitev pravne sposobnosti
/ravna sposo$nost se prido$i z rojstvom. /ri tem se postavi vpraanje koga smatramo za e
rojenega. /o nai zakonodaji pravno sposo$nost priznavamo samo ivorojenemu otroku.
Otrok mora o$ rojstvu kazati znake ivljenja (pogoj za ivljenje je da otrok diha) ni pa
potre$no da je sposo$en za ivljenje (tudi spaku se pripozna pravna sposo$nost). ) dvomu
velja pravna domneva da je $il otrok iv rojen.
%arstvo zarodka (nasciturusa)
/o naem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti ni samostojno $itje s pravicami in
svo$oinami. 7ima a$solutne pravice do ivljenja ustava sicer zagotavlja nedotakljivost
ivljenja a to ne velja za nasciturusa. 7jegovo ivljenje je varovano posredno preko ivljenja
njegove matere vendar je hkrati odvisno od njene volje. )endar se tudi nasciturusu prizna
doloeno pravno varstvo& kadar gre za njegove pravice in koristi (ne pa ko gre dolnosti).
7asciturus teje za e rojenega kadar gre za njegove pravice vendar se mora roditi iv
sicer te pravice odpadejo kakor da ne $i nikoli nastale (pravilo+ nasciturus pro iam nato
ha$etur Kuotiens de commodis eius agitur). /ravice nasciturusa so+
dedna pravica + nasciturus lahko deduje
pravica do povraila kode& ki je bila povzroena s kodnim ravnanjem v asu& ko je bil e
nasciturus
Prene2anje pravne sposobnosti
/ravna sposo$nost loveka preneha s smrtjo (pravno relevantna je moganska ali
cere$ralna smrt). 0 smrtjo ugasnejo vse tiste pravice ki so vezane na umrlo ose$o vendar
pa se veina pravic lahko z dedovanjem prenese na dedie (ugasne npr. zakonska zveza).
0mrt ugotovi zdravnik nato pa se to dejstvo pravno registrira v ose$nih registrih (rojstna
matina knjiga). 1a lahko matiar vpie smrt v matino knjigo mora imeti potrdilo o smrti ali
mrliki list e pa tega ni mogoe predloiti se smrt ugotavlja na druge naine.
!ako npr. sodie lahko v nepravdnem postopku pogreano ose$o spozna za mrtvo e so
izpolnjeni doloeni pogoji. 0odie doloi dan in uro ki velja za dan smrt. ) tem primeru se
vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami. !a domneva je izpod$ojna " e se
pogreani vrne mora sodie vzpostaviti prejnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolnosti
edino zakonska zveza z vrnitvijo pogreanega ne oivi. 0odie pogreanega razglasi za
mrtvega e+
o njem zadnjih , let ni no$enega poroila in je njegovega rojstva poteklo @- let ter je
verjetno da ni ve iv
je izginil v poaru potopu ladje letalski nesrei ali drugi katastro&i pa o njem ve kot L
mesecev ni glasu
je pogrean v vojni pa o njem ' leto ni glasu.
)praanje komorience se postavi v primeru ko umreta ? ose$i v istem dogodku in se ne da
natanno doloiti katera je umrla prej samo dejstvo pa je pomem$no npr. zaradi dedovanja.
!isti ki zaradi uveljavljanja koristi trdi da je ena ose$a preivela drugo mora to dokazati to
pa je najvekrat zelo teko (gre za hudiev dokaz pro$ario dia$olica).
- 22 -
%O(-$& #PO#O0$O#! <),)/$)6 O#'0
)oljna sposo$nost pomeni sposo$nost za zavestno in preudarno tvorjenje lastne volje.
)oljna sposo$nost je sestavljena iz+
deliktne sposo$nosti in
poslovne sposo$nosti.
3. Poslovna sposobnost
/oslovna sposo$nost je sposo$nost su$jekta da sam ustvari voljo ki se zahteva za
sklepanje pravnih poslov. /oslovna sposo$nost pomeni zavest in voljo pravnega su$jekta+
sklepati pravne posle
se zavezovati na podlagi teh poslov
pridobivati pravice iz teh poslov in
prevzemati obveznosti iz teh poslov.
%lovek sicer z rojstvom postane pravni su$jekt vendar mora pretei nekaj asa da je lovek
sposo$en presoditi pomen in posledice dejanj in zanje prevzeti odgovornost. /oslovna
sposo$nost se deli na+
a* 'oslovna nesposobnost (od rojstva pa do ',. leta starosti)
popolnoma poslovno nesposo$en je mladoletnik do ',. leta starosti
otrok je popolnoma nesposo$en ker ne more izjaviti pravno relevantne volje
vsak posel ki ga sklene otrok je ni"en " klju$ temu pa vasih taknih pravnih poslov ne
tejemo za nine (npr. e otrok kupi malico) ampak smatramo da je otrok sel svojih
starev ki ni nujno poslovno sposo$en
tisti ki jim je $ila poslovna sposo$nost v celoti odvzeta ne morejo sklepati pravnih poslov
taki pravni posli so ni"ni so v enakem poloaju kot otroci do ',. leta starosti (veljavni pa
so pravni posli ki jih sklene ose$a z odvzeto poslovno sposo$nostjo ki je $ila v trenutku
sklenitve pravnega posla razsodna ki je imela svetel trenutek > lucidum intervallum)
b* )elna ali omejena poslovna sposobnost (od ',. do 'I leta starosti)
Omejeno poslovno sposo$nost ima mladoletnik od ',. do 'I. leta ki je pod roditeljsko ali
skr$niko pravico. !aka ose$a lahko praktino sklepa vse posle razen pomembnejih
pravnih poslov za katere je potre$na avtorizacija (odo$ritev) starev ali skr$nika (kot
pomem$neji pravni posli se tejejo tisti pravni posli ki $istveno vplivajo na njegovo ivljenje
pred in po polnoletnostjo npr. prodaja nepreminine).
) tem primeru si nasprotujeta ? ureditvi in sicer iz O. in ...14. %%%) pravi da e je
ose$a stara od ',. do 'I. let sklenila pravni posel $rez soglasja starev ta pravni posel ne
velja in ne ustvarja no$enih posledic za mladoletnika in :. ose$o. $% pa pravi da dokler
pomem$neji pravni posli niso avtorizirani so izpodbojni " izpod$ija jih lahko mladoletnik.
2ladoletnik ima potem ko je dopolnil 'I. let e : mesece asa da izpod$ija pravni posel ki
ga je sklenil kot mladoletnik. /omem$neji pravni posel ki ga sklene omejeno poslovno
sposo$na ose$a ne velja& e ni avtoriziran. /o avtorizaciji pa pravni posel velja kot da $i $il
veljaven e od dneva sklenitve (eF tunc).
0opogod$enik ima pravico zahtevati od mladoletnikovih starev naj se izjavijo ali $odo
posel avtorizirali ali ne e se v :- dneh od tega poziva ne izreejo ali odo$ravajo pogod$o
ali ne se teje da so odo$ritev zavrnili. ! opogodbenik mladoletnika ki ni vedel za njegovo
poslovno nesposobnost lahko odstopi od pogod$e ki jo je sklenil z njo $rez dovoljenja
njenega zakonitega zastopnika.
- 23 -
0opogod$enik mladoletnika ki je vedel da je mladoletna ose$a poslovno nesposo$na pa
ga je ta prevarala e da ima dovoljenje od njenega zakonitega zastopnika lahko odstopi od
pogodbe. /ravica odstopiti od pogod$e ugasne v :- dneh potem ko sopogod$enik zve za
poslovno omejeno sposo$nost druge stranke oziroma za to da nima dovoljenja zakonitega
zastopnika. %e stari ali skr$nik odo$rijo pogod$o preden se iztee ta rok sopogod$enik ne
more odstopiti od pogod$e.
/oslovno omejeno sposo$na ose$a sme $rez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika
sklepati samo tiste pravne posle katere ji dovoljuje sklepati zakon+
sklepa pravne posle glede zasluka in razpolaga s svojim zaslukom
sklene delovno razmerje in pogod$o o delu
razpolaga z avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami
razpolaga z ose$nimi pravicami
prido$ivanje pravice in ne prevzemanje dolnosti
prosto razpolaganje s tipendijo
umetna prekinitev nosenosti (velja le za razsodne mladoletnice)
opravlja v vsakdanjem ivljenju o$iajen pravni promet (velja tudi za otroka ki e ni
dopolnil ', let).
Omejeno poslovno sposo$na je tudi ose$a ki ji je $ila poslovna sposo$nost delno odvzeta (s
podaljanjem roditeljske pravice ali z odvzemom poslovne sposobnosti v nepravdnem
postopku). !ake ose$e imajo enak poloaj kot mladoletniki od ',. do 'I. leta " vendar to ni
isto res take ose$e za sklenitev vseh pravnih poslov potre$ujejo soglasje skr$nika. <01
lahko tako odlo$o sodia koregira in jim dovoli opravljati nekatere pravne posle pri tem pa
mora upotevati vzrok zaradi katerega jim je $ila delno odvzeta poslovna sposo$nost.
c* 'opolna poslovna sposobnost (od 'I. leta naprej)
/opolno poslovno sposo$nost se praviloma prido$i s polnoletnostjo. ;zjemoma se lahko
prido$i e prej in sicer s sklenitvijo zakonske zveze (mladoletna ose$a ki eli skleniti
zakonsko zvezo mora za to prido$iti dovoljenje <01 in mora $iti stara najmanj ', let) ali
rojstvom potomca (e o$stajajo pomem$ni razlogi za prido$itev poslovne sposo$nosti " gre
za spregled mladoletnosti venia aetatis)
Odvzem poslovne sposobnosti
/oslovna sposo$nost se odvzame ose$i e ta ni sposo$na skr$eti zase za svoje pravice in
koristi. /oznamo ? stopnji odvzema poslovne sposo$nosti in sicer delni ter popolni odvzem
poslovne sposobnosti. 4azlogi za odvzem so+
napake razuma4 volje in zna"aja kot posledice duevnih $olezni ali duevne zaostalosti
trajnega ali pretiranega uivanja alkohola ivnih plinov ali hude telesne prizadetosti
(eprav se praviloma poslovna sposo$nost zaradi telesne prizadetosti ne odvzame)
zapravljivost+ e neka ose$a trajno in nesmiselno $rez razloga zapravlja denar in s tem
spravlja v nevarnost svoje $linje
to1barjenje (kverulant)+ ljudem ki neprestano vlagajo to$e se lahko poslovna
sposo$nost odvzame v celoti
)rsta in intenzivnost teh vzrokov vplivata na to kaken $o odvzem poslovne sposo$nosti.
Ose$a ki ji je poslovna sposo$nost odvzeta popolno je izenaena z mladoletnikom mlajim
- 24 -
od ', let. Ose$a ki ji je poslovna sposo$nost odvzeta delno je izenaena z mladoletnikom
ki je e dopolnil ', let ne pa e 'I let (vendar to ne dri popolnoma saj ose$a ki ji je $ila
delno odvzeta poslovna sposo$nost za vse pravne posle potre$uje skr$nika).
Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti
Areja ga .akon o nepravdnem /ostopku (GG. do ,L. len). Aved$o postopka za odvzem
poslovne sposo$nosti lahko predlagajo+
zakonec
zunajzakonski partner
sorodnik v ravni rti in v stranski rti do drugega kolena
prizadeta ose$a sama v o$do$ju svetlega trenutka
<01
dravni toilec.
0odie nato odloi na podlagi dokazov in prianj izvedencev (naj$olj upoteva mnenje
izvedenca sodnopsihiatrine stroke) ali $o ose$i odvzelo poslovno sposo$nost ali ne in e
ja ali delno ali v celoti. /osel ki ga sklene ose$a ki ji je v celoti odvzeta poslovna
sposo$nost je neveljaven. /osel ki ga sklene dejansko nerazsodna ose$a eprav ji
poslovna sposo$nost ni $ila odvzeta je neveljaven. O nerazsodni osebi govorimo ko
oseba ni sposobna razumeti posledic svojih ravnanj in daljnosenih posledic. %e je ose$a
nerazsodna pa ima v asu sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucidum intervallum)
potem je pravni posel veljaven.
5. eliktna sposobnost
1eliktna sposo$nost je sposo$nost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega
dejanja. ) civilnem pravu je deliktna sposo$nost sposo$nost za kodno ravnanje in
odkodninsko odgovornost. .a odkodninsko odgovornost so potre$ni G pogoji+
krivdna odgovornost
nedopustno kodno ravnanje
nastanek prepovedane posledice
vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo.
Odkodninska odgovornost ima o$rnjeno dokazno $reme " toenec mora dokazati da ni
ravnal kodno. 4azsodnost (M pritevnost v kazenskem pravu) je pogoj za krivdno
odgovornost v civilnopravnem pomenu.
HHHKdor je nerazsoden zaradi ne odgovarja za kodo ki jo povzroi drugemu. Kdor je v
stanju prehodne nerazsodnosti odgovarja za kodo ki jo povzroi razen e dokae da ni
po svoji krivdi priel v tako stanjeC e je priel v tako stanje po tuji krivdi odgovarja za kodo
tisti ki ga je v tako stanje spravil.
eliktna sposobnost mladoletnika+
mladoletnik do dopolnjenega /. leta + deliktno nesposo$en
mladoletnik od dopolnjenega /. leta do dopolnjenega "#. leta + pogojno deliktno sposo$en
pogoj je da se dokae da je $il zmoen razsojati
mladoletnik z dopolnjenimi "#. leti + deliktno sposo$en (odgovornost po splonih pravilih
kazenskega prava).
eliktna odgovornost mladoletnika+
mladoletnik do dopolnjenega /. leta + ne odgovarja za kodo ki jo povzroi odgovarjajo
stari ne glede na krivdo (so o$jektivno odgovorni) razen e so podani razlogi za
izkljuitev odgovornosti
- 25 -
mladoletnik od dopolnjenega /. leta do dopolnjenega "#. leta + ne odgovarja za kodo
razen e se dokae da je $il pri povzroitvi kode zmoen razsojatiC stari odgovarjajo za
kodo razen e dokaejo da je koda nastala $rez njihove krivdeC dokazno $reme je na
strani starevC e se dokae da je $il otrok o$ povzroitvi kodljive posledice razsoden
odgovarja solidarno poleg starev
mladoletnik z dopolnjenimi "#. leti + odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo
stari odgovarjajo subsidiarnoC e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik ki
pa je ne more povrniti sme sodie naloiti starem da v celoti ali deloma povrnejo
kodo eprav zanjo ne odgovarjajo.
P*&%$& O#'0&
.aradi razvoja gospodarstva so se pojavile tenje po moneji povezanosti " zanejo se
o$likovati pravne ose$e. /ravne ose$e so umetno s pravnimi akti ustvarjeni pravni su$jekti.
/ravna ose$a je skupek &izinih ose$ ki so se zdruili za doseganje skupnih ciljev in zato da
laje skupno nastopajo v pravnem prometu " pravni red jim podeli lastnost pravne ose$e.
)endar ni vsaka tvor$a posameznikov ki je ustvarjena za doseganje nekih ciljev tudi pravna
ose$a. 7a podroju pravnih ose$ o$stajajo stroga kogentna pravila. 1a lahko ugotovimo e
pravna ose$a sploh o$staja o$stajajo pose$ni registri.
e=inicija+ Pravna oseba je drubena tvorba& ki ji pravo prizna lastnosti subjekta (pravno
su$jektiviteto) ima doloen namen in deluje kot celota ter ima doloeno premoenje.
0O<;3!60 " /4310!O/786 /46)73 O03*3
0ocietas je ustanovljena z namenom doseganja doloenega premoenjskega cilja ki ga
dru$eniki kot posamezniki ne $i mogli dosei oz. $i ga dosegli zelo teko. . dru$eno
pogod$o ne nastane pravna oseba ni sposo$na $iti nosilec pravic in dolnosti. /ravice in
dolnosti dru$eniki sprejemajo posamezno ali skupno odvisno od notranjega razmerja
.anjo je znailna avtonomija strank " dru$eniki avtonomno uredijo medse$ojna razmerja.
Odgovornost za o$veznosti lahko uveljavlja vsak dru$enik z actio pro socio s katero+
uveljavlja o$veznosti iz dru$ene pogod$e nasproti ostalim dru$enikom
zahteva vplailo prispevkov do$ika in izgu$e
terja povrnitev strokov in plailo kode.
/rimer za societas+ !rije kmetje skupaj kupijo stroj pri tem ne nastane pravna ose$a tvor$a
ki nastane ni sposo$na $iti nosilec pravic in dolnosti v pravnem prometu v razmerju do
tretjih ose$ e naprej nastopa vsak kmet zase dru$ena pogod$a samo ureja njihova
notranja razmerja glede upora$e stroja in prispevka k nakupu. 1anes so tipini primeri
dru$enih pogod$ glas$ene skupine.
