Alexandre Koyre je v svojem eseju 'Pogledi na zgodovino znanosti' natanno anticipiral

znanstveni razvoj, reko da je "specializacija davek, ki ga plaujemo za napredek; za preobilje

gradiva; za poveanje nae vednosti, ki vse bolj presega zmo!nosti loveki" bitij#" Prek
specializacije zgodovine znanosti nam je pokazal, kako zelo se je znanost specializirala in
razdrobila, toliko da nas je priela begati# Praktina mani$estacija tega je razvidna v priporoeni"
ubeniki"
%
za uvod v $ilozo$ijo znanosti# &am je lovek postavljen izbrati iz seznama svoj
metodoloki in v'dnostni aparat# Kot bi dejal &"omas Ku"n( postavljeni smo pred odloitev,
kateri izmed nateti" paradigem bomo oddali svoj glas in pristopili v njeno znanstveno skupnost#
)ato tudi ne presenea dejstvo, da so tako Koyrejeva preiskovanja znanstvene revolucije %*#
stoletja kot Ku"novo pojmovanje toka znanstveni" revolucij omenjeni na doloeni" strane"
posamezni" poglavij# +eskladja med razlinimi postopanji glede znanstvene metode, med
realizmom in anti,realzmom v znanosti, razlinimi pristopi v empirizmu, itd- nas vodijo v
izkljuujoo neodlo!ljivo skunjavo , e izberemo A potem se vnaprej odpovedujemo .#
/dgovor na zgornjo dilemo postane trivialen, e razvoj znanosti postavimo v $unkcijo
zgodovinskega napredka posejanega z razlinimi prelomi# +a ta nain je Koyrejevo postopanje
podobno 0astonu .ac"elardu, njegovemu pojmovanju razvoja znanosti v obliki diskontinuitet,
'epistemoloki" zaprek' oz# kar 1ogodka, ki radikalno spremenijo epistemoloki korpus
obstojee v'dnosti# Po drugi strani se tudi Ku"n pribli!a .ac"elardovem pojmovanju gibanja oz#
procesu v znanstveni misli 2vendar ne tako kot .ac"elard3s "istorino epistemologijo
4
5, s tem ko
postavi pripetljaj znanstvene revolucije za enega v nizu dogodkov paradigmatski" pre"odov#
&eza, ki jo !elim izpostaviti je sledea( Koyrejeva misel znanstvene revolucije pred"odi
Ku"novo strukturno sistematizacijo znanstveni" revolucij v tem, ko sledi dejanskim "istorinim
nesoglasjem in teoretskim protislovnostim na svoji poti k zlomu obstojeega znanstvenega sveta#
Koyrejev poudarek le!i v nasprotujoi" si trenji" razlini" skupin skupaj s konno sintezo v
1ogodku, tako da svet ni ve enako pojmovan kot je bil pred njegovim nastopom# Ku"nova
!elja pa je univerzalizirati taken pristop# 6endar dose!e slednje s plailom doloene cene( da bi
la"ko zajel odgovor na kritike pozitivistov mora zvesti prikaz znanstveni" revolucij skozi
procesno verigo dogodkov 3 predrevolucionarno stanje brez osrednje paradigme, normalno
znanost, krizo in mo!nost zatona paradigme kot normalne znanosti#
1
7no od obvezni" olski" gradiv npr# 8#9adyman( :nderstanding P"ilosop"y o$ ;cience, 4<<4# =outledge# 9ondon#
2
1omini>ue9ecourt( ?arxismand7pistemology, .ac"elard, @anguil"em, Aoucault# %B*C# +9.# 9ondon#
1. Nastavki in nasprotja znanstvenih revolucij A.
Koyreja
)vestoba znanstveni revoluciji je mogoa samo z zgodovinskim pripoznanjem spremembe, torej
pre"odom na 'novo meta$iziko' in "kratnim opuanjem stari" pojasnjevalni" teorij# Predpogoj
tega je, da sprejmemo zgodovino kot idealistino napredovanje 'lovekega du"a' k svojemu
smotru# 1a pa bi la"ko stopali cilju naproti za"teva od nas uspe"e in neuspe"e, kateri" omejitev
presega meje znanstvenega raziskovanja 3 pomislimo samo na $ilozo$sko, matematino ali
umetnostno polje# &akno transdru!beno prepletanje ele zastavi primerne okoliine za pre"od v
stanje revolucije, naj bo ta uspeen ali neuspeen# Koyre nas !e vnaprej opozarja na metodoloke
pasti zgodovinske naracije; resnice so plod inspiracije zgodovinopiscev ali vpliva prevladujoi"
$ilozo$ski" misli# )godovini se pripeti podobna specializacija kot znanostim, dru!i ju namre
loeno obravnavanje t"eorie in praxis, kar nujno rezultira v ukrivljeni podobi zgodovine
napredka# 1a pa bi zadeve la"ko postale e bolj kompleksne, nas Koyre opozori na istovetne
te!ave pri $ilozo$iji in znanosti# ;premembe v pojmovanju utnega sveta, uporaba empirije in
eksperimenta so krepko vplivale na $ilozo$sko misel, enako kot so vplivale na razmere v
