Филип II Македонецот - Ангелина Маркус

ANGELINA MARKUS RISTO POPOVSKI
FILIP II MAKEDONECOT
Skopj e, Makedonij a, 2005
kniga 19
Knigata ja sponzoriraa:
@an Mitrev
Risto Popovski
Du{ko Damjanovski
Qubi{a Jazaxievski
Fotografija i korica:
Risto Popovski
Prepro~ital:
Kokan Stoj~ev - novinar
Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:
MAKFORM - Skopje
Pe~at:
Invest trejd - Skopje
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka
Sv Kliment Ohridski - Skopje
94(381-0382/-0336
32-05 Filip II Makedonski
Markus, Angelina
Filip II-Makedonecot/Angelina Markus, Risto Popovski.-
Skopje : Kulturen centar Skrb i uteha, 2005. 88 str. :
ilustr. vo boja ; 20 sm. - (Edicija Liceum ; kn. 19)
Bele{ka za avtorot: str. 86.
ISBN 9989-2213-3-2
1. Popovski, Risto 2. Filip II
a) Filip II kral na anti~ka Makedonija (382-336 g.p.n.e)
b) Makedonija, anti~ka - Istorija - 382-336 g.p.n.e
COBISS.MK-ID 60309002
ANGELINA MARKUS RISTO POPOVSKI
FILIP II
MAKEDONECOT
Kartata na Makedonija, izdadena vo Petrograd vo 1913 godina
od g. D. D. Pavle -ûpovski, so dimenzija od 60,8h39 santimetri.
Makedonija, majka zbor so isto zna~ewe na site
jazici. Makedonija kako majka, kako zemja, kako Golemata
majka od terakota, boìca, rodilka, ~uvar na ku}ata i
ozarenik od sonce. Prirodata Majka i nejzinoto dioni-
zisko obnovuvawe. Artemida sestra na son~eviot Apo-
lon. Olimpija majkata na Aleksandar. Marija majkata
na Isus. Majkata na Konstantin caricata Elena, Teodora,
Ana Komnen, Sirma Vojvoda, Zlata Meglenska i site majki
koi rodile sinovi Makedonci. Ma~enici. Prerodbenici,
Braniteli. Angeli i Apostoli. Site ~uvari na svetata
zemja Makedonija. Za niv }e pi{uvame, za pokolenijata.
Za Filip II Makedonecot, koj {to bil i ostanal vo
fokusot na svetskata istorija, vo sredina na vladeteli
od makedonskata dinastija i car na site Makedonci. Ca-
rot koj ìvotot go pomina so falangata, nosej}i gi luznite
Golemata majka
od Makedonija
od site bitki za Makedonija, toa e toj, Filip Makedone-
cot, {to so ìvot ja plati slavata na Makedoncite i ja
napravi gorda Makedonija za navek. Za toj na{ Filip, ima
u{te nenapi{ani knigi, ima u{te nerazjasneti vistini,
ima u{te Makedonci èlni za istraùvawe, za niv, }e pi-
{uvame i ako treba, svetot naopaku }e go prevrtime do neu-
trinsko kristalizirawe za da zasveti misla svetitelna
za Makedonija, kakva {to bila vo Filipovoto vreme. Na-
stanite, delata, lu|eto, falangata, drugarite, narodot go
odbeleàa vekot. Pra{aweto za Makedonija e kompleksno
kakov {to e i nejziniot car Filip II Makedonecot.
Avtorite
MITOLO[KITE KORENI
NA MAKEDONSKIOT NAROD
Mitologijata e eden prefinet na~in niz koj memorija-
ta se prenesuva pove}e mileniumi od koleno na koleno kaj
narodite, zaradi starosta, kako na~in da go sfatat svetot
i ìvotot. Identifikacijata so prirodata i boèstvata
im dava sila da preìveat. Podvigot na nekoj heroj e toj pot-
tik na motivirana dviè~ka sila za navra}awe i objasnu-
vawe na nepoznatoto i opasnoto. Za{titata od bogovite e
garancija za uspehot, nade`ta i sovladuvaweto na sili od
neboto, zemjata ili od drugi lu|e. Narod bogat so mitologi-
ja ima u{te pobogata istorija. Toj {to ja nema, ja krade od
drugite. Ne smee ni{to da se zanemari: ni Bogot, ni boè-
stvata, ni bogo~ovekot, ni ulogata na samiot ~ovek. I ne se
znae {to inspirira pove}e, dali herojstvata vo ìvotot
ili herojskata smrt. Sekoj spoznaen nastan ispra}a poraki.
Vnimatelno so sonceto, so lovot, so hranata. Neprijatelot
demne. Da go prepoznaeme, da go pobarame vo temninata, vo
zloto, vo vojnata. Pokolenijata u~at podednakvo i od uspe-
hot i od neuspehot. Makedonskiot narod pominal niz site
fazi na sozdavawe i ìveewe i ostavil tragi za ~ove{tvo-
to. Vo neolitot najmnogu, a tie seu{te ne se ograbeni. Zatoa
vo Makedonija ima taka golem koncetrat na karpesta umet-
nost, najgolem centar vo svetot. Toa se simboli, znaci, crte-
ì, poraki pismo od lu|eto za yvezdite i nastanite. Tie
prastari makedonski lu|e umeele da se orientiraat vo pro-
storot, da ja koristat energijata i da beleàt poraki koi-
{to duri sega pristignuvaat do nas. Neolitskite ku}i, Gole-
mata majka i Adamot od Govrlevo, ukrasite na terakotnite
sadovi, slaveweto na plodnosta i sre}ata, idolite i veru-
vawata, s toa ni ukaùva na identi~niot na~in na ìveewe
so dene{nite ruralni naselbi niz Makedonija. Kontinuitet
e vkorenet vo mitologijata koja {to trae kako nasledstvo.
Makedonskata civilizacija im dava po ne{to na drugite na-
rodi, a tie nikako da i se oddolàt kako {to dolikuva. Gi
koristat tie sloevi od mitologija, sloevi i artefakti od
predistorijata, sloevi od carskite makedonski dinastii,
sloevi od pravoslavieto, kirilicata, istorijata, voenite
li~nosti i narod na Makedonecot. Seto toa treba da se znae
koga se zboruva i pi{uva za Makedoncite Feniks. Dve i
pol iljadi godini ne prisvojuvaat, ne pqa~kosuvaat, uni{tu-
vaat, i pak, od pepel sme vozobnoveni. Svet narod. Son~e-
va dinastija. Si go barame: Sonceto. Svetlinata. Dobrinata.
Tvore{tvoto. Umot i razumot. Verbata vo tragite na pretci-
Angelina Markus Risto Popovski 8
Herakle go osloboduva Prometej. Ranoanti~ki krater 610 g. pr. Hr.
te i bogovite. Si go barame Makedonecot kako ~ovek i Bog,
kako nau~nik i filozof, kako graditel i umetnik, kako
obi~en ~ovek Makedonec, koj {to }e objasni deka Makedo-
nija poteknuva od mitologijata i od realnosta.
Koga Leta gi rodila bliznacite Apolon i Artemida,
boànski ~eda, bile posveteni na Sonceto, svetlinata,
medicinata i pismoto. Site svetili{ta okolu Egejot i dla-
boko vo makedonskite zemji im bile posveteni nim.
Artemida za{titni~ka na plodorodieto i lovot, vo
pridru`ba na svetiot elen, lakot i strelata, bogato gi
ukrasuva svetli{tata so statui i carskite baziliki so
mozaici. Svetli{ta nasekade: Delfi, Dodona, Dion, Sto-
bi, Stibera, Herakleja, Epidaur. Na Apolon mu e posveteno
svetili{teto vo Delfi so Pitijskoto proro{tvo. Kadmo,
baraj}i ja sestrata Evropa, grabnata od vrhovniot bog Zevs,
imal videnie da go sovlada pitonot, da go oslobodi izvo-
rot i da go izgradi hramot. Tuka Semela go rodila Dionis.
Potoa tie neizmeni~no upravuvale, a Pitija pretskaùva-
la, lakonski i dvosmisleno: Ako zapo~ne{ vojna, }e propa-
dne golema dràva i kral - ne mu kaàla deka toj kral }e
zagine i negovata dràva }e propadne. Taka i bilo. I Alek-
sandar baral pretskaùvawe. Ja vle~el Pitija kon Delfi
vo vreme koga nemala videnie. Na pol pat Pitija izvikala:
Ti si nesovladliv. Aleksandar ja oslobodil zadovolen so
kaànoto, a na Delfiskata sve{tenica i porasnal ugledot.
Makedonskata istorija tesno e povrzana so mnogu mi-
tolo{ki nastani. Od Makedonija trgnale Argonautite na
istok do Kolhida po zlatnoto runo. I Dionis niz Azija ja
ostavil vinovata loza i bahanaliite. Herakle na istite
prostori gi izvr{il site 12 herojstva i go spasil okova-
FILIP II MAKEDONECOT 9
niot Prometej, kaznet od bogovite za oganot i svetlinata.
Za seto toa mitolo{ko vreme Atlant na svoite ple}i ja dr-
èl zemjata, a bogovite gi pridruùvale lu|eto vo pohodi-
te. Posejdon go skrotuval Egejot. Toa e patot na Argonautite,
Herakle, Dionis, Prometej, Atlant, Posejdon, Trojanskite
vojni, Aleksandrovite pohodi, patot na Apostolite niz Ma-
kedonija i Samoilovata vojska, toa e istiot pat na Krsto-
nosnite vojni. Toa e patot na sonceto po koj krstosuvaat Ma-
kedoncite, isto kako i mitolo{kite pretci. Makedonskata
dràva gi crtala granicite na legendarnite prethodnici,
podednakvo va`ni i kaj carskite dinastii i kaj mitolo{ki-
te slu~uvawa. Paralelen svet na bogovi i lu|e. Paralelni
sudbini na boèstva i herojstva. Nemi svedoci za toa se
istite lica na bogovi i lu|e na mermernite statui i fre-
skite po makedonskite drevni gradovi. Isti se gradbite i
na palatite i na hramovite.
Makedonskite carevi se Heraklidi. Heraklo so lav-
jata koà preku ramo go nosi i stapot tirs. Tirsot stanal
heraklidski potpis na parite kaj makedonskite carevi do
srednovekovieto. Pod nego pi{uva MAKEDON. Lavjata
koà vrz glavata na Aleksandar. Glava na lav ili {epi
na carskite kov~eìwa, obetkite od Dion, Stobi, Solun,
Ohrid, Trebeni{te. ne se nikakov import, ne se import ka-
ko {to objasnuvaat na{ive arheolozi. Toa se heraklidski
simboli vkoreneti kaj Makedoncite. Prisutni se i u{te
mnogu drugi simboli. Sonceto, zlatnite maski, lavot, ore-
lot, dabot, nevenot, {titot kako son~ev disk, falangata,
crvenozlatnata boja i hlamidata se potvrda na identi-
tetot na s# {to e makedonsko i anti~ko. Posveteni na mi-
steriite, na svetili{tata, na tradiciite, makedonskite
kralevi, gi izvr{uvale obredite na posvetenost i go odr-
ùvale duhot na makedonskite voini i makedonskiot na-
rod. Taa e su{tinata, bitot, karakaterot na Makedoncite,
da ja neguvaat mitologijata, dodeka ne ja pretvorat so stvar-
nost, kako {to toa go postignale vo IV vek pred Hrista. He-
rakloviot zlaten jazol vo grobot na Filip ni simoblizira
iljadi zavrzani kraevi. Toa ne e Gordiev jazol {to so me-
~ot go prese~e Aleksandar. Makedonskiot jazol treba da
se razvrzuva so logi~ki argumenti. Toa treba da se pravi
i tie tro{ki niz istorijata, da se povrzat vo eden golem
mozaik, vo vistinska slika za site postignuvawa na
Makedonecot.
MAKEDONSKA CARSKA DINASTIJA
Makedonci po~naa da ja pi{uvaat svojata istorija so
edno svoe vistinsko viduvawe. Vo svetot dosega svesno,
nesvesno ili neuko se objasnuva{e Makedonstvoto. So pre-
pravawe i uni{tuvawe na dokazite na makedonskoto veli-
~ie, sosedite, neprijatelite i svetot {to ne saka da ne
priznae, ne moàt da ni go odzemat najsilnoto oru`je - lo-
gikata. Aristotelovata logika e oru`je ili orudie na
umot, kako {to veli samiot toj za naukata, za zakonite na
vistinitoto mislewe kaj lu|eto, sega i kaj kompjuterite.
- Aristotel e Grk, mi velat, ako bil Makedonec ne
moèl da odi vo Atina, }e go ubiele.
- Ako Aristotel bil Grk ne moèl da ìvee vo Pe-
la, im velam, Makedoncite }e go ubiele od isti pri~ini.
Filip na Aristotela mu go doveril sinot, so site drugi
princovi, na vospituvawe. Aristotelovata filozofija e
idninata na Filipovata ideologija i pobedi. Duri potoa
Aristotel vlegol vo Atina so okupatorskata makedonska
falanga. Zarem za toa go pravat Grk. Zarem Demosten ne
bil vo Pela so se Filipiki da moli mir za Atina? Nikoj
Demosten za toa ne go pravi Makedonec.
Morame sogleduvawata da gi filtrirame i falcot
da go otfrlame. Postojat razni verzii za toa dali posto-
ime ili ne, dali imame car ili ne, kaj sme i kakvi sme, od
kade sme? Tie sme! Vo eden prekrasen den, vo grobot na
eden Makedonec vo Egipet (Egejot) pronajden e Atinskiot
ustav. Eden nepobiten fakt deka Aristotel ne pi{uval
za Atina, tuku gi prou~uval ustavite na 130 gradovidrà-
vi~ki za da znaat makedonskite carevi kako da gi osvoju-
vaat i kako so niv da makedonstvuvaat, pove}e od trista
godini. I u{te eden fakt. Pred triesetina godini, slu~aj-
no vo iskr{eni grnci pronajdeni se Kumranskite rakopisi
i vo niv kompleten popis na Makedonskata dinastija na
carevi vo kontinuitet, od Karan 825 g. pr. Hr. do Persej.
I vo Vavilon e najdena plo~ka so ispi{uvani makedon-
ski kralevi na Selsukidite, Antiohite, Ptolomeite s
do Kleopatra VIII. Tie hronologii ne se negiraat. Tie poma-
gaat da se identifikuva s drugo {to go sozdavale Make-
doncite na ikumenskite prostori. Vo eden papirus vo
Egipet sve{tenicite napi{ale kako Aleksandar e pro-
glasen za faraon. Mnogu zapisi, dogovori, steli, patokazi,
bisti, moneti ni soop{tuvaat po ne{to. Da ja priloìme
tabelata na makedonskite carevi, objavena vo knigata
Aleksandar Makedonski - Makedonizam - od Kosturski i
Popovski. Spored Kumranskite rakopisi Filip II e na 23-to
mesto po tatko mu Aminta. Vo centarot na tabelata Filip
kako da e vo centarot na svetskite zbidnuvawa od toga{
do deneska.
Mnogu podatoci za Makedonskata dinastija se siro-
ma{ni. Se znae za sli~noto ureduvawe na toa {to go opi-
{uva Homer vo Ilijada i Odiseja. Vo Makedonija nemalo
ropstvo, tuku rodovsko ureduvawe so plemenski voda~i.
Narodnoto sobranie go so~inuvale site Makedonci, sposo-
bni da nosat oru`je i obu~uvani vo voeni ve{tini. Plem-
stvoto, vojskata, slobodnite selani i narodot se upravuva-
le spored makedonskite zakoni. Koga Engels go pi{uval
deloto Poteklo na privatnata sopstvenost, familijata,
dràvata, kako vo predvid da go imal tokmu makedonskoto
op{testvo. Toj proces se odvival so pogolemi familii
zdruèni vo bratstva, nekolku bratstva bile rodovi i ne-
kolku rodovi go so~inuvale plemeto i narodot na ~elo so
plemstvoto i plemenskata aristokratija. Site pomali ili
pogolemi grupi bile krvno povrzani so zaedni~ki Argeadov
gen (star, arhai~en, arheolo{ki, aro ili Arhelo). Toj proces
na sozdavaweto golema dràva na makedonskite kralevi
go zavr{il Filip II so obedinuvawe na site plemiwa na
teritorijata na Makedonija.
Pred toa, isto takva politika, sproveduvale site
prethodni kralstva so zaedni~ki interes na site Makedon-
ci. Site sklu~uvale sojuzi, dogovori, trgovski vrski so
Argejskiot rod na Heraklidite - Makedonci. Site koriste-
le uslugi i se obiduvale da gibnat vo Makedonskata neza-
visnost. Toa e pri~inata za golemata voinstvenost na Ma-
kedoncite. Poznato e deka u{te Aminta I im daval zemja
i voda na Persijcite, odnosno pat za napad na Atina i dru-
gite grad dràvi~ki do Pelopones. Kaj Polibie vo II kniga
opi{an e slu~aj kako Sparta postapila kon persiskite pra-
tenici koga od niv pobarale voda i zemja. Pratenicite
bile frleni vo bunar i zatrupani so zemja. Vo Persija bil
praten odgovor deka go zadovolile nivnoto barawe. Tie
vojni traele 150 godini i ne bile samo persisko - atinski,
tuku bile vovlekuvani u{te Teba, Arg i Sparta i site edni
sprema drugi. Za toa vreme, makedonskata dràva, monar-
hija, so nasleden kralski rod jaknela i se podgotvuvala
za svojot najgolem nastap na politi~kata scena, za obedi-
nuvawe na narodite.
