SKRIPTA Gospodarsko Pravo 1

GOSPODARSKO PRAVO
1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA............................................................................................................. 3

1.1 DREKTVE EU................................................................................................................................... 3
2. GOSPODARSKE DRUBE........................................................................................................................ 6
2.1 VRSTE DRUB................................................................................................................................... 6
2.2 PRAVNA OSEBNOST DRUB........................................................................................................... 6
2.3 FRMA................................................................................................................................................. 6
2.3.1 NAELA FRMSKEGA PRAVA................................................................................................... 6
2.3.2 OBVEZNE SESTAVNE FRME.................................................................................................. 6
2.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVNE FRME......................................................................................... 7
2.3.4 NAMERAVANA FRMA................................................................................................................ 7
2.4 SEDE................................................................................................................................................ 8
2.5 MKRO, MAJHNE, SREDNJE N VELKE DRUBE...........................................................................8
2.6 ZASTOPANJE DRUB....................................................................................................................... 8
2.7 POSLOVNA SKRVNOST................................................................................................................... 9
2.8 PREPOVED KONKURENCE.............................................................................................................. 9
2.9 STATUSNO PREOBLKOVANJE DRUB........................................................................................... 9
2.10 SPREGLED PRAVNE OSEBNOST................................................................................................. 10
2.11 SODN REGSTER........................................................................................................................... 12
2.11.1 VRSTE VPSOV V SODN REGSTER..................................................................................... 12
2.11.2 NAELA REGSTRSKEGA PRAVA.......................................................................................... 12
2.12 POSLOVN REGSTER SLOVENJE................................................................................................ 12
3. OSEBNE DRUBE................................................................................................................................... 13
3.1 PROBLEM PR AKTH OSEBNH DRUB....................................................................................... 13
3.2 PRAVNA UREDTEV RAZMERJ S TRETJM OSEBAM................................................................15
3.3 SAMOSTOJN PODJETNK s.p...................................................................................................... 16
3.1 DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o....................................................................18
3.2 KOMANDTNA DRUBA -k.d............................................................................................................ 19
3.1 DVOJNA DRUBA............................................................................................................................ 20
3.2 THA DRUBA -t.d............................................................................................................................ 20
4. KAPITALSKE DRUBE........................................................................................................................... 21
4.1 DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO d.o.o........................................................................21
4.2 DELNSKA DRUBA......................................................................................................................... 26
4.3 EVROPSKA DELNSKA DRUBA SE............................................................................................. 31
4.4 KOMANDTNA DELNSKA DRUBA k.d.d...................................................................................... 32
5. SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA................................................................................................ 33
5.1 POVEANJE OSNOVNEGA KAPTALA........................................................................................... 33
5.2 ZMAJSANJE OSNOVNEGA KAPTALA........................................................................................... 33
5.3 SPREMNJANJE OSNOVNEGA KAPTALA D.D.............................................................................. 34
6. PRENEHANJE DRUBE......................................................................................................................... 35
6.1 LKVDACJA.................................................................................................................................... 35
6.2 PRENEHANJE PO SKRAJSANEM POSTOPKU.............................................................................. 35
6.3 STEAJ............................................................................................................................................ 35
6.3.1 POTEK STEAJNEGA POSTOPKA......................................................................................... 36
6.3.2 NAELA STEAJNEGA PRAVA............................................................................................... 36
6.4 PRSLNA PORAVNAVA................................................................................................................... 37
7. POVEZANE DRUBE.............................................................................................................................. 37
7.1 KONCERN N KONCERNSKE DRUBE.......................................................................................... 37
7.2 HOLDNG.......................................................................................................................................... 38
7.3 GOSPODARSKO NTERESNO ZDRUENJE.................................................................................. 38
8. DOKUMENTARNI AKREDITIV................................................................................................................ 3
8.1 AKREDTVNA PRODAJA................................................................................................................ 39
. BILAN!NO PRAVO................................................................................................................................. 41
1". ARBITRANO PRAVO............................................................................................................................. 42
10.1 GOSPODARSK SPOR................................................................................................................... 42
10.2 RESEVANJE SPOROV NA ALTERNATVNE NANE.....................................................................42
10.2.1 ARBTRAA.............................................................................................................................. 42
10.2.2 MEDACJA............................................................................................................................... 43
10.2.3 KOMBNRAN POSTOPEK...................................................................................................... 43
10.3 ARBTRANE KLAVZULE................................................................................................................ 43
10.3.1 TPZRANA ARBTRANA KLAVZULA SA GZS.......................................................................43
1
10.3.2 TPZRANA KLAVZULA O POSREDOVANJU.......................................................................... 43
10.3.3 KOMBNRANA POSREDOVALNO-ARBTRANA KLAVZULA................................................43
10.4 ARBTRAA MEDNARODNE TRGOVNSKE ZBORNCE...............................................................44
10.5 ASTNO SODSE PR GOSPODARSK ZBORNC SLOVENJE.................................................44
10.5.1 VSEBNA DOBREGA POSLOVNEGA OBAJA......................................................................44
10.5.2 UKREP ASTNEGA SODSA............................................................................................... 44
11. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE.................................................................................................... 45
11.1 AVTORSKE PRAVCE...................................................................................................................... 46
11.2 MODEL............................................................................................................................................. 46
11.3 PATENT............................................................................................................................................ 47
11.3.1 PRSLNA LCENCA................................................................................................................. 48
11.4 ZNAMKA........................................................................................................................................... 48
11.5 GEOGRAFSKA OZNABA............................................................................................................... 49
11.6 ZUM V DELOVNEM RAZMERJU................................................................................................... 50
11.7 VARSTVO NOVH SORT RASTLN.................................................................................................. 50
12. PRAVO KONKUREN#E........................................................................................................................... 5"
12.1 LOJALNA KONKURENCA................................................................................................................ 51
12.2 NELOJALNA KONKURENCA........................................................................................................... 51
12.2.1 GENERALNA KLAVZULA......................................................................................................... 52
12.2.2 SODNO VARSTVO PRED DEJANJ NELOJALNE KONKURENCE.........................................55
12.3 OMEJEVANJE KONKURENCE........................................................................................................ 55
12.3.1 KARTELN SPORAZUM.......................................................................................................... 55
12.3.2 ZLORABA PREVLADUJOEGA POLOAJA =MONOPOLZRANJE......................................56
12.3.3 KONCENTRACJA PODJETJ.................................................................................................. 57
12.3.4 DUMPNSK UVOZ................................................................................................................... 59
12.3.5 SUBVENCONRAN UVOZ....................................................................................................... 59
12.3.6 NEDOVOLJENA SPEKULACJA.............................................................................................. 60
12.3.7 DRAVNE POMO.................................................................................................................. 61
13. POGODBENO PRAVO............................................................................................................................. 62
13.1 POGODBA........................................................................................................................................ 62
13.2 SKLADSNCA................................................................................................................................ 65
13.3 LCENNA POGODBA..................................................................................................................... 66
13.4 OBLKE ZAGOTAVLJANJA POGODBENE DSCPLNE..................................................................68
13.4.1 POGODBENA KAZEN.............................................................................................................. 68
13.4.2 ARA........................................................................................................................................... 68
13.4.3 ODSTOPNNA.......................................................................................................................... 68
13.4.4 POROSTVO.............................................................................................................................. 69
13.4.5 VARSNA................................................................................................................................ 69
13.4.6 PREDUJEM.............................................................................................................................. 69
13.5 POGODBE PRZADEVANJA............................................................................................................ 69
13.5.1 POGODBA O POSREDOVANJU.............................................................................................. 69
13.5.2 AGENCJSKA POGODBA........................................................................................................ 70
13.5.3 KOMSJSKA POGODBA.......................................................................................................... 71
13.5.4 SPEDCJSKA POGODBA........................................................................................................ 71
13.6 KONCESJA...................................................................................................................................... 72
13.7 POGODBA O KNOW HOW........................................................................................................... 72
13.8 POGODBA O FRANSHZNGU........................................................................................................ 72
13.9 LCENNA POGODBA..................................................................................................................... 72
13.10 MEDNARODNE TRGOVNSKE KLAVZULE................................................................................. 72
2
1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA
Pravni viri gospodarskega prava so:
1. D$%&'($)& EU*
2. ZGD+1 ,uposteva vse direktive
3. OZ
4. Z-'./ . 0%&).12 /- 3&4(-5
5. ZASP
ZGD+1
- prej je bil trgovinski zakonik Kraljevine Jugoslavije (predpis)
- imeli smo predpise, ki so veljali za banovine
- po . svetovni vojni smo imeli drzavna podjetja do skupne lastnine
- leta 1993 je izsel prvic, zadnja izdaja je bila leta 2006
Najpomembnejse direktive EU o 4(-(24/&6 7'.%0.%-3$84'&69 0%-)2, ki so bile podlaga pri pripravi ZGD. V
vsej evropski skupnosti je pomembnih 13 direktiv:
1.1 DIREKTIVE EU
1. :$%&'($)- je PUBLI#ITETNA DIREKTIVA (SMERNCA)
Je najstarejsa direktiva Evropske skupnosti s podrocja prava drub. Pripravljati so jo zaceli ze leta 1960,
dokoncno pa sprejeli 9. marca 1968. Z njenim sprejetjem se je zacelo najpomembnejse obdobje v razvoju
prava druzb v okviru Evropske skupnosti in uresnicevanja ideje o skupnem (zdaj notranjem) trgu in
svobodnem podjetnistvu.
Ta smernica ureja tri sklope vprasanj, ki se nanasajo na delniske druzbe in nekatere druzbe z omejeno
odgovornostjo (srednje in velike) v drzavah clanicah s poudarkom na varstvu tretjih oseb. Ta direktiva daje
poudarek predvsem:
- razkritju informacij o zadevni kapitalski druzbi,
- veljavnosti pravnih poslov, ki jih sklenejo zastopniki kapitalskih druzb, torej d.d. in d.o.o.,
- in nicnosti vpisa kapitalskih druzb.
Gre torej za poenotenje osnovnih standardov glede podatkov in drugih informacij, povezanih z: ustanovitvijo,
organiziranostjo in poslovanjem d.o.o. in d.d., ki se morajo vpisati v sodni register pa za ucinek vpisov v sodne
in (ali) druge uradne registre ter za zagotovitev nacela javnosti teh registrov.
4. :$%&'($)- ureja;
- opredelitev vsebine statuta oziroma drugega ustanovitvenega akta d.d. in zagotavljanju
informacij o ustanovitvi ter podatkih glede zadevne d.d.,
- dolocitve visine minimalnega kapitala d.d., za delniske druzbe mora biti dolocen minimalni
osnovni kapital najmanj 25.000 evrov , ki ga mora imeti delniska druzba ob ustanovitvi in )&4
<-4 svojega poslovanja,
- instrumente za zagotovitev nacela ohranitve kapitala d.d.,
- postopke varovanja delnicarjev in upnikov pri 40%&6=8-/82 kapitala, tako pri povecanju kot
tudi pri 16-/8>-/82 kapitala, zlasti pri izdajanju, spreminjanju ter umikanju delnic.
n izrecno tudi prepoveduje izdajo delnic sotto pari in zahteva vplacilo delnice 0%&: njeno izdajo najmanj v
visini ? njene nominalne vrednosti in, prepoveduje kakrsnokoli vrnitev vlozka :&=/$<-%8&6@ %-1&/ ) 0%$6&%$5
1-'./$($5 0.4(.0'.) 16-/8>-/8- .4/. '-0$(-=-@ itn.
7. :$%&'($)- je T.. BLANNA DREKTVA:
Ureja vprasanja v zvezi s sestavo, sprejetjem in publiciteto 1-'=82</&A- %-<2/- (annual accounts) z vidika
njegove vsebine ter letno porocilo, metode vrednotenja, revizijski pregled in objave teh dokumentov.
etrta direktiva tvori skupaj s sedmo ter osmo direktivo temelj evropskega %-<2/.).:4'&A- '.:&'4-.
8. :$%&'($)- spada med t.i. STRUKTURNE DIREKTIVE
U%&8- )&< 6.:&=.), ki jih delnicarji lahko uporabijo pri oblikovnem sestavu organov delniske druzbe in izbiri
enotirnega ( z upravnim odborom) oziroma dvotirnega sistema ( z upravo in nadzornim svetom) in pri izbiri
enega od vec modelov sodelovanja zaposlencev pri upravljanju oziroma njihove vkljucenosti v upravljavski
sestav delniskih druzb.
Ta direktiva obravnava vprasanje DELITVE oziroma ODDELITVE DELNII! D"#$% in ureja predvsem
vsebinsko dopolnitev tretje direktive o zdruzitvah. Pri tem nadrobno obravnava preoblikovanje gospodarskih
3
druzb, ki nastaja pri zdruzitvah, s tem da so pravni postopki razlicni. Tudi pri delitvi delniske druzbe, pri cemer
le-ta preneha, pridobijo njeno premozenje in obveznosti bodisi na novoustanovljene delniske druzbe bodisi
obstojece delniske druzbe, kar je primerljivo z zdruzitvami. Ob tem pa celovito ureja:
- :&=$(&) 4 0%&)1&6.6 (division by acquisition),
- :&=$(&) 1 24(-/.)$()$8. /.)$5 :%2BC (division by the formation of new companies)
- in tudi ostale postopke, ki so obravnavani podobno kot delitve, npr. oddelitev.
Ciljnost te direktive je zagotoviti pravno varstvo upnikom gospodarske druzbe, ki z delitvijo oziroma s cepitvijo
preneha $/ katere premozenje se prenese /- druge subjekte. Varstvo upnikov se pri tem zagotavlja 4
prevzemom odgovornosti po novonastalih subjektih, in subjektih, ki so prevzeli premozenje tiste druzbe, ki se
je delila.
Ureja podrocje RA!UNOVODSTVA in doloca primere, ko je treba za skupino 0.)&1-/$5 A.40.:-%4'$5
:%2BC izdelati in sprejeti tako imenovane './4.=$:$%-/& (uskupinjene) C$=-/3&. Pri tem direktiva opredeljuje
pojem povezanih druzb oziroma skupino druzb (Group of Companies). Pri tem /& gre za enako definiranje,
kot je v dolocbah ZGD, saj gre za drug namen njihovega opredeljevanja. Namen opredeljevanja po tej direktivi
je 0.)&1-/.4( gospodarskih druzb zaradi objektivnega ugotavljanja financnega polozaja druzb, ki so
medsebojno ekonomsko povezane, (-'. da lahko ena druzba sprejema poslovne odlocitve, pomembne za
drugo druzbo in realno izkazovanje rezultatov v zvezi s tem. Sedma direktiva pa se sklicuje tudi na tematiko,
ki jo ureja 4. C$=-/</- :$%&'($)-.
Omenjena direktiva daje poudarek:
Opredelitvi povezanih druzb, ki pa /$ enaka opredelitvam v ZGD, saj tudi namen
njihovega opredeljevanja /$ &/-'.
Podlaga dolocitve v direktivi 8& 0.)&1-/.4( gospodarskih druzb zaradi .C8&'($)/&A- ugotavljanja financnega
polozaja druzb, ki so medsebojno ekonomsko povezane. Le-to pa se kaze v tem, da &/- druzba sprejema
poslovne odlocitve, pomembne za :%2A. :%2BC..
Predmet urejanja v direktivi so vprasanja strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji,
pooblasceni za pregled (audit) letnih racunov gospodarskih druzb. Pri tem je zahtevana )$4.'- 4(.0/8-
4(%.'.)/.4($@ /-86-/8 2/$)&%1$(&(/- $1.C%-1C- $/ 24(%&1/& 4(%.'.)/& $1'2>/8&. Drzave EU pa morajo
zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev. Revizorji so lahko fizicne osebe ali pa clani v eni
izmed pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih druzb, ki te posle opravljajo in so osebno odgovorni za svoje
delo.
1". :$%&'($)- ureja REVIZIJE BILAN#;
Ta smernica ne ureja vsebinskih vprasanj urejenih v cetrti in sedmi direktivi. Predmet njenega urejanja je le
vprasanje strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji, pooblasceni za pregled (audit) letnih
racunov gospodarskih druzb.
Pri tem se zahteva visoka stopnja strokovnosti, /-86-/8 univerzitetna izobrazba ter ustrezne strokovne
izkusnje, poleg tega pa morajo drzave zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev.
11. :$%&'($). so drzave clanice EU harmonizirale PUBLI#ITETNE ZAHTEVE GLEDE PODRUNI#.
Pripadniki clanic EU lahko namrec udejanjajo pravico svobodnega podjetnistva v katerikoli drzavi clanici EU,
bodisi z ustanovitvijo gospodarske druzbe hcere ali pa tudi ustanovitvijo podruznice. Za druzbe hcere se
uporabljajo dolocbe prve direktive ter dolocbe &etrte in sedme direktive. Ta direktiva pa poenotuje
publicitetne zahteve tudi za podruznice. Zato nacionalne zakonodaje ne morejo dolocati za podruznice
0.4&C/$5 publicitetnih zahtev. Maticne druzbe pa morajo za svoje podruznice zagotavljati vse podatke,
vkljucno z bilancnimi podatki, ki se zahtevajo za lastne gospodarske druzbe hcere v drzavi, kjer ima sedez
maticna druzba. Direktivo pa se po dolocbi 14. clena ne uporablja za podruznice bank in zavarovalnic, za
katere je sprejet poseben predpis.
12. :$%&'($)- je DIREKTIVA O ENOOSEBNI KAPITALSKI DRUBI
S to direktivo se ureja se tudi moznost ustanovitve d.d. z zgolj enim ustanoviteljem, pri cemer se dolocajo vse
potrebne formalnosti pri poslovanju taksnih enoosebnih druzb, npr. natancno vpisovanje podatkov o edinem
druzbeniku (delnicarju) v sodni register, pisno sklepanje pogodb med druzbo in edinim druzbenikom,
delnicarjem, kar je bilo najprej upostevano pri pripravi novega ZGD (1993) in zatem noveliranega ZGD (2001)
ter tudi pri ZGD-1.
Posebej naj opozorimo, da so pred sprejemom 12. direktive drzave clanice EU to vprasanje zelo razlicno
urejale. Vecinoma pa niso pravno priznavale moznosti obstoja enoosebnih druzb, ker se je trgovinska
oziroma gospodarska druzba tradicionalno stela kot druzba /-86-/8 :)&5 .4&CD
13. :$%&'($)- je DIREKTIVA O PREVZEMIH
Ta direktiva daje poudarek:
4
Okvirni ureditvi prevzemov v EU in zeli ustvariti transparentna temeljna 'vseevropska( pravila oziroma
nacela za ponudbe za prevzem, ki naj upostevajo interese vseh v teh procesih udelezenih subjektov. S
trinajsto direktivo o prevzemih se v okviru EU ureja vprasanje (%-/40-%&/(/&A- $/ 0.>(&/&A- upravljavskega
prevzemanja javnih delniskih druzb.
Bistvena je zagotovitev varstva manjsinskih delnicarjev in njihovo enakopravno obravnavanje po novem
prevzemniku. Direktiva zato doloca poseben institut obvezne ponudbe za odkup vse delnic. n sicer od vseh
delniarjev pod enakimi pogoji. Obveza za odkup nastopi, ko prevzemnik prestopi doloen prag. Direktiva
prepusca dolocitev deleza glasovalnih pravic, ki zavezuje k izstavitvi ponudbe za odkup, in nacin njegovega
izracuna ureditvi nacionalnega prava drzave sedeza ciljne druzbe.
Direktiva o dopolnitvi statuta evropske delniske druzbe glede delavske soudelezbe
To direktivo naj bi v drzavah clanicah umestili v nacionalno pravo, v skladu z njenimi cilji. Tako je evropska
delni)ka druba *+E* glede vecine vprasanj urejena z nadnacionalnim predpisom, vkljucevanje zaposlenih v
upravljavsko strukturo, ki opredeljuje upravljavsko strukturo evropske delniske druzbe, pa je dopolnilno
urejeno z nacionalnim pravom drzav clanic, npr. v RS v ZGD-1 v clenih 430-463, v zvezi z Uredbo 2157/2001
ES ter glede "soupravljanja v lex specialis-u.
2. GOSPODARSKE DRUBE
2.1 VRSTE DRUB
ZASEBNA DRUBA: je druzba civilnega prava, ki nastane z druzbeno pogodbo;
DRUETVO: ukvarja se z nepridobitno dejavnostjo, ni pravna oseba;
GOSPODARSKA DRUBA: je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot
svojo izkljucno dejavnost (smisel te druzbe je pridobivanje dobicka). Gospodarske druzbe se lahko
ustanovijo kot:
1. .4&C/& :%2BC&: d.n.o., k.d., t.d.
2. '-0$(-=4'& :%2BC&: d.d., d.o.o., k.d.d., e.d.d.
3. 0.:8&(/$'$: s.p.
4. /&A.40.:-%4'& :%2BC&: GZ, EGZ
ZADRUGA: tudi zadruge se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.
2.2 PRAVNA OSEBNOST DRUB
Vse A.40.:-%4'& drube, razen t.d., so pravne osebe. Druzbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v
4.:/$ %&A$4(&%.
2.3 FIRMA
Firma je $6&@ 4 '-(&%$6 :%2BC- 0.4=28&. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost druzbe. Firma ne
sme vsebovati imen ali znakov tujih drzav ali mednarodnih organizacij.
Firma se lahko prenasa samo skupaj s podjetjem.
2.3.1 NA!ELA FIRMSKEGA PRAVA
1) /-<&=. obveznosti
2) /-<&=. vpisa v sodni register
3) /-<&=. obvezne uporabe -druzba mora pri poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakrsni je vpisana v
register
4) /-<&=. proste izbire ,irme
5) /-<&=. stvarnosti in resni&nosti
6) /-<&=. enotnosti
7) /-<&=. trajnosti - firma se lahko prenasa samo skupaj s podjetjem.
8) /-<&=. izklju&nosti -firma druzbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih druzb.
2.3.2 OBVEZNE SESTAVINE FIRME
1. OZNA!BA DE-.VNO+TI D"#$%E npr: trgovsko podjetje. V firmi mora biti oznacba, ki napotuje na
dejavnost drube. Zakon s tem, ko predpisuje obvezno oznacbo v firmi, ki napotuje na dejavnost, uresnicuje
nacelo stvarnosti firme. Dovoljeni pa so genericni pojmi, ki na splosno opredeljujejo doloceno dejavnost. e
druzba opravlja vec dejavnosti, mora firma vsebovati podatke o tem v obliki opisa dejavnosti ali v kombinaciji
besed, ki na to kazejo.
5
2. OZNA!BA PRAVNE OBLIKE DRUBE- npr. d.d. Gre za eno izmed 6 oblik gospodarske druzbe.
G$%6- :./...; mora vsebovati priimek vsaj enega :%2BC&/$'- z navedbo, da je druzbenikov vec, ter
oznako d.n.o..
G$%6- '.:.
- mora vsebovati priimek vsaj enega '.60=&6&/(-%8- ter oznako k.d..
- Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.
G$%6- (.:.; tiha druzba posluje s firmo nosilca tihe druzbe. Pri firmi nosilca tihe druzbe se lahko uporablja
dodatek, ki razkriva, da druzba posluje s tihim druzbenikom (s t.d.).
G$%6- :.....; d.o.o. mora imeti v firmi :.:-(/. 4&4(-)$/., ki druzbo podrobneje oznacujejo, ki pa ne
smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto in oznako d.o.o.
G$%6- :.:.; d.d. mora imeti v firmi dodatno sestavino (glej d.o.o.) in oznako d.d.
G$%6- '.:.:.; firma k.d.d. mora imeti v firmi oznako k.d.d..
DODATNE SESTAVINE gre za fantazijski dodatek, ki druzbo podrobneje oznacuje. Niso obvezne.
2.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRME
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravicenca,
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake,
- imen ali znakov tujih drzav ali mednarodnih organizacij.
2.3.4 NAMERAVANA FIRMA
Vsak lahko zahteva, da %&A$4(%4'$ .%A-/ vpise firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena druzba
(nameravana firma).
Registrski organ po uradni dolznosti nameravano firmo izbrise iz registra, ce prijavitelj nameravane firme ne
prijavi vpisa ustanovitve druzbe s tako firmo v 1. =&(2 .: )0$4- nameravane firme.
PRIMER 1
Tine Kovac in Marko Petrac sta ustanovila druzbo z neomejeno odgovornostjo, katere temeljna dejavnost naj
bi bila turizem. Ali lahko ustanovitelja firmo druzbe oblikujeta takole: Sonne planine, d.n.o.!
ODGOVOR 1
Manjka osebna odgovornost; npr.: Kovac in Petrac, Soncne planine, d.n.o.
G$%6- :%2BC& 6.%- )4&C.)-($;
H ime in priimek vsaj enega druzbenika ter v tem primeru navedbo, da je druzbenikov vec (mozne razlicne
kombinacije: npr. " Co., in partnerji, in sinovi, in bratje, in drugi, itd);
oznacbo, ki napotuje na dejavnost druzbe, ter
oznacbo pravnoorganizacijske oblike (d. n. o.).
Pravilno bi se firma predmetne druzbe glasila takole:
a. ) P.0.=/- G$%6-; #ine $ova in partnerji, turistina dejavnost, Sonne planine, d.n.o
b. ) S'%-8>-/- G$%6-; #ine $ova in partnerji, Sonne planine, d.n.o
PRIMER 2
Jure Markovic je edini ustanovitelj in poslovodja d.o.o. HCV, izdelava drobnih izdelkov iz kovine, d.o.o.. Jure,
sicer dober poznavalec nase nove statusne zakonodaje (ZGD), ima namen ustanoviti dvojno druzbo, ki bi se
ukvarjala s prodajo drobnih izdelkov iz kovine. V tej dvojni druzbi bi imela HCV, d.o.o. polozaj komplementarja.
Juretu uspe prepricati soseda in prijatelja vana Polha v blescece moznosti skupnega podjema, zato van
pristane, da se vkljuci kot komanditist, z vlozkom 1000 EUR. Napisite popolno firmo dvojne druzbe, ki jo imata
Jure in van namen ustanoviti.
ODGOVOR 2
V firmo dvojne druzbe mora biti vnesena popolna firma komplementarja. Ker je v dvojni druzbi tudi druga
druzba, ki prav tako mora imeti popolno firmo, bo firma dvojne druzbe torej vsebovala obe popolni firm:
P.0.=/- G$%6-; %C&, izdelava izdelkov iz $ovine d.o.o., in $O&'(), prodaja izdelkov iz kovine, k.d.,
*jubljanska cesta +, ,aribor.
S'%-8>-/- G$%6--%C&, izdelava izdelkov iz kovine d.o.o., in $O&'(), prodaja izdelkov iz kovine, k.d.
6
2.4 SEDE
Sedez druzbe je kraj, ki je kot sedez druzbe vpisan v register.
Za sedez je mogoce dolociti kraj, kjer druzba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli,
ali kraj, kjer deluje poslovodstvo dru.be.
PODRUNI#E; druzba lahko ima podruznice, ki so locene od sedeza druzbe. Podruznice se vpisejo v
register.
Podruznice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja druzba.
2.5 MIKRO@ MAJHNE@ SREDNJE IN VELIKE DRUBE
MERILA RAZVRE!ANJA DRUB:
povprecno /tevilo delavcev v poslovnem letu,
isti prihodki od prodaje in
vrednost aktive.
MIKRO DRUBA je druzba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
povprecno stevilo delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
cisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 C, in
vrednost aktive ne presega 2.000.000 C.
MAJHNA DRUBA je druzba, ki ni mikro druzba in ki izpolnjuje dve od teh meril:
SREDNJA DRUBA je druzba, ki ni mikro druzba ali majhna druzba in ki izpolnjuje dve od teh meril:
VELIKA DRUBA je druzba, ki ni mikro ali majhna ali srednja druzba.
V vsakem primeru so velike druzbe:
banke,
zavarovalni/e,
borza vrednostni0 papirjev,
podrejene drube, ki po 56. clenu ZGD-1 morajo pripraviti konsolidirano letno porocilo.
2.6 ZASTOPANJE DRUB
ZGD v 32. clenu doloca, da druzbo 1-4(.0-8. osebe, ki so dolocene z 1-'./.6 ali -'(.6 . 24(-/.)$()$
:%2BC& na podlagi zakona. V skupino zastopnikov druzbe >(&8&6.;
- upravo v d.d.,
- poslovodje v d.o.o.,
- dru.benike v d.n.o. oziroma
- komplementarje v k.d.
To so t.i. '.%0.%-3$84'$ 1-4(.0/$'$, ki so praviloma 5'%-($ upraviceni tudi ).:$($ posle :%2BC&
70.4=.).:4().9.
2.7 POSLOVNA SKRIVNOST
- 1-'./4'- .0%&:&=$(&) 0.4=.)/& 4'%$)/.4($: to so vsi podatki, za katere druzba tako doloci s pisnim
sklepom in podatki zaradi katerih bi druzbi nastala obutna /koda, ce bi zanje zvedela nepooblascena
oseba 0sledne velja tudi e dru.ba teh podatkov ni doloila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost1
- $/(&%/- .0%&:&=$(&) 0.4=.)/& 4'%$)/.4($: poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj
same druzbe, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo
- )-%.)-/8& 0.4=.)/& 4'%$)/.4($ je doloceno s pisnim sklepom. Poslovno skrivnost so dolzni varovati
osebe znotraj in zunaj druzbe, ce vejo ali bi glede na naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno
skrivnost
7
2.8 PREPOVED KONKUREN#E
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta nacin, da se dolocenemu druzbeniku prepove
sodelovati kot druzbeniku v drugi dru.bi ali kot samostojnemu podjetniku, ce gre za konkurencno dejavnost.
Prepoved konkurence ne velja za vse druzbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne polozaje v
druzbi, niti ni nujno da so druzbeniki.
Konkurencna prepoved lahko (%-8- tudi po prenehanju razmerja z druzbo 0najve 2 leti1.
Konkurencno prepoved, ki je dolocena po zakonu je mogoce tudi omiliti.
Konkurenca prepoved 0. 1-'./2 )&=8-:
- za :%2BC&/$'& :./...
- za komplementarje '.:.
- za vse druzbenike in poslovodjo :.....
- za clane uprave in nadzornega sveta :.:.
- za 0%.'2%$4(&
- ne smejo sodelovati v nobeni od teh
vlog v drugih druzbah
- ne smejo sodelovati kot delavci v
druzbi/kot podjetnik, ki se ukvarja s
konkurencno dejavnostjo
Konkurencna prepoved )&=8-@ <& 8& (-'. :.=.<&/. ) -'(2 . 24(-/.)$()$:
- za komanditiste v '.:.
- za delnicarje v :.:.
- za komanditne delnicarje v '.:.:
- za <=-/& GIZ
SANK#IJE 1- '%>$(&) './'2%&/</& 0%&0.)&:$ so:
- odskodnski zahtevek: ce nastane skoda ob krsenju konkurencne prepovedi (redko se uporablja)
- prepustitev poslov druzbi: ce druzbenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel ali korist bivsi
druzbi
- izkljucitev druzbenika: druzbenika je mogoce izkljuciti iz druzbe, vendar to za druzbenika ni tako huda
posledica, bolj ucinkovita je za pomembne funkcionarje druzbe 0razre/itev direktorja1
2. STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUB
Gospodarska druzba se lahko statusno preoblikuje na sledece nacine:
1. MATERIALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA -preoblikovanja pri katerih pride do pre0oda
premoenja ene druzbe na drugo druzbo; prenos premozenja se opravi z enim samim pravnim
poslom ni potrebno sklepati posebnih pravnih poslov za vsak posamezen del premozenja prevzete
druzbe; na prevzemno druzbo preide celotno premozenje prevzete druzbe skupaj z obvez. prevzete
druzbe (enako kot pri dedovanju). Vrste materialnih statusnih preoblikovanj:
- 1D"#$ITVE: zdruzitev se opravi:
- s 0%&/.4.6 celotnega premozenja ene ali vec druzb (prevzeta dru.ba) z univerzalnim pravnim
nasledstvom na drugo druzbo (prevzemna dru.ba) v zamenjavo za zagotovitev delnic prevzemne
druzbe 70%$0.8$(&)9*
- z 24(-/.)$()$8. /.)& delniske druzbe, na katero z univerzalnim pravnim nasledstvom preide
celotno premozenje druzb, ki se spajajo, v zamenjavo za zagotovitev delnic nove delniske druzbe,
ki so jo ustanovile tiste gospodarske druzbe, ki se ciljno spajajo 740.8$(&)9.
- DELITVE: delitev se opravi:
- z %-1:&=$()$8.
- razdelitev z ustanovitvijo novih druzb (opravi se z razdelitvenim nartom, kjer prenosna
dru.ba preneha in iz nje se ustanovijo dve novi prevzemni dru.bi na kateri se prenese in
razdeli premozenje prenosne druzbe);
- razdelitev s prevzemom (opravi se z razdelitvenim nartom, kjer prenosna dru.ba preneha in
njeno premozenje se prenese na dve ze obstojeci prevzemni druzbi);
- oddelitev z ustanovitvijo novih druzb (opravi se z oddelitvenim nacrtom, prenosna druzba ne
preneha, preneha pa njen del iz katerega nastane nova prevzemna druzba, na katero se
prenese del premozenja);
- oddelitev s prevzemom (opravi se z oddelitvenim nacrtom, prenosna druzba ne preneha,
ampak se del premozenja prenosne druzbe oddeli in prenese na ze obstojeco prevzemno
druzbo)
- + 2"ENO+O3 2"E3O$EN-.
- + +T.T#+NI3 2"EO%LIOV.N-E3 2OD-ETNI.
- prenos podjetja na novo kapitalsko druzbo
8
- prenos podjetja na prevzemno kapitalsko druzbo
2. FORMALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA
- za formalna statusna preoblikovanja je znacilno, da ne pride do prenosa premozenja, ampak do
sprememb pride v zvezi s preoblikovanjem pravnoorganiza/ijske oblike (npr: iz d.o.o. v d.d.)
2.1"SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Spregled pravne osebnosti je izjema po kateri je dovoljen poseg v neodgovornost druzbenikov
8. clen ZGD-1: doloca, da druzbeniki v kapitalski druzbi in tihi druzbenik so ODGOVORNI ZA OBVEZNOSTI
DRUBE:
ce so druzbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike
prepovedan,
ce so pravno osebo zlorabili za oskodovanje svojih upnikov,
ce so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem pravne osebe kot s svojim lastnim
premozenjem,
ce so v svojo korist ali v korist kaksne druge osebe zmanj)ali premoenje drube, in so vedeli, ali bi
morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
PRIMER
Tine in Mirko zelita mojstra, ki je zaposlen v njuni delavnici za popravilo tovornih vozil, tesneje navezati na
podjem, zato mu ponudita, da se jima pridruzi kot druzbenik. Ali mojster lahko postane druzbenik, ne da bi
zagotovil vlozek, ki bi postal premozenje druzbe?
ODGOVOR;
T&6&=8/& .C)&1/.4($ 0=-<$=- .4/.)/&A- )=.B'- :%2BC&/$' /& 6.%& C$($ .0%.><&/. Prepoved oprostitve
druzbenika, da vplaca osnovni vlozek, je vnesena v zakon zaradi varstva upnikov in zagotavljanja temeljnih
pogojev druzbe, da lahko posluje. e bi druzbeniki kljub temu oprostili druzbenika vplacila osnovnega vlozka,
odgovarjajo za obveznosti druzbe v visini oproscenega placila, v okviru 40%&A=&:- 0%-)/& .4&C/.4($.
Razlika med:
KAPITALSKE DRUBE OSEBNE DRUBE
Zahteva se visok osnovni kapital
(d.d. 25.000 C; SE 120.000 C; d.o.o. 7.500
C;)
vsak osnovni vlozek najmanj 50 Evrov
Druzba nima osnovnega kapitala (ZGD-1 zanje ne
doloca )$>$/& 6$/$6-=/&A- .4/.)/&A- '-0$(-=-)
Druzba jamci samo s 4).8$6 0%&6.B&/8&6, ne
pa druzbeniki osebno (le izjemoma, npr. ob
spregledu pravne osebnosti; 8 clen ZGD-1)
Za obveznosti druzbe praviloma jamcijo druzbeniki
neomejeno z vsem svojim premo.enjem (razen
komanditista). Upnikom je odgovoren vsak
druzbenik, ki ga izbere upnik, in sicer za celotni
znesek obveznosti
(visoka boniteta).
Zahtevnejsi G.%6-=/.0%-)/$ 0.4(.0'$ Nezahteven formalnopravni postopek glede
statusa (ne zahteva se notarska oblika)
Bolj zapleteno 20%-)=8-/8& (vec obveznih
organov)
Poenostavljeno 20%-)=8-/8& druzbo vodijo
druzbeniki skupno
Drazja 24(-/.)$(&) in vecji stroski :&=.)-/8-.
Oazni prihranki, zlasti za d.o.o. v okviru VEM
Cenejsa ustanovitev $/ manj stroskov pri poslovanju
Pravno doloujoe prvine gospodarskih drub
:./...
'.:.
:.:. :.....
P%-)/..%A.
%-1=$<$3-
Osebna druzba Osebna druzba Kapitalska druzba Kapitalska druzba
9
F$%6-
Osebno ime v firmi
Janez As, pravne
storitve, d.n.o.
Osebno ime v firmi
Peter Mir & in drugi
Mozna kombinacija
osebnih ali stvarnih
imen v firmi, npr.
Siemens, AG; Krka
d.d.
Mozna kombinacija
osebnih ali stvarnih imen
v firmi
E(&)$=.
:%2BC&/$'.)
Najmanj 2 Najmanj 2 in sicer
najmanj: 1
komplementar, 1
komantitist
Najmanj 1 oseba
(fizicna ali pravna)
Najmanj 1, /-8)&< 50
(vec 1 dovoljenjem
ministra za gosp.
dejavnosti)
J-64().
Polna odgovornost
druzbe in vseh
njenih druzbenikov
Polna (osebna)
odgovornost
komplementarjev,
komanditistov le z
vlogo
Druzba neomejeno,
delnicar izgubi
>vrednost< svojih
delnic
Druzba neomejeno,
druzbenik pa izgubi
znesek svojega
poslovnega deleza
P.4=.).:4(). Vsak druzbenik;
eden ali vec
druzbenikov; prokurist
Vsak komplementar
Uprava pod
nadzorom nadzor.
sveta (dvotirni
sistem) uprava pod
nad. skupscine
(enotirni sistem)
Eden ali vec poslovodij
pod nadzorom
nadzornega sveta (ce ga
d.o.o. ima) ali skupscine
oz. ustanoviteljev d.o.o.
2.11SODNI REGISTER
Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem zainteresiranim osebam in vsebuje podatke o druba0
in dolo&eni0 dejstev o nji0. Utrjuje pravno varnost v poslovnem prometu. Vpis posameznega podatka v
sodni register ima nasproti tretjim 0%-)/$ 2<$/&' od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu RS, ce
zakon ne doloca drugace.
Vodi ga .'%.B/. 4.:$><&. P%$8-)- 1- 0%)$ )0$4 druzbe v register mora vsebovati:
- firmo in sede.3 dejavnost3 pooblastila v pravnem prometu3 vrste in obseg odgovornosti3 imena oseb,
ki so poobla/ena za zastopanje v pravnem prometu3 imena, sede. in bivali/e ter odgovornost
ustanovitelja za obveznosti subjekta3 ime in kraj poslovanja3 pooblastila podru.nic.
2.11.1 VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER
1. KONSTITUTIVNI (dokon&ni) ,tisti, na podlagi katerih nastane neka pravica ali dejstvo. Brez vpisa ne
more nastati pravica. Gre zlasti za vpise ustanovitev druzb, statusnih in drugih sprememb in njihovega
prenehanja.
2. ZA!ASNI (pogojni) tisti, ki se vpisujejo kot predznamba v sodni register pogojno. Vpis bo dokoncen
sele, ko bo izpolnjeno doloceno dejstvo. Tak vpis je zacasen.
3. DEKLARATORNI (obvestilni) so vpisi podatkov, ki se nanasajo na .e obstojee dejstvo. Gre za vpis
ze obstojecega dejstva, ki postane z vpisom javno in z objavo javno znano vsakomur. Ti vpisi se
vpisujejo v obliki zaznambe. Za tak vpis gre pri spremembi zakonitega zastopnika (zamenjava
direktorja) pravni ucinek ima od trenutka sprejema odlocitve, deklarira pa se sele kasneje.
2.11.2 NA!ELA REGISTRSKEGA PRAVA
1) na&elo javnosti sodni register je javna evidenca, ki omogoca, da ima vpogled vanj vsakdo in ob
vsakem casu, ne da bi moral pojasnjevati, zakaj bi rad vpogledal vanj.
Smisel tega nacela je ta, da so podatki iz registra zelo pomembni za poslovne partnerje, ki zelijo imeti
podatke o pravnem polozaju druzbe, njenem statusu, morebitnem stecaju.... Podatki sodnega registra
so tisti, ki kazejo na boniteto druzbe.
2) na&elo publi/itete pomeni, da se vse, kar je zapisano v sodnem registru, steje za vsakomur znano
(praesumptio iuris et de iure). To pomeni, da se ne more nihce sklicevati, da mu kakrsenkoli podatek,
ki je zapisan v sodnem registru, ni bil znan.
1
3) na&elo obveznega vpisa 4vsaka druzba in drugi pravni subjekt mora biti vpisan v sodni register. V
register se vpisejo tudi podruznice.
4) na&elo zaupanja v registrsko stanje 5nihce ne more trpeti skodljivih posledic zato, ker se je zanesel, da
je tocno to, kar je zapisano v sodnem registru.
5) na&elo aurnosti vsa novo nastala dejstva morajo biti vpisana v sodni register v dolocenem roku.
2.12POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE
Poslovni register Slovenije vsebuje podatke, ki so v sodnem registru ter podatke o samostojnih podjetnikih.
Vodi ga AJPES (agencija za javno pravne evidence in storitve).
3. OSEBNE DRUBE
OSEBNE GOSPODARSKE DRUBE druzbe, pri katerih odgovarja za obveznosti poleg druzbe se vsaj eden
izmed druzbenikov s svojim premozenjem.
3.1 PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUB
PRIMER 1
Tomaz Kovac uvaza in prodaja italijansko oljcno olje. Joze Plut se zeli pridruziti podjemu z vlozkom 20.000
EUR, pri cemer zeli omejiti svojo odgovornost za obveznosti druzbe.
a) Svetujte Kovacu in Plutu, katero pravnoorganizacijsko obliko druzbe naj izbereta.
b) Napisite firmo izbrane pravnoorganizacijske oblike druzbe.
ODGOVOR 1
-9 K.)-< $/ P=2( =-5'. 24(-/.)$(- '.6-/:$(/. :%2BC. ,'.:.
Komanditna druzba je sestavljena iz dveh ali vec fizicnih ali pravnih oseb, od katerih je najmanj eden ali vec
odgovornih druzbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem (komplementar), in
najmanj eden ali vec druzbenikov, ki vlozijo sredstva v druzbo, vendar ne odgovarjajo osebno za obveznosti
druzbe (komanditist).
po merilu interesa je komplementar nosilec podjetnistva (Tomaz Kovac), druzbenik s podjetniskim oziroma
upravljavskim interesom, komanditist (Joze Plut) pa vlagatelj s pravico do udelezbe v dobicku, torej druzbenik
s premozenjskim, ne pa upravljavskim interesom;
k. d. zdruzuje delo in kapital- delo vlaga komplementar, kapital pa komanditist.
C9 P.0.=/- G$%6- 4& A=-4$; Tomaz Kovac, uvoz in prodaja italijanskih oljcnih olj, k.d., Cankarjeva ulica +,
(ova Gorica.
S'%-8>-/- G$%6- 4& A=-4$; Tomaz Kovac, k.d.
V firmi k. d. mora biti jasno oznaceno, kdo je komplementar, imena komanditistov pa je prepovedano vnasati
(drugi odstavek 27. clena ZGD). Podobno kot druge osebne druzbe mora firma k.d. vsebovati priimek vsaj
enega komplementarja in oznacbo k.d. V firmi komanditne druzbe mora biti jasno izrazeno, kdo je
komplementar. Ni dovoljeno v firmi k.d. npr. zapisati bratje Korosec, pri cemer je eden brat komplementar,
drugi pa so komanditisti. e je v k.d. vec komplementarjev, se lahko v firmi navaja priimek samo enega
komplementarja, vendar mora firma potem vsebovati navedbo, da je komplementarjev vec.
PRIMER 2
Miha Ule, ki ima v komanditni druzbi polozaj komanditista, zeli aktivno sodelovati pri zastopanju komanditne
druzbe. Ali bi bilo tako pooblastilo veljavno, in pod katerimi pogoji?
ODGOVOR 2
k. d. zastopa komplementar kot njen korporacijski zastopnik;
komanditist ne zastopa k. d.; lahko se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo
Za zastopanje druzbe so pooblasceni komplementarji, ki lahko druzbo zastopajo skupno ali posamicno. Po
zakonu je komanditist izkljucen iz zastopanja, vendar pa se mu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo.
Komplementar ne sme prenesti upravicenja za vodenje poslov na tretjega, ce tega izrecno ne dovoljuje
druzbena pogodba ali drugi druzbeniki.
Komanditist ne more zastopati druzbe niti tedaj, ce edini komplementar umre!
Komplementar je nosilec podjetnistva in osebno odgovarja za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem.
Komandist je vlagatelj kapitala, ki pa ni osebno odgovoren za obveznosti druzbe. Najveckrat so to banke.
PRIMER 3
Pravna sposobnost je sposobnost osebe, da:
1. z lastnimi ravnanji prevzema pravice in obveznosti.
11
2. vstopa v pravna razmerja brez zakonitega zastopnika.
3. odskodninsko odgovarja za posledice krsitev dolznostnega ravnanja.
4. sprejema pravno zavezujoce odlocitve.
5. 8& /.4$=&3 0%-)$3 $/ .C)&1/.4($.
- P%-)/. 40.4.C/.4( imenujemo sposobnost postati in biti subjekt pravic in pravnih dolznosti. Pravno
sposobna je tista stranka, ki ji pravni red pripoznava sposobnost, da more biti subjekt pravic in dolznosti.
Fizicna oseba postane pravno sposobna z rojstvom. Navadno preneha pravna sposobnost fizicne osebe z
njeno smrtjo.
- P.4=.)/. 40.4.C/- je stranka, ki more sama ustvariti voljo, ki jo pravni red zahteva za uspesno
sklepanje pravnih poslov. Tako sta pravno sposobna umobolni in otrok, ki mu je oce umrl, nista pa poslovno
sposobna.
PRIMER 4
Gal, ki je direktor ter edini delnicar pivovarne "Pivo, d.d.", s pogodbo v obliki notarskega zapisa od Antona
odkupi njegov pub. Po sklenitvi pogodbe Anton zahteva od Gala, da mu placa kupnino, vendar pa ta placilo
kupnine zavrne z utemeljitvijo, da je obveznost placila kupnine pobotana (kompenzirana) z nasprotno
obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Pojasnite:
a) ali je Antonov zahtevek utemeljen?
b) ali bi Anton lahko zahtevek uveljavljal od Gala, ce bi pub prodal pivovarni?
ODGOVOR 4
a) DA, Antonov zahtevek je utemeljen saj gre za osebno razmerje med Antonom in Galom. Torej je Gal dolzan
Antonu placati kupnino za pub.
b) NE, Anton predmetnega zahtevka ne bi mogel uveljavljati od Gala. V tem primeru se obveznost pivovarne
Pivo, d.d. za placilo kupnine za odkup Antonovega puba lahko pobota (kompenzira) z nasprotno
obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Gre za pravno razmerje med pravno
osebo in Antonom.
Gre za nacelo locenosti druzbenega premozenja od zasebnega premozenja vloznikov kapitala.
PRIMER 5
Marka druzba Sonce d.o.o. imenuje za prokurista. Poslovodja druzbe, ki je Marka imenoval za prokurista, mu
zabica, da sme v imenu in za racun druzbe sklepati izkljucno tiste posle, ki se nanasajo na nakup surovin, ki
jih druzba potrebuje za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti. Marko cez nekaj mesecev od prijatelja izve, da
bo mu je druzba preklicala vsa pooblastila. Ves besen iz mascevanja v imenu in za racun druzbe sklene
pogodbo, s katero kupi za druzbo nepotrebno zemljisce po zanjo zelo neugodni ceni. Ali je Sonce d.o.o. na
podlagi te pogodbe postala zavezanec (dolznik) za placilo kupnine?
ODGOVOR 5
DA@ :%2BC- 8& 1-)&1-/-. D%2BC- 8& /- 0.:=-A$ (& 0.A.:C& 0.4(-=- 1-)&1-/&3 7:.=B/$'9 1- 0=-<$=.
'20/$/&@ vendar je v tem primeru prokurist odskodninsko odgovoren druzbi katera ga je imenovala za
prokurista.
Obseg prokure:
Prokura upravicuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost druzbe, razen za odsvajanje in
obremenjevanje nepremicnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblascen.
O6&8$(&) 0%.'2%& /$6- 0%-)/&A- 2<$/'- 0%.($ (%&(8$6 .4&C-6.
Druzba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar taksne omejitve nimajo pravnega ucinka proti tretjim
osebam. Pri omejitvah gre samo za odnos med druzbo in prokuristom in krsitev taksne omejitve ima za
posledico od/kodninsko in disciplinsko odgovornost za prokurista.
PRIMER 6
Obseg zastopniskih pooblastil katerih od navedenih oseb je v razmerjih s tretjimi dopustno omejiti?
1. poslovodje d.o.o.
2. clana uprave d.d.
3. prokurista.
4. 0..C=-><&/3-.

