MK, 2.

stopnja

Komunikoloke raziskovalne metode

Nosilca M. Zajc, V. Podgorelec
Asistentka Marijana Vukelji

Sestava

predavanja: 30 ur (15 ur MZ, 15ur VP)

seminarji: 15 ur (MZ)

seminarske vaje: 30 ur (Marijana Vukelji)

Terminsko
PREDAVANJA
Melita Zajc 11., 18. in 25. november
2. in 9. december
+ VMESNI IZPIT

Teme (M.Zajc)

Uvod v raziskovanje medijev - kaj je

raziskovanje; razline teorije medijev; teorijaempirija; vednost-znanost; stopnje
raziskovanja
Epistemoloki premislek; teorija, ideologija in
pogoji spoznanja (Seminar Znanost in
ideologija - Althusser)
Znanost, tehnologije, drube; prouevanje
tehnologij v drubi, koncept dispozitiva
(Seminar - Comolli)

AKTUALNO
Drubeni mediji kot dispositiv
Social media, prosumption, and dispositives:
New mechanisms of the construction of
subjectivity
Zajc, M. Journal of Consumer Culture, Online First
July 4, 2013, na
http://joc.sagepub.com/content/early/2013/07/03/1
469540513493201.abstract?papetoc

Predpriprava raziskovanja; Ugotavljanje stanja

raziskanosti problematike/viri
Raziskovanje intitucij in vsebin
etnometodologija, semiologija: Peirce in vizualni
znaki, Barthes. (Seminar E. Said,
Orientalizem)
Raziskovanje obinstev (Seminar D. Morley)

komunikoloke raziskovalne metode

Uvod

1. Raziskovanje

Pridobivanje nove vednosti

stalno raziskujemo
Prim - kupujemo mobilnik:
- poiemo informacije o vrsti in znamkah na
internetu; pogledamo revije; vpraamo
prijatelje...
Prim 2 - pride nov profesor
- se pozanimamo o njem

Raziskovanje v znanosti

Posebne zahteve:
- bolj sistematino
- bolj objektivno,
- bolj skrbno, bolj zavzeto za tonost in
resninost.

Vpraanje?
Je to nujno povezano s podatki,
tevilkami in statistiko?

NE
Znanstveniki nagnjeni k temu, da
numerinim podatkom pripiejo vejo
zanesljivost (lanek C. Bialik, Dont Let The
Math Pull the Wool over Your Eyes, The
Wall Street Journal, 4.1.2013)

Primer - zgodovina

Raziskovanje - predvsem branje dokumentov

(govorov, pisem, dnevnikov, asopisnih
poroil,...),
ZGODOVINARJI - na tej osnovi poskusijo
opisati, kaj se je zgodilo in zakaj
ker nikoli ni mogoe biti gotov glede tega, kaj se
je zgodilo - v zgodovini veliko nasprotujoih si
interpretacij (razlini zgodovinarji nudijo razline
razlage - denimo, povojnih pobojev v Sloveniji,
razlogov za razpad Jugoslavije 1991,...)

nasprotujoe si razlage

kulturni tudiji - prouujejo vse od romanov do stripov,

televizije, mode,...
znanstveniki analize utemeljijo na konceptih, idejah in
teorijah filozofov, psihologov, sociologov, lingvistov
razlage teh teoretikov se razlikujejo, zato so tudi v kulturnih
tudijih nasprotne razlage, prav tako drugje v humanistiki
podobno v druboslovju - v sociologiji, politologiji, celo
ekonomiji, ki velja za najbolj rigorozno drubeno znanost,
ker zbira t.i. trde podatke
TODA - tudi na temelju istih podatkov ekonomisti pridejo
do razlinih razlag (razlino interpretirajo te podatke)

razlika

Vsakdanje raziskovanje:
osebne stvari; hoemo
nekaj storiti, poiemo
informacijo, ki bo
podprla to eljo...

ne iemo resnice,
temve oporo, pomo
upravii vnaprejnje
odloitve

Znanstveno miljenje
drugano
ie resnico, sprejme
informacije, ki so proti
eljam raziskovalca

je nezainteresirano,
poteno, sprejme to, kar
ugotovi
ne prireja pogojev, da
bi dobilo eljeni
rezultat.

Vpraanje gotovosti

Splono velja, da je znanstveno raziskovanje

zanesljivo.
Dejansko - NIKOLI ne dobimo popolnoma
zanesljivih rezultatov.
Celo pri statistiki je razlaga rezultatov lahko
predmet nesoglasji.
TODA - NE moremo biti nikoli gotovi glede nae
interpretacije, VENDAR TO NE POMENI, da je
mogoe rei karkoli, ali da lahko nudimo
razlage, ne da bi podali dobre razloge zanje.