*.80'$& PO7O0& (((-. do '--?. len O.)
. dru1beno pogodbo se dve ali ve oseb zavee& da si bodo s svojimi prispevki prizadevale
dosei z zakonom dopustni skupni namen& tako kot je doloeno s pogodbo.
Prispevki
(') )sak dru$enik je dolan v dru$o prispevati to kar je doloeno s pogod$o (prispevek).
(?) /rispevek je lahko denar stvar pravica terjatev lahko pa tudi storitev dopustitev ali
opustitev ki ima premoenjsko vrednost.
(:) %e s pogod$o ni drugae doloeno so prispevki dru$enikov enaki.
- 26 -
(G) /remoenje se lahko da kot prispevek dru$i tudi samo v upora$o ali uivanje.
(,) 7e gre za dru$eno pogod$o e je kaknemu dru$eniku zagotovljena samo korist $rez
dolnosti da $i zagotovil prispevek.
(L) %e je to potre$no za ohranitev premoenja v dru$i ali za to da se odvrne koda je vsak
dru$enik poleg prispevka ki je doloen s pogod$o dolan prispevati sorazmeren del tega
kar je potre$no za ohranitev premoenja ali prepreitev kode.
(@) .a pravne in stvarne napake prispevka odgovarja dru$enik tako kot prodajalec oziroma
zakupodajalec.
Odlo"anje in poslovodstvo
(') )sak dru$enik ima en glas. /ogod$a pa lahko doloi za dru$enike razlino tevilo
glasov.
(?) 1ru$eniki odloajo o zadevah dru$e soglasnoC tako odloajo dru$eniki zlasti o upora$i
do$ika in drugih koristi o nainu kako se pokrije izgu$a vstopu novega dru$enika in o
izkljuitvi dosedanjega o zahtevkih zoper kaknega dru$enika za poravnavo kode dru$i
o preklicu poslovodstva o prenehanju pogod$e in o drugih vpraanjih ki presegajo
poslovodstvo.
(:) /ogod$a lahko doloi da dru$eniki o zadevah iz prejnjega odstavka odloajo z veino
glasov. ) takem primeru sta za odloitev potre$ni najmanj dvetretjini glasov vseh
dru$enikov.
(G) 1ru$eniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno.
(,) 0 pogod$o se lahko doloi da opravlja poslovodstvo vsak dru$enik samostojno ali ga
opravljajo le nekateri dru$eniki skupno ali samostojno le eden med njimi ali ena ali ve
drugih ose$ ki jih imenujejo dru$eniki soglasno.
(L) 1ru$eniki lahko iz utemeljenih razlogov prekliejo poslovodstvo kateremu od
dru$enikov.
(@) .a poslovodje se smiselno upora$ljajo dolo$e tega zakonika o pogod$i o naroilu.
(I) /oslovodja ima pravico do plaila za svoj trud e je tako doloeno s pogod$o.
(() )sak dru$enik ima pravico $iti o$veen o poslih in zadevah dru$e.
)zvrevanje pravic in obveznosti v dru1bi
(') )sak dru$enik mora posle dru$e opravljati s tako skr$nostjo in se z njimi ukvarjati tako
kot s svojimi lastnimi posli.
(?) %e je namen dru$e povezan z dejavnostjo ali poklicem dru$enikov so ti dolni ravnati s
skr$nostjo do$rega gospodarstvenika oziroma strokovnjaka.
(:) 1ru$enik ne sme storiti ni takega kar $i zmanjalo monosti za dosego skupnega
namena.
Koristi in izguba
(') )sak dru$enik je upravien do dela koristi ki se dosee v dru$i razen e pogod$a
doloa drugae.
(?) )sak dru$enik je dolan nositi del izgu$e ki nastane z delovanjem dru$e.
(:) %e s pogod$o ni doloeno drugae so dru$eniki pri koristih in izgu$i udeleeni v enakih
delih kot s prispevki.
$astopanje nasproti tretjim osebam
(') %e dru$enik ali poslovodja nasproti tretjim ose$am nastopa v svojem imenu in na raun
dru$e prido$i v razmerju s tretjo ose$o pravice in o$veznosti sam.
(?) %e dru$enik ali poslovodja nastopa v imenu dru$e ali dru$enikov se upora$ljajo
dolo$e tega zakonika o zastopanju nasploh.
- 27 -
(:) ) primeru iz drugega odstavka tega lena postanejo vsi dru$eniki solidarni upniki
oziroma dolniki in se upora$ljajo dolo$e tega zakonika o solidarnih o$veznostihC drugaen
dogovor med dru$eniki nima pravnega uinka nasproti tretjim ose$am.
(G) O$veznosti dru$enikov po tem lenu nasproti tretjim ose$am ne prenehajo s
prenehanjem dru$e.
Premo1enje v dru1bi
7a premoenju dru$e ki nastane s prispevki dru$enikov ali s poslovanjem dru$e imajo
dru$eniki enake solastninske ali drugane soimetnike delee e pogod$a ne doloi
drugae.
*azmerja med dru1beniki
(') %e se stroki in o$veznosti nasproti tretjim ose$am ne poravnajo iz premoenja dru$e
so dolni to storiti dru$eniki po enakih delihC pogod$a lahko doloi tudi drugane dele.
(?) 1ru$enik ki je za izvrevanje pogod$e poravnal kak stroek ali kakno o$veznost
dru$e ali drugih dru$enikov nasproti tretjim ose$am ve kot je dolan s pogod$o ima
pravico zahtevati povrailo sorazmernega dela od drugih dru$enikov.
#prememba dru1benikov
(') %e pogod$a to dopua lahko v dru$o vstopi novi dru$enik.
(?) %e pogod$a ne doloa drugae je dru$enik ki na novo vstopi v dru$o dolan dati
enak prispevek kot drugi dru$eniki in je upravien do koristi ki nastanejo po njegovem
vstopu v dru$o.
(:) 7asproti tretjim ose$am odgovarja novi dru$enik le za o$veznosti ki so nastale po
dnevu ko je postal dru$enik.
(G) 1ru$enik ne more svojega poloaja prenesti na tretjo ose$o na drugega dru$enika pa
le e to dopua pogod$a in o$ pogojih ki jih doloa pogod$a.
)zklju"itev dru1benika
(') .aradi utemeljenih razlogov lahko dru$eniki s to$o zahtevajo izkljuitev dru$enika.
/ogod$a pa lahko doloi da o izkljuitvi odloijo tudi dru$eniki sami. ) takem primeru sme
prizadeti dru$enik s to$o zahtevati razveljavitev sklepa e meni da ta ni $il utemeljen.
(?) ;zkljueni dru$enik ima pravico do vraila trne vrednosti svojega delea v asu
izkljuitve.
(:) 1rugi dru$eniki mu morajo to vrednost izplaati najkasneje v treh letih od izkljuitve.
(G) %e drugi dru$eniki od izkljuenega dru$enika zahtevajo odkodnino smejo vrailo
vrednosti delea izkljuenemu dru$eniku zadrati do pravnomonosti sod$e ali do
sporazuma z izkljuenim dru$enikom.
Prene2anje dru1be
(') 1ru$a preneha+
'. ko potee as za katerega je ustanovljenaC
?. ko je doseen namen zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega
namena nemogoaC
:. e tako sklenejo dru$enikiC
G. e je dru$enik umrl ali izgu$il poslovno sposo$nost ali se je proti njemu kot
samostojnemu podjetniku posamezniku zael postopek steaja ali prisilne poravnaveC
,. e je dru$enik kot pravna ose$a prenehal o$stajati zaradi statusnih spremem$ ali se je
zael zoper njega postopek steaja likvidacije ali prisilne poravnaveC
L. e je dru$enikov dele po izvr$i prido$ila kakna tretja ose$aC
- 28 -
@. e je dru$eniku z aktom dravnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti ki je
nujna za doseganje namena dru$ene pogod$eC
I. e je dru$enik odpovedal pogod$o.
(?) %e dru$eniki tudi po poteku asa iz '. toke prejnjega odstavka izvrujejo dru$eno
pogod$o se teje da je sklenjena za nedoloen as.
(:) %e pogod$a tako doloa velja dru$ena pogod$a za preostale dru$enike tudi e po
tem ko posamezni dru$enik ni ve udeleen v dru$i zaradi katerega od razlogov iz etrte
do vkljuno osme toke prvega odstavka.
Odpoved pogodbe
(') 1ru$enik lahko odpove pogod$o e je tako doloeno v pogod$i.
(?) 7e glede na prejnji odstavek lahko dru$enik odpove pogod$o ki je sklenjena za
nedoloen asC za odpoved velja v tem primeru trimeseni odpovedni rok.
(:) 1ru$enik sme iz utemeljenih razlogov s to$o zahtevati odpoved pogod$e ki je
sklenjena za doloen as e pred potekom tega asa in $rez odpovednega roka.
(ikvidacija
(') %e dru$a preneha so dolni dru$eniki opraviti likvidacijo zlasti tako da poravnajo
o$veznosti nasproti tretjim ose$am nadomestijo dru$enikom stroke in izplaila ki
presegajo to kar so dolni s pogod$o ostanek premoenja pa razdelijo med dru$enike po
enakih delih kot veljajo za prispevkeC pogod$a lahko doloi drugane dele.
(?) %e sredstva dru$e ne zadostujejo za pokritje strokov in o$veznosti morajo manjkajoi
znesek pokriti dru$eniki v razmerju ki velja za njihove prispevke.
!'O*)-' O $&*&%) P*&%$' O#'0'
3. !eorija =ikcije (von #avign>)
!a teorija trdi da pravna ose$a v resnici sploh ne o$staja. 5re za umetno tvor$o ki na
podlagi pravnega reda uiva pravno su$jektiviteto. 7a pravno ose$o moramo gledati kot na
poslovno nesposo$no &izino ose$o ki pravne posle sklepa po zastopniku " resnini nosilci
pravic in dolnosti so lahko samo ljudje. 1anes je ta teorija $olj ali manj opuena.
5. !eorija zanikanja (negacije) pravne osebnosti (-2ering)
!a teorija pravi da pravne ose$e o$stajajo le kot pravna abstrakcija ki na zunaj nastopa kot
pravni su$jekt. /ravna ose$a je le lupina $istvo pravne ose$e pa so njeni lani (pri
korporaciji) oz. destinatorji (pri ustanovi). 0istveni namen pravne ose$e je osamosvojitev
premoenja.
3. !eorija o realnosti pravni2 oseb (Otto von 7?rke)
!a teorija trdi da je pravna ose$a nek socialni organizem da je resnina da ni namiljena.
8e neke vrste drubena realnost ki ima svojo voljo in poloaj v pravnem prometu kot
samostojen nosilec pravic in dolnosti. Odloitve se sprejemajo na prej dogovorjen nain. /o
sposo$nosti jo izenaujemo s &izino ose$o.
4. Pragmati"na teorija
!a teorija trdi da je pravna ose$a to kar doloi zakonodajalec.
'()!'% P*&%$)6 O#'0
- 29 -
/ravne ose$e se delijo na pravne ose$e javnega in pravne ose$e zase$nega prava. 4azlika
med njimi je v+
aktu nastanka (zakon pravni posel) in
cilju ga zasledujejo (javni interes zase$ni interes).
3. Pravne osebe javnega prava
Astanovljene so z o$lastvenim aktom " 4epu$lika 0lovenija pravna ose$a (ustava). !ake
pravne ose$e se &inancirajo iz prorauna. 9ahko nastopajo tudi kot su$jekti civilnega prava.
5. Pravne osebe zasebnega prava
/ravne ose$e zase$nega nastanejo na podlagi pravnega posla " enostranskega ali
pogod$e. /ravne ose$e zase$nega prava se &inancirajo iz zase$nih virov. O$stajata ? vrsti
pravnih ose$ zase$nega prava+
pravne osebe gospodarskega prava + gospodarske dru$e (d.n.o. d.o.o. d.d.)
pravne osebe civilnega prava + drutva in ustanove
#PO#O0$O#! P*&%$)6 O#'0
Pravna sposobnost pravni2 oseb
) evropskem pravu veljajta ? temeljna sistema+
". !istem popolne 1splone* pravne sposobnosti+ /ravna ose$a je lahko nosilec vseh poslov
in su$jekt vseh pravic in dolnosti razen tistih ki so po naravi takne da jih imajo lahko le
&izine ose$e. /ravnim ose$am se lahko pripoznajo doloene ose$nostne pravice npr.
pravica do asti in do$rega imena svo$oda izraanja.
-. !istem omejene 1specialne* pravne sposobnosti+ ;zhaja iz temeljne opredelitve pravne
ose$e kot tvor$e ustanovljene za doseg doloenega cilja zato ima pravno sposo$nost le na
podroju za katerega je $ila ustanovljena.
/ri nas glede pravne sposo$nosti pravnih ose$ velja sistem popolne pravne sposobnosti.
/ravna sposo$nost pravih ose$ je enaka pravni sposo$nosti &izinih ose$ vendar pa pravna
ose$a ne more $iti nosilec doloenih pravic ki so po naravi takne da jih imajo lahko le
&izine ose$e+
nekatere ose$nostne pravice (npr. pravice do ose$ne integritete) in
pravice druinskega prava (ne more skleniti zakonske zveze).
/ravna sposo$nost pravne ose$e je &unkcionalno opredeljena+ pravna ose$a lahko prido$iva
pravice in prevzema o$veznosti ki so vezane na namen za katerega je ustanovljena oz.
podroje njenega delovanja. /o anglosaki teoriji ultra vires so nini pravni posli ki jih
sklene pravna ose$a preko meja svojih registriranih dejavnosti. /odo$no doloilo vse$uje
tudi G. len .51>' (dru$e smejo opravljati posle v okviru dejavnosti ki je vpisana v sodni
register). !o naelo pa negira 234. len %5)6" (pravni posli s :. ose$ami sklenjeni izven
vpisane dejavnosti so veljavni razen e je :. ose$a vedela ali $i morala vedeti za
prekoraitev).
Pridobitev lastnosti pravne osebe
/oznamo : sisteme+
sistem svobodnega zdru1evanja4
sistem koncesije in
sistem normativnega akta oz. registracije.
/ravne ose$e javnega prava postanejo pravne ose$e z dnem ko zane veljati akt ki jih je
ustanovil. /ravne ose$e zase$nega prava nastanejo v trenutku vpisa v ustrezen register
- 30 -
(sodni register register drutev ustanov). /ri nas velja sistem normativnega akta "
registracijski organ mora v register vpisati ose$o ki izpolnjuje z zakonom doloene pogoje
presojajo se le &ormalni pogoji vse$inski ne (sicer $i lo za koncesijski sistem). /ostopek
registracije je pri gospodarskih dru$ah sodni pri drutvih in ustanovah pa upravni. )elja
naelo numerus clausus nainov ustanovitve pravnih oseb " pravne ose$e se lahko
ustanovijo le na naine ki so doloeni v zakonu.
)O9876 0/O0O*7O0! /46)7;= O03*
3. Poslovna sposobnost pravni2 oseb
/oslovna sposo$nost pravne ose$e je sposo$nost voljnega o$likovanja za doseganje
pravnih uinkov. Ker pravna ose$a ni sposo$na o$likovati volje je o$likovanje volje vezano
na &izine ose$e ki opravljajo &unkcijo njenih organov. Organe doloa notranja organizacija
dru$e. Organi nastopajo v imenu dru$e in za raun dru$e. /oslovna sposo$nost pravne
ose$e se presoja po poslovni sposo$nosti posameznikov ki so poo$laeni za zastopanje in
upravljanje pravne ose$e. .a svoje delovanje potre$uje dru$a+
upravljanje + nanaa se na medse$ojna razmerja med pravno ose$o in poo$laenimi za
upravljanje in
poslovodenje + nanaa se na medse$ojna razmerja med pravno ose$o in :. ose$ami.
5. eliktna sposobnost pravni2 oseb
/ravne ose$e same niso deliktno sposo$ne vendar pa odgovarjajo za ravnanje ose$ ko te
delajo v okviru njene dejavnosti ter za izpolnjevanje svojih pogod$enih o$veznosti ('G@. in
'GI. len O.).
Odgovornost delodajalcev (34;. "len)
(') .a kodo ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji ose$i odgovarja pravna
ali &izina ose$a pri kateri je delavec delal takrat ko je $ila koda povzroena razen e
dokae da je delavec v danih okoliinah ravnal tako kot je $ilo tre$a.
(?) Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca e je ta
kodo povzroil namenoma.