a)Vseh.
C9L& .4&C&@ /-)&:&/& 0.: 4.
c)Le oseb, navedenih pod 1 in 4.
d)Oseb, navedenih pod 1, 2 in 4.
e)Le oseb, navedenih pod 1 in 2.
PRIMER 7
Osebe Vinko, Stane in Miha so druzbeniki druzbe z neomejeno odgovornostjo VSM, d.n.o.
12
VSM, d.n.o. je druzbenica druzbe z neomejeno odgovornostjo Gama d.n.o.
Pojasnite ali so, in ce so, pod kaksnimi pogoji so, za obveznosti druzbe Gama, d.n.o., odgovorni druzbeniki
VSM d.n.o.!
ODGOVOR 7
Druzbeniki Vinko, Stane in Miha so odgovorni za obveznosti druzbe Gama d.n.o. e Gama d.n.o. ne placa
svoje terjatve kljub pisnemu zahtevku in nato upnik terja VSM d.n.o. kot druzbenika, ki odgovarja za
obveznosti druzbe Gama d.n.o., pa tudi VSM d.n.o. ne placa terjatve, po pisnem zahtevku odgovarjajo
druzbeniki V, S, M (neomejeno, subsidiarno in solidarno).
V4$ :%2BC&/$'$ :./... 1- .C)&1/.4($ :%2BC& .:A.)-%8-8. 1 )4&6 4).8$6 0%&6.B&/8&6.
3.2 PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI
- za razliko od notranjih razmerij so razmerja navzven torej razmerja do tretjih oseb 0%$4$=/&
(kogentne) /-%-)&: z druzbeno pogodbo jih ni dopustno spreminjati;
- odgovornost druzbenikov za obveznosti druzbe )4$ :%2BC&/$'$ 1- .C)&1/.4($ :%2BC& .:A.)-%8-8.
1 )4&6 4).8$6 0%&6.B&/8&6*
O:A.).%/.4( :%2BC&/$'.) 1- .C)&1/.4($ :%2BC& 8&;
/&.6&8&/- druzbenik odgovarja za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem; kakrsenkoli
drugacen dogovor v druzbeni pogodbi je v razmerju do upnikov brez pravnega ucinka;
42C4$:$-%/- upnik druzbe mora najprej poskusati doseci poplacilo od primarnega dolznika (druzbe),
pri cemer ni potrebno, da zahtevek uveljavlja sodno (zadosca, da pisno zahteva izpolnitev od druzbe);
ce mu po pozivu druzba svoje obveznosti ne izpolni, lahko v subsidiarnem krogu izpolnitev uveljavlja
od (kateregakoli oziroma katerihkoli) druzbenikov;
4.=$:-%/- kolektivno razmerje na strani druzbenikov, pri katerem vsak od vec druzbenikov v
razmerju do upnika odgovarja za celotno izpolnitev. To omogoca upniku, da terjatev na druzbenike
razporedi po poljubnem kljucu;
Novi druzbenik (druzbenik, ki v druzbo vstopi po ustanovitvi) odgovarja enako, kot drugi druzbeniki tudi za
obveznosti, ki jih je druzba prevzela pred njegovim vstopom;
PRIMER 8
Jureta, druzbenika d.n.o., nenadoma zadane mozganska kap in umre. Edini Juretov dedic je njegov sin
Tomaz.
- Kaksen pomen ima Juretova smrt za druzbo?
- V kaksnem pravnem polozaju se znajde Tomaz zaradi ocetove smrti?
- Opredelite Tomazeve pravne moznosti.
ODGOVOR 8
+ K-'>&/ 0.6&/ $6- J2%&(.)- 46%( 1- :%2BC.I
Prenehanje clanstva druzbenika pomeni razlog za prenehanje druzbe in za zacetek likvidacije, razen ce
druzbena pogodba ne doloca drugace. Ostali druzbeniki lahko o nadaljevanju druzbe odlocijo le soglasno. e
v druzbeni pogodbi nadaljevanje ni doloceno, mora dedic nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe
likvidacijskega postopka.
+ V '-'>/&6 0%-)/&6 0.=.B-82 4& 1/-8:& T.6-B 1-%-:$ .<&(.)& 46%($I
e druzba preneha s smrtjo druzbenika, mora dedic umrlega nemudoma obvestiti ostale druzbenike in mora
nadaljevati s posli dokler ostali druzbeniki, vkljucno z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu z zakonom.
e v druzbeni pogodbi nadaljevanje ni doloceno mora dedic nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe
likvidacijskega postopka.
+ O0%&:&=$(& T.6-B&)& 0%-)/& 6.B/.4($D
N-:-=8&)-/8& :%2BC& 1 :&:$<$@ '$ 8$6 8& 0%$1/-/ bene,i/ium inventarium;
Nadaljevanje druzbe z dedici je moznost, da druzba nadaljuje s poslovanjem z njegovimi dedici tudi po smrti
druzbenika. Moznost nadaljevanja druzbe z dedici mora biti predvidena v druzbeni pogodbi ( dedna klavzula).
Dedici za obveznosti druzbe jamcijo z vsem svojim premozenjem, ne le z vrednostjo dednega deleza. e v
druzbeni pogodbi ni dedne klavzule, lahko dedi pristopi k dru.bi kot dru.benik (druzba ne preneha).
Zakon daje dedicu pravico, da sam izbira polozaj dru.benika ali komanditista. S tem daje zakon dedicu
moznost, da se izogne osebni odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim vstopom v druzbo.
Zakon dedicu ne priznava pravice do polozaja komanditista, temvec le pravico, da tak polozaj zahteva. e
druzbeniki njegovega predloga ne sprejmejo, tega ne more zahtevati s tozbo lahko le izstopi iz druzbe. e
mu druzbeniki priznajo polozaj komanditista, morajo d.n.o. preoblikovati v k.d. Podedovani delez je vlozek
komanditista. e se dedic izloci iz druzbe ali dobi polozaj komanditista, odgovarja po predpisih odgovornosti
dedicev za zapadle dolgove t.j. do visine deleza, ki ga je podedoval.
13
e je :&:$< osebno odgovoren drubenik, je odgovoren za vse obveznosti druzbe z vsem svojim
premozenjem od dneva smrti njegovega predhodnika (torej tudi za obveznosti pred dedicevim vstopom v
druzbo).
Dokler se dedic ne odloci, kako bo deloval (ali bo nadaljeval kot druzbenik oziroma komanditist ali bo izstopil
iz druzbe), ima status 0.A.8/. .4&C/. .:A.).%/&A- :%2BC&/$'-. To pomeni, da odgovarja kot osebno
odgovorni druzbenik, vendar samo do vrednosti podedovanega deleza.
3.3 SAMOSTOJNI PODJETNIK ,4.0.
Podjetnik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Dolocbe o podjetniku ne veljajo za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo.
FIRMA:
Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajsano oznako (s.p.), oznako dejavnosti
in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skraj)ano 4rmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime,
priimek in oznako s.p.
e podjetnik 26%&, lahko podjetnikov dedic, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v frmi se naprej uporablja tudi
ime in priimek zapustnika.
e podjetnik 0.:8&(8& 0%.:- ali )=.B$ ) :%2BC., lahko kupec ali druzba se naprej uporablja v frmi tudi ime in
priimek podjetnika le, ce s tem izrecno sogla/a.
PODJETNIK
lahko opravlja kakrsnokoli dejavnost
OBRTNIK
1akon o obrti zahteva, da ima obrtnik potrebno
izobrazbo (doloceni poklici se lahko opravljajo samo,
ce osebe izpolnjujejo dolocene predpostavke).
ZASTOPNIETVO:
Zakoniti zastopnik ni potreben, saj je podjetnik sam fizicna oseba, lahko pa ga imenuje ce zeli.
PROKURIST podjetnik lahko prokurista imenuje na =-4(/. B&=8., in sicer za vsa
pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost druzbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin, za
kar mora biti prokurist posebej pooblascen. Prokura se lahko vsak cas preklie.
Prokurist prokure /& 6.%& 0%&/&4($ na drugo osebo.
SKUPNA PROKURA - prokura se lahko podeli tudi :)&6- ali )&< .4&C-6 4'20-8,
tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo in varujejo interese druzbe.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG:
Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po 4$4(&62 &/.4(-)/&A- '/8$A.).:4()-, ce ni v
zadnjem poslovnem letu prekoracil dveh od teh meril:
1) da povprecno stevilo delavcev ne presega 3,
2) da so letni prihodki nizji od 42.000 C,
3) da povprecna vrednost aktive, izracunana kot polovica sestevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan
poslovnega leta, ne presega 25.000 C.
S$4(&6 ).:&/8- 0.4=.)/$5 '/8$A 0.:8&(/$'- se doloci na podlagi podatkov iz zadnjega letnega porocila.
Podjetniku /$ (%&C- ).:$($ 0.4=.)/$5 '/8$A in 4&4(-)$($ =&(/&A- 0.%.<$=-, ce izpolnjuje pogoje:
a) o prihodkih iz dejavnosti,
b) o zaposlenih delavcih, in
c) o nacinu preteklega ugotavljanja davcne osnove,
VPIS;
Podjetnik lahko zacne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES-u vpisan v 2oslovni register Slo.
V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti:
1. 0%&:=-A-/ :-(26 )0$4-, ki je poznejsi od dne vlozitve prijave za vpis in ni daljsi od treh mesecev od
dne vlozitve prijave za vpis,
2. J%6. podjetnika in podatke o 4&:&B2,
3. podatke o 4'%-8>-/$ J%6$, ce jo ima,
4. 0.:-('& . 0.:8&(/$'2: ime in priimek, EMSO, prebivalisce, davcno stevilko,
5. 0.:-('& . 1-4(.0/$'2: ime in priimek, EMSO, prebivalisce, davcno stevilko,
6. navedbo :&8-)/.4($, ki jih bo podjetnik opravljal,
7. podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja
Poslovni register Slovenije, in
8. $18-). 0.:8&(/$'-, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejsnjih poslovanj.
14
SPREMEMBA DEJAVNOSTI;
Podjetnik mora vsako spremembo podatkov prijaviti AJPES-u v 15 dneh po nastanku spremembe.
PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI
Prenehanje opravljanja dejavnosti mora 0.:8&(/$' ali od njega za ta namen 0..C=-><&/- .4&C- prijaviti
AJPES-u najmanj 15 dni prej.
Podjetnik mora vsaj 5 mese/e pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren nacin (s pismi
upnikom, v sredstvih javnega obvescanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter
ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.
AJPES po uradni dolznosti IZBRIEE PODJETNIKA iz Poslovnega registra Slovenije, ce:
1. se podjetnik statusno 0%&.C=$'28& ) '-0$(-=4'. :%2BC. (podjetje prodal ali ga vlozil v druzbo);
2. ce podjetnik v 2. zaporednih poslovnih letih /& 0%&:=.B$ =&(/&A- 0.%.<$=-; in
3. na podlagi .C)&4($=- 0%$4(.8/&A- .%A-/-, da je s pravnomocnim aktom:
- ugotovil smrt podjetnika, ce podjetnikov dedic v treh mesecih po pravnomocnosti sklepa o
dedovanju ne obvesti AJPES, da ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;
- odlocil o steaju podjetnika;
- izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;
- prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za
opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali
- ugotovil, da je podjetnik dal neresnino izjavo, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz
njegovih prejsnjih poslovanj.
ODGOVORNOSTI PODJETNIKA ZA OBVEZNOSTI:
Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoenjem. Gre za osebno,
samostojno, neposredno odgovornost podjetnika, ki pa nima pravne narave solidarne odgovornosti, ker s.p.
nima statusa vecosebne pravne osebe.
Podjetnik sam in neposredno odgovarja upnikom za obveznosti iz obrata tudi v primeru, ce je poslovno ali
kako drugace loil svoje zasebno premo.enje od premozenja v podjetniskem obratu.
3.1 DRUBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO +:./...
d.n.o. je druzba najmanj dveh ali vec oseb, ki za obveznosti druzbe neomejeno in solidarno .:A.)-%8-8. z
vsem svojim premozenjem.
Druzba se ustanovi s 0.A.:C. 6&: :%2BC&/$'$. Ustanovna pogodba ni potrebno, da je v notarski obliki.
U4(-/.)/& )=.A& so lahko v denarju, stvareh, storitvah ali pravicah. e ni drugace dogovorjeno, morajo
druzbeniki vplacati &/-'& )=.B'&.
M$/$6-=/$ 24(-/.)/$ '-0$(-= v ZGD-1 ni predpisan.
FIRMA :./... mora vsebovati priimek vsaj enega :%2BC&/$'- z navedbo, da je druzbenikov vec, ter oznako
d.n.o..
RAZMERJA MED DRUBENIKI;
Vsak druzbenik ima pravico in obveznost izpolnjevati 0%&)1&(& .C)&1/.4($ in opravljati 0.4=& :%2BC& s
skrbnostjo kot pri svojih zadevah. e je z druzbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali vec
druzbenikov, drugi druzbeniki ne smejo voditi poslov.
Vsak druzbenik je odgovoren za >'.:., ki jo povzroci druzbi namenoma ali iz hude malomarnosti. Za
ravnanje 0.6.</$'- je odgovoren druzbenik.
N.(%-/8- %-16&%8- med druzbeniki temeljijo na 7 nacelih, in sicer:
1) /-<&=. &/-'&A- .C%-)/-)-/8- :%2BC&/$'.),
2) :.=B/.4( 4'%C/&A- %-)/-/8-,
3) /-<&=. './'2%&/</& 0%&0.)&:$,
4) /-<&=. 4'20/&A- ).:&/8- 0.4=.) druzbeniki se mu lahko odrecejo ali to svoje upravicenje
prenesejo, npr. na prokurista.
5) /-<&=. 6&:4&C.8/&A- /-:1.%4()-,
6) 4.%-16&%/- :&=$(&) :.C$<'- $/ $1A2C&,
7) 0%-)$3- %-10.=-A-/8& 1 :&=&B&6.
ODGOVORNOST DRUBENIKOV
Druzbeniki neomejeno odgovarjajo z vsem svojim premozenjem. Odgovornost vsakega druzbenika do
upnikov je 42C4$:$-%/- (kar pomeni, da druzbeniki odgovarjajo sele, ko druzba ne opravi svoje obveznosti),
/&.6&8&/- (druzbeniki odgovarjajo z vsem svojim premozenjem), /&.6&8=8$)- (odgovornosti se ne da
omejiti) in 4.=$:-%/- (ce en druzbenik ne more izpolniti svoje obveznosti, jo morajo izpolniti drugi druzbeniki).
15
PRAVI#E DRUBENIKOV:
Vsak druzbenik ima pravico do:
-9 ).:&/8- 0.4=.);
C9 1-4(.0-/8- :%2BC&;
39 2A.).%- ).:&/8- 0.4=.) :%2A&A- :%2BC&/$'-*
:9 )0.A=&:- ) 0.4=.)/& '/8$A&, =$4($/&, :.'26&/(-3$8&;
&9 :&=- :.C$<'-;
G9 =$')$:-3$84'&A- 0%&4&B'-;
A9 0.)%-<$=- 1- $1:-('&, ki jih ima pri zadevah druzbe;
59 )=.B$()& (.BC& v svojem imenu in za racun druzbe proti drugemu druzbeniku, ki ni izpolnil
druzbeniskih dolznosti pri ustanavljanju ali vodenju druzbe;
$9 .:>'.:/$/& 1- >'.:., ki jo ima neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z
vodenjem poslov nelocljivo povezane.
Druzbenik se lahko .:%&<& ).:&/82 0.4=.) le, ce obstaja utemeljen razlog za to. Tej pravici se ne more
odpovedati.
PRENEHANJE DRUBE;
Druzba z neomejeno odgovornostjo 0%&/&5-:
1) s 0.(&'.6 <-4-, za katerega je bila ustanovljena;
2) s 4'=&0.6 :%2BC&/$'.);
3) s 4(&<-8&6;
4) s 46%(8. ali 0%&/&5-/8&6 :%2BC&/$'- -dedic umrlega druzbenika mora nemudoma obvestiti o smrti
druge druzbenike in mora, ce grozi nevarnost, nadaljevati posle, dokler drugi druzbeniki skupaj z njim
ne poskrbijo za vodenje poslov, razen ce druzbena pogodba ne doloca drugace;
5) z .:0.)&:8. -druzbenik lahko odpove druzbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, ce odpoved
pisno sporoci drugim druzbenikom vsaj sest mesecev pred tem dnem.
6) na podlagi 4.:/& .:=.<C& -ce obstaja utemeljen razlog, da drugi druzbenik namerno ali iz hude
malomarnosti krsi kaksno bistveno obveznost iz druzbene pogodbe, lahko eden ali vec druzbenikov s
tozbo zahtevajo, da druzba preneha ali de se izkljuci takega druzbenika;
7) ce se >(&)$=. :%2BC&/$'.) 16-/8>- 0.: :)- (potem mora druzbenik v enem letu ukreniti vse
potrebno, da prilagodi druzbo pogojem tega zakona, ali pa nadaljuje dejavnost kot podjetnik ce ne
prijavi spremembe v registru, druzba preneha).
Prenehanje druzbe morajo 0%$8-)$($ 1- )0$4 ) %&A$4(&% vsi druzbeniki, razen ce druzba preneha zaradi
ste&aja.
LIKVIDA#IJA DRUBE:
Likvidacija druzbe se opravi v vseh zgoraj navedenih primerih (razen v primeru stecaja).
Likvidacijo opravljajo kot =$')$:-3$84'$ 20%-)$(&=8$ vsi druzbeniki (razen ce je s sklepom druzbenikov ali z
druzbeno pogodbo zaupana posameznim druzbenikom ali tretjim osebam. Osebe, ki ima pravni interes, lahko
od sodisca zahteva, da ta imenuje likvidacijske upravitelje; sodisce v takem primeru za likvidacijske upravitelje
imenuje osebe, ki niso druzbeniki -sodno imenovani likvidacijski upravitelji).
Likvida/ijski upravitelji zastopajo druzbo; dokoncati morajo tekoce posle; izterjati terjatve; unovciti preostalo
premozenje in poplacati upnike; za dokoncanje nedokoncanih poslov smejo sklepati tudi nove posle.
Drubenikom se morajo )%/$($ 0%&:6&($, ki so jih prepustili druzbi v uporabo. Za nakljucno unicenje,
poskodovanje ali zmanjsanje vrednosti predmeta druzbeniki ne morejo zahtevati odskodnine.
!& 0%&6.B&/8& :%2BC& /& 1-:.><- za poplacilo obveznosti druzbe, morajo drugi druzbeniki za izpad
poskrbeti v sorazmerju z njihovimi '-0$(-=4'$6$ :&=&B$.
Po koncani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti $1C%$4 :%2BC& $1 %&A$4(%-.
Poslovne knjige in knjigovodske listine druzbe, ki je prenehala, se izrocijo v 5%-6C. enemu od
druzbenikov ali tretji osebi.
16
3.2 KOMANDITNA DRUBA +'.:.
K.d. je druzba :)&5 ali )&< .4&C (t.j. druzba najmanj dveh druzbenikov), v kateri je najmanj en druzbenik
odgovoren za obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem '.60=&6&/(-%, medtem ko najmanj en
druzbenik ni odgovoren za obveznosti druzbe '.6-/:$($4( (omejen je na njegov vlozek).
K.d. /-4(-/& z :%2BC&/. 0.A.:C. in )0$4.6 ) 4.:/$ %&A$4(&%. P%$8-)- 1- )0$4 :%2BC& v sodni register
mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za d.n.o., vsebovati tudi podatke o komanditistih (le njihovo stevilo, ne
pa drugih podatkov o njih) in visini njihovih vlozkov.
M$/$6-=/$ 24(-/.)/$ '-0$(-= v ZGD-1 ni predpisan.
FIRMA '.:.;
- mora vsebovati priimek vsaj enega '.60=&6&/(-%8- ter oznako k.d..
- Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.
KOMANDITIST:
1) ni upravicen ).:$($ 0.4=.) :%2BC& (ce je potem je odgovoren kot komplementar);
2) ne sme nasprotovati 0.4=.)-/82 '.60=&6&/(-%8&), ce to ne presega obicajnega obsega dejavnosti
druzbe;
3) ne sme 1-4(.0-($ :%2BC& /-)1)&/, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo;
4) ima pravico zahtevati 0%&0$4 =&(/&A- 0.%.<$=- ter, zaradi preverjanja njegove pravilnosti, do
)0.A=&:- ) 0.4=.)/& '/8$A& in '/8$A.).:4'& =$4($/&;
5) Komanditistov :.C$<&' se pripisuje njegovemu kapitalskemu delezu le toliko casa, dokler ne doseze
zneska njegovega dolocenega vlozka;
6) ni dolzan vrniti prejetega dobicka zaradi poznejsih izgub;
7) Pri $1A2C$ sodeluje le do zneska svojega kapitalskega deleza in svojega se neplacanega vlozka;
8) zaradi njegove smrti druzba ne preneha.
KOMPLEMENTAR;
- osebno sodeluje pri vodenju druzbe.

