Članek MGP

Reevanje investicijskih sporov med dravo in tujim gospodarskim subjektom
Zbirni
podatki:
Avtor: Feri, Ale

Publikacija: Podjetje in delo, letnik 2004, tevilka 2, stran 331
Izdajatelj: GV Revije d.o.o.
Datum objave: 15.04.2004
Rubrika: lanki
Podroje: Civilni sodni postopki, Splono o vrednostnih papirjih in borzi
Besedilo
Ale FERI magister pravnih znanosti Pravna fakulteta v Mariboru
1. UVOD
Gospodarski subjekti se v neizprosni konkurenni tekmi e zdavnaj ne morejo ve omejevati zgolj na
domai trg. Aktivni morajo biti tudi na tujih trgih. Vstop na tuji trg pa je ponavadi(*1) povezan s
kapitalskimi vloki. To pomeni, da gospodarski subjekt, ki pripada neki dravi, investira sredstva v
drugi dravi.
Ne glede na to, ali je konkretna mednarodna naloba neposredna ali pa le posredna, ima gospodarski
subjekt tako reko zmeraj opraviti z dravo, v kateri investira. To torej pomeni, da lahko pride do spora
med dravo gostiteljico in tujim gospodarskim subjektom tudi tedaj, ko sploh nista v pogodbenem
razmerju.(*2)
e pride do investicijskega spora med dravo gostiteljico in tujim gospodarskim subjektom, je vedno
aktualno, kdo naj reuje investicijski spor, katero pravo naj se uporabi in kako je s priznanjem in
izvritvijo odlobe, s katero je e bilo odloeno o investicijskem sporu. Na ta in na nekatera druga
vpraanja bomo poskuali odgovoriti v nadaljevanju prispevka, pri emer pa bo poudarek na reevanju
investicijskih sporov pred Mednarodnim centrom za reevanje investicijskih sporov (ICSID)(*3) in
vpraanjih, ki so povezana s tem nainom reevanja investicijskih sporov.
2. TELESA, PRISTOJNA ZA REEVANJE MEDNARODNIH INVESTICIJSKIH SPOROV
Ko je treba reiti neki investicijski spor med dravo in tujim gospodarskim subjektom, se lahko ta spor
reuje pred sodiem, pred arbitrao ali pred drugim telesom, ki izvaja eno izmed oblik alternativnega
reevanja sporov.
Pri "iskanju" oziroma pri "doloanju" pristojnega telesa je treba zmeraj upotevati pravila merodajnega
nacionalnega prava in v tej zvezi zlasti pravila mednarodnega zasebnega prava. Glede na to je treba
upotevati naslednje.
Prvi, najprej je vedno treba ugotoviti, ali je za doloen mednarodni investicijski spor sploh mogoe
zunajsodno, zlasti arbitrano reevanje spora. e je v konkretnem primeru mogoe le sodno
reevanje spora, potem dogovori o drugih oblikah, na primer o arbitranem reevanju spora, nimajo
pravnega uinka.(*4)
Drugi, pravila o mednarodni pristojnosti doloajo le pristojnost doloenega sodia, ne doloajo pa
pristojnosti drugih teles, na primer arbitra. V zvezi z arbitranim reevanjem sporov doloajo
kvejemu, da je le-to dopustno oziroma nedopustno.
Tretji, mednarodni investicijski spori nastanejo ponavadi zaradi posega v pravice investitorja, torej
tujega gospodarskega subjekta, s strani drave gostiteljice. To pa pomeni, da kot tonik v
mednarodnih investicijskih sporih ponavadi nastopa tuji gospodarski subjekt, ki se zato lahko odloi,
pred katerim sodiem bo vloil tobo.(*5)
etrti, pravila o mednarodni pristojnosti ponavadi vsebujejo takne kriterije, ki v konkretnem primeru
omogoajo pristojnost sodi v razlinih dravah. Posledica tega je, da lahko tonik sproi postopek
pred sodiem tiste drave, kjer si obeta najugodneji rezultat.(*6)
Peti, tuji gospodarski subjekt se ponavadi eli izogniti reevanju investicijskega spora pred sodiem
v dravi gostiteljici. V praksi so namre znani primeri, ko so "domaa" sodia investicijske spore
reevala pristransko, torej v korist domae drave.
esti, dostop do mednarodnopravnih teles za reevanje sporov je ponavadi omejen na drave in
mednarodne organizacije. Res pa je, da obstajajo tudi izjeme. Obstajajo namre tudi takna
mednarodnopravna telesa, ki reujejo spore, v katerih so udeleeni zasebniki fizine ali pravne
osebe. Na podroju mednarodnih investicijskih sporov je bil v ta namen ustanovljen ICSID.
Skratka, v primeru, ko merodajno pravo ne dopua zunajsodnega reevanja sporov, in tedaj, ko ga
sicer dopua, vendar investicijska pogodba, ki jo skleneta drava in tuji gospodarski subjekt, ne
vsebuje doloil o tem, katero telo naj reuje morebitni spor med pogodbenima strankama oziroma se
sprti stranki o tem ne dogovorita pozneje, se bo investicijski spor ponavadi reeval pred pristojnim
sodiem drave gostiteljice, kar pa praviloma ni v interesu tujega investitorja. Res je sicer, da so
najpogosteje za doloen mednarodni investicijski spor pristojna sodia razlinih drav, zlasti pa
sodia drave, ki ji pripada tuji gospodarski subjekt, in se s tega vidika zdi, da se lahko tuji investitor
izogne reevanju spora pred sodiem drave gostiteljice. Vendar pa v praksi prihaja do doloenih
teav za tujega investitorja. Prva je v tem, da se drava gostiteljica, ki je toena pred (tujim)
nacionalnim sodiem, lahko pogosto sklicuje na imuniteto.(*7) Druga pa je v tem, da tudi tedaj, ko se
drava ne bo sklicevala na imuniteto ali pa bo pri tem neuspena, lahko tuji gospodarski subjekt
rauna na teave pri priznanju in izvritvi sodne odlobe pred sodiem drave gostiteljice.(*8) Zato je
za tujega investitorja zmeraj koristno, da se telo, pristojno za reevanje morebitnega investicijskega
spora, doloi e ob sklepanju investicijske pogodbe, ko spor sploh e ni nastal. Ker drava gostiteljica
ponavadi ne bo pristala na reevanje morebitnega spora pred domaim sodiem tujega investitorja,
je primerno, da se spor reuje pred arbitrao, pri emer je za mednarodne investicijske spore e
posebej priporoljivo, e se reujejo pred nevtralnim in specializiranim telesom, kakrno je ICSID.(*9)
3. MEDNARODNI CENTER ZA REEVANJE INVESTICIJSKIH SPOROV ICSID
V okviru tega poglavja bodo predstavljena nekatera temeljna vpraanja v zvezi z ICSID. Gre za
vpraanja, povezana s pristojnostjo ICSID, s posledicami reevanja spora pred ICSID, z uporabo
prava pred ICSID ter s priznanjem in izvritvijo odlob ICSID.
3.1. Pristojnost
"Konvencija o reevanju investicijskih sporov med dravo in dravljani drugih drav"(*10)
(Washingtonska konvencija)(*11) doloa pristojnost ICSID v drugem poglavju. Prvi odstavek 25. lena
glede pristojnosti ICSID doloa:
"Pristojnost ICSID (naj) zajema vsak pravni spor, ki izvira neposredno iz investicije, med dravo
pogodbenico (ali njeno sestavno enoto ali njeno agencijo, e je o tem drava pogodbenica obvestila
ICSID) in dravljani drugih drav pogodbenic, glede katerega sta obe stranki podali pisno izjavo, naj
se predloi (v presojo) ICSID. e stranki podata pisno soglasje (o reevanju investicijskega spora pred
ICSID), ne more nobena stranka enostransko preklicati soglasja."(*12)
Iz navedenega je razvidno, da je pristojnost ICSID odvisna od treh pogojev.(*13) Prvi pogoj se nanaa
na lastnosti strank, drugi na lastnosti spora, tretji pa na voljo strank, da se spor reuje pred ICSID. Prvi
in drugi pogoj sta objektivna, kar pomeni, da sta (naeloma)(*14) neodvisna od volje strank, tretji pa je
subjektiven. Poleg navedenih pogojev je treba upotevati e etrti odstavek 25. lena Washingtonske
konvencije, ki dravi pogodbenici omogoa, da "izloi" nekatere (investicijske) spore.
