1

3. Obnaanje potronikov
4. Individualno in trno povpraevanje
5. Proizvodnja
6. Proizvodni stroki
7. Cene in optimalna proizvodnja v popolni
konkurenci
II. del:
PROIZVAJALCI, POTRONIKI IN POPOLNA
KONKURENCA

2
3. POGLAVJE
Obnaanje potronikov
3
3.1 PREMICA ALTERNATIVNIH MONOSTI
POTRONJE E ENKRAT. POTRONIKOV
PRORAUN

3.2 POTRONIKOVE PREFERENCE
osnovne predpostavke analize
indiferenne krivulje
mejna stopnja nadomestljivosti
potronikove preference pri razlinih vrstah blaga

Vsebina
4
3.3 OPTIMALNA POTRONA IZBIRA
potronikovo ravnoteje
potronikovo ravnoteje na preseiu
premice proraunskih omejitev z ordinatno osjo

3.4 MODEL KORISTNOSTI
ordinalna in kardinalna koristnost
padajoa mejna koristnost
potronikovo ravnoteje

3.5 SKLEPNE MISLI
5
PREDPOSTAVKA JASNIH PREFERENC
POTRONIKA


OBRAVNAVA PROBLEMA V DVEH KORAKIH
3.1. PREMICA ALTERNATIVNIH MONOSTI
POTRONJE E ENKRAT. POTRONIKOV
PRORAUN
6
Premica alternativnih monosti
potronje
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
obleka
hrana
M/P
O
= 10
M/P
H
= 20
tangens
2
= - cena hrane / cena obleke = -1/2
P
O
* O + P
H
* H = M
O = M/P
O
(P
H
/P
O
) * H
M = 100
P
O
= 10
P
H
= 5
7
Premica alternativnih monosti
potronje
=
PREMICA PRORAUNSKIH
OMEJITEV
8
Premik premice proraunskih omejitev zaradi
spremembe cene hrane
M = 100
P
O
= 10
P
H
= 5 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
obleka
hrana
P
H
= 10
tangens kota = -1/2
M/P
O
= 10
M/P
H
= 10
tangens kota = -1
M/P
H
= 20
9
Premik premice proraunskih omejitev zaradi
spremembe potronikovega dohodka
M = 100
P
O
= 10
P
H
= 5 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
obleka
hrana
M = 50
tangens kota = -1/2
M/P
O
= 10
M/P
H
= 20
M/P
H
= 10
tangens kota = -1/2
M/P
O
= 5
10
Ali razumemo koncept premice cene?
Kaj se zgodi z realnim dohodkom, e se
cena dobrine A zmanja za 2/3, cena
dobrine B pa se povea za 1/3?
11

OSNOVNE PREDPOSTAVKE ANALIZE

1. PREFERENCE SO POPOLNE:
potronik primerja in razvra vse mone
kombinacije dobrin, ki jih ima na voljo v
okviru svojih proraunskih omejitev.
3.2. POTRONIKOVE PREFERENCE

12
2. PREFERENCE SO TRANZITIVNE:
e potronik ceni kombinacijo A bolj kot
kombinacijo B in e ceni kombinacijo B
bolj kot kombinacijo C, lahko sklepamo,
da ceni kombinacijo A bolj kot
kombinacijo C.

13
3. VE JE BOLJE KOT MANJ:
to pomeni, da imajo potroniki raje ve
enot ene dobrine kot pa manj enot iste
dobrine
14
Kombinacija Enote hrane

Enote obleke
A 12 10
B 17 8
C 20 7
D 28 12
E 6 4
F 10 11
Nekaj monih kombinacij hrane in obleke
Indiferenne krivulje
15
Preference posameznega potronika
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
A
B
C
D
E
F
16
Indiferenna krivulja
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
A
B
C
I
1
D
17
INDIFERENNA KRIVULJA PADA OD LEVE
PROTI DESNI (ima negativen predznak).