(:) Kdor je okodovancu povrnil kodo ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude
malomarnosti ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska.
(G) !a pravica zastara v estih mesecih od dneva ko je $ila odkodnina plaana.
(,) 1olo$a prvega odstavka tega lena ne posega v pravila o odgovornosti za kodo ki
izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.
Odgovornost pravne osebe za kodo4 ki jo povzro"i njen organ (34@. "len)
(') /ravna ose$a odgovarja za kodo ki jo njen organ povzroi tretji ose$i pri opravljanju ali
v zvezi z opravljanjem svojih &unkcij.
(?) %e za posamezni primer zakon ne doloa kaj drugega ima pravna ose$a pravico
zahtevati povrnitev plaanega zneska od tistega ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude
malomarnosti.
(:) !a pravica zastara v estih mesecih od dneva ko je $ila odkodnina plaana.
3. Odgovornost za obveznosti
.a o$veznosti odgovarja primarno pravna ose$a z vsem svojim premoenjem. /ri doloenih
pravnih ose$ah je doloena tudi odgovornost njenih lanov.
)denti=ikacijski elementi pravni2 osebA
- 31 -
)me oz. =irma+ )saka pravna ose$a ima ime pod katerim nastopa v pravnem prometu. )
pravu pravnih ose$ velja princip da naeloma ni mono da $i enako ime upora$ljalo ve
pravnih ose$.
#ede1+ )elja naelo proste iz$ire sedea.
9ati"na tevilka+ ;ma enak pomen kot 32BO pri &izini ose$i.
3. KO*PO*&+)-'
Korporacija je zdruenje lanov z namenom doseganja skupnega cilja..a korporacijo je
znailno lanstvo. %lani odloajo o zadevah ki so vezane na delovanje korporacije. %lanstvo
v korporaciji je lahko a$straktno ni nujno da je individualno lanstvo. 1anes korporacije
prevladujejo " d.d. in d.o.o. sta isti korporaciji medtem ko d.n.o. ni ista korporacija.
3.3. *.:!%O
) ureditvi drutva se prepletajo civilnopravni in upravnopravni elementi. rutvo je
samostojno in neprido$itno zdruenje& ki ga ustanovitelji& skladno z zakonom& ustanovijo
zaradi uresnievanja skupnih interesov. 1eluje v interesu lanov. 1elovanje drutva je javno.
1rutvo je korporacija ampak nima gospodarskega znaaja. 7astane s sprejemom
ustanovitvenega akta lastnost pravne ose$e pa prido$i z vpisom v register drutev. 1rutvo
lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposo$ne &izine ose$e oz. pravne ose$e. ;ma
sposo$nost nastopanja v pravnem prometu. 1rutvo ima omejeno pravno sposobnost " ne
sme opravljati gospodarskih dejavnosti. 9ahko sicer opravlja nekatere dejavnosti z znaki
gospodarske dejavnosti vendar mora $iti takna dejavnost v skladu z interesi drutva
(primer+ portno drutvo lahko prodaja lanom portno opremo ne sme pa odpreti
okrepevalnice). 9ahko nastopa kot delodajalec (primer+ portno drutvo ima zaposlene
portnike). ;meti mora svoje organe " to so skupina ali o$ni z$or lanov drutva. )eja
drutva imajo tudi upravni od$or " v tem primeru drutvo predstavlja predsednik upravnega
od$ora.
/remoenje drutva je premoenje pravne ose$e in ne njenih lanov. )elja prepoved delitve
premoenja drutva med njegovimi lani in popolna loenost premoenja drutva in
premoenja lanov. !o je naj$olj oitno o$ prenehanju drutva " o$ likvidaciji drutva se
preostalo premoenje prenese na drutvo& ki opravlja podobno dejavnost in se ne razdeli
med lane. .a ustanovitev drutva ni potreben ustanovitveni kapital.
5. .#!&$O%&
.stanova je na doloen namen vezano premoenje premoenje odrejeno za pose$en
namen. 7amen ustanove mora $iti+
splono koristen (e je ustanova ustanovljena za namene na podrojih znanosti kulture
porta vzgoje in izo$raevanja zdravstva otrokega invalidskega in socialnega varstva)
ali
dobrodelen e je ustanova ustanovljena z namenom pomagati ose$am ki so pomoi
potre$ne) in
razmeroma trajen .
Astanovo lahko ustanovi domaa ali tuja &izina ali pravna ose$a. 9ahko se ustanovi s
pravnim poslom med ivimi ali pravnim poslom za primer smrti. Astanova postane pravna
ose$a ko organ pristojen za ustanove izda soglasje k aktu o ustanovitvi. 6kt o ustanovitvi
mora vse$ovati+
ime in sede oziroma pre$ivalie ustanovitelja
- 32 -
ime in sede ustanove
naved$o ustanovitvenega premoenja in njegove vrednosti
namen ustanove
nain in postopek imenovanja lanov uprave
poimenske lane prve uprave.
6kt o ustanovitvi kot pravni posel med ivimi se sestavi v o$liki notarskega zapisa. Astanova
se vpie v evidenco ustanov. Astanovo upravlja uprava ki jo sestavljajo najmanj : lani.
Aprava skr$i za izvajanje namena ustanove zastopa ustanovo in opravlja druge naloge.
Aprava ima predsednika uprave ki ga izvolijo lani izmed se$e predsednik predstavlja in
zastopa ustanovo. %lani uprave ne morejo $iti+
ose$e ki niso polnoletne ali ki niso poslovno sposo$ne
ose$e zaposlene v ustanovi
ose$e ki opravljajo nadzor nad ustanovo.
/rihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoenjem darili
drugimi naklonitvami prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge naine. Apora$ljajo se le
za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove. ) ustanovo lahko naklonijo
premoenje domae ali tuje &izine ali pravne ose$e (donatorji).
Astanovitveno premoenje se lahko zmanja e je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali e
tako zaradi izjemnega poloaja odloi uprava. Odloitev uprave je veljavna ko da k njej
soglasje organ pristojen za ustanove. Astanova lahko razpolaga z nepreminino e da
soglasje organ pristojen za ustanove.
Astanova preneha+
e premoenje ne zadoa za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove
e namen ustanove postane nemogo
v drugih primerih ko organ pristojen za ustanove ugotovi da ni pogojev za nadaljnji
o$stoj ustanove
e je izpolnjen namen zaradi katerega je $ila ustanova ustanovljena.
#K.P$O#! ('--:. do '-''. len O.)
%e pripada kakna pravica ve ose$am skupaj se upora$ljajo dolo$e tega poglavja e
zakon ne doloa drugae.
ele1i
(') 7a pravici ki je predmet skupnosti ima v dvomu vsak udeleenec enak dele.
(?) )sak udeleenec lahko prosto razpolaga s svojim deleem.
(:) %e udeleenec prenese svoj dele na drugo ose$o veljajo zanjo tudi sklepi in o$veznosti
ki so veljali za prvega udeleenca pred prenosom.
(G) 0 predmetom skupnosti kot celoto razpolagajo vsi udeleenci soglasno.
ol1nost udele1encev
(') Adeleenci upora$ljajo in uivajo predmet skupnosti in odloajo o skupnih zadevah tako
kot ustreza naravi in namenu predmeta skupnosti in rednemu upravljanju.
(?) %e udeleenci ne ravnajo v skladu s prvim odstavkom ali se ne morejo sporazumeti o
skupnih zadevah lahko vsak udeleenec zahteva da sodie v nepravdnem postopku
imenuje upravitelja ki odloa o skupnih zadevah.
- 33 -
.poraba in u1ivanje
(') %e je predmet skupnosti razdeljen v naravi upora$lja in uiva vsak udeleenec svoj del
vendar tako da ne prizadene drugih udeleencev in predmeta kot celote.
(?) /redmet skupnosti ki v naravi ni razdeljen in je namenjen vsem udeleencem upora$lja
in uiva vsak udeleenec v skladu z namenom predmeta ter tako da ne kodi soasni
upora$i drugih udeleencev in predmetu kot celoti.
(:) /ravic udeleenca po prvem in drugem odstavku ni mogoe omejiti $rez njegovega
soglasja.
Odlo"anje o skupni2 zadeva2
(') )sakemu udeleencu pripada tako tevilo glasov kot ustreza njegovemu deleu.
(?) Adeleenci skupnosti odloajo z veino glasov o rednem upravljanju upora$i in uivanju
predmeta skupnosti.
(:) Adeleenci z dvotretjinsko veino lahko odloijo o iz$oljanju predmeta skupnosti o
njegovi $olji upora$i ali o ukrepih ki pomem$no poveajo vrednost predmeta. %e $i taka
odloitev omejila pravice kaknega udeleenca ali $i $ili stroki za udeleence zelo visoki se
lahko odloitev sprejme le soglasno.
(G) Adeleenci skupnosti se lahko dogovorijo da $o o zadevah iz drugega odstavka odloal
le eden od udeleencev le nekateri udeleenci ali tretje ose$e. !i udeleenci ali tretje ose$e
se izvolijo z veino glasov.
(,) 7e glede na drugi odstavek lahko vsak udeleenec opravi kar je nujno potre$no za to da
se odvrne neposredno grozea veja koda na predmetu skupnosti e takih ukrepov ne
storijo udeleenci ali tretje ose$e po drugem in etrtem odstavku.
(L) Adeleenci ne morejo zahtevati $istvene spremem$e predmeta skupnosti ali o njej
odloiti. !aka zahteva ali odloitev se teje kot zahteva ali odloitev o prenehanju skupnosti.
#troki skupnosti
(') )sak udeleenec je dolan v sorazmerju s svojim deleem nositi stroke predmeta
skupnosti zlasti stroke vzdrevanja upravljanja in skupne upora$e.
(?) )sak udeleenec je dolan nositi sorazmeren del strokov ki nastanejo zaradi odloitve o
iz$oljanju predmeta skupnosti o njegovi $olji upora$i ali o ukrepih ki pomem$no poveajo
vrednost predmeta.
,a2teva za prene2anje
(') )sak udeleenec lahko kadarkoli zahteva da skupnost preneha. !a udeleeneva
pravica ne more zastarati.
(?) Adeleenci lahko pravico zahtevati prenehanje skupnosti s sporazumom trajno ali za
doloen as izkljuijo ali doloijo odpovedni rok.
(:) !udi v primerih iz drugega odstavka tega lena je mogoe zahtevati prenehanje
skupnosti e za to o$staja utemeljen razlog.
(G) /renehanje skupnosti po prvem in tretjem odstavku lahko zahteva tudi upravitelj ki ga je
imenovalo sodie.
(,) 7e glede na drugi odstavek lahko udeleenci kadarkoli soglasno odloijo da skupnost
preneha.
(L) 0kupnost preneha tudi e udeleenci odsvojijo predmet skupnosti kot celoto ali e
predmet skupnosti ve ne o$staja.
(@) . dogovorom ni mogoe omejiti pravice udeleenca ali upravitelje po prvem tretjem in
etrtem odstavku.
- 34 -
Posledice prene2anja
(') %e je to mogoe ne da $i $ila prizadeta vrednost predmeta skupnosti se o$ prenehanju
opravi delitev v naravi.
(?) %e delitev v naravi ni mogoa se predmet skupnosti proda. ;z izkupika se najprej
poravnajo skupne o$veznosti nasproti tretjim ose$am in udeleencem ki so take o$veznosti
poravnali na raun drugih udeleencev. /reostali izkupiek se razdeli med udeleence
skupnosti glede na njihove delee.
(:) %e je predmet skupnosti nepreminina se ta proda na javni dra$i.
(G) /ri nakupu po drugem in tretjem odstavku imajo o$ enakih pogojih kot tretje ose$e
prednost eden ali ve dosedanjih udeleencev.
(,) 1rugi odstavek se smiselno upora$lja tudi e pride do prenehanja skupnosti ker so
udeleenci odsvojili predmet skupnosti kot celoto ali e predmet skupnosti ve ne o$staja.
(L) %e prodaja ne uspe skupnost ne preneha.
.stanovitev dru1be
(') %e to ne nasprotuje zakonu lahko skupnost preneha tudi tako da udeleenci sklenejo
dru$eno pogod$o po dolo$ah tega zakona ali po dolo$ah zakona ki ureja gospodarske
dru$e.
(?) %e skupnost preneha po prvem odstavku tega lena se razdelitev ne opravi e se vloi v
dru$o celoten predmet skupnosti.
(:) Adeleenci skupnosti tudi po ustanovitvi dru$e odgovarjajo tretjim ose$am tako kot pred
ustanovitvijo. . dru$eno pogod$o pa lahko drugae uredijo medse$ojne o$veznosti ki so
nastale v asu ko je o$stajala skupnost.
P*&%$) PO#()
/ravni posel je osnovni pojem splonega dela civilnega prava. /ojavlja se v vseh
civilnopravnim panogah vendar v speci&inih o$likah (oporoka pogod$a itd.). 7a vseh
podrojih pa veljajo neka splona doloila o pravnem poslu. 5lavna znailnost je da pravni
posel nastane na podlagi avtonomne volje strank " z avtonomnim voljnim ravnanjem lahko
posameznik o$likuje svoj pravni poloaj do tiste meje ki mu jo kogentne norme e
dopuajo.
0 pravnim poslom praviloma ne moremo vplivati na premoenje drugih niti ne moremo za
druge prido$ivati pravic in jim nalagati dolnosti. ;zjema je le na podroju dednega prava ko
zapustnik posee v premoenjsko s&ero dedia.
/ravni posel je voljno dejanje z namenom ustvariti ali ukiniti pravno razmerje. *istvo
civilnopravnih razmerij je da gre za razmerja med prirejenimi su$jekti ki svojo voljo lahko
usklajujejo. /ogod$eno pravo skua dosei da $i stranke upotevale tudi interese drugih
strank pri uveljavljanju svoje volje. /ogod$e pri nas ureja O$ligacijski zakonik. 1olo$e o
pogod$ah se smiselno upora$ljajo za druge pravne posle.
030!6);73 /46)7;= /O09O)
0istvene sestavine (essentialia negotii)+ !o so tiste sestavine ki jih mora vsak pravni
posel doloene vrste vse$ovati da sploh nastane. 5re za predpostavke pravnega posla
pogod$a je sklenjena ko se stranki sporazumeta o $istvenih sestavinah.
$aravne sestavine (naturalia negotii)+ !o so sestavine ki jih pravni posel doloene vrste
redno vse$uje ponavadi jih doloa kar pravni red in so lahko dispozitivne ali pa kogentne
- 35 -
narave. %e so dispozitivne jih stranki lahko z izrecnim dogovorom izkljuita (npr. jamevanje
za napake).
#lu"ajne sestavine (accidentalia negotii)+ !o so sestavine ki veljajo za konkretni pravni
posel za katerega so dogovorjene ne veljajo na splono in ne smejo nasprotovati $istvenim
sestavinam. 6vtonomija namre daje strankam pravico da se sporazumeta o sluajnih
sestavinah pravnega posla (npr. ara pri prodajni pogod$i pogoj rok).
139;!3) /46)7;= /O09O)
'. 59313 76 B!3);9O A1393#37;= 0!467K
Odloilno je koliko izjav volj je potre$no da $i nastal pravni posel.
'nostranski pravni posli
/ri enostranskih pravnih poslih za nastanek pravnega posla zadoa izjava volje ene same
stranke. )olja je lahko izjavljena tudi konkludentno. /rimeri enostranskih pravnih poslov so+
v dednem pravu+ oporoka
v stvarnem pravu+ derelikcija (nekdo zavre stvar) prilastitev
v o$ligacijskem pravu+ javna o$lju$a (o$lju$a nagrade) odstopno upravienje pri kritvah
o$veznosti izpod$ojno upravienje (napake pri pravnih poslih ki se izpod$ijajo s to$o)
/ri enostranskih pravnih poslih je zelo pomem$no vpraanje o$linosti. 0troga o$linost je
doloena za+
menico+ menina zaveza je a$straktna velja etudi ni no$enega razloga
oporoko+ sestavljena mora $iti v eni izmed predpisanih o$lik najenostavneja o$lika je
lastnorona oporoka.
vostranski ali ve"stranski pravni posli
.a nastanek in uinkovanje pravnega posla sta potre$ni izjavi volj dveh strank. ;zjavi se
morata pokrivati " potre$no je soglasje konsenz volj. 1vostranske pravne posle imenujemo
pogod$e.
?. 59313 76 %60 ;7 A%;7K3
Pravni posli inter vivos
Astvarjajo pravne uinke ki naj se uresniijo dokler stranke ivijo. 1oloeni pravni posli inter
vivos imajo lahko pravne posledice tudi za dedie.