znanstveni" panoga" sami"# /svoboditev 'kanoniziranega' naina miljenja $ilozo$ije, Koyre jo
oznai za mutacija, sovpada s asom ko 1escartes postavi loveka ' za gospodarja in posestnika
narave'# +ato se obrne k estetiki in eksplicira njen pomen za 0alilejevo znanstveno misel#
6zajemno ustvarjanje idej je znanstvenikov modus operandi(" De menimo, da je 0alilejeva
znanstvena dr!a vplivala na njegovo estetsko sodbo, la"ko prav tako tudi menimo, da je njegova
estetska dr!a vplivala na njegova znanstvena preprianja#
E
" ; tem nas !eli e enkrat opozoriti na
prepletenost razlini" lovekovi" zanimanj# Fn na pomanjkanje zgodovinske doslednosti pri
konstruiranju zgodovinski" situacij# 6sak raziskovalec zgodovine bodisi znanosti bodisi
$ilozo$ije mora biti nene"no pozoren na razpoke v stanji" ene in druge, e !eli ujeti kontekst in
popolno iz"ajajoo resnico# Ge ve, vsaki znova mora spisati novo zgodovino, da bi ostal
'moderen'#
He sama Koyrejeva perspektiva spajanja razlini" pojmovanj in interpretacij, bodisi $ilozo$ski"
bodisi estetski", vodi do nesorodni" teoretski" sooenj# Kolikor so $ilozo$ija, estetika,
zgodovinopisje, $izika, matematika ali kakna druga veda medsebojno povezani, nosijo nji"ove
3
Str. 40
teoretske aplikacije vedno s seboj svojo plat neujemanja# Koyre sledi galileijevski revoluciji
skozi preobrat centralnega $ilozo$skega momenta od aristotelovske utno zaznavne dr!e do
platonske matematizacije narave in prostora# )nanstveno revolucijo %*# stoletja pojmuje za toko
rojstva moderne znanost v dve" poteza"( %# destrukcija konnega Kozmosa z neskonnim
:niverzumom in 4# geometrizacijo 2$izikalnega5 prostora# &i dve toki pa pravzaprav
predstavljata boj med aristotelovsko izkustveno strujo geocentrizma in njeno kopernikansko ter
kasneje galilejevsko opozicijo# ;topimo najprej v metodoloke zastavke razvoja in nasprotij
znanstvene skupnosti# Koyre sam se loti tega s kritiko A#@# @rombieja in njegovega dela o
=obertu 0rossetesteju
I
, torej z inpekcijo srednjevekega razvoja znanosti v $ilozo$ski re$leksiji#
&ako pripisuje pojma veri$ikacije in $alzi$ikacje srednjevekemu razvoju znanosti skupaj ob vse
veji uporabi eksperimentalne metode# Pritrdi superiornosti eksperimenta nad aristotelovsko
induktivno metodo sklepanja, ter "krati izpostavi problematiko primerjav med razlinimi
teorijam 2kar kasneje s pojmom komensurabilnosti oznaita Ku"n in Aeyerabend5# /b strani
razvoja metodoloki" pristopov Koyre povsem jasno poka!e na zametke matematizacije $izike,
ki so zajeti v 0rossetestevi" $izikalni" raziskovanji" optike# Fzbor 0rossetesteja in za njim
=ogerja .acona ne more biti nakljuje; nji"ova kritina dr!a glede metodologij 3 nezadostnost
empirine indukcije za razlago principov narave in nji"ovi" vzroni" povezav ali nji"ovega
desuktivnega obrata z veri$iciranjem ali $alzi$iciranjem 3 podpira usmeritev komplementarnosti
matematine in eksperimentalne znanosti# )a Koyreja metodoloka razlaga @rombieja preprosto
ne vzdr!i trditve, da je razvoj metod resolucije in kompozicije povzroil nastanek 'moderne
znanosti'# =avno @rombiejevo delo o 0rossetestu in .aconu odpre pogled k novoplatonizmu,
natanneje matematizacija narave skozi prouevanje svetlobe in optike# Pri tem navajanju Koyre
izpostavi kljuen poudarek kar zadeva dananje dru!boslovne znanosti, e vedno zveste
loginemu pozitivizmu, takole pravi( JPozitivizem je otrok neuspe"a in odpovedi# Porodil se je
iz grke astronomije in njegov najbolji izraz je Ptolemajev sistem# Pozitivizem niso zasnovali
in razvili $ilozo$i %E# stoletja, marve grki astronomi, ki so se znali, potem ko so izdelali in
izpopolnili metodo znanstvenega miljenja 3 opazovanje, "ipotetino teorijo, dedukcijo in na
koncu veri$ikacijo s pomojo novi" opazovanj 3 pred nezmo!nostjo, da bi prodrli v skrivnost
resnini" gibanj nebesni" teles, in ki so zategadelj omejili svoje ambicije na Jreevanje
pojavovK, se pravi na isto $ormalno obravnavo podatkov opazovanja# /bravnavo, ki jim je
4
A.C. Crombie, Robert GrossetesteandtheOriginsofExperimentaS!ien!e 1100"1#00.