3.1.1. Lastnosti strank ratione personae
V skladu s prvim odstavkom 25. lena Washingtonske konvencije je ICSID pristojen (samo), e gre za
(mednarodni investicijski) spor med strankama, ki imata natanno doloene lastnosti. Ena stranka
mora biti drava pogodbenica oziroma pod doloenimi pogoji tudi njena sestavna enota ali agencija,
druga stranka pa mora biti dravljan druge drave pogodbenice.
3.1.1.1. Drava pogodbenica
V zvezi z ugotavljanjem, ali za doloeno dravo gostiteljico velja Washingtonska konvencija, v praksi
ne bi smelo biti vejih teav.(*15) Drugi stavek drugega odstavka 68. lena te konvencije izrecno
doloa, da le-ta zane veljati za posamezno dravo po 30 dneh od dne deponiranja instrumenta
ratifikacije ali instrumenta, ki ima po notranjem pravu te drave enak uinek, pri Svetovni banki. Od
tega dne naprej ima drava status pogodbenice. Za pridobitev statusa pogodbenice je bistven akt
deponiranja pri Svetovni banki. e ga ni, drava ne pridobi statusa pogodbenice, eprav je na primer
e podpisala Washingtonsko konvencijo in v svojem uradnem glasilu objavila, da Washingtonska
konvencija zanjo e velja.(*16)
Bistveno bolj kot ugotavljanje, ali je neka drava pogodbenica Washingtonske konvencije, pa je
zapleteno vpraanje, kdaj mora imeti drava status pogodbenice, da je podana pristojnost ICSID.
Washingtonska konvencija v drugem odstavku 25. lena za dravljane druge drave pogodbenice
izrecno doloa dan, ko morajo imeti dravljanstvo druge drave pogodbenice. Za drave pogodbenice
pa ne doloa nobenega dneva. Glede na to menimo, da je z vidika pristojnosti ICSID odloilen le dan,
ko generalni sekretar presoja zahtevo za arbitrani postopek pred ICSID, torej dan, ko ugotavlja, ali je
podana pristojnost ICSID. Dan, ko je nastal arbitrani sporazum, ni bistven. Takno stalie je v
skladu s prakso ICSID in se kae v zadevi Holiday Inns S. A. v. Marocco(*17) in zadevi Amco Asia
Corporation and others v. Republic of Indonesia.(*18)
Zanimivo vpraanje je tudi, ali lahko drava, ki je "toena" pred ICSID, uveljavlja imuniteto.
Washingtonska konvencija ne reuje tega vpraanja, zato je treba reitev iskati drugje. Glede na to je
treba upotevati, da v noveji pravni teoriji prevladuje teorija omejene imunitete(*19) in da arbitrae
naeloma zavraajo sklicevanje drave na imuniteto, e je drava pristala na arbitrano reevanje
spora. Glede na to je jasno, da se drava pred ICSID ne more sklicevati na imuniteto, e je spor nastal
zaradi njenega komercialnega ravnanja (iure gestionis), ker je pristala na arbitrao, pa se ne more
sklicevati na imuniteto niti tedaj, ko je spor nastal zaradi njenega oblastnega ravnanja (iure imperii),
razen e je doloen spor izloen na podlagi etrtega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije.
Podobno izhaja iz zadeve Amco Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia in iz zadeve
Asian Agricultural Products Limited v. Democratic Socialist Republic of Sri Lanka.(*20)
3.1.1.2. Sestavni deli oblasti in agencije drave pogodbenice
V skladu s prvim odstavkom 25. lena Washingtonske konvencije lahko kot stranka pred ICSID
nastopajo tudi sestavni deli oblasti in agencije drave pogodbenice, vendar le, e sta v konkretnem
primeru kumulativno izpolnjena dva pogoja.
Prvi pogoj je obvestitev ICSID s strani drave pogodbenice o okoliini, da lahko kot stranka pred
ICSID nastopajo tudi njeni (natanno) doloeni sestavni deli oblasti in agencije. Washingtonska
konvencija ne opredeljuje vsebine pojma obvestitev, zato lahko sklepamo, da se lahko obvestitev
realizira v vsaki obliki, ki omogoa ICSID, da se seznani z dejstvom, da lahko doloena telesa drave
pogodbenice po njeni volji nastopajo pred ICSID kot stranka, vendar pa menimo, da mora biti
neposredna.(*21) Obvestitev glede doloenega telesa se lahko nanaa na nedoloeno tevilo
primerov ali pa zgolj na konkreten, posamien primer.(*22) Washingtonska konvencija ne doloa
nobenih omejitev glede asa imenovanja, zato je mogoe, da v trenutku sklenitve arbitranega
sporazuma e ni bil obveen ICSID. Upotevajo 2. len Institucionalnih pravil ICSID,(*23) ki doloa
sestavine(*24) zahteve za arbitrano reevanje spora pred ICSID, pa je mogoe sklepati, da je skrajni
trenutek, do katerega je treba ICSID obvestiti, vloiti zahtevo za arbitrano reevanje spora pred
ICSID. V zvezi s sestavnimi deli oblasti in agencijami drave pogodbenice pa je mogoe najti tudi
stalie, ki meha relativno togo konvencijsko dikcijo. Sajko namre meni, da tudi e drava
pogodbenica ne obvesti ICSID, to samo po sebi e ne pomeni, da ICSID v konkretnem primeru ni
pristojen za reevanje mednarodnega investicijskega spora, v katerem kot stranka nastopa sestavni
del oblasti drave pogodbenice ali njena agencija, e se dokae, da gre dejansko za del drave
pogodbenice,(*25) in navaja zadevo Manufacturers Hannover Trust Company v. Arab Republic of
Egypt and General Authority for Investment and Free Zones.(*26)
Drugi pogoj pa je, da je odobritev privolitve sestavnega dela oblasti ali agencije v reevanje spora
pred ICSID s strani drave pogodbenice, razen e je le-ta izrecno obvestila ICSID, da njena odobritev
ni potrebna. V zvezi z odobritvijo obstajajo zanimiva vpraanja,(*27) zlasti kdaj mora biti dana
odobritev, ali mora biti dana neposredno ICSID in kakne so pravne posledice odobritve za dravo
pogodbenico. Ker Washingtonska konvencija na ta vpraanja ne daje jasnega odgovora, se
zavzemamo za naslednje reitve. Prvi, odobritev mora biti dana najkasneje do vloitve zahteve za
arbitrano reevanje spora pred ICSID. Le tako je namre mogoe zagotoviti skladnost z
Institucionalnimi pravili, natanneje skladnost s toko "c" prvega odstavka predpisa t. 2, ki doloa, da
mora zahteva vsebovati tudi podatke o odobritvi s strani drave. Drugi, drava odobritve ni zavezana
posredovati ICSID. Obstoj odobritve s strani drave pogodbenice dokazuje predlagatelj arbitranega
postopka. Tretji, drava pogodbenica naeloma na podlagi odobritve na pridobi nobenih pravic in
obveznosti. Vendar pa si je mogoe predstavljati primere, ko je takno stalie vsaj dvomljivo, e e
ne napano. Tipien primer je prenehanje sestavnega dela oblasti ali agencije. Kuntek v tej zvezi
meni, da tedaj, ko pride do prenehanja taknega telesa po volji drave, naj ta vstopi v njegov
poloaj.(*28)
3.1.1.3. Dravljan druge drave pogodbenice
Kljub temu, da Washingtonska konvencija uporablja pojem "dravljan",(*29) pod ta pojem ne sodijo le
fizine osebe, na primer podjetnik posameznik, ampak tudi pravne osebe, torej tudi gospodarske
drube. Tako je mogoe sklepati na podlagi drugega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije, ki
doloa, da je "dravljan druge drave pogodbenice":