Za Aleksandar I se znae vo svetot
po negovite zlatni moneti so vrven
kvalitet, izgraviran kowanik so
kopje. Od toga{, po tradicija, site
Makedonci na vladetelskiot tron,
monetokovanieto go dovele do ne-
nadminato sovr{enstvo so svoj lik
na parata i dràvni belezi na opa-
~inata. Vo toa vreme Atina ne bila
monarhija i nemala pravo da kova
pari. Podocna se pojavila utkata
kako predvestie za kobnite porazi
i is~eznuvaweto na taa dràva.
Aleksandar I poznat e spored Herodot, po toa {to na Per-
sija ne samo {to i dal voda i zemja, tuku i li~no u~estvu-
val protiv Atina vo prvite borbeni redovi. Go narekuvaat
Filhelen, demek prijatel na Helenite, zo{to no}e, go na-
pu{til logorot (taborot) i oti{ol da gi predade persiski-
te i makedonskite vojski na atiwanite. Laìrawe na
istorijata, bez poznavawe na moralot na carevite. I So-
lonovite zakoni se mreà za sitnite komarci - krupnite
yverki te{ko se fa}aat i ne so zakoni i pajaìna. Od dru-
gi izvori se znae deka carskite dinastii imale sorabot-
ka i razbirawe i krvni vrski vo monarhiite od Persija
do Makedonija.
Pred krajot na V v. pr. Hr. so persiska pomo{ zavr{e-
ni se Peloponeskite vojni me|u Sparta i Atina. Vo toa vreme
vo Makedonija vladee Arhelaj I. Toj so svoite reformi po-
stignal uspeh {to ne moèle da go postignat ni 8 carevi
pred nego i 10 drugi po nego, s do vladeeweto na Filip II.
Moneta od vremeto
na Aleksandar I
ALEKSANDAR I
VLADEE
495-454 g. pr. Hr.
Arhejlaj I vo svoeto vladeewe so
Makedonija poznat e po gradeweto,
kako i pove}eto makedonski monarsi
niz svetot do krajot na toj milenium
i podolgo vreme. Arhelaj izgradi
mnogu gradovi, pati{ta, svetili-
{ta i teatri kako tie vo Dion, Ege,
Pela. Ja izgradi Pela i ja premesti
carskata prestolnina od Ege. Vo toa
vreme zapo~na da gi gradi make-
donskite gradovi ponasever, poda-
leku od krajbre`noto piratsko ogra-
buvawe i kolonizirawe od strana
na atiwanite. Taka niknuvaat makedonski gradovi okolu
Stobi, Ber, Voden, Krenida, Olimp, Pidna, Larisa i onie
gradovi {to sega se iskopuvaat okolu Vardarski rid, Va-
landovo po dolìna na carskiot pat {to gi povrzuval
makedonskite plemiwa vo edna makedonska dràva.
Nekoj ne se u{te otkrieni. Toj pat odel od Apolonija na
Jadran do Crno more i do Persepol i Suza na persiska
strana. Po toj pat Arhelaj i Kir razmenuvale stoki, de-
legacii, pohodi. Po toj ist pat Persija ja napa|ala Atina.
Po toj carski pat Filip ja {irel Makedonija a po nego
pominala i falangata na Aleksandar na svojot pat kon
istok. Ostatoci od carskiot pat niz Makedonija se zabe-
le`livi i do deneska so adaptivno ime Via ignacija.
Po toj pat od dvete strani niz Makedonija se zbieni Apo-
lonovite svetili{ta i tipi~nite makedonski gradovi
so ulici pod prav agol, {to kako model prodolùva vo
Aleksandriite.
ARHELAJ I
VLADEE
419-399 g. pr. Hr.
Moneta od vremeto
na Arhelaj I
Makedonskite carski gradovi imaat ne{to zaedni-
~ko. Site se gradeni na pregledna viso~inka. Tip na pala-
ta so kolonadi, statui, mozaici. Me|u palatite - sredi{te
plo{tad. Vo blizina Liceum carska {kola za blagorod-
nici, Muzeum, Stadium za ve`bi na regrutite, pa sveti-
li{te na Apolon, Artemida ili Asklepio so izvor vo sre-
di{teto rotonda. Potoa, na istoto mesto, za isti nameni,
niknuvaat bazilikite carskite krstilnici i le~ili{ta.
Najvaèn od s bil teatarot, sozdaden za slava na pobe-
di, pretstavi, svadbi, za celiot javen ìvot, {to se odvi-
val pred carot i narodot. Takov bil rasko{ot po makedon-
skite gradovi kade {to ìveelo plemstvoto. Toa ni go
pokaùvaat site iskopini kade {to postoela neolitska
gradba, potoa kralski ku}i, srednovekovni tvrdini i so-
vremeni gradovi. S toa postoelo od 9 do 5 v. pr Hr. kakvi
{to se iskopinite vo Trebeni{te, Lihnid, Heraklea,
Stibera, Stobi, Nerezi, Marvinci, Dion, Ege, Kabul...
Dokazite za makedonskata kultura zastapeni se vo site
periodi pred i po Filip i Aleksandar i tie se tvorbi,
zamisli i ostvaruvawa na Makedonecot.
Arhelaj so pravo se narekuva mecena. Vo svoite car-
ski palati, teatri, biblioteki imalo mesto za li~ni car-
ski lekari, arhitekti, filozofi, glumci, poeti, slikari,
istori~ari i razni sovetnici od site oblasti. Carskoto
bogatstvo moèlo toa da si go dozvoli, a ne graddràvi-
~kite, Arhelaj gi sobral vo svojot dvor najvidnite lu|e
od toa vrme i im ovozmoìl mirni uslovi za rabota. Toa
se Evropid, Tukidid, Agaton, Herim, Timotej, \or|ija, Hi-
pokrat, Zevksid... Samo Aleksandar okolu sebe imal mno-
gu pogolem broj na nau~nici i umetnici. Zaedno so kral-
skite drugari i falangata toa bila najgolemata patuva-
~ka ìva laboratorija vo svetot, {to go ostavila make-
donskiot duh da zra~i. Vo svetskata literatura pohodot
na Aleksandar go narekuvaat ekspedicija. So pravo toa
i bilo, nau~na ekspedicija, {to ja promenila slikata za
svetot i narodite.
Tvore~kiot duh na site pridru`nici Aleksandar bo-
gato go nagraduva. Toa go pravel i Arhelaj. Koga Evripid i
Agaton pobegnale od Atina po ubistvoto na Fidie, Sokrat,
Protagora... Arhelaj gi primil vo Pela i im ovozmoìl
uslovi za rabota. Za po~etok im daval po dva talanta, a
toa iznesuvalo 60 kilogrami zlato. Umetnicite uìvale
vo rasko{ot na carskiot dvor isto kako i samoto carsko
semejstvo.
Arhelaj vo svoeto dvaeset godi{no vladeewe gi pro-
{iril granicite na Makedonija do Pidna i Larisa vo Tesa-
lija. Ja zacvrstil centralnata vlast. Ja zajaknal vojska-
ta i vooruùvaweto. Na Atina i prodaval hrana, gradeèn
materijal, drvo za brodovi, vesla, katran i smola i s
drugo {to go nemalo vo Atina. Makedonija izobiluvala vo
bogatstva od {umite, dolinite, lovi{tata, rudite. Za toa
ni svedo~i visokiot stepen na izgradba i izrabotka na
orudija, sadovi, nakit. Apetitot na Atina po makedonskite
sirovini rastel, kako i deneska, {to ni go pusto{i stopan-
stvoto (mermerite, rudite, tutunot, zemjodelieto).
Toa doveduvalo do postojani sudiri so posegawe po
makedonskoto krabre`je na Egejot i ostrovite. Toa go do-
znavame i od borbata na drugite makedonski monarsi.
Po smrtta na Arhelaj, za deset godi-
ni vo Makedonija, se smenile trojca
vladeteli. Arhelaj II, Aminta II i Pa-
usanie. Vo toa vreme nekoi plemen-
ski voda~i vo Makedonija se obidu-
vale da se otcepat od centralnata
vlast na makedonskata dràva.
Sepak, ulogata na carot kako prvo-
sve{tenik na misteriite i obredi-
te vo Apolonovite svetili{ta, Dio-
nisiskite proslavi i Olimpiskite
igri ne go dozvoluvale toa. I pokraj
neredite od Arhelaj I do Aminta III
site makedonski pokraini na Ilirite, Tesalcite, Halkidi-
cite, Trakite, Lihnidite, Peoncite, Argejcite, Pelagoncite
si ostanale makedonski. Vo po~etokot na IV vek pred Hr.
Makedonija beleì razvoj i rasko{na gradba na gradovi.
Atina edvaj preìvuvala. Vodela o~ajna borba za odrùva-
we na pomorskiot pat na ìto, patot od Atina do Crnomo-
rieto. Povremenata agresija vrz makedonskoto krajbre`je
}e go razre{uva i Filip II. Mnogu sudiri, sojuzi, dogovori
i diplomatija i pokraj toa {to idninata i progresot na
svetot se nayiraat vo makedonskata monarhija a ne vo
graddràvi~kite.
Aminta III so doa|aweto na vlast gi smiril vnatre{-
nite nemiri. Zel nevesta od Linkestida, princezata Evri-
dika. Taa mu rodila tri sina: Alekandar II, Perdika III i
Filip II i }erka Rina. Zel i druga èna Gigeja i taa mu ro-
dila tri sina: Arhelaj, Aridej, Menelaj. Na golema drà-
va so golema teritorija i treba golema carska familija
AMINTA III
od 390 - 369 g.pr. Hr.
Tatkoto na
FILIP II
Moneta so likot
na Aminta III
da se bori i da vladee vo site gradovi. Aminta III imal
buren ìvot i postojana borba vo tekot na celoto svoe vla-
deewe. Takva e sudbinata na site makedonski carevi. Bor-
bata koja ja vode{e Arhelaj I za zacvrstuvawe na central-
nata vlast na makedonskata monarhija mu se replicira i
na Aminta. Istorijata se povtoruva. Ilirskoto pleme se
obiduva da se osamostoi i ja napa|a Linkestida. Ne e jasno
zo{to vo Pelagonija se smestuvaat: Peonci, Iliri, Linke-
stidi i dr. plemiwa koga se znae deka tie ne se dràva,
tuku oblasti, sostaven del od edinstvenata makedonska
dràva. Aminta ne moèl da se otkaè od Linkestida,
dobil pomo{ od Tesalija i Halkidik, gi ograni~il Iliri-
te, gi odbranil roditelite, bra}ata, narodot na caricata
Evridika. Linkestida, Pelagonija, Orestija, ... bile centa-
rot na Makedonija. Ilirite, Dardancite, Trakite, Tesal-
cite kako periferni plemiwa se vklopuvale vo Makedo-
nija i ako povremeno pod tu|o vlijanie sakale da se
osamostojat. Makedonskite kralevi gi odrùvala edin-
stvoto nekoga{ so sojuzi, dogovori ili odrùvawe na nekoi
lokalni prava. Site plemiwa davale vojska (kako Tesal-
skata kowica) gi po~ituvale son~evite simboli i gi poddr-
ùvale reformite. Duri na Avdoleon, od Peonija, mu bilo
dozvoleno da kova moneti so simboli i pismo kako make-
donskoto. Za da ja isprobaat silata na sekoj vostoli~en
vladetel nekoi plemiwa se buntuvale i zatoa makedonski-
te kralevi na ist na~in postapuvale: nekade so borba,
nekade so dogovori, nekade so pogolemi prava. Taka i Amin-
ta napravil voen sojuz so Halkidik vo traewe od 50 godi-
ni. Gradot Olint pobaral toj sojuz da se pro{iri na celoto
krajbre`je na makedonskite gradovi. Toa bi zna~elo pogo-
lemo vlijanie na Atina preku halkidi~kite gradovi. Aminta
se sprotivstavil na toa i ja povikal Sparta na pomo{. Vo
382 g. p Hr. godina Sparta go zazela Olint so svoja vojska i
po~nala brzo da napreduva kon makedonskite krajbre`ni
gradovi. Toga{ Atina po povik na Aminta, do{la da se bori
protiv Sparta. Dvata polisa kako da ja prodolìle Pelo-
poneskata vojna, sega, na makedonska teritorija.
Aleksandar II prodolìl so istata
politika da se odrì pro{iruva-
weto na Makedonija, se upatil vo Te-
salija da go protera Aleksandar Fer-
ski od Larisa. Tesalcite ja povikale Teba so vojskata na
Pelopida za da gi proteraat Makedoncite. Vo 368 g.pr. Hr.
Aleksandar II bil ubien po {to e sklu~en dogovor i Mir
na {teta na Makedonija. Filip odveden vo zalo`ni{tvo
vo Teba. Mladiot 12 godi{en princ od blizu i od vnatre
gi doìvuval opasnite demokratii na graddràvi~kite,
ja prou~il svetata ~eta od Delfi. Li~nosta na Filip se
gradela vrz soznanieto za nepravdite nad Makedonija.
Re{en seto toa da go ispravi i da go kazni, dolgo razmis-
luval i ja planiral idninata na Makedonija i svetot.
PERDIKAIII se pokaàl kako dale-
kuvid i sposoben vladetel nalik na
negovite pretci. Borbata na Atina
so Halkidik, koja ja iniciral u{te
Aminta, Perdika ja poddràl, sakaj}i da go oslabi Olint.
Koga Atina se zasilila i posakala da go osvoi Amfipol,
Perdika se premislil i javno iskaàl neprijatelstvo kon
ALEKSANDAR II
SINOT NA
AMINTA
PERDIKA III
365 - 360 g. pr. Hr.
Atina, ispratil voena pomo{ i go
za{titil Amfipol i celoto make-
donsko krajbre`je. Konfliktite za
Olint, Larisa, Amfipol i Apolono-
vite svetili{ta dolgo traele i se
povtoruvale, i se prenesuvale s do
Filip. Perdika gi smiruval obidi-
te za nemiri, gi obedinuval plemi-
wata, ja zasiluval nadvore{nata
politika i mu gi prenel na Filip
site nere{eni prolemi kako zapletkan jazol okolu Make-
donija. Otkako go vratil Filipa od zalo`ni{tvoto vo
Teba, Perdika mu ja dal Linkestida na uprava. Pet godini
podocna Filip II stanuva car na Makedonija, priznat od
site drugi kralevi i dràvi.
Moneta so likot
na Perdika III
Moneta so likot
na Filip V
Moneta so likot
na Persej
Portret na Filip II
FILIP II MAKEDONECOT
Vo godinite na celiot IV vek pr. Hr. vo Makedonija
prodolùva nevideniot razvoj. @iveele i rabotele najmo}ni
lu|e. Vo vremeto na Filip rodeni se Aristotel i Demosten.
@iveel i Platon koj{to ne napi{al nitu eden red ni za
Filip ni za Makedoncite. Ne moème ni da gi nabroime si-
te {to go odbeleàle vekot so nastani od Makedonija, so
borba i pi{uvawe. Vo Pela ìveel i pi{uval carskiot isto-
ri~ar Teopomp. Kade se tie 40 knigi za Filip? I 40 - te kni-
gi od Polibie za makedonskata istorija. Od Tukidid, od
Biblijata i evangelijata, od Ruf, od Diodar, od Plutarh, od
Justin, od Arijan, od Laercie i od samiot Aristotel?
Kaj site niv, koga se zboruva za Makedonecot, oded-
na{ spisite is~eznuvaat ili se prerabotuvaat. Za Demosten
s {to rekol i napi{al protiv Filip i Makedonija se ~uva
i se preveduva. Kako da ne znaat deka negacijata e mnogu
dobra afirmacija. I deneska mnogu u~eni lu|e go umnoù-
vaat plagijatot. So koj um i so koj razum? Ni da vidat ni da
sfatat so logikata koja im ja dal Aristotel na lu|eto kako
osnova i za informatikata. Nikako da go sfatat Filip
Makedonecot, ni negovite dela. U{te vo negovo vreme Teo-
pomp }e re~e: Filip e najsilniot ma` vo Evropa.
Eve sme vo dilema so {to da otpo~neme da pi{uvame
za Filip. Dali za Filip kako ~ovek, Filip - carot i voinot,
Filip i falangata. Filip i gradbite, teatrite, gradovite?
Filip vo mirovnite dogovori i sojuzi. Filip vo Olint,
Fokida, Lokrida, Amfiktionite ili Heroneja? Za s mora
da se opfati kako za sistem, kako za nauka, tvore{tvo. So
{to da go dopreme Filip, go gledame vo sprega na vrvna
filozofija i vrvna organizirana dràva na Makedoncite.
Koga Filip se rodi kako tret sin na
Aminta i Evridika ima{e s {to
moè da imaat carskite sinovi vo
Pela, od rasko{ do obrazovanie.
Filip u{te kako dete go nasledi pravoto na prvosve{ten-
stvoto. So voveduvaweto vo makedonskite misterii, raste-
{e kako div, nadmen, umen, presretliv na sudbinata na po-
svetenite carski sinovi. Rano gi isproba blagodetite na
Dionosiskite ~estvuvawa. Na vinoto mu ostana veren kako
i site Makedonci. Vinovata loza se {irela po makedon-
skite teritorii niz svetot. Kakov pronajdok za nazdravu-
vawe! Da ne bil toa ambrozium na Bogovite i Dionis? Ako
ne e zo{to toga{ pretstavuva pri~est vo hristijanstvoto?