omogoala delati veljavne napovedi, kateri" cena pa je bilo sprejetje dokonne loitve med
matematino teorijo in predmetno stvarnostjo#K Kritina dr!a od Kopernika dalje je natanko
nasprotovanje utemeljitvi znanosti na opazovanju in vzroni relacija" empirini" sklepov#
Kopernik je imel svoje videnje in !eljo razreiti problem# Ptolemajski sistem je gibanje planetov
razumel kot enakomerno 2naravno5 gibanje okoli )emlje# +e gibljejo se po kro!nica", zato je
bilo potrebno uvesti ekscentrino toko za sredie krivulje po kateri se gibljejo nebesna telesa#
Ker Ptolemaj ni uspel pokazati kako bi se nebesna telesa la"ko gibala enakomerno, je odprl
mo!nost Koperniku ponuditi nepojmljivo koncepcijo( obrat sredia vesolja na glavo, izmakniti
geocentrini Kozmos in ga nadomestiti z :niverzumom ;onca# Poleg tega je pomemben nain,
kako je prilo do obrata miljenja( od &yc"a .ra"eja do 8o"annesa Keplerja, z natannim
astronomskim opazovanjem in uporabo eksperimentalni" naprav opazovanja v kombinaciji z
matematino 2geometrijsko5 reprezentacijo $izikalni" pojavov# =evolucionarnost novi" $izikalni"
dognanj Koyre prika!e s "istorinim spreminjanjem pomena pojma privlanosti 2gravitacije5#
6sa predkopernikanska $izika je pojmovala gravitacijo oz# te!nost 2te!njo5 gibanja vse" delcev
proti srediu sveta# &ako za nji" kot tudi Kopernika in Keplerja je bila omejitev meta$izine
narave 3 sorodni" lastnosti )emlje in 9une 3 relacij med nesorodnimi astronomi tistega asa niso
pripoznavali# Potrebna je bila $ilozo$ska intervencija o materialnosti in enovitosti biti narave t#j#
:niverzuma, da so la"ko razbili kvalitativni "ierar"ino urejeni center )emlje v splono
privlanost nakljuni" kro!ei" teles v neskonnem prostoru# :niverzum je bil v tem asu e
vedno predmet $izinega prostora nebesni" oblik, enakomerno gibajoi" in rotirajoi" se po
navidezni" tirnica" na katere deluje stalna sila gibanja# /b strani je potrebno imeti v misli", da je
vselej bila prisotna skepsa do objavljeni" teorij, in velikokrat se je izkazalo, da so nepravilne ali
nezadostne zaradi svoji" izvorni" pogojev ali preprosto napani" izraunov
C
# )ato so bili
vsakrni poskusi raunati vztrajnost kot magnetno silo od zaetka obsojeni na propad#
Kopernik, Kepler, .runo, .ra"e so vsak na svoj nain !eleli izpodbiti ptolemajsko astronomijo
in aristotelovsko $iziko, s tem pa soasno tlakovali pot znanstveni revoluciji, ki jo je uspelo
potrditi 0alileo 0alileju#
$
Koyre navaja npr# Keplerjevo kritiko 0iordana .runa in njegove neskonnosti :niverzuma, ali galilejevsko
zavraanje aristotelovske in srednjeveke astronomije na 1escartesovi $ilozo$iji#
2. Platon, Galilei, Newton in Koyre

+esporno je za Koyreja osrednja osebnost znanstvene revolucije in moderne znanosti 0alileo
0alilej# &oda kot kdorkoli drug v zgodovini znanosti, tudi 0alilej ni izolirani znanstvenik brez
zgodovinski" pred"odnikov in sodobni" nasprotnikov# 7nako je s samo znanstveno mislijo, ki jo
Koyre slede 0alileju razdeli na tri etape s tremi naini miljenja( aristotelovska $izika, $izika
impetusa 28ean .uridan %I# stoletje5 in moderna matematina $izika Ar"imeda ali 0alileja
L
# Prva
in druga temeljita na osnovni aristotelovski $iziki naravni" procesov in gibanj
*
# &akna 'naravna
utemeljitev' implicira naravna mesta pojavov v :niverzumu, torej nujno konvergenco k stabilni
statini strukturi# "0ibanje teles je v aristotelovskem svetu nujno pre"odno stanje", zapie Koyre,
z opozorilom, da bi dobesedno jemanje te izjave povzroilo dvojno napako# ?eta$izika gibanja
je namre proces postajanja, tista te!nja k nikoli dosegljivi popolnosti .iti# ;ami dogodki te"
pre"ajanj imajo sebi lastne vzrokov nene"nega gibanja, ki je vselej statino 3 glede na izbrano
sredino toko# +otranji vzroki pa so po drugi strani bistvo taknega gibanja, delovati morajo
neposredno na gibajoa se telesa# 0ovora seveda ni o kateremkoli gibanju, temve za Keplerjevo
in 0alilejevo nasprotje med premortnim in kro!nim gibanjem oz# med kinetiko in dinamiko#
+auki prouevanja astronomije so na koncu omogoili sintezo gibanja in naela vztrajnosti, da
danes la"ko govorimo o gibanju kot stanju teles.