(a) "vsaka fizina oseba, ki je imela dravljanstvo drave pogodbenice, ki je razlina od drave
pogodbenice, ki nastopa kot stranka v sporu, na dan, ko sta se stranki sporazumeli za reevanje spora
pred konciliatorji ali arbitri ICSID, in na dan, ko je bila zahteva za reevanje spora pred ICSID
registrirana v skladu s tretjim odstavkom 28. lena ali v skladu s tretjim odstavkom 36. lena, vendar
pa ne vkljuuje osebe, ki je imela na prvi ali na drugi navedeni dan dravljanstvo drave pogodbenice,
ki je stranka v sporu".(*30)
(b) "vsaka pravna oseba, ki je imela dravljanstvo (pripadnost) drave pogodbenice, ki je razlina od
drave pogodbenice, ki nastopa kot stranka v sporu, na dan, ko sta se stranki sporazumeli za
reevanje spora pred konciliatorji ali arbitri ICSID, in vsaka pravna oseba, ki je na ta dan imela
dravljanstvo (pripadnost) drave pogodbenice, ki je stranka v sporu, o kateri sta se stranki
sporazumeli, da se zaradi tuje kontrole obravnava kakor dravljan (pripadnik) druge drave
pogodbenice za potrebe (Washingtonske) konvencije".(*31)
a) Fizina oseba
Glede fizinih oseb je poloaj razmeroma jasen. e eli fizina oseba podjetnik posameznik kot
stranka nastopati pred ICSID, mora imeti dravljanstvo drave pogodbenice, ki ni stranka v sporu. To
je razumljivo, saj v nasprotnem primeru sploh ne bi lo za mednarodni spor, temve za navaden
notranji spor med dravo in njenim gospodarskim subjektom. V zvezi s poloajem fizinih oseb se
zastavlja vpraanje, kako obravnavati tisto fizino osebo, ki ima dve ali ve dravljanstev, e posebej,
e je eno izmed teh dravljanstev dravljanstvo drave pogodbenice, ki je stranka v sporu, in e je
vsaj eno izmed teh dravljanstev dravljanstvo drave nepogodbenice. Poleg tega se zastavlja tudi
vpraanje, kako obravnavati osebo, ki nima nobenega dravljanstva. Glede na dikcijo 25. lena
Washingtonske konvencije velja, da oseba, ki ima poleg dravljanstva drave pogodbenice, ki je
stranka v sporu, e dravljanstvo ene ali ve drugih drav, ne more nastopati kot stranka pred ICSID.
e pa ima oseba poleg dravljanstva drave pogodbenice, ki ni stranka v sporu, e dravljanstvo ene
ali ve drav nepogodbenic, je lahko stranka pred ICSID. e stranka nima nobenega dravljanstva, ne
more nastopati kot stranka pred ICSID.
V zvezi s poloajem fizinih oseb se zastavlja tudi vpraanje, kdaj mora imeti fizina oseba
dravljanstvo drave pogodbenice, ki ni stranka v sporu. Glede na dikcijo prvega odstavka 25. lena
Washingtonske konvencije velja, da mora imeti fizina oseba dravljanstvo na dan, ko sta se stranki
sporazumeli za reevanje spora pred konciliatorji oziroma pred arbitri ICSID, in na dan, ko je bila
zahteva za reevanje spora pred ICSID registrirana v skladu s tretjim odstavkom 28. lena(*32) ali v
skladu s tretjim odstavkom 36. lena(*33) Washingtonske konvencije. Navedena roka sta doloena
kumulativno. Razumljivo je, da na "prvi" in "drugi" dan oseba ne sme imeti (tudi) dravljanstva drave
pogodbenice, ki je stranka v sporu.

b) Pravna oseba
Glede pravnih oseb vsebuje Washingtonska konvencija nekatera posebna pravila, drugana od pravil,
ki urejajo poloaj fizinih oseb. e eli neka pravna oseba gospodarska druba kot stranka nastopati
pred ICSID, mora imeti dravljanstvo pripadnost drave pogodbenice,(*34) ki ni stranka v sporu, in
sicer na dan, ko sta se stranki sporazumeli za reevanje spora pred konciliatorji ali arbitri ICSID.
Izjemoma pa lahko kot stranka nastopa pred ICSID tudi tista pravna oseba, ki ima na dan, ko je prilo
do sporazuma za reevanje spora pred konciliatorji ali arbitri ICSID, dravljanstvo (pripadnost) drave
pogodbenice, ki je stranka v sporu, e sta se stranki sporazumeli, da naj se zaradi tuje kontrole za
potrebe Washingtonske konvencije obravnava kot dravljan druge drave pogodbenice.(*35) Iz dikcije
drugega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije je mogoe razbrati, da za pravne osebe
doloa dve merili. Primarno merilo je dravljanstvo (pripadnost) pravne osebe, sekundarno merilo pa
tuja kontrola pravne osebe. Sekundarno merilo je vezano na soglasje strank. Glede na doloila, ki
urejajo poloaj fizine osebe, gre pri pravnih osebah, ki elijo nastopati kot stranka pred ICSID, za dve
razliki.
Prva razlika je v tem, da se za presojo, ali je pravna oseba imela potrebno dravljanstvo, uporablja le
en rok, to je dan, ko se stranki sporazumeta za reevanje spora pred ICSID.
Druga, veliko pomembneja razlika pa je v tem, da je za pravne osebe izjemoma mogoe, da se spor
reuje pred ICSID, eprav ima pravna oseba na dan, ko sta se stranki sporazumeli za reevanje spora
pred ICSID, dravljanstvo drave pogodbenice, ki je stranka v sporu, in gre zato (fomalnopravno) za
notranji investicijski spor med dravo in njeno pravno osebo, vendar pod pogojem, da sta se zaradi
tuje kontrole stranki o tem sporazumeli. Razlog za to je v tem, da se upoteva dejansko in ne formalno
stanje. V tej zvezi je zanimivo zlasti vpraanje, kako razlagati pojem "tuja kontrola" in kakno obliko
mora imeti sporazum strank.
Menimo, da gre za "tujo kontrolo" doloene pravne osebe, e tuji investitor izvaja (mednarodno)
investicijo v dravi pogodbenici, ki je stranka spora, prek njene domae gospodarske drube. To z
drugimi besedami pomeni, da gre za "tujo kontrolo" doloene gospodarske drube, ki pripada dravi
pogodbenici, ki je stranka v sporu, e jo kontrolira drubenik, ki ima dravljanstvo drave pogodbenice,
ki ni stranka v sporu. Za opredelitev tuje kontrole je bistveno dravljanstvo investitorjev-drubenikov
gospodarske drube,(*36) ne pa okoliina, kje se vodijo posli gospodarske drube, in ne okoliina,
kje se izvaja dejavnost gospodarske drube. e gospodarsko drubo kontrolira druga pravna oseba,
kar pomeni, da je njen "kontrolni" drubenik druga gospodarska druba, je relevantno dravljanstvo
delniarjev gospodarske drube, ki izvaja (konno) kontrolo. Takno stalie je bilo zavzeto v zadevi
Amco Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia in v zadevi Socit Ouest Africaine des
Btons Industriels v. Republic of Senagal.
V zadevi Amco Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia(*37) je iz investicijske pogodbe
izhajalo, da gospodarsko drubo, ki pripada dravi pogodbenici in je stranka v sporu, kontrolira
amerika gospodarska druba kot njen edini drubenik. To ameriko gospodarsko drubo pa je
kontrolirala nizozemska fizina oseba prek hongkonke gospodarske drube, v kateri je bila edini
drubenik.(*38) Drava pogodbenica, ki je bila toena pred ICSID, se je sklicevala na nepristojnost
ICSID, e da je lo v konkretnem primeru za notranji investicijski spor. ICSID je ugovor zavrnil z
obrazloitvijo, da je odloilno dravljanstvo (fizinih) oseb, ki kontrolirajo kontrolirajoe (pravne) osebe.