ZAKAJ?
18
Zemljevid indiferennih krivulj
12 28

12

10

obleka
hrana
A
I
1
D
I
2
I
3
Potronik ceni kombinacijo D bolj kot A
I
4
19
Ali se indiferenne krivulje lahko
sekajo?
20
Indiferenni krivulji se ne moreta
sekati
obleka
hrana
X
I
1
Z
Y
I
2
21
V primerjavi potronikovih preferenc
dejansko govorimo le o ordinalnem
razvranju med posameznimi monostmi.
ORDINALNO RAZVRANJE omogoa
vrstni red posameznih kombinacij dobrin, ne
pove pa, koliko se posamezne kombinacije
med seboj razlikujejo.
22

MEJNA STOPNJA NADOMESTLJIVOSTI
je v vsaki toki po absolutni vrednosti enaka
naklonu tangente na indiferenno krivuljo.
23
Mejna stopnja nadomestljivosti
15
obleka
hrana
A (10,15)
I
1
C (12,11)
B (11,12)
3
1
1
1
1
3
10
11
12
10 11 12 13 14 15 16
24
Potroniki z razlinimi okusi
krompir
ri
krompir
ri
3 4
5
4
3 4
5

3
Potronik A Potronik B
Kdo ima raje ri, potronik A ali potronik B?
25
Indiferenne krivulje za popolna
substituta
3
2
1
0
0 2 4 6
Coca Cola
kokta
I
1
I
2
I
3
26

POPOLNO KOMPLEMENTARNE DOBRINE
ne upotevajo predpostavke
ve je bolje kot manj.
27
Indiferenne krivulje za popolno
komplementarni dobrini
12
8
4
0
0 4 8 12
vezi
smui
I
1
I
2
I
3
A
28
Tudi ko gre za
NEVTRALNO DOBRINO,
predpostavka ve je bolje kot manj
ne velja.
29
Indiferenne krivulje z eno nevtralno
dobrino



0
0
zelenjava
meso
I
1
I
2
I
3
A B
mesa
30
Navedene primere uvramo med posebne
primere. Nali bi jih seveda lahko e ve. Toda
na splono imamo opraviti s konveksno obliko
indiferennih krivulj. Ko bomo v naslednjem
poglavju razpravljali o potronikovem
ravnoteju, bomo predpostavljali, da so
INDIFERENNE KRIVULJE KONVEKSNE
OBLIKE.
31
Gospod Pikot in njegove preference
Sodelavci imajo v slubi navado, da si
zjutraj skuhajo kavo. Ob kavi se tudi
posladkajo s pikoti. Gospod Pikot zaradi
navade skodelico kave popije, vendar mu
je vseeno, e skodelico komu odstopi.

Kakna dobrina je kava? Nariite
indiferenne krivulje gospoda Pikota, pri
emer naj bo kava na ordinati.

32

POTRONIKOVO RAVNOTEJE:
Racionalnost potrone izbire zahteva od
potronika, da sprejme odloitev, ki mu bo
pri danem dohodku in pri danih cenah
dobrin prinesla najveje zadovoljstvo
(potronik bo v ravnoteju).
3.3. OPTIMALNA POTRONA IZBIRA

33
Ta odloitev mora zadostiti dva pogoja. Prvi,
toka, ki pomeni optimalno kombinacijo dobrin,
mora biti na premici proraunskih omejitev.

Drugi, toka, ki pomeni optimalno kombinacijo
dobrin, mora leati na najvie leei indiferenni
krivulji, ki jo lahko potronik dosee z danim
dohodkom.