6rnimo se sedaj na zaetek in poglejmo kako je Koyre rekonstruiral 0alilejevo geometrizacijo
narave z 'unienjem in zamenjavo sveta z unienjem prejnjega miljenja ter ponovno preuitvijo
pojmov'# Predkopernikanska $izika je $izika Aristotela oz# 'utne zdrave pameti', zavoljo
sprejemanja kvalitativni" sodb o naravni" pojavi"# Abstrakcija matematike v tem svetu nima
zmo!nosti pojasnjevati pojava kot je let projektila ali gibanje planetov, saj "v brezasovnem
kraljestvu likov in tevil ni ne kvalitete ne gibanja#" Kvalitativnost Aristotelove $izike je terjala
statino ravnovesje, konni setevek vse" sil 2sredobe!ni", centri$ugalni", itd-5 mora v
neskonnosti znaati ni, da bi la"ko )emlja sedela v srediu ali premortno zamaknjeno
potovanje kamna proti srediu )emlje# Koyre takole opie problem relativnosti gibanja
aristotelikov( " &elo, ki pada, se giblje od A k ., od nekega doloenega mesta, ki je nad )emljo,
k )emlji ali natanneje, k njenemu srediu# ;ledi premi rti, ki zdru!uje ti dve toki# De se med
%
Str. 10&
#
'o(re na)a*a nara)ne primere +ot npr. ogen* ,nara)no, pameni na)-gor, preha*an*e
topote i- topega teesa proti hadnem., +amen pade na ta, itd/
tem gibanjem )emlja zavrti okoli svoje osi, opie glede na to rto 2rto, ki gre od A proti srediu
)emlje5 gibanje, katerega del ni ne ta rta, ne telo, ki je od nje loeno# 1ejstvo, da se )emlja pod
njim giblje, ne more vplivati na to pot# &elo ne more tei za )emljo, svojo pot nadaljuje, kot da
se ne bi ni dogajalo, ker mu se pravzaprav ni ne zgodi#" Pot od te interpretacije do +eMtonove
dokonne zavrnitve je imela ve vmesni" postaj in razliic razlag, od Kopernika, .runa do
Keplerja, ki je odkril 'vzajemno privlanost vse" materialni" teles' z uporabo primere o elastini"
veriga", ki ve!ejo pojave na zemljo# +eMton bo vpeljal 'etrto' prvino 3 privlanost
N
3 da bi spel
gibanje geometrijski" teles v abstraktnem prostoru# 1rugi problem, ki ga bo razreila
geometrizacija prostora je Aristotelov problem praznine# Aristotel intuitivno deducira neobstoj
praznine prostora, sicer bi se vsako telo z neskonno "itrostjo vrnilo na svoje 'naravno' mesto# Ge
ve, praznina ne more imeti naravni" in "ierar"ino urejeni" mest# =azline oblike pri"odnji"
geometrij bodo nekje v pri"odnosti reile ta problem# 1a bi la"ko preli zagate $izike
aristotelikov in impetusa, mora 0alilei preoblikovati $izikalni prostor# 0elileijevo delo Dialog o
dveh velikih sistemih sveta za Koyreja pomeni ne le obravnave ptolemajskega in
kopernikanskega sistema, pomeni predvsem vstop matematike na mesto $izikalni" pojavov# ;
tem pa je posredno vpeljano nasprotje med Aristotelom in Platonom v nadaljnji razvoj znanosti#
Koyre nam malenkost aljivo prepusti izbiro pripadnosti enemu ali drugemu na podlagi
ustrezanja doloenim pogojem
B
# Platonizem je 0alileiju omogoil kljubovati $iziki njegovega
asa, dal mu je intelektualni aparat za izgradnjo alternative, ki se je ne nazadnje !e nakazovala v
deli" njegovi" sodobnikov# 1ialogi in 1iskurzi so zapisali zgodovinske besede revolucionarnega
obrata naproti teoriji( "&emeljni zakoni gibanja 2in mirovanja5, zakoni, ki doloajo prostorsko,
asovno vedenje materialni" teles, so zakoni matematine narave# Fste narave, kot tisti, ki vladajo
razmerjem in zakonom likov in tevil#" Fn "Knjiga narave je napisana z geometrijskimi rkami;
nova $izika, 0alilejeva $izika, je geometrija gibanja, tako kot je bila $izika resninega mojstra,
divusa Archimedesa, $izika mirovanja#
%<
" /b tem nas Koyre opominja, da 0alileijev platonizem
ni samo posledica tudentskega seznanjanja z nasprotij "matematike narave" med Platonom in
Aristotelom, marve izvaja iz njega natanko ves svoj obrat v Dialogih# =azvijanje aristotelika
0
1anes po-nan +ot 2e3tono) gra)ita!i*s+i -a+on - ena4bo5 6
&
,7e -a matemati4ne )ede -ahte)ate )i8*i stat.s, 4e *im poeg tega pripis.*ete ne+o
resni4no )rednost in odo4ini poo9a* ) :-i+i, ste patonist. 7e pa, nasprotno, ) matemati+i
)idite abstra+tno -nanost, +i *e tore* man*8e )rednosti od tistih ; :-i+a in meta:-i+a " +i
obra)na)a*o reano bit< =/> ste aristotei+., Str. 123
10
Str. 143
;implicija o '$izini biti in njeni kvalitativni naravi' vodi 0alileja zapisati ' ob starem problemu