V zadevi Socit Ouest Africaine des Btons Industriels v. Republic of Senagal(*39) je prav tako
gospodarska druba pripadala dravi pogodbenici, ki je bila stranka v sporu, kontrolirala pa jo je
panamska gospodarska druba, ki pa jo je kontrolirala belgijska fizina oseba kot (veinski)
drubenik.(*40) Drava pogodbenica, ki je bila toena pred ICSID, je uveljavljala nespristojnost ICSID,
ker je njeno "domao" gospodarsko drubo kontrolirala oseba, ki pripada dravi nepogodbenici.
Panama takrat e ni pristopila k Washingtonski konvenciji. ICSID je zavrnil ugovor nepristojnosti, saj ni
bilo bistveno dravljanstvo panamske gospodarske drube, ampak dravljanstvo oseb, ki so
kontrolirale to drubo.
V zvezi s sekundarnim merilom tuja kontrola je zanimivo tudi vpraanje, v kakni obliki mora biti
izraena volja strank, da naj se gospodarska druba, ki pripada dravi pogodbenici, ki je stranka v
sporu, zaradi tuje kontrole teje za potrebe Washingtonske konvencije za dravljana druge drave
pogodbenice. Washingtonska konvencija zahteva le soglasje strank, ne doloa pa oblike in naina,
kako se mora to soglasje izraziti. Glede na to menimo, da se lahko soglasje izrazi bodisi v ustni bodisi
v pisni obliki, torej na vsak neposreden nain. Vpraanje pa je, ali se lahko izrazi tudi brez izrecnega
sporazuma, na posreden nain. Praksa ICSID je v skladu s (tihim) naelom "in favorem jurisdictionis"
upotevala tudi "soglasje strank", ki ni izhajalo iz izrecnega sporazuma.(*41) Tako je ICSID ravnal tudi
v zadevi Amco Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia.(*42)
3.1.2. Lastnosti spora ratione materiae
Drugi objektivni pogoj, ki mora biti izpolnjen za konvencijsko(*43) pristojnost ICSID, se nanaa na
lastnosti spora. Gre za kompleksen pogoj, ki je izpolnjen le, e velja, da gre za pravni spor, ki izvira
neposredno iz investicije. To pomeni, da je treba zmeraj, kadar se presoja, ali je ta pogoj izpolnjen,
ugotoviti, ali med strankama obstaja spor, ali gre za pravni spor, ali ta izvira neposredno iz investicije,
in v tej zvezi, kaj je investicija in kaj neposrednost.
3.1.2.1. Obstoj spora
Vpraanje, ali med strankama obstaja spor, v praksi ne bi smelo povzroati resnejih teav. Menimo,
da gre za spor, e med strankama obstaja nestrinjanje ali konflikt, kar pomeni, da med njima ni
soglasja glede doloene pravno relevantne okoliine. Vendar zgolj obstoj konflikta ponavadi ni dovolj.
Nekateri menijo, da mora imeti konflikt doloen pomen za stranko.(*44) Velja namre, da se vsako
nesoglasje med strankama ne more reevati pred sodiem in v skladu s tem tudi ne pred ICSID.
Popolnoma nesmiselno bi bilo namre reevanje konflikta, ki za stranki ne bi imelo nobenega uinka.
Zato mora ponavadi tonik v zahtevi opredeliti pomen, ki bi ga zanj imela reitev spornega vpraanja.
Z drugimi besedami, navesti mora pravni interes, razen izjemoma, ko to ni potrebno.(*45) Iz
tonikovega zahtevka oziroma iz zahteve za reevanje spora pred ICSID mora kot verjetno izhajati, da
bi reitev konflikta zanj pomenila doloeno korist, ki je brez postopka ne bi mogel uresniiti. Navedeno
ilustrira zadeva AGIP S. p. A. v. Peoples Republic of the Congo.(*46) V tej zadevi je Kongo najprej
brez nadomestila nacionaliziral doloeno premoenje Agipa, ez doloen as pa mu je vendarle
priznal pravico do nadomestila, vendar mu ga dejansko ni izplaal. AGIP je pri ICSID vloil zahtevo, v
katerem je predlagal ICSID, naj v arbitrani odlobi doloi, da mora Kongo plaati Agipu doloeno
vsoto denarja. ICSID je ugotovil, da med strankama obstaja spor, saj je tonik zahteval plailo
doloene vsote denarja, esar pa toenec ni hotel storiti. ICSID je tudi ugotovil, da je iz zahteve
tonika razviden njegov pravni interes, torej korist, ki je brez postopka ne bi mogel uresniiti. e bi
tonik predlagal le, naj ICSID ugotovi, da mu pripada nadomestilo zaradi nacionalizacije, sploh ne(*47)
bi lo za spor med strankama in ICSID ne bi bil pristojen za reevanje spora.
Spor mora obstajati takrat, ko se pri ICSID vloi zahteva za arbitrano reevanje spora. To je
(posredno) razvidno tudi iz toke "e" prvega odstavka 2. lena Institucionalnih pravil (Pravila o
postopku za uvedbo konciliacijskega in arbitranega postopka),(*48) ki dopolnjujejo Washingtonsko
konvencijo. V skladu s tem doloilom mora zahteva vsebovati informacijo o spornih vpraanjih in o
obstoju pravnega spora, ki izvira neposredno iz investicije. Glede na to lahko tonik v zahtevi navede,
da se toenec ni odzval na poziv za mirno reitev spora.(*49) V zadevi Asian Agricultural Products
Limited v. Democratic Socialist Republic of Sri Lanka(*50) je ICSID sklepal na obstoj spora, ker se
toenec ni odzval na poziv za (mirno) reitev spora.
3.1.2.2. Pravni spor
Ko se ugotovi, da spor med strankama dejansko obstaja, je treba ugotoviti e, ali gre med strankama
za pravni spor. Washingtonska konvencija ne doloa, kdaj gre za pravni spor. Enako velja za pravila,
ki jo dopolnjujejo.(*51) e ni jasne opredelitve, menimo, da je pravni spor, spor o pravicah in
obveznostih, ki izhajajo iz taknega pravnega vira, ki velja za stranki, in tudi spor glede tistih dejstev, ki
so pomembna za odloanje o pravicah in obveznostih.
Glede spora o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz doloenega pravnega vira, obstaja (veinsko)
stalie, da gre za pravni spor. Manj enotna pa so stalia glede sporov o dejstvih. Danes prevladuje
stalie, da je treba kot pravni spor obravnavati tudi spore o dejstvih, e se na (lahko le na) njihovi
podlagi odloa o pravicah in obveznostih. Ne gre pa za pravni spor, e se odloa le o dejstvih
(factfinding), ki ne sluijo odloanju o pravicah in obveznostih.
V tej zvezi tudi velja, da ICSID ni pristojen za reevanje politinih in moralnih sporov. e investicijska
pogodba ne vsebuje stabilizacijske klavzule(*52) in drava gostiteljica naknadno sprejme oziroma
spremeni predpis, s katerim povea davne obveznosti tujega investitorja, ne gre za pravni spor,
temve le za moralnega.(*53) Drava gostiteljica ima pravico do spreminjanja davne zakonodaje (v
breme tujega investitorja), razen e se je tej pravici izrecno odpovedala v investicijski pogodbi. e pa
je v investicijsko pogodbo vkljuena stabilizacijska klavzula in drava gostiteljica spremeni davno
zakonodajo v breme tujega investitorja in le-ta pred ICSID sproi arbitrani postopek, gre za pravni
spor, saj drava gostiteljica v tem primeru kri doloila investicijske pogodbe, ki jo zavezujejo.
3.1.2.3. Spor izvira neposredno iz investicije
Tukaj je treba najprej doloiti vsebino pojma "investicija" in "neposrednost". ele tako je mogoe
ugotoviti, ali v konkretnem primeru obstaja pristojnost za reevanje spora pred ICSID.
a) Investicija
Med oblikovanjem Washingtonske konvencije je bil podan predlog, naj se pojem investicija definira kot
vsako vlaganje kapitala, ki je namenjeno ustvarjanju prihodka oziroma dobika.(*54) eprav ta
opredelitev ni bila vkljuena v besedilo Washingtonske konvencije, je koristna. Poudarja namre
nekatere temeljne elemente, ki investicijo loujejo od navadne porabe. Investicija praviloma omogoa
vsaj povrnitev ali celo oplemenitenje vloenih sredstev.(*55) Vendar pa nekateri poudarjajo, da so za
investicijo znailni e nekateri drugi elementi,(*56) zlasti dolgoronost, tveganje, pomen za dravo
gostiteljico in vrednost.
