Kandidat Mentor

Nataa Dimitrievska Mr.sc.

1-35/11
__________________________________________ 3
________________4
______ _ 5

_________________________ _6
_________________________7

______________________8

_________________9

_______9
____________________________________1
__________________________________11
1.Voved
Re ava eto na problemi i nose e na odluki se va ni ve tini za
biznisot i
ivotot.Re ava eto na problemi esto involvira nose e na
odluki to e sostaven del od
sekojdnevnite aktivnosti a e osobeno va no za menad mentot .
Delovnoto odlu uva e
pred se e ve tina koja kako i sekoja druga ve tina so tek na vreme
i so iskustvo se
usovr uva . Mena erot mo e da bide uspe en vo generira e na
idei i motivacija na
vrabotenite , no sepak vo krajna instanca toj se procenuva vrz
osnova na odlukite to gi
nosi, koi se del od tekovniot i evolutivniot proces. Na ovoj
na in sekoja delovna odluka e
element na dinami en proces koj se nao a pod vlijanie na brojni
faktori. Odlukite se
smetaat za mehanizmi so ija pomos mena erite nastojuvaat da
postignat odredena
posakuvana sostojba, pri to go pretstavuvaat odgovorot na
delovnite problemi koristejki
procesi i tehniki koi go olesnuvaat nose eto na odluki i go
podobruvaat kvalitetot na
istite odluki
In any moment of decision the best thing you can do
is the right thing, the next best thing is the wrong
thing, and the worst thing you can do is nothing.
Theodor Rooswelt
2.Situacii na odlu uva e
Deneska vo vreme na turbulentni promeni i zabrzan razvoj na
tehnologijata, so organiz cii
koi se otvoreni sistemi vo interakcija so okolinata, mena erite
te at kon sigurnost vo
svet na nesigurnost. Tie so sekojdnevnite odlu uva a vsu nost gi
utvrduvaat i izbirat
modusite za solucija na problemite so koi se soo eni . Modusite
treba da bidat vo
soglasnost so postavenite celi vo organizacijata, imajki gi vo
predvid i okolnostite vo koi
se odviva rabotata. Mena erite se slu at so site raspolo ivi
izvori na informacii i
kvalitetno obraboteni podatoci za problemot ili za uslovite vo
koi treba da se odlu uva ,
dodeka pak vo nedostatok na informacii se potpiraat na
iskustvo i intuicija. o
donesuva eto na odluki treba da se smeta na ! klu ni
pretpostavki i toa"
# slo enosta na problemskata situacija
# vremenskata ramka
# razli ni stilovi na odlu uva e
$ituaciite na odlu uva e gi delime na sigurnost, rizik i
nesigurnost.
## $igurnost% koga to no mo e da se predvidi rezultatot na
sekoja od mo nostite odnosno
opcii na odlukata
## Rizik% koga se poznati opciite na odlukata, no ne se so
sigurnost poznati posledicite na
sekoja opcija.
## Nesigurnost% koga nositelot na odluka ne go poznava vo celost
delot od realnosta sto
ne mu e pod kontrola a koj mo e da vlijae na ishodot na odlukata.
3 !
" Potesko e da smenis odluka otkolku da ja doneses" Anon
Odlucuvanjeto vo uslovi na rizik go karakterizira faktot sto na
menadzerot sto nosi odluki
mu se poznati moznite opcii za resavanje na problemi, no od druga
strana ne mu se so
sigurnost poznati posledicite na sekoja opcija , no moze vrz
osnova na raspolozivite
informacii da ja proceni verojatnosta na sekoja mozna opcija.
$tepenot na verojatnosta
deka odreden nastan ke se sluci se rangira od & do '. (aj ovoj tip
na odlucuvanje pozelno
e nositelot na odluki da odredi verojatnost za sekoja moznost. )a
da se namali rizikot
uloga ima iskustvoto od edna a raspolozivite informacii od
druga strana. *ko odredena
pojava se posmatra podolg vremenski period mozat da se utvrdat