Pravni posli mortis causa
=oejo zagotoviti pravne uinke ki naj nastopijo ele po smrti stranke. Oporoka je veljavna
e za asa ivljenja vendar uinkuje ele po smrti.
:. 59313 76 /O14O%83 A)3986)986786
ednopravni so pravni posli ki urejajo prehod premoenja po zapustnikovi smrti
(razpolaganja za primer smrti). 3nostranski dednopravni posel je oporoka vestranski
dednopravni posel pa so dednopravne pogod$e. )se o$like dednopravnih poslov so nujno
o$line. 2ona so le takna razpolaganja za primer smrti kot jih pozna zakon (izjema so
volila).
#tvarnopravni so pravni posli ki se nanaajo na ustanovitev spremem$o prenos ali
prenehanje stvarne pravice. !ipien stvarnopravni posel je tradicija ali izroitev > tradicija ni
samostojen pravni posel vendar velja kot pogoj za prido$itev lastninske pravice. !radicija
- 36 -
sama po se$i ni razlog za prenos lastninske pravice (npr. kupec postane lastnik ker je $ila
nanj preneena lastninska pravica za kar sta potre$na dva pogoja > titulus+ pravni naslov
(veljavna pogod$a) in animus acKuirendi+ volja za prido$itev lastninske pravice ustrezen
prido$itveni nain).
Obligacijskopravni so pravni posli ki so usmerjeni na ustanovitev spremem$o prenos ali
prenehanje pogod$enega razmerja. 7aj$olj tipini o$ligacijskopravni posli so pogod$e.
Ainkujejo samo med dvema strankama med upnikom in dolnikom " upnik je samo od
dolnika upravien zahtevati izpolnitev pogod$e.
ru1inskopravni so ose$nostni pravni posli ki se nanaajo na spremem$o druinskega
poloaja. 0klenitev zakonske zveze je tipien druinskopravni posel (to je strogo o$lien
pravni posel " o$linost ima &unkcijo varovanja javnih interesov in &unkcijo varovanja ljudi
pred nepremiljeno sklenitvijo zakonske zveze). O$likovanje druinskopravnih poslov ni
predmet dispozitivnosti strank. 7i jih mono sklepati pod pogojem in pogosto celo ne po
zastopniku ker so ponavadi strogo ose$no posli. .elo pomem$no je upotevati naelo
enakopravnosti.
G. 59313 76 /O1965O
&bstraktni pravni posli
6$straktni so pravni posli iz katerih ni razvidna njihova podlaga oz. podlaga ni bistvena. O$
more$itni neuspenosti a$straktnega pravnega posla se ni mono sklicevati na to& da se
njegova podlaga ni uresniila uresniitev podlage je $rez pomena. /rimer a$straktnega
pravnega posla je poo$lastitev " podlage za njo so lahko razline sama poo$lastitev pa je
neodvisna od podlage.
Kavzalni pravni posli
Kavzalni so pravni posli iz katerih je razviden njihov namen oz. je namen bistven
relevanten. /ri more$itni neuspenosti pravnega posla se je mono sklicevati na to da se
njegov namen ni uresniil. /ri kavzalnih pravnih poslih je podlaga pravnega posla pravno
relevantna. Agovore glede podlage je potre$no upotevati (primer+ prodajalec ne sme
zahtevati kupnine e je pravni posel neveljaven). /rimer kavzalnega pravnega posla je
tradicija njen namen je pogod$a. %e je pogod$a neveljavna se tradicija ne izvri.
,. 59313 76 O*9;KO
Obli"ni ali =ormalni pravni posli
O$lini so pravni posli ki se lahko sklenejo le v doloeni predpisani ali dogovorjeni o$liki.
/ogod$e morajo $iti o$line e+
tako doloa zakon ali
se stranki pose$ej dogovorita.
.akon lahko doloa pisno o$liko ali celo o$liko notarskega zapisa. /rimeri strogo o$linih
pravnih poslov so+ oporoka menica sklenitev zakonske zveze itd.
Junkcije o$linosti+
o$linost je lahko pogoj za veljavnost pravnega posla (=orma ad solemnitatem) " v tem
primeru je pravni posel nien e je sklenjen v $rezo$lini o$liki
o$linost je potre$na za laje dokazovanje veljavnosti pravnega posla (=orma ad
probationem) " v tem primeru pravni posel ni neveljaven e je sklenjen v $rezo$lini
o$liki samo teje ga je dokazati.
- 37 -
0rezobli"ni ali ne=ormalni pravni posli
*rezo$lini so pravni posli ki niso vezani na nobeno obliko. )eina pravnih poslov je
$rezo$linih. /onavadi je pogoj za veljavnost pogod$ konsenzualnost soglasje volj in ne
o$linost. /ogod$e so naeloma $rezo$line razen e zakon doloa drugae ali e se
stranki pose$ej dogovorita. %e se stranki dogovorita da $osta pri sicer $rezo$lini pogod$i
izjavili svojo voljo o$lino je pogod$a veljavna samo e je sklenjena v dogovorjeni o$liki
(zaradi naela pacta sund servanda).
L. 59313 76 )03*;7O ;7 /43123!
,avezovalni pravni posli
. zavezovalnim pravnim poslom se stranka zavee za doloeno ravnanje. .avezovalni
pravni posli so relativne narave uinkujejo med strankama in znailni za o$ligacijsko pravo.
3na stranka prevzame neko o$veznost (zavezo) druga stranka pa ima neko terjatev.
!erjatev je pravica ki se na novo ustvari z zavezovalnim pravnim poslom. !erjatev ima za
posledico nasprotno o$veznost ki je lahko enostranska ali dvostranska odplana ali
neodplana.
*azpolagalni pravni posli
7anaajo se na neko e o$stojeo pravico ali razmerje s katerim upravienec razpolaga
(npr. nanaa se na lastninsko pravico ki pomeni razpolaganje s stvarjo). Ainkujejo
a$solutno zanje je potre$a razpolagalna mo o$last. %avezujoi pravni posli se realizirajo z
razpolagalnimi. /rimer+ /ri prodajni pogod$i se prodajalec zavee da $o doloeno stvar
prepustil kupcu kupec pa s tem prido$i terjatev (zavezovalni pravni posel) poleg tega pa
prodajalec ki razpolaga s stvarjo izroi kupcu stvar v razpolaganje (razpolagalni pravni
posel).
@. 59313 76 O1/96%7O0!
Odpla"ni (onerozni) pravni posli
Odplani so pravni posli kjer lahko stranka za svoje ravnanje po splonem pojmovanju
priakuje povrailno dajatev druge stranke. /ri nekaterih pravnih poslih je druga stranka
upraviena priakovati protidajatev.
$eodpla"ni (lukrativni) pravni posli
7eodplani so pravni posli pri katerih stranka za svoje ravnanje ne more priakovati
povrailne dajatve. /ravni posel je lahko neodplaen in klju$ temu dvostransko zavezujo.
I. O0!693 139;!)3
&kcesorni pravni posli so tisti pravni posli ki so odvisni od glavnega pravnega posla in
delijo njegovo usodo (npr. pogod$a o ari).
&leatorni pravni posli (kup nade) je pravni posel na sreo. /ri njih je izpolnitev ene ali
o$eh strank odvisna od nekega nakljuja. 7e glede na to ali se to nakljuje uresnii ali ne
pravni posel velja. /rimer+ Kupim sreko portne loterije. %e s sreko ni ne zadanem ne
morem zahtevati da mi prodajalec vrne vrednost sreke.
Komutativni pravni posli so pravni posli pri katerih sta dajatvi strank znani in sigurni (npr.
kupoprodajna pogod$a).
),-&%& %O(-'
- 38 -
1e&inicija+ )olja za sklenitev pogod$e se lahko izjavi z besedami obiajnimi znaki ali s
konkludentnimi dejanji ('IN'). ;zjava volje mora $iti svobodna in resna ('IN?).
)olja je notranji psiholoki pojav ki uinkuje ele ko je izjavljena navzven. ;zjava volje je
sredstvo s katerim naredimo svojo voljo navzven razvidno pravno spoznavno in upotevano.
/odlaga za sklenitev pravnega posla je izjava volje ki temelji na avtonomiji strank. 1a $i
pravni posel nastal mora $iti izjava volje uinkovita in ne sme imeti napak. %aradi napak
volje je pravni posel izpodbojen. ;zjava volje je neuinkovita tudi e pride do nesporazuma
med strankama " pogod$a ni sklenjena ('L. len O.).
/ravo nekatera dejanja smatra kot izjavo volje in nanje vee pravne uinke " gre za t.i.
konkludentna dejanja. /otre$no je vedeti kaj doloeno dejanje pomeni v nekem okolju
(npr. v *olgariji prikimavanje pomeni ne). %e pa nekdo izjavi da z dejanjem ki $i redoma
pripeljala do doloene pravne posledice te posledice ni hotel pride do kolizije domnevane in
dejanske volje. 1o nje pride najvekrat pri t.i. dejanskih pogod$enih razmerjih kjer se
zahteva po volji iznii.
.a uinkovitost izjave je pomem$na tudi njena dospelost. !a praviloma ne predstavlja
pro$lema med prisotnima strankama pro$lem pa se pojavi kdaj izjava volje zane
uinkovati e je dana na daljavo. /oznamo G teorije+
3. Oddajna teorija
!a teorija pravi da izjava volje uinkuje ko je oddana na poto (mail$oF rule). Biti
akceptanta. .nailna je za anglosaki sistem.
5. Prejemna teorija
!a teorija pravi da izjava volje uinkuje ko nasprotna stranka izjavo prejme (ko akcept pride
do o&erenta). !o teorijo sprejema tudi O. (?'. len).
3. )n=ormacijska teorija
!a teorija pravi da izjava volje uinkuje ko se nasprotna stranka z njo seznani.
4. Kreacijska teorija
!a teorija pravi da je soglasje na daljavo doseeno ko se je naslovnik strinjal s ponud$o (to
dejstvo pa je teko dognati).
5lavna razlika med oddajno in prejemno teorijo je razlika v riziku potnega teka. /o oddajni
teoriji je stranka zavezana eprav nasprotna stranka pisma nikoli ne dobi pri prejemni teoriji
pa pravni posel ni sklenjen& e pismo ne prispe.
Izjava volje lahko uinkuje tudi takoj& ko je objavljena npr. pri javni o$lju$i nagrade. /ri njej
nekdo prek medija izjavi voljo da $o za neko prosti storitev dal nagrado. ;zjava volje pa je
lahko nekaj asa tudi brez uinka. !ako je izjava volje v oporoki veljavna ele z oporonikovo
smrtjo.
/ri izjavljanju volje lahko pride tudi do nesporazuma (disensa). isens je pomanjkanje
soglasja dveh za izjavo volje o sklenitvi pogodbe glede bistvenih elementov pogodbe.
/otre$no ga je loiti od zmote.
Kadar sta stranki prepriani da se strinjata dejansko pa je med njima nesporazum o
naravi pogodbe (ali gre za prodajno ali darilno pogod$o) ali
podlagi (ali gre za odplani ali neodplani pravni posel) ali
- 39 -
predmetu obveznosti (napana ozna$a parcelne ali vlone tevilke pri prometu z
nepreminino) se teje da pogodba ni bila sklenjena ('L. len O.).
9oimo+
prikriti disens+ pri njem gre za to da ena stranka izjavi in misli eno druga stranka pa to
razume drugae in
odkriti (odprti) disens.
46.9656 ;.86)3 )O983
)sako izjavo volje je potre$no razlagati vrednotiti. 5lede razlage volje velja naelo+ v jasnih
primerih razlaga ni potrebna& e je razlaga enopomenska& potem ni potrebna 1in claris non fit
interpretatio*. Kadar pa izjava volje ni enopomenska lahko pride do neskladja med izjavo in
voljo. 7aloga civilnega prava je izravnati ta neskladja. 7eskladje se presoja po kriteriju do$re
vere in potenja. 7eskladnosti med izjavo in voljo se reujejo na naslednje naine+
3. !eorija volje
!a teorija pravi da je volja gi$alo pravnega posla zato je samo volja relevantna ne glede na
to kaj je stranka izjavila. !isti ki trdi da izjava ni izraz resnine volje mora to dokazati. %e je
dokazano da izjava ni izraz resnine volje izjava ne ustvarja nameravanega uinka. 7a to
naelo se ne more sklicevati stranka ki zavestno izjavi nekaj esar noe (mentalna
rezervacija).
5. !eorija izjave
!a teorija pravi da je volja je sicer $istvena za nastanek pravnega posla vendar je
relevantna samo takrat kadar je izjavljena. !re$a je upotevati samo tisto kar izjavitelj izjavi.
7i mogoe upotevati da izjavitelj v resnici hoe kaj drugega kot je izjavil " tre$a je varovati
tudi interes prejemnika ki je sprejel izjavo izjavitelja misle da gre za resnino voljo. .a
o$line pravne posle velja teorija izjave.
3. !eorija zaupanja
;zraz resnine volje so tiste strankine izjave ki jih nasprotna stranka sprejme ali $i jih lahko
sprejela za izraz resnine volje eprav morda v resnici ne izraajo resnine volje.
4azlaga izjave volje ima ? &unkciji in sicer+
na"in emanacije (razirjanja) volje (je sredstvo s katerim se navzven spoznavno pokae
izjaviteljeva volja) ter
interpretacija volje s stalia tistega ki jo izjavi (uravnotei kon&liktnost razmerij med
udeleenci pravnega posla).
Objektivizacija razlage (normativna razlaga)
%e je izjaviteljevo in prejemnikovo razumevanje izjave volje razlino je tre$a izjavi volje dati
nek o$jektivni pomen tak pomen kot ga ima o$iajno normalno. !re$a je upotevati kaj je
izjavil izjavitelj kaj je razumel prejemnik in kakna je o$jektivna razlaga. /ri o$jektivizaciji
razlage moramo upotevati+
naelo skrbnosti ter dobre vere in potenja+ prejemnik se ne sme zanesti samo na
$esedni pomen izjave ampak mora poskusiti ugotoviti kaj je izjavitelj elel izjaviti tudi
izjavitelj se mora vpraati kako $i prejemnik razumel njegovo izjavo " neskr$nost stranke
povzroi odkodninsko odgovornost
naelo enakopravnosti + e je pogod$a sklenjena pod splonimi pogoji poslovanja je tre$a
nejasne dolo$e razlagati v korist i$keje stranke
- 40 -
naelo ekvivalence + nejasna doloila o neodplanih poslih so v korist dolnika nejasna
doloila o odplanih poslih so v korist upnika
sploni jezikovni pomen + kaj pomeni izjava po jezikovni razlagi kaken je $esedni pomen
poslovni in prometni obiaji + izjava mora $iti v skladu z o$iaji ki veljajo na doloenem
pravnem podroju
kako bi izjavo razumel povpreen prejemnik + izjava mora $iti takna da jo razume
povpreen lovek do nesporazuma lahko pride ker stranki prihajata iz strokovnih krogov
doloene rizike pripiemo eni od strank + nekatere stranke nosijo riziko eprav so $ile
skr$ne (nekdo zamenja jedilne liste v gostilni cene so o$utno nije gostilniar nosi riziko
eprav ni $il neskr$en)
okoliine v katerih je bila izjava dana + v doloenih okoliinah imajo nekatere izjave
pose$en pomen (mahanje na dra$i pomeni izjavo volje mahanje prijatelju na dra$i pa
ne)
komu je bila izjava namenjena + ali je izjava naslovljena na eno ali ve ose$ na doloen ali
nedoloen krog ose$
za kakno vrsto pravnega posla je bila dana izjava + v razlinih pravnih poslih imajo izjave
razline pomene
%e iz vseh navedenih kriterijev izjavi ne moremo pripisati pomena pravni posel ne nastane.
9aterialna razlaga
O materialni razlagi govorimo kadar pomen izjave volje doloa pravni red. )asih zakon
doloa kako se razume izjava volje. .akon doloa da se v pose$nih okoliinah volja izraa
drugae (razstavljanje $laga z oznaitvijo cene se teje za ponud$o). ;zjava volje mora $iti
svo$odna in resna izrazi z $esedami o$iajnimi znaki in konkludentnimi dejanji.
opolnilna razlaga
!o je zakonska razlaga nekaterih vpraanj na katere stranki pri sklepanju pravnega posla ne
mislita in morajo biti urejena (npr. stranki se nista niesar dogovorili za primer zamude zato
se upora$ijo doloila iz O.). Apora$i pa se tudi v primeru e stranki dispozitivno doloena
zakonska pravila s pogod$o (pravilno) rtata pa je prilo do nesporazuma " razlaga se zopet
opre na sam zakon.