Menimo, da trajanje investicije ni odloilno. Enako velja glede pomena za dravo gostiteljico, ker velja,
da ima ponavadi vsaj posreden interes za doloeno investicijo. Razumljivo pa je, da so za reevanje
investicijskih sporov pred ICSID relevantne le "mednarodne" investicije. Dvomljivo je tudi merilo
vrednosti investicije: gre torej za vpraanje, ali mora imeti investicija doloeno (minimalno) vrednost,
da bi se spor v zvezi z njo lahko reeval pred ICSID. Po vzoru naela "de minimis" bi bilo to mogoe,
vendar pa to velja samo, e je izrecno doloeno. Ker Washingtonska konvencija ne doloa minimalne
vrednosti investicije, merilo vrednosti ni odloilno. Nasprotno pa menimo, da je pomembno merilo
tveganja. Menimo namre, da mora biti vsaka investicija povezana tudi z doloeno mero tveganja.
Tudi tveganje je torej eden bistvenih elementov za opredelitev investicije.
Dosedanja praksa ICSID kae, da vsebina pojma investicija ni bila vir vejih teav.(*57) Med bolj
zanimive z vidika opredelitve pojma investicija sodijo zlasti naslednje zadeve: Kaiser Bauxite v.
Jamaica, Liberian Eastern Timber Corporation v. Republic of Liberia, in Fedax N. V. v. Republic of
Venezuela.
Zadeva Kaiser Bauxite v. Jamaica(*58) je zanimiva, ker je bilo doloeno, da je vlaganje tujega
investitorja v dravi gostiteljici na podlagi njune medsebojne pogodbe aktivnost, ki pomeni investicijo
po Washingtonski konvenciji. Ker je lo za aktivnosti, ki po splonem preprianju pomenijo investicijo,
tega ni treba ugotavljati. Gre torej za idejo, da tistega, kar je splono znano, ni treba izrecno
dokazovati. Tudi pred sodiem ni treba dokazati polnoletnosti, e je e na prvi pogled mogoe
opaziti, da je oseba polnoletna.
Zadeva Liberian Eastern Timber Corporation v. Republic of Liberia(*59) je pomembna, ker je
arbitrano razsodie ICSID v njej odloilo, da so spori v zvezi z izplaili iz naslova koncesijske
pogodbe in drugi spori glede obveznosti, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, brez dvoma investicijski
spori.(*60) To torej pomeni, da so aktivnosti, ki jih izvaja tuji investitor na podlagi koncesijske pogodbe,
investicija.(*61)
Zadeva Fedax N. V. v. Republic of Venezuela(*62) je pomembna, ker je arbitrano razsodie ICSID v
njej odloilo, da je nakup dravnih obveznic investicija ne glede na to, ali je kasneje prilo do
njihovega prenosa ali ne.(*63) Glede na to je ICSID pristojen tudi za spore, ki jih sproijo naknadni
pridobitelji dravnih obveznic, e so izpolnjeni drugi pogoji za pristojnost ICSID.(*64) Vendar pa
menimo, da je takno stalie sporno. Ponavadi namre v teh primerih manjka tveganje. Glede na to
menimo, da je tudi nakup dravnih obveznic lahko investicija, vendar le, e obstaja tveganje, ki je na
primer v tem, da je plailo "obresti" odvisno od uspeha podjema, ki ga je drava financirala z
denarjem, pridobljenim iz obveznic. Ker je nakup dravnih obveznic pravzaprav kreditiranje, ne vidimo
razloga, da ne bi za kredite smiselno veljalo vse, kar je bilo navedeno glede dravnih obveznic.
b) Neposrednost
V postopku nastajanja Washingtonske konvencije je bilo predlagano, da bi bila pristojnost ICSID
podana za "spore, ki izvirajo iz investicije, in za spore v zvezi z investicijo". Kasneje je bil opuen
drugi del, tako da je pristojnost veljala le za "spor, ki izvira iz investicije". Z vidika neposrednosti so
zanimive zlasti naslednje zadeve: Holiday Inns S.A. v. Marocco, Holiday Inns S. A. v. Marocco, Amco
Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia in Ceskoslovenska obchodni banka a. s. v.
Slovak Republic.
Zadeva Holiday Inns S. A. v. Marocco(*65) je pomembna, ker je arbitrano razsodie ICSID v njej
odloilo, da gre za spor, ki izvira neposredno iz investicije tudi v primeru, ko tuji investitor, ki v dravi
gostiteljici nastopa (tudi) prek herinske drube, toi dravo gostiteljico zaradi kritve obveznosti iz
pogodbe, ki jo je sklenila s herinsko drubo.(*66) To je pomembno, ker je pogodba, ki jo je sklenila
herinska druba, vsebovala klavzulo o izkljuni pristojnosti sodi v dravi gostiteljici. Arbitrano
razsodie ICSID je v tem primeru upotevalo, da je herinska druba le podaljana roka tujega
investitorja.
Zadeva Amco Asia Corporation and others v. Republic of Indonesia(*67) je pomembna, ker je
arbitrano razsodie ICSID v njej odloilo, da gre za spor, ki izvira neposredno iz investicije tudi v
primeru, ko tuji investitor toi dravo gostiteljico, na podlagi okoliine, da je sklenil investicijsko
pogodbo z gospodarsko drubo (kot podaljano roko) te drave, ker je le-ta krila pogodbo. Arbitrano
razsodie ICSID je v tem primeru upotevalo, da je gospodarska druba, katere edini drubenik je
drava gostiteljica, le podaljana roka te drave gostiteljice.
Zadeva Ceskoslovenska obchodni banka a. s. v. Slovak Republic(*68) je pomembna, ker je arbitrano
razsodie ICSID v njej pustilo ob strani vpraanje (ne)posrednosti.(*69) Zato je mogoe sklepati, da
bo arbitrana praksa ICSID tudi v prihodnje "obla" pogoj (ne)posrednosti. Menimo, da gre za povsem
racionalno in pragmatino odloitev ICSID, saj lahko v doloenih primerih vpraanje (ne)posrednosti
pomeni nereljiv problem.
3.1.3. Arbitrani sporazum
Washingtonska konvencija v prvem odstavku 25. lena kot pogoj za pristojnost ICSID poleg obeh
zgoraj navedenih pogojev doloa arbitrani sporazum, in sicer s tem, ko doloa, da morata stranki
pisno soglaati s tem, da se spor reuje pred ICSID. Gre za navaden pogoj, ki je po naravi stvari
potreben za arbitrano (oziroma alternativno) reevanje spora.(*70)
3.1.1.1. Predpostavke za veljavnost
Arbitrani sporazum je dvostranski pravni posel, zato morajo biti kot pogoj za veljavnost izpolnjene
doloene predpostavke: (prava) volja, (dopustna) pravna podlaga, (pisna) oblika,(*71) (mogo,
dopusten, doloen oziroma dololjiv) predmet, (pravna, poslovna) sposobnost strank.
V tem prispevku se bomo podrobneje ukvarjali le z voljo strank za (arbitrano) reevanje spora pred
ICSID.
a) Volja strank za (arbitrano) reevanje spora pred ICSID
Tukaj bomo podrobneje obravnavali voljo obeh strank za arbitrano reevanje spora pred ICSID,
pogoje za veljavnost izraene volje, naine za izraanje volje, razmerje med arbitrano klavzulo in
arbitranim sporazumom, monost loenega izraanja volje, omejitve volje, vezanost volje na pogoj in
preklic izraene volje ter arbitranega sporazuma.