Vino ne pijat ni muslimanite, ni Evreite, ni budistite.
Kolku samo pehari, grnci, iznapravile Makedoncite! Kolku
grozdovi i vinova loza gledame isklesani vo na{ite sta-
tui na Dionisa! Aj na zdravje, Makedonci.
Mladiot Filip bil posveten i na Samotra~kite mis-
terii, bahanalite i Apolonovite svetili{ta. So niv rako-
vodele sve{tenici od carska loza. Tamu se sretnuvale car-
skite naslednici. Tamu Filip ja zapoznal Olimpija i se
oènil so nea. Na Samotri~kite misterii im bil posveten
Herodot, Orfej, Pitagora, a posebno ènite od Makedonija,
~ii sve~enosti se odrùvale vo ~est na Artemida. Duri
Filip bil vo zalo`ni{tvo vo Teba ne mu bile skrateni
FILIP
OD PRINC
DO VOIN
amfiktionite vo Apolonovoto svetili{te vo Delfi. S toa
vlijaelo vrz formiraweto na cvrstiot karakter na Filip
i negovata re{enost kako da go osvoi rakovodeweto i
za{titata na svetili{tata. Pa gi osvoil site pati{ta i po
zemja i po voda od Heroneja do Pelopones. Potoa, otkako brat
mu Perdika go vrati od zalo`ni{tvo dobi uprava vo Pe-
lagonija i Linkestida na 17 godi{na vozrast. Go ostvari toa
{to go ostvari. Go razvrzuva{e makedonskiot jazik i ja tur-
ka{e Atina me|u spilite i moreto, tamu kade {to pripa|a.
Pove}e od sto godini Atina gi vovlekuvala i drugite
gradovi vo pomorski sojuzi, Filipiki i sveti vojni. Pove}e
od sto godini Atina pravela primirja so sekoj Makedonski
kral od Arhelaj do Aleksandar Makedonski. Sto godini Ati-
na gi napa|ala makedonskite gradovi. Filip toa go sfati ne
kako ogor~enost, ne kako odmazda, tuku kako potreba da se
stavi kraj na tie povtorni ograbuvawa. Sfati deka presme-
tkata so Atina treba da bide temelna i kone~na ja sfati
svojata uloga vo toa i po~na da se podgotvuva. êka{e, pla-
nira{e, prou~uva{e edna izvonredno dobro smislena tak-
tika: postepeno da napreduva i da pridobiva grad po grad.
I pokraj s Filip - ~ovekot sedum - osum pati se è-
ne{e, se vesele{e, go nazdravuva{e ra|aweto na svoite
deca i ja {ire{e makedonskata krvna vrska za pocvrsto
obedinuvawe so srodnite rodovi. Se oèni so Tesalka, so
Molo{ka, Makedonka, samo ne so atinska hetera. Vnima-
va{e. Makedonskata familija i makedonskata èna, kako
Golemata Majka, da go ~uva ~isto ogni{teto, ku}ata, potom-
stvoto. Na site poliwa treba{e da se afirmira Makedo-
nija so otstranuvawe na pri~inite, a ne posledicite na
sostojbite {to gi zatekna i gi nasledi Filip.
Makedonija po Arhelaj I, Aminta III i
Perdika III se najde vo ista politi-
~ka sostojba kako pred 50 godini.
Zna~i na Filipa mu pretstoe{e is-
toto preureduvawe, jaknewe i pro{iruvawe na Makedonija.
Filip znae{e deka toa mora da go napravi sam, so svojot
narod, za svojata Makedonija. Prvo {to prezede mladiot
22 godi{en car pobara priznavawe od site kralevi i ple-
menski voda~i na svojata teritorija. Vo Pela go dovede
celoto plemstvo od site provincii. Im ovozmoì carski
ìvot vo palatite. Site plemenski voda~i gi vovede vo
armijata i dvorskite ceremonii. So toa gi oslabna nivnite
plemenski pozicii za eventualni separatisti~ki idei. Gi
pridobi Molosite od Epir so ènewe na }erkata Olimpija
od Neoptolomen. Podocna toj go postavi za kral na Epir,
bratot na Olimpija, Aleksandar Molos. So toa na Filip
mu be{e obezbedena poddr{ka, pa duri edno vreme Ma-
kedonija dobi Molo{ki car od Pir. Toj ja brane{e Makedo-
nija od Rimjanite. Poznata e Pirovata pobeda i zboro-
vite: So u{te edna vakva pobeda }e ne snema. Filipovata
taktika vo borbite be{e so {to pomali `rtvi na falanga-
ta. Koga toa be{e potrebno èstokiot car èstoko udira{e.
Najgolemoto proslavuvawe na Make-
donija Filip go napravi so make-
donskata falanga. Falangata poz-
nata u{te od Homer, Filip ja prou~i
kaj Pelopida i Leonid vo Teba, koga be{e zalo`nik. So
organizacija na svojata falanga Filip se nadmina samiot
sebe. Prvo ja sozdade armijata na slobodni selani.
FILIP II
359 - 336 g. pr. Hr.
CAR NA
MAKEDONIJA
FILIP II
I FALANGATA
Makedonija nema{e robovi da se vklu~at vo vojni. Toa go
iskaà i Demosten deka od Makedonija ne moèlo da se
kupi ni rob. Na Filip mu trebaa slobodni lu|e, kakvi {to
bea Makedoncite, posveteni i na ìvotot i na borbite.
Filip najgolemo vnimanie posveti na kowicata na kral-
skite drugari, regrutirani od plemstvoto vo Pela so
poteklo od Arg, Tesalija, Epir, Pelagonija... Toa se
Filipovite rodnini i generali: Parmenion, Perdika,
Aleksandar Link, Antipatar, Aleksandar Molos. Nekoi od
niv rakovodele i so Aleksandrovata falanga. Mnogu od
niv stanale kralevi i faraoni vo novite makedonski
dràvi na tri kontinenti.
Falangata so dolgi kopja gusto zbiena kako yid be{e
za davawe otpor protiv napad. Kowicata napa|a, a levoto
krilo zaobikoluva zad grb na neprijatelot, Kopjanicite i
{titonoscite se alka pome|u kowicata i drugite rodovi
vo falangata. Frla~ite na kopja zbunuvaat so svojata pre-
ciznost i sejat smrt kaj neprijatelot, koj nema kade da bega.
Ponekoga{ Filip vnesuval i platenici za zlatni
stateri. Site razni rodovi se koordinirale so ve`bi i
mar{evi, zime i lete, podgotveni za sekoe vreme i za sekoj
teren. Na ~elo na kowicata odel Filip, komanduval i go
{tedel sekoj borec. Ja usovr{uval falangata i oru`jeto
za opsada na gradovi so katapulti, ovnovi, kuli, |uliwa.
Sepak najgolemoto oru`je bila taktikata. So vakva vojska
na site Makedonci im bila obezbedena pobedata, falan-
gata, moèla da se nafrli vrz gradovite i brzo da osvoi.
Taktikata bila da se izbegnuvaat gradovite i {to poma-
lku da se razurne i ubie. Vo gradovite trebalo i ponata-
mu da se ìvee. Borbite se vodele na izbran teren vo pole.
Makedonskite carevi prvo nudele mir i ~ekale do tri de-
na. Nudele uslovi, davale procenka i potoa stra{en sudir
i pobedi. Koga Filip procenil rizik kaj Termopilite,
prviot pat, ja povlekol falangata, a koga se sozdadoa
uslovi, bez borba, slobodno i niv gi osvoi. So taa taktika
lesno gi prisoedini Trakija i Tesalija i gi smiri Ilirite
i Tribalite. Toa go olesnilo i sli~nosta na tie plemiwa
so Makedoncite. Samo tri grada se sprotivstavile na fa-
langata i propadnale. Toa se Olint, Teba i Tir.
So Atina Filip taktiziral za da pomislat deka po-
robuvaweto zna~i sojuz i sloboda. Kruna na toa ubeduvawe
e Heroneja. Vo taa smisla Diodor }e napi{e: So takva fa-
langa na Aleksandar ne mu trebaa nikakvi sojuzi. La`nite
sojuzi na Filip so Atina mu sluèa da zajakne falangata
i da se pro{iruva Makedonija. Kolku e spomenot i silata na
makedonskata falanga so~uvan imame dokaz kaj Polibie II
kn. str. 406 vo vrska so Persej so rimskata vojska kaj Pidna
vo prvata polovina na II vek pr. Hr. Imeno, konzulot Lucie
dotoga{ ne videl falanga, tuku prv pat so nea se sretnal
vo bitkata so Persej. Potoa ~esto im raskaùval na pri-
jatelite vo Rim deka ne videl ni{to postra{no i pouà-
sno od makedonskata falanga, iako prisustvuval i koman-
duval pred toa so tolku bitki.
Za Filip falangata e samo edno obele`je na make-
donskata dràva. So kolku u{te takvi odliki }e se sretne
Makedonecot, za da ne n zaboravaat, zavisi od nas, od
Makedoncite. Na{ite pi{uvawa i objasnuvawa na uloga-
ta na Makedonija vo svetskata istorija pretstavuva tkae-
we jazli, na fenomenot i likot na Filipa i Makedonija.
Toj ne ostavi nitu edno }o{e neprou~eno, nerasvetleno,
nepodignato na povisoko nivo. Dobro podgotveni od nauka-
ta na Pitagora, Demokrit i Aristotel, Filip vo matemati-
~ki dostreli go planira{e organiziraweto na falanga-
ta, gradeweto na gradovite i teatrite i primenata na
metod i sistem vo site svoi aktivnosti. Ne trpe{e zagu-
bi. So akumulirana energija go sledea narodi i vojski, pri-
jateli i nau~nici vo pobeda i uspeh. Filip be{e nasekade
vo pridru`ba so najvernite borci vo falangata. Gordo gi
nose{e site luzni od ranuvawa po teloto, so primer za
Makedoncite, kako da se sozdava dràva i kako da se
brani narodot vo Makedonija. [to ako se ubie Filip?
Zboruvaa vo Atina, samo eden ~ovek pomalku i vedna{ po
nego }e dojde nekoj drug Makedonec kako nego. Sekako, po
Filip dojde eden drug Makedonec - Aleksandar i u{te
podaleku ja odnese falangata i slavata po svetot.
Otkako za kratko vreme vo vojna na
Filip mu zaginaa i dvata brata, Alek-
sandar i Perdika, vojskata so tro-
pawe po {titot go proglasi, na make-
donski na~in, svojot najborben car Filip vo na{ata dolga
istorija na dràvnost, so mileniumi isto ime i narod Ma-
kedonija. Mnogu voini potoa se borat so ista taktika i na
istite mesta za slobodata na makedonskiot narod. Od Kon-
statin I do Konstatin XIV, iljada godini, site Konstantini,
vojuvale i gradele tvrdini od Jadran do Azija i od Dunav do
Egipet (Egejot). Niz urnatinite na tie tvrdini yirka istori-
jata na srednovekovnata makedonska dinastija. Isto taka,
iljada godini, niz teatrite i pati{tata vo Antikata se bele-
àt granicite na Makedonija. Vo istite tie makedonski zemji
Justinijan i Samoil, Krale Marko, Karpo{, Kiril i Metodij,
Kliment i Naum Prerodbenicite, Ilindencite, Partizanite
- Makedoncite, site go nosat genot na Filipa. Genot ne is~e-
znuva. Taa struktura na DNK od Filipovite koski deneska
go trese svetot. Go barame Makedonecot. Gi barame koskite
na Filipovite generali, gi barame koskite na Persej i nego-
vite deca, Sv. Petar i Pavle, Sv. Kiril i drugite svetii vo
Rim, vo Vatikan, vo Erusalim, vo Aleksandriite. Taa loza
od DNK e neuni{tiva. Toa e kodot i vistinata za Makedonija.
Taa e Filipovoto nasledstvo, Filipovoto vojuvawe, Fi-
lipoviot nov po~etok za Makedonija. Sega treba i gluvite
da slu{nat i slepite da progledaat i da gi ostavat Make-
doncite da si ìveat i da rabotat za dobroto na site lu|e
vo svetot, kako {to bilo otsekoga{.
Tuka sme vo 359 g. pr. Hr. koga Filip II na 22 godini
stana car na Makedonija. Ne zdivna, vedna{ se vturna vo
FILIP II
I VOJUVAWATA
vitelot na site zbidnuvawa vo Makedonija i mnogu po{iro-
ko. Dvaeset i ~etiri godini od svojot ìvot gi upotrebi
site znaewa i iskustva za sreduvawe na Makedonija. U{te
od prvite dve godini na vlast ja zajakna falnagata i gi na-
pravi prvite diplomatski ~ekori. Si gi pribra teritorii-
te {to im pripa|aa na Makedoncite u{te od vremeto na
Aleksandar I, Arhelaj I i Aminta II. Tamu kade {to tie se bo-
rele i ginele Filip primeni druga taktika. Trakijcite gi
podmiti, gi zadovoli i gi usre}i, {to gi proglasi zaseko-
ga{ Makedonci. So Epircite se posvati i tie dobija povi-
sok rang vo carskoto semejstvo. Peoncite gi pretopi vo
legura. Dardancite gi potpla{i i sami se smirija ili se
pokorija. Najmnogu, kako site Makedonci i Peoncite bea
gordi {to od pleme stanaa del od dràva, duri i so pravo
da kovaat pari. Stanaa vistinski Makedonci, kakvi {to
bea samo Ilirite, isto kako i za vreme na Aminta, sakaa
da si ja isprobaat silata i se upatija kon Lihnida, Filip
gi presretna, im ponudi sojuz so Makedonija vo 358 g. pr. Hr.
i potoa gi porazi. Va po~etokot, vo prvite dve godini od
vladeeweto Makedonija se pro{iri so Trakija, Peonija,
Epir i Ilirija. Ostana presmetka so jugot kon Tesalija i
krajbre`jeto, no toa be{e dolgoto taktizirawe so Atina.
So site uspesi vo prvite godini na vojuvawe i so si-
lata na makedonskata falanga, Filip moè{e vedna{ da
ja pokori i Atina, kako {to toa go stori kaj Heroneja dvae-
set godini podocna, no Filip gleda{e podaleku, smeta{e
na posledicite, saka{e vistinska ideolo{ka hegemonija.
Napreduva{e na site strani i ja ostava{e Atina za desert.
Nejzinite kamewa i gi udira{e po glava. Sozdava{e sojuzi
so site gradovidràvi. I ponudi sojuz i na Atina, da go
osvoi Amfipol i da i go predade na Atina vo trampa za Pi-
dna. So toj dogovor go zazede Amfipol i go zadrà za sebe.
Demosten se lute{e na Atina zo{to ne im pratila pomo{
na Amfipolskite lu|e, tuku im veruvale na mo`nite vetu-
vawa na varvarite.
Spored Istorijata na Kolistov (Moskva 1956 g. str.
478) citiran e opis na taa slu~ka, deka Filip so gra|anite
postapil ~ovekoqubivo, a carskite neprijateli bile pro-
terani. Amfipol, so bogatata okolina, Pantijskite zlatni
rudnici i strate{ko mesto za celoto makedonsko krajbre-
`je ja zgolemi mo}ta na Makedonija. Mnogu pati i atiwani-
te i spartancite se sopnuvaa okolu Amfipol, a kolku gra-
dot bil makedonski ni zboruva edna plo~a so natpis od
357 g. pr. Hr. otkopana vo 18 vek. Taa bila odluka na sobra-
nieto na Amfipol so koja narodot zasekoga{ go proteral
Stratoklo vo Atina i nekoj si Filon so nivnite deca. Imo-
tot im bil konfiskuvan. Ovoj mal dokaz zboruva so kolku
malku lu|e Atina gi prisvojuvala makedonskite drevni gra-
dovi so ogromno kulturno i materijalno bogatstvo. Ovoj do-
kaz ni zboruva zo{to Filip tolku lesno ja konsolidira{e
Makedonija. So Amfipol zasekoga{ e re{en problemot.
Na Amfipol na isto~en Halkidik, kako i vo Dion vo Tesa-
liskiot zaliv, makedonskite carevi go proslavuvale pra-
znikot Ksantika, kako praznik na duhovno pro~istuvawe,
kako praznik na proletta i po~etok na proletnite vojuva-
wa. Od Amfipol trgnale Argonautite, od Amfipol trgnal
i Aleksandar Makedonski vo svetski poznatiot pohod.
Filip i so Olint postapil itro kako so Atina. Na
Olint mu go vetil gradot Potideja. Proteral nekoj atiwa-
ni, go ispraznil gradot i go predal na Olint. Previrawata
na Halkidi~kite gradovi, dva po dva, gi sredi mirno i trg-
na kon Krenida. Tie sami go povikale Filip da gi za{titi.