3.1 DVOJNA DRUBA
Dvojne druzbe so se razvile v Nemciji in Avstriji predvsem zaradi davcnih razlogov, saj so zeleli imeti osebno
druzbo z vsemi njenimi ugodnostmi in hkrati brez osebne odgovornosti. Zakon so obsli in za '.60=&6&/(-%8-
postavili druzbo pri kateri ni osebno odgovornih druzbenikov.
Pravno naravo dvojne druzbe ima tista k.d. v kateri je edini komplementar druzba, v kateri ni osebno
odgovornih druzbenikov oziroma so vsi komplementarji take druzbe.
Dvojno druzbo ).:$ in 20%-)=8- kapitalska druzba po svojih organih, vendar sta dvojna druzba in kapitalska
druzba med seboj loceni in samostojni ter lahko opravljata enako ali razlicno dejavnost.
FIRMA:
V firmi dvojne druzbe mora biti celotno ime kapitalske druzbe, ki je komplementar. Smisel tega dolocila je
navzven pokazati, da nihce ne odgovarja osebno, ampak da odgovarja samo kapitalska druzba s svojim
premozenjem (Trgovsko podjetje, Veletrgovina Mars, d.o.o., k.d.).
ZGD-1 doloca v zvezi z dvojno druzbo :)& pomembni prepovedi6
1. d.d., d.o.o. in k.d.d se /& 46&8. 0%&.C=$'.)-($ v dvojno druzbo;
2. dvojna druzba (po sebi) pa /& sme biti '.60=&6&/(-% v k.d.
I12ITNO V2"..N-E6
"azloite zakaj se v dvojno drubo ne smejo preoblikovati kapitalske drube7
Zato, ker ce bi zakonodajalec to dovolil, bi dejansko dopustil moznost locevanja med upravljanjem in
samostojnim upravljanjem pridobitne dejavnosti kot izkljucne dejavnosti v
zadevni dvojni druzbi.
3.2 TIHA DRUBA +(.:
Tiha druzba je pogojno gospodarska druzba, saj nima vseh znacilnosti gosp. druzbe. Ni pravna oseba. Niso
vpisane v %&A$4(&%, niso razvidne navzven.
N-4(-/& s 0.A.:C. (ta je kljucen pravni akt za tiho druzbo), na podlagi katere ($5$ :%2BC&/$' s
premozenjskim vlozkom v podjetje koga drugega (d.o.o., k.d., d.n.o. d.d.), torej tihe druzbe, 0%$:.C$ pravico
do udelezbe pri njegovem dobicku.
Za %-16&%8- med nosilcem tihe druzbe in tihim druzbenikom veljajo dolocbe sklenjene 0.A.:C&, razen ce
ZGD-1 ne doloca kaj drugega, npr. glede pravice do vpogleda v poslovne knjige.
17
N.4$=&3 ($5& :%2BC& je tisti, v katerega bo tihi druzbenik vlozil denar.
Slovenski ZGD ima neko posebnost, ki jo druge zakonodaje, ki tiho druzbo urejajo, nimajo. Dopusca, da si
nosilec tihe druzbe k svoji firmi, s katero nastopa tudi za tiho druzbo, doda oznacbo, da gre v bistvu za tiho
druzbo. Dodatek, ki si ga lahko pripise, je 4 (.:. (s tiho druzbo). eprav ta dodatek pripise, gre se vedno za
firmo nosilca tihe druzbe. Smisel tega dodatka pa je v tem, da nosilec pokaze, da se pri njem zbira kapital.
POGODBA O USTANOVITVI TIHE DRUBE;
ki jo skleneta:
NOSLEC THE DRUBE: TOBOGAN, zavarovalnisko zastopanje, d.o.o.,
Ljubljana, upanciceva ulica 7, ki ga zastopa direktor Tomaz rv
Maticna st.: _______, DS: _____________
in
TH DRUBENK: 1. Micka Kovac, stan. Dobova 36a, Dobova
2. Andreja Kosmrljr, stan. Pucova 20a, Dol pri Ljubljani
V praksi se ustanavljajo dve vrsti tihih druzb-
1. z tipi&nimi ti0imi :%2BC&/$'$ (tak upnik ni udelezen kot druzbenik pri nosilcu tihe druzbe in ne
sodeluje pri upravljanju. Podoben je posojilodajalcu)
2. -z netipi&nimi ti0imi :%2BC&/$'$ (ta druzbenik je bolj podoben druzbeniku v d.o.o. in je udelezen pri
nosilcu tihe druzbe kot druzbenik, vendar na podlagi posebnega sporazuma med nosilcem tihe
druzbe in tihim druzbenikom).
PRAVI#E TIHEGA DRUBENIKA;
1. PRAVI#A PRI IZRA!UNAVANJU DOBI!KA:
a) na koncu vsakega poslovnega leta mora nosilec tihe druzbe izracunati dobicek ali izgubo in tihemu
druzbeniku izplacati dobicek, ki mu pripada na podlagi njegovega vlozka;
b) pri $1A2C$ je udelezen do zneska vpisanega, cetudi se nevplacanega vlozka;
c) ni dolzan vrniti prejetega dobicka zaradi poznejsih izgub;
d) dobicek, ki ga ne prevzame, ne poveca njegovega vlozka v druzbo;
2. PRAVI#A DO OBVEE!ENOSTI
a) ima pravico od nosilca tihe druzbe zahtevati prepis letnega porocila in vpogled v poslovne knjige in
knjigovodske listine te pravice se mu ne morejo niti izkljuciti niti omejiti.
OBVEZNOSTI TIHEGA DRUBENIKA:
- me ali priimek tihega druzbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe druzbe, sicer je tihi druzbenik, ki je za
to vedel ali bi moral vedeti, odgovoren upnikom za obveznosti nosilca tihe druzbe solidarno z vsem
svojim premozenjem.
- V firmi se sme pojavljati samo indis, da se pojavlja tihi druzbenik (npr: A d.o.o. s t.d. pravilno, A d.o.o.
in M kot tihi druzbenik nepravilno, odgovarja tudi tihi druzbenik)
PRENEHANJE TIHE DRUBE
Tiha druzba preneha:
A. s potekom casa, za katerega je bila ustanovljena;
B. s sporazumom med nosilcem in tihim druzbenikom;
C. z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe druzbe;
D. s smrtjo ali prenehanjem nosilca tihe druzbe, razen ce pogodba ne doloca cesa drugega;
E. z odpovedjo tihega druzbenika ali
F. na podlagi sodne odlocbe.
4. KAPITALSKE DRUBE
4.1 DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO ,:.....
d.o.o. je druzba, katere .4/.)/$ '-0$(-= sestavljajo .4/.)/$ )=.B'$ :%2BC&/$'.). Vrednost vlozkov je lahko
razlicna.
Na podlagi osnovnega vlozka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi druzbenik svoj
0.4=.)/$ :&=&B, ki je izrazen v % (sak druzbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vlozek in ima le
en poslovni delez).
18
Za poslovne deleze ni mogoce izdati VP, lahko pa druzba izda druzbeniku 0.(%:$=. kot dokazilo, :- 8&
$6&(/$' 0.4=.)/&A- :&=&B-.
Za .C)&1/.4($ d.o.o. :%2BC&/$'$ /$4. .:A.).%/$. Druzba odgovarja z vsem svojim premozenjem.
USTANOVITEV DRUBE:
Druzbo lahko ustanovi ena ali vec fizicnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo druzbe drubeniki
-druzba ima lahko /-8)&< 5" :%2BC&/$'.) (vec kot 50 druzbenikov lahko ima le, ce to dovoli minister za
gospodarstvo).
Druzba se ustanovi z :%2BC&/. 0.A.:C., ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem
obrazcu, v fizicni ali elektronski obliki. Druzbeno pogodbo podpisejo vsi druzbeniki. Druzbeno pogodbo na
obrazcu v G$1$</$ .C=$'$ druzbeniki podpisejo pred uslu.bencem organa, ki opravlja naloge enotne vstopne
tocke ((.<'- VEM), kjer se druzba prijavlja za vpis v register, ce pa jo tocki VEM posljejo po posti,
lastnoro&ne podpise overijo.
Obrazec druzbene pogodbe v &=&'(%./4'$ .C=$'$, poslan po elektronski poti tocki VEM ali registrskemu
organu, mora vsak druzbenik podpisati z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
e druzbeno pogodbo za katerega od druzbenikov podpise 0..C=-><&/&3, mora biti prilozeno
drubenikovo pooblastilo. Pooblastilo ni potrebno, ce je zastopnik ze po zakonu upravicen skleniti pogodbo
o ustanovitvi druzbe v imenu druzbenika.
D%2BC&/- 0.A.:C- mora vsebovati:
1) navedbo imena in priimka ter prebivalisca ali firme in sedeza vsakega druzbenika;
2) firmo, sedez in dejavnost druzbe;
3) navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vlozka posebej, navedbo druzbenika za
vsak osnovni vlozek in njegov poslovni delez;
4) cas delovanja druzbe, ce je ustanovljena za dolocen cas;
5) morebitne obveznosti, ki jih imajo druzbeniki do druzbe poleg vplacila osnovnega vlozka, in morebitne
obveznosti druzbe do druzbenikov.

Pri ustanovitvi je potreben tudi osnovni kapital, ki znasa najmanj 7.500 C.
Locimo 3 /-<$/& 24(-/.)$()&:
1. 1 :&/-%/$6$ )=.B'$:
a) sklenitev druzbene pogodbe,
b) druzbeniki imenujejo poslovodjo,
c) vplacilo denarnih vlozkov na banki se odpre zacasni racun na katerega se ti vlozki vplacajo
vsak druzbenik mora zagotovit vsaj osnovnega vlozka, vrednost vseh zagotovljenih vlozkov pa
mora biti najmanj 7.500 C,
d) poslovodja vlozi prijavo za vpis druzbe v sodni register ali na tocko VEM (vse na enem mestu ki
je neke vrste inteligenten nabiralnik, ce je vse v redu te vpisejo v register)
2. 4 4()-%/$6$ )=.B'$:
a. sklenitev druzbene pogodbe;
b. druzbeniki imenujejo poslovodjo;
c. izrocitev stvarnih vlozkov (premicnine, nepremicnine, pravice, podjetje ali del podjetja)
druzbeniki morajo pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati 0.%.<$=. . 4()-%/$5
)=.B'$5 , kjer se popisejo in dolocijo vrednosti stvarnih vlozkov. e znasa skupna vrednost
stvarnih vlozki, vec kot 100.000 C, morajo druzbeniki, ki prispevajo stvarne vlozke, na svoje
stroske zagotoviti, da stvarne vlozke oceni %&)$1.%;
d. isto kot pri denarnih vlozkih.
3. &/ 4-6 :%2BC&/$'.
- sklene in podpise se akt o ustanovitvi (ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa, lahko je tudi na
posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki);
- vplacilo osnovnega kapitala;
- vpis v sodni register (ce ustanovitelj pred prijavo druzbe za vpis v sodni register ni v celoti vplacal
denarnega dela osnovnega vlozka, mora za manjkajoci del zagotoviti druzbi ustrezno )-%><$/.).
SKLENTEV DRUBENE POGODBE -----------------------------------
Med tem casom veljajo pravila
3$)$=/& 0.A.:C&@ kjer poslovodja
odgovarja za vse obveznosti
VPS V SODN REGSTER
PRAVI#E DRUBENIKOV:
Pravice druzbenikov delimo na:
1. 0%&6.B&/84'&:
19
a. pravica do deleza pri bilancnem dobicku (dobicek se deli sorazmerno z visino poslovnih delezev, ce
druzbena pogodba ne doloca drugace);
b. pravica odsvojitve poslovnega deleza;
c. pravica do zahtevka na likvidacijskem presezku;
d. pravica do dedovanja poslovnih delezev;
2. <=-/4'&:
a. pravica do 4'=$3- 4'20><$/& :&=/$<-%8&) (
1
/10 osnovnega kapitala, obicajno skupscino sklice
poslovodja);
b. A=-4.)-=/- 0%-)$3-*
c. $/G.%6-3$84'- 0%-)$3- (poslovodja mora druzbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o
zadevah druzbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise);
d. pravice do vlozitve (.BC& 1- 0%&/&5-/8& :%2BC&*
e. pravica do $10.:C$8-/8- 4'=&0.);
MENJAVA DRUBENIKOV:
Poslovni delezi se lahko .:4).8$8. in :&:28&8..
Za odsvojitev poslovnega deleza je potreben /.(-%4'$ 1-0$4. Odsvojitev poteka v dveh fazah:
1. prodajna pogodba,
2. odstop.
e z druzbeno pogodbo ni doloceno drugace, imajo druzbeniki pod enakimi pogoji pri /-'202 0.4=.)/&A-
:&=&B- prednost pred drugimi osebami.
Druzbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delez, mora druge druzbenike pisno obvestiti o nameravani
prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoci svojo pripravljenost za nakup v 1.
6&4&32 od prejema obvestila.
e je vec druzbenikov pripravljenih kupiti poslovni delez, postanejo imetniki prodanega dele.a vsi kupci
skupaj.
VINKULA#IJA: druzbena pogodba lahko doloci, da je za odsvojitev poslovnega deleza osebam, ki niso
druzbeniki, potrebno soglasje vecine ali vseh druzbenikov, in doloci pogoje za izdajo soglasja.
Varovalo: ce nobeden od druzbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleza in druzbeniki niso dali soglasja
za prodajo poslovnega deleza osebi, ki ni druzbenik, lahko druzbenik izstopi iz druzbe.
D&=$(&) 0.4=.)/&A- :&=&B- ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premo.enja zakoncev ali
dedovanju. Druzbena pogodba lahko delitev poslovnega deleza prepove.
IZKLJU!ITEV IN IZSTOP DRUBENIKA:
1. izkljucitev in izstop druzbenika ureja :%2BC&/- 0.A.:C- (ta lahko doloci pogoje, postopek in posledice
izstopa ali izkljucitve).
2. druzbenik sme 4 (.BC. .: :%2BC& zahtevati $14(.0, ce obstajajo za to utemeljeni razlogi:
a) ce mu drugi druzbeniki ali poslovodja 0.)1%.<-8. >'.:.,
b) ce druzba ali druzbeniki ovirajo ali ./&6.A.<-8. 2%&4/$<$(&) :%2BC&/$'.)& 0%-)$3& :. $14(.0-,
c) ce je .)$%-/ 0%$ 2%&4/$<&)-/82 0%-)$3, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali
d) ce mu skupscina ali poslovodje nalagajo /&4.%-16&%/& .C)&1/.4($.
3. vsak druzbenik lahko s tozbo zahteva, da se drug druzbenik iz druzbe izkljuci, ce obstajajo za to
utemeljeni razlogi, zlasti:
a. ce drug druzbenik povzroca druzbi ali druzbenikom skodo,
b. ce ravna v nasprotju s sklepi skupscine,
c. ce ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje druzbe ali uresnicevanje pravic drugih
druzbenikov ter
d. ce sicer grobo krsi pogodbo.
O izkljucitvi in izstopu druzbenika odloca nepristransko sodisce, postopek se zacne s tozbo.
ORGANI DRUBE:
1. POSLOVODSTVO
- druzba ima enega ali vec poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle druzbe in jo
zastopajo (skupno ali kot posamicni poslovodje);
- poslovodja ni nujno, da je v druzbi zaposlen, pomembno je da je na to funkcijo imenovan;
- v :%2BC&/$ 0.A.:C$ ali pa 4'20><$/- :%2BC&/$'.) lahko doloci, da se poslovodja imenuje za
nedolocen ali dolocen cas, ki ne sme biti krajsi od 2. let. sta oseba je lahko ponovno imenovana.
2
- skupscina druzbenikov lahko odpoklice poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za
dolocen ali nedolocen cas. (odpoklice lahko samo iz razlogov, dolocenih z druzbeno pogodbo).
- ce ima druzba /-:1.%/$ 4)&(, poslovodjo imenuje in odpoklice ta svet;
- 0.4=& vodi na lastno odgovornost (ima neomejeno in neomejljivo moc zastopanja). Pri poslovanju ni
vezan na /-).:$=- 4'20><$/&, razen, ce je z druzbeno pogodbo doloceno drugace;
- pri .0%-)=8-/82 4).8$5 /-=.A mora ravnati v dobro druzbe s skrbnostjo, vestnega in postenega
gospodarja in varovati mora poslovne skrivnosti;
- poslovodja je .:A.).%&/ druzbi za skodo, ki je nastala kot posledica krsitve njegovih nalog, razen ce
dokaze, da je posteno in vestno izpolnjeval svoje dolznosti;
2"I3E":
Poslovodja na sluzbeni poti povozi pesca. Pesec poda odskodninski zahtevek. Kdo je odgovoren in kdo mora
placati odskodnino?
O:A.).%: OBA 148. clen OZ: -odskodninska odgovornost druzbe in poslovodje
2. SKUPE!INA DRUBENIKOV
Je pomemben in vpliven organ v druzbi. Odloca o:
1. sprejetju =&(/& C$=-/3& 4(-/8- in $1'-1- 0.4=.)/&A- $1$:- in 20.%-C$ C$=-/</&A- :.C$<'-;
2. zahtevi za vplacilo osnovnih vlozkov;
3. vracanju /-'/-:/$5 )0=-<$=;
4. delitvi in prenehanju 0.4=.)/$5 :&=&B&);
5. postavitvi in odpoklicu 0.4=.).:$8;
6. ukrepih za pregled in nadzor :&=- 0.4=.).:$8;
7. postavitvi 0%.'2%$4(- in 0.4=.)/&A- 0..C=-><&/3-;
8. uveljavljanju zahtevkov druzbe proti poslovodjem ali druzbenikom v zvezi s 0.)%-<$=.6 >'.:&, nastale
pri ustanavljanju ali poslovodenju;
9. 1-4(.0-/82 :%2BC& v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
10. drugih zadevah, za katere tako doloca ta zakon ali druzbena pogodba.
Vsakih dopolnjenih 5" K .4/.)/&A- )=.B'- daje druzbeniku 1 A=-4. Druzbena pogodba lahko doloci, da
imajo nekateri druzbeniki vec glasov na vsakih 50 C osnovnega vlozka ali da je glasovalna pravica nekaterih
druzbenikov omejena.
Skupscino obicajno 4'=$<& 0.4=.).:8-, vsaj 1x letno.
Skupscina se sklice s 0%$0.%.<&/$6 0$46.6 vsem druzbenikom, v katerem mora biti naveden tudi :/&)/$
%&: 4'20><$/&, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupscine (druzbena pogodba lahko doloci, da se ze v
vabilu za skupscino doloci naknadni dan zasedanja skupscine, ce ta ob prvotno dolocenem casu ne bi bila
sklepcna).
e skupscina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, ce so navzoci vsi druzbeniki. Vse
odlocitve skupscine se vpisujejo v '/8$A. 4'=&0.). Sklepi, ki niso vpisani so /$</$.
KVORUM prisotnih mora biti vecinski druzbeniki (pri spreminjanju druzbene pogodbe je potrebna glasov
vseh druzbenikov).
3. NADZORNI SVET ,fakultativni organ
e je v :%2BC&/$ 0.A.:C$ doloceno , da ima druzba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo dolocbe o
nadzornem svetu v delniski druzbi, ce druzbena pogodba ne doloca drugace.
POVE!ANJE OSNOVNEGA KAPITALA;
Znesek osnovnega kapitala je dolocen z druzbeno pogodbo, vendar se lahko zaradi razlicnih razlogov
druzbeniki odlocijo za povecanje osnovnega kapitala. Povecanje osnovnega kapitala je podobno ustanovitvi
druzbe, zato je potrebno spremeniti druzbeno pogodbo in dolociti nov osnovni kapital. Druzbeniki to storijo na
skupscini s sklepom, ki je sprejet s vecino vseh.
O povecanju osnovnega kapitala odloca 4'20><$/- :%2BC&/$'.). Povecanje osnovnega kapitala se lahko
opravi na 2 nacina, in sicer kot:
(1) povecanje osnovnega kapitala z )=.B'$: -6 korakov:
1. sprejme se sklep o povecanju osnovnega kapitala,
2. izkljucitev prednostne pravice fakultativno (ce prednostna pravica do prevzema novih vlozkov ni
izkljucena s sklepom o povecanju osnovnega kapitala, imajo dosedanji druzbeniki prednostno pravico
do prevzema novih vlozkov v sorazmerju s svojimi delezi v osnovnem kapitalu).
3. prevzem novih vlozkov,
4. izvedenje osnovnega kapitala denarni ali stvarni vlozki,
5. postopek za prijavo v sodni register,
6. nastanek novega in samostojnega poslovnega deleza.
21
(2) kot povecanje osnovnega kapitala iz 4%&:4(&) :%2BC&.
1. sprejme se sklep o povecanju osnovnega kapitala,
2. najava sodnemu registru zvisanje osnovnega kapitala,
3. sodni register vpise, da so se vsi vlozki povecali sorazmero (osnovni vlozki dosedanjih druzbenikov se
povecajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi delezi v dosedanjem osnovnem kapitalu).
ZMANJEANJE OSNOVNEGA KAPITALA:
Razmere na trgu lahko privedejo tudi do zmanjsanja osnovnega kapitala. O zmanjsanju odloca 4'20><$/-
:%2BC&. Premozenje druzbe se ne sme zmanjsati pod osnovni kapital, biti pa mora vsaj toliko kot je
osnovnega kapitala. Zmanjsanje osn. kapitala je veljavno le, ce:
- ce poslovodja vsaj 2x objavi sklep o zmanjsanju osnovnega kapitala in v objavi 0.1.)& 20/$'&, da se
zglasijo pri druzbi in izjavijo, ali 4.A=->-8. z zmanjsanjem osnovnega kapitala (upnike, ki so druzbi znani,
mora pozvati neposredno),
- ce druzba upnikom, ki /$4. 4.A=->-=$ z zmanjsanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi
varscino.
Zmanjsanje osnovnega kapitala se lahko prijavi za vpis v register sele po 1. letu od zadnje objave in po tem,
ko poslovodja predlozi dokaze o tem, da je druzba poravnala zahtevke upnikom ali jim zagotovila varscino.
Zmanjsanje osnovnega kapitala se lahko opravi tudi po poenostavljenem postopku, ce so za to izpolnjeni
doloceni pogoji.
ZANMVOST:
v casopisu pise: lastniki d.o.o.: lastniki ni pravilen izraz, ker na pravici (poslovnem delezu) ne more
obstajati lastninska pravica.
d.o.o. 4dru.ba z omejeno odgovornostjo: -omejena odgovornost je misljena za druzbenika (druzbenik
posredno odgovarja s svojim vlozkom)
I12ITNO V2"..N-E
Osnovni kapital dru.be je 677.777 8. 9ru.beniki so vplaali 2+.777 8 0to je vsaj : in ve kot ;.+77 81. 9ru.ba
pride do steaja. $aj se zgodi z manjkajoim osnovnim kapitalom!
ODG: Stecajni upravitelji morajo izterjati 75.000 C od druzbenikov.
PRIMER: I1".8#N DELE$. DO%I8.
Kapitalski delezi druzbenikov druzbe z neomejeno odgovornostjo znasajo: druzbenik A: 834,59 EUR,
druzbenik B: 792,86 EUR, druzbenik C: 208,65 EUR. Kako si bodo druzbeniki med seboj razdelili izkazan
dobicek v visini 141,88 EUR?
ODGOVOR:
vsakemu druzbeniku pripada v prvem krogu ugotavljanja dobicka delez dobicka v visini 5 % njegovega, v
preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega deleza; t.i. preddividenda:
zracun:
5% delez dobicka jim pripada pod pogojem, ce je celotni dobicek vecji od 5% glede na bilancno vrednost vseh
delezev:
A+D+C = 834,59 + 792,86 + 208,65 = 1836,09
5% od 1836,09 = 91,80
zkazan dobicek je 141,88 EUR. Zadostujejo pogoju.
1. PREDDVDENDA:
A: 5% od 834,59 = 41,73 EUR
B: 5% od 792,86 = 39,64 EUR
C: 5% od 208,65 = 10,43 EUR
SKUPAJ A+B+C = 91,80 EUR
preostali dobicek se med druzbenike v drugem krogu ugotavljanja dobicka deli po enakih delih (po glavah,
per capita );
2. PREOSTAL DOBEK:
141,88 EUR
- 91,80 EUR
= 50,08 EUR : 3 = 16,69 EUR
22
3. SKUPN DOBEK:
A: = 41,73 EUR + 16,69 = 116,69
B: = 39,64 EUR + 16,69 = 56,33
C: = 10,43 EUR + 16,69 = 27,12
SKUPAJ A+B+C = 141,88 EUR
4.2 DELNIEKA DRUBA
Delniska druzba je druzba, ki ima .4/.)/$ '-0$(-= (osnovno glavnico) razdeljen na :&=/$3&.
Delniska druzba je 20/$'.6 odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premozenjem.
D&=/$<-%8$ niso odgovorni za obveznosti druzbe upnikom.
Delnice so lahko oblikovane kot:
1. DELNI#E Z NOMINALNIM ZNESKOM preracunane v evre od 1.1.2007. Glasiti mora najmanj na 1
evro ali na njegov veckratnik. Delez delnice v osnovnem kapitalu se doloca po razmerju med njenim
nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.
2. KOSOVNE DELNI#E, ki so bile uvedene leta 2006 posebnost: v njih ni oznacena nominalna
vrednost, ampak samo stevilo delnic, ki je ima enak delez in pripadajoci znesek v osnovnem kapitalu.
Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti /$B8$ .: 1 &)%-. Delez
posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se doloca glede na stevilo izdanih kosovnih delnic.
B$4(). %-1=$'.)-/8- je v tehniki izkazovanja udelezbe v osnovnem kapitalu druzbe. Pri delni/a0 z
nominalnim zneskom je njegova vrednost izrecno naznacena s stevilcnim nominalnim zneskom, v nasprotju
s kosovnimi delni/ami, pri katerih vrednost sploh ni razvidna. Kosovne delnice ne izkazujejo podatka o
delezu oz. obsegu clanskih pravic, temvec zgolj navedbo stevila delnic, ki ga dolocena delnica predstavlja.
Kosovne delnice ne razkrivajo podatka o proporcionalni udelezbi v osnovnem delniskem kapitalu.
&6$4$84'$ 1/&4&' :&=/$3& -delnica se ne sme izdati za znesek (&6$4$84'$ 1/&4&'), ki je nizji od nominalnega
zneska, pri kosovni delnici pa od pripadajocega zneska -/-86-/8>$ &6$4$84'$ 1/&4&'. zdaja delnice za visji
znesek je dopustna.
USTANOVITEV:
Delnisko druzbo lahko ustanovi ena ali vec fizinih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut v obliki notarskega
zapisa. Minimalni ustanovni kapital je 25.""" K (vrednost ene delnice : najmanj 1 C ali njegov veckratnik ali
enak delez (XY) in pripadajoc znesek osnovnega kapitala pri kosovnih delnicah, ki pa ne sme biti manjsi od 1
Evra!
POSTOPEK USTANOVITVE:
1. 24(-/.)$(&=8$ z osebnim obiskom, po posti ali po elektronski posti sporocijo notarju vse obvezne
elemente bodoe dru.be (firmo in skrajsano firmo, sedez in poslovni naslov, podatke
ustanoviteljev, podatke zastopnikov, nadzornega sveta ali upravnega odbora, visina osnovneg
kapitala, st. in vrsta delnic, dejavnost druzbe.)
2. notar 4&4(-)$ )4& 0.(%&C/& =$4($/&, ki so navedene v tocki "0%$=.A& ' )0$42"
3. za sestavo in podpis listin je potrebna .4&C/- 0%$4.(/.4( 24(-/.)$(&=8&) (fizicne osebe oz.
zakoniti zastopniki pravnih oseb),
4. notar sestavi in vlozi 0%&:=.A 1- )0$4 ) 4.:/$ %&A$4(&% v e9obliki (predlogu prilozi priloge, ki jih
predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom),
5. o zahtevku za vpis v sodni register odloci %&A$4(%4'. (okrozno) 4.:$><&,
6. notarju se vroci 4'=&0 %&A$4(%4'&A- 4.:$><& . )0$42 in druge odlocbe v tem postopku,
7. na podlagi odlocitve registrskega sodisca o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register, .-2E+
temu subjektu doloci >$G%. A=-)/& :&8-)/.4($ in 6-($</. >(&)$='..
Druzba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice.
do ne sme ustanoviti d.d.:
- tiste fizicne in pravne osebe, ki so z )&< '.( 25L ze udelezene v drugi kapitalski druzbi (d.o.o., d.d.,
k.d.d.) in ta druga kapitalska druzba nima poravnanih vseh davkov in drugih obveznih dajatev.
NA!IN USTANOVITVE DRUBE:
1. POUSTANOVITEV (naknadna ustanovitev):
a) druzba v prvih :)&5 =&($5 0. )0$42 24(-/.)$()& ) %&A$4(&% sklene 0.A.:C. . 0.24(-/.)$()$ z
ustanovitelji ali delnicarji, ki so v osnovnem kapitalu udelezeni z vec kot 10%, na podlagi
23
katere druzba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki dosega najmanj
1
/10 osnovnega kapitala
druzbe,
b) poustanovitev druzbe zacne veljati, ko skupscina sprejme sklep o soglasju za sklenitev pogodbe in
je vpisana v sodni register,
c) pogodba o poustanovitvi mora biti sklenjena v 0$4/$ .C=$'$.
d) poslovodstvo mora pripraviti 0$4/. 0.%.<$=. . 0.A.:C$ . 0.24(-/.)$()$. V porocilu mora
poslovodstvo zlasti razloziti namen pridobitve premozenja, kar ureja pogodba o poustanovitvi,
e) pogodbo o poustanovitvi mora pregledati %&)$1.%,
f) /-:1.%/$ 4)&( mora na podlagi porocila poslovodstva in porocila o reviziji pogodbe o poustanovitvi
pregledati pogodbo in o tem pripraviti pisno porocilo,
g) na 1-4&:-/82 4'20><$/& je treba predloziti pogodbo o poustanovitvi in porocila o reviziji pogodbe
o poustanovitvi. Na zacetku obravnave na skupscini mora poslovodstvo ustno razloziti
vsebino pogodbe o poustanovitvi,
h) sklep skupscine o soglasju za sklenitev pogodbe o poustanovitvi je veljavno sprejet, ce zanj
glasujejo najmanj pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
2. SO!ASNA (simultana) USTANOVITEV:
a. vsi ustanovitelji sprejmejo in podpi/ejo 4(-(2( ter sami prevzamejo vse delnice (druzba je
ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice),
b. )0=-<$=. :&=/$3 delnice se lahko vplacajo v denarju (vsaj
1
/3) ali s stvarnimi vlozki,
c. $6&/.)-/8& 0%)$5 .%A-/.) :%2BC& -24(-/.)$(&=8$ imenujejo (le do prve skupscine) 1. /-:1.%/$
4)&( ali prvi 20%-)/$ .:C.% druzbe in %&)$1.%8- za prvo polno ali delno poslovno leto.
Nadzorni svet imenuje clane 1. 20%-)&, upravni odbor pa lahko imenuje prve $1)%>/&
:$%&'(.%8&.
d. ustanovitelji morajo pripraviti 24(-/.)$()&/. 0.%.<$=. prikazane morajo biti bistvene okoliscine
zlasti:
pravni posli, s katerimi je druzba pridobila stvarne vlozke;
ce je v druzbo vlozeno podjetje, njegov dobicek zadnjih dveh let, in
nabavni in proizvodni stroski v zadnjih dveh letih.
e. 24(-/.)$()&/- %&)$1$8- ,clani organov vodenja ali nadzora morajo preveriti potek ustanovitve
druzbe. Ustanovitev mora pregledati tudi en ali vec ustanovitvenih revizorjev. Ustanovitvene
revizorje imenuje sodisce.
f. 0%$8-)- :%2BC& 1- )0$4 ) 4.:/$ %&A$4(&% +druzbo prijavijo za vpis v register clani organov
vodenja ali nadzora.
g. .C8-)- )0$4- ) 4.:/&6 %&A$4(%2
3. POSTOPNA (sukcesivna) USTANOVITEV
Druzba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi .A=-4- z vabilom k javnemu
vpisu delni/ (prospekt), kot ga doloca zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
1. ustanovitelji sprejmejo 4(-(2(, objavijo 0%.40&'( in prevzamejo del :&=/$3,
2. :&=/$3& in :&/-%/- )0=-<$=- zanje se vpisujejo samo pri C-/'-5,
- vsak vpisnik mora podpisati tri izvode izjave o vpisu delnic ()0$4/$3-), enega zase, druga dva za
druzbo
- %.' za vpisovanje in vplacilo delnic ne sme biti daljsi od 3. mesecev od dneva, dolocenega za
zacetek vpisovanja,
- ce sta bili vpisovanje in placevanje delnic uspesni, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka
(ki je v prospektu dolocen za vpisovanje delnic), delnice %-1:&=$($ 6&: )0$4/$'&,
- ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplacili za delnice, 0.4=.).:4(). pa lahko z vplacili
razpolaga sele, ko je druzba vpisana v sodni register,
- ustanovitelji morajo sklicati 24(-/.)/. 4'20><$/. najpozneje v 2 mesecih po poteku s
prospektom dolocenega roka za vpisovanje delnic. Sklicati se jo mora z oglasom, ki se mora
objaviti enako kot prospekt, najmanj 15 dni pred skupscino -ce ustanovna skupscina ni
pravocasna, se steje, da ustanovitev druzbe ni bila uspesna,
- druzba je ustanovljena, ko skupscina sprejme vse sklepe, za katere je pristojna.
USTANOVNA SKUPE!INA:
6. ustanovna skupscina mora biti na 4&:&B2 :%2BC&, razen ce ni bil v prospektu dolocen drug kraj,
2. zastopana mora biti )&<$/- )4&5 :&=/$3; ce je predvidena izdaja delnic razlicnih razredov, pa
tudi vecina vsakega razreda,
<. odpre jo /.(-%, ki ga morajo povabiti ustanovitelji,
=. po odprtju izvoli skupscina 0%&:4&:/$'- in :)- 0%&>(&)-=3- A=-4.). Nato se preberejo poroila
ustanoviteljev in revizorjev,
24
+. 4'20><$/4'$ 1-0$4/$' vodi notar, poleg njega ga morajo podpisati se predsednik skup/ine,
oba pre/tevalca glasov in ustanovitelji dru.be,
>. na ustanovni skupscini daje vsaka delnica en glas.
IZBIRA SISTEMA UPRAVLJANJA:
1. ENOTI"NI 4$4(&6 20%-)=8-/8-: znacilnost tega sistema upravljanja, ki ga ZGD-1 dopusca, je v
delovanju 20%-)/&A- in /-:1.%/&A- :&=- upravljanja v enem samem organu imenovanem
20%-)/$ .:C.%, v katerem sedijo izvr/ni (izvr/ujejo poslovanje) in neizvr/ni (kontrolirajo
poslovanje) direktorji.
2. DVOTI"NI 4$4(&6 20%-)=8-/8-: je stari sistem z 20%-). in /-:1.%/$6 4)&(.6.
ORGANI DRUBE:
Organi vodenja ali nadzora v delniski druzbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.
Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije lani, ce zakon ne doloca drugace.
e ima organ vodenja ali nadzora vec clanov, se en clan imenuje za predsednika.
lani organov vodenja ali nadzora so $6&/.)-/$ 1- .C:.C8&, ki je doloceno v statutu in ni daljse od 6. =&(, z
moznostjo ponovnega imenovanja.
1. UPRAVA vodstvo druzbe
a) clane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet za najvec 6 let, z moznostjo ponovnega
imenovanja (ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe
uprave),
b) uprava ).:$ 0.4=& :%2BC& samostojno in na lastno odgovornost,
c) lahko ima enega ali vec <=-/.) (direktorjev), obvezno 3, ce druzba nima NS (ce ima vec clanov,
sprejemajo odlocitve soglasno, ce statut ne doloca drugace),
d) 1-4(.0- in 0%&:4(-)=8- druzbo 4'20/., ce statut ne doloca drugace,
e) pripravlja 0.A.:C& in druge -'(&, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupscine,
f) uresnicuje 4'=&0&, ki jih sprejme skupscina,
g) 0%&8&6'$ 20%-)& so doloceni v pogodbi in so sorazmerni nalogam in financnemu stanju druzbe,
h) .:0.'=$3: le iz zakonsko dolocenih razlogov (krsitve obveznosti, nesposobnost voditi poslov,
nezaupnica skupscine, ekonomsko-poslovni razlogi reorganizacija, sprememba delnicarjev); ZGD-1
ne predpisuje odpravnine!
i) lahko imajo pravico do :&=&B- /- =&(/&6 :.C$<'2, ce tako doloca statut druzbe
j) vsaj enkrat v cetrtletju poroca nadzornemu svetu o poteku poslov, prometu in financnem stanju
druzbe, poslovnih nacrtih, donosnosti itd.,
k) clani uprave solidarno odgovarjajo delniski druzbi za >'.:., ki ji je nastala zaradi krsitve njihovih
dolznosti, razen ce dokazejo, da so vestno in posteno izpolnjevali vse svoje dolznosti.
2. NADZORNI SVET
1. clane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delnicarjev, voli 4'20><$/-; clane NS, ki zastopajo
interese zaposlenih volijo :&=-)3$ v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanja,
2. 4&4(-). in >(&)$=. doloca statut, po zakonu najmanj 3,
3. /-:1.%28& 0.4=.)-/8& :%2BC& in vodenje poslov,
4. 0%&A=&:28& in 0%&)&%8- poslovne knjige in dokumentacijo, njeno blagajno, shranjene VP, zaloge blaga
ter druge stvari,
5. od uprave lahko 1-5(&)- $/G.%6-3$8&, ki so potrebne za izvajanje nadzora,
6. lahko 4'=$<& 4'20><$/. delnicarjev,
7. ).:&/8& 0.4=.) se ne more prenesti na nadzorni svet, lahko pa statut ali nadzorni svet sam doloci,
da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem,
8. .:0.'=$3: skupscina lahko odpoklice clane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom
mandatne dobe z najmanj vecino oddanih glasov (statut lahko doloci tudi visjo vecino in druge
zahteve),
9. med svojimi mora clani izvoliti 0%&:4&:/$'- in najmanj enega /-6&4(/$'-, imena katerih mora
uprava prijavi v sodni register,
10. lahko imenuje eno ali vec '.6$4$8 (npr: revizijsko komisijo, komisijo za imenovanja in komisijo za
prejemke), ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresnicitev in
opravljajo druge strokovne naloge, ne more pa odlocati o vprasanjih, ki so v pristojnosti nadzornega
sveta,
lanom uprave in nadzornega sveta ni treba povrniti skode druzbi in delnicarjem 4-6. tedaj, e je njihovo
dejanje temeljilo na zakonitem sklepu skup)&ine d.d.
eprav nadzorni svet odobri dejanje uprave; od/kodninska odgovornost lanov uprave ni izkljucena.
25
V zvezi z .:A.).%/.4(8. clanov nadzornega sveta za skodo, povzroceno druzbi gre opozoriti, da je merilo
ugotavljanja odgovornosti .C8&'($)/. z vidika /-<&=- .0%-)=8-/8- /-=.A clanov nadzornega sveta 4
4'%C/.4(8. )&4(/&A- $/ 0.>(&/&A- A.40.:-%4()&/$'-D
3. UPRAVNI ODBOR
1) upravni odbor ).:$ :%2BC. in /-:1.%28& $1)-8-/8& /8&/$5 0.4=.),
2) 1-4(.0- in 0%&:4(-)=8- druzbo. e upravni odbor med svojimi clani imenuje $1)%>/& :$%&'(.%8&,
potem ti zastopajo in predstavljajo druzbo, ce statut ne doloca drugace (izvrsni direktorji morajo biti
vpisani v sodni register),
3) ce je imenovanih vec izvrsnih direktorjev, lahko sprejmejo o svojem delu 0.4=.)/$', razen ce statut
doloca, da tak poslovnik sprejme upravni odbor,
4) 0%&:4&:/$' 20%-)/&A- .:C.%- ne more biti izvrsni direktor te druzbe.
5) upravni odbor mora oblikovati %&)$1$84'. '.6$4$8. v druzbi,
6) v zvezi z $6&/.)-/8&6, .:0.'=$3&6, 0.4=.)-/8&6 in 0=-<$=.6 clanom upravnega odbora velja $4(.
'.( 0%$ NS,
7) uresnicuje sklepe, ki jih sprejme skupscina,
8) lahko pregleduje in preverja poslovne knjige, in dokumentacijo, njeno blagajno, shranjene VP, zaloge
blaga ter druge stvari.
IZVRENI DIREKTORJI
a. 20%-)/$ .:C.% lahko imenuje enega ali vec izvrsnih direktorjev, za najvec 6. =&(, z moznostjo
ponovnega imenovanja,
b. upravni odbor mora vsako imenovanje in obseg upravicenja za zastopanje izvrsnega direktorja ter
spremembo teh podatkov prijaviti za vpis v 4.:/$ %&A$4(&%,
c. upravni odbor lahko na izvrsne direktorje prenese te /-=.A&:
vodenje tekocih poslov;
prijave vpisov in predlozitve listin registru;
skrb za vodenje poslovnih knjig, in
sestavo letnega porocila, h kateremu prilozijo revizorjevo porocilo in predlog za uporabo
bilancnega dobicka za skupscino, ter ga nemudoma predlozijo upravnemu odboru,
d. pri .0%-)=8-/82 /-=.A morajo izvrsni direktorji upostevati navodila in omejitve, ki jim jih postavljajo
skup)&ina drube, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvrsnih direktorjev,
e. ce je imenovanih )&< $1)%>/$5 :$%&'(.%8&), vodijo posle 4'20/., ce statut ali poslovnik upravnega
odbora ne doloca drugace,
f. upravni odbor lahko kadarkoli .:0.'=$<& izvrsnega direktorja. Za za0tevke izvrsnih direktorjev iz
pogodbe o opravljanju funkcije se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja,
g. izvrsni direktorji se 0.:0$428&8. tako, da firmi druzbe dodajo svoj podpis s pripombo izvr/ni
direktor.
SKUPE!INA :.:.
na skupscini delni&arji uresni&ujejo svoje pravi/e pri zadeva0 drube. lani organov vodenja ali nadzora
se lahko udelezijo skupscine, tudi ce niso delnicarji (statut ali poslovnik skupscine lahko doloci, kdaj lahko
clani organov vodenja ali nadzora na skupscini sodelujejo tudi prek prenosa slike in tona ter da se sme potek
zasedanja skupscine slikovno in tonsko prenasati).
Skupscina odloca o:
1) sprejemu letnega poro&ila,
2) uporabi C$=-/</&A- :.C$<'- -na predlog uprave in nadzornega sveta
3) $6&/.)-/82 in .:0.'=$32 clanov nadzornega sveta, uprave in upravnega odbora o podelitvi
%-1%&>/$3& posameznemu clanu se glasuje loceno, ce tako doloci skup/ina ali ce to zahtevajo
delniarji katerih skupni delezi dosegajo
1
/10 osnovnega kapitala;
4) 40%&6&6C-5 4(-(2(-,
5) ukrepih za povecanje in zmanjsanje '-0$(-=- d.d.
6) 0%&/&5-/82 :%2BC& in 4(-(24/&6 0%&.C=$'.)-/82, npr. v d.o.o.
7) imenovanju %&)$1.%8-,
8) drugih zadevah, ce tako v skladu z zakonom doloca statut,
SPREMEMBA STATUTA
Za vsako spremembo statuta je potreben 4'=&0 4'20><$/& (najmanj zastopanega osnovnega kapitala.
Statut lahko doloca drugacno kapitalsko vecino, vendar ne manj kot vecino).
Skupscina lahko prenese pooblastilo za spremembo statuta, ki se nanasa zgolj na uskladitev njegovega
besedila z veljavno sprejetimi odlocitvami, na nadzorni svet ali upravni odbor.
Za veljavnost sklepa, s katerim se nalagajo delnicarjem :.:-(/& .C)&1/.4($, je potrebno soglasje vseh
prizadetih delniarjev.
26
Poslovodstvo mora spremembo statuta prijaviti za vpis v 4.:/$ %&A$4(&%.
POVE!ANJE OSNOVNEGA KAPITALA
1. povecanje osnovnega kapitala z VLOKI: o.k. se lahko poveca samo z izdajo novih delnic;
2. povecanje osnovnega kapitala iz SREDSTEV DRUBE: osnovni kapital se lahko poveca s
preoblikovanjem =-4(/&A- '-0$(-=- (kapitalske rezerve, statutarne rezerve, rezerve iz dobicka,
preneseni dobicek itd.) v .4/.)/$ '-0$(-=
Osnovni kapital je povecan z vpisom sklepa o poveanju osnovnega kapitala v 4.:/$ %&A$4(&%. Delnicarjem
pripadajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi delezi v dosedanjem osnovnem kapitalu druzbe. Drugacen
sklep skupscine je nicen.
ZAMENLJIVE OBVEZNI#E: to so obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica do zamenjave z
delnicami ali pravica do prednostnega nakupa delnic in
DIVIDENDNE OBVEZNI#E: to so obveznice, s katerimi se pravice imetnikov obveznic povezujejo z
dividendami delnicarjev (),
Vse navedene obveznice se lahko izdajo le na podlagi sklepa skupscine. Delnicarji druzbe pa imajo
prednostno pravico do nakupa teh obveznic.
ZMANJEANJE OSNOVNEGA KAPITALA
1) REDNO zmanjsanje osnovnega kapitala: o zmanjsanju osnovnega kapitala odloca skupscina
(najmanj zastopanega osnovnega kapitala. Statut lahko doloci visjo kapitalsko vecino in druge
zahteve). V sklepu se dolocita razlog in nacin zmanjsanja osnovnega kapitala. Z vpisom sklepa o
zmanjsanju osnovnega kapitala v register je osnovni kapital zmanjsan. Sklep se objavi.
2) POENOSTAVLJENO zmanjsanje osnovnega kapitala: Poenostavljeno zmanjsanje osnovnega
kapitala je dopustno, ce ne obstajajo ali se prej sprostijo rezerve iz dobika ter kapitalske rezerve; ali
ce isti dobiek poslovnega leta ter preneseni dobiek ne obstaja vec.
3) zmanjsanje osnovnega kapitala z UMIKOM DELNI#: o tem odloca skupscina; druzba lahko umakne
delnice 0%$4$=/. (prisilni umik je dopusten le, ce je bil dolocen ali dovoljen v prvotnem statutu ali s
spremembo statuta pred prevzemom ali vpisom delnic) ali s 0%$:.C$()$8. delnic s strani druzbe.
IZKLJU!ITEV MANJEINSKIH DELNI!ARJEV IZ DRUBE
S'20><$/- d.d. lahko na predlog delnicarja, ki je imetnik delnic druzbe, ki predstavljajo najmanj 90%
osnovnega kapitala druzbe (A=-)/$ :&=/$<-%), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delniarjev
(6-/8>$/4'$5 :&=/$<-%8&)) na glavnega delniarja za placilo primerne denarne odpravnine. Visino denarne
odpravnine doloci glavni delnicar ob upostevanju ZGD-1.
Pred sklicem 4'20><$/& mora glavni delnicar 0.4=.).:4()2 :%2BC& predloziti $18-). C-/'&, s katero je
banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delnicarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa
o prenosu delnic v sodni register manjsinskim delnicarjem placal odpravnino za pridobljene delnice.
Poslovodstvo druzbe mora vloziti predlog za vpis sklepa o prenosu delni/ v sodni register. Predlogu se
prilozi notarsko overjen 0%&0$4 1-0$4/$'- 1-4&:-/8- 4'20><$/&, ki je odlocala o izkljucitvi manjsinskih
delnicarjev, in priloge.
PRENEHANJE DRUBE:
1) REDNO PRENEHANJE z likvidacijo
razlogi rednega prenehanja:
a. s 0%&(&'.6 <-4-, za katerega je bila druzba ustanovljena;
b. s 4'=&0.6 4'20><$/&, (najmanj vecina zastopanega osnovnega kapitala);
c. ce poslovodstvo ne deluje vec kot 12 mesecev;
d. ce 4.:$><& ugotovi nicnost kapitalske druzbe;
e. s 4(&<-8&6;
f. na podlagi 4.:/& .:=.<C&;
g. z 1:%2B$()$8. v kaksno drugo druzbo,
h. ce se 16-/8>- .4/.)/$ '-0$(-= druzbe pod minimum (pod 25.000 C), razen ce se ta znesek ponovno
doseze s povecanjem osnovnega kapitala.
i. Statut lahko doloci tudi druge razloge za prenehanje druzbe.
2) PRENEHANJE DRUBE PO SKRAJEANEM POSTOPKU brez likvidacije
27
- vsi delnicarji predlagajo registrskemu organu izbris druzbe iz registra C%&1 =$')$:-3$8& in predlogu
prilozijo sklep o prene0anju po skraj)anem postopku ter notarsko overjeno izjavo vse0
delni&arjev:
da so poplacane vse obveznosti druzbe,
da so urejena vsa razmerja z delavci in
da prevzemajo obveznost placila morebitnih preostalih obveznosti druzbe.
3) PRENEHANJE NA ZAHTEVO s tozbo
- delnicarji (
1
/4) ali vsak clan organa vodenja ali nadzora lahko s tozbo zahteva, da sodisce odloci o
prenehanju druzbe
4.3 EVROPSKA DELNIEKA DRUBA ,SE
Ta pravnoorganizacijska oblika je urejena z dolocbami Uredbe 2157/2001/ES, z zakoni nacionalnih drzav
(ZGD-1) in z direktivami.
Nase gospodarske druzbe imajo glede ustanovitve SE vec moznosti:
1. ustanovitev podruznice v tuji drzavi,
2. ustanovitev hcerinske druzbe v tuji drzavi,
3. ustanovitev evropske delniske druzbe.
Prednosti se so opazne predvsem tedaj, ko druzba posluje hkrati v vec clanicah EU.
USTANOVITEV SE
SE se v pravnoposlovni praksi lahko ustanovi na 4. nacine:
1. z zdruzitvijo dveh ali vec obstojecih delniskih druzb, najmanj 2 razlicnih clanic EU;
2. z oblikovanjem holdinske druzbe SE, ki bo imela v lasti delniske druzbe oz. druzbe z omejeno
odgovornostjo najmanj 2 razlicnih clanic EU;
3. z ustanovitvijo skupne hcerinske druzbe iz najmanj 2 razlicnih clanic EU;
4. s preoblikovanjem javne d.d., ki je imela najmanj dve leti druzbo hcer v 2 drzavi clanici EU (formalno-
pravno preoblikovanje)
Za ustanovitev je predpisan minimalni ustanovitveni kapital -120.000 C.
SE je lahko javna ali zasebna.
Se se ne registrira v t.i. centralnem registru evropskih druzb, temvec v nacionalnem registru. Za vpis druzbe v
sodni register prijavijo organi vodenja oz. nadzora.
Ustanovitev se mora objaviti tudi v U.l. EU.
SE se vpise v register. Za prijavo SE za vpis v register se uporabljajo dolocbe ZGD-1 o vpisu d.d. v register.
Predlogu za vpis SE v register je treba priloziti tudi:
- sporazum o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE, na nacin in pod pogoji, dolocenimi
USTANOVITEV HOLDINEKE SE
Holdinska SE se ustanovi z izdajo notarskega zapisa statuta 0oldin)ke +E, ki se ga lahko izda sele po
poteku dodatnega prijavnega roka. Ta rok zacne teci z dnem objave, da so izpolnjene predpostavke za
ustanovitev holdinske SE.
UPRAVLJANJE SE
Moznost alternativnega izbora enotirnega (skupscina delnicarjev in upravni odbor SE) ali dvotirnega
(skupscina delnicarjev ter nadzorni in poslovodni organ) sistema upravljanja druzbe.
Glede upravljanja se pri nas uporabljajo dolocbe o rednih d.d.
PRENOS SEDEA
Uredba doloca, da se lahko statutarni sedez SE prenese v :%2A. :%B-). <=-/$3. EU. Prenos sedeza ne
povzroci prenehanja SE ali nastanka nove pravne osebe.
Pri prenosu sedeza je potrebno zavarovati interese 6-/8>$/4'$5 :&=/$<-%8&) SE (tisti delnicarji, ki se niso
strinjali s prenosom sedeza, vendar jim kapitalska udelezba, s katero razpolagajo, ni omogocila, da bi
preprecili prenos sedeza), pred tveganji, ki so posledica prenosa sedeza SE na ozemlje druge drzave clanice
EU. Ti manjsinski delnicarji imajo pravico do :&/-%/& .:0%-)/$/&, ki mora biti ponujena vnaprej, da imajo
delnicarji moznost pretehtati o odlocitvi.
Odlocitev o prenosu sedeza SE je dopustna najprej po preteku < mese/ev od dneva objave predloga o
prenosu sedeza.
V drzavi dotedanjega SE mora registrski organ izdati 0.(%:$=., da so bile v postopku prenosa sedeza v drzavi
dotedanjega sedeza spostovane oz. izpolnjene vse predvidene formalnosti.
28
SE se v drzavi novega sedeza vpise v sodni register.
2OENO+T.VL-EN 2"ENO+ +EDE$.:
Znacilnost poenostavljenega prenosa sedeza je, da se ne uporabljajo tiste dolocbe zakona, ki stipulirajo
pravila za varovanje interesov manjsinskih delnicarjev. Razlog, ki upravicuje tak odmik je da manjsinjskih
delnicarjev, interese katerih bi bilo potrebno varovati, bodisi ni, bodisi so se na predpisan nacin odpovedali
pravicam, ki jim jih pravna ureditev prizna.
NA!RT PREOBLIKOVANJA DELNIEKE DRUBE V SE
Nacrt preoblikovanja delniske druzbe v SE mora vsebovati:
1. dosedanjo firmo, sedez in vlozno stevilko druzbe, ki se preoblikuje;
2. predlog statuta SE;
3. predvideni casovni okvir preoblikovanja;
4. porocilo uprave o preoblikovanju v skladu s cetrtim odstavkom 37. clena Uredbe 2157/2001/ES.
Nacrt preoblikovanja mora pregledati %&)$1.%, ki mora izdelati pisno poro&ilo.
PRENEHANJE SE
Kadar SE ne izpolnjuje vec zahtev iz 7. clena Uredbe 2157/2001/ES, se steje, da obstaja pomanjkljivost
dolo&b statuta v smislu tretjega odstavka 371. clena tega zakona. Registrsko sodisce pozove SE, da v
dolocenem roku nepravilnosti odpravi tako, da ponovno vzpostavi svojo glavo upravo v drzavi sedeza, ali da
prenese svoj sedez po postopku, dolocenem v 8. clenu Uredbe 2157/2001/ES.
e druzba po pozivu sodisca v dolocenem roku ne odpravi nepravilnosti, sodisce po uradni dolznosti ugotovi
pomanjkljivosti statuta.
4.4 KOMANDITNA DELNIEKA DRUBA ,'.:.:.
Komanditna delniska druzba je gospodarska druba, pri kateri najmanj en druzbenik odgovarja za
obveznosti druzbe z vsem svojim premozenjem ('.60=&6&/(-%). K.6-/:$(/$ :&=/$<-%8$ ne odgovarjajo za
obveznosti druzbe, ampak odgovarjajo omejeno le do visine osnovnega kapitala. K.d.d. mora za razliko od
k.d. imeti .4/.)/$ '-0$(-=.
S(-(2( komanditne delniske druzbe mora sprejeti najmanj 5 oseb. V statutu se navedejo osnovni kapital
druzbe in podatki o delnicah. Druzbeniki, ki sprejmejo statut, so 24(-/.)$(&=8$ :%2BC&.
O pomembnih zadevah druzbe odlocajo komplementarji in komanditni delnicarji na 4'20><$/$.
O:C.% '.6-/:$(/$5 :&=/$<-%8&):
- izvaja sklepe komanditnih delnicarjev, ce statut ne doloca drugace;
- zastopa komanditne delnicarje v sporih med skupnostjo komanditnih delnicarjev in komplementarji, ce
skupscina ni izvolila posebnih zastopnikov.
5. SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA
Sprememba O.K. je posledica odlocitve druzbenikov, da se O.K. 0.)&<- ali 16-/8>- efektivno/nominalno.
5.1 POVE!ANJE OSNOVNEGA KAPITALA
To ni temeljna obveznost druzbenika in ne mora
izhajati iz druzbene pogodbe. Obveznost nastane samo s sklepom skupscine druzbenikov, s to obveznostjo
pa se skusa doseci ohranjanje osnovnega kapitala.
Povecanje je namenjeno predvsem varstvu premoenja drube, posredno pa varstvu upnikov.
Druzba ni dolzna zvisati osnovnega kapitala, druzbenike pa lahko zaradi podkapitalizacije druzbe zadene
odgovornost na podlagi nacel o spregledu pravne osebnosti.