73.6)30!76 (73.6)3176) ;.86)6 )O983
/ri nezavestni izjavi volje se stranka ne zaveda da izjavlja voljo niti ni imela namena izjaviti
volje. /ostavlja se vpraanje ali je nezavestna izjava volje upotevana > praviloma se mora
izjavitelj zavedati smisla in pomena svojega ravnanja. )endar pa pravna posledica nastopi
tudi e prejemnik razume izjaviteljevo ravnanje kot njemu namenjena izjavo. ;zjavitelju se
pripisuje zavestnost ravnanja kadar $i o$ zadostni skr$nosti mogel spoznati da lahko drugi
njegovo ravnanje razume kot izjavo volje (v tem primeru ima izjavitelj monost izpod$ijanja
zaradi zmote).
2O9K KO! ;.86)6 )O983
)praanje je ali na molk kot izjavo volje interpretirano kot strinjanje ali kot nestrinjanjeH )
rimskem pravu je o$stajalo pravilo+ kdor moli ko $i mogel in moral govoriti se zdi da
pritrjuje (Kui tacet u$i loKui potuit et de$uit consentire videtur) " to naelo danes ne velja
ve.
)praanje molka je urejeno tudi O. " :-.len+ e naslovnik moli& to ne pomeni& da sprejema
ponudbo (lahko celo pomeni da se ne strinja). 2olk naslovnika ali kakna njegova druga
opustitev ne more veljati za sprejem ponud$e (e do$imo na dom ponud$o in nanjo ne
- 41 -
odgovorimo ponudnik ne more uveljavljati molka kot sprejem ponud$e " o$stajajo pa
izjeme).
)zjema+ e je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom se
teje da je sprejel ponud$o ki se nanaa na takno $lago e je ni takoj ali v danem roku
zavrnil (naroniki dela so prejeli o$vestilo da so naroeni tudi na 7edelo e ponud$e ne
zavrnejo " zaradi stalne poslovne zveze naronitva).
2olk torej sam po se$i ni konsenz in ne teje za soglasje razen v izjemnih okoliinah in
pogojih. /oznamo t.i. normirani molk " zakon doloi da molk pomeni doloeno ravnanje.
/rimer+ Od tistega ki je upravien izpod$ijati pogod$o se lahko zahteva da naj se v
doloenem roku izjavi ali $o izpod$ijal ali ne " ker izpod$ojnost pomeni negotovost za
nasprotno stranko. %e tisti ki je upravien izpod$ijati v doloene roku ne izjavi o izpod$ijanju
e moli je pogod$a razveljavljena.
Od molka kjer je su$jekt popolnoma pasiven je potre$no loiti konkludentna dejanja kjer
ose$a ravna v doloeni smeri. /ri konkludentnih dejanjih ni izjave volje ampak je ravnanje
takno da je mogoe iz njega zanesljivo sklepati o izjavi volje o tem da je volja svo$odna in
resna ($ankomat " izjava volje za dvig denarja). ) takem primeru se konkludentnim dejanjem
pripie izjava volje (eprav dejansko ni $ila izjavljena). /ri njih je tre$a ravnati v do$ri veri in
potenju.
731O9O%76 ;.86)6 )O983
)asih se zgodi da z no$eno od razlag ne moremo pripisati nikakrnega pomena izjavi "
taka izjava je nedolona izjava volje in ji ne pripisujemo nikakrnega pomena vse$ine. !aka
izjava volje nima pravnih uinkov posledica pa je da pravni posel ne nastane ker ni
soglasja med strankama.
P*'PO#!&%K' ,& %'(-&%$O#! P*&%$)6 PO#(O%
%e hoemo da je pogod$a veljavna morajo $iti izpolnjene nekatere predpostavke
vse predpostavke nimajo enakega pomena ali tee " to se kae v sankcijah (ali pogod$a
postane nina ali izpod$ojna). /redpostavke veljavnosti pravnih poslov+
'. poslovna sposo$nost
?. svo$odna in resna volja
:. dopusten in moen predmet
G. dopustna in mona podlaga (causa)
,. o$linost.
0)O*O176 ;7 43076 )O986
.a veljavnost pravnega posla mora $iti izjavljena ustrezna volja ki mora $iti svo$odna in
resna ('I. len O.). /ri izjavljanju volje lahko pride do napak volje+
nezavestno 1nezavedno* nesoglasje + zmota sila ali gronja strah in prevara
zavestno nesoglasje + mentalna rezervacija izjavi v ali igri na gledaliem odru pri
pouku postavljeni primeri in simulirani pravni posli.
$',&%'#!$O $'#O7(&#-' ),-&%' )$ %O(-'
3. ,mota
- 42 -
.mota je osrednja napake volje. ,mota je napana predstava o doloeni okoliini ki jo ima
stranka pa ne ustreza resninosti. .aradi te napane predstave stranka sklene pravni posel
(sicer ga ne $i). .aradi zmote stranka izjavi nekaj esar noe. .mota postane pravno
relevantna ko stranka uveljavi svojo voljo na podlagi napane predstave.
0tranka ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (izpodbojnost). %e uspe
razveljaviti pravni posel ta preneha veljati eF tunc. O. doloa da je pravno relevantna in
izpodbojna samo tista zmota ki je bistvena in opravi"ljiva. .mota je opravi"ljiva takrat ko
se stranki ne more oitati nikakrna malomarnost da je prila v zmoto. .mota je bistvena
e se nanaa na+
$istvene lastnosti predmeta (zmota v objektu)
ose$o s katero se sklepa pogod$a (zmota v osebi zmota o identiteti osebe zmota o
lastnosti2 osebe)
okoliine ki se po o$iajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne ker sicer
stranka ki je v zmoti take pogod$e ne $i sklenila (zmota o okoli"ina2 zmota o
podlagi pravnega posla).
,mota o pravni2 posledica2 ni $istvena in ni pravno relevantna. ,mota v nagibu je zmota
o razlogu ki je navedel stranko da sklene pravni posel pa ta razlog (po volji strank ali glede
na naravo pogod$e) ni hkrati element pogod$enega razmerja. 8e izjema od pravila $istvene
zmote+ pri neodpla"ni pogodbi se teje za $istveno zmoto tudi zmota v nagi$u ki je $il
odloilen za prevzem o$veznosti (G@. len O.).
Kriterij (ne)opraviljivosti zmote+
zmota je neopraviljiva e $i stranka morala ali mogla vedeti da je v zmoti
stranka ki je v zmoti ne more zahtevati razveljavitve pogod$e e pri njeni sklenitvi ni
ravnala s skrbnostjo ki se zahteva v pravnem prometu (skr$nost je ravnanje ki ga
priakujemo od normalnega povprenega loveka).
%e je pogod$a zaradi zmote razveljavljena ima druga stranka pravico zahtevati povrnitev
kode ki ji je zaradi razveljavitve nastala ne glede na to da stranka ki je $ila v zmoti za
svojo zmoto ni kriva (s tem doloilom se uveljavlja objektivna odkodninska odgovornost).
0tranka ki je v zmoti se ne more nanjo sklicevati e je druga stranka pripravljena izpolniti
pogod$o tako kot da zmote ni $ilo " teimo k tem da pravni posel ostane v veljavi e je le
mogoe (&avor contracti) " naelo afirmacije pravnega posla.
5. #ila ali gro1nja (vis ac metus)
0tranka sklene pravni posel zaradi strahu ki ga je povzroil sopogod$enik ali tretja ose$a s
silo ali gronjo. 0tranka ki sklene pogod$o pod vplivom sile ali gronje lahko zahteva
razveljavitev pogodbe (izpodbojnost).
;zpolnjena morata $iti ? elementa+
utemeljen strah in
nedopustna gronja.
%e gre za upora$o a$solutne sile stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (ena
stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogod$e) " v taknem primeru je pravni posel
nien ker volje sploh ni $ilo (O. tega ne ureja).
/ro$lem nastane e stranka pod vplivom sile o$likuje svojo voljo in jo izrazi " v tem primeru
gre za napako volje (volja ni svo$odna " 'I.en O.). #tra2 je utemeljen e grozi resna
- 43 -
nevarnost ivljenju telesni ali drugi pomem$ni do$rini pogod$ene stranke ali koga drugega.
2erilo za utemeljen strah je o$jektivno vendar je tre$a upotevati konkretno situacijo (komu
je zagroeno trdni ali i$ki ose$i na kaken nain je $ilo zagroeno itd.). 7ro1nja mora $iti
protipravna sama gronja kot taka ni nedopustna. $edopustno je gronjo upora$iti kot+
sredstvo za sklenitev pravnega posla
sredstvo prisile
nedopustna je gronja ki povzroi strah.
5ronje ki so usmerjene v pravnoposlovne situacije ali v uveljavitev neke pravice so
dopustne (npr. gronja s to$o). )endar pa more $iti med tem sredstvom in ciljem notranja
povezava (npr. 6 eli nazaj od *>ja svojo stvar in mu zagrozi da e mu ne $o vrnil stvari da
ga $o prijavil zaradi utaje davkov " gronja je sicer v skladu s pravom ni pa notranje
povezaveC zagroziti $i mu moral npr. s to$o).
3. Prevara (=raus)
/revara pomeni da ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z
namenom da $i jo tako napeljala k sklenitvi pogod$e " ni nujno da je zmota $istvena.
/revara je aktivno (povzroitev zmote) ali pasivno ravnanje (dranje v zmoti molk). %e druga
stranka zaradi prevare sklene pravni posel ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe
(izpodbojnost). 0tranka ki je v prevari sklenila pogod$o ima pravico zahtevati povrnitev
nastale kode. /revara ki jo stori tretja ose$a vpliva na pogod$o samo e je druga
pogod$ena stranka o$ sklenitvi pogod$e zanjo vedela ali $i morala vedeti. ,eodplana
pogodba pa se lahko razveljavi tudi e je prevaro storil kdo tretji ne glede na to ali je druga
pogod$ena stranka o$ sklenitvi pogod$e zanjo vedela ali $i $ila morala vedeti.
/ri prevari gre za zmoto ki je nastala zaradi naklepnega ravnanja (ne gre za prevaro e je
do nje prilo zaradi malomarnosti) sopogod$enika ali tretje ose$e.
/revara predstavlja ravnanje& s katerim se nekoga spravi v zmoto& da bi ta sklenil pravni
posel. 2ed naklepnim ravnanjem stranke in zmoto mora $iti podana vzrona zveza. Ker do
nje pride s krivdnim ravnanjem se stroje o$ravnava. 7i razlike med $istveno in ne$istveno
zmoto upoteva se vsaka zmota ker je povzroena krivdno. Ker predstavlja prevara
nedopustno krivdno ravnanje stranka o$ takem ravnanju odgovarja tudi za povrailo kode.
,&%'#!$O $'#O7(&#-' ),-&%' )$ %O(-'
3. #imulirani (navidezni) pravni posli (,-. len O.)
O$e stranki izjavita da hoeta skleniti pravni posel vendar v resnici tega pravnega posla
noeta skleniti. O$e stranki se zavedata da s svojima izjavama ne izraata resnine volje.
/onavadi se pod simuliranim pravnim poslom se skriva drug prikrit (disimuliran) pravni
posel ki ga stranki hoeta skleniti vendar zanj ne izjavita potre$ne poslovne volje. /rimer+ 6
daruje *>ju nepreminino sklene pa se prodajna pogod$a " gre za izogi$anje davnim
o$veznostim.
0imulirani pravni posli nimajo pravnega uinka med strankama (so ni"ni). %e simulirana
pogod$a prikriva kakno drugo pogod$o velja ta pogod$a e so izpolnjeni pogoji za njeno
veljavnost.
5. 9entalna rezervacija (miselni pridr1ek)
0tranka zavestno izjavi nekaj drugega kot zares hoe ne da $i to povedala drugi stranki
(npr. nekdo izjavi+ stvar ti $om vrnil " zraven pa si misli+ o$ svetem nikoli). 2entalna
- 44 -
rezervacija ne more biti pravno upotevana (stvar mora vrniti) upoteva se izjava kot da
rezervacije sploh ne $i $ilo.
3. )zjave v ali4 v igri4 na gledalikem odru ter pri pouku postavljeni primeri
)olja izjavljena v ali v igri na gledalikem odru pri pouku ne ustvarja rednih pravnih
uinkov. 0tranka $i morala ali mogla spoznati da taka izjava ni $ila resno miljena saj je to
splono znano. !ake izjave je tre$a razlagati v kontekstu celote in dejanskega stanja. %e
stranka $rez svoje krivde ne spozna ale pravni posel klju$ temu ne velja vendar lahko
stranka ki je izjavo prejela zahteva odkodnino od stranke ki je izjavo podala.
$',9O8$O#! ),P(O$)!%'
Osnovno naelo pogod$enega razmerja in tudi prava nasploh je pacta sunt servanda. %e
pogod$e ni mogoe izpolniti iz objektivnih razlogov obveznost ugasne e pa je o$veznost
nemogoe izpolniti po krivdi ene stranke postane ta stranka odkodninsko odgovorna.
2one pa so tudi situacije ko je pogod$o sicer mono izpolniti vendar pa je nastala
bistvena neekvivalenca ali pa izpolnitev nima ve prvotnega smisla. 0plone uzance so
sprejele klavzulo o spremenjeni2 razmera2 (rebus sic stantibus) ki jo je upoteval tudi
.O4 sedaj pa jo upoteva tudi O. (''?. len)+ %e nastanejo po sklenitvi pogod$e
okoliine& ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali e se zaradi njih ne da dosei
namena pogodbe v o$eh primerih pa v tolikni meri da pogod$a oitno ne ustreza ve
priakovanjem pogodbenih strank in $i $ilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v
veljavi takno kakrna je lahko stranka ki ji je izpolnitev o$veznosti oteena oziroma
stranka ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogod$e zahteva
razvezo pogodbe.
9O8$O#! )$ OP.#!$O#! P*'9'!& )$ PO(&7'
Predmet
/redmet o$veznosti je v tem da nekdo nekaj da stori opusti ali trpi. /redmet mora $iti+
mogo + lahko je na zaetku nemogo in kasneje postane mogo
dopusten + v skladu z ustavo prisilnimi predpisi in moralnimi naeli
doloen ali dololjiv + predmet o$veznosti je dololjiv e vse$uje pogod$a podatke s
katerimi ga je mogoe doloiti ali e sta stranki preustili nekomu tretjemu naj ga doloi.
/ogod$a je ni"na e je predmet o$veznosti nemogo nedopusten nedoloen ali nedololjiv
Podlaga (causa)
+ausa (namen smoter) je razlog& zaradi katerega se je stranka odloila za pravni posel je
pogod$eni temelj. 1omneva se da ima o$veznost causo eprav ta ni izraena. Ko stranki
sklepata pogod$o morata poznati causo. <ausa mora $iti+
mogoa + mora o$stajati
dopustna + v skladu z ustavo s prisilnimi predpisi in moralnimi naeli
/ogod$a je ni"na e cause ni ali nedopustna. /ri causi se moramo vpraati zakaj se je
stranka zavezala (po ekonomski teoriji je razlog za zavezo nasprotna zaveza). <ausa nam
pomaga razumeti pogod$o v konni izpolnitveni &azi.
)asih jo je teko loiti od nagiba (razlika med njima je da je causa pravno upotevna nagi$
pa ne razen izjemoma). .aradi varnosti pravnega prometa se nagi$ ne upoteva in ne vpliva
na nastanek pravnega posla " izjema je e je nagi$ postavljen kot pogoj potem je pravni
posel sklenjen pod doloenim nagi$om. 5lej tudi G-. len O..
- 45 -
9O8$O#! P*'9'!& )$ PO(&7'
7emoen je lahko predmet ali causa. !emeljno pravilo glede monosti je da nemogo pravni
posel ne ustvarja no$enih uinkov (impossi$ilium nulla o$ligatio est " posledica nemonosti
je ninost).
Kako sankcionirati stranko ki ve da se zavezuje za nekaj kar je nemogoe izpolnitiH
!akna stranka odkodninsko odgovarja drugi stranki za kodo ki je nastala zaradi
neizpolnitve pogod$e.
/ogod$a je nina e je nemonost trajna e je nemogoe da $i predmet ali podlaga postala
naknadno mona. /ogod$a je nina e je nemonost absolutna to pomeni da o$veznosti
ne more izpolniti nihe e je nemonost relativna pogodba ni nina ker o$veznosti ne more
izpolniti samo stranka ki se je zanjo zavezala. /ogod$a je nina e je nemonost zaetna
naknadna nemonost ne teje kot razlog za neo$stoj pogod$e. /rimer+ )eljavna je oporoka
katere predmet dedovanja postane naknadno nemogo " hia se podre zaradi naravne
nesree.