odredeni zakonitosti vo
nejzinoto odnesuvanje so sto se zgolemuva verojatnosta, odnosno
sigurnosta za nosenje
na pravilna odluka. +sto moze da se koristat i matematicki
modeli za utvrduvanje na
objektivnata verojatnost ili procenka vrz osnova na iskustvo
kako subjektivna verojatnost.
Nezavisno vo koja uloga se naodja menadzerot najverojatno ke
mora da donese nekogas
odluka sto nosi elementi na rizik vo nekoja tocka. Rizikot e
celina sostavena od dva dela ,
verojatnosta nesto da pojde na loso i negativnite konsekvenci
ako pojde.
4.Sovremeni tehniki na odlucuvane vo situacii na ri!ik
Teoreti arite to se zanimavaat so teorija na odlu uvanje vo tek
na "" i po etok na , ""
vek razvile niz metodi kako alatki koi bi trebalo da go olesnat
odlu uva eto a voedno da
gi dovedat subjektite to odlu uvaat vo situacija to polesno da
donesat odluka. -ove eto #
odluki se nosat vo uslovi na relativen rizik i neizvesnost i e
dobro da se imaat takvi
tehniki so koi ke se pomogne vo predviduva eto na delovnata
idnina. Nekoi od
sovremenite tehniki se analiza na rizik koja dodeluva
matemati ka verojatnost na ishodot
na odlukite. drvo na odlu uva e koe gi ilustrira tokite na
odluuvaeto, nastapuvaeto
na ansi i verojatnosti na razlini nasoki na akcija i teorija na
preferencii koja ja zema vo
obzir sp emnosta $ na menaerite na prezema e izvesen rizik pri
odluuvae. /aktori koi
ja determiniraat vanosta na odlukata se goleminata na
stvorenata obvrska, fleksibilnosta
ili nefleksibilnosta na planovite, izvesnosta ili neizvesnosta
n celite i pretpostavkite,
stepenot na merlivosta n varijabilite i vlijanieto na odlukata
vrz lueto, bidejki site akcii i
odluki ke se odrazat n celiot sistem t.n domino efekt.
Human life is one long decision tree. Sterelny
5.Drvo na odluuvae
Drvo na odlu uva e e esto primenuvana tehnika vo procesot na
odlu uva e pri situacii
na rizik. o osnova pretstavuva mapa na mo ni solucii vo
razli ni fazi vo procesot na
odlu uva e . Ovaa tehnika e pogodna koga od mena erot se b ra da
donese niza
sekvencijalni odluki odnosno koga odlukite se nosat vo niza, vo
koja sekoja odluka bitno
vlijae na slednata faza vo procesot na odlu uva e . -rednostite
na ovaa tehnika se golemi
osobeno vo procesot na nosee na vani strateki odluki,
bidejki so pomo na ovaa
tehnika mono e da se naputi proektot vo rana faza dokolku se
sfati deka e pogre en .
Drvo na odlu uva e e grafi ka metoda so koja nositelot na
odluki mo e da gi vizuelizira
alternativite zaedno so rizicite,mo nite ishodi i
informaciski potrebi vklu eni vo sekoja
ansa, bidejki nekoi odluki vklu uvaat serija od ekori kade
sekoj ekor zavisi od
prethodniot ekor. Taa pomaga vo izbira e na nekolku nasoki na
akcii i snabduva so
visoko efektivna struktura preku koja mo e da se postavat
opciite i da se istra uvaat
mo nite ishodi od izborot na tie opcii. *naliza na drvo n
odlu uva e se zasnova na
metoda na povr tna indukcija koja po nuva od krajnite granki i
prodol uva vo nasoka na
po etniot jazol na odlu uva e . Na sekoj jazol se presmetuva
oekuvanata korisnost vo pari na vrednost i na sekoj jazol se
izbira opcijata koja ja maksimizir o ekuvanata korisnost. Drvo
na odlu uva e pomaga da se formira balansirana slika od rizik i
nagradi povrzani so sekoja mo na nasoka na akcijata i e
orientirana da go poka e patot na
odlu uva eto no ne i kriteriumite. Ovaa tehnika ne mo e da
podnese pregolem broj opcii
i nesigurni slu uva a bidejki so prodol uva eto na vremenskiot
period analizata stanuva
prete ka .
".# ekuvana vrednost