2OVE8.N-E 1 NOVI3I VLO$I- povecanje osnovnega kapitala pomeni placilo novih vlozkov v druzbo, ki jih
odkupijo druzbeniki ali tretje osebe. Novi vlozki so lahko enaki ali razlicni po vrednosti. Vrednost novega
vlozka pa ne sme biti nizja od 5" EUR.
Skupscina sprejeme sklep o povecanju osnovnega kapitala tako, da doloci novo vi/ino osn. kapitala, pri tem
pa razliko med staro in novo visino razdeli na enega ali vec vlozkov.
Ko druzbenik vplaca nov samostojni osnovni vlozek, pridobi poslovni delez.
EFEKTIVNO POVE!ANJE: druzbeniki )0=-<-8. nove vlozke
Druzbeniki lahko povecanje osnovnega kapitala zagotovijo z novimi denarnimi vlozki ali z izrocitvijo novih
stvarnih vlozkov, s tem se premozenje dejansko poveca.
29
Pogodbe je treba skleniti v notarski obliki med prevzemnikom deleza in druzbo o nakupu deleza, vplacati
denarni znesek in vpisati povecanje premozenja osnovnega kapitala v sodni register.
NOMINALNO POVE!ANJE: za toliko kolikor se poveca OK 0%&%-10.%&8-/8& na PASV (npr. iz
AGA v OK)
Tu gre za povecanje osnovnega kapitala brez vplacila novih denarnih zneskov, s prenosom sredstev druzbe iz
rezerv in dobicka v osnovno glavnico druzbe.
V obeh primerih mora skupscina sprejeti sklep o povecanju osnovnega kapitala v obliki spremembe druzbene
pogodbe.
Nominalno povecanje O.K. ne vpliva na vrednost -'($)&, spreminja pa STRUKTURO pasive.
5.2 ZMAJEANJE OSNOVNEGA KAPITALA
Potreben je sklep skupscine v obliki spremembe dru. pogodbe. Spremembo mora potrditi notar.
&G&'($)/. 16-/8>-/8&- sledi mu izplacilo dela osnovnega kapitala druzbenikom in zmanjsanje premozenja
druzbe
/.6$/-=/. 16-/8>-/8&- zmanjsanje osnovnega kapitala in prerazporeditev sredstev v rezerve druzbe.
Zmanjsanje osnovnega kapitala nastane tudi v primeru, ko je posamezni druzbenik oproscen vplacila dela ali
celotnega osnovnega vlozka, in pa ce se izplacajo delezi dobicka druzbe.
EFEKTIVNO ZMANJEANJE: druzbeniki si vlozke $10=-<-8.
NOMINALNO ZMANJEANJE: za toliko kolikor se zmanjsa 0%&%-10.%&8-/8& na PASV (iz OK v
AGO oz. v kapitalske rezerve).
5.3 SPREMINJANJE OSNOVNEGA KAPITALA D.D.
Osnovni kapital d.d se v casu njenega delovanja bodisi zvisuje, bodisi znizuje in je odvisen od rezultatov
poslovanja, razvojnih nacrtov ter poslovnih odlocitev. Zakon precej nadrobno doloca postopke in ureja
razmerja pri povecanju oziroma zmanjsanju osnovnega kapitala.
Pri spremembi osnovnega kapitala se morajo zagotoviti predvsem dolocanje in opredeljevanje vecine, ki je
potrebna za zacetek postopka, javnost spremembe (doseze se s postopkom registracije) in zavarovanje
pravic upnikov.