%e pogod$ena stranka povzroi nemonost predmeta ali podlage je o$veznost vseeno
dolna izpolniti. %e o$veznosti ni mono izpolniti je stranka dolna povrniti kodo " glede
tega sta ? monosti+
pogod$a ostane v veljavi in se plaa denarno nadomestilo
pogod$a ne ostane v veljavi povrne se nastala koda.
%e ima prizadeta stranka interes da pogod$a ostane v veljavi lahko iz$ere tisto monost ki
ji ustreza.
OP.#!$O#! P*'9'!& )$ PO(&7'
7edopusten je lahko predmet ali causa. 7edopustno je tisto kar je v nasprotju z ustavo
prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. <ivilno pravo nedopustnost pojmuje ire kot ostale
panoge " nedopustno ni samo tisto kar je izrecno prepovedano ampak je nedopustno tudi
ravnanje ki nasprotuje javnemu redu pravnemu redu ali morali.
Pravni posli v nasprotju z moralo
2orala je sistem vrednot ki jih vzpostavi neka dru$a in jih lani sprejemajo. 2orala in pravo
se v veliki meri prekrivata " kar je moralno je pravno oz. kar je nemoralno je protipravno.
/ravo lahko vpliva na moralna pojmovanja ljudi ne more pa vsiliti morale lanom dru$e.
/ojmovanje morale se v asu in prostoru spreminja kar vpliva tudi na pravo. /osledice
kritve morale so ninost in druge sankcije.
O0()/$O#!
O$linost je predpostavka pravnega posla samo izjemoma+
e tako doloa zakon
e se stranki tako dogovorita " dogovor je enako zavezujo kot zakon (v takem primeru
pogod$a mora $iti sklenjena v dogovorjeni ali predpisani o$liki sicer je pravni posel
ni"en).
O. poudarja na"elo konsenzualnosti ki pravi da je pogodba sklenjena& ko se pogodbeni
stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (to pomeni da pravni posli naeloma
uinkujejo s konsenzom zato se ne zahteva o$linosti). /ose$na o$lika je ponavadi
namenjena samo lajemu dokazovanju (&orma ad pro$ationem) " e o$linosti pri
- 46 -
posameznih pravnih poslih ni je dokazovanje teje vendar odsotnost o$like ne vpliva na
veljavnost.
O$like za sklepanje posameznih pravnih poslov+
dogovorna oblika + pogod$a je sklenjena v taki o$liki kot se dogovorita pogod$eni stranki
realna pogodba + posel je sklenjen ko vsaj ena stranka izpolni svojo o$veznost nastanejo
z izpolnitvijo (darilna pogod$a pogod$a o ari nadomestna pogod$a " takih pogod$ je
vedno manj)
pisna pogodba + pogod$a mora $iti sklenjena v pisni o$liki e je to izrecno doloeno zaradi
lajega dokazovanja
notarska pogodba + pri sklepanju pogod$e sodeluje notar o$linost je zagotovljena v o$liki
notarskega zapisa.
Koga iti o$linost in kakna je sankcija+
iti javni interes + v tem primeru sankcija za kritev o$linosti izhaja iz zakona eF lege "
sankcija je ninost
iti interes strank + v tem primeru sankcija za kritev o$linosti ni pose$ej doloena
sankcijo ugotavljamo z analizo primera " sankcija je izpod$ojnost
/ri upora$i o$linosti je pomem$no razlikovanje med a$straktnimi in kavzalnimi pravnimi
posli+
pri abstraktnih pravnih poslih se zavezanec ne more sklicevati na no$eno podlago zato je
o$linost predpisana kot dodatna varovalka (primer+ vrednostni papir pri menici)
pri kavzalnih pravnih poslih imamo podlago zato ne potre$ujemo dodatnih varovalk.
!'O*)-& *'&(),&+)-'
!a teorija je zajeta v 57. lenu $%+ pogod$a za katero se zahteva pisna oblika je veljavna
eprav ni bila sklenjena v tej obliki e sta pogodbeni stranki v celoti ali preteno izpolnili
obveznosti ki so iz nje nastale razen e iz namena za katerega je $ila pisna o$lika
predpisana oitno ne izhaja kaj drugega.
!a dolo$a korigira togost dolo$e ,,. lena ki pravi da je pogod$a nina e ni sklenjena v
predpisani ali dogovorjeni o$liki " ugotovili so da toge norme lahko pripeljejo do
nepravinosti.
/rimer+ /rodajalec je s kupcem sklenil pogod$o o prodaji nepreminine ki je $ila nina. /o
doloenem asu je prodajalec toil kupca " kupec je moral vrniti nepreminino prodajalec pa
kupnino " pro$lem je $il ker se je to dogajalo v asu velike in&lacije in je kupnina $istveno
izgu$ila na vrednosti zato so ljudje zaeli to izra$ljati " sodie je po zakonu moralo ugoditi
zahtevkom zato so zaelo razmiljali kako ta trend prepreiti.
7ajprej so upora$ljali O1. ki je doloal da so pravni posli ki krijo o$linostna pravila (niso
sklenjeni v predpisani o$liki) naturalno veljavni (to pomeni da takega pravnega posla ni
mogoe iztoiti) potem pa so se zaeli sklicevati na naela do$re vere in potenja in razvila
se je teorija realizacije.
$'%'(-&%$) P*&%$) PO#() (+)%)($OP*&%$' #&$K+)-')
/ri nas je uzakonjena dihotomija sankcij za neveljavne pravne posle (to pomeni da poznamo
dve vrsti sankcij za neveljavne pravne posle)+
izpodbojnost+ sankcija za varstvo interesov strank
ni"nost+ sankcija za varstvo javnih interesov.
- 47 -
)elja pravilo da naj $o sankcija ki povzroi neveljavnost pravnih poslov ultima ratio (skrajno
sredstvo).
%praanje neobstoje"i2 pravni2 poslov
) teoriji se pojavlja zahteva o trodelbi pravnih poslov+
nini pravni posli
izpod$ojni pravni posli
neo$stojei pravni posli.
7eo$stojei so pravni posli pri katerih ne pride do pravno relevantne izjave volje zato pravni
posel ne nastane. !udi v naem zakonu se pojavljajo razlike v &ormulaciji zakonskega
$esedila " pojavljajo se razlini izrazi (ninost izpod$ojnost neo$stoj) ampak veinoma gre
za nedoslednost zakonodajalca " neobstoj dejansko pomeni ninost. 7aa zakonodaja ne
o$ravnava neo$stojeih pravnih poslov ker po tem ni potre$e. *istvenih razlik med
neo$stojeimi in ninimi pravnimi posli namre ni.
/ro$lem pa je pri razlikovanju neo$stojeih in izpod$ojnih pravnih poslov. Kaj se zgodi e
poslovno nesposo$na ose$a sklene pogod$o " gre za hudo napako pravnega posla. /raksa
pravi da gre v tem primeru za ninost teorija pa pravi da ne gre za ninost ampak da gre za
neo$stoje pravni posel. . vpraanjem pravnih poslov ki jih sklene poslovno nesposo$na
ose$a se je ukvarjalo )rhovno sodie ki je sledilo teoriji " pravni posel ki ga sklene
poslovno nesposo$na ose$a sploh ne nastane je neo$stoje. /ravni posel ni nien niti
izpod$ojen ampak je neo$stoje ker ni soglasja ki je podlaga za nastanek pravnega posla
" soglasja ni ker poslovno nesposo$na ose$a ni sposo$na izraziti ustrezne pravno
relevantne volje. .ato je poasi tudi praksa zaela priznavati neo$stojee pravne posle
predvsem pri poslovno nesposo$nih ose$ah eprav &ormalno neo$stojei pravni posli niso
nikjer opredeljeni. /ri presoji neo$stojeih pogod$ je odloilno dejansko stanje.
$)/$O#!
3. !eorije glede uporabe ni"nosti
/o klasi"ni teoriji je pravni posel nien takoj $rez ugotavljanja ko je v nasprotju s
kogentnimi predpisiC to je neivljenjsko ker so kogentni predpisi lahko $olj ali manj
pomem$ni. 4azvoj je zael zanikati tak avtomatizem ugotovili so da prihaja do prelivanja in
prehajanja zato je tre$a vsak primer vrednotiti pose$ej " razvile so se teorije in naela glede
uporabe civilnopravnih sankcij in sicer+
teorija o stopnjevanju sankcij po kateri je tre$a s teleoloko interpretacijo ugotoviti
kaken je namen krene norme in potem glede na namen krenega predpisa presoditi
katera sankcija naj se upora$i
teorija o a=irmaciji pogodb ko kateri je tre$a storiti vse da $i pogod$a ostala v veljavi
(&avor contracti) ker ima ninost vedno negativne uinke tudi za tretje ose$e in vpliva na
varnost pravnega prometa ninost naj $o samo skrajno sredstvo za pravne posle ki so v
nasprotju s kogentnimi predpisi.
5. ,na"ilnosti ni"ni2 pravni2 poslov
- 48 -
/ogod$a ki nasprotuje ustavi prisilnim predpisom ali moralnim naelom je ni"na e namen
krenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali zakon v posameznem primeru ne
predpisuje kaj drugega.
7ien pravni posel nima no$enih uinkov je negacija pravne eksistence pravnega posla
(pravni posel je mrtvorojen). 7inost nastopi po samem zakonu (eF lege) neodvisno od volje
pogod$enikov. /ogod$a je nina ne glede na to ali jo sodie ugotovi ali ne. 0odie mora
na ninost paziti po uradni dolnosti. 0odie izda ugotovitveno sod$o s katero ugotovi da je
pogod$a nina.
7ina pogod$a ne postane veljavna e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje
preneha " nina pogod$a ne more konvalidirati (Kuid a$ initio vitiosum est non potest tractu
temporis convalescere). 7a ninost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana ose$a. /ravica do
uveljavljanja ninosti ne ugasne (glede nje ni prekluzije).
%e je pogod$a nina mora vsaka pogod$ena stranka vrniti drugi vse kar je prejela na
podlagi take pogod$e. Klasina teorija je glede ninosti zagovarja avtomatizem " pravni
posel je $il nien takoj ko je $il v nasprotju s kogentnimi predpisi " O. se odmika od klasine
teorije z nekaterimi izjemami. 4azvoj nas je pripeljal do odstopanja od ninosti. !udi ninim
pravnim poslom so zaeli priznavati doloene posledice (glej izjeme glede ninosti). 7inost
je ultima ratio (skrajno sredstvo) " velja naelo a&irmacije.
+ondictio ob turpem causam (I@N? len O.)
%e pa je pogod$a nina zato ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim
naelom lahko sodie v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev
tistega& kar je dala drugi stranki (npr. plailo ki ga je dala za naroen umor). /ri odloanju
upoteva sodie potenost ene oziroma o$eh strank ter pomen ogroenih interesov.
3. )zjeme glede ni"nosti+
3.3. elna ni"nost (II. len O.)
.aradi ninosti kaknega pogod$enega doloila ni nina tudi sama pogod$a e lahko
o$staja tudi $rez ninega doloila in to doloilo ni $ilo pogod$eni pogoj ali odloilen nagi$
zaradi katerega je $ila pogod$a sklenjena " pri delni ninosti je okuen le del pravnega
posla zato ne $i $ilo smiselno da $i $il cel nien.
3.5. Konverzija (I(. len O.)
Kadar nina pogod$a izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogod$e velja med
sopogod$enikoma ta druga pogod$a e sta izpolnjena ? pogoja in sicer e+
je to v skladu z namenom ki sta ga sopogod$enika imela pred omi o$ sklenitvi pogod$e
in
se lahko teje da $i $ila sklenila to pogod$o ko $i $ila vedela za ninost svoje pogod$e.
Konverzija pogod$e je sprememba nine pogodbe v drugo& veljavno pogodbo. 7ajprej je
potre$no ugotoviti a$solutno ninost pogod$e ki so jo stranke sklenile kajti glede relativne
ninosti je mona konvalidacija ki ima dejansko enak pomen kot konverzija eprav sta to
dva popolnoma razlina instituta. ) taki pogod$i izraena volja mora imeti pomen pravno
- 49 -
relevantne volje kar pomeni da ne more $iti govora o konverziji e so stranke vedele za
ninost ali e gre za pravni posel ki je po svoji vse$ini ali namenu nezakonit in nemoralen.
3.3. $aknadna konvalidacija v primeru prepovedi manjega pomena ((-N? len O.)+
%e je prepoved manjega pomena in e je pogod$a e izpolnjena se ninosti ne more
uveljavljati " prepoved manjega pomena je pravni standard ki se nanaa na vse$ino
ravnanja strank okoliine primera in celotnega konteksta.
Odkodninska odgovornost (('. len O.)
!udi tu gre za odstop od klasine teorije. /ogod$enik ki je kriv za sklenitev nine pogod$e
odgovarja svojemu sopogod$eniku za kodo ki mu nastane zaradi ninosti e ta ni vedel in
ni $il dolan vedeti za vzrok ninosti.
/ogoji da okodovani pogod$enik zahteva odkodnino so da+
je eden izmed pogod$enikov kriv za sklenitev nine pogod$e
o$staja vzro"na zveza med kodo in sklenitvijo nine pogod$e in
je okodovani pogod$enik dobroveren to pa je e ni vedel ali ni $il dolan vedeti za
vzrok ninosti.
),PO0O-$O#!
;zpod$ojnost je pravica zahtevati razveljavitev izpod$ojne pogod$e. /ravni posel je
izpod$ojen v primerih+
e je pravni posel sklenila stranka& ki je omejeno poslovno sposobna
e so bile pri sklenitvi pravnega posla napake glede volje strank
e zakon doloa& da je pravni posel izpodbojen.
;zpod$ojnost je $laja sankcija za manj intenzivne napake. ;zpod$ojnosti je stanje ko
pogod$a e vedno velja vendar o$staja nevarnost da $o postala neveljavna. /ravni posel
ivi dokler in e ni izpod$it. /ogod$a se razveljavi e tako zahteva stranka v katere
interesu je doloena izpod$ojnost. 0tranki katere interese itimo moramo dopustiti da se
sama odloi ali $o pogod$a o$veljala ali ne. ;zjemoma lahko zahteva razveljavitev pogod$e
tudi tretja ose$a e je $il s pogod$o prizadet njen interes.
1ruga stranka lahko zahteva naj se stranka v doloenem roku (ki ne sme $iti kraji kot :-
dni) izree ali $o izpod$ijala pogod$o ali ne " e se ne izjavi se teje da je pogod$a
razveljavljena. ;zpod$ijanje je asovno omejeno pogod$a zaivi polno pravno ivljenje e v
doloenem roku ni izpod$ijana. %e pogod$a ni izpod$ijana konvalidira v celoti kakor da ni
$ila nikoli o$remenjena z napakami.
/ri nas pravica zahtevati razveljavitev izpod$ojne pogod$e preneha s pretekom ' leta od
dneva ko je upravienec izvedel za razlog izpod$ojnosti oz. ' leta od prenehanja sile v
vsakem primeru preneha s pretekom : let od dneva ko je $ila pogod$a sklenjena (((. len
O.).
%e je pogod$a izpodbijana je razveljavljena vsaka pogod$ena stranka mora drugi vrniti vse
kar je prejela na podlagi pogod$e e to ni mogoe mora dati ustrezno denarno nadomestilo.
/ogod$enik pri katerem je vzrok izpod$ojnosti odgovarja za kodo.
Kako izvrujemo izpod$ojnost+
v nemkem in vicarskem sistemu je dovolj enostranska izjava ki ima za posledico
razveljavitev izjava stranke je konstitutivna (izpod$ojna pravica kot opcija)
v &rancoskem italijanskem in avstrijskem sistemu je potre$na sodna intervencija " najprej
je potre$no toiti na razveljavitev nato je pogod$a razveljavljena s sodno odlo$o
- 50 -
pri nas je tako kot v slednjem primeru (O1. O .O4 O O.)+ najprej se z o$likovalno to$o
izpod$ija pogod$o nato pa se z dajatveno to$o zahteva dajatev nazaj " v knjigi pie da
gre za opcijo " to ni resP
/ezmerno prikrajanje (laesio enormis) > $itno nesorazmerje vzajemnih dajatev (''I.
len O.)
(') %e je $ilo o$ sklenitvi dvostranske pogodbe med o$veznostmi pogod$enih strank oitno
nesorazmerje lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogod$e e za pravo
vrednost tedaj ni vedela in ni $ila dolna vedeti.
(?) /ravica zahtevati razveljavitev pogod$e preneha po enem letu od sklenitve pogodbe.
(:) )naprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka.
(G) /ogod$a ostane v veljavi e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti.