Volja drave pogodbenice, ki je stranka v sporu
V tej zvezi je treba poudariti, da pristop drave k Washingtonski konvenciji e ne pomeni, da je s tem
izrazila voljo za reevanje konkretnega spora pred ICSID. Argument za to vidimo v besedilu
preambule Washingtonske konvencije, ki doloa, da nobena drava pogodbenica ne bo zgolj na

podlagi ratifikacije te konvencije ali akta, ki ima podoben uinek, brez svoje volje zavezana konkretne
spore reevati pred konciliatorji ali arbitri (ICSID).(*72)
Poudariti je treba tudi, da drava pogodbenica lahko voljo za arbitrano reevanje spora pred ICSID
(pisno) izrazi na ve nainov kot tuji investitor. Slednji lahko namre redno izrazi voljo v pisni izjavi,
poleg tega pa vsaj naeloma tudi s tem, ko vloi zahtevo za arbitrano reevanje spora pred ICSID.
Drava pogodbenica, ki je stranka v sporu, pa ima e po naravi stvari dodatne monosti. Voljo lahko
izrazi tudi v mednarodnih pogodbah in v nacionalnih predpisih. Nekateri pravni teoretiki v tej zvezi
opozarjajo na pomanjkljivosti glede volje, ki je izraena v nacionalnih predpisih.(*73) Slednje lahko
namre drava pozneje enostransko spremeni in s tem v doloenih primerih "preklie" izraeno voljo.
Taken preklic bo imel uinek, e tuji investitor v trenutku, ko je prilo do spremembe nacionalnega
predpisa, e ni izrazil volje in zato e ni prilo do arbitranega sporazuma. e pa je voljo e izrazil,
pozneja sprememba nacionalne zakonodaje glede volje drave nima uinka, ker je v prvem odstavku
25. lena Washingtonske konvencije jasno doloeno, da od trenutka, ko se stranki veljavno
sporazumeta za reevanje spora pred ICSID, preklic izraene volje ni ve mogo. Z drugimi besedami,
veljavnega arbitranega sporazuma ni mogoe enostransko preklicati.
Volja tujega investitorja
Volja tujega investitorja za arbitrano reevanje spora pred ICSID je eden izmed obligatornih pogojev,
ki morajo biti izpolnjeni, e naj bo podana pristojnost ICSID. Zgolj okoliina, da je drava, ki ji pripada
tuji investitor, pristopila k Washingtonski konvenciji, e ne zavezuje tujega investitorja k reevanju
spora pred ICSID.
V zvezi z izjavo volje tujega investitorja se zastavlja zanimivo vpraanje, ali gre za pravno relevantno
izjavo volje e (zgolj) s tem, ko le-ta vloi zahtevo za arbitrano reevanje spora pred ICSID.
V pravni teoriji je mogoe zaslediti stalie, da zgolj vloitev zahteve za reevanje spora s strani tujega
investitorja e ne pomeni, da je le-ta izrazil potrebno (pisno) voljo.(*74) Tisti, ki zastopajo takno
stalie, kot argument navajajo, da v tem primeru ni mogoe izpolniti pogoja, ki ga (izrecno) doloajo
Institucionalna pravila toka "c" prvega odstavka 2. pravila, in sicer, da mora zahteva vsebovati tudi
datum, ko je bila volja (pisno) izraena, in listino, iz katere je to razvidno.(*75) Kot dodatni argument
pa navajajo, da v tem primeru nasprotna stranka ni vnaprej seznanjena z izraeno voljo za arbitrano
reevanje spora pred ICSID. Menimo, da je takno stalie dvomljivo.(*76)
Zahteva tujega investitorja za arbitrano reevanje spora pred ICSID je gotovo dokaz njegove volje za
arbitrano reevanje spora pred ICSID. Glede na to se zdi, da s subjektivnega vidika, torej z vidika
odnosa tujega investitorja do arbitranega reevanja spora pred ICSID, ni videti ovir za takno
reevanje spora. Zdi se, da velja enako tudi z objektivnega vidika, torej z vidika formalnih pogojev, ki
izhajajo iz Institucionalnih pravil. V skladu z njimi mora zahteva vsebovati datum pisno izraene volje
in listino, ki to potrjuje. Menimo, da v obravnavanem ta pravila niso krena. Volja je namre izraena v
pisni obliki, datum pisne izjave volje je datum same zahteve, listina, iz katere je razvidna volja za
arbitrano reevanje spora pred ICSID, pa je sama zahteva. Glede seznanjenosti stranke z voljo
nasprotne stranke pa menimo, da ni bistveno, da stranki vesta za soglasje, razen e to izrecno
predvideva merodajno pravo.(*77)
Pisna oblika
Volja strank za reevanje spora pred ICSID mora biti zmeraj izraena v pisni obliki.(*78) Argument za
takno stalie izhaja iz prvega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije, ki izrecno doloa, da
se morata stranki pisno sporazumeti, naj se njun investicijski spor reuje pred ICSID.(*79) Ne glede na
to, ali se stranki za reevanje spora sporazumeta v arbitrani klavzuli ali v arbitrani pogodbi, morata
biti po naravi stvari volji obeh strank pisno izraeni.
Argument za takno stalie izhaja tudi iz toke "c" prvega odstavka 2. lena Institucionalnih
pravil,(*80) ki izrecno doloa, da mora zahteva za arbitrano reevanje spora pred ICSID vsebovati
datum soglasja strank oziroma arbitranega sporazuma in listine, na katerih je zapisan, poleg tega pa
argument za takno stalie izhaja tudi iz drugega odstavka 2. lena Institucionalnih pravil,(*81) ki
doloa, da morajo biti nekatere informacije oziroma sestavine zahteve za reevanje spora pred ICSID
dokazane s primerno dokumentacijo.
Naini izjave volje strank vrste arbitranega sporazuma
Na splono velja, da je arbitrani sporazum lahko bodisi vkljuen v neko glavno pogodbo kot
arbitrana oziroma kompromisorna klavzula, bodisi obstaja kot samostojen dogovor in gre za
arbitrano pogodbo oziroma kompromis.(*82) Zdi se, da ne obstaja utemeljen razlog, da ne bi tudi
sporazum za arbitrano reevanje spora pred ICSID nastopal v eni izmed obeh navedenih pojavnih
oblik.
Arbitrana klavzula
Arbitrana oziroma kompromisorna klavzula je posebna pogodbena klavzula v okviru glavne,
investicijske pogodbe, ki doloa, da bosta stranki morebitne spore v zvezi s pogodbo reevali pred
(doloeno) arbitrao.(*83) Ker je arbitrana klavzula po naravi stvari del glavne pogodbe, se zastavlja
vpraanje, kakno je pravno razmerje med glavno pogodbo in arbitrano klavzulo oziroma kako vpliva
neveljavnost glavne pogodbe na arbitrano klavzulo.(*84) V stareji pravni teoriji je prevladovalo
stalie, da arbitrana doivlja enako usodo kot glavna pogodba.(*85) Danes pa ni ve tako. V noveji
pravni teoriji namre prevladuje stalie, da usoda arbitrane klavzule ni odvisna od usode glavne
pogodbe.(*86) V tej zvezi se govori kar o tako imenovani avtonomiji arbitrane klavzule.
Praktina posledica taknega stalia se kae zlasti v tem, da ninost glavne pogodbe ne vpliva na
veljavnost arbitrane klavzule.
e bolj zanimivo pa je vpraanje, kako je s pristojnostjo arbitrae, e katera izmed strank meni, da je
arbitrana klavzula neveljavna in da zato posledino ni podana pristojnost arbitrae. Ponavadi se
mora arbiter v taknem primeru razglasiti za nepristojnega.(*87) V primeru, ko spor reuje arbitraa v
okviru ICSID, pa ni tako. Argument za to vidimo v 41. lenu Washingtonske konvencije. Prvi odstavek
41. lena namre izrecno doloa, da lahko oziroma da mora arbitrano razsodie v okviru ICSID
samo odloati o svoji pristojnosti. Drugi odstavek tega lena pa doloa, da arbitrano razsodie
ICSID samo presoja vsak ugovor strank glede (ne)pristojnosti.