predstaviti popolnoma novo znanost'#
+ova znanost je bila pripravljena za zadnje dejanje( +eMtonov spoj Aristotela in Platona#
Podobno kot za 0alileja se tudi za +eMtona teorija ni razvila neposredno linearno iz pred"odni"
teorij, temve je nastala v protislovji" teorij svojega asa# +a matematini eksaktnosti
galilejevske znanstvene revolucije se je re$lektiralo nasprotovanje vsej $iziki prejnjega asa,
zato je bila nuja stkati vez med ustreznimi dognanji 'zastarele' $izike izkustva z novimi
matematine $izike likov in tevil# ;tik je v svojem jedru, tako Koyre, podal prvi +eMtonov
zakon, torej gibanje in mirovanje kot dve enakovredni in samostojni stanji, ki se o"ranjata, e
nanj ne deluje nobena sila# Pomembno pri tem je kako se razumejo telesa, saj ne gre za dejanska
vsakdanja telesa, temve geometrijska telesa v abstraktnem prostoru# ;edaj pa k drugi, t#i#
korpuskularni oz# atomarni $ilozo$iji tistega asa# Koyre izpostavlja
%%
9ukrecija, 7pikura in
1emokrita za zaetnike te veje misli, ki se z 0rassendijem, =obervalom in .oyleom razvije v
alternativo geometrizaciji znanosti# 1obro so jo poznali tako 1escartes kot 0alilei ali .runo#
Korpuskuli oz# deljivi delci so bili za .oyla 'zapis narave z znaki', jezik narave povezan z
'matematino skladnjo'# Fn z re$erenco na 6oltaireja Koyre predstavi +eMtonov spoj; takole
zapie
%4
("6oltaire ima popolnoma prav( +eMtonov svet je sestavljen zlasti iz praznine# &a
praznina je neskonna in le silno maj"en, in$initezimalni delek je napolnjuje ali zavzema
materija, telesa, ki se indi$erentna ter brez sle"erni" vezi svobodno in neovirano gibljejo v tem
brezmejnem, brezdanjem bazenu 3 ter skozenj#" Povzemimo, +eMtonov svet je sestavljen iz tre"
elementov in ene vezi( je %# iz materije atomizirani" vsak sebi neidentini" delcev, 4# sestoji iz
gibanja kot stanja, ki ji" E# prenaa skozi kontinuum praznine prostora, vse skupaj dr!i vez
privlanosti, ki je ostalim trem vnanja# 8e pa univerzalni zakon, saj velja tako za jabolka na
)emlji kot nebesna telesa# Koyre nas bistroumno opomni vnaprej kakne posledice bo povzroil
neMtonski model znanosti za njen kasneji razvoj# 6se znanosti %N# stoletja so si za svojo metodo
izbrale 'empirino,deduktivno spoznanje' skupaj s $ormo korpuskularne $ilozo$ije atomov in
razgrajeni" celot# /stalo jim je e vedno 'nereeno' vpraanje, kako razumeti 'naravo loveka'
izpeljano iz zakonov, ki vladajo nebu in )emlji# 6praanje, ki vse do danes bega znanstvenike,
predvsem iz podroja dru!boslovni" in uporabni" ved, kajti sooajo se z stalnimi in usodnimi
11
Str. 1%&
12
Str. 1#2
odstopanji modelov od realnosti# Koyre sklene svoj esej o 'Pomenu in vplivu +eMtonove sinteze'
z opazko o razpadu sveta na dvoje# ;vet kvalitet in zaznav je postal z moderno znanostjo svet
kvantitete, eksaktnosti in geometrije 3 tam, pravi Koyre, ni prostora za loveka# Dloveka in svet
zdru!uje samo praxis, medtem ko t"eoria louje brezno med obema# ?oderna znanost in njen
metodoloki pristop sta zmagala v notranjem boju za mesto v t"eoria, tako da sta s silo uvedli
model, eksperiment in eksaktnost v "subjektivni svet loveka" 3 da bi le omogoili konvergenco
dve" resnic obe" svetov#
O O O
)nanstvena revolucija %*# stoletja je imela kljuni pomen za zgodovino loveke misli in za
sodobni razvoj znanosti# 7instein je izgradil svojo teorijo, tako kot pred njim +eMton, na
mno!ici sorodni" in nasprotujoi" si nastavkov in teorij# Koyre nam ponuja videti zgodovinski
napredek znanosti skozi dogodek )nanstvene revolucije, za katerega obstajajo doloeni
pred"odni pogoji in odpira mo!nosti za sintezo in nov znanstveni prelom# 0alilejo ne bi nikoli
uspel razviti svojega teoretskega talenta in domiselni" preizkusov, e mu pred njim Kopernik in
Kepler 2ter mnogi drugi5 ne bi vsak na svoj nain odprli vrata do novega :niverzuma# Ali, e ne
bi 1escartes naredil loveka za aktivnega subjekta v naravi#
3. Kuhn, normalna znanost in parai!me " pot k
revoluciji
6sako delo o razvoju znanosti na nekem mestu opredeli svoj odnos do vloge zgodovine za
nastanek znanosti# Ku"n, podobno kot Koyre, uvodoma problematizira zgodovinski koncept
kumulativnega napredka znanosti# )godovina ni bele!enje posamezni" elementov, teorij ali
