TEORII NA MOTIVACIJA

Prof. d - r Bobek [uklev

9.1
 Edna od mo`nite klasifikacii na teoriite na motivacijata e
na:

 sodr`inski teorii na motivacijata,

 procesni teorii na motivacijata,

 drugi teorii na motivacijata.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.1
TEORIJA NA HIREARHIJATA NA POTREBI
Slika 9.1
Maslow-a
hirearhija na
potrebi

9.2.1
 Vo teorijata na hierarhijata na potrebi, ~ovekot e pretstaven
kako:

 ~ovekot sekoga{ saka, i toj saka pove}e;

 zadovolenata potreba ne e motivator za odnesuvawe;

 potrebite na ~ovekot se podredeni vo serija, na nivoa

{to ozna~uvaat hierarhija po va`nost.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.1
9.2.1
ERG – TEORIJA NA MOTIVACIJA
 Clayton Alderfer4) predlaga modifikacija na Maslow-ata teorija
so namera da ja poednostavi i da odgovori na kritikite za nedostig od
empiriska verifikacija. Negovata teorija identifikuva tri kategorii na
potrebi:

E _ egzistencijalni potrebi, koi se odnesuvaat na fizi~kata

blagosostojba;

R _ potrebi za srodstvo, koi se zadovoluvaat vo odnosite so

drugi;

G _ potrebi za raste` koi se odnesuvaat na razvojot na ~ove~kiot

potencijal, `elbite za li~en rast i zgolemena sposobnost.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.2
 Pretpostavkite vklu~eni vo modelot se podeleni vo dve grupi.
Pretpostavkite na relacija od zadovolstvo kon `elbi se vkupno sedum, a toa se
slednive:

(P1) pomalku zadovoleni egzistencijalni potrebi – pove]e ]e bidat

posakuvani;

(P2) pomalku zadovoleni potrebi za srodstvo – pove]e ]e bidat

posakuvani egzistencijalnite potrebi;

(P3) pozadovoleni egzistencijalni potrebi - potrebite za srodstvo ]e

bidat pove]e posakuvani;

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.2
9.2.3
 P4) pomalku zadovoleni potrebi za srodstvo - ]e bidat pove]e
posakuvani;

(P5) pomalku zadovoleni potrebi za raste` - pove]e ]e bidat

posakuvani potrebite za srodstvo;

(P6) pozadovoleni potrebi za srodstvo – pove]e ]e bidat posakuvani

potrebite za raste`;

(P7) pozadovoleni potrebi za raste` - ]e bidat pove]e posakuvani.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.2
9.2.3
 Slika 9.2
Pretpostavka na
relacija od
zadovolstvo
kon `elbi

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.2
 Pri sporeduvaweto na ERG_teorijata i teorijata na hierarhijata
na potrebi mo`at da se izvle~at slednive ~etiri razliki:5)

 prvata razlika se odnesuva na toa kako vidovite potrebi se

grupirani. Maslow-ata teorija potrebite gi grupira vo pet grupi, a
ERG_teorijata vo tri grupi;

 vtorata razlika se odnesuva na prisustvoto ili na otsustvoto na

to~ni pretpostavki.

 tretata razlika se odnesuva na toa, kako frustracijata od

potrebite na povisoko nivo se odrazuva na potrebite na ponisko
nivo

 ~etvrtata razlika se odnesuva na toa kako hroni~nite `elbi se

odnesuvaat na zadovolstvoto.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.2
TEORIJA NA DVA - FAKTORA
 Prvata grupa e nare~ena motivatori (motivator factors), a toa
se faktori koi proizveduvaat zadovolstvo od rabotata. Vo ovaa grupa
spa\aat: uspehot, priznavaweto, odgovornosta, samata rabota i
mo`nosta za unapreduvawe.

Vtorata grupa e nare~ena faktori na nezadovolstvo (hygiene

factors), vo su[tina go opi[uvaat okru`uvaweto na rabotata i slu`at
prvenstveno da spre~at nezadovolstvo. Vo ovaa grupa spa\aat:
politikata na kompanijata i menaxmentot, tehni~kiot nadzor, platata,
me\upersonalnite odnosi i rabotnite uslovi.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.3
Slika 9.4
Faktori na
zadovolstvo -
nezadovolstvo