$ite nositeli na rizik sakaat da ja znaat odnapred goleminata i
prirodat na rizikot vo koj se
vpu taat so izbor n nekoja nasok na akcij. -rakti no sekoja
odluka se temeli na interakcija
n nekolku varijabili od koi mnogu go sodr at elementot na
neizvesnost no isto taka i
dosta visok stepen na verojatnost. o teorijata na odlu uva eto i
kvantitativnata analiza ,
oekuvanata vrednost pretstavuva o ekuvana razlika vo vrednosta
na odlukata zasnovana
na teorijata na verojatnosti i odluki zasnovani na osnova i
analiza koja j ignorira
nesigurnosta. -ogodna e za pogolemi visokorizi ni odluki ili
odluki od povisok javen
profil kade nositelite na odluki esto imaat pove e korist od
sistematski tretman vo
re ava eto na nivnite problemi preku koristee na
kvantitativna analiza. O ekuvanata
vrednost pretstavuva statisti ka metoda koja koristejki nekolku
vrednosti ja odreduva
aritmeti kata sredina na veroj tnost na pobaruva kata . Ovaa
tehnika ni go pretstavuva
prosekot ako procesot neprekinato se povtoruva i nejzinata
verojatnost na pravilno
doneseni odluki se multiplicira na podolg vremenski period.
(onceptot na verojatnost e
pogoden za mere e na relativnata nesigurnost
$Niko%a ne nosi va na odluka ako &arem ne si ra!%ledal dve
mo nosti na i!&or$ Lee Iacocca
'.(a!lika )omeu drvo na odlu uv e i o ekuvana vrednost
(onceptot na korisnost kaj tehnikata drvo na odlu uva e i
konceptot na verojatnost kaj
tehnikata oekuvana vrednost se slini bidejki i za dvata vaat
zakonite za verojatnost. o
donesuvaeto na odluki e vano koj gi nosi odlukite i kakov stil
na odluuvae ima dali
e matematiar, psiholog ili operaciski istra uva . Tehnikata
drvo na odlu uva e e
pogodna za analiza na slo eni i dinami ki situacii na
odlu uva e kade postoi mo nost
odlu uva eto da se podeli na pomali situacii na izbor, kade
odlukite vo vremenskiot
period se potpiraat edna vrz druga. Tehnikata o ekuvana vrednost
pretstavuva ista
statisti ka verojatnost bazirana na pretpostavka deka
nositelite na odluki ke ja sledat i e
pogodna za visokorizi ni odluki pri to pomaga da se
identifikuva strategija koja ke gi
dostigne celite , pri to o ekuvanite vrednosti od kompetativni
alternativi se iskalkulirani.

* *.Mali soveti !a nosee odluki
0*ko sakate nekoja odluka da ne se donese odberete komisija od 1
lena0W. Cherchil
#donesuvajte najmal broj na odluki
#donesuvajte odluki vo vistinsko vreme
#donesuvajte odluki koi se osnovani vrz mislee
#izbegnuvajte impulsivni odluki
0Misli mnogu, zboruv j malku i ne potpi uvaj ni to 0 2.-.Morgan
+.,akluok
Odlu uva eto e izbor na nasoka na akcija pomeu brojni
alternativi pretstavuva
osnova na planiraeto. Menaerite mora da napravat izbor na
osnova na ograni ena
racionalnost,to zna i deka mora da donesat odluki vrz osnova
na site raspolo ivi resursi.
$o ogled na toa deka sekoga post jat % alternativi, menaerite
mora da gi namalat na
nekolku koi ke bidat efikasni vo situacii so ograni eni
faktori.
Literatura
P. Sikavica ,, Poslovno odlucivanje"
D.Radojevic ,,Logika i odlucivanje"
D.Tiuric ,,!dlucivanje kao roces"
".#oont$%".Weihrich ,,&ssentials o'
(anag)ent"
R.#reitner ,, (anag)ent*
(escon (.%+l,ert (.%#hedouri -. ,,(anag)ent"
"...Weiss%(.&./ershon ,,Production and
!eration (anag)ent"
..Shiroka0Pula ,, Strategical (anag)ent"
(.P.1ara2anan%3.#.1anda ,,-inansije $a
stratesko odlucivanje"
444.Wikiedia.org
444.investedia.co)
444.scri,d.co)