Na toa mesto go izgradi Filipi, so nedostapna tvrdina i
preglednost na cela Trakija. Gradot go naseli so Makedon-
ci, go zacvrsti so bedemi za da go obezbedi zlatoto od Pan-
gaj. Nekoga{ tie bile sopstvenost na Tukidid, a toj bil pro-
teran od Atina na 20 godini, zo{to ne se borel za Amfipol,
tuku se priklu~il so s posedite kon Arhelaj. Vo Pela ja
pi{uval istorijata {to sega ja pravat gr~ka. Zlatoto od
Pangajskite rudnici na Filip mu obezbeduvale pove}e od
1000 talanti ili okolu 40 tona ~isto zlato. Filip gi koval
poznatite zlatni stateri so {to Makedonija napravila
ekonomski udar vo celoto sredozemje. Go istisnale i per-
siskiot zlaten darik. Persiskite carevi zlatoto go ~uva-
le vo svoite rudnici. Filip, zlatnite stateri, gi pu{til
vo promet. S pla}al so zlato. Gradel brodovi, vrbuval
naemnici, potplatuval, trguval. Koga stoela falangata
pred portite na opsednat grad go pra{ale Filipa {to da
pravat, a toj se po{eguval pra{uvaj}i, dali u{te ne go pu-
{tile magareto tovareno so zlato. Zlatoto na Filip gi
otvoralo site porti. Diodor zabeleàl i àlel za zagu-
beniot patriotizam kaj mnogu lakomi predavnici me|u
Helenite. I @ebeqev pi{uva vo toj smislol: Sovetnicite
mu kaùvale na Filipa za Demosten kako go napa|a - Osta-
vete go, rekol, Demostena. Toj ima pravo da zboruva {to
saka. Poglednete vo mojata kniga za zadolèni, samo nego-
voto ime go nema. Sepak, Demosten si ja ogre{i du{ata so
makedonsko zlato. Harpal go potkupil so edna zlatna ~a{a
od Aleksandrovata riznica. Potoa Antipatar gi ispratil
Makedoncite po negovata glava.
Atina so strav go sledi jakneweto na Makedonija i
bara od sosedite na Makedonija zaedni~ki da se sprotiv-
stavat. Taka vo juli 356 g. pr. Hr. atinskoto sobranie potpi-
{alo dogovor so Ilirite, Peoncite i Trakite za borba pro-
tiv Makedonija. Toa Filip go spre~il nabrzina. Vo istata
godina Filip potpi{al dogovor {to svedo~i za toa kako
Makedonija prodrela vo Delfiskoto proro~i{te. So pro-
makedonskata politika vo Delfi, Filip direktno gi za-
segnuval atinskite interesi i ja dobival upravata na
Amfiktionite. Atina gi gube{e halkidi~kite i tra~kite
gradovi, a postoe{e opasnost za prezemawe na Helespont
(Pont), {to i }e se slu~i. Vo samata Atina postoe{e Make-
donskata partija. Isokrat, Evbul, Eshin i drugi privrzani-
ci na Filipovata politika, se sprotivstavuvale na Demo-
stenovite govori - Filipki.
Odamna Isokrat go povikuva{e Filipa i so govori i
so pisma. Ja ubeduva{e Atina deka samo Filip e ~ovekot
{to }e gi obedini site graddràvi~ki. Koga toa Filip go
postigna, stogodi{niot orator iznenaden vo o~ekuvawata,
vedna{ po Heroneja po~ina. Sfati deka Filip ja obedini
Makedonija za sebe. Atina se voznemiruva, a Demosten ne
sfa}a deka ulogata na Makedonija e progresivna kako mo-
narhija so jaka centralna vlast, nasproti graddràvi~ki-
te so prenesuvawe na prevlast od edni na drugi. Filip gi
obedinuva{e plemiwata ekonomski, teritorijalno, kultur-
no i religiski. Filip odvaj ~eka{e da gi re{ava nivnite kon-
flikti, se razbira, vo prilog na makedonskite interesi.
Teba protiv Fokida vode{e desetgodi{na sveta
vojna za Delfiskoto svetili{te. Fokida bespravno koris-
tela vakavsko zemji{te. Filip odvnatre i odnadvor gi
znae{e pri~inite i kolkavo zna~ewe ima seto za Makedo-
nija. Na Teba (kade {to be{e zalo`nik kako dete) i obja-
sni deka }e se bori protiv ograbuva~i na hramovi i slo-
bodno si vleze vo Tesalija za da go {titi hramot na Apolon
vo 353 g. pr. Hr. Nikoj ne o~ekuva{e da se slu~i takvo ne-
{to. Filip ja rastura{e Fokida. Go ubi Onomarh za pri-
mer, potsmev. Vo site gradovi vo Tesalija Filip ostavi
makedonski garnizoni i vlast na Makedoncite.
Vo 352 g. pr. Hr. se upati kon Termpoilite i otkako
go vide atinskiot raspored bez borba se povle~e. Demosten
gi povikuva{e site neprijateli protiv Makedonija.
Vo 351 g. pr. Hr.Filip gi zazede Termopilite, si otvo-
ri pat kon Pelopones, Korint i Atina.
Vo 349 g. pr. Hr. Filip go ubeduva Olint vo prijatel-
stvo, a gi osvojuva{e site okolni gradovi i tvrdini. Odr-
ùva{e formalen mir i sklu~uva{e sojuzi so site osvoeni
teritorii. Istoto go prave{e i so Atina kade {to i pokraj
predupreduvawata na Demosten, nikoj ne ja ~ustvuva{e opas-
nosta {to doa|a{e od strana na Makedoncite i Filip II.
Vo 348 g. pr. Hr. Atina se odlu~i da isprati pomo{ na
Olint i zadocni po more i kopno. Komandantite na Olint-
skata kowica mu predadoa na Filip 500 kowanici i Olint
ne moè{e da se brani. Olint be{e razurnat tolku mnogu
{to pove}e ne moè{e da se odbrani ili da se obnovi celi
dva i pol mileniumi. Vo Olint ima{e stari atinski osta-
toci {to mora{e da se uni{tat. Naselenieto be{e raspro-
dadeno, plenot podelen a gradot e iskopan i prou~en duri
vo1928 godina. Na red be{e Evbeja, ostrovot {to Atina
saka{e i ne uspea da go zadrì. Filip pak be{e pobrz, a
so toa, si obezbedi prevlast niz site pomorski pati{ta.
Vo 348 g. pr. Hr. Atina gi isprati Eshin, Demosten i
Filokrat vo Pela da sklu~at dogovor za mir, poznat kako
Filokratov mir. Dodeka se vodea pregovorite za mir
Filip se pro{iri preku Trakija do Propontida. Toj mir
be{e zaguba za Atina. Na Filip mu bea priznati site osvo-
eni teritorii okolu Halkidik i Trakija. Mirot se odnesu-
va{e na atinskiot pomorski sojuz. Dodeka Demosten go obvi-
nuva{e deka go kr{i mirot, Filip bara{e: ve}e koga ima
vojska vo sekoj grad, barem da stavi makedonski brod pokraj
sekoj atinski, za da gi ~uva od pirati. Namerata mu be{e
na mudar na~in da ja kontrolira i koristi celata atinska
flota. Sojuzot pome|u Atina i Makedonija Filip go nareku-
va{e odbranben sojuz so neograni~eno traewe. Demosten
na toa odgovora{e deka takov mir bil èlba za porobuva-
we i na idnite pokolenija. Sekako, Filip saka{e da se
podgotvi sam da ostane protiv Atina kako i Atina sama,
bez porane{nite sojuzi.
Kakvi se pravata na Makedoncite se gleda so Foki-
da. Na povik na Teba Filip razori 22 grada. Im go odzema
oru`jeto i kowite. Ja stavi Fokida pod Delfiska amfik-
tionija (uprava), a na Filip mu pripadnaa nejzinite glaso-
vi. Ja zadolì Fokida da gi vrati parite vo Delfi. Spo-
red Diodar (XVI), pla}aweto na Fokida, po 60 talanti
godi{no, potvrdeno e so edna mramorna plo~a. Na nea bilo
zapi{ano deka tie tolku pla}ale se do 338 g. pr. Hr., koga
Filip im ja namalil na 10 talanti godi{no. Toa go pla}a-
le s do 322 g. pr. Hr. Verojatno carskiot glas i zakon se
po~ituval za vreme na Filip, s do smrtta na Aleksandar.
Toa zboruva deka s {to vospostavil Filip vaèlo i za
pokolenijata. Deka toa bilo taka dokaz ni e Teba, koja koga
ne ja po~ituvala Filipovata Korintska liga, Aleksandar
ja razurnal do temel, kako primer za drugite. Makedoncite
se steknale so golemi po~esti vo Delfi, a Filip stanal
gospodar na svetili{teto {to mu dolikuva kako na car vo
ceremoniite. Toj stanuva arhont (voda~) na Tesaliskiot so-
juz. Site prava na Atina ili se izgubeni ili zagrozeni.
Zatoa podigaat tu`ba protiv Eshin i Filokrat so obvi-
nenie deka se potkupeni od Filipa. Tie od Filipa baraat
da go izmeni Dogovorot i da im dozvoli da vladeat so ne-
koi teritorii kako pred toa. Filip site predlozi gi otfr-
la i vo 343 g. pr. Hr. Eshin e osloboden od obvinenieto,
odnosno Fokion i Evbej so potkup la`no svedo~ele. I tie
bile zadolèni vo knigite na Filipa, kako i site ~lenovi
na makedonskata partija vo Atina, {to toj gi finansiral.
Vo me|uvreme Makedonija beleì novi uspesi. U{te
vo 344 g. pr. Hr. Filip na Pelopones gi pridobi Arg, Mese-
nija i Arkadija. Toj sloboden pat preku Termopilite i Ko-
rint mu ovozmoì na Filip da sozdade baza, za vrska so
Egipet, za borba so Persija. Toga{ e izgraden Epidaur so
tipi~nite makedonski gradbi, teatar i Asklepievoto sve-
tili{te i bolnica. Demosten li~no be{e iznenaden od
Makedoncite, kako gi razubeduva Peloponezite da go rask-
inat sojuzot so Filip, no, tie bea zadovolni od Filipa,
{to gi pritesni Spartancite da vratat nekoi teritorii
na Arhidaja i Mesenija. Mu ostanaa verni i na Filip i na
Aleksandar. Spartancite nezadovolni so Filipovite
re{enija ne se priklu~ija na Korintskata liga po Heroneja.
Nivnata razvrska so Makedocnite ja zavr{i Antipatar so
Lamijskata vojna. Sparta ja snema od politi~kata scena.
Teba ja snema so Aleksandar i Atina so Heroneja. Site gole-
mi sili na graddràvite {to si igraaa osvojuvawe na
makedonski gradovi, gi snema vo isto vreme po naletot na
Filip. Otpor dava{e samo Demosten.
Vo 343 g. pr. Hr. Filip prodolùva kon Trakija i Te-
salija i kako na Pelopones gradi gradovi: Herakleja, Stobi,
Stibera, Alkolena Sv. Vra~ i dr. Site tie gradovi dobivaat
edinstveni akusti~ki teatri i liceumi, stadioni, Gimna-
ziumi, Muzeumi za obrazovanie i ve`bawe na falangata.
Toa se u~enite generacii Makedonci koi }e rakovodat so
mnogu narodi.
Vo Epir go postavi za kral na Molosite bratot na
Olimpija, Aleksandar. Ne samo pro{iruvawe na Makedoni-
ja, tuku na razni na~ini i zacvrstuvawe. Vo Tesalija ja
zasili vojskata so vonrednata Tesaliska kowica.
Vo 342 g. pr. Hr. Filip postavi vo upravata na Trakija
Makedonci. Vo Pela go ovlasti 15 godi{niot Aleksandar
da go zamenuva i toj iako seu{te tolku mlad - gi beleì
prvite uspesi i manifestira carska darba za vladeewe.
Aleksanar, kako i tatko mu Filip, dobro znae{e de-
ka ne zavr{uva s so osvojuvaweto na nekoj grad ili narod.
Znae{e deka treba da se raboti na toa, tie da se odràt,
da se privrzat kon Makedoncite. Vo taa rana mladost, mla-
diot princ, noviot gospodar na svetot, Aleksandar vo
pridru`ba na kralskite drugari krstarea niz Makedonija,
uìvaj}i vo toa {to go postigna Filip. Toa bea princovi,
blagorodnici od makedonski rod. Toa be{e naju~enata gen-
eracija. Tie rastea zaedno, u~ea kaj najdobrite filozofi
i vo ìvo go sledea primerot na Filip. Zaedno gi vodea
najgolemite bitki i ja delea slavata na Makedonija. Toa
bea Klito, Krater, Hefestion, Perdika, Ptolomej, Filota,
Aleksadar Link, Harpal, Parmenion, Lizimah, Kalisten i
mnogu drugi Makedonci povrzani so vernost i Makedonstvo.
Filip ja podgotvuva{e elitnata zamena, za koi, ne samo
Makedonija, tuku i svetot stanal mal. Eden gen, nadarenost
na belata rasa, prodira{e na site ~etiri strani od cen-
tarot, od Makedonija, so sonceto na ~elo, so svetosta na
prosvetuvawe na narodite i silata na lavovi.
Vo 342 g. pr. Hr. Filip povtorno se upati kon Trakija.
Ovoj pat vo ime na sojuzot da gi osloboduva gradovite od tu-
|i vlijanija. I odnovo, kako vo Amfipol, Olint i Krenida,
Filip toa go prave{e za sebe i za Makedonija, a ne za Atina.
Vo Trakija se nametnati mnogu danoci, sobrana e voj-
ska od pokorenite plemiwa, izgradeni se mnogu novi make-
donski gradovi i naseleni so makedonski gra|ani i vojska.
Atina se prelaà i pomisli ako e vo sojuz so Filip deka
}e gi kontrolira gradovite i ostrovite, koi porano bile
vo sojuz so nea. Tie sega bea makedonski. Previduvaj}i go
toa Atina si dozvoli da napla}a carini od brodovite, koi
pominuvale vo tesnecot kaj Hersones. Gi zaboravile pri~i-
nite za Trojanskata vojna.
Toa be{e taa pri~ina: koj na toj prostor }e napla}a
carina i danoci. Atina otide tolku daleku {to si dozvoli
da ograbuva makedonski gradovi. Kako da veruva{e deka
Filip navistina se bori za nea. Vo 341 g. pr. Hr. so treta-
ta Filipika, Demosten bezobyirno, arogantno, s pove}e
gi napa|a{e i Filip i Makedonija. Toj tolku veruva{e vo
toa {to duri si dozvoli pat za podbucnuvawe niz Trakija,
Tesalija, Ilirija i Peloponez. Gi bara{e ostrovite Hios,
Rod i Sam, kako i Vizant. Vode{e o~ajna borba za obezbedu-
vawe na patot za ìto po more, no ne kako orator, tuku kako
dràven pretstavnik, go bara{e toa {to Filip ne go do-
zvoluva{e. Posledniot o~ajni~ki ~ekor koj go prezede De-
mosten be{e baraweto pomo{ protiv Makedonija od per-
siskiot car Artakserks.
Artakserks ne saka{e da ja vooruùva Atina. Toj
isprati podaroci za nekoi Atiwani i go nagradi Demostena
so 3.000 darici te{ki po osum i pol grama zlato. Dali toa
be{e li~na nagrada za pogrdnite Filipiki ili vozdrà-
nost, Persija da ne go predizvikuva Filipa? Negovata na-
mera im be{e poznata. Na ostrovot Evbeja, vo gradovite
so makedonska posada, Atina pokaà sila i go prezede so
antimakedonski sojuzi, {to gi obnovuva{e Demosten. Go
napa|a{e Filipa deka go prekr{uva sojuzot so Atina, a ko-
ga Atina bara{e sojuzi so makedonskite neprijateli toa
kako da be{e nejzino pravo.
Filip prodolì da napreduva kon Propontida vo
341 g. pr. Hr. Grbot vo Makedonija go {titi Aleksandar, go
poddrùva i se voodu{evuva od Filipovite dobro ispla-
nirani akcii. Istite metodi }e prodolì da gi primenuva
i samiot, ne samo vo Makedonija, i ne samo toga{. Toa }e se
primenuva vo idnite vremiwa i site prostori. Primerot na
tatkoto i na sinot vo borbite }e ostane kako primer stek-
nat od Makedonecot. Toa {to Filip go napravi za Makedo-
nija, Aleksandar go napravi za svetot, sekoj so posebna te-
ìna. Sega nasekade se zboruva za Aleksandar: filmovi,
napisi, knigi, diskusii. Eve go pra{aweto na desetgodi-
{no dete: Ako Aleksandar Makedonski im pripa|a na site
narodi, dali site narodi se Makedonci? - Kako da ne, ma-
kedonskoto se izdvojuva kaj site narodi {to ne{to na{e
prifatile i od Filipa i od Aleksandra. Samo svesta za
Makedonecot ostanuva kako nade` za narodite vo site ci-
vilizacii.
AFilip napreduva. Podu~eni od primerot na Olint
nikoj ne se sprotivstavuva. Modelot na prijatelstvo i sojuzi
Filip go primenuva i so Skitite. So nivniot kral Atej se
dogovori za pomo{ vo poslednite crnomorski gradovi
Perint i Vizant. Vo 340 g. pr. Hr. zapo~na da go opsaduva
Perint. Yidinite na toj grad zavr{uvaa so drveni {ilci.
Filip se odlu~i za kula od 80 lakti visina, ja nadvi{i
sekoja tvrdina i zapo~na da ru{i. Ista takva kula so vna-
tre{ni tuneli napravi Aleksandar za vleguvawe vo Tir.
Perint pobara pomo{ od Vizant i od Persija. Persijcite
se pla{ea od pribliùvaweto na Filip kon nivnite gra-
dovi. Persijcite ispratija vojska, oprema i pari, a Atina
brodovi, zaedni~ki koj znae po koj pat da se borat protiv
Makedonija. Koj }e im poveruva na atiwanite deka Makedo-
nija vo toa vreme i pod takvi uslovi }e se bori vo Persija
za niv? Vo site borbi vo Persija Makedoncite vojuvale so
atinski platenici. Mnogu dolgo Filip gi opsednuva{e i
Perint i Vizant. Pomo{ta po more, od atinskite i per-
siski zdruèni vojski ne se smaluva{e. Filip vtor pat vo
svojot ìvot se povle~e. Prviot pat be{e na Termopilite.