metod v skupnem prepletanju in akumulaciji# +asprotno, pre"odi med starimi teorijami in
novejimi nadomestki je stvar iste zgodovinske metode, takne ki zna razloiti prispevke
zastareli" teorij vis,a,vis novim# Postopanje med starim in novim pogosto pomeni tudi
spremembo preprianj o svetu in naravi, ki se izoblikujeta v epistemolokem aparatu nove
teorije# Ku"n taknemu elementu pripisuje odloilno prvino osebne in zgodovinske nakljunosti,
ter ga poimenuje arbitrarni element znanstvene skupnosti. Arbitrarnost moramo jemati na nivoju
znanstvene skupnosti, njeni opredelitvi temeljni" pojmov, aksiomov in teoremov, saj je za
vsakega lana znanstvene skupnosti slednje tudi iz"odina plat$orma za nadaljnje delo# &aken
arbitraren svet znanosti Ku"n imenuje 'normalna znanost', prouevanje sveta in narave skozi
prizmo 'predalkov' in zaprti" entitet# +ormalna znanost je toga s$era, ki deluje reakcionarno in
zatira inovativne poglede, a ima na sebi omenjeno naelo arbitrarnosti, ki dopua konno
pre"ajanje novosti v ospredje# +ovosti oz# anomalije, kot ji" bo imenoval Ku"n, poasi in
dosledno najedajo normalno znanost do toke, ko se stroka ove, da bo vzniknila sprememba oz#
znanstvena revolucija# &eorije morajo biti revidirane in na novo spisane, metodologije ustrezno
prilagojene, problemi in priakovani rezultati novo de$inirani, itd- ;vet znanosti preprosto ni
ve enak kot kdajkoli poprej# Fzpostavimo metodo, kako Ku"n opredeli pre"od od stare do nove
teorije( "&ekmovanje med segmenti znanstvene skupnosti je edini zgodovinski proces, ki la"ko
zavrne prej veljavne teorije ali sprejme nove#"
%E

Kako se torej odvija znanstveni procesP Ku"n neposredno loi pojem paradigme in normalne
znanosti, ter ju medsebojno pove!e# +ormalna znanost na eni strani pomeni 'raziskovanje, trdno
utemeljeno na enem ali ve pretekli" znanstveni" dose!ki"'; opirajoi" na dve" znailnosti"( %#
neprecedenen dose!ek skupine znanstvenikov, kateremu vsi sledijo in 4# dovolj odprt prostor za
pri"odnje problemsko raziskovanja# &i dve znailnosti po drugi strani de$inirata pojem
paradigme 3 skupek zakonov, teorij, aplikacij 3 ki so v doloenem asovnem intervalu zasedle
mesto 'normalne znanosti'# 1a pa se rivalske paradigme medsebojno izmenjujejo na mestu
normalne znanosti poskrbijo revolucije# Ku"n posebej podrta, da taken proces ni bil znailen
za znanosti pred +eMtonom 2oz# obdobje pred 'zrelimi' znanostmi5, le,te so bile sestavljene iz
razlini" konkurenni" ol, kjer je vsaka skupnost podpirala eno izmed nji" 2ptolemajsko,
aristotelovsko, platonsko, itd-5# 6se skupaj so ele omogoile ko"erentnost sinteze, ki jo je
potegnil +eMton s svojo /ptiko, da la"ko govorimo o neMtonovi paradigmi v me"aniki# /snovni
model je nato slu!il za "rbtenico normalni znanosti %N# stoletja, ter oblikoval naslednje
generacije tudentov in znanstvenikov z lastno metodo, verovanjem, predstavami, znanstvenimi
pravili itn### /stanimo pri nastanku paradigem# Kako se za Ku"na splo" zastavi pot k paradigmiP
;prva imamo opravka s $ragmentiranimi dejstvi o nekem spoznanju# &akno 'prvobitno' zbiranje
je prvi korak k osnovanju rivalski" teorij 3 kandidatk za paradigmo# /pravi se bodisi skozi
13
Str. 10
eksperimente ali opazovanja bodisi teoretino z abstrakcijami, " katerim se zatekajo posamezne
raziskovalne skupine# +ato se zgodi 'sinteza, ki prvi pritegne veje tevilo praktikov in izrine
stareje ole na obrobje#' ;edaj se velika veina podredi paradigmatskemu raziskovanju,
manjina pa ostane zunaj in satelitsko kro!i z eksotinimi teorijami# Konsolidacija nastopi s
pojavi znanstveni" publikacij, zbornikov, ubeniki, raznoraznimi zdru!enji, samostojnimi
oddelki na univerza", ipd- Kako paradigma torej zavzame svoj primatP Ku"n preprosto
ugotavlja, da 'zato ker uspeneje od konkurentov reijo probleme, ki ji" je skupina praktikov
prepoznala za akutne'# 2;tr# E%5 Qkrati dodaja, da nobena paradigma ni 2in ne more biti5
popolnoma uspena, je samo nene"na primerjava njeni" modelski" napovedi z dejanskimi stanji
sveta#
Primat paradigme je za Ku"na odvisen od tre" razredov problemov( 2%5 doloanje pomembni"
dejstev, 245 usklajevanja dejstev s teorijo in 2E5 artikulacija teorije# 1oloanje pomembni" dejstev