(,) .aradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati razveljavitev pogod$e na sreo
pogod$e sklenjene na podlagi javne dra$e in tudi ne pogod$e pri kateri je $ila za stvar
dana vija cena iz pose$ne naklonjenosti.
Oderuka pogodba (''(. len O.)
(') %e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega njegovo nezadostno
izkuenost lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist ki je v
oitnem nesorazmerju s tistim kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu
je takna pogodba ni"na.
(?) .a oderuko pogod$o se smiselno upora$ljajo dolo$e tega zakonika o posledicah
ninosti in o delni ninosti pogod$.
(:) %e okodovani zahteva da se njegova o$veznost zmanja na pravien znesek ugodi
sodie takemu zahtevku e je to mogoeC v tem primeru ostane pogod$a z ustrezno
spremem$o v veljavi.
(G) Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje o$veznosti na pravien znesek v petih
letih od sklenitve pogod$e.
*istveni elementi oderuke pogod$e so+
med o$veznostmi strank mora $iti v asu sklepanja pogod$e oitno nesorazmerje
ena pogod$ena stranka izkoristi neprimeren poloaj nezadovoljivo izkunjo
lahkomiselnost ali odvisnost druge stranke in je iz tega prilo do nesorazmerja
medse$ojnih vzajemnih dajatev
stranka ki izra$i stanje stiske itd. je vedela ali $i morala vedeti da se druga stranka
nahaja v takem poloaju ($reme dokazovanja je v tem primeru na strani okodovanca).
*&,(&7& P*&%$)6 PO#(O%
.a civilno pravo je znailna avtonomija volje. ) nekaterih primerih pa je tre$a to voljo strank
razloiti oz. ugotoviti kaj sta stranki imeli v mislih ko sta sklepali pravni posel. 0plono
pravilo je da se doloila pogod$e upora$ljajo tako kot se glasijo (gramatikalna razlaga).
;zjema od te razlage se pojavi pri razlagi spornih dolob. !u se ni potre$no do$esedno drati
$esedila pogod$e pa pa je potrebno ugotoviti namen ki sta ga stranki imeli o$ sklenitvi
pravnega posla.
)odilna maksima tu je torej volja vendar pa jo moramo upotevati skupaj s teorija izjave
kajti le na tak nain smo lahko pravini do o$eh strank " tiste ki je voljo izjavila in tiste ki je
voljo sprejela.
%e pa volji strank ne moremo zadovoljivo ugotoviti na tak nain poseemo po o$jektivnih
merilih ki jih doloa zakon+
- 51 -
pri =ormularni2 pogodba2 se nejasne dolo$e razlagajo v kodo stranke ki jo je
sestavila
pri neodpla"ni2 pravni2 posli2 se nejasnosti razlagajo tako da se im manj obremeni
stranko& ki se je z pogodbo zavezala
pri vzajemni2 pogodba2 (odplani pravni posli) se nejasna doloila razreijo po naelu
vzajemnosti.
9O&()!'!' P*&%$)6 PO#(O% (PO7O-4 *OK)
PO7O-
/ogod$a je sklenjena pod pogojem e sta njen nastanek in prenehanje odvisna od
negotovega dejstva. Pogoj je $odoe o$jektivno negotovo dejstvo od igar uresnienja ali
neuresnienja je odvisna uinkovitost pravnega posla. 1ejstvo je lahko dejanje ali dogodek.
)rste pogojev+
pozitivni ali trdilni pogoj+ je tisti pri katerem je pravni posel odvisen od uresnienja
dejstva postavljenega kot pogoj gre za neko spremem$o
negativni ali nikalni pogoj+ je tisti pri katerem je pravni posel odvisen od neuresnienja
dejstva postavljenega kot pogoj gre za ohranitev prejnjega stanja
kavzalni pogoj+ je tisti ki je od su$jektove volje popolnoma neodvisen
potestativni pogoj+ je tisti igar uresnienje je popolnoma odvisno od su$jektove volje
mean pogoj+ je tisti igar uresnienje je odvisno od volje su$jekta in od nastopa nekega
dejstva neodvisno od njegove volje
Odlo1ni ali suspenzivni pogoj je pogoj ki odlaga uinek pravnega posla da se uresnii
dejstvo postavljeno kot pogoj. %e se odloni pogoj izpolni uinkuje pogod$a od trenutka
sklenitve uinkuje torej eF tunc (razen e ni doloeno drugae). Ko postane gotovo da se
pogoj ne bo izpolnil nastopi pravno stanje kot da $i pravni posel nikoli ne $il sklenjen.
1okler odloni pogoj visi pravni posel ne velja vendar ima nekatere posledice.
Kdor izpolni o$veznost preden se pogoj izpolni jo lahko zahteva nazaj. !renutek sklenitve
pravnega posla je odloilen za presojo veljavnosti pravnega posla e se pogoj izpolni.
.adoa da je stranka ki pogojni pravni posel sklene v tem trenutku poslovno sposo$na >
pravnemu poslu ne koduje e stranka izgu$i sposo$nost preden se pogoj izpolni.
Bteje se da je pogoj uresnien e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in
potenja preprei stranka v katere $reme je $il doloen. Bteje se da pogoj ni uresnien e
njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in potenja povzroi stranka v katere
korist je $il doloen.
%e je pogod$a sklenjena pod odlonim pogojem sme upnik igar pravica je pogojena
zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice e je njena uveljavitev v nevarnosti (zavarovanje
pogojne pravice).
*azvezni ali resolutivni pogoj je pogoj ki povzroi da postane veljavni pravni posel
neuspeen ko se uresnii kot pogoj postavljeno dejstvo. %e je pogod$a sklenjena pod
razveznim pogojem neha veljati ko se pogoj izpolni.
$edopustni pogoj je pogoj ki je v nasprotju z ustavo prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli.
$i"na je pogod$a v kateri je postavljen odloni ali razvezni pogoj ki je v nasprotju z ustavo
prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli.
$emogo"i pogoj je pogoj ki se sploh ne more izpolniti $odisi iz dejanskih ali pravnih
razlogov. )elja da+
je pogodba sklenjena pod nemogoim odlonim pogojem nina
- 52 -
se nemogo razvezen pogoj teje za neobstojeega (L-. len O.).
*OK
*ok je (tako kot pogoj) sredstvo za omejevanje pravnega posla. 5re za doloen potek asa
ali za doloen trenutek v asu na katerega se vee zaetek delovanja ali prenehanja
pravnega posla. Od pogoja ki je o$jektivno negotovo dejstvo se rok razlikuje po tem da gre
za bodoe gotovo dejstvo. %as nastopa roka je lahko+
nedoloen (ko $o prvi deevalo)
doloen (''. septem$ra) ali
dololjiv (zgodaj spomladi).
Kadar je negotovo ali $o trenutek sploh nastopil (ko se $o poroil) je klju$ asovni o$liki
taka omejitev pogoj.
,a"etni rok je rok pred katerim se ne uveljavljajo pravni uinki (ustreza odlonemu pogoju).
Kon"ni rok je rok ki zagotavlja da trajajo pravni uinki do doloenega trenutka (ustreza
razveznemu pogoju). Kadar se uinek pogod$e zaenja od doloenega asa se smiselno
upora$ljajo pravila o odlonem pogoju kadar pa pogod$a neha veljati po izteku doloenega
roka se smiselno upora$ljajo pravila o razveznem pogoju.
,&#!OP&$-'
7aeloma stranke same izjavljajo voljo v civilnopravnih razmerjih vendar pa vasih stranka
sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposo$na ose$a pravna ose$a) ali je ne
more izraziti zaradi doloenih okoliin (je zadrana $olna...). ) tem primeru je stranki
omogoeno da izjavi svojo voljo preko zastopnika. %astopanje pomeni nastopanje v
pravnem prometu za drugega. 9ahko je+
aktivno zastopanje+ dajanje izjav
pasivno zastopanje+ sprejemanje izjav.
.astopnika je tre$a loiti od+
predstavnika + predstavnik opravlja dejanska opravila zastopnik pa pravna opravila
sla + sel le prenaa voljo drugega nima moi odloanja zastopnik pa izjavlja voljo za
drugega za sla ni potre$na poslovna sposo$nost (zato gre npr. lahko @>letni otrok kupit v
trgovino kruh za stare)
posrednika + posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da $i sklenili pogod$o.
)rste zastopanja glede na uinke+
direktno (neposredno) zastopanje+ pravni posel velja neposredno med zastopanim in
tretjo ose$o sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na raun zastopanega tretja
ose$a ve da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj raun)
indirektno (posredno) zastopanje+ pravni posel velja med zastopnikom in tretjo ose$o
sklene ga zastopnik v svojem imenu in na raun zastopanega zastopnik mora prenesti
uinke pravnega posla na zastopanega (v svojem imenu na tuj raun).
)rste direktnega zastopanja se loijo glede na podlago na kateri temelji zastopanje+
zakonito zastopanje+ zastopanje temelji na zakonu > zakoni ki doloajo zakonite
zastopnike so+
...14+ zakoniti zastopniki otrok so stari
.51>'+ zakoniti zastopniki so doloeni za vsako dru$o pose$ej
.1+ zakoniti zastopniki so izvritelj oporoke upravitelj zapuine zaasni oskr$nik
zapuine
- 53 -
/omorski zakonik+ zakoniti zastopnik ladje je kapitan
zastopanje na podlagi odlo"be dr1avnega organa+ gospodarsko dru$o v postopku
steaja zastopa steajni upravitelj ki ga imenuje sodie
statutarno zastopanje+ zastopanje temelji na aktu pristojnega organa tako podlago za
zastopanje imajo zastopniki gospodarskih dru$ e so doloeni v dru$eni pogod$i ali
statutu
pravnoBposlovno zastopanje+ zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega na izjavi
volje zastopanega
!'O*)-' ,&#!OP&$-&
!eorija =ikcije pravi+
zastopani mani&estira svojo lastno voljo prek zastopnika
zastopnik le prenaa zastopanevo voljo
teorija je pomanjkljiva ker ne vkljuuje zakonitega zastopanja pri katerem zastopani ne
izjavlja volje ker je ne more
!eorija volje pravi+
zastopnik izjavlja svojo voljo nato pa pravne uinke s takojnjo cesijo prenese na
zastopanega
teorija je pomanjkljiva ker se nanaa le na indirektno zastopanje ne upoteva pa
direktnega zastopanja
!eorija reprezentacije pravi+
zastopnik izjavlja svojo lastno voljo pri emer nadomea zastopanevo voljo pravni
uinki pa se v skladu z naravo zastopanja izraajo v zastopanevi pravni s&eri
v primeru napane izjave volje nastane zmota pri zastopniku
ta teorija je danes naj$olj razirjena
Pogoji za u"inkovito zastopanje (pri direktnem zastopanju)+
zastopnik mora biti pooblaen + imeti mora pravno mo ki jo prido$i z zakonom ali pa mu
jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje da naj opravlja zanj posle v doloenem
o$segu
zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega + pogod$a ki jo sklene
zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih poo$lastil zavezuje neposredno
zastopanega in drugo pogod$eno strankoC za zastopnika ne nastanejo pravne posledice
jasno mora biti& da zastopnik ne nastopa v svoji volji + zastopnik mora o$vestiti drugo
stranko da nastopa v imenu zastopanega pogod$a ima pravni uinek tudi kadar
zastopnik tega ne stori e je druga stranka vedela ali $i po okoliinah lahko sklepala da
on nastopa kot zastopnik
predpostavke za veljavnost pravnega posla& sklenjenega po zastopniku + izpolnjene morajo
$iti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu zastopnik mora $iti poslovno
sposoben (to velja le za zakonitega zastopnika pri pravno>poslovnem zastopanju pa ne
ker ni stranka pogod$e poleg tega pa si zastopani sam pripie kakenga zastopnika si je
iz$ral) zastopani pa ne nujno
prenos pooblastil + zastopnik ne more prenesti svojih poo$lastil na drugega razen e mu
to dovoljuje zakon ali pogod$aC izjemoma sme to storiti e mu okoliine onemogoajo
opraviti posel ose$no interesi zastopanega pa terjajo da se pravni posel nemudoma
opravi
Prekora"itev pooblastilA
%e zastopnik prekorai poo$lastilo je zastopani zavezan le e odo$ri prekoraitev. %e
zastopani ne odo$ri prekoraitve v o$iajnem roku se teje& da je odobritev zavrnil. %e
- 54 -
druga stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev poo$lastil lahko takoj ko zve
za prekoraitev poo$lastil izjavi da se ne uti zavezana s pogodbo. %e zastopani noe
odo$riti pogod$e sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo ki jo je imela
druga stranka e ni vedela in ni $ila dolna vedeti za prekoraitev poo$lastil
<alsus procurator (zastopnik brez pooblastil)+
/ravni posel ki ga sklene poo$laenec v imenu drugega $rez njegovega poo$lastila
zavezuje neupravieno zastopanega samo e ga pozneje odobri. 0tranka s katero je pravni
posel sklenjen lahko zahteva od neupravieno zastopanega da se v primernem roku izree
ali odo$rava pogod$o ali ne. %e neupravieno zastopani v danem roku ne odobri pravnega
posla se teje da pravni posel sploh ni $il sklenjen. ) tem primeru lahko stranka s katero je
$il pravni posel sklenjen zahteva povrnitev kode od neupravienega poo$laenca e o$
sklenitvi pogod$e ni vedela in ni mogla vedeti da ni imel poo$lastila.
Pooblastitev
/oo$lastitev je enostranski pravni posel s katerim zastopani podeli upravienost za
zastopanje. /oo$lastitev se najlaje izvede z mandatno pogodbo vendar potem postane
zastopnik tudi zavezan. %e je poo$lastitev navzven izjavljena gre za poo$lastilo.
Pooblastilo
/oo$lastilo je akt s katerim je navzven vidno da je poo$laeni zastopnik. /oo$lastilo je
upravienost za zastopanje ki jo da poo$lastitelj s pravnim poslom poo$laencu.
8bstraktnost pooblastila+ o$stoj in o$seg poo$lastila nista odvisna od pravnega razmerja ki
je $ilo zanj podlaga. /oo$laenec je lahko tudi pravna ose$a.
Oblika ki je z zakonom predpisana za doloeno pogod$o ali kaken drug pravni posel velja
tudi za poo$lastilo. !orej e je za pogod$o predpisana pisna o$lika je pisna o$lika
predpisana tudi za poo$lastilo.
Obsega pooblastila
#plono (generalno) pooblastilo+ poo$laencu ki ima splono poo$lastilo so dovoljeni
samo pravni poslu ki spadajo v redno poslovanje. Posebno (specialno) pooblastilo je
tako s katerim poo$lastitelj daje poo$lastilo za opravljanje pose$nih pravnih poslov ali enega
ali ve doloenih poslov. /oo$laencu so dovoljeni samo tisti pravni posli za katere je
poo$laenP
/oo$laenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer+
prevzeti menine o$veznosti
skleniti pogod$e o porotvu
skleniti pogod$e o poravnavi
skleniti pogod$e o odtujitvi ali o$remenitvi nepreminine
se spustiti v spor
skleniti ar$itrani sporazum
se $rez povraila odpovedati kakni pravici.
Preklic in zo1itev pooblastila
/oo$lastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie poo$lastilo etudi se je s pogod$o tej pravici
odpovedal. .a preklic in zoitev poo$lastila ni potre$na no$ena pose$na o$lika. %e je s
preklicem ali zoitvijo poo$lastila krena druga pogod$a ima poo$laenec pravico do
povrnitve kode.
:!'!-' /&#&4 ,&#!&*&$-' )$ P*'K(.,)-&
- 55 -
3. :!'!-' /&#& (L?. len O.)
*ok4 dolo"en v dnevi2 zane tei prvi dan po dogodku od katerega se rauna kona se z
iztekom zadnjega dne. *ok4 dolo"en v tedni24 meseci2 ali leti2 se kona tistega dne ki
se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega zane teiC e
taknega dneva v mesecu ni pa se kona zadnji dan tega meseca. %e zadnji dan roka
sovpada z dnem ko se po zakonu ne dela se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik.
.aetek meseca oznauje prvi dan v mesecu sredino meseca petnajsti konec meseca pa
zadnji dan v mesecu e ne izhaja kaj drugega iz namena strank iz narave pogod$enega
razmerja ali iz o$iajev.
5. ,&#!&*&$-'
. zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. <ivilnopravna o$veznost
spremeni v naturalno kar ne pomeni da o$veznost preneha samo spremeni se njena
pravna narava " ni je ve mogoe iztoiti. .astaranje nastopi ko pretee z zakonom doloen
as v katerem $i $il upnik lahko zahteval izpolnitev o$veznosti. .astaranje zane tei prvi
dan po dnevu& ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. .astaranje nastopi ko
potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. ) zastaranje se vteje tudi as ki je potekel
v prid dolnikovim prednikom (vtevanje asa prednikov).