Ovoj pat se upati na sever da proveri, da prou~i zo{to
Skitite ne mu priteknaa na pomo{ pri opsadata na grado-
vite. Lut na toa {to Atej ne gi ispolni uslovite od pret-
hodno dogovorenoto, koga treba{e da pratat pomo{ za Vi-
zant, Filip zavojuva protiv Skitite, pri {to zagina i
samiot skitski kral Atej.
Na Filip mu pripadna ogromen voen plen, duri 20
iljadi kowi. Na vra}awe kon Makedonija, Tribalite vo Tra-
kija go napadnaa, go ranija Filipa i mu odzedoa del od skit-
skiot plen. Taka Makedoncite se vratija bez dovr{ena ra-
bota na severoistok, bez priklu~uvawe na Perint i Vizant
kon Makedonija. Za s toa be{e vinovna Atina koja podmol-
no prave{e intrigi i si ja bara{e heronejskata sudbina. Ne
ostana mnogu vreme do 338 g. pr. Hr. Samo edna godina treba-
{e da se pri~eka za dovr{uvawe na Filipovata zamisla.
[ansite za vojuvawe izlegoa so vtorata Sveta voj-
na. Vo 340 g. pr. Hr. Atina za svoj pretstavnik na Amfikti-
onot vo Delfi go odredi Eshin, stariot dobar prijatel na
Filip. Eshin predloì da se objavi Sveta vojna na Amfis
vo Lokrida. Tie ja preorale Hrisijskata zemja. Taa zemja
pod za{tita na Hris, Apolonov sve{tenik, ne moèl nikoj
da ja vrati, osven Filip kako vrhoven komandant na soju-
zni~kite sili. Filip samo {to se vrati od pohodite na se-
ver i odvaj ~eka{e takvo ne{to. Edna{ so Fokida odli~no
gi sredi svetite raboti, zatoa lesno i brzo stigna vo Ela-
teja. So toa se zagrozija i Teba i Atina. Makedoncite baraa
od Teba pat kon Atina, a taa bara{e sojuz so Teba da se za{-
titat od Makedoncite. So tie predlozi dvete delegacii
se sretnaa vo Teba. Makedoncite baraa samo premin kon
Atina za nagrada od bogat plen. Atina bara{e sojuz od Teba
za da go spre~i Filipa od uprava vo Delfiskoto svetili-
{te. Atina ja vovle~e Teba protiv Makedonija, kako i na
vremeto protiv Aminta, koga Filip be{e zemen kako za-
lo`nik. Se kr~ka{e Heroneja.
Filip ponudi mir, a Demosten agitira{e vojna. So~u-
vana e besedata Za venecot {to ja odràl Demosten pred
~lenovite na senatot: Be{e ve~er, nekoj stigna so vest za
zazemaweto na Elapeja. Edni stanaa i gi zapalija drven-
ite du}ani so ogan da gi izvestat drugite delovi na gradot,
a drugi gi povikaa stratezite i truba~ot, se sobraa site i
mnogu narod pred Sobranieto. Potoa glasnikot raskaà
s. Pra{aweto: koj saka da zboruva? be{e pove}e pati pov-
toreno. Se krena samo Demosten i predloì sojuz so Teba
za vojna. Filip ne saka{e prv da po~ne. Veren be{e na
zborot za sorabotkata so Atina. Sega be{e predizvikan,
napadnat i re{i da se brani. S u{te vaè{e praviloto
deka za nanesena nepravda site }e go obvinat prviot {to
posegna po oru`je i zakana so nasilie.
Datumot e izbran na golem makedons-
ki praznik. Na Ilinden. Makedonska-
ta armija od 30.000 pe{adija i 2.000
kowica so vidni i iskusni Makedonci
vo presudna i posledna bitka, bitka za dràvata, za famili-
ite, za domovite, za site slavni Makedonci. Na drugata
strana Atina nabrzo sobra vojska od logorite rodeni od
neatinski gra|ani i robovi. Tebanskata sveta ~eta izgina do
posleden. Atina dade 1000 `rtvi i 2.000 zarobeni. Drugite
se razbegaa. Filip se iska~i na edna viso~inka i zaigra oro
makedonsko, povtoruvaj}i vo takt:Demosten ova go bara{e.
Na toa mesto se vrza u{te eden jazol od Filipovoto vreme
na Heraklidite. Ostana spomenikot na sednat lav, ist onakov
kako i vo Amfipol za da potsetuva na makedonskite pobedi.
Zadovolstvo go obzede Filipa. Toa li e Teba {to go
~uva{e Filip vo zalo`ni{tvo. Toa li e taa Teba na Leonid
{to na Aminta mu arbitrira{e so poddr{kata na Atina i
na Sparta. Taa Teba, taa amorfna masa, ne moè{e pove}e
da se ni{a te na edna, te na druga strana. Im propadnaa
HERONEJSKATA
BITKA
1. 8. 338 g. pr. Hr.
èlbite za hegemonija na graddràvi~kite, {to pominu-
vaa preku makedonska zemja i gi ograbuvaa, gi pusto{ea ma-
kedonskite gradovi. Od ovoj den na Ilinden ima samo eden
hegemon - Makedonecot.
Za Atina mu be{e u{te pomilo. Sojuzot, iako be{e
formalen, tie go prekr{uvaa, a Filipa go obvinuvaa. Koga
Filip se odlu~i da gi sru{i vo Olint atinskite dograd-
bi okolu gradot, dotr~a atinskata flota. Zadocni. Za toa
vreme Filip go istrebi seto ona zaostanato atinsko seme
vo gradot za potoa nikoga{ pove}e da ne rti. Zatoa tolku
nastrada gradot, do temeli.
Demosten be{e zateknat na Pelopones kako se obidu-
va da gi svrti peloponeànite protiv Makedonija. Pak
zadocni. Filip ve}e za Arkadija, Arg i Mesanija tolku sto-
ri kolku {to Atina i Sparta zaedno im na{tetile. Sparta
luta poradi izgubenite pozicii ne mu dojde na Filipa vo
Korint.
Za vreme na opsadata na Perint, Demosten od Arta-
kseris vo Persija dobi pari za borba protiv Makedoncite.
I vo Teba makedonska delegacija go sretna Demosten vo agi-
tacija za vojna, koga Filip nude{e mir. Kade e sega Demo-
sten. Prv ja napu{ti Heroneja. Duri i {titot na koj be{e
napi{ano So sre}a go ostavi frlen na drvo. Nema sre}a
vrz tu|a nesre}a. Demosten go poznava{e i go razbira{e
Filipa, ja znae{e negovata cel. Ne moè{e ni{to da spre-
~i. Se razminuvaa politikite na zastarenoto op{testvo i
novoto, progresivno. Filip stapnuva{e na svetskata scena
podgotveno, organizirano, sigurno, a Atina mu pre~e{e.
Heroneja be{e bleskava bitka za koja Filip se pod-
gotvuva{e celiot ìvot.
Tekot na bitkata kaj Heroneja e model za site drugi
bitki na Makedoncite. Seopfatnost, izdrànost, is~eku-
vawe i slava.
So postavenosta na falangata i prviot sudir kowi-
cata izvede neviden manevar. Prvo Filip simulira{e
begawe, za vojskata na Atina da go goni. Potoa gi zao-
bikolija. Kako tatkoto taka i sinot Aleksandar u{te
pouspe{no ja obikoli svetata ~eta. Po taa bitka nikoj ne
se obide ne{to da bara, a da ne ja ima na um Heroneja.
Posledicite, sepak ne bea tolku lo{i. Vo site gradovi se
vovede makedonski poredok. Vo Teba, na Kadmeja, be{e
smesten makedonski garnizon za kontrola na svetili{teto
i celata teritorija. Vo ostrovot Evbeja, Korint i Atina vo
upravata vladeat promakedonci. Na Atina i se ponudi mir
ako gi oslobodi metocite i robovite, mobilizirani za
Heroneja. Demada go napravi dogovorot. Atinskata zarobe-
na vojska se oslobodi bez otkup. Porano za site zarobeni
atinski vojnici kaj Olint, Pidna i Metona be{e pla}an
golem otkup. Atina e samostojna pod makedonska uprava.
Odzemeni i se site gradovi na Halkidik, Trakija i
Hersones kade flotata se ukotvuvala za prevoz na hrana.
Se raspu{ti II pomorski sojuz. Site gradovi i Atina, od
Makedonija dobivaa hrana, politika i filozofija.
Filip ne saka{e so Atina da postapi kako so Olint.
Toa }e zna~e{e odmazda za site vojni {to gi vode{e Filip
kako da bea vodeni samo so Atina, iako vsu{nost taka i be{e.
Vo Atina ìvee{e prastaro makedonsko pleme so
svoi hramovi i Makedonskata partija po~na da gi sprove-
duva i zastapuva makedonskite interesi. Zaradi toa Atina
ne be{e razru{ena. Filip gi {tede{e gradovite za{to mu
trebaa za ìveewe. Gradovite {to sami go povikaa Filip
da gi osvoi se ~udea na negovata blaga postapka kon Atina.
Na Filipa vo centarot na agorata mu podignaa spomen bi-
sta od blagodarnost a mnogu podocna bista mu be{e posta-
vena i na Demosten so natpis: Da be{e tvojata sila Demo-
stene ednakva na tvojot um, makedonskiot osvojuva~ nema{e
da vladee so Elinite.
Demosten so sekoj govor potsvesno gi naglasuva{e
kvalitetite i mo}ta na Filip, pa i vo natpisot toa se gle-
da. Iako sporedni, tie izvori se isto taka va`ni. Od edna
strana ukaùvaat na nepomirlivost so Makedoncite, od
druga strana potreba da se prikaè kako Makedoncite se
obedinuvaat za vojni za Atina i da ja {irat nejzinata kul-
tura ili da {titat nejzini interesi.
Vo 337 g.pr. Hr. Filip go svika Korintskiot kongres
so pretstavnici na site polisi, se formira zaedni~ko
sobranie pod makedonska vlast, za da se sozdade traen
mir. Takov mir Aminta sklu~i za Olint vo traewe od 50 go-
dini. Atina go naru{i. Porano i Filip za Olint ima{e ist
mir so nasledno pravo. Trajniot mir vo Korint go garanti-
ra{e Filip so seta svoja mo} i slava.
Deka navistina Korintskiot mir ima{e forma na na-
sledni prava go pokaà Aleksandar so Teba.
Korintskiot kongres, kako makedonski model, pret-
stavuva prethodnik na site dene{ni me|unarodni institu-
cii, kako Obedineti nacii, Evropska unija, NATO. Celiot
sovremen svet ja konceptuira Makedonskata politika od
IV v. pr. Hr. Makedonskata hegemonija so Korint pravi ot-
stapki i samostojno u~estvo vo sojuzen sovet so koj rakovo-
di Filip. Filip rakovodi so celokupnata nadvore{na poli-
tika. Toj predloì vojna protiv Persija so makedonsko vod-
stvo na falangata.
U~estvoto na drugite vojski e selektivno, osobeno
za Atina, da ne se bori samo protiv sebe, zaradi golemiot
broj na atinski platenici vo persiskata vojska. I pokraj
toa Atina isprati delegati so podaroci za Darie, ~esti-
taj}i mu pobeda. Otkako Aleksandar gi zarobi razbraa za
pobedata na Aleksandar kaj Granik. Ne moè da im se ve-
ruva ako go zastapuvaat persizmot, a sakaat Makedoncite
za niv da se borat. I Filip i Aleksandar {irea samo ma-
kedonska kultura.
Filip ne ostavi ni{to, a da ne go vklopi vo makedon-
skata dràva.
Na povidok be{e golema presmetka. Ne zatoa {to per-
siskite carevi ~esto koristea makedonska zemja i voda,
tuku da zavr{i so satrapii okolu Makedonija. So Atina be{e
gotovo. So Persija po~nuva{e. Vo proletta 336 g. pr. Hr.
Filip pobara Persija da gi oslobodi site gradovi na Jon-
skoto krajbre`je. Po odbivaweto Filip prefrli vojska vo
Mala Azija. Parmenion i Atal so 10.000 vojnici izviduvaa,
procenuvaa i agitiraa za idnata makedonsko - persiska vojna.
Vo Kizik i Hij, Makedoncite bea pre~ekani kako
osloboditeli. Taka gi do~ekuvaa i na drugi mesta kade {to
Filip ima{e svoi privrzanici, promakedonci kako {to
gi ima{e i vo Atina na vremeto pred i po Heroneja.
Na Filip ne mu be{e sudeno da ja vodi taa vojna. Na
Aleksandar mu se ostvari predviduvaweto od tatko mu:
Makedonija e mala zemja za tvojata mo} Aleksandre. Alek-
sandar na Makedoncite im go dade celiot svet: Makedonci
moi za vas go osvoiv svetot po Arijan - vo toj svet Alek-
sandar vnese s {to nau~i od Filip i Makedoncite. Poli-
tikata na Filip, prodolèni od Aleksandar trae. Mnogu
aspekti posle Heroneja i Gavgamela treba da se pojasnu-
vaat. Kako na primer, dali Aleksandar po èneweto na
Filip so Kleopatra oti{ol vo Ilirija i dali toa zna~i
toj da ne se smeta za Makedonec.
Aleksandar oti{ol kaj Aleksandar od Linkestida i
Aleksandar od Pir. Site trojca Aleksandri se bliski krv-
ni rodnini - bratu~edi. Site trojca so drugite carski dru-
gari go pretstavuvaat makedonskiot duh i sekoga{ zaedno
se {koluvale i borele, se {etale i ìveele po site pre-
stolnini na Makedonija. So brak makedonskite kralevi
se povrzuvale so drugite plemiwa i taa tradicija od Make-
donija e prenesena i poprisutna po dene{nite kralski
ku}i vo Evropa.
Edinstveno makedonskata dràva se oformila ka-
ko dràva i vo nejzin sostav se Ilir, Tesal, Trakiec - s
toa bil Makedonec. Etimolo{koto zna~ewe na Ilir e
ilion - sonce, Tesal e pak sonce, Solun i Solin gradovi.
Makedonskoto sonce e simbol na celiot narod. Vo Kut-
le{, vo grobnicite na makedonskite carevi pronajdena
e potvrda na unikatno makedonsko umetni~ko tvore{tvo.
Toa dokaùva deka makedonskata civilizacija nitu e
diva nitu e varvarska. Ako bilo taka, kako {to gi potce-
nuvaat Makedoncite, zarem }e postoelo takvo tvore{tvo?
Pronajdeni se bezbroj zlatni, èlezni, bronzeni ukrasi...
Pronajdeni se bezbroj {lemovi, bezbroj makedonski {ti-
tovi so sonca bezbroj {titnici za noze i gradnici. Sekoj
vojnik vo falangata nosel oprema, me~evi i razni spravi
za borba. Seto toa nekoj go izrabotuval, a toa bil make-
donskiot ~ovek, vo makedonskata dràva za makedon-
skiot narod. Tolku pati{ta, tolku gradovi, tolku hramovi
izgradile Makedoncite. Kako rezultat na toa, kakvi spo-
sobni i nadareni lu|e bile tie {to go opkruùvale svo-
jot car i ne samo Filip i Aleksandar. Kolku se postari
makedonskite vladeteli tolku podolgo bile na ~elo na
svojot narod, ponekoga{ i po 40 - 50 godini. Site tie mno-
gu pove}e tvorele i sozdavale bogatstva i sre}a za svo-
jot narod.
Mnogu makedonski tradicii se pro-
viraat niz vremeto i ja prenesuvaat
makedonskata odlika. Takva edna
makedonska tradicija e davaweto
imiwa na gradovite spored bogovite, a potoa i spored ca-
revite. Gradovite na Apolon - Apolonija (tri vo Makedo-
nija). Gradovi spored imiwata na Herakle - Heraklea, isto
taka gi ima tri, od Sicilija, preku Linkestida do Trakija.
Gradovite na Filip - Filipi. Gradovite na Aleksandar -
Aleksandrii.
Tie se i najmnogubrojni, rasporedeni na tri konti-
nenti gradeni i posle Aleksandar. Gradovite na Antioh,
na Seleuk, na Ptolomej ja prodolùvaat taa tradicija.
Isto e i so Konstantinopol i Justinijana.
Ruskite gradovi kako i makedonskite gi nosat imi-
wata na carevi i voda~i. Toa se Petrovgrad, Leningrad,
Stalingrad, Kirovsk, Sverdlov i drugi dol` Sibir i Kina.
Do tamu stignala makedonskata kirilica, crkvi, freski,
obi~ai so ista tradicija i koreni na pravoslavnite naro-
di, istoriski povrzani so Slavnite Makedonci. Makedon-
FILIP
I GRADOVITE
stvoto viree pove}e na tie prostori otkolku {to Aleksan-
dar go iniciral po rabovite na srednoaziskite granici.