P.)&<-/8& .4/.)/&A- '-0$(-=- se lahko opravi skozi 4 razlicne postopke:
1. POVE!ANJE Z VLOKI: ta nacin je osrednji nacin zvisevanja delniskega kapitala (e,ektivno
pove&anje). Zakon predpisuje kapitalsko vecino za taksno povecanje. Ker je ves delniski kapital
razdeljen na delnice, se mora visina osnovnega kapitala vedno ujemati s stevilom delnic glede na
njihovo nominalno vrednost. Pri povecanju osnovnega kapitala obstajata dve moznosti izenacitve
osnovnega kapitala z nominalnim zneskom delnic: izdaja novih delnic in povecanje nominalnega
zneska delnic.
V primeru povecanja kapitala z vlozki se morajo vedno izdati nove delnice. Do nakupa novih delnic
imajo dosedanji delnicarji naceloma predkupno pravico.
2. POGOJNO POVE!ANJE: pri pogojnem povecanju kapitala gre v bistvu za pove&anje dolni)kega
kapitala, ki pa ima taksne pravne znacilnosti, da lahko govorimo o pogojnem povecanju osnovnega
(delniskega) kapitala. Gre za izdajanje konvertibilnih obveznic ali delniskih opcij, s katerimi se
povecuje dolzniski kapital druzbe, ki se lahko v dolocenem trenutku spremeni v osnovni (lastniski)
kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstojeca lastninska razmerja, zato jih ZGD posebej
urejuje. Sklepi se sprejemajo tedaj, ko se dejansko povecuje delniski kapital. Nominalni znesek
takega pogojno povecanega kapitala je omejen. Ne sme presegati M osnovnega kapitala, ki obstaja v
casu sprejema sklepa o pogojnem povecanju. Omejitev varuje obstojece delnicarje in njihov lastninski
interes. Po sprejetju sklepa o pogojnem pove&anju kapitala druzba na to podrocje ne sme vec
posegati. Osnovni kapital se lahko v tej zvezi povecuje zaradi: zamenjave zamenljivih obveznic za
delnice; prednostnega nakupa novih delnic; priprave na zdruzitev vec druzb.
3. ODOBRENI KAPITAL: odobreni kapital pomeni zvi)anje osnovnega kapitala po enostavnem
postopku, ki se izvede tako, da druzba pooblasti upravo, da sme v 5 letih po registraciji druzbe
zvisati delniski kapital do visine, ki jo sama doloci. Za delniski kapital se izdajo nove delnice. Upravi
d.d. je omogoceno, da zvisa osnovni kapital, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati statut.
Odobreni kapital je omejen na obstojecega osnovnega kapitala. Gre za za/ito proporcionalnega
lastninskega interesa delniarjev, ki imajo prednostno pravico do nakupa novih delnic.
4. POVE!ANJE IZ SREDSTEV DRUBE: Zakon doloca dva vira, iz katerih se lahko realizira povecanje
osnovnega kapitala:
3
1 . rezerve tu velja omejitev, da se le te lahko preoblikujejo v osnovni kapital le, ce dosegajo
zakonsko predpisano visino (najmanj 1/10 osnovnega kapitala). Za povecanje se lahko uporabi le
presezek nad tem zneskom.
2. nerazdeljeni dobi&ek tu ni nikakrsnih omejitev. Nerazdeljeni dobicek je lahko iz zadnjega ali
preteklih poslovnih let.
O4/.)/$ )=.B&' v denarju je tisti, ki je prevzet in izrocen v EUR.
S()-%/$ )=.B&'-sem se stejejo le tisti premozenjski predmeti ali pravice, katerih vrednost je ugotovljiva (npr:
lastninska pravica, pravica do patenta, avtorske pravice, izvedene pravice, stvarne pravice na delnicarjevih
stvareh, pravice udelezbe, podjetje v celoti).
Stvarni vlozek ne more biti: -objekt, ki se bo sele dogradil, osebne storitve druzbenikov, kredit druzbenika,
osebna storitev kaksne druge osebe mora biti ovrednoten.
Terjatve do tretjih se na druzbo prenesejo s 3&4$8..
6. PRENEHANJE DRUBE
RAZLOGI ZA PRENEHANJE
- potek casa, za katerega je bila druzba ustanovljena
- sklep skupscine, ki je sprejet z 3/4 vecino glasov
- ce uprava ne deluje vec ko 12 mesecev
- stecaj
- ce se zmanjsa kapital pod zakonski minimum
- sodna odlocba
6.1 LIKVIDA#IJA
- je "naravna smrt" podjetja
- druzbeniki sprejmejo sklep o likvidaciji
- upniki so v celoti poplacani
- kar ostane si upniki razdelijo med seboj
POSTOPEK LIKVIDA#IJE;
- za prenehanje druzbe /$ :.).=8 /-4(.0 %-1=.A.) 1- 0%&/&5-/8&, potrebno je $1)&4($ se =$')$:-3$84'$
0.4(.0&'. Sele 0. './<-/&6 =$')$:-3$84'&6 0.4(.0'2 se :%2BC. $1C%$>& iz sodnega registra
- na podlagi 4'=&0- . =$')$:-3$8$ druzba ali sodisce izvede postopek za svojo likvidacijo
- sklep o likvidaciji sprejme 4'20><$/- ali 4.:$><&, ce je razlog za prenehanje v pristojnosti sodisca)
- zacetek likvidacije se vpise v register, nato se zacne postopek likvidacije
- likvidacijo opravi eden ali vec =$')$:-3$84'$5 20%-)$(&=8&)
- 0..C=-4($=- =$')$:-3$84'&A- 20%-)$(&=8-: zastopa in predstavlja druzbo v casu likvidacije, sestavi
likvidacijsko bilanco, konca zacete posle, pozove upnike naj prijavijo terjatve, poplaca terjatve upnikom,
izterja terjatve druzbe, pripravi predlog o razdelitvi premozenja, predlaga izbris druzbe iz registra...
- ce likvidacijski upravitelj ugotovi, da premozenje druzbe ne zadosca za poplacilo vseh terjatev upnikov,
mora takoj 24(-)$($ 0.4(.0&' =$')$:-3$8& in 0.:-($ 0%&:=.A 1- 2)&:C. 4(&<-8/&A- 0.4(.0'-
- ce po placilu vseh terjatev upnikov ostane se kaj premozenja, likvidacijski upravitelj pripravi 0.%.<$=. .
0.(&'2 =$')$:-3$8& in 0%&:=.A 1- %-1:&=$(&) 0%&6.B&/8- 6&: :%2BC&/$'&
- ko je likvidacijski postopek koncan :%2BC- 0%&/&5-, sledi $1C%$4 :%2BC& $1 4.:/&A- %&A$4(%-
6.2 PRENEHANJE PO SKRAJEANEM POSTOPKU
- prenehanje po skrajsanem postopku omogoca $1C%$4 :%2BC& $1 %&A$4(%- C%&1 =$')$:-3$84'&A- 0.4(.0'-
- prenehanje po skrajsanem postopku je mozno, ce )4$ :&=/$<-%8$ 40%&86&8. 4'=&0 in $18-)$8., da so
poplacane vse obveznosti druzbe in da prevzemajo obveznost poravnati preostale obveznosti druzbe
- ce ni ugovorov zoper sklep o prenehanju druzbe, 4.:$><& $1:- 4'=&0 . $1C%$42 :%2BC& $1 4.:/&A-
%&A$4(%-
6.3 STE!AJ
- stecaj je z zakonom urejena oblika prenehanja gospodarskih subjektov, druzbe
31
- do stecaja pride, zaradi slabega premozenjskega stanja druzbe, ce je pasiva vecja od aktive, ko
premozenje druzbe ne zadosca za poplacilo terjatev upnikov stecaj je zelo neugoden za druzbo in
upnike
- zaradi stecaja so upniki ob svojo terjatev ali pa niso poplacani v celoti
- 4(&<-8 8& './(%.=$%-/ 4 4(%-/$ 4.:$><- sodisce odloca o uvedbi stecaja, nadzoruje njegov potek, odloca
o zakljucku stecaja in o izbrisu druzbe iz registra
6.3.1 POTEK STE!AJNEGA POSTOPKA
- stecajni postopek se 1-</& /- 0%&:=.A 4(&<-8/&A- :.=B/$'-, sodisce odloci o uvedbi stecaja
- 2)&:C- 4(&<-8- 4& .C8-)$ v sodnem registru, na oglasni deski sodnega registra in v URL
- smisel objav je, da druzba navzven opozarja, da je v stecajnem postopku
- z uvedbo stecaja 4.:$><& 0.4(-)$ 4(&<-8/&A- 20%-)$(&=8-, ki prevzame funkcijo vseh organov druzbe
- oblikuje se 4(&<-8/- 6-4-
- stecajni upravitelj nato pozove 20/$'&, da 0%$8-)$8. 4).8& (&%8-()&, upniki imajo cas 2 meseca
- sodisce razpise /-%.' 1- 2A.(-)=8-/8& (&%8-(&)
- na tem naroku se stecajni upravitelj izrece o vsaki terjatvi posebej: terjatev prizna ali terjatev prereka
0nasprotuje, v tem primeru morajo upniki to.iti na ugotovitev terjatve1
- nato se odredi postopek )/.)<&)-/8- 0%&6.B&/8- 4(&<-8/&A- :.=B/$'- ali pa 0%.:-8. :.=B/$'- '.(
3&=.(&
- ko se premozenje unovci oz. kot se dolznik proda, stecajni upravitelj pripravi predlog razdelitve med
upnike
- nato se %-1:&=$(&) $1)%>$ in 4.:$><& :%2BC. $1C%$>& $1 4.:/&A- %&A$4(%-
- ko je druzba izbrisana, ne more ponovno oziveti, zato po izbrisu ni mozno placati dolgov
6.3.2 NA!ELA STE!AJNEGA PRAVA
/-<&=. 42C4$:$-%/.4($: v skladu s tem nacelom se stecaj izpelje sele, ko ne uspejo postopki sanacije
podjetja s prisilno poravnavo. Treba je poskusiti vse, da se stecaj prepreci, ker je stecaj neugoden za
upnike in za druzbo;
/-<&=. 2/$)&%1-=/.4($: v stecajno maso sodi celotno dolznikovo premozenje, ne glede na vrsto in lokacijo;
/-<&=. )/.)<&)-/8- 0%&6.B&/8-: stecajni upravitelj vnovci vse dolznikovo premozenje, tako da izterja
vse terjatve druzbe ter proda premicnine in nepremicnine druzbe;
/-<&=. .6&8$()& :.=B/$'.)$5 0%-)$3:ob uvedbi stecajnega postopka je mogoce omejiti dolznikove pravice
glede razpolaganja s premozenjem. Te pravice preidejo na stecajnega upravitelja
/-<&=. 4.%-16&%/&A- 0.0=-<$=- 20/$'.): upniki se iz stecajne mase poplacajo sorazmerno s svojimi
terjatvami. Obstajajo tudi izjeme od tega nacela
- upniki, ki imajo izlocitveno pravico: imajo lastninsko pravico na stvareh v stecaju, zato lahko
zahtevajo, da se njihove stvari vzamejo iz stecajne mase in se jim vrnejo
- upniki, ki imajo locitveno pravico: upniki, ki so terjatve posebej zavarovali, z zastavno ali pridrzno
pravico, zato se njihova terjatev poplaca v celoti
/-<&=. 0%-%$(&(& )4&5 20/$'.)
- polozaj vseh upnikov v stecajnem postopku je enak, noben ne more imeti privilegiranega polozaja ali
prednosti
- ce stecajni dolznik pred zacetkom stecajnega postopka nakloni posebno ugodnost enemu izmed upnikov,
gre za krsitev paritetnega nacela, zato se lahko taksno dejanje izpodbija
- izpodbija lahko stecajni upravitelj ali vsakdo izmed ostalih upnikov
- namen izpodbijanja je, da se premozenje, dano iz stecajne mase vrne in da se upniki poplacajo
sorazmerno
- izpodbijanje je mozno, ce je bila ugodnost naklonjena najvec 1 leto pred uvedbo stecaja in da je upnik
vedel za slabo stanje podjetja
- obstajajo tudi $18&6& .: 0-%$(&(/&A- /-<&=-, nekatere terjatve imajo prednost in se poplacajo prej:
- terjatve delavcev: najprej se placano osebni dohodki in odskodnina delavcem, to je so v skladu z
nacelom prioritete dolocenih terjatev
- terjatve iz stroskov stecajnega postopka: stroski se poplacajo 100%, to je v skladu z nacelom kritja
stroskov, stecajni postopek se izvede le, ce dolznikovo premozenje zadosca vsaj za kritje stroskov
stecajnega postopka
/-<&=. -(%-'3$8&; sodisce, ki vodi stecajni postopek, je pristojno za vse spore v zvezi s stecajem
/-<&=. 0.40&>$()& 0.4(.0'-; stecajni postopki morajo potekati cim hitreje
/-<&=. .G$3$-=/.4($; organi stecajnega postopka morajo opraviti z zakonom dolocena dejanja
/-<&=. :$40.1$($)/.4($
6.4 PRISILNA PORAVNAVA
Prisilna poravnava se 1-</& /- 0%&:=.A 0%&1-:.=B&/&A- :.=B/$'- z namenom odprave prezadolzenosti.
Prezadolzenost se odpravi z odlozitvijo ali zmanjsanjem dolgov druzbe in njeno reorganizacijo. Pri prisilni
poravnavi gre za to, da so upniki, ki so pripravljeni pomagati dolzniku iz insolventnosti. O uvedbi prisilne
32
poravnave .:=.<$ 4.:$><& 1 .:=.<C.. Po odlocbi sodisca druzba ne more vec odtujiti ali obremeniti svojega
premozenja. Odlocba o 2)&:C$ 0%$4$=/& 0.%-)/-)& 4& .C8-)$ v URL in na oglasni deski sodisca. Na dan
zacetka postopka se 0%-)/. $1&/-<$ 0.=.B-8 )4&5 20/$'.)
- upniki morajo v 30 dneh prijaviti svoje terjatve upniskemu odboru
- oblikuje se nacrt financne reorganizacije druzbe, ki naj bi odpravila prezadolzenost
- postopek vodi 0.%-)/-=/$ 4&/-(, ki ga sestavljajo 3 sodniki, v postopku imajo posebno vlogo upniki
- upniki oblikujejo 20/$>'$ .:C.%, ki pregleda financno stanje dolznika, sodeluje pri oblikovanju nacrta
financne reorganizacije, predlaga postavitev upravitelja prisilne poravnave, predlaga ukrepe za varstvo
upnikov
7. POVEZANE DRUBE
Za povezane dr. se stejejo pravno samostojne druzbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
- ima ena druzba v drugi vecinski delez (druzba v vecinski lasti in druzba z vecinskim delezem);
- je ena druzba odvisna od druge (odvisna in obvladujoca druzba);
- so koncernske druzbe;
- sta dve druzbi vzajemno kapitalsko udelezeni, ali so povezane s podjetniskimi pogodbami -vzajemno
povezane drube.
O:)$4/- :%2BC- je pravno samostojna druzba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga druzba
(.C)=-:28.<- :%2BC-).
7.1 KON#ERN IN KON#ERNSKE DRUBE
Koncern je skupina dveh ali vec druzb, od katerih je ena obvladujoca druzba, druge pa odvisne druzbe, v
katerih ima obvladujoca druzba vecinski lastniski delez ter jih upravlja.
Razlikujemo 3 pojavne oblike './3&%/.):
1. :&8-/4'$ './3&%/: tvorijo ga ena obvladujoca in ena ali vec odvisnih druzb, povezanih pod enotnim
vodstvom obvladujoce druzbe;
2. 0.A.:C&/$ './3&%/: tvorijo ga druzbe, ki so povezane s podjetnisko pogodbo o obvladovanju. V
pogodbeni koncern se praviloma povezujejo kapitalske druzbe. Za nastanek pogodbenega koncerna
je potrebno, da je med odvisno in obvladujoco druzbo sklenjena pisna pogodba o obvladovanju, ki
mora biti tudi vpisana v sodnem registru. 2ogodba o obvladovanju je podjetniska pogodba, s katero
se daje obvladujoci druzbi pravica, da posredno ali neposredno obvladuje odvisno druzbo oz. se
odvisna druzba podredi vodenju obvladujoce druzbe. ZGD-1 ne daje definicije podjetniske pogodbe,
ampak samo ureja posamezne vrste podjetniskih pogodb. Podjetniske pogodbe po ZGD-1 so:
pogodba o obvladovanju,
pogodba o prenosu dobicka,
pogodba o delnem prenosu dobicka,
pogodba o oblikovanju profitne skupnosti,
pogodba o zakupu ali prepustitvi obrata.
3. './3&%/ 1 %-16&%8&6 &/-'.0%-)/.4($: tvorijo ga pravno samostojne druzbe, povezane z enotnim
vodstvom, ne da bi bile pri tem druzbe medsebojno odvisne.
K./3&%/4'& :%2BC& so druzbe, ki so vkljucene v koncern in so povezane z enotnim vodstvom druzbe.
7.2 HOLDING
Holding je druzba z vecinskim delezem, ki ima v lasti vecino delezev pravno samostojne druzbe (hcerinska
podjetja) in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh druzb ter kontroliranja
vecinskega dela ustanovitvenega kapitala teh hcerinskih podjetij.
S proizvodnjo in trgovinsko dejavnostjo se ne ukvarjajo.
RAZLIKA MED KON#ERNOM IN HOLDINGOM:
K./3&%/ je skupina lastnisko povezanih podjetij, pravnih oseb; koncern ni pravna oseba.
H.=:$/A je krovno podjetje v skupini podjetij; holding je pravna oseba.
Krovna podjetja tako dodajajo fantazijskemu imenu v firmi dodatke, kot: "poslovni sistem", "podjetje za
poslovne informacije", "koncern", "holding" itd. z teh oznacb, ni mogoce vselej zanesljivo sklepati, da gre za
krovno podjetje v skupini. Taksni dodatki prej zavajajo, kot pa kazejo naslovniku, da gre za krovno podjetje.
Krovna podjetja pogosto nastopajo s "skrajsano firmo", to je s fantazijskim imenom in dodatkom "d.d.".
33
7.3 GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUENJE
- G..Z. je posebna -($0$</- .C=$'- .4&C/& :%2BC&
- G..Z. se ustanovi, z namenom .=-8>&)-($ $/ 0.40&>&)-($ 0%$:.C$(/. :&8-)/.4( svojih clanov ter
$1C.=8>&)-($ $/ 0.)&<&)-($ %&12=(-(& (& :&8-)/.4($
- G..Z. ne sme ustvarjati lastnega dobicka, ce pa ga ustvari, ga mora razdeliti med clanice
- <=-/$3& G.I.Z. .:A.)-%8-8. za njegove obveznosti 1 )4&6 4).8$6 0%&6.B&/8&6
- G..Z. ima 4(-(24 0%-)/& .4&C&, ki ga pridobi z vpisom v sodni register
USTANOVITEV IN ORGANIZA#IJA ZDRUENJA
G..Z. lahko ustanovi )&< G$1$</$5 -=$ 0%-)/$5 .4&C. P.A.:C- . 24(-/.)$()$ mora biti pisna in sklenjena v
obliki notarskega zapisa. Za ustanovitev /$ 0.(%&C&/ .4/.)/$ '-0$(-=, vendar se lahko doloci v ustanovitveni
pogodbi. G..Z. ne more prevzeti vodstva nad posameznim podjetjem, ne sme imeti kapitalskih delezev v
posamezni clanici
- G..Z. ne more biti clan G..Z.
UPRAVLJANJE G.I.Z.
- .C)&1/- .%A-/- G..Z. sta:
- skupscina: je pristojna za sprejemanje vseh bistvenih odlocitev, njena pooblastila so natancneje
dolocena v druzbeni pogodbi, odlocitve na skupscini se sprejemajo soglasno, nekateri clani imajo
lahko vec glasov kot drugi, vsi clani morajo imeti glasovalno pravico
- uprava: zastopa in vodi vodi posle G..Z., organizira delo G..Z.
- nadzor nad poslovanjem G..Z. opravljajo %&)$1.%8$: to so lahko le fizicne osebe, imenuje jih skupscina,
zato so ji revizorji dolzni porocati o rezultatih svojega dela, ce ima G..Z. vec kot 100 zaposlenih, morajo
revizorji opravljati tudi nadzor nad poslovnimi knjigami
ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
- kot pravna oseba G..Z. odgovarja za obveznosti z vsem svojim premozenjem
- subsidiarno in solidarno so za obveznosti G..Z. odgovorne njegove clanice, ne glede na cas pristopa
8. DOKUMENTARNI AKREDITIV
Dokumentarni akreditiv nacelno bremeni narocnika akreditiva (dolznika denarne obveznosti) in varuje interese
upravicenca iz akreditiva. nterese upravicenca varuje zaradi dveh razlogov:
1. po odprtju dokumentarnega akreditiva je nasproti upravicencu oziroma upniku iz temeljnega posla za
izplacilo denarnega zneska zavezana banke; banke so zaradi posebnega nacina poslovanja
najzanesljivejsi dolzniki
2. abstraktna narava dokumentarnega akreditiva
Faze pri poslovanju z dokumentarnima akreditivom:
6. sklenitev temeljnega posla, ki vkljucuje dogovor o placilu z dokumentarnim akreditivom;
2. nalog kupca ali drugega dolznika placila banki, da odpre dokumentarni akreditiv;
<. odprtje akreditiva pisna izjava akreditivne banke upravicencu, da je odprt dokumentarni akreditiv, in
pogoji za izplacilo akreditivnega zneska;
=. izplailo akreditivnega zneska upraviencu, potem ko je banka pregledala v roku predlozene
dokumente in ugotovila njihovo ustreznost;
+. likvidacija akreditiva.
8.1 AKREDITIVNA PRODAJA
Akreditivna prodaja oznacuje prodajno pogodbo ali drug posel, pri katerem je dogovorjeno placilo s pomocjo
dokumentarnega akreditiva.
PRIMER 1
?temelji katera od strank je varovana pri akreditivnem poslovanju!
34
ODGOVOR 1
Dokumentarni akreditiv varuje interese upravicenca iz akreditiva (upnika denarne obveznosti, prodajalca).
Varuje ga iz dveh razlogov: 1. po odprtju dok. akr. Je nasproti upravicencu iz temeljnega posla za izplacilo
denarnega zneska zavezana banka banke so zaradi posebnega nacina poslovanja najzanesljivejsi dolzniki)
in 2. abstraktna narava dokumentarnega akreditiva (akreditivno razmerje je loceno od temeljnega posla,
ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oz. ne preprecujejo izplacila na podlagi dokumentarnega akreditiva)
PRIMER 2
$aj pomeni neakcesornost dokumentarnega akreditiva, komu je v korist in zakaj!
ODGOVOR 2
Dokumentarni akreditiv je placilni instrument gpp. Neakcesornost tega instituta pomeni, da je abstrakten, to pa
pomeni, da ne deli usode temeljnega posla. Locenost je korist upravicenca d.a. Ko je enkrat akreditiv odprt je
banka zavezana izplacati akreditivni znesek, cetudi temeljni posel ni veljavno sklenjen, enako velja glede
napak pri izpolnitvi temeljnega posla, kar ocitno sciti upravicenca d.a. Ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo
oz. ne preprecujejo izplacila na podlagi d.a.
PRIMER 3
9okumentarni akreditiv. (aelo poslovanja z dokumenti. @a koga je to bolj/e za kupca ali za prodajalca.
ODGOVOR 3
Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu narocitelja, da bo upravicencu izplacala
dolocen denarni znesek, ce oziroma potem, ko ji bo upravicenec predlozil dokumente, ki so doloceni v izjavi
banke o odprtju d.a. Pri d.a. se posluje z dokumenti in ne z blagom. Banka izplaca upravicencu akreditvini
znesek le, ce v roku izpolni pogoje iz akreditiva. Ti pogoji so vedno dokumentarne narave.Ti dokumenti hkrati
izkazujejo, da je upravicenec izpolnil dolocene posle iz temeljnega posla. Banka dejanskega stanja v zvezi z
izpolnjevanjem obveznosti nikoli ne preverja, zato dejansko stanje ni podlaga za izplacilo. Banka preverja le,
ali je zahtevani dokument predlozen in na njegovi podlagi izplaca znesek. Ker je pogoj za izplacilo le
dokument je na boljsem prodajalec, saj tudi v primeru, ko dokumenti ne izkazujejo resnicnega dejanskega
stanja dobi placilo od banke.
PRIMER 4
@akaj je dokumentarni akreditiv sredstvo zavarovanja obveznosti in koga /iti!
ODGOVOR 4
D.a. je placilno sredstvo, ki opravlja tudi funkcijo zavarovanja. Ne gre za klasicno zavarovanje, ampak za
zavarovanje znacilno za gospodarsko pogodbeno pravo. D.a. izdajajo samo banke, kar mu daje posebno
vrednost. D.a. je obveznost banke, da bo izplacala dolocen denarni znesek upravicencu ob predlozitvi
ustreznih dokumentov. Nalog za placilu da banki kupec, upravicenec pa je prodajalec. Kupec se zaveze, da
bo banka namesto njega izplacala kupnino. Namesto obljube kupca imamo obljubo banke. Poslovanje bank je
bolj zanesljivo kot poslovanje drugih subjektov. Za ustanovitev banke morajo biti izpolnjeni izredno strogi
pogoji, banka ne sme rizicno poslovati, banke vedno izpolnjujejo svoje obveznosti. Gre torej za zelo
ucinkovito, zanesljivo sredstvo zavarovanja. Predvsem d.a. varuje prodajalca. Prodajalec se izogne tveganju,
ce nasprotne stranke ne pozna, ce se je preprical o zanesljivosti banke. Placilo prejme takoj, ko dobavi blago,
poslje,.Moznost za financiranje celotnega posla.
PRIMER 5
$atera oblika zavarovanja obveznosti je z dol.ni/kega vidika bolj ugodna za primer zamude- pogodbena
kazen ali neodvisna banna garancija.
ODGOVOR 5
Pogodbena kazen. Pogodbena kazen je akcesoren institut, bancna garancija pa neakcesoren. Akcesornost je
vedno v prid dolzniku, saj lahko podaja ugovore iz temeljnega posla, pri neakcesornih pa to ne gre (placaj
takoj, ugovarjaj kasneje). Pri pogodbeni kazni mora upnik najprej izkazati upravicenost in sele potem dobi
izplacilo, pri bancni garanciji, pa placilo samo zahteva in mu ni treba nicesar dokazovati.
PRIMER 6
$ateri instrument zavarovanja je za upnika najprimernej/i in zakaj- banno poro/tvo, aval ali neodvisna
banna garancija!
ODGOVOR 6
35
Neodvisna bancna garancija, ker je neakcesorna (obveznost garanta je veljavna tudi, ce temeljni posel, zaradi
katerega je bila b.garancija izdana ni veljaven). Garant mora izpolniti obveznost ne glede na to, ali so
obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene. Ko upravicenec zahteva izplacilo, mora garant placatibancna
garancija na prvi poziv. Velja nacelo placaj takoj, ugovarjaj kasneje).
PRIMER 7
(aelo loenosti akreditivnih razmerij od temeljnega posla in ali je pri ostalih oblikah zavarovanja in utrditvah
obveznosti enako!
ODGOVOR 7
Abstraktnost DA pomeni, da DA ne deli usode temeljnega posla in zato tudi ugovori iz temeljnega posla na
vplivajo na izplacilo DA. Klasicni instituti obligacijskega prava za zavarovanje in utrditev obveznosti so
akcesorne narave (porostvo, ara, pogodbena kezen). To pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla,
ki je s tem sredstvo zavarovanja. Akcesornost je dolocena v korist dolznika. Ta zavarovanja so uporabljena v
glavnem v splosnem pogodbenem pravu. V gospodarskem pogodbenem pravu, kjer se bolj varuje dolznika pa
pridejo bolj v postev zavarovanja abstraktne narave, ki so locena od temeljnega posla (neodvisna bancna
garancija, menica, DA).
PRIMER 8
)li velja tudi, da je vsako krovno podjetje holding!
ODGOVOR 8
NE. Ni vsako krovno podjetje tudi holding podjetje. Holding je tisto krovno podjetje, ki opravlja predvsem
dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja odvisnih druzb. z prakse vemo, da malo krovnih podjetij v
svoji firmi (imenu) navaja dodatek "holding", ceprav bi bil glede na dejavnost, ki jo opravljajo, tak dodatek
ustrezen. z firme podjetja naj bi namrec bilo razvidno, s cim se podjetje ukvarja.
PRIMER
)li lahko navodilo obvladujoe dru.be nalo.i odvisni dru.bi, da opravi kakr/enkoli pravni posel ali drugo
ravnanje, ki ni v zvezi z njeno dejavnostjo ali celo da spremeni svojo dejavnost!
ODGOVOR
Navodilo obvladujoce druzbe ne sme naloziti odvisni druzbi, da opravi kakrsenkoli pravni posel ali drugo
ravnanje, ki ni v zvezi z njeno dejavnostjo ali celo da spremeni svojo dejavnost, kajti to vprasanje je v
pristojnosti skupscine in ne poslovodstva.
PRIMER 1"
)li lahko obvladujoa dru.ba da navodilo, ki bi pomenilo spremembo, podalj/anje ali prenehanje pogodbe o
obvladovanju!
ODGOVOR 1"
Obvladujoca druzba ne more dati navodila, ki bi pomenilo spremembo, podaljsanje ali prenehanje pogodbe o
obvladovanju, ker to se vedno ostane v pristojnosti skupscine. Lahko pa obvladujoca druzba na skupscino
naslovi ustrezni predlog.
. BILAN!NO PRAVO
Bilancno pravo je urejeno v zacetku ZGD-1 (53-70. clena), v podzakonskih aktih in 4=.)&/4'$5
%-<2/.).:4'$5 4(-/:-%:$5, ki jih je izdal Slovenski $/>($(2( 1- %&)$1$8..
DRUBENIK je druzbenik osebne druzbe ali d.o.o. ali delnicar;
DELE je poslovni delez v d.o.o. ali delnica v d.d.;
STATUT je druzbena pogodba osebne druzbe ali druzbena pogodba d.o.o. ali akt o ustanovitvi d.o.o. (ce
ustanovi to druzbo ena sama oseba), ali statut d.d.;
BILAN!NI PRESE!NI DAN je dan, po stanju na katerega se izdela bilanca stanja; bilancni presecni dan
letne bilance stanja je zadnji dan poslovnega leta;
36
SLOVENSKI RA!UNOVODSKI STANDARDI so racunovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski institut
za revizijo v skladu s ZGD-1;
MEDNARODNI STANDARDI RA!UNOVODSKEGA PORO!ANJA so standardi, ki so kot mednarodni
racunovodski standardi doloceni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1725/2003/ES.
SPLOENA PRAVILA O RA!UNOVODENJU;
1. Druzbe in podjetniki morajo voditi 0.4=.)/& '/8$A& in jih enkrat letno zakljuciti v skladu z ZGD-1 in
slovenskimi racunovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja, ce
zakon ne doloca drugace.
2. P.4=.)/. =&(. se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zakljucenih poslovnih knjig je treba
za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti =&(/. 0.%.<$=..
3. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
4. Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v
poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.
5. e se nad druzbo ali podjetnikom zacne postopek =$')$:-3$8& ali 4(&<-8-, je treba zadnji dan pred
zacetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
6. Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna porocila je treba (%-8/.
5%-/$($. $njigovodske listine se lahko hranijo samo doloceno casovno obdobje.
Racunovodsko pravo razlikuje med:
a) MKRO, MAJHNM, SREDNJM in VELKM podjetji.
L&(/. 0.%.<$=. MAJHNH DRUB vsebuje vsaj:
1. BILAN#O STANJA: prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega
leta. Naredi se jo na presecni dan (dan, ko ugotovimo stanje).
2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA: prikazuje odhodke in poslovni izid v poslovnem letu
3. PRILOGE S POJASNILI K IZKAZOM
POSLOVNO PORO!ILO;
Poslovno porocilo mora vsebovati vsaj:
1. posten prikaz razvoja in izidov poslovanja druzbe,
2. njenega financnega polozaja, vkljucno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je druzba
izpostavljena.
1". ARBITRANO PRAVO
Za resevanje gospodarskih sporov so pristojna:
b) %&:/- 4.:$><-: okrajna -44; okrozna-11; visja-4 in Vrhovno sodisce RS
STVARNA PRISTOJNOST -nam pove katero izmed rednih sodisc ima pravico in dolznost postopati ter soditi
v zadevnem sporu;
KRAJEVNO PRISTOJNO -je praviloma tisto sodisce, na katerega podrocju je 4&:&B (.B&/& 4(%-/'&.
1".1GOSPODARSKI SPORI
Po 32. poglavju ZPP ima pravno naravo A.40.:-%4'&A- 40.%- spor v katerem sta stranki, ki sodita v okvir
vrstnega pojma gospodarska druzba (torej vse osebne druzbe in vse kapitalske druzbe), ter zavodi, zadruge,
samoupravne lokalne skupnosti oziroma drzava.
V gospodarske spore uvrscamo tudi spore, ki zadevajo medsebojna pravna razmerja samostojnih podjetnikov
posameznikov ter druzbenikov in druzb, zadruznikov in zadrug ter ustanoviteljev javnih in drugih zavodov.
1".2REEEVANJE SPOROV NA ALTERNATIVNE NA!INE
1".2.1 ARBITRAA
Je /&:%B-)/. %-14.:$><&, ki razsoja v sporu na podlagi :.A.).%- pogodbenih strank. Arbitrazno razsodisce
je zlasti primerno za resevanje sporov med pogodbeniki v A.40.:-%4'$5 40.%$5, saj je postopek manj
formalen, sam izberes arbitra in sam izberes pravila razsojanja.
V postopku arbitraze je izkljucena javnost, manjsi so stroski in postopek je hitrejsi.
37
Razlikujemo:
1. 4(-=/& (institucionalne) -%C$(%-B&: ustanovljene so pri doloceni instituciji, od katere pa so neodvisne
(npr. Arbitraza pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, Stalna arbitraza pri GZS).
2. 40&3$-=$1$%-/& -%C$(%-B&: (npr. Mednarodni center za resevanje investicijskih sporov-CSD;
Londonsko pomorsko arbitrazno zdruzenje LMAA; Arbitrazna zbornica v Trstu za spore o kavi;
Arbitraza pri zavarovalnici Triglav d.d.)
3. 0%$=.B/.4(/& (ad hoc) -%C$(%-B&: stranke se same, praviloma brez pomoci institucionalnih arbitraz,
odlocajo o pravilih in postopku resevanja zadevnega spora. Najveckrat se uporabljajo UNCTRAL-ova
vzorcna (modelna) pravila.
1".2.2 MEDIA#IJA
oziroma kon/ilia/ija (posredovalni oziroma pomiritveni postopek) je prostovoljna oblika resevanja sporov, ki
za razliko od arbitraze /$6- pravne narave sodne odlocbe, tako kot jo ima arbitrazna odlocba, ki je izvrsljiva
tako kot katerakoli pravnomocna sodna odlocba.
10.2.3 KOMBINIRANI POSTOPEK
je zdruzek mediacije (neuspele), ki se nadaljuje $/ konca z arbitrazno odlocbo.
1".3ARBITRANE KLAVZULE
A%C$(%-B/- '=-)12=-:
1. katera arbitraza naj odloca,
2. katero pravo naj se uporabi,
3. kje bo sedez arbitraze,
4. jezik arbitraze
Razlaga sestava in namena (%&5 )1.%</$5 '=-)12= : arbitrazne, pomiritvene in kombinirane po pravilnikih SA
GZS:
1".3.1 TIPIZIRANA ARBITRANA KLAVZULA SA GZS
Stalna arbitraza pri Gospodarski zbornici Slovenije priporoca strankam, ki se zelijo dogovoriti za pristojnost
Stalne arbitraze, naj v svoje pogodbe vkljucijo naslednjo tipizirano arbitrazno klavzulo:
&sako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kr/itve,
prenehanja ali neveljavnosti, bo dokonno re/il senat treh arbitrov ali arbiter posameznik, imenovan na
podlagi Aravilnika o arbitra.nem postopku pred Stalno arbitra.o pri Gospodarski zbornici Slovenije.
MEDNARODNI SPORI
V sporih z mednarodnim elementom je priporocljivo, ce so vkljucene tudi naslednje dolocbe:
1. Glede vsebine spora se bo uporabilo ....... pravo.
2. V arbitraznem postopku se bo uporabil ...... jezik
3. Arbitrazni senat bo sestavljen iz ........
(arbiter posameznik ali arbitrazni senat)
4. Pooblascenec za imenovanje je .....
1".3.2 TIPIZIRANA KLAVZULA O POSREDOVANJU
Stalna arbitraza pri Gospodarski zbornici Slovenije priporoca strankam, ki zelijo resiti spor po mirni poti s
posredovanjem, naj v svoje pogodbe vkljucijo naslednjo tipizirano klavzulo o posredovanju:
&sako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kr/itve,
prenehanja ali neveljavnosti,se bo re/eval s posredovanjem v skladu z dolobami Aravilnika o posredovalnem
postopku pred Stalno arbitra.o pri Gospodarski zbornici Slovenije.
10.3.3 KOMBINIRANA POSREDOVALNO+ARBITRANA KLAVZULA
Stranke se lahko odlocijo za posredovanje kot obvezen predhodni poskus resitve spora 0%&: 1-<&('.6
-%C$(%-B/&A- 0.4(.0'-. V taksnem primeru bosta stranki ze v svojo pogodbo vkljucili naslednjo kombinirano
posredovalno-arbitrazno klavzulo:
"&sako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kr/itve,
prenehanja ali neveljavnosti, se bo re/eval najprej s posredovanjem v skladu z dolobami Aravilnika o
posredovalnem postopku pred Stalno arbitra.o pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Nadaljevanje:
"Be posredovanje ne bo uspe/no, bo spor dokonno re/il arbitra.ni senat ali arbiter posameznik v skladu s
Aravilnikom o arbitra.nem postopku pred Stalno arbitra.o pri Gospodarski zbornici Slovenije.
38
1".4ARBITRAA MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNI#E
(arbitra.a ,#@) Ta opozarja, da tisti pogodbeni stranki, ki zelita imeti moznost, da se v primeru spora s
pogodbeno stranko obrneta na arbitrazo MTZ, se morata o tem izrecno in jasno opredeliti v 0.A.:C$. V
primeru, da ni oblicne pogodbe, pa v medsebojni korespondenci, ki vsebuje njun dogovor. Dejstvo, da
pogodba ali ustrezna korespondenca vsebuje enega ali vec 'ncotermsov, samo po sebi ne pomeni dogovora o
pristojnosti arbitraze MTZ.
Zato MTZ priporoca umestitev naslednje standardne arbitrazne klavzule v zadevno pogodbo:
&si spori, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi s to pogodbo, bodo dokonno re/eni po arbitra.nih pravilih
,ednarodne trgovinske zbornice s strani enega ali ve arbitrov, ki bodo imenovani v skladu z navedenimi
pravili.
PRAVILA ZA VODENJE POSTOPKOV ) 4'=-:2 1 ARBITRANIMI PRAVILI UN#ITRAL;
Arbitrazna pravila UNCTRAL je leta 1976 sprejela K.6$4$8- Z:%2B&/$5 /-%.:.) 1- 6&:/-%.:/.
A.40.:-%4'. 0%-)., ki je svetovna organizacija sestavljena iz predstavnikov razlicnih pravnih, ekonomskih in
druzbenih sistemov in geografskih podrocij.
G&/&%-=/- 4'20><$/- ZN je priporocila vkljucitev Arbitraznih pravil UNCTRAL v mednarodne gospodarske
pogodbe.
Spori se bodo v skladu z Arbitraznimi pravili UNCTRAL resevali bolj ucinkovito, ce bodo stranke v svoji
pogodbi imenovale strokovno in nepristransko institu/ijo, ki bo nastopila kot organ za imenovanje arbitra v
primeru, ce tega ne storijo pogodbene stranke. 2redsednik +talne arbitrae bo opravljal vlogo organa za
imenovanje v skladu z Arbitraznimi pravili UNCTRAL na ustrezno zahtevo ali ce bo za to dolocen s pogodbo.
Stalna arbitraza bo zagotavljala tudi administrativne storitve v Sloveniji in zunaj nje, da bi strankam in arbitrom
pomagala pri resevanju sporov v skladu z Arbitraznimi pravili UNCTRAL.
O'%.B/. 4.:$><& ) L82C=8-/$ omogoca strankam v sodnemu postopku pridruzen postopek media/ije, ki je
ze podal rezultate pri resevanju civilnih in druzinskih sporov. Strankam, ki so ze v sodnem postopku, se ob
izrecnem soglasju zagotovi mediator, ki jim bo pomagal do skupnega dogovora. Ob zakljucku bodo stranke
dogovor pred sodisce, sklenile v obliki 4.:/& 0.%-)/-)&, ki predstavlja pravnomocen izvrsilni naslov, tako
kot sodba v rednem postopku.
Med gospodarske spore v katerih sodisce omogoca moznost mediacije, spadajo zlasti:
a) .:>'.:/$/4'$ 40.%$ 6&: 1-)-%.)-=/$3-6$ oz., kjer je vsaj ena od strank zavarovalnica,
b) A%-:C&/$ 40.%$,
c) 0.A.:C& . :&=2,
d) 2A.(-)=8-/8& (&%8-(&) ) 4(&<-82,
e) :%2A& )%4(& 40.%.), ce sodnik izrecno oceni, da bi stranki lahko dosegli soglasje s pomocjo mediatorja
1".5!ASTNO SODIE!E PRI GOSPODARSKI ZBORNI#I SLOVENIJE
astno sodisce pri GZS je samostojen in neodvisen organ, ki skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev
:.C%$5 0.4=.)/$5 .C$<-8&). astno sodisce izvaja to javno pooblastilo tako, da krsitve dobrih poslovnih
obicajev ugotavlja in skladno s postopkom, ki ga doloca P%-)$=/$' . .%A-/$1-3$8$ $/ 0.4(.0'2 0%&: !-4(/$6
4.:$><&6 0%$ G.40.:-%4'$ 1C.%/$3$ S=.)&/$8&, tudi izreka ukrepe.
1".5.1 VSEBINA DOBREGA POSLOVNEGA OBI!AJA
Neposredno pravno podlago za delovanje castnega sodisca predstavlja S(-(2( GZS, ki doloca, da kot krsitve
dobrih poslovnih obicajev in poslovne morale stejejo zlasti:
1. krsitve in izigravanje 0%&:0$4.) in 21-/3,
2. krsitve 40%&8&($5 .C)eznosti,
3. dejanja, ki povzrocajo in utegnejo povzrociti >'.:. :%2A$6,
4. druge krsitve 0%-)$= . 6&:4&C.8/$5 %-16&%8$5, ki ogrozajo pravice drugih, oz. kako drugace
prizadenejo njihov interes.
1".5.2 UKREPI !ASTNEGA SODIE!A
Kot ukrep lahko astno sodisce GZS $1%&<&;
1. v /-8=-B8$5 primerih krsitev opozorilo;
2. v =-B8$5 primerih krsitev opomin ali opomin z objavo v okviru zdruzenja, v katerega je clan povezan;
3. v (&B8$5 primerih javni opomin z objavo v tistem glasilu, ki se ga doloci castno sodisce.
Pri odlocanju o ukrepu astno sodisce GZS uposteva:
a) (&B. oz. 0.6&/ krsitve in njene 0.4=&:$3&,
b) ali je bil stranki ze izrecen ukrep (v zadnjih 2 letih),
c) ali je bila krsitev storjena v javnih glasilih.
39
Javni opomin se lahko objavi v 8-)/$5 A=-4$=$5, v A=-4$=2 GZS, A=-4$=2 1:%2B&/8-, v katerega je vclanjena
obtozena stranka ali na 4&8$ .:C.%- tega zdruzenja.
Vsebina objave izrecenega ukrepa castnega sodisca obsega izrek senata . stopnje oz. . stopnje, ce je bil v
celoti spremenjen, bistveni del obrazlozitve, iz katere izhaja utemeljitev odlocitev in datum pravocasnosti.
11. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
D&=$(&) intelektualne lastnine se nanasa na tri kategorije pravic:
1. industrijsko lastnino
2. avtorske in sorodne pravice ter
3. ostale pravice.
SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV PRAVI# INTELEKTUALNE LASTNINE
V grobem smemo reci, da so formalni pravni viri, npr.:
- Zakon o industrijski lastnini -ZL
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah -ZASP
- dolocbe o firmi v ZGD-1
- Pariska konvencija za varstvo industrijske lastnine
- Evropska patentna konvencija EPK
- TRPS sporazum o trgovinski in intelektualni lastnini (pri WTO)
11.1 AVTORSKE PRAVI#E
Po 2. odst. 5. clena Zakona o avtorski in sorodni pravici, za -)(.%4'- :&=- veljajo zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, clanki, prirocniki, studije ter racunalniski programi;
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
- gledali)ka; gledali)ko9glasbena in lutkovna dela;
- koreogra,ska in pantomimska dela,
- ,otogra,ska dela in dela; narejena po postopku; podobnem ,otogra,iranju;
- avdiovizualna dela;
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
4
- ar0itekturna dela, kot npr. skice, nacrti ter izvedbeni objekti s podrocja arhitekture, urbanizma in krajinske
arhitekture;
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
- kartogra,ska dela;
- predstavitve znanstvene; izobraevalne ali te0ni&ne narave (tehnicne rise, nacrti, skice, tabele,
izvedenska mnenja, plasticne predstavitve in druga dela enake narave).
Pravno naravo samostojni0 avtorski0 del imajo tudi prevodi, priredbe, aranzmaji, spremembe in druge
predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev. Posebej
naj poudarimo, da so zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov,
zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve,
zato tudi uvrscene med avtorska dela.
P%-)$3& $/(&=&'(2-=/& =-4(/$/& so absolutne narave in delujejo nasproti vsem in so prepovedne. Pravice
industrijske lastnine morajo biti registrirane, ce hocejo delovati erga omnes.
Avtorska pravica se oznaci z znakom ( npr.), pri pravicah industrijske lastnine pa so te oznacbe drugacne
patenti , registrirana oznaka , trademark (po navadi se da oznaka pri zadnji crki spodaj ali zgoraj). S
tem nosilci pravic skusajo javnost opozoriti, da je izdelek/znamka zascitena in od nosilca moras pridobiti
dovoljenje, ce hoces pravice izkoriscati (sklene se licencna pogodba).
V svetovnem merilu obstaja organizacija za intelektualno lastnino (WPO) dolznost drzave, da zagotovi
varstvo intelektualne lastnine
11.2MODEL
Model je izkljucna pravica fizicne ali pravne osebe s katero se 1-)-%28& )$:&1 $1:&='-, in sicer ce izpolnjuje
dve zahtevi: da je videz izdelka nov in videz ima individualno naravo.
1. /.) )$:&1 $1:&='-, ce enak videz ni bil dostopen javnosti pred vlozitvijo prijave modela. Za enak
videz izdelka se steje, ce se njegove znacilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.
2. )$:&1 $1:&='- $6- $/:$)$:2-=/. /-%-)., ce se celotni vtis, ki ga naredi na uporabnika, razlikuje od
celotnega vtisa, ki ga naredi nanj kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred datumom
vlozitve prijave.
Z modelom se ne more zavarovati:
- znacilnosti videza izdelka, ki so dolocene izkljucno z njegovo tehnicno funkcijo ali pa morajo
biti reproducirane v natancni obliki in dimenzijah
- videza izdelka, ce vsebuje ali posnema znamenja, embleme, grbe, zastave, ime in kratico
kaksne drzave ali mednarodne organizacije ali njen znak, razen z dovoljenjem pristojnih
organov, in ce videz izdelka nasprotuje javnemu redu ali morali.
REGISTRA#IJA MODELA
Z registracijo modela se zavarujejo materialni interesi z izkljucno pravico uporabe in preprei tretjim
osebam uporaba brez soglasja imetnika. Novost je osnovni pogoj za varovanje videza izdelka z modelom.
Videz izdelka se ne steje za dostopnega javnosti, ce je postal znan v normalnem poteku poslovanja
specializiranim krogom zadevnega podrocja ali zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali
neizrecnimi pogoji zaupnosti.
c) V sestih mesecih po vlozitvi prijave v katerikoli drzavi clanici 2ari)ke unije lahko prijavitelj vlozi
prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne
pravice" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa.
d) V +loveniji se nacionalna prijava za registracijo modela vlozi pri ?radu CS za intelektualno lastnino
bodisi osebno v sprejemni pisarni bodisi po posti oziroma telefaksu. Model traja eno ali vec petletnih
obdobij od datuma vlozitve prijave, vendar najvec 25 let. Ob placilu ustreznih pristojbin se lahko
obnavlja vsakih pet let.
e se model nanasa na vec videzov izdelkov, se lahko obnovi v celotnem obsegu ali pa v zozenem
obsegu le za nekatere videze izdelkov.
P.4(.0&' 1- 0%$1/-/8& 0%-)$3
Za registracijo modela je potrebno uradu predloziti:
a. zahtevo za registracijo modela, praviloma na obrazcu SPO M-1;
b. fotografijo ali graficni prikaz vsakega prijavljenega videza izdelka, iz katerega mora biti razvidno, v cem
je novost in individualni znacaj videza izdelka (3 izvode);
c. potrdilo o placilu prijavne pristojbine;
d. potrdilo o razstavni prednostni pravici, ce je le-ta zahtevana;
e. pooblastilo zastopniku, ce je prijava vlozena po zastopniku.
41
V prijavi se lahko zahteva odlog objave prijave za najvec 12 mesecev. e se prijava nanasa na vec izdelkov,
ni mogoce zahtevati odloga objave le za nekatere izdelke.
Obrazec za prijavo modela je na voljo tudi na spletni strani urada. Potrebno ga je predloziti v treh izvodih.
11.3PATENT
Patent je izkljuna pravica fizine ali pravne osebe za izum iz 0.:%.<8- (&5/$'&, ki je
1. N.): izum oziroma tehnicna resitev je nova, ce ni obsezena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila
pred datumom vlozitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na
katerikoli drug nacin.
2. /- $/)&/($)/$ %-)/$: izum je na inventivni ravni, ce za strokovnjaka predmet izuma ocitno ne izhaja iz
stanja tehnike.
3. $/:24(%$84'. 20.%-C=8$): izum je industrijsko uporabljiv, ce se predmet izuma lahko proizvede ali
uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vkljucno s kmetijstvom.
VARSTVO PATENTA
V roku enega leta po vlozitvi prijave v katerikoli drzavi clanici Pariske unije ima prijavitelj moznost vloziti
prijave, v katerih se sklicuje na to prvo prijavo. Tako sklicevanje se imenuje "uveljavljanje prednostne
pravi/e" in je zelo pomembno pri izvajanju popolnega vsebinskega preizkusa. Zakon pozna tudi priznanje
prednosti na osnovi razstavljanja na sejmih, ki imajo status mednarodnih sejmov in razstav, vendar je v tem
spisku le nekaj najvecjih sejmov na svetu.
2rijava za podelitev patenta se naceloma vlozi v tistih drzavah, kjer zelimo zavarovati svoje interese ali v
katerih pricakujemo, da bo nasa konkurenca poskusala izkoriscati nas izum s proizvodnjo ali prodajo novega
izdelka.
V S=.)&/$8$ se nacionalna prijava za podelitev patenta vlozi pri ?radu CS za intelektualno lastnino. Slovenski
prijavitelj jo lahko vlozi sam ali prek zastopnika.
VRSTE PATENTNEGA VARSTVA V SLOVENIJI
Pri "/.%6-=/&6N 0-(&/(2 je doba veljavnosti 2" =&( oziroma toliko, kolikor imetnik patenta placuje pristojbine
za vzdrzevanje. Pred iztekom devetega leta mora imetnik uradu predloziti pisno dokazilo, da patentirani izum
izpolnjuje vse bistvene pogoje novosti, se pravi, da je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. e
dokazila ne predlozi pravocasno, veljavnost patenta nepreklicno preneha po desetih letih.
Druga moznost je 0-(&/( 4 4'%-8>-/$6 (%-8-/8&6, katerega trajanje je omejeno na 1" =&(. S tem patentom ni
mogoce zavarovati postopkov in novih rastlinskih ali zivalskih vrst, vendar pa njegovemu imetniku ni treba
predloziti dokazila o novosti, inventivnosti in industrijske uporabljivosti izuma.
Posebna moznost je $1=.<&/- 0-(&/(/- 0%$8-)-, do katere pride na poziv urada ali na zahtevo prijavitelja in to
v primeru, ko izum, za katerega se zahteva varovanje s patentom, ni enoten. Gre torej za primer, ko imamo
opravka z ve izumi, ki pa med seboj niso tako povezani, da bi pomenili enotno izumiteljsko zamisel. zlocena
patentna prijave ohrani datum vlozitve prijave, iz katere je izlocena, vendar zivi naprej svoje lastno zivljenje in
nanjo ne vpliva potek varstva osnovne prijave.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV VARSTVA
Za pridobitev patenta je potrebno uradu predloziti:
1. zahtevo za podelitev patenta, praviloma na obrazcu SPO P-1( );
2. opis izuma (2 izvoda), ki vsebuje prikaz problema, podatke o do sedaj znanih resitvah in njihovih
pomanjkljivostih ter opis nove resitve;
3. patentni zahtevek ali zahtevke (2 izvoda), ki morajo biti napisani v enem stavku in opredeljujejo obseg
in vsebino patentnega varstva;
4. kratko vsebino bistva izuma - povzetek (2 izvoda);
5. skico ali skice, ce je to potrebno (2 izvoda);
6. potrdilo o placilu prijavne pristojbine;
7. pooblastilo zastopnikuce je prijava vlozena po zastopniku.
NI PATENTNEGA VARSTVA
1. Odkritja, znanstvene teorije, matematine metode in druga pravila, narti, metode in postopki za
duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne stejejo za izume in torej ne morejo biti predmet
patentnega varstva.
2. Patent ne sme biti podeljen za izume kirur/kega ali diagnostinega postopka ali postopka zdravljenja, ki
se uporablja neposredno na zivem cloveskem ali zivalskem telesu, razen izuma, ki se nanasa na
izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri taksnem postopku.
3. S patentom se tudi ne da zavarovati izuma, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo.
42
11.3.1 PRISILNA LI#EN#A
S.:$><& lahko odloci, da se s prisilno licenco, brez soglasja imetnika patenta, dovoli tretjim osebam ali vladi
RS izkoriscanje $126-, ce to zahteva 8-)/$ $/(&%&4 (npr: drzavna varnost, prehrana) ali ce sodisce ugotovi, da
imetnik patenta ali licence 1=.%-C=8- 0%-)$3& iz patenta, zlasti, da v nasprotju z veljavnimi predpisi omejuje
konkurenco.
Bistvo prisilne licence je v tem, da vloznik zahteve za pridobitev prisilne licence dokaze, da si je prizadeval
skleniti licencno pogodbo z imetnikom patenta pod razumnimi poslovnimi pogoji in da
ta prizadevanja niso bila uspesna.
2omeni izjemo od u&inkovanja pravnega monopola, ki ga pomeni patent in se lahko podeli samo v dveh
primerih in samo za 0-(&/($%-/& $126&, ne pa tudi za npr: znamke, modele.
11.4ZNAMKA
Mozne razlicice znamk:
1. C=-A.)/- 1/-6'-: nanasa se na blago (npr. STL)
2. 4(.%$()&/- 1/-6'-: nanasa se na storitev (npr. AR FRANCE
3. './3&%/4'- 1/-6'-, npr. MERCATOR
4. '.=&'($)/- 1/-6'-, npr. M obsega znak oz. simbol, ki ga sestavljata abstraktni simbol stilizirane
crke M in logotip Mercator v crkopisu Dolio EFtra Gold. Obvezni barvi pri barvni izvedbi sta: simbol
rdeca (pantone 1935), logotip siva (pantone 425).
5. 5.6./$6/- 1/-6'-, npr. Coca Cola, Adidas
S=.)&<- 1/-6'- je izjema od potrebe po registraciji znamke ta ni treba, da je regisrirana, da velja. To se
ugotavlja na podlagi ankete (npr. Google ali Rolls Royce). Sicer veljajo na obmocju, kjer so bile registrirane.
Z C=-A.)/. .1$%.6- 4(.%$()&/. 1/-6'. se zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen
razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste.
Znamka mora biti taka, da ima razlikovalni ucinek.
Za znamko se po ZL-u ne stejejo pe&at, )tampiljka, in pune/ (uradni znak za plemenite kovine, mere ipd.).
Z znamko se sme zavarovati 4-6. ($4($ 1/-', ki je primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v
gospodarskem prometu npr. slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, sifra ter kombinacija znakov in kombinacija
barv.
Pijaca Kokakolin ne bi dobili pravnega varstva patentnega urada, ker resitev x ne sme biti na istem podrocju
zamenljiva z resitvijo y
Blendax pep zamenljiva z znamko pep? ce pep ne bi bila zobna krema, bi bilo ok
Luigi Rossi Vittorio Rossi je zamenljivo (nemsko sodisce)
Playboy Playman je zamenljivo (nemsko sodisce)
Diva Divacel je zamenljivo, ker gre za isto blagovno skupino. ce ne bi slo za isto blagovno skupino, pa ne
bi bilo zamenljivo.
Pri presoji, ali je kaksen 1/-' primeren za razlikovanje blaga oziroma storitev v gospodarskem prometu, se
upostevajo )4& okoliscine, zlasti pa cas in obseg njegove dotedanje uporabe v blagovnem prometu oziroma
predmetu storitev v Republiki Sloveniji.
20. clen ZL
e je znak sestavljen iz besed ali crk ali kombinacije besed ali crk, 4. z njegovim varstvom obsezene te
besede, crke ali kombinacije, njihove transkripcije ali transliteracije, napisane v kakrsnikoli pisavi, v kakrsnikoli
barvi ali izrazene na kakrsenkoli drug nacin.
11.5GEOGRAFSKA OZNA!BA
G&.A%-G4'- .1/-<C- proizvoda je pravica, s katero so pravno zavarovani proizvodi, ki kazejo na povezanost
s krajem, iz katerega so, npr.: idrijska cipka, muransko steklo, parmezan, sampanjec itn.
V sporazumu TRPS (22. clen) so geogra,ske ozna&be tiste, ki oznacujejo, da blago izvira iz ozemlja clanice
ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, ce se dana kakovost, sloves ali kaka druga znacilnost tega blaga
C$4()&/. pripisuje njegovemu ozemeljskemu izvoru.
V nasem pravnem redu pa se ob tem v @akonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina uporabljajo (%$
posebne oznake geografskega porekla vina:
43
- za)&iteno geogra,sko poreklo (ZGP)
- priznana geogra,ska oznaka (PGO)
- priznano tradi/ionalno poimenovanje (PTP)
O1/-<C- 0.%&'=- je strogo vezana na doloceno obmocje, saj le-to doloca njeno vsebino in pomen.
Ozemeljska narava oznacbe porekla doloca tudi njeno nadaljnjo bistveno lastnost po kateri lahko vsi
proizvajalci dolocenega kraja, ki dajejo istovrstnim proizvodom svoje posebne znacilnosti, imajo pravico, ce
izpolnjujejo v zakonu dolocene formalnosti (28. in 29. clen ZL), oznacevati svoje proizvode 1 &/-'. oznacbo
porekla. Oznacba porekla ima torej 1- %-1=$'. od drugih razlikovalnih znakov '.=&'($)/. /-%-)..
ZL v 2. odst. 25. clena ureja tako imenovane 0.4%&:/& oznacbe porekla. Za posredne oznacbe porekla je
bistveno, da ne vsebuje geografskega imena, temvec je zveza s krajem porekla proizvod miselne operacije,
asociacij, pri katerih izvira podatek o geografskem poreklu iz slike mesta ali tipicne pokrajine, simbola (grb,
zastava), imena ulic, barv (zastav), znanih ljudi in prireditev, tipicne embalaze (oblika in barva steklenice itd.).
11.6 IZUMI V DELOVNEM RAZMERJU
zumi, ki jih ustvarjajo delojemalci so lahko 4=2BC&/$ ali 0%.4($ $126$.
S=2BC&/$ $126 je lahko:
Neposredni slubeni izum je tista tehnicna stvaritev, ki je ustvarjena pri izpolnjevanju pogodbe o
zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca in na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in
delojemalcem.
2osredni slubeni izum, ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, ce so k nastanku izuma pretezno
pripomogle izkusnje, ki si jih je delojemalec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je
delodajalec dal na razpolago.
2ravno varstvo ima izum, ki je ustvarjen v casu trajanja delovnega razmerja ali v 6 mesecih od dneva, ko je
delojemalcu prenehalo delovno razmerje. Vsi drugi izumi, ki so ustvarjeni po tem obdobju pa so prosti izumi.
11.7VARSTVO NOVIH SORT RASTLIN
3ednarodna konven/ija o varstvu novi0 sort rastlin zavezuje vse njene clanice, da vsaka pogodbenica
zlahtniteljem podeljuje pravice in socasno tudi varuje njihove pravice.
DZ RS je sprejel 1akon o varstvu novi0 sort rastlin, ki v celoti uposteva dolocbe mednarodne konvencije.
Ta zakon doloca postopek zavarovanja novih sort rastlin ter pridobitev in varstvo zlahtniteljske pravice. Po tem
zakonu se lahko zavarujejo sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vkljucno s krizanci med rodovi in vrstami.
Nova rastlinska sorta je zavaruje s pridobitvijo B=-5(/$(&=84'& 0%-)$3&. lahniteljsko pravico lahko uveljavlja
upravicenec, ki je drzavljan RS, tujec s stalnim prebivaliscem v RS in pravna oseba s sedezem v RS.
Zavarujemo lahko vsako sorto, ki je nova, razlo&ljiva, izena&ena, nespremenljiva, poimenovana v skladu
z dolo&bami 1VN+".
=-5(/$(&=8 je fizicna oseba, ki zadevno novo rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sam ali skupaj z drugimi
fizicnimi osebami.
12. PRAVO KONKUREN#E
TRNO PRAVO IN TRG
- (%B/. 0%-). je skupek pravnih pravil, ki neposredno urejajo trg
- 20.>(&)/$ (%A je konkurencni prostor na trgu, na katerem ponudniki in proizvodi tekmujejo za
naklonjenost potrosnikov
- proizvodi morajo biti z vidika potrosnika medsebojno zamenljivi, substitutivni, kar pomeni, da se bodo
potrosniki po zvisanju cen enega proizvoda odzvali s prestopom k drugemu proizvodu
- upostevni trg lahko opredelimo v (%.8/&6 46$4=2
- predmetni, stvarni trg: na isti predmetni trg sodijo, proizvodi, ki so substituti, to so proizvodi, ki so
zamenljivi v toliksni meri, da se bo kupec odlocil za enega ali za drugega, ce so prodajni pogoji
podobni
- prostorski, geografski trg: obmocje, na katerem so podjetja udelezena v dobavi proizvodov in storitev,
na katerem so pogoji konkurence homogeni in ga je mozno lociti od obmocij, kjer so pogoji
konkurence drugacni, upostevni geografski trg je na tako majhnem trgu kot je Slovenija, enak na
obmocju cele drzave
44
- casovni trg: na trgu se lahko proizvodi menjajo pocasi ali hitro 0raunalni/ka industrija1, trg je lahko
tudi casovno omejen 0pojavi se samo ob enkratnih dogodkih1
KONKUREN!NO PRAVO
- './'2%&/</. 0%-). neposredno 2%&8- './'2%&/3.
- ni del civilnega zasebnega prava, ampak 40-:- C.=8 ) 8-)/.0%-)/. 4G&%. 0dr.ava z represijo doloa
disciplino na trgu1
- to je zaradi )-%4()- 0.(%.>/$'.) in './'2%&/3&
KONKUREN#A
- konkurenca je zazeleno stanje na trgu
- v './'2%&/3$ se podjetja prilagajajo trznim razmeram, zato da si zagotovijo cim boljsi polozaj, ki se kaze
predvsem v dobicku in stalni navzocnosti na trgu
- za konkurenco je bistveno, da si vsak konkurent izbira svoje parametre 0cena, koliina...1 in da sam
svobodno oblikuje razmerja med parametri
- poznamo :)& )%4($ :&8-/8@ '$ >'.:28&(- './'2%&/3$
- nelojalna konkurenca
- omejevanje konkurence
NELOJALNA KONKUREN#A
- nelojalna konkurenca je 0%&0.)&:-/- 1 24(-).
- gre za dejanje, ki nasprotuje trznim obicajem
- zatiranje nelojalne konkurence je namenjeno ><$(&/82 './'2%&/3&
OMEJEVANJE KONKUREN#E
- omejevanje konkurence je 0%&0.)&:-/. 1 1-'./.6
- preprecevanje omejevanja konkurence je namenjeno ><$(&/82 (%A- in s tem '.%$4($ 0.(%.>/$'-
RAZLIKA MED NELOJALNO IN OMEJENO KONKUREN#O
- pri /&=.8-=/$ './'2%&/3$ konkurenca obstaja, vendar konkurenti ravnajo v nasprotju z dobrimi poslovnimi
obicaji, pri .6&8&/$ './'2%&/3$ pa konkurence sploh ni, je omejena ali pa otezuje delovanje trznih
zakonitosti
PRAVNA UREDITEV KONKUREN#E
- s pravno ureditvijo konkurence se ukvarjata Z-'./ . )-%4()2 './'2%&/3& in Z-'./ . 0%&0%&<&)-/82
.6&8&)-/8- './'2%&/3&
- ZVK prepoveduje dejanja, ki omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim obicajem pri
nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno spekulacijo
- ZPO6K ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, ce do takih omejitev pride, organe, ki
skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek v zvezi z omejitvami konkurence
- oba zakona )&=8-(- 1- 0%-)/& $/ G$1$</& .4&C&, ki opravljajo gospodarsko dejavnost
- oba zakona )&=8-(- /- .1&6=82 S=.)&/$8&, veljata pa tudi za A.40.:-%4'& 42C8&'(&, ki imajo svoj sedez
v tujini, a .0%-)=8-8. A.40.:-%4'. :&8-)/.4( 0%&' 4=.)&/4'&A- (%A-
- to je zato, ker je Slovenija enoten gospodarski in trzni prostor, kjerkoli pride do dejanj, ki skodujejo
konkurenci, so taka dejanja prepovedana, ceprav ne ucinkujejo na vsem drzavnem ozemlju
12.1LOJALNA KONKUREN#A
Gospodarske druzbe ter samostojni podjetniki posamezniki medsebojno tekmujejo na trgu.
Bistvo konkurencne funkcije je, da hocejo to uveljavljati, da se lazje uveljavljajo na trgu. Dokler medsebojno
tekmujejo z boljsimi in kakovostnejsimi izdelki ali storitvami, z bolj domiselno in uporabno oblikovanimi
proizvodi, dotlej govorimo o =.8-=/$ './'2%&/3$.
12.2NELOJALNA KONKUREN#A
Nelojalna konkurenca je po Pariski Konvenciji za varstvo industrijske lastnine, tista konkurencna dejanja, ki
nasprotujejo postenim obicajem v industriji ali trgovini.
V Sloveniji je nelojalna konkurenca ustavna kategorija, saj je v 74. <=&/2 U4(-)& prepoved nelojalne
konkurence: "prepovedana so dejanja nelojalne konkuren/e in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo
konkuren/o.
Z dejanjem nelojalne konkurence storilec ne ogroza obstoja konkurence kot taksne, ampak gre za nastopanje
na trgu na nacin, ki ni primeren.
45
Prepoved nelojalne konkurence je dolocena v interesu drugih gospodarskih subjektov, potrosnikov in v javnem
interesu.
V Slo. nelojalno konkurenco prepoveduje Z-'./ . )-%4()2 './'2%&/3& ZVK v 13. <=&/2.
V drugem odst. tega clena je nelojalna konkurenca opredeljena kot ravnanje gospodarske dru.be oz. fizine
osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji
in se z njimi dejansko povzroi ali utegne povzroiti /koda drugim udele.encem na trgu.
Opredelilne prvine nelojalne konkurence so torej tisto dejanje:
1) ki ga je storila gospodarska druzba oz. s.p.;
2) ki je bilo storjeno pri nastopanju na trgu;
3) ki nasprotuje dobrim poslovnim obicajem;
4) s katerimi se povzroci ali utegne povzrociti skoda drugim podjetjem ali potrosnikom.
Nelojalna konkurenca je prepovedana zato, ker s takim dejanjem storilec krsi lastno dolnost po)tenega
trnega obna)anja. e s tem hkrati poseze v kaksno tujo pravico, ima njen imetnik moznost, da uveljavlja
varstvo take pravice.
ZVK opredeljuje nelojalno konkurenco s pomocjo generalne klavzule. Prevzel je sistem primarnosti generalne
klavzule.
Vsako dejanje, ki ustreza opredelitvi iz 13/2 je dejanje nelojalne konkurence.
12.2.1 GENERALNA KLAVZULA
Nelojalna konkurenca je dejanje pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obicaji in s
katerim se povzroci ali utegne povzrociti skoda drugim udelezencem na trgu.
Da bi bilo podano dejanje nelojalne konkurence, morajo obstajati vsi elementi generalne klavzule (13/2)
komulativno. ti mora za dejanje, ki ga stori -podjetje -pri nastopanju na trgu -v nasprotju z dobrimi
poslovnimi obicaji in -s katerim se povzroci ali utegne povzrociti skoda drugim udelezencem na trgu.
1) PODJETJE- pojem podjetja je dolocen v 2. clenu ZVK- pravne in fizicne osebe, ki opravljajo
gospodarsko dejavnost ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost
2) NASTOPANJE NA TRGU- Za dejanje nelojalne konkurence gre samo takrat, ko podjetje nastopa na
trgu. nastopanje na trgu je vsaka aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev trznega polozaja.
3) NASPROTOVANJE DOBRIM POSLOVNIM OBI!AJEM- ta element je locnica med lojalno in nelojalno
konkurenco. Pojem dobrih poslovnih obicajev je potrebno dolociti v vsakem konkretnem primeru
posebej.
4) EKODA- za nelojalno konkurenco ne bomo steli dejanje, s katerim se niti ne povzroci niti ne utegne
povzrociti skoda drugim udelezencem na trgu. Nastanek skode torej ni pogoj za nelojalno
konkurenco (ampak za odskodninski zahtevek). Zadosca moznost nastanka skode.
EKSPEMPLIFIKATIVNO NAETEVANJE
- nekaj dejanj nelojalne konkurence je eksemplifikativno nastetih v zakonu
- /-6&/ /->(&)-/8- je, da nam da informacijo o tem, katera dejanja obicajno stejemo za nelojalno
konkurenco, ce izpolnjujejo pogoje iz generalne klavzule
=. NELO-.LN. "EL.3. reklama je kakrsnokoli ravnanje, usmerjeno na vplivanje na potrosnike, da bi
zbudilo njihovo zanimanje za doloceno blago ali storitev. V bistvu obvesca potrosnika o obstoju izdelka,
o njegovih lastnostih, kakovosti, ZVK v tej alineji vsebuje tri alternativne opredelitve, ki pojasnjujejo, kdaj
je reklamiranje nelojalno. Sem spadajo:
a) neresni&na reklama gre za najocitnejsi primer nelojalne reklame. e navedeni podatki ne ustrezajo
resnici, je trzna informacija netocna in o nelojalnosti ni dvoma. Problem pa je ugotoviti neresnicnost
podatkov. Pri izmerljivih podatkih problema ni, drugace pa je pri poudarjanju splosnih lastnosti blaga
ali storitev. Tukaj utegne biti neresnicnost dopustna, ce pri povprecnem potrosniku ustvarja le vtis
kvalitete, ne pa navajanja tocnih lastnosti (Plavi radion pere sam).
Prav tako se ne steje za nelojalno SUPERLATVNA REKLAMA, pri kateri so dobre lastnosti tako zelo
poudarjene, da tega nihce ne jemlje resno (Ora, najboljsa ta hip, najboljsi hotel, vodilni, edini, pravi, ni
boljsega, nedosegljiv, optimalen). Vsebina taksne reklame kaze na mocan polozaj ponudnika na trgu.
Podatki, ki so podani, niso izmerljivi. e pa ta oblika reklame zaide v zavajanje, gre za nelojalno
reklamo.
Sodna praksa-
5 sladoled se ne sme spricati z CO2, ce se topi pred kamerami
- ce pes noce jesti pasje hrane, se mu ne sme pomagati drugace
- volvo so postavili na streho konkurencnega vozila, streha tega vozila se je zaradi teze
udrla. Nato so konkurencno vozilo postavili na Volvo, da pa se streha ne bi udrla, so za
snemanje streho dodatno utrdili.
- pivovarniska industrija (problem pene, mehurckov, barvanje kozarcev)
46
C9 zavajalna reklama -ne gre za podatke, ki so neresnicni, ampak za tako navajanje podatkov ali
izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu.
Taki podatki ali izrazi so lahko tisti, ki:
o imajo vec pomenov (npr: Camelhair)
o ustvarjajo napacen vtis glede porekla, proizvajalca, lastnosti blaga ('starski #eran)
o ustvarjajo ugoden vtis samo na prvi pogled (npr: ploevinka /pagetov s sliko /pagetov z
polivko, kjer je zelo slabo vidno, da ploevinka vsebuje samo /pagete)
o posli forfetiranja (npr: Rolex po 10$), sinteticni izdelek, nadomestek za vato z imenom Vata.
39 reklama z zlorabo potro)nikov reklamiranje, pri katerem se pri potrosnikih ustvarja vtis o
posebni kvaliteti blaga z navedbami, ki racunajo na to, da so potrosniki pretezno nestrokovnjaki.
Njihova nelojalnost je se zlasti vprasljiva, ce je usmerjena na doloceno skupino potrosnikov (npr:
Silaniziranje- meliziranje...)
<. 2"I3E"-.LN. IN N.+L.N-.-O8. "EL.3.5 za te oblike reklame je znacilno, da skusa ustvariti
dober vtis o lastnih izdelkih tako, da se jih prikazuje v odnosu do drugih izdelkov.
Locimo naslanjajo&o primerjalno, kritizirajo&o primerjalno in osebno primerjalno. Poznamo pa se
osebno primerjalno reklamo, ki jo ZVK obravnava v clenu 13/3.
1) naslanjanje lahko pomeni socasno tudi krsitev tuje pravice industrijske lastnine, zlasti blagovne
znamke (Lego-sistem) ali oznacbe geografskega porekla (a la Gorgonzola), ni pa to nujno.
2) primerjanje- tukaj pa gre za primerjanje lastnega blaga z zamenljivim blagom drugega podjetja, pri
cemer se ocenjujejo lastnosti obeh in se seveda naglasajo prednosti lastnega izdelka. e so
uporabljeni podatki neresnicni, sploh ni dvoma o nelojalni reklami. Sem vkljucimo tudi nepopolnost
primerjave ali uporabo razlicnih metod ocenjevanja razlicnih izdelkov.
ZVK oznaci kot primerjalno reklamo vsako, kjer se kvaliteta proizvodov drugega podjetja ocenjuje ali
podcenjuje (ob prisotnosti elementov generalne klavzule). Potrebno je ugotoviti dve sestavini:
- primerjava s proizvodom drugega podjetja- v reklami mora biti zajeto tudi prikazovanje
tujega izdelka, sem pa spada tudi konkludentna oznacba ostalih konkurentov.
- o/enjevanje ali pod/enjevanje kvalitete- zadostuje kakrsnakoli vrednostna sodba o obeh
izdelkih, niti ni nujno da je ta sodba neugodna ali nepravicna.
5. DI+"I3IN.>I-+. "EL.3.- tu gre v bistvu za primerjalno reklamo s to posebnostjo, da podjetje
reklamira svoje blago ali omalovazuje drugo s primerjanjem ne stvarnih, ampak osebnih okoliscin na
svoji strani (prvi primer) ali pri konkurentu (pri omalovazenju).
Ta dolocba je omejena na sklicevanje na narodnostno, rasno, politicno ali versko pripadnost osebe in
ne pokriva vseh primerov osebne primerjalne reklame.
?. O8"NITEV5 Tukaj ni nujno, da gre za reklamiranje, oglasevanje ali ponujanje, ampak zadostuje
kakrsnokoli dajanje podatkov o konkurentu, ki bi utegnilo prizadeti njegov ugled in poslovanje.Gre za
izjave o dejstvih, ki jih je mogoce preveriti. Same ocene o poslovanju ne spadajo v ta dejanski stan.
@. NE"E+NI8NO O1N.8EV.N-E %L.A. .LI +TO"ITEV- tukaj gre lahko hkrati za krsitev kaksne pravice
industrijske lastnine drugega podjetja, zlasti razlikovalnih znakov, kar sicer varuje Zakon o ndustrijski
Lastnini.
Dejanje nelojalne konkurence je storjeno s samo uporabo oznacbe oziroma podatka, ne glede na to, ali
ta uziva varstvo po drugih disciplinah. Prepoved tega dejanja skusa zavarovati trzno disciplino in ne
pravic drugih oseb.
B. 2"I"IV.N-E N.2. IN D"#A.8NO 1.V.-.N-E 2OT"ONIOV5 Gre samo za dejanje podjetja, ko
z aktivnim delovanjem (z zatrjevanjem, da ima blago dolocene lastnosti) ali z opustitvijo (ce ne opozori
druge stranke na napako) povzroci, da drugi stranki ostane neznana napaka, ki jo kot tako opredeljuje
Obligacijski zakonik.
Prikrivanje napak pa je le eno od nedovoljenih nacinov zavajanja potrosnikov.
C. 2O+EA V T#-. 2O+LOVN. ".13E"-.5 za to dejanje so potrebne tri osebe- dve, med katerima obstaja
ali bi lahko nastalo poslovno razmerje, in pa tretje podjetje, ki s svojim dejanjem zeli taksno razmerje
razdreti oziroma prepreciti ali oteziti njegov nastanek.
Ni nujno, da bi to dejanje bilo usmerjeno v to, da bi tretje podjetje samo vstopilo v tako razmerje.
Med najbolj znacilna dejanja te vrste spada bojkot, to je poziv podjetja drugemu, naj ne sklepajo
poslovnih razmerij z dolocenim podjetjem oziroma naj taka razmerja razdrejo.
Poseben primer takega dejanja je speljevanje delavca drugemu podjetju.
47
D. NE#2".VI8ENO NEI12OLN-EV.N-E .LI ".1DI".N-E 2OAOD%5 gre za krsitev nacela pacta sunt
servandad. Gre za poseg podjetja v pogodbeno razmerje, pri katerem je samo udelezeno. Potreben pa
je se dodaten element- namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem.
E. N.VIDE1N. ".12"OD.-.5 poudarek je na navidezni razprodaji- izdelek najprej podrazijo na 120%,
potem pa oglasijo razprodajo za 30%. Resnicno znizanje je le 16%- gre za nelojalno konkurenco zaradi
goljufije.
navidezno znizanje cen- izven obdobij razprodaj.Dejanje je nemoralneo, zato je v nasprotju z dobrimi
poslovnimi obicaji
=F. NE#2".VI8EN. ".%. 1#N.N-I! O1N.3ENIL- gre za varovanje razlikovalnih znakov in pa znakov, ki
drugje sploh niso varovani. Ta raba mora biti neupravicena.
Sankcionirana pa je tudi uporaba tujega oznamenila v primeru, koje upravicenec sicer dal soglasje za
tako uporabo, vendar se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu.
Varovan je javni interes, ne interes konkurentov.
==. 2OD#2OV.N-E- gre za aktivno podkupovanje, katerega naslovnik je lahko drugo podjetje, njegov
delavec ali oseba, ki dela za drugo podjetje.
Za nelojalno konkurenco se steje samo dajanje oziroma obljubljanje daril, ne pa tudi njihovo
prejemanje. Oboje pa sta kaznivi dejanji.
=<.#2O".%. +TO"ITVE 1.+TO2NI. D"#AEA. 2OD-ET-.5 ko so dolocene osebe v zelo tesnem
razmerju s podjetjem, potem konkurent brez dovoljenja principala ne sme uporabljati njihovih storitev.
=5. 2"E3I-+I 2O+LI- pri premijskem poslu se na kupca vpliva tako, da se mu obljubi ali da posebna
nagrada. Ta lahko pripade vsakemu kupcu ali pa je odvisna od zreba ali nagradne igre. Odlocitev kupca
za nakup dolocenega blaga ne bo temeljila samo na njegovem prepricanju o kvaliteti samega blaga
ampak na nagradi ali na njenem pricakovanju. Kupec pogosto nima moznosti, da bi ugotovil, kaksen
odstotek moznosti ima, da bo nagrado dobil.
@abel- premijski posel je tisti posel, pri katerem gospodarski subjekt obeta ali daje potrosnikom poleg
blaga se nagrado. Gre za dodatno nagrado.
Prepovedano je zbujanje strahu pri prodaji:
- groznja z glasom; prijazni opomin (eden zadnjih); sexualna radovednost- Fructalova Breskev. Taka
reklama ni vedno dopustna.
primeri - slovenske novice in EMSO
- unga lunga- ne smejo biti izvajani napram ogrozenim skupinam
- coca cola- za olimpijske igre v Montrealu je organizirala igro z zbiranjem zamaskov s crkami imena.
Cilj je bil oblikovati ime coca cola iz zamaskov in s tem dobiti nagradno potovanje v Montreal.
Proizvajalec pa je na trg dal le majhno stevilo zamaskov s crko L. To je vrsta premijskega posla, saj je
vrednost nagrade bistveno vecja od vrednosti proizvoda.
- katalo/ka prodaja - zbiranje sliic.
Nelojalni so premijski posli zato, ker spremenijo motiv nakupa, odlocitev kupcev ne temelji vec na
koristi, psiholoski pritisk na povprecnega kupca je velik, nagrade, ki so obljubljene, so ponavadi taksne,
ki si jih povprecnikupec ne more privosciti, razpis nagrade daje vtis, da je kupec v boljsem polozaju,
reklamni stroski se prenesejo na potrosnika, ni nadzora drzave.
=?."ITEV 2O+LOVNE T.-NO+TI- poslovna skrivnost je v nasem pravu opredeljena v ZGD, po katerem
se za poslovno skrivnost stejejo podatki, za katere tako doloci gospodarska druzba s pisnim sklepom, in
pa tudi podatki, za katere je ocitno, da bi nastala obcutna skoda, ce bi zanje zvedela nepooblascena
oseba.
Za nelojalno konkurenco gre tako v primeru pridobivanja kot v primeru izkoriscanja poslovne skrivnosti.
Oboje sta tudi kaznivi dejanji.
12.2.2 SODNO VARSTVO PRED DEJANJI NELOJALNE KONKUREN#E
- naceloma lahko prizadeti udelezenec 4 (.BC. 1-5(&)- 0%&0.)&: /-:-=8/8$5 :&8-/8 /&=.8-=/&
'./'2%&/3&, unicenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence in vzpostavitev
prejsnjega stanja dejansko je to bolj (&B'. $1)&:=8$).
- ce je bilo dejanje nelojalne konkurence storjeno s sredstvi javnega obvescanja ali je prizadelo veliko
udelezencev, lahko prizadeti udelezenec zahteva tudi .C8-). 4.:C& ) 4%&:4()$5 8-)/&A- .C)&><-/8-
- veliko casa mine, preden sodba postane pravnomocna in do takrat je ravnanje, ki pomeni nelojalno
konkurenco, ze zdavnaj preneha %-1&/ 6.%-=/& .C4.:C& 4 (.BC. /& :.4&B&6. /$<&4-%
48
- 4.:/- 0%-'4- glede nelojalne konkurence je bolj C.%/-
- poleg tega pa med udelezenci na trgu velja 0-'( . /&/-0-:-/82
- ce je z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, '.62 4(.%8&/- >'.:-@ 46& (- 1-5(&)-($ .:>'.:/$/.
12.3OMEJEVANJE KONKUREN#E
12.3.1 KARTELNI SPORAZUMI
K-%(&=/$ 40.%-126 je sporazum med podjetji, ki omejuje konkurenco. S0.%-126$ 6&: 0.:8&(8$ so
sporazumi, v katerih podjetniki izrazijo voljo za omejitev konkurence.
P.8&6 40.%-126- ) './'2%&/</&6 0%-)2 je sirsi od pojma pogodbe v civilnem pravu, ker zajema tudi
primere izrazanja volj, ki jih v civilnem pravu ne moremo steti za pogodbo ali so neveljavni. Je dovolj, da
4(%-/'$ /&:).26/. $1%-1$(-@ :- 4& 5.<&(- 1-)&1-($ 4 40.%-126.6@ '$ .6&828& './'2%&/3.. Bistven
4'20/$ /-6&/ 4(%-/' da se bodo na trgu obnasale na nacin, ki omejuje konkurenco.
Kot sporazum v konkurencnem pravu lahko stejemo:
- ustni ali pisni sporazum
- sporazum, ki je izrazen v enem ali vec aktih 0pismo predlagatelja in odgovor naslovnika da se strinja s
predlogom1
- formalen ali neformalen sporazum 0gentlemanske pogodbe1
- nepodpisane pogodbe, ki so za stranke nedvoumno razumljive 0pogodbe sklenjene prek
poobla/encev1
- pogodbe, ki ne veljajo, a povzrocajo pravne in ekonomske ucinke
- pogodbe, sklenjene pod pritiskom
- serija povezanih pogodb 0fran/izing, delovanje herinskih dru.b1
- vezani posli...
DOVOLJENI SPORAZUMI@ KI OMEJUJEJO KONKUREN#O
- ZPOmK se je priblizal uporabi pravila utemeljenosti rule of reason
- %2=& .G %&-4./ je splosno pravilo, ki kljub nacelni prepovedi omejevanja konkurence dovoljuje nekatere
omejitve konkurence, ce so te omejitve razumne, utemeljene in potrebne, ker varujejo nekatere dobrine, ki
so v konkretnem primeru pomembnejse kot svobodna konkurenca
- 0%&0.)&: .6&8&)-/8- './'2%&/3& 4 40.%-126$ 4& /& 20.%-C=8- 0.: :.=.<&/$6$ 0.A.8$
- pozitivni pogoji so pogoji, ki morajo biti podani v konkretnem primeru in biti morajo tako pomembni, da
je zaradi njih vredno zrtvovati nacelo o svobodni konkurenci
- ce sporazum prispeva k izboljsanju proizvodnje ali razdelitve dobrin
- ce sporazum pospesuje tehnicni in gospodarski razvoj
- ce sporazum zagotavlja uporabnikom pravicen delez dosezenih koristi
- negativni pogoji so pogoji, ki preprecujejo, da bi za sporazum veljala izjema, ne smejo viti podani
- ce sporazumi nalagajo udelezenim podjetjem omejitve, ki niso nujne za doseganje navedenih
ciljev:
- ce sporazumi dajejo udelezenim podjetjem moznost, da izkljucijo pomemben del konkurence
glede predmetov pogodbe
6. POSAMI!NE IZJEME 0singular eFemptions1
- 0.4-6$</- $18&6- je sporazum, ki sicer omejuje konkurenco, ampak je dopusten, ker vsebuje pozitivne
pogoje in ne vsebuje negativnih pogojev, ki jih navaja 5/3 ZPOmK
- UVK z odlocbo odloci, ali gre za dopusten sporazum
- ce UVK ne odobri posamicne izjeme, je sporazum prepovedan in nicen ze od svojega nastanka 0eF tunc1
2. SKUPINSKE IZJEME 0block eFemptions1
- 4'20$/4'& $18&6& so skupine sporazumov, ki sicer omejujejo konkurenco, ampak so dopustni, ker
vsebujejo pozitivne pogoje in ne vsebujejo negativnih pogojev, ki jih navaja 5/3 ZPOmK
- Vlada z uredbo doloci, katere skupine sporazumov so dopustne
<. NEGATIVNI IZVID 0negative clerance1
- /&A-($)/$ $1)$: je postopek v katerem UVK na zahtevo podjetja potrdi, da glede na dejstva, ki jih pozna, z
dolocenim sporazum ni bila krsena prepoved omejevanja konkurence s sporazumi
- 1/-<$=/.4($ /&A-($)/&A- $1)$:- so:
- odlocitev, da ne gre za omejitev konkurence
- odlocba se opira na dejstva, ki jih UVK pozna 0?&$ ni treba opraviti zahtevnega postopka kot za
posamino izjemo1
- sibak ucinek odlocbe 0kadarkoli se lahko zane postopek zaradi omejevanja konkurence s sporazumi1
=. OMEJITVE MAJHNEGA POMENA 9E ,'('S
49
- omejevalni sporazumi /$4. 0%&0.)&:-/$, ce ne vplivajo na konkurenco v doloceni meri
- prepoved omejevanja konkurence s sporazumi se /& 20.%-C=8- 1- .6&8$()& 6-85/&A- 0.6&/-
- omejitve majhnega pomena sicer $6-8. 1/-'& 0%.($0%-)/.4($, vendar sta .C4&A $/ /&)-%/.4(
0%.($0%-)/&A- :&8-/8- 1&=. 6-85/-
12.3.2 ZLORABA PREVLADUJO!EGA POLOAJA OMONOPOLIZIRANJE
- 0%&)=-:28.< 0.=.B-8 pomeni:
- da podjetje na trgu nima konkurence 0monopol1
- da podjetje nima bistvene konkurence 0obstajajo tudi druga konkurenna podjetja, vendar njihov vpliv
ni bistven1
- da ima podjetje na trgu obcutno boljsi trzni polozaj kot konkurenti 0doloeno velikost tr.nega dele.a1
- 0%&)=-:28.< 0.=.B-8 podjetju .6.A.<-, da prepreci ucinkovito konkurenco na trgu in da ravna
neodvisno od konkuretnov, odjemalcev in potrosnikov
- za prevladujoc polozaj /$ C$4()&/- )&=$'.4( 0.:8&(8-, -60-' (%B/$ :&=&B 0.:8&(8- na upostevnem trgu
- prevladujoc polozaj ima podjetje, ki ima 40% trzni delez
- ce ima podjetje prevladujoc polozaj, si ne sme dovoliti neodvisnega ravnanja, ki bi ogrozilo konkurenco na
trgu
ZLORABA PREVLADUJO!EGA POLOAJA
- prevladujoc polozaj sam na sebi ni prepovedan, 0%&0.)&:-/- 8& 1=.%-C- 0%&)=-:28.<&A- 0.=.B-8- na
trgu
- 1=.%-C- 0%&)=-:28.<&A- 0.=.B-8- je ravnanje, ki povzroca skodo drugim podjetjem ali potrosnikom in ki
ga podjetje ne bi moglo storiti, ce bi obstajala konkurenca
- .0%&:&=$(&) 1=.%-C& 0%&)=-:28.<&A- 0.=.B-8-
- skoda: drugim podjetjem ali potrosnikom mora biti povzrocena skoda ali pa mora obstajati moznost da
skoda nastane; skodo mora biti posledica nedovoljenega ravnanja ni vsaka skoda posledica zlorabe
polozaja
- nedopustnost ravnanja: nedopustna so ravnanja, ki jih podjetje ne bi moglo storiti, ce ne bi imelo
prevladujocega polozaja; nedopustno je lahko tudi ravnanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim obicajem;
- korist prevladujocega podjetja: podjetje mora imeti od zlorabljanja prevladujocega polozaja korist;
vendar vsaka korist od prevladujocega polozaja se ne pomeni zlorabe, to se presoja v vsakem
primeru posebej
TIPI!NI PRIMERI ZLORABE PREVLADUJO!EGA POLOAJA
- 0%$6&%$ 1=.%-C@ '$ 4. &'4&60=$G$'-($)/. /->(&($ ) 1-'./2
- pogojevanje nepostenih prodajnih ali nakupnih cen
- neupraviceno zvisevanje ali znizevanje cen
- omejevanje proizvodnje, trgov ali tehnicnega napredka
- uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z razlicnimi poslovnimi partnerji
- pogojevanje sklepanja pogodb z dodatnimi obveznostmi, ki niso povezane z vsebino teh pogodb
- nasteta dejanja so sama po sebi /&A-($)/- in 0.)1%.<-8. >'.:.
- /-6&/ .>'.:.)-/8- drugih podjetij 4& 0%&:0.4(-)=8- in ga ni treba posebej dokazovati, podjetje s
prevladujocim polozajem se mora zavedati, da s takim ravnanjem povzroca skodo
UGOTAVLJANJE PREVLADUJO!EGA POLOAJA 0merjenje tr.ne moi1
- pri 2A.(-)=8-/82 0%&)=-:28.<&A- 0.=.B-8- je treba:
- definirati upostevni trg
- ugotoviti, da je podjetje z visokim trznim delezem aktivno na upostevnem trgu
- ugotoviti, da ni realne moznosti, da bi konkurenti zmanjsali ali omajali moc prevladujocega podjetja
- ugotoviti, da prevladujoci polozaj obstaja na dolocenem geografskem trgu
12.3.3 KON#ENTRA#IJA PODJETIJ
POJEM KON#ENTRA#IJ
- './3&/(%-3$8& so razlicne oblike zdruzevanja podjetij, s katerimi se stevilo konkurentov na trgu zmanjsa
- koncentracije nimajo samo negativnih ekonomskih ucinkov ampak tudi pozitivne
- zato je pri 0%&4.8$ './3&/(%-3$8& bistveno, ali je oz. bi lahko bila zaradi koncentracije omejena, izkrivljena
ali preprecena ucinkovita konkurenca
- 0%&0.)&:-/& 4. './3&/(%-3$8&@ '$ 0.)&<28&8. 6.< &/&A- -=$ )&< 0.:8&($8@ 0%$ (&6 0- C$4()&/.
16-/8>28&8. -=$ ./&6.A.<-8. 2<$/'.)$(. './'2%&/3. /- 20.>(&)/&6 (%A2
- glede na obseg in znacaj obstajata dve vrsti koncentracij:
- zdruzitve: subjekti se zdruzujejo, da bi zadrzali polozaj na trgu 0statusne koncentracije1
5
- prevzemi: namenjeni so krepitvi trznih vlog 0pogodbene, obligacijske koncentracije1
EKONOMSKI U!INKI KON#ENTRA#IJ
POZITIVNI U!INKI
- poveca se ucinkovitost podjetja
- vecja rentabilnost poslovanja podjetja
- vecje sposobnosti za raziskave in razvoj
- lastno financiranje
- notranje kadrovske rezerve
- napoved zdruzitve poveca ucinkovitost
- krepitev nacionalnega gospodarstva
NEGATIVNI U!INKI
- koncentriranost trga se povecuje 0manj igralcev1
- prihaja do koluzije 0zdru.itev pripelje do
usklajenih ravnanj1
- novo podjetje je tako mocno, da lahko izvaja
samostojne ucinke 0hoe izkoristiti mo.nost za
monopolni dobiek1
- velika koncentracija politicne moci podjetja
ZDRUITEV PODJETIJ
- pri 1:%2B$()$ se dve ali vec predhodno neodvisnih podjetij nadomesti z enim novim podjetjem
- '.( 1:%2B&)-/8& =-5'. >(&8&6.:
- pridobitev premozenja drugega podjetja: novo podjetje dobi premozenje spojenih podjetij 0aHuisition,
merger1
- pridobitev deleza drugih podjetij: nakup delnic, poslovnih delezev, a mora imeti dovolj pomemben
obseg
- nastanek koncerna ali podobnih oblik: odvisno podjetje je podrejeno vodenju gospodujocega podjetja
- razlicne oblike podreditve drugemu podjetju: gre za delovanje na racun drugega podjetja, pogodba o
odvajanju dobicka, zakup podjetja
- enak osebni sestav nadzornega sveta ali uprave: tudi to mora imeti dovolj pomemben obseg
PREVZEM PODJETIJ
- pri 0%&)1&62 eno ali vec podjetij pridobi nadzor nad delom drugega podjetja 0z nakupom vrednostnih
papirjev ali premo.enja, s pogodbo, na kakr/enkoli drugaen nain1
- del nad katerim je pridobljen nadzor, morajo biti 40.4.C/$ 4-6.4(.8/&A- 0.:8&(/$>'&A- :&=.)-/8-
- /-:1.% nad podjetjem predstavljajo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki .6.A.<-8. -=$ :-8&8.
6.B/.4( $1)%>&)-/8& .:=.<$=/&A- )0=$)- /- (. 0.:8&(8& 0lastni/tvo celotnega kapitala ali kapitalskega
dele.a, lastni/tvo ali pravica do kakr/nekoli uporabe celotnega premo.enja ali dela premo.enja
doloenega podjetja, pravica ali pogodba, ki zagotavlja odloilen vpliv na glasovanje ali sklepe organov
podjetja1
IZJEME@ KI NE ETEJEJO ZA KON#ENTRA#IJO
- ce G$/-/</& .%A-/$1-3$8& -=$ 1-)-%.)-=/$3&, ki obicajno trgujejo z vrednostnimi papirji, pridobijo poslovne
deleze v nekem podjetju z namenom njihove nadaljnje prodaje
- ce poslovne deleze pridobijo $/)&4($3$84'& :%2BC& 1- 20%-)=8-/8&, ce pridobljene pravice uveljavljajo
zaradi ohranitve celotne vrednosti nalozb in ne vplivajo na konkurencno vedenje podjetja
PRIGLASITEV KON#ENTRA#IJE
- .C4(-8- :.=B/.4( 0%$A=-4$()& './3&/(%-3$8& ne UVK
- 1-'./ :.=.<- (2:$ '.=$<$/4'& 0%-A.)&, to pomeni da je treba koncentracija priglasiti, ko doseze
predvideni prag 0e je skupni promet zadnjih 2 let presegel I milijard S'#, e so koncentrirana podjetja
ustvarila ve kot =7J tr.nega dele.a1
- koncentracije, ki ne dosezejo predvidenega praga niso pomembne
- UVK presodi koncentracijo in izda odlocbo
PRESOJA KON#ENTRA#IJE
- UVK presoja koncentracije glede na to
- ali koncentracija ustvarja prevladujoc polozaj
- ali je zaradi tega ucinkovita konkurenca bistveno oslabljena
- 46$4&= 0%&4.8& je ugotoviti, ali je koncentracija zdruzljiva ali nezdruzljiva s pravili konkurence
51
12.3.4 DUMPINEKI UVOZ
- za :260$/>'$ 2).1 gre, ce je blago uvozeno po ceni, ki je nizja od normalne vrednosti
- :260$/>'$ 0%.$1).: je na tujem trgu naprodaj mnogo ceneje, ker za pokritje nizje cene pa poskrbi
prodajalec ali izvoznik s pomocjo visjih cen istega proizvoda na domacem trgu
- :260$/A 4-6 0. 4&C$ /$ 0%&0.)&:-/, zato ne more priti do odskodninske odgovornosti
- sankcija proti dumpinskemu uvozu je samo -/($:260$/>'- :-8-(&)
- ni vsak poceni uvoz hkrati tudi dumpinski uvoz, biti mora pravno relevanten
- v vsakem posameznem primeru je treba :.'-1-($@ :- 8& $1).1/- 3&/- /$B8- .: /.%6-=/& )%&:/.4($
UGOTAVLJANJE NORMALNE VREDNOSTI
- 0%$6-%/- 6&(.:-: primerjanje cene po kateri se proizvod prodaja na domacem in na tujem trgu
- 42C4$:$-%/- 6&(.:-: kadar se enak proizvod na domacem trgu sploh ne prodaja ali prodaje ne
omogocajo pravilne primerjave, se normalna cena ugotovi:
- primerjanje s ceno, po kateri se proizvod izvaza v tretjo drzavo
- konstruirananje vrednosti proizvoda: sesteje se proizvodne stroske, rezijske in prodajne stroske ter
dobicek
- 0.4&C/& 6&(.:& 1- :%B-)& 1 /&(%B/$6 A.40.:-%4().6:
- primerjanje s ceno, po kateri se proizvod prodaja v drzavi trznega gospodarstva
- konstruiranje vrednosti enakega proizvoda v tretji drzavi trznega gospodarstva
- primerjanje s ceno, ki se za enak proizvod placuje na obmocju EGS z razumno stopnjo dobicka
- 0.4&C/- 0%-)$=- 1- :.=.<-/8& /.%6-=/& )%&:/.4($ )&=8-8. 1-:
- tranzitna prodaja: ce se blago prodaja prek tretje drzave, se lahko vzame v postev prodajna cena v
drzavi izvoza ali v drzavi dejanskega izvora
- povezane stranke: pri ugotavljanju normalne vrednosti se ne upostevajo prodajni posli med strankami,
ki so medsebojno povezane ali imajo sklenjen kompenzatorni dogovor
UGOTAVLJANJE IZVOZNE #ENE
- 0%$6-%/- 6&(.:-: izvozna cena je dejansko placana cena, zmanjsana za dajatve, popuste, rabate
- './4(%2$%-/8& $1).1/& 3&/&: ce prave izvozne cene ni
PRIMERJAVA MED NORMALNO VREDNOSTJO IN IZVOZNO #ENO
- normalna vrednost in izvozna cena se morata nanasati na isto fazo v trgovanju, da sta realno primerljivi
- primerjavo je treba opraviti /- 0.:=-A$ (.)-%/$>'$ 3&/& 0treba je upo/tevati uvozne dajatve, davki,
prodajne stro/ke1
STOPNJA DUMPINGA (dumpin/ke mar.e)
- stopnja dumpinga je znesek oz. .:4(.(&'@ 1- '-(&%&A- /.%6-=/- )%&:/.4( 0%&4&A- $1).1/. 3&/.
- stopnja dumpinga je 0.:=-A- 1- :.=.<$(&) maksimalne -/($:260$/>'& :-8-()&
12.3.5 SUBVEN#IONIRAN UVOZ
- za 42C)&/3$./$%-/$ 2).1 gre, kadar je bilo blago, ki se uvaza, delezno neposredne ali posredne pomoci
pri proizvodnji ali izvozu v drzavi, iz katere blago izvira ali iz katere se izvaza
- 42C)&/3$./$%-/$ 0%.$1).: je naprodaj ceneje, ker proizvajalcu del cene v obliki subvencije primakne
drzava
- sankcija proti subvencioniranemu uvozu je samo '.60&/1-3$84'- 3-%$/-
- za uvedbo kompenzacijskih carin je potrebno :.'-1-($ .C4(.8 42C)&/3$8& ) :%B-)$ $1).1- (&% /8&/.
)$>$/.
VRSTE SUBVEN#IJ
- posredne in neposredne subvencije
- subvencije, namenjene le izvozu
- subvencije, namenjene izvozu in domaci proizvodnji
ANTIDUMPINEKE DAJATVE IN KOMPENZA#IJSKE #ARINE
- ce vlada ugotovi da gre :260$/>'$ -=$ 42C)&/3$./$%-/$ 2).1 in da (-'>&/ 2).1 0.)1%.<- 1/-(/.
>'.:. :.6-<$ 0%.$1).:/8$ istovrstnega blaga ali <& (-'>/- >'.:- A%.1$, lahko po predpisanem
postopku uvede antidumpinske dajatve ali kompenzacijske carine
- 1/-<$=/.4($ -/($:260$/>'& :-8-()& -=$ '.60&/1-3$84'& 3-%$/&:
- zaracunava se poleg redne cene
- ne sme biti vecja od stopnje dumpinga ali zneska subvencije
- velja za cas in v visini, ki sta potrebna, da se nevtralizira dumping ali subvencija, ki povzroca skodo
- 0%&:=.A 1- 2)&:C. antidumpinske dajatve ali kompenzacijske carine lahko vlozi eno ali vec podjetij, ki
pomenijo znaten del proizvodnje istovrstnega ali podobnega blaga
52
- predlog mora vsebovati podatke, iz katerih izhaja:
- verjetnost, da obstaja dumpinski ali subvencionirani uvoz
- skoda, ki nastaja ali utegne nastati na podlagi taksnega uvoza
- vzrocna zveza med dumpinskim oz. subvencioniranim uvozom ter skodo ali morebitno skodo
EKODA ZA DOMA!O INDUSTRIJO
- zoper dumpinski ali subvencionirani uvoz se ukrepa se samo, ce se dokaze, da taksen 2).1 0.)1%.<- -=$
2(&A/& 0.)1%.<$($ >'.:. :.6-<$ 0%.$1).:/8$
- obstajati mora )&%8&(/.4(@ :- 4& C. A%.1&<- >'.:- %-1)$=- ) :&8-/4'. >'.:., taksna ugotovitev mora
temeljiti na dejstvih, ne le sklepanjih
- nastajanje ali moznost nastanka skode je treba dokazati na ravni industrijske panoge, ne zadosca da
skoda nastaja ali utegne nastati le enemu ali nekaterim proizvajalcem, skoditi mora proizvajalcem kot
celoti
- dumpinski in subvencionirani uvoz morata povzrocati 1-)$%-/8& %-1).8- :.6-<& $/:24(%$8&
VZRO!NA ZVEZA
- za uvedbo zascitnih ukrepov /$ :.).=8@ :- 4& :.'-B&8. /&A-($)/$ (%&/:$ ) .A%.B&/$ $/:24(%$8$ 0ker ne
moremo vseh negativnih gibanj v ogro.eni domai industriji pripisati dumpin/kemu uvozu1
- biti mora :.'-1-/.@ :- 4. /&A-($)/$ (%&/:$ 0.4=&:$3- :260$/>'&A- $/ 42C)&/3$./$%-/&A- 2).1- in
ne drugih dejavnikov
POSTOPEK
- dolocbe ZVK urejajo le zacetno fazo postopka
- -'($)/- =&A$($6-3$8-: vlagatelji morajo predstavljati znaten del proizvodnje istovrstnega ali podobnega
blaga, dumping je mozno sankcionirati le, ce povzroca skodo celotni panogi in ne le posameznemu
proizvajalcu
- %-1& 0%&$4'-)& v primerjalnih ureditvah:
- preverjanje vloge oz. predloga za uvedbo postopka
- razposiljanje vprasalnikov o ekonomskih podatkih izvoznikom, ki so obtozeni dumpinga, uvoznikom
teh proizvodov na trg EGS, predstavnikom prizadete industrijske panoge
- preverjanje z obiskom inspektorjev na sedezu izvoznikov, uvoznikov in predstavnikov industrije
- ustno zaslisanje 0obravnava1 na kateri imajo prizadete osebe pravico do vpogleda v dokumentacijo in
podatke, na katere se bo opirala odlocitev v postopku, vendar je potrebno pri tem upostevati
varovanje poslovnih skrivnosti prizadetih podjetij
12.3.6 NEDOVOLJENA EPEKULA#IJA
- /&:.).=8&/- >0&'2=-3$8- 8& 0%&0.)&:-/-, ker izkorisca neredno stanje na trgu za pridobivanje
neupravicene premozenjske koristi
- 0.4=&:$3& nedovoljene spekulacije so 6.(/8& /- (%A2, 6.(/8& 0%$ 0%&4'%C$ ali /&20%-)$<&/. 0.)&<-/8&
3&/
- ni nujno, da bi do posledic prislo, zadosca, da dejanje utegne imeti posledice
- /&%&:/. 4(-/8& /- (%A2 pomeni pomanjkanje dolocenega blaga, neredna oskrba z blagom, omejitve pri
uvozu, hitro spreminjanje cen, obcutna inflacija, razmere, ki nastanejo z oblastnimi ukrepi...
- v nerednem stanju lahko podjetje uveljavlja neobicajne prodajne pogojev 0izjemno visoke cene
doloenega blaga1
- /-6&/ nedovoljene spekulacije je 0%$:.C$(&) /&20%-)$<&/& 0%&6.B&/84'& '.%$4($
PRIMERI NEDOVOLJENE EPEKULA#IJE
- prikrivanje blaga, omejevanje ali ustavitev prodaje
- vezanje nakupa ene vrste blaga z nakupom druge vrste
- prodaja blaga na nacin in pod pogoji, s katerimi se kupcem opazno otezuje ali onemogoca nakup blaga
- sklepanje fiktivnih pogodb o nakupu ali prodaji
- nedolocitev roka dobave blaga
- pogojevanje prodaje blaga z vnaprejsnjim placilom celotne ali delne kupnine
12.3.7 DRAVNE POMO!I
- :%B-)/- 0.6.< je enostranski ukrep drzave, ki predstavlja breme za drzavo in prinasa koristi uporabniku
- bistveno je, da je drzavna pomoc dana je brez pravega razloga in brez ustrezne protistoritve podjetja
0protistoritve sploh ni ali ima premajhno vrednost glede na prejeto pomo1
- taksne drzavne pomoci so 0%&0.)&:-/&
- za 2A.(.)$(&)@ -=$ 8& C$=- 0.:&=8&/- :%B-)/- 0.6.<, je treba kumulativno 2A.(.)$($:
53
- obstoj drzavne pomoci, ki prinasa koristi uporabniku
- da je pomoc zagotovljena iz drzavnih virov 0sem /tejejo tudi dr.avni viri na lokalni ravni1
- da dodeljena drzavna pomoc izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med drzavami clanicami EU
IZJEMOMA DOVOLJENE DRAVNE POMO!I
- :.).=8&/& :%B-)/& 0.6.<$ so izjeme od nacela prepovedi drzavnih pomoci
- locimo dve vrsti izjem:
- izjeme ki so dovoljene po sami pogodbi: pomoci socialnega znacaja, namenjene posameznim
potrosnikom, pomoci za odpravo skode, povzrocene z naravnimi nesrecami ali izrednimi razmerami,
pomoc Vzhodni Nemciji za razvoj gospodarstva
- izjeme, o katerih odloca Komisija Evropske skupnosti: pomoci za spodbujanje gospodarskega razvoja
na socialno ogrozenih obmocjih, pomoci za izpeljavo pomembnega projekta v skupnem evropskem
interesu, pomoci, da se odpravijo motnje v gospodarstvu drzave clanice, pomoci za olajsanje razvoja
gospodarskih dejavnosti ali gospodarskih obmocij, pomoci za ohranjanje kulturne ali naravne
nacionalne dediscine, pomoci, za katere Svet Evropske skupnosti poda posebno odlocbo
PRIMER 1
ACE*E9) gre za teFtilno tovarno Arebold, ki je izdelovalo istilno krpo Areleda. Ktartalo je na ime &ileda.
&ileda pravi, da je dejanja Arelede nelojalno.
Sodnik odloci, da gre res za nelojalno konkurenco in prepove uporabo imena Preleda. me res ni enako,
koncnica in artikel pa dajeta moznost za uveljavljanje dolocene pravice, obenem pa gre za nasprotovanje
dobrim poslovnim obicajem
PRIMER 2
GC?(9'G5$O(S#E(5 v >7 letih pride na trgu E? do dogovora med tema dvema podjetjema, da bo Grundig
v Drancijo prodajal le preko $onstena. Skupaj ustanovita v Dranciji novo blagovno znamko Gint. Grundig se
tudi zave.e, da ne bo prodajal nobenemu drugemu podjetju, ki bi utegnilo prodajati v Dranciji.
Gre za primer '-%(&=/&A- (%A-. Zlorabili so blagovno znamko za doloceno pravico v nasprotju z namenom
ustanovitve. Blagovna znamka se je ustanovila le zato, da se pridobi boljsi polozaj v konkurenci.
13. POGODBENO PRAVO
13.1POGODBA
Je pravni posel, ki nastane na podlagi soglasja volje strank.
Gre za sporazum soglasja volje med dvema ali vec osebami, ki imajo cilj, da se spremeni, oblikuje ali preneha
eno ali vec obligacijskih razmerij.
Za veljavno sklenjeno pogodbo se zahtevajo dolocene predpostavke, ki so:
- stranki morata biti poslovno sposobni
- imeti morata pravo voljo
- posel mora biti mogoc in dopusten
2osebna oblika za izkazano voljo je predpostavka le v nekaterih primerih. Prav tako so za posamezno
pogodbo lahko dolocene druge posebne predpostavke.
BISTVENE SESTAVINE POGODBE
V zvezi z ugotavljanjem soglasja volj je med pogodbenimi sestavinami treba razlikovati bistvene (essentialia
negotii) in nebistvene sestavine(naturalia negotii).
Stranki morata:
1. izrecno soglasati o pogodbenem tipu
2. izrecno soglasati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa
3. o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne
sme biti izkazano nesoglasje
Glede soglasja o nebistvenih sestavinah velja:
- ce nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih
sestavinah izkazano soglasje, dolocijo se po pravnih pravilih
- ce stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi
enaka volja nasprotne stranke.
FAZE PRI SKLEPANJU POGODB
Glede pravnih posledic je dejanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe mogoce razdeliti v tri faze:
popolnoma neobvezujoca faza
54
pogajanja pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe, vendar je stranka, ki se neposteno pogaja,
odskodninsko odgovorna.
ponudba in sprejem ponudbe ponudba ponudnika veze. e jo naslovnik sprejme, je pogodba
sklenjena.
2ON#D%. IN +2"E-E3 2ON#D%E