9.2.3
Slika 9.5
Sporeduvawe na
modelite na
Maslow i
Herzberg

9.2.3
TEORIJA NA USPEHOT
Vo teorijata se predlo`eni tri vida potrebi:

 potreba za uspeh (need for achievement), koja e ozna~ena kako

n Ach, `elba za ostvaruvawe ne[to te[ko, postignuvawe na
povisoki celi, ostvaruvawe uspeh;

 potreba za mo] (need for power), koja e ozna~ena kako n Pow,

`elba za vlijanie i kontrola vrz drugite, da se bide odgovoren za
drugite, da se ima avtoritet nad drugite;

 potreba za zdru`uvawe (need for affiliation), koja e ozna~ena

kako n Aff, `elba da se se sozdadat personalni odnosi,
izbegnuvawe konflikti, vospostavuvawe na toplo prijatelstvo.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.4
Slika 9.6 Prose~en rezultat na
n Ach na menaxeri i
profesionalci

9.2.4
Prof. d - r Bobek [uklev
9.2.4
 So vnimatelno empirisko istra`uvawe se znae mnogu pove]e za
~ovekot so visoka n Ach i za negovite karakteristiki koi mu odgovaraat
neobi~no dobro za da bide menaxer. Tie karakteristiki se:

1. Prvata karakteristika e deka menaxerot saka situacii vo koi

toj prezema li~na odgovornost za iznao\awe re[enija za problemite

2. Vtorata karakteristika na menaxer so silno izrazen interes za

uspeh se odnesuva na negovata tendencija da postavuva umereni celi i da
prezema vkalkuliran rizik.

3. Tretata karakteristika na menaxer koj ima silen interes za

uspeh e deka toj saka konkretna povratna sprega za toa kolku dobro ja
izvr[il rabotata.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.4
 Potrebata za zdru`uvawe ozna~uva poedinci koi sakaat da
vospostavat prijatni prijatelski odnosi so drugite. Takvata li~nost:10)

 taa bara da vospostavi i da poddr`i prijatelstvo i bliski emotivni

odnosi so drugi;

 posakuva da bide sakana od drugite;

 `iva vo zabavi i vo socijalni aktivnosti;

 bara nekomu da mu pripa\a i se pridru`uva na grupi ili na

organizacii.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.4
 Menaxer koj saka mo] se karakterizira so slednive obele`ja
na odnesuvaweto:

 toj se interesira za steknuvawe, primena i zadr`uvawe

na mo]ta ili vlijanieto vrz drugite;

 toj saka da se natprevaruva so drugi vo situacii koi mu

dozvoluvaat da bide dominanten;

 toj u`iva vo sprotivstavuvaweto so drugi.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.4
TEORIJA NA EDNAKVOST
 Teorijata na ednakvosta _ pravednosta (equity
theory), spored svojata su[tina, poa\a od percepcijata na
poedinecot za toa kolku pravedno e tretiran vo sporedba so
drugite.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.3.1
 Matemati~ka nepravednost postoi koga:

Prof. d - r Bobek [uklev

9.3.1
1. Li~nosta gi menuva sopstvenite vlezovi

2. Li~nosta mo`e da gi menuva svoite rezultati

3. Li~nosta gi iskrivuva sfa}awata za vlezovite i izlezite

4. Li~nosta go napu[ta poleto na rabota

5. Li~nosta dejstvuva na drug

6. Li~nosta go menuva predmetot na svojata sporedba

7. Izbor pome\u na~inite za namaluvawe na nepravednosta

Prof. d - r Bobek [uklev

9.2.5
TEORIJA NA O^EKUVAWA
 Za da se razbere su[tinata na teorijata na motivacijata treba da se
sfatat osnovnite elementi:

Valencijata e prviot element na motivacionata teorija na

o~ekuvaweto. Valencijata (prednost- valence) e vrednost [to individuata
ja dodeluva na konkreten rezultat.

O~ekuvaweto e vtoriot element na ovaa teorija na motivacijata.

O~ekuvaweto (expectancy) e definirano kako momentalno veruvawes
deka odreden nastan ]e bide verojatno sleden od opredelen rezultat.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.3.2
 Instrumentalnosta e tretiot element na motivacionata teorija
na o~ekuvaweto. Instrumentalnosta (instrumentality) e odnos me\u
rezultatite od prvo i vtoro nivo.