Arthur Asa Berger

Raziskovanje zagotovi razloge, ki jih

uporabimo, ko zagotavljamo, kako razloiti film
ali kup statistinih podatkov.
Akademiki - dokazati, da je NJIHOV POGLED
na katerikoli del sveta gledajo, PRAVILEN
(piejo knjige in lanke, pojasnjujejo svoje ideje
in teorije, ..)
Ni dovolj, da tako mislimo, potrebni so neke
vrste dokazi, ki jih razumen ovek lahko
sprejme, in te dokaze pridobimo z
raziskovanjem.

Diahrono in sinhrono raziskovanje

Primerjava - osnovna metoda vsakega

raziskovanja

Zgodivinske tudije - se osredotoijo na

spremembe v asu
Primerjalne tudije - spremembe glede na razdaljo

Saussure - pomen izhaja iz razlike; raziskoval

lingvistiko

a - diahrono (zgodovinsko, v razlinih asih)

b - sinhrono (primerljivo po lastnostih, v istem asu)

Kontekst

Primerjava - osnova vsakega miljenja in

komunikacije (Saussure)
vedno vpaamo (kadar hoemo razumeti svet in pridobljene
informacije) v primerjavi s em
Dejstva NE govorijo sama zase - potrebno
postaviti v kontekst in pojasniti posledice

Zato - pomembno raziskovalno poroilo (kako

napisano vpliva na to, kako ga razumejo)

kakovost vaega razmiljanja in pisanja vpliva

na to, kako sprejmejo vae raziskovanje

Vae diplome

Raziskave esa

VSEBINE MEDIJEV
INTITUCIJE MEDIJEV
UPORABNIKE MEDIJEV
vsem podlaga: MEDIJSKE TEHNOLOGIJE

..uporabljali razline teorije.

2. Teorija

Pojem teorija slabo razumljen (sinonim

neemu nejasnemu)
Dejansko - teorije pomembno vlogo pri
raziskovanju (zaveznice raziskovalca)
Razline vrste raziskovanja razlino uporabljajo,
vendar v humanistiki in druboslovju - r. vedno
uporablja teorije
Enostavno- r. preplete razlago delovanja
drubenega sveta (teorijo) s tem, kar ugotovi z
opazovanjem

brez teorije ni raziskovanja

ni vpraanje, ali bi se pri raziskovanju naslonili

na teorijo ali ne, temve, KAKO
jasnost glede teorije omogoa laje
razumevanje drugih raziskav in izpeljavo svoje
zavest o tem, kako se teorija vkljuuje v
raziskovalni proces omogoi

bolj pregledno,

laje razumljivo,

bolje izpeljano raziskavo

Teorija ni ideologija

to so sistemi med seboj povezanih idej, ki

organizirajo vednost o svetu.

ljudje vedno oblikujejo nove teorije o svetu!!

vendar - ni vsaka razlaga teorija

nasprotje - ideologija

Problem - obe pojasnjujeta svet in se prepletata

(Althusser - teorija omogoa izstop iz ideologije;

KAKO? epistemoloki rez - lanek Ideoloki
aparati drave/glej literaturo za SEMINAR)

Znanstvena skupnost

sprejema teorije kot

kljune za razjasnitev
in oblikovanje
znanstvene vednosti

zavraa ideologije kot

nelegitimno
zakrivanje, ki je
nasprotno znanosti

Skupno obema

Teorija in ideologija pojasnjujeta svet (zakaj so

ljudje revni, zakaj je veliko loitev v neki drubi,
zakaj imajo enske slabi drubeni poloaj od
mokih)
Kadar gre za drubene teorije,

obe vsebujeta doloene ideje in koncepte,

obe razlagata, zakaj so stvari take kot so in kaj je
treba spremeniti

Odlika teorij

znanstveniki teorije sooajo z dokazi,

ne vedo, ali bodo dokazi teorijo podprli ali ne

biti morajo logino konsistentne

iejo relevantne dokaze, tako tiste, ki podpirajo kot

tiste, ki zanikajo ideologijo

nimajo konca, ne ponujajo vseh odgovorov,

vkljuujejo podroja nejasnosti, samo delne,

mone odgovore

raziskovalci teorije nenehno preverjajo in

postavljajo pod vpraaj

3. Zgodovinski pregled raziskovanja

medijev