Nekoi od tie narodi u{te go koristat ruskiot jazik vo ma-
kedonsko kirili~no pismo. Drugo nemaat. Spomenot za
Aleksandar, s do Indija se ~uva i se po~ituva i vo u~i-
li{tata se izu~uva. Tie narodi u{te odat po istite pati-
{ta i ìveat vo istite gradovi {to Aleksandar im gi
izgradil. Drugi nemaat. Tie gradovi na strategiski mesta
si go ìveat mileniumskiot ìvot vo vrvovite na Hindu-
ku{ i Kavkaz. Takvi gradovi nema kade {to ne stignale
Makedonci. Vo tie gradovi gledame isti planovi vo funk-
cii, dosega: carski palati i carski gradbi, muzei, lice-
umi, stadioni, svetili{ta so sveti vodi za obredite. Ma-
kedonskite gradovi i reki se sveti mesta na koi se vr{elo
o~istuvawe i kr{tevawe. Takov grad e Skupi (zbir, ku}i)
niz kogo te~at sedum reki i rekata Aksion - ime na bog na
rekite. Taa reka gi povrzuva gradovite Vilazora, Dober,
Stobi, Pela, Solun. Bujnostrujniot Aksion te~e niz srce-
to na Makedonija i kako sekoj bog si gi ~uva svetite drevni
gradovi. Vo Jordan i Erusalim - da ne sme nie toa? Erigon
e reka na zvezdeni gradovi, na Herakleja, Stibera, Alko-
mena, Stobi, Keramide, Pelagonija. Vo site tie gradovi
ìveat istite lu|e {to ìveele odsekoga{, beli, sveti
nadareni - Makedonidi. Ne im pre~ime na tie {to sakaat
da se poistovetat so makedonskiot ~ovek. Nema ni da do-
zvolime da se raznebituva Makedonija. Nekoi samo go
rasipuvaat makedonskiot gen.
I Filip i Aleksandar gi privlekuvaa lu|eto od raz-
li~ni rasi, i Negroidi i Mongoloidite, duri i mulatizi-
ranite, da se dobliàt do slavata na Makedoncite. Kade
se bogovite da ja so~uvaat Makedonija svetata zemja. Make-
donija treba da se razbere kako zemja na po~etna civi-
lizacija, mitologija, carstvo, tvore{tvo, pismo, Biblija,
zemja na evangelija i hristijanstvo, seto toa sinhro-
nizirano niz na{eto ìveewe.
Ima ne{to zaedni~ko za site gradovi vo Makedo-
nija. Naedna{ site se razurnati, vo isto vreme i na ist
na~in. @ivotot vo gradovite zavr{il vo III vek. Spored
poslanijata na Pavle se znae za poseta i sobiri na Hri-
stijanite vo Makedonija. Toa bilo vo teatrite na tie gra-
dovi: Filipi, Lihnid, Herakleja, Stobi, Solun, Dion, Ko-
rint, Skupi. Vo site ovie gradovi {to gi gradel Filip i
Arhelaj ima teatri. Hristijanstvoto se {irelo po istite
pati{ta i se vgnezduvalo vo istite drevni svetili{ta.
Vedna{ do teatrite vo site ovie gradovi, se iskopuvaat
prekrasni baziliki so mozaici, so likovi od biblijata
i sliki od prirodata. Vo site teatri bistite padnale na
ist na~in, vo blizina na stoeweto. Arheologijata i po dva
mileniuma ili mol~i za pri~inite ili dezorientira.
Od site ovie gradovi najgolemo zna~ewe ima Stibe-
ra. Najgolem i najbogat carski grad. So svetili{te kako
vo Herakleja i Epidaur. Statui na Asklepio, Dionis, Apo-
lon, Artemida, Tiha... Gimnizium, Stadion, Muzeum... Stoti-
na statui, plo~i so natpisi, steli. Isti planovi, gradbi,
ukrasi, pismo. Vo site ovie plo~i pismoto e isto, ni gr~ko
ni rimsko. Da ne e toa makedonskoto pismo od IV vek pr. Hr.
vo Makedonija? Da ne se toa Filipovite gradovi niz make-
donskite dràvi? Gradovite na strate{ki mesta kako bazi
za falangata? Ni{to ne e prou~eno za Alkomena, duri ne
e ni iskopana. Toa se svetite makedonski gradovi.
Deneska kako nikoga{ dosega se iskopuvaat make-
donskite drevni gradovi ne so cel da se prou~uvaat, tuku
za da se ograbuvaat. Vesta za edna slu~ka ja citiram:
Vo Marvinci kaj div kopa~ najdena e arheologija, na-
kit i predmeti so neprocenliva umetni~ka vrednost za ma-
kedonskoto kulturno nasledstvo od VIII do VI vek pr. Hr.
Otkrieni se zlatni obetki {to zavr{uvaat so lavovski
glavi, ukraseni so figuri od boèstva, zlatni moneti, bron-
zeni i srebreni, nekoi od rimsko vreme, prsteni od bronza,
golem broj sadovi, lambi, kantariosi, ~inii, solznici tera-
koti so golema umetni~ka vrednost, kako i ubav staklen sad
i rariteten fragment od t.n. fidonsko staklo.
Nasekade niz Makedonija se iskopuvaat dokazi za
vrednosta i postignuvawata na makedonskite kralevi od
IX vek pr. Hr. do deneska. I monetite od Vardarski rid vo
depoa zastapeni se od VI vek pr. Hr. od Aleksandar I do site
vladeteli pove}e {est veka. Zarem toa ne se dovolno da
se vidi deka od toa ni{to ne e elinisti~ko, ni rimsko,
tuku na{e - Makedonsko.
Ako ima tolku makedonska arheologija po svetot, mo-
è li tamu kade {to stoi gr~ko da se zameni so vistin-
skoto - makedonsko.
Vo posledno vreme gr~kite oboàvateli na s make-
donsko stavija tabli so Dobredojdovte vo Makedonija.
Priznaa, a na drugata tabla Najva`nite Makedonci od IV
vek pr. Hr. se Filip, Aleksandar, Aristotel i Demokrit.
Pak priznaa. Sakaj}i da postignat gr~ki efektse izla-
àa. Site znaat deka Filipovata politika e osnova na so-
vremenite ekonomski i politi~ki institucii vo svetot.
Znaat deka se makedonski. Site znaat deka Aleksandro-
vata politika e model za Amerika vo vojnite na istok {to
sega gi vodat. Site znaat deka logikata na Aristotel e
osnova na informatika. Ago znaat i toa deka seopfatniot
sistem vo filozofijata be{e ideologija na makedonska-
ta dràva. Site znaat deka bez Demokrit ne }e moè{e da
se razvie nuklearnata fizika i atomistikata. Site znaat
za mitologija, boèstva, heroi, muzi, svetiteli, prosveti-
teli. Takvi pretstaviteli grci nema so mileniumi. Kako
da e toa golema genetska razlika ili samo pakost i omraza
na tie {to tolku mnogu prezemale makedonsko, i sakaat s.
Ako na Gorgona i ja prese~e{ ednata glava, vedna{ niknu-
vaat sto drugi. Feniks. Neuni{tivost. Makedonsko.
Olint mnogu pati bil vo sredi{te
na borbenite aktivnosti i na Filip
i na Aminta. Atina go merka{e, go
osvojuva{e i prisvojuva{e. Ne mo-
è{e poinaku, mora{e da se uni{ti. Koga Filip go napra-
vi toa efektot za Halikidik be{e pogolem otkolku Hero-
neja za graddràvite. Po toj primer nitu eden drug grad
od Hersones do Pelopones ne se sprotivi na priklu~uva-
weto kon Filipovata Makedonija. Olint be{e problema-
ti~en u{te od vremeto na Arhelaj. Toj grad be{e kako porta
za vlez vo Makedonija. Sekoj bara{e zemja i voda, a potoa
zasednuva{e. Baraa nekoi prava i svoi interesi. Persija,
Sparta i Atina sekoj za sebe si pravea maraton okolu
Olint. Taka se ufrluvaa vojski kon Amfipol, Stagira, Po-
tideja, Metona, Pidna, Dion so namera da gi osvojat make-
donskite prestolnini vo Ege, Pela, Voden, Ber, so zagrozu-
vawe na celi oblasti kon Trakija, Ilirija i Peonija.
OLINT
- RAZURNATIOT
GRAD
Mozaik od Olint
Strukturata na cela-
ta dràva zavise{e
od utvrduvawe na pa-
ti{tata okolu Olint.
Toa be{e Gordieviot
jazol za Makedonija.
Olint zavr{i kako
{to im e poznato na
site brzo i efikasno.
Najmnogu se potrese
Demosten i odrà lu-
ti Filipiki. Potoa
dojde vo Pela so Es-
hin i Filokrit da go
sklu~at poznatiot Fi-
lokratov mir so Atina. Eshin ne saka{e ni da se vrati vo
Atina. Mu se dopadna Herakleja vo Linkestida. Tamu Filip
mu postavi statua za uspehot na makedonskata opozicija
vo atinskoto sobranie {to Eshin ja vode{e duri podobro
od Filokrat (pretsedatel na Atinskoto sobranie).
Ra~ka za vrata so alka
vo ustata na lavot.
Vrv od kopje so natpis Od Filip.
Pusto{eweto na Olint be{e stra{no. Urnatinite,
kako visok breg kaùvaa deka toa mesto pove}e nema da
sluì za ni{to. Duri po celi 2276 godini, vo 1928 godina,
Olint po~na da gi otkriva arheolo{kite tajni. Raskopa-
niot grad pokaà deka e od ist tip kako makedonskite
gradovi, so ulici pod prav agol, so palati i visoki ku}i.
Vo Olint e najdena ulica so ku}i tesno zbieni edna do dru-
ga, siroma{ni, mali. Toa se ku}ite {to gi dograduvale
atinskite kolonisti. Zaradi niv Filip go uni{ti gradot.
Gradot ja otkopa makedonskata istorija od Arhelaj ili
moèbi od Aleksanadar I. Otkopani se ku}i na katovi so
mnogu sobi. Luksuzot vo tie ku}i ni raskaùva za ìvotot
na makedonskoto plemstvo. Mnogu ku}i imale kupatila so
kadi od terakota, ~e{mi, bazeni i odvodi. Zidovite se
oboeni so ìvi boi od bela, òlta do sina i crvena. Vo
sve~enite sali na carskite megaroni podot e ukrasen so
rasko{ni mozaici od makedonskiot mitolo{ki period.
Taka vo edna ku}a mozaikot ni gi pokaùva Dionis
na dvokolka so Satir i 18 menadi vo igra. Na drug mozaik
e pretstaven Ahil kako ja prima opremata od Tetida i dve
nereidi - Visokiot kvalitet na tie mozaici e od krajot na V
vek pr. Hr. do prvata polovina na IV vek pr. Hr. (vremeto od
Arhelaj do Aminta i Filip).
Zanaetite na visoko nivo razvieni. Ubava keramika
i izrabotki od bronza, èlezo i zlato. Pronajdeni se ra~-
ki za vrati so alki vo usta na lav, kakvi {to i deneska gi
ima niz Makedonija. Luksuznite predmeti od makedonsko-
to plemstvo vo Olint, e isto kako vo Kutle{, vo Trebeni-
{te kaj Ohrid, vo Nerezi kaj Skopje. Toa e od isto vreme i
od ist narod. Najdeni se moneti od site halkidi~ki grado-
vi od vremeto na Aleksandar I so Filip II. Celata trgovi-
ja na makedonskite carevi se odvivala preku Olint.
Interesno e i toa {to pri iskopuvaweto se pronajdeni
olovni topki i vrvovi na kopja so natpis Od Filip.
Vo ~isteweto na ostatoci na atinsko vlijanie na-
strada i Stagira. Filip brzo go obnovi gradot na Aristo-
tela i ja vrati od Pela celata nau~na elita da istraùva.
Tatkoto na Aristotel, Nikola kako li~en carski lekar
imal imot po site makedonski gradovi, gradej}i gi Askle-
pijadite kako svetili{ta i bolnici za vojskata i narodot.
Aristoel isto taka go pridruùval i Filipa. Ima podato-
ci za istraùvawa vo Lokrida, Mieza, Pela. Ni{to ne e
~udno edna od tie ku}i so 14 sobi na prv kat da bila vo sop-
stvenost na medicinskata familija. Majkata na Aristotel
od Olint bila pripadnik na Olintskoto plemstvo za da go
rodi Aristotel vo carski krugovi, i da ìvee carski.
Aristotel, drugarot na Filip se rodi vo ista godina
so Filip (382 g. pr Hr.) a umre so Aleksadar vo 322 g. pr Hr.
Arheologijata ni ja pi{uva istori-
jata. Pred krajot na HH vek vo Kut-
le{ se otkopuvaat carski grobnici
na Makedonskata dinastija od pred
2500 godini pred Hristos. Golema potvrda za Makedon-
skoto carstvo i bogatstvo. Blesna son~eva svetlina od pod
zemja. Carski grobovi na carici i carski deca. Filip II
moèbi i Aridej. Se voznemiruvaat koskite. Atina ostana
neprijatel. Ja prodolùva borbata i so mrtvite kako i so
ìvite Makedonci. Skvernavi sveta zemja. Graba.
FILIP II
I CARSKATA
GROBNICA
VO KUTLE[
Se otvora kov~eèto na Filip II. Rariteti dotoga{
nevideni. Blesnuva {esnaesetkrakoto sonce. Prastar sim-
bol, gi odu{evi site Makedonci po svetot. Sonceto kako
zname i deneska magi~no privlekuva, vo dene{nata dràva
Republika Makedonija. Vo kov~eèto posmrtna kruna na
piton kako carska lenta {to Makedoncite ja nosele za da
go nazna~at carskiot gen. Od vnatre pi{uva Od Herakli-
die. Medaqon i moneti so likot na Herakle, ja simbolizi-
raat mo}ta na Filip II. Potoa Herakloviot jazol simbol na
cvrsta povrzanost na Makedoncite, Heraklidite. Carstvo-
to na ~ekor od mitolo{kite heroi i bogovi. Se otkopuvaat
zlani kruni so dabovi lisja i èladi, simbol na drevnost
i svatovskata vrska so Dodona vo Epir. Dabot za gradewe
Posmrtna kruna na piton
na brodot na Argonautite. Drvo na ìvotot i zdravjeto. Zla-
tni kruni. Site drugi nakiti so filigran i granulacija vo
zlato. Zlatoto na Filip od Koùv do Pangaj. Gradnik so
zlatni lenti i kop~iwa vo vid na lavja glava. Potkoleni-
ci razli~ni po golemina, praveni po merka za obolenata
od rani noga na carot. Razni sadovi od terakota do zlato
za potrebite pri pogrebuvaweto. Oru`jeto. Me~ot i {le-
mot. Rasko{na zlatna torba izgravirana so motivi od ìvo-
tot i vojnite vo koja se ~uvale streli. Ista takva Filip II
mu podaril na Atej vo Skitija, sega e vo Kiev.
Ima s {to treba da ima vo edna takva grobnica. Na dnoto
na kov~eèto nedostasuva zapis vo zlatna kniga spored
makedonskite obi~ai. Svojata istorija i istorijata na
narodot nekoi vladeteli ja pi{uvale na pergament, nekoi
na papirus, nekoi na glineni plo~ki. Spored bogatstvoto,
makedonskite carevi, svojata geneologija i istorija ja zapi-
{uvale vo zlatni knigi. Kade se tie? Grobnicata, bistite,
freskite ili akvarelite, palmetite, rabovite na prep-
let pokaùvaat u{te edna{ kolku bile bliski mitolo{-
kite temi vo ìvotot na Makedoncite. Po yidovite na Gro-
bnicata naslikan e ~etvorospreg na Bogot Sonce ili Sveti
Ilija ili kako {to se slika Arhan|el po makedonskite
hramovi, so boi na Sonceto. Tie koli so ~etvorospreg i Ma-
kedonecot tr~aat po site palati niz evropskite prestol-
nini kako ukras od mermer na pokrivite, a sega se spomeni
od makedonskite temi. Vlijanie vo kulturata na evrop-
skite novi narodi.
Eden Makedonec me sovetuva: Nemoj da se pozdravu-
va{ so Grk, }e ostane{ bez prsti. Tie nerodeno dete od maj-
kata }e ukradat, a ne zlato od carska grobnica. Ne se ra-
boti za bogatstvoto. I s da ni odzemat du{ata }e ni
ostane, ubavite misli i qubovta za Makedoncite.
S {to e najdeno vo carskata grobnica tolku e tipi-
~no za Makedoncite i razli~no od bilo koj drugi, sosema
e dovolno, da ja potvrdi na{ata ekskluzivnost i ìvotot
na Filip II. Ama ne bil toa toj. Kompjuterskata simulaci-
ja go potvrdi likot na Filip II vo prilogot.
Vo Muzejot na Makedonija antropologot Fanija Velja-
noska priredi izlo`ba na svojot trud. Toa se rekonstrukcii
na 12 skeleti, stari 6500 godini. Taa za 20 godini prou~ila
8500 skeleti, belki toa }e go napravi u{te edna{. Potoa }e
mol~ime site. ]e ja ostavime arheologijata i antorpologi-
jata sama da zboruva i da go potvrduva na{iot identitet.
Makedonija, taa Golema Majka, ubavinata i bogatstva-
ta, nikoj ne moè da ni gi ottrgne od du{ata. Filip II - Ma-
kedonecot gi stavi temelite na Makedonija so takva cvrs-
tina {to i deneska traat. S {to sme postignale i {to
sme, mu dolìme na Filipa. Makedonija ìva i zdrava
vozobnovena vo spomen na Filip II za navek.
Najdobro i najverno za istorijata na
eden narod i eden car zboruvaat i
raskaùvaat monetite. Toa par~e
blagoroden metal od pred 2.600 go-
dini go potvrduva makedonskiot gen. Zlatoto e neuni{ti-
vo. Se topi, se pretopuva, se prerabotuva i pak sjae. Make-
donec. Porakata na monetite i od dvete strani, vtisnata
e za ve~nost. Vo po~etok na V vek pr. Hr., Aleksandar I ja ko-
va monetata so pro~ueniot kowanik so dve sarisi vo raka.