34
Optimalna potrona izbira
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
I
1
premica proraunskih omejitev
A
F
E
G
I
2
I
3
35
V toki F je premica proraunskih omejitev
tangenta na indiferenno krivuljo. Obe krivulji
imata v toki tangentnosti enak nagib. Ker je, kot
vemo, mejna stopnja nadomestljivosti obleke za
hrano enaka negativni vrednosti nagiba
indiferenne krivulje I
2
(-O/H), nagib krivulje
proraunskih omejitev pa je (-P
H
/P
O
), lahko
zapiemo: MRS = P
H
/P
O
36
Potronik je v ravnoteju pri tistem nakupu, pri
katerem se izenai mejna stopnja nadomestljivosti
z razmerjem cen obeh dobrin.

Z drugimi besedami, potronik najbolje razdeli svoj
dohodek med nakupe obeh dobrin, e izenai
stopnjo, po kateri je pripravljen zamenjati obleko
za hrano, z razmerjem cen obeh dobrin.
37
Potronik je dosegel optimalni poloaj, ko se je
MEJNA KORISTNOST, to je koristnost dodatne
enote hrane za potronika, izenaila z MEJNIM
STROKOM, to je strokom dodatne enote
hrane.

Koristnost dodatne enote hrane merimo z
MEJNO STOPNJO NADOMESTLJIVOSTI.
38
V toki F je mejna stopnja nadomestljivosti 1/2,
kar pomeni, da se je potronik pripravljen odrei
1/2 enote obleke, da bi pridobil 1 enoto hrane in
se mu pri tem zadovoljstvo ne bi spremenilo.
Prav tako so mejni stroki enaki 1/2, ker so
stroki 1 dodatne enote hrane enaki 1/2 enote
obleke (pri P
H
= 5 in P
O
=10).
39
POTRONIKOVO RAVNOTEJE
je na preseiu premice proraunskih
omejitev z ordinatno osjo
40
Optimalna potrona izbira
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
obleka
hrana
I
1
premica proraunskih omejitev
A
B
I
2
I
3
41
Predpostavimo, da je mejna stopnja
nadomestljivosti v toki B recimo 1/4, kar pomeni,
da se je potronik pripravljen odrei 1/4 enote
obleke, da bi pridobil 1 enoto hrane. Toda
oportunitetni stroek 1 enote hrane je 1/2 enote
obleke (razmerje med cenama obeh dobrin).
42
Za potronika bi bilo torej smiselno, da povea
nakup obleke, kolikor je mogoe, saj bi s tem
poveal svoje zadovoljstvo. eprav je zelo
naklonjen nakupu dodatnih enot obleke, pa je
najve, kar lahko dosee, da porabi v celoti
dohodek za nakup obleke. Trne cene so
postavljene tako, da bi izgubil preve, e bi
porabil en sam evro za nakup hrane.
43
MRS = razmerje med cenama dobrin

Primeri:
- ravnoteje v primeru konveksnih preferenc
- ravnoteje na ordinatni ali abcisni osi
- ravnoteje za popolne substitute
- ravnoteje za popolne komplemente
Potronikovo ravnoteje
44
Gospod Pikot e enkrat
Sodelavci imajo v slubi navado, da si zjutraj
skuhajo kavo. Ob kavi se tudi posladkajo s pikoti.
Gospod Pikot zaradi navade skodelico kave
popije, vendar mu je vseeno, e skodelico komu
odstopi.
V slubi so se dogovorili, da je treba za
vsako skodelico kave odteti 1,5 evra, za
vsak pikot pa 1 evro. Gospod Pikot
nameni vsak mesec za pikote in kavo 15
evrov.
Doloite ravnoteje gospoda Pikota.

45
Povpreen najstnik v obdobju enega leta
kupi 12 zgoenk in 15 pic.

Predpostavljajmo, da predstavljajo pice zanj
inferiorno dobrino. Ali bo v tem primeru bolj
zadovoljen z vrednostnim bonom v viini 30
evrov, ki ga lahko porabi v najveji glasbeni
trgovini v mestu, kot z denarjem v enakem
nominalnem znesku? Razloite.