omogoi paradigmi ponuditi alternativen pogled na probleme narave s sebi lastnimi reitvami#
=azvoj opazovalni" intrumentov igra pri te" dejstvi" kljuno vlogo; z njimi se znanstveniki
dokopljejo do novi" dejstev, ki radikalno spremenijo nae dosedanje pojmovanje 3 teleskopi v
astronomiji, leydenska steklenica v elektrote"niki- Ali pa so preprosto poizkusi v naravi kot ji"
je opravljal 0alilei in tako razvil gibanje teles# &akna dejstva so nato predstavljena v razlini"
knjiga", prispevki", re$erati" in na ta nain irijo zasidranost paradigme# 1ruga plat
konsolidacije paradigme je usklajevanje teorije s praktinimi priakovanji, Ku"n navaja primere
AtMoodovega in Aoucaultjevega aparata kot te!njo pripadnikov paradigme za veri$ikacijo
skladnosti teorije s prakso# Pravzaprav gre za nekakno 'ienje' vse" porajajoi" problemov
nove teorije# 6kljuujejo izraune koe$icientov in konstant, razmerja in odnose v enaba"-
&retji razred pa predstavlja najiro zbirko eksperimentov in opazovanj, kjer gre za prenos
paradigme na znanosti v irem smislu# +eMtonovi zakoni so bili v zaetku me"anini zakoni,
vendar so se izkazali tudi v elektromagnetiki, astronomiji, kemiji in nujno je bilo aplicirati
nji"ova spoznanja v okviru te" podroij# 1oseganje takne uporabnosti je terjalo velike ume od
Qamiltona, 8acobija in Qertza, da bi preoblikovali teorijo v logino in estetsko dovreno razliico
za univerzalno rabo# +aslednji korak je doloitev skupni" pravil# Ku"n loi izbiro paradigme od
izbire skupni" pravil 2str# IB5# +aloga zgodovinske stroke je izluiti ' eksplicitne in implicitne
elemente', tiste katere so lani znanstvene skupnosti z abstra"iranjem izloili iz obi" paradigem#
;lednje la"ko obstajajo ne glede na obstoj skupnega niza pravil# )nanstveniki se la"ko ne
strinjajo v doloeni" mnenji", va!na je nji"ova identi$ikacija z obo idejo paradigme# Ku"n se
zatee k Rittgensteinu, da bi razreil sklicevanje na doloene pojme kot nosilce paradigme 3 e
imamo pojem igre ali stola nam to pove nekaj o lastnosti" vrste, podobno z normalnimi
znanostmi, ni potrebno eksplicitno vedeti sklopa pravil, temve je potrebno absolvirati 'modele
praks' ne da bi vedeli od kod izvirajo# =azloga za to sta po Ku"nu dva( prvi je te!ko dovolj
izrpno pregledati vse prakse, da bi la"ko jasno opredelili nize pravil normalne znanosti, drugi
nain znanstvenega izobra!evanje 2znanje iz katle z orodjem5, teorije so vedno prikazane v
aplikativni rabi, ubeniki vedno slonijo na praktini" primeri, itn- Prva dva razloga se
sprevr!eta v dva nadaljnja sklepa( paradigme zasedajo mesto normalne znanosti brez
posredovanja pravil toliko asa dokler skupnost sprejema njene dose!ke# Po toki, ko se prinejo
pojavljati prvi dvomi o njeni ustreznosti se prine iskanje pravil za utrjevanje polo!aja 3 pogosto
stanje predparadigamtski" obdobji, ko ve razlini" paradigem tekmuje za prevlado# 6
doloenem asu bodo zagotovo te paradigme padle in priel bo as znanstvene revolucije, katere
razse!nost bo sprva omejena na manjo podskupino, a kaj "itro se bo razirila na ire veje
znanosti#
Ku"n spremembe paradigem sledi skozi 'podaljane epizode z redno ponavljajoo se strukturo#
/dkritje se prine, ko se zavemo anomalije, tj# ko spoznamo, da je narava nekako prekrila s
paradigmo spodbujena pravila, ki vladajo normalni znanosti#' 2str# C*5 Anomalije vodijo k novim
spoznanjem in spoznanja vodijo do sprememb paradigmatski" kategorij in postopkov oz#
modi$ikacijo paradigme# Pri tem je treba biti pozoren, da Ku"n razume odkritje kot asovni
proces, interval med prvo pojavitvijo anomalije in artikulacijo novi" dejstev v teorijo 2primer
odkritja kisika 9avoisier in Priestley5# 1ruga dva primera pa ponazarjata, kako je teorija
spodbudila odkritje rentgenski" !arkov ali leydenske steklenice in izzvala novo pojmovanje
teoretini" zastavkov paradigem# +iso pa anomaliji tiste, ki so usodne za znanost temve krize
normalni" znanosti# 1voje znailnosti la"ko strnemo ob veliki" kriza" 2npr# pri Kopernikanski
revoluciji in 9avoisierovi kemijski revoluciji5, tevilnost razlini teorij in poznavanje
problemov normalne znanosti# +ezmo!nost obstojee teorije, da odgovori na raz"ajanja med
teorijo in naravo za!ene neizogiben tok raziskovanj, ki ima za svojo zadnjo toko novo