Predlog za sklenitev pogodbe ucinkuje kot ponudba (oferta) samo, ce so izpolnjeni opredelilni elementi
ponudbe:
predlog mora izrazati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan
vsebovati mora bistvene sestavine in
naslovnik mora biti dolocen
S0%&8&6 0./2:C& $/ /8&A.)$ 2<$/'$
Sprejem ponudbe je prav tako kot ponudba enostranska izjava volje, le, da ne ustvarja ucinkov samo za
naslovnika, to je osebo, ki izjavi sprejem. Sprejem ponudbe pomeni, da je pogodba sklenjena. Pogodba je
sklenjena, ce so kumulativno izpolnjeni pogoji:
1. sprejem mora biti pravocasen sprejem je pravocasen, ce naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe
k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. zjemi od tega pravila sta:
sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati
zapoznela vrocitev izjave o sprejemu
2. sprejem mora biti istoveten s ponudbo sprejem je istoveten s ponudbo, ce se vsebina izjave o sprejemu
ponudbe sklada s ponudbo, saj sicer ne moremo govoriti o soglasni volji obeh pogodbenih strank. zjava, ki
izraza sprejem, obenem pa predlaga, da se ponudba spremeni ali dopolni, ni istovetna s ponudbo. Pomeni, da
je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejsnjemu ponudniku(nasprotna ponudba).
3. izrazati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan
N-<$/$ 40%&8&6- 0./2:C&
Ponudba se lahko izjavi:
1. izre/no
2. s konkludentnim ravnanjem ponudba se lahko sprejme z dolocenim ravnanjem, brez izrecne izjave, ce
taksen nacin sprejema dopusca ponudba sama, praksa, vzpostavljena med strankama ali obicaji
3. mol&e po splosnem pogodbenem pravu molk naslovnika ne pomeni, da sprejme ponudbo. Pri g.p.p. pa je
takrat, ko naslovnik sicer molci, a dolocena okoliscina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraza sprejem,
pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena. OZ doloca dva primera, ko se kljub naslovnikovemu molku
steje, da ponudbo sprejema. To sta:
stalna poslovna zveza glede dolocenega blaga
izvajanje narocil in dolocenih dejavnosti
2OA.-.N-.
O pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo.
Za presojo, ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba
upostevati predvsem objektivna, namrec kako praksa vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni stranki
upraviceno vzbudi prepricanje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopila v fazo pogajanj. V fazi pogajanj
je lahko samo ena stranka, lahko pa obe.
N&0.>(&/- 0.A-8-/8- ,pogajanja brez namena skleniti pogodbo
e stranka od pogajanj odstopi zaradi razloga, ki je po objektivnih merilih neupravicen, ji je mogoce ocitati, da
v resnici niti ni imela nameniti skleniti pogodbo, oziroma vsaj ne bi smela izkazovati tega namena.
2rimeri pogajanj brez namena skleniti pogodbo (nepostena pogajanja):
1. ce stranka ve, da ne bo zmogla financnih sredstev
2. ce stranka ve, da ni sposobna tehnicno ali v zahtevanem roku izvrsiti posla
3. ce se pogaja zato, da drugemu prepreci sklenitev posla
4. ce stranka ugotovi, da so njene ocene o lastnih potrebah po blagu ali storitvah napacne
5. ce stranka ugotovi, da so njene kalkulacije cene napacne
2rimeri 20%-)$<&/&A- .:4(.0- .: 0.A-8-/8;
stranka izve za slabo premozenjsko stanje nasprotne stranke
stranka izve, da lahko najde izvajalca po ugodnejsi ceni
stranka zaradi dodatnih zahtev nasprotne stranke ugotovi, da njeno blago ne ustreza
stranka izve, da nasprotna stranka ni pripravljena zagotoviti zavarovanj za izpolnitev pogodbenih
obveznosti
55
nasprotna stranka pove, da v primeru dosezenega soglasja ni pripravljena potrditi pisnega zapisa o
sklenitvi pogodbe
O:>'.:/$/4'- .:A.).%/.4( 1- /&0.>(&/. 0.A-8-/8&
Stranka, ki se je neposteno pogajala, mora drugi stranki povrniti skodo. V fazi pogajanj je stranka nacelno
upravicena do stroskov v zvezi s pogajanji, ne pa tudi do stroskov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih
obveznosti, saj pogodba se ni sklenjena. Pogajanja ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe.
P%&:=.A$ 8-)/.4($ 1- 4'=&/$(&) 0.A.:C& +)-C$=. ' :-8-/82 0./2:C
Eden od opredelilnih elementov za ponudbo je dolocenost ponudnika oziroma ponudnikov. Slovensko pravo,
tako kot vecina pravnih redov normira individualno ponudbo. Ponudbe javnosti (splosne ponudbe) pa nacelno
ne steje za ponudbo.
e predlog izraza predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni
namenjen doloceni osebi, ampak nedolocenemu stevilu oseb, se nacelno steje kot vabilo k dajanju ponudb.
P%&:=.A$ 8-)/.4($ 1- 4'=&/$(&) 0.A.:C& ,%-14(-)=8-/8& C=-A-
Razstavljeno blago z oznacitvijo cene se ne steje kot vabilo k dajanju ponudb (kar velja za predlog naslovljen
nedolocenemu stevilu oseb), ampak kot ponudba.
P%&:=.A$ 8-)/.4($ 1- 4'=&/$(&) 0.A.:C& , '-(-=.A$ $/ .A=-4$
Katalogi, ceniki tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedolocenemu stevilu
oseb, stejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Posiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe.
P%&:=.A$ 8-)/.4($ 1- 4'=&/$(&) 0.A.:C& , 8-)/$ %-10$4@ =$3$(-3$8-
V javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodocem poslu in
pogojih za izbiro pogodbene stranke. Javni razpis predvsem ne izraza volje razpisovalca, da zeli zgolj na
podlagi te izjave skleniti pogodbo(ne izraza animus contrahendi), torej ne izpolnjuje vseh opredelilnih
elementov za ponudbo.
Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnizjo ceno. Toda ta obveznost se
ne ustvari ucinkov ponudbe. e torej oseba objavi vabilo k licitaciji in prekrsi svojo obveznost sklenitve
pogodbe s tistim, ki ponudi najnizjo ceno, odgovarja le odskodninsko.
PREDPOGODBA
Predpogodba (pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obvezeta, da
bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbo skleneta
stranki takrat, ko zelita vzpostaviti obveznostno razmerje, a se ne zelita prevzemati obveznosti iz glavne
pogodbe. Najpogostejsi razlog je, da se niso znane vse okoliscine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz
glavne pogodbe.
P%-)/$ 2<$/'$ 0%&:0.A.:C&
Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je
izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati.
R.' 1- 4'=&/$(&) A=-)/& 0.A.:C&
Stranki lahko dolocita rok, v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. e ga dolocita, se mora
sklenitev zahtevati v sestih mesecih od izteka tega roka. e ga stranki ne dolocita, velja sestmesecni rok., ki
zacne teci od dneva, ko bi po naravi posla in okoliscinah pogodba morala biti sklenjena(glej 33. clen OZ, na
primer, ce stranki skleneta predpogodbo, ker obstajajo pravne ovire za sklenitev glavne pogodbe, zacne
sestmesecni rok teci takrat, ko pravne ovire prenehajo.).
"ITEV 2OAOD%E; +.N>I-E IN V2LIV +2"E3EN-ENI!OOLI8IN N. 2OAOD%ENO ".13E"-E
V slovenskem oblig. pravu je pri krsitvi pogodbene obveznosti treba ugotoviti njeno pravno naravo oziroma
vrsto krsitve. Poudarek je na tem, da so pogoji za uveljavljanje sankcij odvisni od narave krsitve. Narava
krsitve pa vsaj nacelno ne pogojuje vrste mozne sankcije.