Toa e Ares, bogot na vojnata, na voinstvenite Makedonci.
FILIP II
I MONETITE
Na opa~inata vtisnati se: jarecot, risot, orelot, tirsot,
{lemot i imeto na carot. Tie simboli kaj site makedonski
monarsi odat s do Persej celi 400 godini. Taa simbolika
kaj Filip II go postigna seto sovr{enstvo na mo}ta na Make-
donskata dràva. Filipovite zlatni stateri i site drugi
moneti go simboliziraat Makedonskoto carstvo. Na tie mo-
neti se gleda kako likot na bogovite se zamenuva so likot
na carot - bogotvorewe po zasluga, u{te poizrazeno vo mon-
etite na Aleksandar.
Vo Filipovite moneti se sretnuva natpisot Filipoj,
zbor ist kako i na kopjeto od Olint. Dali toa zna~i od Fi-
lip e, ne e razjasneto.
Moneta so likot na Filip II
Monetite na Filip II i po ubavinata i po vrednosta domi-
niraat nasekade, bilo da se zlatni, srebreni ili bron-
zeni. Kaj site niv se zastapuva heraldika od ìvotot,
bogovite, carot i dràvata. Vo 356 g. pr. Hr. izdaden e po-
znatiot zlaten stater od 8,64 gr. vo ~est na ra|aweto na
Aleksandar i pobedata na Olimpijadata.
Monetokovaweto vo Pela i Amfipol neprekinato gi
zadovoluvuvaat potrebite na site vo prostorite i opkru-
ùvaweto na Makedonija.
I posthumno izdavanite Filipovi moneti u{te dolgo
cirkuliraat preku Dunav i Egejot, dol` Pelopones i ostro-
vite. Vo site arheolo{ki iskopuvawa, od site makedons-
ki prostori se vle~kaat grniwa so stari makedonski pari
po muzeite na svetot. I pak gi imame, na{i se, tie raskaù-
vaat za nas, za Makedoncite.
Pokraj Pela i Amfipol ima i moneti od ne tolku
afirmirana kova~nica, beleàna kako Pelagonija. Po s
izgleda vo tajnite na Stibera se krie najgolemoto moneto-
kovawe vo Makedonija. Vo Bakarno gumno, vo depo od 1917 g.
vo seloto Topol~ani otkrieni se i pitamoneti, 200 zlatni
stateri od Filip II i Aleksandar II. êtiri primeroci se vo
muzejot vo Sofija. Balkanskite i svetskite vojni vo Make-
donija se i arheolo{ki. Taka ni gi ograbija i zlatnite maski
i skulptutrite. Vo niv e o~igledna makedonskata istorija.
Vo knigata na [aldarov i Lil~i} Kralevite na
anti~ka Makedonija i monetite se zboruva za u{te eden
drug u{te pobogat naod od 1968 g. prodaden vo Sotbi,
London. Toj sodrèl zlatni i srebreni stateri, okolu 2.000
primeroci, na Filip II Aleksandar II, Aridej, Likej, Patraj.
Ilegalnoto iznesuvawe na monetite od Makedonija cveta.
Ne e va`no, iako e àlno. Dovolen e samo eden, edinstven
primerok na moneta od Filip II (priloèna fotografija).
Taa ubavo i verno ja raskaùva istorijata na Makedonija.
Monetite kako pe~at na vremeto, monetite vo razmenata,
kako ukras, kako zlatna rezerva i sekako kako merka, meri-
lo. Toa e makedonskiot talant teòk 29,6 kilogrami vo zla-
to. Toa se Filipovite i site carski moneti od Makedonija.
HRONOLOGIJA NA NASTANI OD ARHELAJ I
DO ALEKSANDAR III MAKEDONSKI
419-399 g. pr. Hr. Arhelaj ja izgradi Pela, nova
prestolnina na idnite makedonski
vladeteli. Gi povika proteranite
Makedonci od Atina: Evripid,
Tukidid, Agiton, \or|ija...
399-390 g. pr. Hr. Vladeat Arhelaj II, Aminta II, Pausanie
390-369 g. pr. Hr. Aminta III. Aminta se èni so Evridika
od Linkestida
382 g. pr. Hr. Se rodija Filip I,I Aristotel i Demosten
380 g. pr. Hr. Oratorot Isokrat drì
promakedonski govori
368 g. pr. Hr. Aleksandar II ubien
365-360 g. pr. Hr. Perdika na vlast
365 g. pr. Hr. Osloboden Filip II od zalo`ni{tvo
vo Teba
360 g. pr. Hr. Filip II vo Linkestida kaj vujkovcite
359 g. pr. Hr. Filip II car na Makedonija
359 g. pr. Hr. Sreduvawe na dràvata i falangata.
Borba za makedonskite eritorii.
Ubien Kotie vo Trakija
358 g. pr. Hr. Uspe{ni napadi vo Ilirija i Peonija
358 g. pr. Hr. Pohod vo Tesalija.
[irewe na makedonskata dràva
357 g. pr. Hr. Sojuz na Filip II protiv Atina.
Go vetuva Amfipol za Pidna.
Gi osvoi i dvata grada.
357 g. pr. Hr. Filip II se èni so Olimpija po zaedni~ko
u~estvo vo samotra~kite misterii
na posvetenite carski semejstva.
356 g. pr. Hr. Filip II ja prisoedinuva Potideja,
Krenida, Pangaj
356 g. pr. Hr. Go gradi Filipi kako strate{ki grad
po carskite pati{ta
356 g. pr. Hr. Se ra|a Aleksandar. Pobeda nad Ilirite
i pobeda na Olimpijada (tri sre}i)
355 g. pr. Hr. Po~etok na svetite vojni i sloboden pat
kon Amfiktionite.
Uprava so Delfi.
354 g. pr. Hr. Prisoedinuvawe na Metona
Poseta na Tesalija i Trakija.
353 g. pr. Hr. Filip II povikan vo Tesalija.
352 g. pr. Hr. Vojna i pobeda nad Onomarh.
Ja prezema
upravata so Delfi
Se vra}a od Termopilite bez borba
Sojuz na Atina so Olint protiv Makedonija.
351 g. pr. Hr. Filip na Halkidik gi pribira
krajbre`nite makedonski gradovi.
Gi zazema Termopilite
350 g. pr. Hr. Filip II - Poseta i potkrepa od Epir.
349 g. pr. Hr. Filip II na Halkidik, poblisku do Olint.
348 g. pr. Hr. Atina go zazela ostrovot Evbeja
Razurnat i uni{ten Olint zasekoga{
Pohod i pobeda na Evbija i
atinskite sojuznici
347 g. pr. Hr. Pregovori so Atina za mir
346 g. pr. Hr. Filokratov mir (Filokrat, Eshin
i Demosten vo Pela)
Kraj na svetite vojni
345 g. pr. Hr. Filip vo poseta na Ilirite
344 g. pr. Hr. Filip na Pelopones - Sojuz so Arg,
Mesenija i Arkadija. Go gradi Epidaur
za potrebite na falangata. Izgradeni
kompleks gradovi vo Pelagonija i Trakija.
Teatri vo sekoj grad niz Makedonija.
343 g. pr. Hr. Primirje na Atina pod nepovolni
uslovi - fr~at Filipiki
342 g. pr. Hr. Filip II vo Epir go proglasi
Aleksandar Molos za kral na Epir.
Filip bara kontrola nad atinskata flota
342 g. pr. Hr. Aristotel u~itel na Aleksandar i
kralskite drugari.
Obnovena Stagira i Mieza.
342 g. pr. Hr. Filip vo pohod kon Trakija i Hersones
Atina sobira danoci i ograbuva gradovi.
341 g. pr. Hr. Demosten od Darie bara pari za borba
protiv Makedonija
341 g. pr. Hr. Filip II vo Trakija i sojuz so Skitite
za pomo{ i opsednuvawe na Perint
340 g. pr. Hr. Filip II gi opsednuva Perint i Vizant
Atina i Persija vo borba so Filip
339 g. pr. Hr. Filip II gi napa|a Skitite, ubien Atej.
Plenot ograben od plemeto Gegi.
Filip ranet od Tribalite.
Se vra}a vo Pela.
338 g. pr. Hr. Filip II povikan od Amfiktionite
gi prisoedinuva Amfis i Elateja.
338 g. pr. Hr. Bitkata kaj Heroneja
337 g. pr. Hr. Filip na Pelopones.
Ja sozdade Korintskata liga.
337 g. pr. Hr. Parmeninon i Atal vo izviduvawe
za vojna vo Persija.
337 g. pr. Hr. Filip se èni, po sedmi pat,
so Kleopatra.
Ubien e Filip.
336 g. pr. Hr. Aleksandar car na Makedonija
Pohod na sever do Dunav
Ja razoruva Teba do temeli
Sobir vo Korint
334 g. pr. Hr. Aleksandar na pohod vo Persija
ja osvojuva celata ikumena.
323/322 g. pr. Hr. Smrt na Aleksandar, Aristotel,
Diogen i Demosten.
322 - 164 g. pr. Hr. Makedonski carstva na Dijadohite.
30 g. pr. Hr. Kleopatra VII posledna makedonska
carica vo srodstvo so Filip II
i Aleksandar
REZIME
Soznanijata od prou~enata literatura za Filip II ni
ovozmoìja novi sogleduvawa za Makedonija.
Celoto Egejsko krajbre`je i ostrovite bile naseleni
so Makedonci i plemiwa od ist rod. So vreme me|u make-
donskite naselbi se zabeleùvaat nekoi tu|i neprijatel-
ski grupi na lu|e. Tie bile otpadnici, lu|e bez koren i svo-
ja kultura, odbegnati robovi, pirati i razni kriminalci.
Napa|ale grabele i zasednuvale vo graddràvi~kite. Po-
docna tie im sluèle za me|usebni borbi i napadi vrz
makedonskite gradovi. Atina predni~ela vo toa. Zboruva
za sloboda i demokratija a od druga strana gi organizira
doselenicite vo logori, vo predgradijata. Duri, Perikle,
donese zakon so koj se zabrani vleguvawe vo Atina na lu|e
{to ne se rodeni od dvajcata atinski gra|ani. I sega im
vaì zakonot grk po rod - so koj gi proteraa Makedoncite
od rodnite ogni{ta. Razmenata na naselenieto, vsu{nost
e proteruvawe i ograbuvawe na starosedelskoto nasele-
nie, Atina toa seu{te go praktikuva. Doselenicite od
logorite po potreba gi pra}ala da se naseluvaat i da se
borat za kolonii {to }e go obezbeduvaat patot na ìtoto.
Po toj na~in vo celoto krajbre`je i vo samata Atina se
terorizira makedonskoto naselenie. Toa se pri~inite za
~estite sudiri na graddràvi~kite i borbite na site
Makedonski vladeteli do Filip II i natamu. Na toa se
dolàt ubistvata na celi semejstva vo makedonskite
carski dvorovi. Na toa se dolì skratuvawe na vlade-
eweto od 40 na 20 godini na makedonskite carevi. Toa e
zagovor za ograbuvawe i teror na Makedonskite bogati
oblasti. Nekolku stotini godini site makedonski krale-
vi vodele borbi da ja za{titat Makedonskata dràva vo
svoite granici. Ubistvata za~estvuvaat. Arhelaj I ubien
e od platenicite na lov.
Site negovi naslednici se ubieni. Site sinovi na
Aminta se ubieni. Zaverata trae, se odrùva i prodolù-
va. Se {iri mislewe deka vo Makedonija voobi~aeno e da
se ubivaat carevite me|u sebe vo borba za prestolot - zo-
{to toga{ postarite kralevi vladeele po 40 - 50 godini
i umirale so prirodna smrt? Toa se istite carski semej-
stva. Ne se znae kako odedna{ dobile ubistven gen. Toa ne
im e svojstveno na Makedoncite. Toa vo doselenicite go
vnesoa tu|i elementi. Borbata za prevlast postoela me|u
grad dràvi~kite {to niknuvale niz Makedonskata zemja.
Se napa|ale, se zdruùvale i se delele za plenot {to
Makedoncite go gubele po sekoj sudir i odnovo gradele i
proizveduvale da gi zadovolat piratite od logorite.
Edno vreme na Atina i zatrebaa u~eni lu|e i po~na
da gi uvezuva filozofite Sofisti. Otkako }e zavr{ea so
prosvetata gi proglasuvaa za metoci, stranci, robovi i za
da ne im platat gi ubivaa. Taka nastradaa Sokrat, Fidie,
Alkibijad, Temistokle, Protagora, Anaksagora, Eshin, Pita-
gora, Aristotel so site nivni u~enici i sledbenici. Prote-
ranite Tukidid, Agaton, Evripid, Ksenofon se spasija vo
Pela kaj Arhelaj i Filip II. Mnogu, mnogu e dolg spisokot
na `rtvite, ubienite, proteranite i ograbenite od krva-
viot zagovor na problemati~nite doselenici {to gi life-
ruva{e Atina da ubivaat, ne samo vo toj grad, tuku nasekade
niz Makedonija.
Posegnaa i po svetili{tata da ograbuvaat. Tamu ma-
kedonskoto plemstvo bogato daruva{e. Toa se pri~ini na
vojuvawa na isti mesta i pati{ta niz makedonskata drevna
dràva. Od isti pri~ini Filip II po Heroneja ne saka{e i
ne treba{e da ja razori Atina kako Olint. Taa treba{e samo
da bide onesposobena i stavena pod makedonska kontrola.
Na Filip II kako i na site prethodni makedonski vladeteli,
mu be{e potrebno da se presmeta so kolonistite od Atina.
So edna nesfatlivo golema energija Filip II ne
miruva{e. Celiot ìvot go upotrebi da gi kontrolira site
makedonski oblasti, site plemiwa, site gradovi, da ja pro-
{iruva dràvata i neprekinato da gradi tipi~no carski
makedonski gradovi i tvrdini. Da ja {titi Makedonija.
Zaverite na otpadnicite, doselenicite, piratite od Atina
ne sopiraa. Se obiduvaa da mu go remetat planot na Filipa
no toj sekoga{ be{e pobrz. Toj s predviduva{e i gi spre-
~uva{e da se me{aat vo makedonskite raboti. Iako atin-
skata politika be{e markirana na Demostenovite dejstva
vo toa u~estvuvaa site neprijateli na Makedoncite. Filip
ìvi gi fa}a{e atinskite pratenici vo podbucnuva~ki
akcii. Toa se slu~i vo Olint, kaj Termopilite, vo Pelopo-
nes, vo Perint, vo Teba. Atinskata vojska nabrzina sobrana
od metoci i robovi se raspr{ti vo Heroneja. Vo prethod-
nite slu~ai Filip ne saka{e da ja rizikuva falangata. Go
{tede{e sekoj makedonski ~ovek. Tie {to pravea zagovor
navremeno bea otkrivani, proteruvani i kaznuvani.
Filip od Makedonija sozdade takva dràva {to
besprekorno funkcionira{e. Prvo ja zajakna ekonomska-
ta proizvodna funkcija kako baza na s drugo. Ovozmoì
reprodukcija so rapiden rast. Vnatre{no gi zajakna obra-
zovanieto, kulturata, sozdade kadri od site profili.
Mnogu obnovi i go izgradi toa {to be{e opusto{eno. Filip
milozlivo postapuva{e so naselenieto. Im ja vra}a{e slo-
bodata i sigurnosta. Zatoa mnogu gradovi vo Tesalija i Tra-
kija sami go povikaa da gi prisoedini. Nadvore{nata fun-
kcija ja manifestira{e so falangata. Vojskata, granicite,
diplomatijata, pretstavuvaa vistinska afirmacija na
makedonskata dràva.
Filip II vo toa ne be{e sam. Cela plejada najslavni
lu|e go opkruùvaa i go odbeleàa vekot na negovoto vre-
me. Aristotel na nau~en plan go napravi toa {to Filip go
stoi na politi~ki plan. Taa sistematizacija, temelnost,
na poleto na naukata vrodi isti rezultati vo carskata
dràva. Toj tim odli~no sorabotuva{e i se nadopolnuva{e.
Aristotel vo site makedonski gradovi go organizi-
ra{e obrazovniot sistem vo Liceumite (Umot na liceto).
Toj so svoite u~enici i filozofi gi izdvoi posebnite na-
uki i go zasluì imeto Tatko na naukite. Ja oformi filo-
zofijata, logikata, psihologijata, biologijata, fizikata,
etikata, estetikata, politi~kata ekonomija. Samo medici-
nata na ist na~in, za potrebite na carskite dvorovi vo
Makedonija ja sistematizira Hipokrat. Seta taa obemna
nau~na rabota be{e rezultat na carskite uslovi za rabo-
ta niz Makedonija. Site se sluèa so ista metoda. Toa bea
naju~enite lu|e vo Makedonija. Podednakvo se istaknuvaa
naukite, umetni~koto tvore{tvo, gradbite, politikata.
Podemot podednakvo se ostvaruva na site poliwa. Filip II
ima{e carski filozof, carski lekar, carski arhitekt,
carski umetnici, carski sovetnici i carski istori~ar,
Teopomt, koj seto toa dobro da go zabeleì. So site tie lu-
|e Filip II go planira{e novoto ureduvawe na svetot po
primerot od Makedonija.