0 pravnim poslom ni mogoe doloiti daljega ali krajega zastaranja kot je doloeno v
zakonu niti ni mogoe doloiti da zastaranje nekaj asa ne $o teklo (prepoved spremem$e
zastaralnega roka). 1olnik se ne more zastaranju odpovedati prej kakor potee zanj
doloen as. 0odie se ne sme ozirati na zastaranje e se dolnik nanj ne sklicuje "
zastaranje je tipina vrsta ugovora. %e je dolnik izpolni zastarano o$veznost nima pravice
terjati nazaj tistega kar je dal tudi e je vedel da je o$veznost zastarana. Ko zastara glavna
terjatev zastara tudi stranska terjatev. /ravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih ko je
v zakonu doloen rok v katerem je tre$a vloiti to$o ali opraviti doloeno dejanje ker $i $ila
sicer pravica izgu$ljena.
olo"be iz obligacijskega zakonikaA
#plono pravilo
(') . zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
(?) .astaranje nastopi ko pretee z zakonom doloeni as v katerem $i $il upnik lahko
zahteval izpolnitev o$veznosti.
(:) 0odie se ne sme ozirati na zastaranje e se dolnik nanj ne sklicuje.
Kdaj za"ne zastaranje te"i
(') .astaranje zane tei prvi dan po dnevu ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev
o$veznosti e za posamezne primere ni z zakonom doloeno kaj drugega.
(?) %e je o$veznost v tem da se kaj ne stori kaj opusti ali kaj trpi zane zastaranje tei prvi
dan po dnevu ko je dolnik ravnal proti taki o$veznosti.
$astop zastaranja
.astaranje nastopi ko iztee zadnji dan z zakonom doloenega asa.
%tevanje "asa prednikov
) zastaranje se vteje tudi as ki je pretekel v prid dolnikovim prednikom.
Prepoved spremembe zastaralnega roka
(') 0 pravnim poslom ni mogoe doloiti daljega ali krajega zastaranja kot je as ki ga
doloa zakon.
- 56 -
(?) 0 pravnim poslom ni mogoe doloiti da zastaranje nekaj asa ne $o teklo.
Odpoved zastaranja
1olnik se ne more odpovedati zastaranju prej kakor pretee zanj doloen as.
Pisna pripoznava in zavarovanje zastarane obveznosti
(') /isna pripoznava zastarane o$veznosti se teje za odpoved zastaranju.
(?) 3nak uinek ima tudi zastava ali kakno drugo zavarovanje dano za zastarano terjatev.
."inek izpolnitve zastarane obveznosti
%e je dolnik izpolnil zastarano o$veznost nima pravice terjati nazaj tistega kar je dal niti
tedaj e ni vedel da je o$veznost zastarana.
.pnik4 "igar terjatev je zavarovana
(') Ko pretee as zastaranja se upnik igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko
lahko poplaa le iz o$remenjene stvari e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v
javni knjigi.
(?) .astarane terjatve za o$resti in druge o$asne dajatve pa se ne morejo poplaati niti iz
o$remenjene stvari.
#transke terjatve
Ko zastara glavna terjatev oziroma ko $i zastarala glavna terjatev e ne $i prenehala z
izpolnitvijo zastarajo tudi stranske terjatve kot so terjatve za o$resti plodove stroke
pogod$ene kazni.
Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju
/ravila o zastaranju se ne upora$ljajo v primerih ko je v zakonu doloen rok v katerem je
tre$a vloiti to$o ali opraviti doloeno dejanje ker $i $ila sicer pravica izgu$ljena.
?.'. .60!64697; 4OK; .6 !3486!)3
#ploni zastaralni rok
!erjatve zastarajo v petih letih e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok.
Ob"asne terjatve
(') !erjatve o$asnih dajatev ki dospevajo letno ali v doloenih krajih asovnih presledkih
(o$asne terjatve) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve $odisi da
gre za stranske o$asne terjatve kot je terjatev o$resti ali pa za takne o$asne terjatve s
katerimi se rpa sama pravica kot je terjatev preivljanja.
(?) ;sto velja za anuitete s katerimi se v enakih vnaprej doloenih o$asnih zneskih
odplaujejo glavnica in o$resti vendar ne velja za o$rona odplaila in druge delne
izpolnitve.
(:) 7e glede na prvi odstavek tega lena zastarajo o$resti od terjatev katerih zastaralni rok
je kraji od treh let v enakem roku kot glavna terjatev.
,astaranje same pravice
(') /ravica sama iz katere izvirajo o$asne terjatve zastara v petih letih odkar je zapadla
najstareja neizpolnjena terjatev po kateri dolnik ni izvril no$ene dajatve ve.
(?) %e zastara pravica iz katere izvirajo o$asne terjatve ne izgu$i upnik le pravice
zahtevati $odoe o$asne dajatve temve tudi pravico terjati o$asne dajatve ki so zapadle
pred tem zastaranjem.
(:) /ravica do preivljanja ki gre komu po zakonu ne more zastarati.
- 57 -
!erjatve iz gospodarski2 pogodb
(') !erjatve iz gospodarskih pogod$ kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov nastalih v zvezi s
temi pogod$ami zastarajo v treh letih.
(?) .astaranje tee pose$ej za vsako do$avo $laga opravljeno delo ali storitev.
!erjatve na izstavitev listine
!erjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiko knjigo zastara v desetih letih.
!erjatev zakupnine
!erjatev zakupnine najsi je doloeno da se plauje o$asno ali v enkratnem skupnem
znesku zastara v treh letih.
Odkodninske terjatve
(') Odkodninska terjatev za povzroeno kodo zastara v treh letih odkar je okodovanec
zvedel za kodo in za tistega ki jo je povzroil.
(?) ) vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih odkar je koda nastala.
(:) Odkodninska terjatev za kodo ki je nastala s prekritvijo pogod$ene o$veznosti
zastara v asu doloenem za zastaranje te o$veznosti.
(G) Odkodninska terjatev za kodo povzroeno z dejanjem spolne zlora$e mladoletne
ose$e zastara v petnajstih letih po polnoletnosti okodovanca.
Odkodninska terjatev za kodo4 povzro"eno s kaznivim dejanjem
(') %e je $ila koda povzroena s kaznivim dejanjem za kazenski pregon pa je predpisan
dalji zastaralni rok zastara odkodninski zahtevek proti odgovorni ose$i ko iztee as ki je
doloen za zastaranje kazenskega pregona.
(?) /retrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja
odkodninskega zahtevka.
(:) !o velja tudi za zadranje zastaranja.
Odkodninska terjatev zaradi korupcije
%e je $ila koda povzroena z dejanjem na katerega je vplivalo neposredno ali posredno
ponujanje dajanje sprejemanje ali zahtevanje podkupnine ali katerekoli druge koristi ali
o$lju$a le>teh ali z opustitvijo ravnanja ki $i prepreilo dejanje korupcije ali z drugim
dejanjem ki po zakonu ali mednarodni pogod$i pomeni korupcijo zastara terjatev v petih
letih& odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega& ki jo je povzroil v vsakem
primeru pa v petnajstih letih odkar je $ilo dejanje storjeno.
'noletni zastaralni rok
(') ) enem letu zastarajo+
'. terjatve za do$avljeno elektrino in toplotno energijo plin vodo za dimnikarske storitve in
vzdrevanje snage e je $ila do$ava oziroma storitev izvrena za potre$e gospodinjstvaC
?. terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programovC
:. terjatve pote telegra&a in tele&ona za upora$o tele&onov in potnih predalov kot tudi
druge njihove terjatve ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokihC
G. terjatve za naronino na o$asne pu$likacije teto od takrat ko je iztekel as za katerega
je $ila pu$likacija naroenaC
- 58 -
,. terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmreja za storitve zagotavljanja upora$e
elektronske pote in elektronskih potnih predalov za storitve vzdrevanja spletnih strani in
za storitve povezane z dostopom do ka$elskih in satelitskih radijskih in televizijskih
programov ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokihC
L. terjatve upravnikov vestanovanjskih hi za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve
ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokih.
(?) .astaranje zane tei po poteku leta v katerem je terjatev dospela v plailo.
(:) .astaranje tee eprav se do$ave ali storitve nadaljujejo.
!erjatve4 ugotovljene pred sodi"em ali drugim pristojnim organom
(') )se terjatve ki so $ile ugotovljene s pravnomono sodno odlo$o ali z odlo$o drugega
pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiem ali drugim pristojnim organom zastarajo v
desetih letih tudi tiste za katere zakon sicer doloa kraji zastaralni rok.
(?) )se o$asne terjatve ki izvirajo iz taknih odlo$ ali poravnav in zapadejo v $odoe pa
zastarajo v roku doloenem za zastaranje o$asnih terjatev.
,astaralni roki pri zavarovalni2 pogodba2
(') !erjatve zavarovalca oziroma tretje ose$e iz pogod$e o ivljenjskem zavarovanju
zastarajo v petih letih terjatve iz drugih zavarovalnih pogod$ pa v treh letih teto od prvega
dne po preteku koledarskega leta v katerem je terjatev nastala.
(?) %e zainteresirana ose$a dokae da do dneva ki je doloen v prejnjem odstavku ni
vedela da je zavarovalni primer nastopil zane zastaranje tei od dneva ko je za to
zvedelaC v vsakem primeru pa je terjatev zastarana pri ivljenjskem zavarovanju v desetih
pri drugih zavarovanjih pa v petih letih od dneva doloenega v prejnjem odstavku.
(:) !erjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogod$ zastarajo v treh letih.
(G) %e zahteva pri zavarovanju pred odgovornostjo tretjega okodovanec odkodnino od
zavarovanca ali jo od njega do$i zane tei zastaranje zavarovanevega zahtevka proti
zavarovalnici od dneva ko je okodovanec sodno zahteval odkodnino od zavarovanca
oziroma ko mu je zavarovanec kodo povrnil.
(,) 7eposredni zahtevek tretjega okodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem asu v
katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu ki je odgovoren za kodo.
(L) .astaranje terjatve ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu ki je odgovoren za nastanek
zavarovalnega primera zane tei takrat ko zane tei proti temu zastaranje zavarovaneve
terjatve in se tudi kona v enakem roku.
?.?. .614#6783 .60!646786
%adranje zastaranje pomeni& da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonsko
predvidenih dogodkov. 4azlogi za zadranje zastaranja so+
3. !erjatve med dolo"enimi osebami
.astaranje ne tee+
'. med zakoncemaC
?. med stari in otroki dokler traja roditeljska pravicaC
:. med varovancem in njegovim skr$nikom in tudi med skr$stvenim organom dokler traja
skr$nitvo in dokler niso dani rauniC
G. med ose$ama ki ivita v zunajzakonski skupnosti.
5. !erjatve dolo"eni2 oseb
.astaranje ne tee+
- 59 -
'. med mo$ilizacijo neposredno vojno nevarnostjo izrednim ali vojnim stanjem ter za
terjatve ose$ v vojaki slu$iC
?. za terjatve ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene ose$e proti delodajalcu ali
njegovim druinskim lanom ki ivijo skupaj z njim vse dokler traja to delovno razmerje.
3. $epremagljive ovire
.astaranje ne tee ves tisti as ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati
izpolnitve obveznosti.
%pliv vzroka zadr1anja na zastaranje
%e zastaranje ni moglo zaeti tei zaradi kaknega zakonitega vzroka zane tei takrat ko
ta vzrok preneha. %e je zastaranje zaelo tei preden je nastal vzrok ki ga je zadral se
nadaljuje ko ta vzrok prenehaC as ki je pretekel pred zadranjem pa se vteje v zastaralni
rok ki ga doloa zakon.
!erjatev poslovno nesposobni2 oseb
(') .astaranje tee tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposo$nim ose$am ne
glede na to ali imajo zakonitega zastopnika ali ne.
(?) )endar pa zastaranje terjatve mladoletnika ki nima zastopnika in druge poslovno
nesposo$ne ose$e $rez zastopnika ne more nastopiti& preden ne preteeta dve leti odkar je
taka ose$a postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika.
(:) %e je za zastaranje kakne terjatve doloeni as kraji kot dve leti upnik pa je
mladoletnik ki nima zastopnika ali kakna druga poslovno nesposo$na ose$a $rez
zastopnika zane zastaranje te terjatve tei takrat ko postane upnik poslovno sposo$en ali
ko do$i zastopnika.
,astaranje terjatev osebe4 ki slu1i vojaki rok
.astaranje proti ose$i ki slui vojaki rok ali je na vojakih vajah ali opravlja nadomestno
civilno slu$o ali se usposa$lja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije ne more
nastopiti& dokler ne preteejo trije meseci od odsluitve vojakega roka ali od prenehanja
vojakih vaj opravljanja civilne slu$e ali usposa$ljanja v rezervni sestavi policije.
5.3. P*'!*7&$-' ,&#!&*&$-&
Pretrganje zastaranja pomeni da se zastaralni roki zanejo teti znova. .astaranje se
pretrga+
3. # pripoznavo dolga
.astaranje se pretrga ko dolnik pripozna dolg. 1olg lahko pripozna dolnik ne le z upniku
dano izjavo temve tudi posredno npr. da kaj plaa na raun da plaa o$resti ali da
zavarovanje.
5. , vlo1itvijo to1be
.astaranje se pretrga z vloitvijo tobe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper
dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom da $i se ugotovila zavarovala ali
izterjala terjatev.
- 60 -
.maknjena4 zavr1ena ali zavrnjena to1ba
Bteje se da zastaranje ni $ilo pretrgano z vloitvijo to$e ali s kaknim drugim upnikovim
dejanjem zoper dolnika pred sodiem ali pred drugim pristojnim organom storjenim z
namenom da $i se ugotovila zavarovala ali izterjala terjatev e upnik umakne to$o ali
odstopi od takega dejanja. /rav tako se teje da zastaranje ni $ilo pretrgano e je upnikova
to$a ali zahteva zavrena ali zavrnjena ali e je izposlovani ali opravljeni ukrep za izvr$o
ali zavarovanje razveljavljen.
!o1ba4 zavr1ena zaradi nepristojnosti
%e je $ila to$a zoper dolnika zavrena zaradi nepristojnosti sodia ali iz kaknega
drugega vzroka ki se ne tie same stvari pa vloi upnik novo tobo v treh mesecih od
pravnomonosti odlobe s katero je $ila to$a zavrena se teje da je $ilo zastaranje
pretrgano e s prvo to$o. ;sto velja v primeru imenovanja prednika in uveljavljanja po$ota
terjatev v pravdi pa tudi e sodie ali drug organ napoti upnika naj svojo prijavljeno
terjatev uveljavlja v pravdnem postopku.
.pnikova za2teva
.a pretrganje zastaranja ne zadostuje da upnik pisno ali ustno zahteva od dolnika naj
izpolni o$veznost.
,astaralni rok pri pretrganju
(') /o pretrganju zane zastaranje znova tei in se as ki je pretekel pred pretrganjem ne
teje v zastaralni rok ki ga doloa zakon.
(?) .astaranje pretrgano z dolnikovo pripoznavo zane tei znova od pripoznave.
(:) %e je $ilo zastaranje pretrgano z vloitvijo to$e ali s kaknim drugim upnikovim dejanjem
zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom da $i se ugotovila zavarovala
ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem po$ota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve
v kaknem drugem postopku zane znova tei od dneva ko je spor konan ali kako drugae
poravnan.
(G) %e je $ilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v steajnem postopku zane znova
tei od dneva ko je konan ta postopek.
(,) !o velja tudi e je $ilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvr$o ali
zavarovanje.
(L) .astaranje ki zane po pretrganju znova tei se dovri ko pretee toliko asa kolikor ga
doloa zakon za zastaranje ki je $ilo pretrgano.
,astaranje pri prenovitvi (novaciji)
%e je $ilo zastaranje pretrgano z dolnikovo pripoznavo dolga upnik in dolnik pa sta se
sporazumela da $osta spremenila podlago ali predmet o$veznosti zastara nova terjatev v
asu ki je doloen za njeno zastaranje.
3. P*'K(.,)-& (.7&#$)!'% P*&%)+')
)oloene pravice s potekom asa ugasnejo ali prekludirajo. /o preteku prekluzivnega roka
ugasnejo same pravice. !ipien primer prekludivnega roka+ rok za uveljavljanje izpod$ojnosti
pravnega posla. /rekluzijo sodie upoteva po uradni dolnosti. /rekluzivni rok pride v
potev le e ga zakon izrecno doloi z besedami 9pravica ugasne:. ) dvomu gre za
zastaralni rok.
- 61 -