Po OZ je v primeru krsitve pogodbenih obveznosti bistvena njena uvrstitev v neizpolnitev ali pa v nepravilno
izpolnitev.
OC=$'& /&0%-)$=/& $10.=/$()& 4.;
izpolnitev z zamudo
izpolnitev s stvarnimi napakami
izpolnitev s pravnimi napakami
56
delna izpolnitev(izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake, kolicinske napake).
V0=$) 40%&6&/8&/$5 .'.=$><$/ /- 0.A.:C&/. %-16&%8&
Nacelno velja pravilo, da kljub spremenjenim razmeram na trgu sklenjena pogodba zavezuje obe stranki.
Enako kot v splosnem pogodbenem pravu pa tudi za gospodarsko pogodbeno pravo velja, da je ob nastopu
dolocenih okoliscin nesmiselno vztrajati pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Tudi za razmerja med
gospodarskimi subjekti veljata instituta nemoznosti izpolnitve in otezenosti izpolnitve(clausula rebus sic
stantibus).
N&6.B/.4( $10.=/$()&
Pravna pravila razlikujejo nemoznost izpolnitve v fazi sklepanja pogodbe in nemoznost izpolnitve, ki nastopi
po tem, ko je pogodba veljavno sklenjena. e nemoznost izpolnitve obstaja ze ob sklenitvi pogodbe(pravna ali
dejanska nemoznost) je taksna pogodba nicna. Nemoznost izpolnitve po tem, ko je pogodba veljavno
sklenjena, se imenuje tudi naknadna nemoznost izpolnitve.
O(&B&/.4( $10.=/$()& 73=-242=- %&C24 4$3 4(-/($C24@ 5-%:45$09
Sklenjena pogodba zavezuje k izpolnitvi. Velja nacelo pacta sund servanda. Pravni redi in avtonomna pravila
pa urejajo poseben pravni institut, ki je izjema od nacela o obveznosti izpolnitve pogodbenih obveznosti.
Pravni institut ima razlicna imena, v teoriji je to clausula rebus sic stantibus, po OZ razveza ali sprememba
pogodbe zaradi spremenjenih okoliscin, mednarodna pravila pa govorijo o otezenosti izpolnitve(hardship) ali
spremenjenih okoliscinah.
Bistvene razlike med posameznimi ureditvami niso v pogojih za uporabo instituta, ampak v upravicenjih
strank.
Opredelitev otezenosti izpolnitve upostevajo se okoliscine:
- ki bistveno porusijo pogodbeno ravnotezje in
- ki so bile ob sklenitvi pogodbe nepricakovane in niso pod nadzorom strank
13.2SKLADIE!NI#A
S 4'=-:$></. 0.A.:C. se ena stranka(skladiscnik) zaveze, da bo proti placilu sprejela v skladiscenje blago
druge stranke(poloznika).