Sepak, Filip be{e ubien kako i site carski lu|e {to
se ubivaa celi 100 godini vo zaverata na doselenicite. Koj
go ubi Filipa? Komu toj najmnogu mu pre~e{e? Koj od nego
najmnogu se pla{e{e i go mraze{e? Ima mnogu osomni~eni.
Zaverata potajno se ostvaruva{e. Atina u~estvuva{e najak-
tivno. Trkala{e otrovno i ladno oru`je kon teatarot na Ege.
Atina ima{e i motiv i isksutvo vo prolevaweto na krv.
Terorizmot zapo~nuva so nezadovolstvoto i zagubata. Toa
e odmazda. Seto toa be{e vngezdeno vo Atina, so cel da go
spre~i Filipa da vojuva za Makedonija. Daleku e od umot
deka Makedoncite }e vojuvale za nekoja graddràvi~ka.
Po smrtta na Filip II Makedonija podnese golemi
`rtvi, progoni, ubistva, teror. Od toga{ so Makedonija se
pazarat tu|ite sili. Razni dràvi pod razni imiwa se
identifikuvaat so Makedonija. Od toga{ se nametnuvaat
anti~ki dràvi, rimski, vizantiski, turski, bugarski, srp-
ski, gr~ki kako makedonski da se, kako da imaat pravo na
makedonskite riznici na duhovnoto nasledstvo. Makedon-
skiot narod opstoi pod razni stegi, a duhot opstojuva i
udira pe~at na Makedonstvoto.
Nasproti realnosta na Filip II, Aleksandar Make-
donski e duh, ideja, rasturena po svetot. Sekoj si ja razbi-
ra kako {to saka makedonskata dràva. Makedonskata
dràva ja sozdade Filip II i toa ne moè da se preina~uva.
Filip e osnova i za postoewe na sega{na Makedonija kako
dràva i ako nekoga{nite makedonski plemiwa stanaa
Ima samo tri krvni grupi i tri rasi:
Makedonidi, Mongoloidi i Negridi. Site drugi se mulati.
dràvi i sega s u{te si ja delat Makedonija i prezemaat
od nejzinata svetost.
Makedonskata DNK, na Makedonidite, na belata rasa
{to im dala najslavni lu|e na ~ove{tvoto ja najdoa vo
koskite na Filip.
Nema potreba da ne kloniraat, i pod najgolem priti-
sok, od vreme na vreme izbiva genot so celoto svoe sovr-
{enstvo na Makedonecot.
Justin ni go opi{uva likot i karakterot na Filip II
i se u{te ja istraùvame vistinata za toj umen, itar i
sposoben Makedonec.
Filip Makedonski stanal kral na 22-23 godi{na
vozrast, a po~inal vo 47-ta godina od ìvotot. Vladeel
Ima samo tri krvni grupi i tri rasi:
Makedonidi, Mongoloidi i Negridi. Site drugi se mulati.
od 359 g. pr. Hr. do avgust 336 g. pr. Hr. So tan~erkata Laro-
saja imal sin Aridaj, koj po smrtta na Aleksandar vladeel
izvesno vreme. Imal i mnogu drugi deca od sedum razni,
glavno dinasti~ki, brakovi, koi delumno zaginale od sud-
binata, delumno od me~. Kako {to raskaùva Justin, toj
bil kral koj pove}e go sakal rasko{ot na oru`jeto, odo{to
gozbite. Negovo najgolemo bogatstvo bile orudijata za voju-
vawe. Poopiten bil vo steknuvawe bogatstvo, odo{to vo
negovoto so~uvuvawe. Poradi toa, pokraj sekojdnevnite
grabeì, bil siromav. Toj podednakvo bil milosrden i
lukav. Za nego nieden na~in na pobeda ne bil sramen. Bil
podednakvo umilen i podlec vo zboruvaweto. Pove}e vetu-
val, odo{to ispolnuval; bil umetnik i za seriozni raboti
i za {egi; prijatelstvoto go neguval od interes, a ne od
qubov i doverba. Vo omrazata se prepraval deka ~uvstvu-
va naklonost, a vo naklonosta simuliral navreda; me|u
onie {to bile slo`ni predizvikuval omraza, a baral
naklonost i kaj ednite i kaj drugite; imal obi~aj da pravi
proslavi a za vreme na proslavite se odlikuval so re~i-
tost; govorot mu bil ispolnet so ostroumnost i itrina,
taka {to poseduval lesnotija vo ukrasuvaweto na govorot,
ume{nost vo taa lesnotija i ubavina vo taa ume{nost. Nego
go nasledil sin mu Aleksandar, koj go nadminal tatka si vo
hrabrost i vo maanite. Tatkoto go prikrival gnevot, a naj-
~esto i go sovladuval i bil poumen vo donesuvaweto odlu-
ki, a sinot bil poveli~estven. Obajcata premnogu go sakale
vinoto. Tatkoto od gozba juri{al protiv neprijatelot, vle-
guval vo bitka gradi v gradi, pa ~esto od bitkite se vra}al
ranet. Tatkoto pove}e sakal da bide quben i bil poitar.
Na zbor i govor Filip bil poumen i bil pove}e oddaden
na {tedlivost. So svoite ve{tini Filip gi postavil te-
melite na carstvoto na svetot, a sinot Aleksandar ja so-
bral slavata na celoto delo, zaklu~uva Justin pred okolu
2.000 godini. Vo svoe vreme Filip bil najumniot ma` vo
Evropa. Negovata diplomatija i denes se izu~uva vo diplo-
matskite {koli vo svetot. Toj so porobenite ili dobro-
volno sojuzenite sklu~uval mir od nasledno zna~ewe.
Spored mostrata od Korintskiot mir, potpisnicite ja priz-
navale vrhovnata vlast na kralot i negovata komandantska
funkcija. Sojuznicite pla}ale danok kolku prethodno;
bile obvrzani da dadat kvota vojnici i da ja snosat za niv
izdr{kata i vooruùvaweto; zemal zalo`nici od najvid-
nite li~nosti, obi~no nivnite sinovi, so izgovor da se
obu~uvaat za kralski i komandantski dol`nosti. Sekoj
potpisnik bil dolèn da se bori protiv tie {to eventu-
alno }e se odmetnat i }e krenat oru`je protiv kralot, {to
bilo najstrogo kaznivo (nemilosrdni ubistva, proda`ba
vo ropstvo, sramnuvawe na ìveali{tata do temel i
podelba na zemjata i imotot me|u vernite sojuznici). Toa
bilo primeneto kaj Heronea (nekolku iljadi ubieni) vo 338
g. pr. Hr., kaj Teba (6.000 ubieni, 30.000 vo ropstvo) vo 335 g.
pr. Hr. i kaj Megalopol na Pelopones (5.300 ubieni) vo 331
g. pr. Hr. So takvo zastra{uvawe Filip, Aleksandar i make-
donski kralevi {to sledele po niv gi drèle uslovno
kaàno Helenite vo ropstvo 190 godini, do doa|aweto na
Rimjanite po tri, odnosno ~etiri makedonsko - rimski
v o j n i .
I site drugi vojni ne vra}aat vo spomenite na Filip II
carot na Slavnite Makedonci.
RECENZIJA
Avtorite Angelina Markus i Risto Popovski-Kec
o~igledno pravat samo prikaz na isklu~itelnoto make-
donsko dinasti~ko nasledstvo. Dobrite poznava~i na pred-
metnata problematika, a takvi verojatno ima samo nekol-
kumina, moàt da stavat zabele{ki za nepreciznosti,
nedore~enosti i beglo minuvawe preku suptilnostite.
Prikazot e namenet na opredelena kategorija ~itateli,
~ie interesirawe za drevnoto minato e pottiknato ne
samo od qubopitstvo. Primenetata populisti~ka naraci-
ja ima za cel da go pottikne ~itatelot vo eden zdiv da se
zdobie so soznanie za koli~estvoto istoriski vrednosti
za koi nema mo`nost da dojde do niv na drug na~in. Ona
{to e kaj nas dosega objaveno za Makedonija vo anti~ko
vreme, {to e vredno, se trite knigi: Arijan, Kvint Kurtij
Ruf i Justin, a za àl Plutarh i Diodor u{te ~ekaat izda-
va~. Ovie pet knigi, pi{uvani pred okolu 2.000 godini, se
dragocen pridones vo makedonskata nauka zatoa {to moàt
da se smetaat verodostojni. Bitno e {to se prevedeni na
makedonski od Makedonci i {to prevodot od originali e
od pe~ateni knigi pred sozdavaweto na prvata gr~ka drà-
va vo 1832 godina, t. e. vo vremeto koga se u{te nemalo ten-
dencija na falsifikuvawe, bidej}i Grcite se smetaa sebe
si za slavni potomci na Leonida i Temistokle. Niv gi pre-
vede Institutot za klasi~ni studii na Filozofskiot
fakultet. Tie }e ovozmoàt makedonski pogled vrz Filip
i Aleksandar, ako nekoj saka da se zanimava so nau~na me-
todologija. Me|utoa, pette knigi e te{ko odedna{ da se
razberat, bidej}i ne se za ~itawe, tuku za sistematsko kom-
parativno studirawe.
Deùrnite kriti~ari, optovareni so edukativni
nevistini od obrazovnite ednonaso~enosti od minatite
decenii, bi bilo dobro da se pozanimavaat so onie deseti-
na iljadi interpretacii napi{ani vrz osnova na pette spo-
menati avtori od pred dva mileniuma. Ako sakaat u{te po-
ve}e da se prodlabo~at vo baraweto la`ni vistini, moàt
da poglednat na Internet. Na Internet do skoro ima{e
23.983 fajla za Aleksandar Makedonski, a vo negova senka
i za tatko mu Filip. Ako gi ignorirame interpretaciite
na Vasil Tupurkovski, bidej}i se pi{uvani vrz osnova na
popularni izdanija na prevodi i na interpretacii pred
da se pojavat prevodite od makedonskite eksperti od
Institutot za klasi~ni studii, se ~uvstvuva nedostig od
literatura za Makedonija i Makedoncite vo anti~ko vre-
me. Taa i natamu }e se ~uvstvuva zatoa {to Makedonija e
okean od istoriski bogatstva: po prostor i dlabo~ina.
Sostavka na istorijata na Makedonija se istoriite na site
narodi od preku Dunav na sever, do izvorite na Nil na jug
i od Italija na zapad do Kina na istok. Preku Dunav, na
sever, Aleksandar gi pobedil Gotite i Keltite i so niv
sklu~il miroven dogovor vo koj e vgradena obvrskata za
~uvawe na granicata na imperijata. Vo Italija se borel
Aleksandar Epirski. Arijan izvestuva deka makedonskite
vojnici se iska~ile na Himalaite na viso~ini na koi ne
bilo mo`no da se di{e. I vo istoriite na tie narodi i dr-
àvi {to so sila ili dobrovolno vlegle vo makedonska-
ta svetska imperija na Aleksandar e neizbe`na Makedoni-
ja kako sostavka. Iran, Irak, Avganistan, Pakistan i Indija
mo{ne korektno go priznavaat toa. Aleksandar bil i niven
car, {ah, maharaxa i {to li ne. Vpro~em, nelogi~no e, na pri-
mer, balkanskite narodi da ja bri{at od svojata istorija
Romeija (Vizantija) ili Otomanskata imperija.
Problemot {to go imaat Grcite so imeto Makedonija
e ottamu {to veruvaat vo skore{ni prevodi na drevni iz-
vori i na interpretacii so namenska umisla. I tie gi ~i-
taat istite knigi, no vo niv ne pi{uva isto. Izvornite po-
imi za tatkovinski obi~ai na Makedoncite se prevedeni
kako gr~ki obi~ai, svoite ili makedonski bogovi kako
gr~ki, a sledstveno na anti~kite filozofi, lekari, slika-
ri, skulptori, dramski pisateli i umetnici itn., spored
inercija, im se stava prefiks gr~ki, iako vo izvornata
varijanta nema takva odrednica. Vo popularnoto izdanie
na Plutarh, na primer, neto~no stoi dodavka zemete go
na izjava na Aleksandar za ostrovot Samos po jas ne bi vi
go dal D-r Margarita Buzalkovska - Aleksova vo Alek-
sandrovata anabaza od Arijan poso~uva vo fusnota skore-
{en falsifikat pri prevodot na originalot ne ~ekaa da
im se pribliì vojskata na Aleksandar ( kn.1, 6, str.8).
Vojskata na Aleksandar e prevedeno so The Greeks. Pre-
vodot e na E. Iliff Robson, B. D. , Loeb, London & Harvard 1961.
Vo makedonskoto izdanie na Biblijata (Prva kniga Maka-
bejci) neto~no stoi: Aleksandar Makedonski, sinot na
Filipa, izleze od zemjata Hetejska i go pobedi Darija, per-
siskiot i indiskiot car i se zacari mesto nego vo Elada
(1 Mak. 1). Istoto na hrvatski glasi: Aleksandar Makedonac,
sin Filipov - tada ve} gospodar Gr~ke - provali iz zemlje Kitima
i potu~e Darija, kralja persijskog i medijskog, i zakralji se nam-
jesto njega (1 Mak.1, Kr{}anska sada{njost, 1976). Vo make-
donskoto izdanie na Biblijata u{te druga neto~nost glasi:
Aleksandar, sinot na Filipa, makedonskiot car, koj prv
se zacari nad Egipet (1 Mak. 6,2). Vo hrvatskoto izdanie
istiot del e: Filipov sin Aleksandar, koji je prvi vladao nad
Grcima. Makedonskoto izdanie e prevod od Britanskoto
i inostrano biblisko dru{tvo - Svindon, a kopiring prava-
ta se na United Bible Societies - Reading, 1990.
Knigata {to ja imate nema za cel da isprava vakvi
grubi gre{ki, vo seriozni univerzitetski ili crkovni
izdanija, tuku da pobudi zgolemeno interesirawe za zapos-
tavuvanata drevnina za eden den da imame idni kadri {to
}e se zafatat vo kostec so nepravdite {to ni se pravele
i(li) pravat so tu|o prisvojuvawe na na{eto.
Spase [uplinovski
LITERATURA
1. Aleksandar Makedonski - II Kosturski. J. Popovski
2. Makedonski drevni vrednosti
3. Istorija II - Polibie
4. Stara Grcija - Institut po istorija
na Akademijata na SSSR 1956 g.
5. Demosten - @ebeqev
6. Atinski ustav - Aristotel
7. Politika - Aristotel
8. Slavni anti~ki likovi - Plutarh
9. Gr~ka i rimska mitologija - S. Osvald
10. Ilijada - Homer
11. Istorija na Stariot svet - A. Mi{ulin
12. Istorija na elinskata umetnost - M. \uri}
13. Istorija na elinskata etika - M. \uri}
14. Filipova istorija - Justin
15. Istorija na Aleksandar
(so prilozi od Diodor i Justin) - Kvin K. Ruf
16. Filip II - J. Korvisie
Bele{ka za Avtorite
Angelina Mrkus, profesor po filozofija vo
penzija, rodena e vo s. Topol~ani kraj Prilep.
Poznata e po prou~uvaweto na razni kulturni
nastani svrzani so Makedonija.
Toa go opi{uva vo knigite:
Po tragite na Slavnite Makedonci - 1998 g.;
Makedonski drevni vrednosti - 2001 g.;
Poemi za Makedonskite carevi - 2003 g.;
Makedonija na Makedoncite - 2004 g...
Risto Popovski ìvee i raboti vo stranstvo.
Poseduva najgolema arhiva za Makedonija i
biblioteka so pove}e od 10 000 knigi, dostap-
ni do sekoj Makedonec {to se zanimava so
istraùvawe na sevkupnoto istorisko i kul-
turno nasledstvo od Makedonija. Mnogu drago-
cena e pomo{ta {to toj im ja pruà na golem
broj avtori vo pi{uvaweto na knigite. Taka
nastana i ovaa kniga za Filip II - Makedonecot.
Vo 2000 godina izdadena e knigata
Aleksandar Makedonski - Makedonizam
od P. Kosturski i R. Popovski.
So sre}a i neka se mnoàt knigite
posveteni na Makedoncite.
SODR@INA
Mitolo{ki koreni kaj makedonskiot narod.................................7
Makedonska carska dinastija.......................................................13
Aleksandar I 495-454 g. pr. Hr. ......................................16
Arhelaj I 419-399 g. pr. Hr. ..............................................17
Aminta III 390 - 369 g.pr. Hr. Tatkoto na Filip II...................20
Aleksandar II sinot na Aminta..........................................22
Perdika III 365 - 360 g. pr. Hr. .............................................22
Filip II Makedonecot.....................................................................25
Filip od princ do voin.......................................................26
Filip II 359 - 336 g. pr. Hr. Car Makedonija......................28
Filip II i falangata............................................................28
Filip II i vojuvawata...........................................................32
Heronejskata bitka 1. 8. 338 g. pr. Hr. ................................45
Filip i gradovite.................................................................51
Olint - razurnatiot grad.....................................................55
Filip II i Carskata grobnica vo Kutle{.................59
Filip II i monetite...............................................................63
Hronologija na nastani od Arhelaj I
do Aleksandar Makedonski...........................................................67
Rezime...............................................................................................71
Recenzija...........................................................................................81
Literatura........................................................................................85
Filip II e krvotokot na Makedonija - @an Mitrev

Филип II Македонецот - Ангелина Маркус

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Филип II Македонецот - Ангелина Маркус

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ANGELINA MARKUS RISTO POPOVSKI

You might also like