Rezultatot e ~etvrtiot element vo motivacionata teorija na

o~ekuvaweto. Rezultatot (outcome) upatuva na kraen rezultat od
izbranoto odnesuvawe.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.3.2
Slika 9.7
Model na Wroom- ovata teorija
na o~ekuvawa
9.3.2
Slika 9.8
PORTER-LAWLER MODEL
NA O^EKUVAWA

9.3.2
Slika 9.9
SMITH-CRANNY
MODEL NA
O^EKUVAWE

9.3.2
TEORIJA NA ZASILUVAWETO
Slika 9.10
Motivacija zasnovana na eksterni faktori

Prof. d - r Bobek [uklev

9.4
Slika 9.11
Menuvawe na odnesuvaweto so
zasiluvawe

9.4
 Pozitivnoto zasiluvawe (positive reinforcement) e prijatna i
nagradena posledica od sakanoto odnesuvawe.

Izbegnuvaweto preku u~ewe (avoidance) e izbegnuvawe na

neprijatna posledica od sakano odnesuvawe.

Kaznuvawe (punishment) e propu[tawe neprijaten rezultat na eden

vraboten.

Izgasnuvawe (extinction) e povlekuvawe na pozitivna nagrada,

ozna~uvaj]i deka odnesuvaweto ne e podolgo zasiluvano i ottuka e pomalku
verojatno deka ]e se slu~i vo idnina.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.4
TEORIJA NA ZRELOST
 Spored avtorot, sedum fazi se va`ni za individuata koga taa
minuva od detstvo vo polnoletstvo:

Prvo, pasivnata sostojba na deteto otvora pat za zgolemena

aktivna sostojba na vozrasen.

Vtoro, deteto e krajno zavisno, no stanuva relativno nezavisno vo

tekot na razvojot.

Treto, deteto e sposobno da se odnesuva samo na nekolku

na~ini, dodeka, vozrasniot mo`e da se odnesuva na mnogu na~ini.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.5
 ^etvrto, deteto tendira da ima pri~ina, povr[en interes,
dodeka vozrasniot se razviva poprodlabo~eno, so jasni interesi.

Petto, vremenskiot horizont na deteto e mnogu kratok,

vklu~uva samo sega[nost, dodeka kaj vozrasniot toj e podolg i vklu~uva
minato, sega[nost i idnina.

{esto, deteto e podredeno na sekoj, dodeka vozrasniot e

ednakov ili superioren vo odnos na drugite.

Sedmo, na decata im nedostiga svesnost za "samite sebe",

dodeka vozrasnite se svesni i sposobni da se kontroliraat "samite sebe".

Prof. d - r Bobek [uklev

9.5
 Koga vrabotenite do`ivuvaat razo~aruvawe, neuspeh, konflikti i
kratkoro~na perspektiva mo`e da se adaptiraat na koj bilo na~in,
oddelno ili vo kombinacija:19)

 mo`at da ja napu{tat organizacijata;

 mo`at da rabotat naporno za da se iska~at na vrvot na

piramidata;

 mo`at da go branat svojot koncept i da se prisposobat, so

upotreba na mehanizmi, za odbrana;

Prof. d - r Bobek [uklev

9.5
  mo`at da pravat "pritisok" da ostanat i, nasproti konfliktite,
istovremeno da se prisposobat kolku {to e mo`no so namaluvawe
na nivnite rabotni standardi, stanuvaj}i ramnodu{ni i
nezainteresirani;

 ramnodu{nosta i nezainteresiranosta mo`at da gi vodat kon

zemawe povredni materijalni nagradi i kon namaluvawe na
vrednostite na ~ovekovite ili nematerijalnite nagradi;

 iako ne direktno izvedeno od prethodnoto, vrabotenite mo`at da

gi u~at svoite deca da ne o~ekuvaat zadovolstvo od rabotata, tuku
da o~ekuvaat dobri nadnici i da "`iveat" nadvor od fabrikata.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.5
 Ako se analiziraat faktite za odrazot na principite na
formalnata organizacija vrz individuata kako zrela li~nost, mo`e da se
zaklu~i deka postoi nesovpa|awe. Vo takvi uslovi vrabotenite }e rabotat
vo okru`uvawe vo koe:

 ostvaruvaat minimalna kontrola za vreme na nivniot raboten

den;

 se o~ekuva da bidat pasivni, zavisni i podredeni;

 se o~ekuva da imaat kratkoro~na perspektiva;

 se naveduvaat na ~esta upotreba na nekolku povr{ni

sposobnosti;

 se o~ekuva, pod dadeni okolnosti, da proizvedat psiholo{ki

nedostatoci.

Prof. d - r Bobek [uklev

9.5
SITIACIONA TEORIJA NA MOTIVACIJA
Slika 9.12 Situacionen model na motivacija

9.6