Arbitrana pogodba
Arbitrana pogodba oziroma kompromis je samostojna pogodba, ki doloa, da bosta stranki te
pogodbe (ponavadi e nastali)(*88) spor reevali pred (doloeno) arbitrao.(*89) V praksi se lahko
zgodi, da ena stranka, podobno kot pri arbitrani klavzuli, uveljavlja nepristojnost arbitrae zaradi
neveljavnosti arbitrane pogodbe. Menimo, da je v skladu z 41. lenom Washingtonske konvencije
arbitrano razsodie v okviru ICSID pristojno za odloanje o pristojnosti in posledino o veljavnosti
arbitrane pogodbe.
Enotnost oziroma loenost listin
Teoretino je mogoe, da sta volji strank za arbitrano reevanje spora pred ICSID pisno izraeni na
istem mediju, lahko pa sta pisno izraeni na dveh razlinih medijih. Analiza Washingtonske konvencije
namre pokae, da le-ta ne zahteva, da mora biti volja strank za arbitrano reevanje spora pred
ICSID izraena v enotni listini, zato menimo, da je volja strank lahko izraena tudi v loenih listinah.
Volja strank izraena v enotni listini
Volja strank za reevanje spora v arbitranem postopku ICSID se lahko izrazi v enotni listini, kar
pomeni, da sta pisno izraeni volji strank fizino zdrueni na istem mediju. V tem pogledu gre za
arbitrani sporazum strank.
Volja strank izraena v loenih listinah
Prvi odstavek 25. lena Washingtonske konvencije doloa (le), da mora biti volja strank za arbitrano
reevanje spora izraena v pisni obliki. Iz besedila Washingtonske konvencije tako ni mogoe razbrati
pogoja, da mora biti volja strank izraena na istem mediju. Glede na to je mogoe, da stranki izrazita
voljo za arbitrano reevanje spora na razlinih medijih. Bistveno je, da obstajata pisno izraeni volji
obeh strank za arbitrano reevanje spora, ni pa bistveno, ali sta izraeni na istem mediju ali pa sta
izraeni na razlinih medijih. Takno stalie izhaja iz zadeve Amco Asia Corporation and others v.
Republic of Indonesia.
Omejitev izraene volje
Volja za arbitrano reevanje spora pred ICSID je lahko veljavno omejena. Tipien primer veljavne
omejitve je na primer omejitev na natanno doloene vrste spora, omejitev na natanno doloeno
asovno obdobje in podobno. e torej pride v konkretnem primeru do spora, ki ne sodi med spore, za
katere je stranka izrazila potrebno voljo, gre za enak poloaj, kot e volja sploh ne bi bila izraena.
Vezanost izraene volje na doloen pogoj.
Volja za arbitrano reevanje spora pred ICSID je lahko tudi vezana na doloen pogoj, ki pa mora biti
skladen s splonimi pravili obligacijskega prava. Tipien pogoj,(*90) ki se v praksi pogosto uporablja,
je na primer predhodno mirno reevanje spora in izrpanje vseh pravnih sredstev v dravi
pogodbenici, ki je stranka v sporu.
Trenutek sklenitve arbitranega sporazuma
Z dnem, ko je arbitrani sporazum sklenjen, nastopijo nekatere pomembne pravne posledice, zato je
natanna doloitev trenutka, ko je prilo do veljavne sklenitve arbitranega sporazuma, odloilnega
pomena. Washingtonska konvencija sicer ne ureja tega vpraanja, urejajo pa ga Institucionalna
pravila, natanneje drugi odstavek 2. pravila.(*91) Le-ta doloa, da se za dan oziroma trenutek
sklenitve arbitranega sporazuma teje trenutek, ko se stranki pisno sporazumeta za reevanje spora
pred ICSID, e pa stranki volje nista pisno izrazili hkrati, se za trenutek sklenitve teje trenutek, ko je
voljo izrazila (e) druga stranka.
V tej zvezi pa se zastavlja vpraanje, kaken je pravni uinek arbitranega sporazuma, e vsaj ena
izmed strank v trenutku njegove sklenitve ni izpolnjevala pogojev, ki se nanaajo na lastnosti strank.
Tako bo, e drava gostiteljica, ki je stranka v sporu, v trenutku sklenitve arbitranega sporazuma
nima statusa pogodbenice. V tem primeru se zdi pravilno stalie, da je arbitrani sporazum veljavno
sklenjen, vendar pa nima pravnega uinka, dokler se ne izpolni pogoj ratione personae.(*92) e se ta
kasneje izpolni, pa se teje, kot bi bil arbitrani sporazum sklenjen v trenutku, ko so izpolnjene vse
predpostavke za pristojnost ICSID, in ne e v trenutku, ko je bil sklenjen.
Pravne posledice sklenitve arbitranega sporazuma posebnosti ICSID
Kot je bilo navedeno zgoraj, nastopijo z dnem, ko je arbitrani sporazum veljavno sklenjen, doloene
"sebi lastne" pravne posledice. Veina teh pravnih posledic je po vsebini takna, da pomenijo izjemo
od splonih pravil arbitranega prava in tako ali drugae vplivajo na poseben poloaj ICSID glede na
vsa druga arbitrana telesa. Prva pravna posledica se kae v tem, da nobena stranka ne more ve
enostransko preklicati arbitranega sporazuma oziroma od njega odstopiti.(*93) Druga pravna
posledica se kae v tem, da nobena stranka ne more ve sproiti arbitranega postopka pred drugim
telesom, razen e se stranki dogovorita drugae.(*94) Tretja pravna posledica se kae v tem, da ni
ve mogoa diplomatska zaita.(*95) etrta posledica se kae v tem, da se postopek vodi v skladu s
tedaj veljavnim Pravilnikom.(*96) Peta posledica se kae v tem, da kasneje konvencijske spremembe
ne vplivajo na spor.(*97) In konno, pomembne so e posledice v zvezi s pritobo, priznanjem in
izvritvijo odlobe.
Preklic izraene volje in preklic arbitranega sporazuma
Preklic izraene volje za arbitrano reevanje spora pred ICSID pomeni, da stranka, ki je e izrazila
potrebno voljo, le-to preklie. Nekateri menijo, da je preklic e izraene volje mogo, dokler tudi
nasprotna pogodbena stranka ne izrazi potrebne volje. Ne glede na to pa se zdi, da bi bilo za
avtoriteto ICSID primerneje, e preklic e izraene volje ne bi bil mogo. V tej zvezi je torej treba loiti
preklic izraene volje in preklic arbitranega sporazuma. Za arbitrani sporazum gre, e sta obe
stranki izrazili voljo, ker je le v tem primeru mogoe, da pride do obveznega soglasja volj. Glede na
prvi odstavek 25. lena Washingtonske konvencije velja, da arbitranega sporazuma ni mogoe
enostransko preklicati.
3.2. Merodajno pravo
e se doloen investicijski spor reuje pred arbitrao ICSID, je zmeraj aktualno vpraanje, katero
pravo naj se uporabi. V pravni teoriji se poudarja, da je to vpraanje e posebej pomembno, e se
spor reuje pred ICSID, saj je v tem primeru ena stranka vedno drava,(*98) ki ima doloene pravice,
izvirajoe iz njene suverenosti. Zato Washingtonska konvencija natanno ureja tudi vpraanje uporabe
prava, pri emer pa seveda jasno razlouje med postopkovnim in materialnim pravom.
3.2.1. Postopkovno pravo
Uporaba postopkovnega/procesnega prava je urejena v 44. lenu Washingtonske konvencije, ki
doloa, da se arbitrani postopek vodi v skladu z doloili Washingtonske konvencije in v skladu z
Arbitranimi pravili, ki so veljala tedaj, ko so stranke pristale na arbitrao.(*99) e se zastavi doloeno
postopkovno vpraanje, ki ga ne reuje niti Washigtonska konvencija niti Arbitrana pravila in niti
pravila, ki sta jih doloili stranki, takno vpraanje rei arbitrani tribunal.(*100) V tem primeru ima
arbitrani tribunal pravico in dolnost reiti takno vpraanje po "lastnem preudarku".