Skladiscenje ni le varovanje blaga, poudarek je na strokovnem varovanju oziroma strokovni oskrbi blaga.

B$4()&/$ 4&4(-)$/$ 4'=-:$></& 0.A.:C& sta blago in odplacni namen. Ob sklenitvi pogodbe mora biti blago,
ki naj se skladisci, doloceno ali dolocljivo. Zakonska pravila nalagajo polozniku, da ob predaji blaga
skladiscnika obvesti o posebnih lastnostih blaga in da navede njegovo vrednost.
T&6&=8/- .C)&1/.4( 4'=-:$></$'- je varovanje in oskrba blaga:
- opozarjanje poloznika o blagu
- obveznosti ob prevzemu blaga od prevoznika
- obveznosti prodaje blaga
- obveznost dopustiti pregled blaga in jemanje vzorcev
- obveznosti v zvezi s skladiscnico(listina)
Skladiscnik, ki opravlja dejavnost skladiscenja kot registrirano dejavnost, je polozniku na njegovo zahtevo
dolzan izdati skladiscnico za blago, sprejeto v skladisce (757. clen Obligacijskega zakonika -OZ).
Skladiscnica je stvarnopravni vrednostni papir. metniku vrednostnega papirja pripadajo stvarne pravice na
blagu in terjatve do skladiscnika. metnik priznanice razpolaga z blagom, imetnik zastavnice pa zahteva
prodajo blaga v poplacilo zapadle terjatve (prvi odstavek 128. clena Stvarnopravnega zakonika -SPZ).
Skladiscnica je sestavljena iz 0.C.(/$3& in 1-4(-)/$3& (758. clen OZ), ki se lahko prenasata v celoti ali vsak
del samostojno. P%&/->-(- 4& 1 $/:.4-6&/(.6. metnik zastavnice brez pobotnice ima zastavno pravico
na blagu (prvi odstavek 763. clena OZ). Po drugem odstavku 763. clena OZ morajo biti ob prvem prenosu na
zastavnici zapisani firma oz. ime ter sedez oz. prebivalisce upnika, znesek njegove terjatve vkljucno z
obrestmi, in dan zapadlosti.
Realizacija zastavnice mora upostevati prvi odstavek 764.clena OZ, ki doloca, da mora imetnik zastavnice
brez pobotnice, ki mu ni v roku placana z zastavnico zavarovana terjatev, vloziti protest po Zakonu o menici
(ZM), ker sicer izgubi pravico zahtevati placilo od prenosnikov. Zakona o menici4 ne moremo povsem
samodejno uporabiti pri protestu skladiscnice, ker se ta v posameznih lastnostnih razlikuje od menice.
57
K.62 4& 0%&:=.B$ 1-4(-)/$3- ) 0=-<$=.I
Zastavna pravica se ustanovi s prvim indosamentom zastavnice po drugem odstavku 762.clena OZ. Prvi
indosant, ki ustanovi zastavno pravico, postane glavni dolznik in ima enak polozaj kot trasant pri lastni menici
in akceptant pri trasirani menici. Zastavnica se mora predloziti prvemu indosantu v placilo, kar pomeni, da se
tudi zoper njega vlozi protest.
K:-8 4& 6.%- 1-4(-)/$3- 0%&:=.B$($ ) 0=-<$=.I
Kadar obveznost zapade dolocenega dne, je stvar jasna. Drugace je, kadar placilo zapade v roku.
Zastavnico je najprimerneje predloziti zadnji dan placilnega roka. metnik zastavnice mora vloziti protest,ce
mu ni placana v zastavnici zavarovana terjatev po zapadlosti terjatve.
O:>'.:/$/4'- .:A.).%/.4( 4'=-:$></$'-
Skladiscnik se razbremeni odgovornosti samo, ce dokaze obstoj enega od razbremenilnih razlogov in dokaze,
da je skoda povzrocena zaradi tega razloga. Za razbremenitev mora dokazati:
- da je skoda nastala zaradi okoliscin, ki se jim ni bilo mogoce izogniti ali jih odvrniti
- da je skoda nastala po krivdi poloznika, zaradi hib ali lastnosti blaga ali slabe embalaze.

P%-)$3& $/ .C)&1/.4($ 0.=.B/$'-
Pravice in obveznosti poloznika:
- obveznost dvigniti blago
- obveznosti ob dvigu oziroma prevzemu blaga iz skladisca
- obveznost placila
o pregled blaga
o grajanje ocitnih napak
o grajanje skritih napak v 7 dnevih
13.3LI#EN!NA POGODBA
Licenca je temeljni pravni instrument za 0%&/.4 $1'.%$><-/8- 0%-)$3 $/(&=&'(2-=/& =-4(/$/&, lahko pa tudi
drugih absolutnih pravic.
Locevati moramo med =$3&/</. 0.A.:C. kot dvostranskim in 0.:&=$()$8. =$3&/3& kot enostranskim poslom.
L$3&/3- ni nujno podeljena na podlagi licencne pogodbe, ampak lahko tudi samostojno. Pravna narava
licence je v precejsnji meri odvisna od narave pravice, na katero se nanasa. Njena vsebina je lahko
opredeljena pozitivno ali negativno, podelitev licence pa kot razpolagalni ali kot zavezovalni posel, od cesar je
odvisno predvsem pravno ucinkovanje licence proti tretjim osebam. Tehnicno znanje, ki ni varovano z
absolutno pravico, je lahko predmet licence, ce predstavlja poslovno skrivnost.
Licencna pogodba povzroci nastanek trajnega pogodbenega razmerja za dolocen ali nedolocen cas. V tem
se loci od prodajne pogodbe. Poleg tega dajalec licence ne prenasa svoje pravice, temvec le njeno uporabo.
Zaradi te znacilnosti pravna teorija licencno pogodbo steje za tip rabokupa. Pravica je lahko predmet
rabokupa samo, ce kaj prinasa. 'zkori/anje licenciranih pravic industrijske lastnine pa je v tem, da se te
pravice uporabijo v proizvodnji ali na trgu in dajejo imetniku licence ugodnosti.

Licencna pogodba se res najbolj pribliza zakupu pravi/e (tudi po tipicni interesni podlagi), od katerega pa se
temeljno razlikuje v tem, da isti predmet ne more biti dan v zakup vec neodvisnim osebam, medtem ko je pri
licenci tak polozaj obicajen.
L$3&/</- 0.A.:C- je dvo5 ali vestranski posel, s katerim se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju
podelil licenco 0dovoljenje za izkori/anje varovane netelesne dobrine1, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal
doloeno plailo 4 licennino.
z pogodbe nastanejo vzajemne pravice in obveznosti za obe stranki.
OC)&1/.4($ :-8-=3- =$3&/3&, ki jih predvideva OZ, so na primer izrocitev predmeta licence, dajanje obvestil in
navodil, odgovornost za tehnicno izvedljivost in uporabnost predmeta licence in za pravne napake.
OC)&1/.4($ 0%$:.C$(&=8- =$3&/3& pa so izkoriscanje predmeta licence, varovanje njegove morebitne
zaupnosti, zaznamovanje blaga z oznacbo o proizvodnji po licenci, porocanje o obsegu izkoriscanja predmeta
licence itd. Navedene obveznosti strank torej izvirajo iz licencne pogodbe in ne iz same licence. To posebej
pride do izraza pri licencah, ki niso pogodbene narave, temvec so pridobljene z odlocbo pristojnega
drzavnega organa. S podelitvijo prisilne ali uradne licence nosilec patenta namrec ni zavezan k nikakrsnemu
pozitivnemu dejanju, temvec le na opustitev realizacije prepovednih upravicenj. Ne odgovarja torej za pravne
ali dejanske napake predmeta licence in pridobitelju licence ni zavezan dajati navodil, obvestil ali tehnicne
dokumentacije, potrebne za prakticno uporabo izuma. V4&C$/- tipicne licencne pogodbe pa po obsegu dalec
58
presega vsebino gole licence licenca je samo eden od vec njenih elementov. Gre seveda za bistveni
element licencne pogodbe, medtem ko vse druge obveznosti strank, navedene v OZ, pomenijo naturalia
negotii.
PRIMER 1
P./2:/$' 0./2:$ 1" ( 8-C.=' $/ ($ %&<&>@ :- '20$> 2" (@ - 8$5 0./2:/$' 2" ( /$6-. K-8 (. 0.6&/$I
V poslovni praksi pomeni, da kupis 10 t. Setje se, da je 10 t sprejel, za 10 t pa je dal novo ponudbo.
P./2:/$' 0./2:$ 2" ( 8-C.=' $/ ($ %&<&>@ :- '20$> 17 (. K-8 (. 0.6&/$I
Pomeni za 17 t sprejem ponudbe, za 3 t pa odklonitev.
K-8 ) .C&5 0%$6&%$5 0.6&/$@ <& 8& '.=$<$/- C$4()&/ &=&6&/( 0.A.I
Vse to pomeni odklonitev.
PRIMER 2
P. 0.>($ 4$ .: 1/-/& 1-=.BC& 0%&8&= =&(-'@ '$ 0./28- 2A.:&/ /-'20 '/8$A. A=$ 8& (-' =&(-' 0./2:C-I
K-'>/- 4-/'3$8- 1-:&/& 0.>$=8-(&=8-@ <& 4& 0%&6$4=$ A=&:& 1-0$4-/&A- /- =&(-'2I
To ni ponudba 8& )-C$=. ' :-8-/82 0./2:C&. Oseba, ki je dala taksno vabilo k dajanju ponudbe je odskod.
odgovorna, ce brez utemeljenega razloga ne sprejme ponudbe. Utemeljen razlog je, ce izdelki zmanjkajo,
neutemeljen pa, ce si posiljatelj premisli.
PRIMER 3
P%.:-8-=&3 A $/ '20&3 B 4(- 4'=&/$=- 0.A.:C. . 0%.:-8$ '.6C$8-@ 0%$ <&6&% 8& '20&3 0=-<-=. K.6C$
'=82C .0.6$/2 '203- /$ C$= :.C-)=8&/@ 8& '20&3 )=.B$= (.BC. /- 0=-<$=. 1".""" EUR 1 1-'./4'$6$
1-62:/$6$ .C%&4(6$ (&% 1-(%8&)-=@ :- 0%&:4(-)=8- 0=-<$=. 5.""" EUR@ '$ 8$5 8& 0=-<-= 0%.:-8-=32 .C
0.:0$42 0.A.:C&@ -%. $/ :- 62 8& 1-(. :.=B-/ 0%.:-8-=&3 )%/$($ :).8/$ 1/&4&' -%&.
K-'>/& 0%-)/& 6.B/.4($ $6- '20&3I
Dani znesek ni ara, ker mora biti ara dogovorjena med strankama (ara se ne domneva) in dobro je, da se tudi
zapise, da gre za aro zaradi lazjega dokazovanja pri morebitnem kasnejsem sporu. Dani znesek je v nasem
primeru avans in ker A ni izpolnil svoje obveznosti niti v dodatnem roku, lahko B dani avans zahteva nazaj. e
mu je pri tem nastala skoda, lahko zahteva tudi odskodnino.
A=$ 0%&:4(-)=8- './'%&(/. 0=-<$=. 5.""" EUR -%.I
Konkretno placilo ne predstavlja are temvec avans.
PRIMER 4
P.A.:C&/$ 4(%-/'$ A $/ B 4(- 4& :.A.)-%8-=$ . 4'=&/$()$ 0%&:0.A.:C& 1- 0%.:-8. 5=&)-@ 0%$ <&6&% /$4(-
0.:0$4-=$ 0%&:0.A.:C&/& =$4($/& 6&:(&6 0- 8& 0.(&/3$-=/$ '20&3 0=-<-= -%. ) )$>$/$ 1"L 0.A.:C&/&
)%&:/.4($.
A=$ 8& C$= :.A.).% . -%$ )&=8-)/. 4'=&/8&/I
Dogovor o ari ni bil veljavno sklenjen. Za predpogodbo se zahteva, da je sklenjena v taksni obliki kot se
zahteva za glavno pogodbo. Ker se za poslovanje z nepremicninami zahteva pisna oblika, predpogodba pa ni
izpolnjevala zahtevane oblicnosti (neveljavna), je neveljavna tudi glavna pogodba. Ara je akcesorna obv. in
ker glavna pogodba ni veljavna, lahko kupec zahteva placani znesek (aro) nazaj.
PRIMER 5
P.A.:C&/- 4(%-/'- A@ '$ 8& 0.A.:C&/$ 4(%-/'$ B $1%.<$=- -%. (&% 8& C$=- '-4/&8& .:A.).%/- 1-
/&$10.=/$(&) .C)&1/.4($@ 8& B+82 40.%.<$=@ :- /-8 '-% .C:%B$ 0%&8&(. -%.@ ./- 7A9 0- 4& )&< /& <2($
)&1-/&A- $1 0%&)1&(& .C)&1/.4($.
A=$ 8& A %-)/-= 0%-)$=/.I
Ni ravnal pravilno, ker ima pogodbi zvesta stranka moznost izbire (ali vztraja pri izpolnitvi pogodbe ali pa
obdrzi prejeto aro).
A=$ =-5'. 1-5(&)- B '=82C (&62 $10.=/$(&) .C)&1/.4($I
Lahko, ker je B pogodbi zvesta stranka in ima pravico izbirati med tem ali vztraja pri izpolnitvi obveznosti ali pa
obdrzi aro.
13.4OBLIKE ZAGOTAVLJANJA POGODBENE DIS#IPLINE
S sredstvi za zagotavljanje pogodbene discipline oz. utrdilnimi sredstvi gre razumeti tiste pravne institute s
katerimi se sopogodbeniki na temelju dogovora zavarujejo, da bodo obveznosti iz njihove pogodbe v celoti
izpolnjene.
Med sredstva za zagotavljanje pogodbene discipline uvrscamo predvsem:
- sredstva, ki so lahko ze v pogodbi posebej dogovorjena: npr. 0.A.:C&/- '-1&/@ -%-@ 0.%.>().@
)-%><$/-@ .:4(.0/$/-@ 0%&:28&6;
- sredstva, ki so dolocena z OZ: npr. 1-4(-)/- 0%-)$3-@ 0%$:%B/- 0%-)$3-.
59
13.4.1 POGODBENA KAZEN
Z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zaveze, da bo v primeru krsite svoje pogodbene obveznosti, ali v
primeru svoje zamude nasprotni stranki placala dolocen denarni znesek ali ji preskrbela kaksno drugo
premo.enjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoce uveljavljati le, ce sta se stranki zanjo :.A.).%$=$.
Bistvena razlika med od)kodnino in pogodbeno kaznijo je v tem, da se odskodnina lahko uveljavlja le, ce
nastane skoda. Nastalo skodo mora dokazati upnik. Pogodbeno kazen pa je mogoce uveljavljati ne glede na
nastalo skodo.

Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov:
- ker grozi dolzniku in ga s tem vzpodbuja k pravilni izpolnitvi
- ker v primeru krsitve pogodbenih obveznosti .=-8>- 0.=.B-8 20/$'-
Pogodbena kazen (ali konkurencna klavzula) mora biti dolo&ena v pogodbi , sicer ne velja!
13.4.2 ARA
A%- 7=$'.G@ 1-:-)9 >=. 4 >I. len O@, je dolocen znesek denarja ali dolocena kolicina nadomestnih stvari, ki ga
ena stranka izroci drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je klasicni institut za utrditev pogodbenih
obveznosti, ob tem pa ima se poseben pomen v zvezi s sklenitvijo pogodbe in njeno izpolnitvijo 0potrditev
sklenitve pogodbe1. V zvezi s sklenitvijo pogodbe zato, ker je ara realni kontrakt 0potrebna je dejanska
izroitev denarja ali doloene stvari1. Kadar je med strankama dogovorjena ara, je pogodba sklenjena sele
takrat, ko je ara dana.
Ara se izroci ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti 0vasih 6. obrok1,
zato povezuje 4'=&/$()&/. (stipulacijsko) in $10.=/$()&/. (solucijsko) fazo pogodbe.
Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni
dolznika, s tem pa nanj pritiska, da ne pride do neizpolnitve.
0avans L plailo vnaprej 4 ne utrjuje obveznosti1
13.4.3 ODSTOPNINA
Odstopnina (skesnina) ne utrjuje pogodbenih obveznosti, ampak jih rahlja. Na podlagi dogovora o odstopnini
ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu ucinkuje le, ce je hkrati z
izjavo dana tudi odstopnina, to je dolocen znesek denarja ali druga premozenjska korist.
13.4.4 POROETVO
Porostvo (fideuissio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolnikovi0 obveznosti. P.%.' je
oseba, ki se zaveze doloceni osebi (tujemu upniku), da ji bo izpolnila obveznost, ce ji obveznosti ne bo izpolnil
njen dolznik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolzniku zavarovana. Upniku je se naprej
zavezan obveznost izpolniti dolznik, vendar pa je poleg dolznika v zavezi tudi porok. Porostvo utrjuje
dolznikovo obveznost do upnika. 2oro)tveno pogodbo skleneta porok in upnik. Glavni dolznik ni stranka
porostvene pogodbe.
RAZLIKA SOLIDARNO , SUBSIDIARNO POROETVO
Pri +#%+IDI."NE3 2O"OTV# mora upnik najprej terjati glavnega dolznika, in sele ce ta obveznosti ne
izpolni, sme terjati poroka. e terja poroka, ima ta ugovor vrstnega reda (beneficium ordinis) da terja
najprej glavnega dolznika.

Pri +OLID."NE3 2O"OTV# lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolznika ali od poroka.
Sinonim za solidarno porostvo je, da porok odgovarja kot porok in planik.
13.4.5 VARE!INA
Varscina je dolocen denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi stranki za utrditev sklenitve pogodbe ali za
zagotovitev izpolnitve obveznosti iz pogodbe.
e stranka v zavarovanje izpolnitve ali utrditve obveznosti ne bi polozila varscine, lahko druga stranka razdre
pogodbo.
Varscina se po svoji vsebini razlikuje od -%& v tem, da ara zavaruje interese obeh strank, varscina pa varuje le
prejemnikov (upnikov) interes.
6
13.4.6 PREDUJEM
Predujem je denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi stranki ob sklenitvi pogodbe ali med njenim
izvr)evanjem. Predujem pomeni ze delno izpolnitev obveznosti, se pravi da z njim utrdimo in olaj/amo njeno
izpolnitev.
IZPITNO VPRAEANJE:
$aj imata skupnega in v em se razlikujeta pravna instituta 8-6<&)-/8- in A-%-/3$8&?
1. Za oba instituta je skupno to, da se nanasata na napake na prodani stvari in da pravna pravila kupcu
zagotavljajo izpolnitev pogodbe ter povrnitev skode.
2. Pomembne so razlike so predvsem v podlagi ter vsebini zahtevkov oz. sankcij. Pri jamcevanju ima
kupec praviloma prosto izbiro med sankcijami in ne glede na to za katero moznost se je odlocil ima
kupec pravico tudi do povrnitve skode. Pri garanciji pa je potrebno najprej uveljavljati zahtevek za
popravilo napake na prodani stvari. e pa mu prodajalec stvari ni popravil ali zamenjal v dolocenem
roku, lahko kupec razdre pogodbo ali zniza ceno in zahteva odskodnino.
Odgovornost se pri jamcevanju nanasa na vse tiste kupljene stvari, ki imajo stvarne napake,
odgovornost pri garanciji pa se nanasa samo na tehnicne stvari.
13.5POGODBE PRIZADEVANJA
6. MANDATNA POGODBA
2. POGODBA O POSREDOVANJU
<. AGENCJSKA POGODBA Gpogodbo o trgovskem zastopanju
=. KOMSJSKA POGODBA
+. POGODBA O KONTROL BLAGA
>. SPEDCJSKA POGODBA
13.5.1 POGODBA O POSREDOVANJU
S pogodbo o posredovanju se 0.4%&:/$' zaveze, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z narociteljem
osebo, ki bo z njim sklenila pogodbo. Posrednik lahko sprejme izpolnitev samo, ce ima posebno 2I+NO
2OO%L.+TILO.
N-%.<$(&=8 pa se zaveze, da mu bo dal placilo, ce bo pogodba sklenjena (e je tak dogovor, dobi provizijo tudi,
e pogodba ni sklenjena).
PREKLC: narocitelj lahko narocilo preklice kadarkoli:
- ce se temu ni odpovedal,
- ce ni v nasprotju s postenjem.
OBVEZNOSTI $/ ODGOVORNOSTI POSREDNIKA:
1. mora iskati priloznosti kot dober gospodarstvenik ter opozoriti narocitelja na to,
2. mora posredovati pri pogajanjih,
3. dolzan je obvescati narocitelja o vseh pomembnih okoliscinah.
- odgovarja za skodo, ki nastane, ker je posredoval za:
- poslovno nesposobno osebo (ta je povzroil stro/ke drugemu pogajalcu),
- osebo za katero je vedel oz. bi moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti
- odgovarja za skodo, ce je brez dovoljenja narocitelja 3 osebo obvestil o vsebini narocila
PRAVI#E POSREDNIKA:
- ima pravico do placila, ko je pogodba sklenjena (razen, e ni kaj drugega dogovorjeno),
- nima pravice do povracila stroskov (razen, ce ni to bilo dogovorjeno)
- ce je dobil narocilo za posredovanje od obeh strank, lahko od vsake zahteva le polovico placila, ne sme
pa zahtevati dvojne provizije.
13.5.2 AGEN#IJSKA POGODBA
S agencijsko pogodbo oz. pogodbo o trgovskem zastopanju se (%A.)4'$ 1-4(.0/$' zavezuje, da bo ves
cas skrbel za to, da bodo 3 osebe sklepale pogodbe z njegovim narocnikom. Zastopnik sklepa pogodbe v
imenu in na racun narocnika le, ce ima za to 2OO%L.+TILO.
N-%.</$' pa se zavezuje, da mu bo placal provizijo.
ZNA!ILNOSTI:
- mora biti sklenjena v pisni obliki
- je oblika posredovanj,
- trajnost (ves as skrbel),
61
- narocnik ima na istem obmocju lahko vec zastopnikov, zastopnik pa ne more imeti vec narocnikov
(konkurencna klavzula!),
- zastopnik je lahko fizicna ali pravna oseba, ki opravlja zastopanje kot svoj poklic ali dejavnost.
OBVEZNOSTI AGENTA:
- ves cas mora skrbeti za to, da bodo 3 osebe sklepale pogodbe z njegovim narocnikom,
- skrbeti mora za narocnikove interese, upostevati njegova navodila in pri tem ravnati kot dober
gospodarstvenik,
- obvescati mora narocnika o vseh pomembnih zadevah za vsak posamezen posel
- za izpolnitev obveznosti iz pogodbe odgovarja samo, ce to odgovornost izrecno prevzame (potem ima
pravico tudi do del credere provizije),
- varovati mora poslovne tajnosti svojega narocnika,
- vrniti mora narocniku vse stvari, ki mu jih je ta izrocil v rabo
OBVEZNOSTI NARO!NIKA:
- zastopniku mora dati na razpolago ustrezno dokumentacijo,
- izjasniti se mora ali bo sprejel ali zavrnil podpis pogodbe,
- placilo provizije,
- dolzan je poravnati izredne stroske, ki so mu v korist ali ce so izrecno dogovorjeni
Obracunavanje provizije: narocnik mora evidentirati posle, ki jih je sklenil s posredovanjem agenta. Vsake tri
mesece mu mora poslati obracun in placati provizijo v 1 mesecu po tem.
I12. V2"..N-E:
Opisi komisijsko in agencijsko pogodbo in razvrsti njune razlike ter skupne znacilnosti.
13.5.3 KOMISIJSKA POGODBA
S komisijsko pogodbo se '.6$4$./-% zavezuje, da bo za placilo (provizijo) v svojem imenu na racun
'.6$(&/(- opravil enega ali vec poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
Komisionar ima pravico do placila, tudi ce ni bilo dogovorjeno.
Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naro&ilu, ce ni s komisijskimi pravili drugace
doloceno.
2".VN. N.".V.: komisionar ni nosilec rizika za uspeh posla, temvec jamci le za pravilno opravljanje posla
---komitent nima pravice zahtevati od komisarja placilo odskodnine.
OBVEZNOSTI KOMISIONARJA:
6. hraniti mora zaupano blago kot dober gospodarstvenik,
2. odgovoren je tudi za nakljucno unicenje ali poskodbo blaga, ce ga ni zavaroval, ceprav bi ga bil po
narocilu moral,
<. obvestiti mora komitenta o stanju prevzetega blaga od prevoznika,
=. odgovarja tudi za uspeh posla, ce je tako dogovorjeno,
+. ker gre za del credere odgovornost ima pravico tudi do del credere provizije,
>. mora povrniti razliki in povzroceno skodo, ce je sklenil posel pod neugodnejsimi pogoji, kot mu je
dolocil komitent
OVEZNOSTI KOMITENTA:
1. placilo provizije, ko je posel izvrsen (e ne pride do izvr/itve posla po nekrivdi komitenta in ne
komisionarja, ima komisionar pravic do ustreznega plaila za svoj trud),
2. povrniti mora stroske potrebne za izvrsitev narocila,
3. komitent ni dolzan dati predujma komisionarju (razen, ce ni v pogodbi doloceno drugace)
2".VN. ".13E"-. DO 5 O+E%:
Razmerja med komitentom in 3 osebo nastane sele takrat, ko komisionar prenese na komitenta vse terjatve,
ki izvirajo iz pogodbe (cessio necessaria).
13.5.4 EPEDI#IJSKA POGODBA
IZPITNO VPR.:
Opredeli namen )pediterske pogodbe ter razloi krog )pediterski0 obveznosti
62
S spedicijsko pogodbo se >0&:$(&% zavezuje, da bo za prevoz dolocene stvari sklenil v svojem imenu na
racuna narocitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge obicajne posle in
dejanja.
N-%.<$(&=8 pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloceno placilo.
e je v pogodbi tako dogovorjeno, lahko spediter sklene prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v
imenu in na racun narocitelja.
Za tista razmerja med narociteljem in spediterjem, ki niso urejena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo
pravila o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju.
#-%$/4'- :&8-/8- $/ 0=-<$=. 3-%$/&: narocilo za odpravo stvari cez mejo vsebuje za spediterja obveznost, da
opravi vsa potrebna carinska dejanja in placa za narocitelja carinske dajatve, ce ni v pogodbi drugace
doloceno.
Z-)-%.)-/8& 0.>$=8'&; spediter je dolzan zavarovati posiljko samo, ce je bilo to dogovorjeno.
e v pogodbi ni doloceno, katere nevarnosti naj zajame zavarovanje, je spediter dolzan zavarovati stvari pred
obicajnimi nevarnostmi.
K:-8 =-5'. >0&:$(&% 1-5(&)- 0=-<$=.; spediter lahko zahteva placilo, ko izpolni svoje obveznosti iz
spedicijske pogodbe.
E0&:$(&%8&)- 1-4(-)/- 0%-)$3-: za zavarovanje svojih terjatev, nastalih v zvezi s spedicijsko pog., ima
spediter zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izrocene za spedicijo in v zvezi z njo, vse dokler jih ima v
posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoca razpolaganje z njimi.
13.6KON#ESIJA
S koncesijsko pogodbo :-8-=&3 './3&4$8& (drzava ali lokalna skupnost) in koncesionar uredita medsebojna
razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne sluzbe.
K./3&4$./-% opravlja koncesionirano gospodarsko javno sluzbo v svojem imenu in za svoj racun na podlagi
pooblastila dajalca koncesije.
Urejanje kljucnih pravnih razmerij v zvezi s koncesijo se doloci v koncesijskem aktu, ki je predpis vlade ali pa
odlok lokalne skupnosti.
K./3&4$84'- 0.A.:C- 0%&/&5-: po poteku casa, za katerega je bila sklenjena, z odpovedjo, ce je bila
sklenjena za nedolocen cas ali z razdrtjem.
13.7POGODBA O KNOP , HOP
Pri pogodbi o know how gre za to, da nekdo, ki ima neko znanje ali izkusnje, to proti placilu odstopa oz.
prodaja drugim. Poznamo:
- glede na tehniko: tehnini knoM 4 hoM,
- glede na nacin poslovanja: poslovni knoM 4 hoM
Vsebuje elemente:
1. li/en&ne pogodbe: vendar to znanje ni priznano kot patent in ne gre za monopolno izkoriscanje te
pravice,
2. prodajne pogodbe: gre za prodajo znanja in izkusenj,
3. so/ietete: zdruzevanje znanje in izkusenj
13.8POGODBA O FRANSHIZINGU
S pogodbo o fransizingu /-8&6/$' G%-/>$1$/A- 7G%-/>$1$8) pridobi pravico do sistema trzenja blaga, storitev
ali tehnologije v skladu s konceptom poslovanja :-8-=3- G%-/>$1$/A- 7G%-/>$1.%).
S to pogodbo se fransizij zavezuje, da bo proizvajal ali trzil izdelek ali storitev po navodilih fransizorja.
Fransizor pa mora fransiziju zagotavljati stalno podporo pri poslovanju, raziskavah in razvoju ter mu nuditi
pomoc pri trzenju. V zameno mu fransizij mora izplacati pristopnino (=znesek za vkljucitev v verigo) in dolocen
% od prodaje.
Fransizij mora pocakati z zacetkom poslovanja do konca izpopolnjevanja. Pri svojem poslovanju je dolzan
varovati poslovne skrivnosti in se ravnati po navodilih fransizorja.
KLAVZULA O EKSKLUZIVITETI: ta klavzula omogoca fransiziju, da ne bo imel konkurence na dolocenem
obmocju.
63
13.LI#EN!NA POGODBA
Z licencno pogodbo se :-8-=&3 =$3&/3& zavezuje, da bo pridobitelju licence delno ali v celoti odstopil pravice
izkoriscanja patentiranega izuma, tehnicnega znanja in izkusenj, znamke vzorca ali modela. P%$:.C$(&=8
=$3&/3& pa se zavezuje, da bo za to dal doloceno placilo, na nacin in tedaj, kot je to dogovorjeno v pogodbi
Licenca za izkoriscanje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoce skleniti za daljsi cas kot traja
zakonito varstvo teh pravic.
e je bila z licencno pogodbo odstopljena tudi li/en/a za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v
promet blago s to znamko samo, ce je blago enake kakovosti kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence.
V licencni pogodbi ne sme biti restriktivne klavzule.
13.1" MEDNARODNE TRGOVINSKE KLAVZULE
Po splosnem pravilu 1. odstavka 436. clena OZ do izrocitve stvari nosi nevarnost nakljucnega unicenja ali
poskodovanja stvari prodajalec. Z izrocitvijo ali s kupcevo zamudo, pa ta nevarnost preide na kupca.
V poslovni praksi pri nas in v tujini, se za ureditev pre0oda nevarnosti in dolo&itev nosil/a prevozni0
stro)kov uporablja predvsem in najpogosteje 0%-)$=- 6&:/-%.:/& (%A.)$/4'& '=-)12=&.
Mednarodne trgovinske klavzule v grobem urejajo vprasanja o kraju in casu izrocitve stvari kupcu, prehod
nevarnosti na kupca, vprasanja o stroskih in o drugih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
Temeljni namen prevoznih klavzul je v tem, da se cim bolj na drobno doloci tocka oziroma trenutek po katerem
preidejo prevozni ter drugi stroski in nevarnost nakljucnega unicenja od enega na drugega pogodbenika.
64

SKRIPTA Gospodarsko Pravo 1

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SKRIPTA Gospodarsko Pravo 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GOSPODARSKO PRAVO

1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA............................................................................................................. 3

You might also like