paradigmo, naj se normalna znanost e tako upira svoji trans$ormaciji# )avrnitev ene paradigme
nujno rezultira v sprejetju druge, same $alsi$ikacija in obdobje brez paradigme nista mogoa# Ge
prej pa akademska srenja razvije 'tevilne ad,"oc artikulacije' za obrambo obstojee paradigme#
7nako ni mogoe raziskovanje brez protiprimerov 3 vsak od nji" je !e mogoi vir nove krize
paradigme# =azberimo sedaj kljune korake od vznika ugank k protiprimerom in nastanku krize
do pre"oda na novo paradigmo( naravna vloga normalne znanosti je lastna samoo"ranitev, tj#
usklajevanje teorije z dejstvi oz# veri$ikacijo, kar pa s tem implicitno pone, je venomer razreuje
postavljene uganke na poti# '&orej mora biti anomalija obiajno ve kot zgolj anomalija#' 2;tr# N45
/bstojijo anomalije, ki se dotaknejo $undamentalnega ogrodja doloene paradigme in zamajejo
njene temelje# Ku"n to imenuje pre"od " krizi in nenormalni znanosti# Fzra!a se z okrepljenim
razreevanjem nastale anomalije, tako mono, da la"ko postane edina naloga celotne discipline#
Posledica tega je nujno tevilno razraanje razlini" reitev in spreminjanje pravil normalne
znanosti, katere avtoriteta je usodno naeta# +ormalna znanost ima tri mo!nosti( 2%5 ali ji uspe
razreiti anomalijo in o"raniti svojo vlogo, ali 245 problem se oznai za nerazreljiv v danem asu
in danim v'denjem ter odlo!i v pri"odnost, ali 2E5 kriza odpre mo!nost novi paradigmi# "Pre"od
od paradigme v krizi k novi paradigmi, iz katere la"ko nastane nova tradicija normalne znanosti,
je vse prej kot kumulativen proces, dose!en z artikulacijo ali raziritvijo stare paradigme#" 2str#
NC5# 6endar je procesS )gradijo se novi temelji, nove metode in orodja se spoznajo skozi as, z
miselnim obratom istega sklopa podatkov# /bdobje nenormalne znanosti je la"ko razmeroma
kratko 29avoisier5 ali dolgo 2Kopernik, 7instein5, vsekakor pa terja primerjavo stare paradigme z
novo in simulatno primerjanje z naravo# ;kozi takno obdobje se izoblikuje nov znanstveni
diskurz in pre"od na novo paradigmo imenovano znanstvena revolucija#
6zporednica med politino in znanstveno revolucijo ni sorodna v nainu svojega vznika, marve
v nezdru!ljivosti" sistemov prej,potem# Ku"n izrecno zapie, da ne gre za logine strukture,
temve za celovito epistemoloko nesorodnost, katere kon$likt je mogoe reiti samo z
opustitvijo ene reitve in sprejetjem druge# +e glede na stopnje zdru!ljivosti je la"ko vsak delek
teorije vzrok za padec kumulativnosti novi" teorij na stareji" pred"odnica"# )ato poskrbi
znanstvena revolucija, saj ima normalna znanost kumulativno naravo nabora problemov, nji"ovi"
teoretski" reitev ter objav# )a Ku"na so paradigmatski pogledi na svet medsebojno izkljuujoi,
ne samo o snovi o kateri govorijo, marve tudi o naboru metod ali skupina" problemov, ki ji"
naslavljajo# Ko enkrat dose!emo novo paradigmo smo obrnili svet na glavo, znanstveniki si
morajo na novo izgraditi svet in prieti verjeti v njegovo superiornost nad prejnjo predstavo#
Ku"n je na tej toki najbli!je Koyreju, ko navaja Rittgensteinov primer race in zajca# &ako kot si
je za Koyreja morala znanstvena skupnost %*# stoletja z 0alileijem na elu zgraditi svet na
platonski" naeli", tako sedaj vsaka paradigma izkrivi univerzalnost v'denja# )anima nas nain
kako se vsak posameznik naui z istimi instrumenti in eksperimenti videti posamezne elemente v
novem utnem svetu 2primera kart in kartogra$ije2str#%<*55# Fn Ku"n strogo loi gestalt obrat od
paradigmatskega preskoka# JPrej sem videl planet, zdaj vidim satelit#K in J+eko sem imel 9uno
za planet, a sem se motil#K )avedanje o napanosti privede znanstvenika do novega videnja. /d
Kopernika, Keplerja do 9avoisierja in 7insteina so vse revolucije privedle do novega videnja 3
od kro!nic in epiciklov do kisika in prostora# 6idenje po drugi strani vedno implicira subjektivno
interpretacijo, emur pripada za"vala za vse revolucionarne dose!ke# .rez 0alileijevega ali
7insteinovega uma svet danes ne bi bil enak, etudi gre pripoznanje tudi $ilozo$iji, da je z
1escartesom preobrnila nae dojemanje @ogita, s katerim smo la"ko prieli odkrivati anomalije#
;vet se je spremenil samo za nae interpretacije, eprav je vseskozi en in isti#