Vrednostni bon ali denar?
46
Ordinalna in kardinalna koristnost

U = U (X, Y)
3.4. MODEL KORISTNOSTI

47
U
L
K
J
0
X
Y
Z
U
0
U
1
Tridimenzionalna funkcija koristnosti
48
Optimalna potrona izbira
0
Y
X
U = U
0
U = U
1
49
Sodobna ekonomska teorija raje uporablja
ordinalno merjenje kakor pa kardinalno merjenje.
ORDINALNO MERJENJE zahteva namre
uporabo ibkejih predpostavk kot pa kardinalno
merjenje. To pomeni, da si je precej laje
zamisliti, da ljudje razvrajo posamezne
kombinacije, kot pa predpostaviti, da za vsako
monost natanno vedo, koliko zadovoljstva jim
prinaa.
50

Teorija kardinalne koristnosti razlaga
potronikovo ravnoteje z mejno koristnostjo
dobrin.

MEJNA KORISTNOST dobrine kae dodatno
zadovoljstvo, do katerega pride potronik, ker
potroi dodatno enoto dobrine pri
nespremenjeni potronji drugih dobrin.
Padajoa mejna koristnost.
Potronikovo ravnoteje.
51
Kozarec
Mejna koristnost (MU) Celotna koristnost (TU)

0
6
5
4
3
2
1
0
1 6
2 11
3 15
4 18
5 20
6 21
Podatki o mejni in celotni koristnosti estih
kozarcev vode
52
6
4
2
0
0 2 4 6
Krivulja mejne koristnosti
MU
53
25
20
15
10
5
0
0 2 4 6
Krivulja celotne koristnosti
TU
54
Vzemimo, da potronik razporedi svoj dohodek na
nakup dobrin A in B. Dobrina A stane 4 evre, njena
mejna koristnost je 3, dobrina B pa 2 evra, njena
mejna koristnost pa 5.

Ali je ta razporeditev dohodka za nakup obeh
dobrin ugodna za potroika?
55
Potronik bi prav gotovo naredil bolje, e bi
kupil ve enot dobrine B in manj enot dobrine A.
e bi kupil manj enot dobrine A, bi se mejna
koristnost te dobrine poveala. e bi kupil ve
enot dobrine B, bi se mejna koristnost te
dobrine zmanjala.
56
POTRONIKOVO RAVNOTEJE je
vzpostavljeno, ko zadnji evro, naloen v nakup
katerekoli dobrine, prinese enako mejno
koristnost.
57
Pogoj potronikovega ravnoteja torej
ponazarja enaba:

MU
A
/P
A
= MU
B
/P
B


e preuredimo prejnjo enabo, dobimo:

MU
A
/MU
B
= P
A
/P
B

Ali obstaja povezava med ravnotejem v okviru
kardinalne in ordinalne teorije koristnosti?
58
Ali znamo reiti to nalogo?
Potronik ima na voljo za potronjo dobrin
X in Y 400 evrov. Cena dobrine X je 5
evrov, cena dobrine Y pa 10 evrov.
Njegova funkcija koristnosti je


Koliko dobrine X in Y po potronik troil v
ravnoteju?

7 , 0 5 , 0
) , ( Y X Y X U
59

1. RACIONALNOST POTRONE IZBIRE zahteva
od potronika, da ob danih cenah dobrin in
dohodku, izbere tisto koarico dobrin, ki mu bo
prinesla najveje zadovoljstvo.

3.5. SKLEPNE MISLI

60
- prvi korak: optimalna kombinacija dobrin se
mora nahajati na premici cene

- drugi korak: toka, ki predstavlja optimalno
kombinacijo dobrin mora leati na najvije
leei indiferenni krivulji

- ravnoteje: MRS = RAZMERJE MED
CENAMA

61
2. PRIMERI RAVNOTEJA
- za obiajne (Cobb-Douglasove) preference
- za substitucijske dobrine
- za komplementarne dobrine
- za nevtralne dobrine

3. ORDINALNA KORISTNOST
KARDINALNA KORISTNOST