Iz zgoraj navedenega izhaja, da lahko stranke izberejo tudi postopkovno pravo,(*101) vendar se to
uporabi le, e je v skladu s "hinimi pravili", ki so zajeta v Washingtonski konvenciji in v Arbitranih
pravilih.
3.2.2. Materialno pravo
Uporaba materialnega prava je urejena v 42. lenu Washingtonske konvencije, ki doloa, da se spor
reuje v skladu s pravom, ki sta ga doloili stranki, e pa stranki ne doloita prava, se spor reuje
skladno s pravom drave pogodbenice, ki je stranka v sporu, pri emer se uporablja tudi njeno
mednarodno zasebno pravo, in v skladu z mednarodnim pravom.(*102)
Analiza navedenega konvencijskega doloila, ki ureja uporabo materialnega prava, pokae, da
Washingtonska konvencija daje prednost "subjektivnemu pristopu" pred "objektivnim pristopom". Za
subjektivni pristop je znailno, da daje prednost volji strank,(*103) kar pomeni, da se uporabi pravo, ki
ga elijo stranke. Nasprotno pa je za objektivni pristop znailno, da poudarja dejansko vez med
stranko oziroma pravnim poslom in doloenim pravnim sistemom.(*104) Praviloma se uporablja
objektivni pristop v primeru, ko stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi.
3.2.2.1. Izbira prava s strani strank
Prvi odstavek 42. lena Washingtonske konvencije daje strankam popolno(*105) svobodo glede izbire
prava,(*106) ki naj se uporabi.(*107) V pravni teoriji se navaja, da je prednost avtonomije strank pri
izbiri prava zlasti v tem, da se na preprost nain doloi merodajno pravo, kar pomeni, da v praksi ne
prihaja do zapletov pri njegovem doloanju,(*108) poleg tega pa avtonomija omogoa strankam
relativno visoko stopnjo predvidljivosti.
Stranke lahko izberejo katerokoli nacionalno pravo, lahko pa tudi mednarodno. Vpraanje pa je, ali
lahko izberejo ve prav hkrati. V pravni teoriji prevladuje stalie, da iz Washingtonske konvencije ni
mogoe razbrati prepovedi "cepitve".(*109) Stranki lahko tako za neki del pravnega razmerja doloita
neko pravo, za druge dele pa neko drugo pravo. Vpraanje pa je, ali se lahko dogovorita tudi za
reevanje spora "ex aequo et bono". Zdi se, da bi bilo treba v skladu s subjektivnim pristopom
strankam priznati tudi takno izbiro. V tej zvezi je treba upotevati, da je takno izbiro ICSID e
priznal.(*110)
e stranki natanno doloita pravo, ki naj se uporabi, tako ne bo teav. Vendar pa so v praksi znani
tudi primeri, ko stranki ne doloita natanno prava, ki naj se uporabi. Z drugimi besedami, iz "izbire"
strank ni jasno razvidno, katero pravo naj se uporabi. V tem primeru se zastavlja vpraanje, ali mora
arbitrani tribunal poskuati ugotoviti voljo strank, ali pa naj ravna, kakor da stranki sploh nista "izbrali"
prava. V pravni teoriji prevladuje stalie, da je treba v skladu s subjektivnim pristopom, ki je jasno
razviden iz prvega odstavka 42. lena, najprej poskuati ugotoviti voljo strank.(*111) Pri tem si lahko
arbitrani tribunal pomaga z direktno komunikacijo s strankami in z ravnanjem strank.(*112)
e bolj zanimivo pa je vpraanje, kako na izbiro strank vpliva sprememba izbranega prava. Odgovor je
tesno povezan z vpraanjem, ali mora arbitrani tribunal uporabiti izbrano pravo, ki je veljalo na dan,
ko sta ga stranki izbrali, ali pa mora uporabiti izbrano pravo, ki velja na dan, ko se reuje spor. V
pravni teoriji prevladuje stalie, da mora arbitrani tribunal naeloma uporabiti izbrano pravo, ki velja
na dan, ko se reuje spor.(*113) Vendar pa je treba v nekaterih primerih odstopiti od taknega
stalia. Gre zlasti za dva primera.(*114) Za prvega gre, e izbrano pravo, ki velja na dan, ko se reuje
spor, posega v pravice, ki so bile veljavno pridobljene. Za drugi primer pa gre, e se izbrano pravo, ki
velja na dan, ko se reuje spor, bistveno razlikuje od izbranega prava, ki je veljalo na dan, ko sta ga
izbrali stranki. To stalie je skladno s subjektivnim pristopom, ki je "vgrajen" v Washingtonsko
konvencijo. Obe izjemi sta namenjeni zlasti varstvu tujega investitorja pred dravo gostiteljico, ki lahko,
e se izbere njeno pravo, le-tega pozneje spremeni. Zato je zaeleno, da investitor zahteva vkljuitev
stabilizacijske klavzule v investicijsko pogodbo.(*115)
In konno, v zvezi z izbiro prava s strani strank ne moremo tudi mimo vpraanja, ali se tedaj, ko
stranki izbereta pravo, uporabi institut zavraanja.(*116) Z drugimi besedami, ali izbira strank pomeni
izbiro materialnega prava ali pa pomeni izbiro mednarodnega zasebnega prava. V pravni teoriji
obstajajo glede tega vpraanja razlina stalia.(*117) Glede na dikcijo prvega odstavka 42. lena
Washingtonske konvencije menimo, da pomeni izbira strank izbiro materialnega prava. Menimo torej,
da se v primeru, ko imata stranki pravico izbrati pravo, ne sme uporabiti institut zavraanja, razen e
sta to stranki izrecno doloili. Takno stalie je v skladu s subjektivnim pristopom. e bi sprejeli
nasprotno stalie, bi tvegali, da ne bo upotevana volja strank, poleg tega pa bi brez utemeljenega
razloga bistveno oteili doloitev merodajnega prava. Posredni argument za takno stalie pa vidimo
tudi v tem, da se mednarodne konvencije nasploh izogibajo uporabi instituta zavraanja, zlasti e gre
za izbiro prava s strani strank.
3.2.2.2. Pomanjkanje izbire prava s strani strank
V praksi so znani primeri, ko stranki nista izkoristili avtonomije pri izbiri prava. V taknem primeru se
na prvi pogled zdi, kakor da sta stranki po malomarnosti pustili to vpraanje odprto in da se sploh ne
zavedata, kako pomembna je izbira prava.(*118) Vendar pa je razlog ponavadi povsem drugaen.
Stranki se v taknem primeru ponavadi nista mogli dogovoriti za doloeno pravo, zato sta v bojazni, da
bi podpisa investicijske pogodbe propadel, to vpraanje pustili odprto.(*119)
Za primer, ko stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, Washingtonska konvencija v prvem
odstavku 42. lena doloa, da naj se uporabi (mednarodno zasebno) pravo drave pogodbenice, ki je
stranka v sporu, in mednarodno pravo. Pravo drave gostiteljice je tukaj doloeno predvsem zato, ker
je ponavadi pravno razmerje, ki izvira iz investicijske pogodbe, najtesneje povezano prav s pravom
drave pogodbenice, ki je stranka v investicijskem sporu.
Vendar pa je treba opozoriti tudi na negativne plati takne ureditve. Drava gostiteljica, katere pravo
naj se uporabi, ima lahko zelo pomanjkljivo zakonodajo, kar je pogosto zlasti v mladih dravah, ki ele
razvijajo svoje pravo.(*120) e veja teava pa nastane, e drava pozneje spremeni pravo v kodo
tujega investitorja.(*121)
Zdi se, da mora v obeh navedenih primerih odloilno vlogo odigrati mednarodno pravo. Vendar pa je v
pravni teoriji sporno, kakno je razmerje med nacionalnim pravom drave gostiteljice in mednarodnim
pravom.
Po veinskem mnenju ima nacionalno pravo drave gostiteljice naeloma prednost pred mednarodnim
pravom. Le-to ima namre zgolj komplementarno in korektivno vlogo. Mednarodno pravo se lahko po
veinskem mnenju uporabi samo tedaj, ko v nacionalnem pravu drave gostiteljice obstaja pravna
praznina ali ko je nacionalno pravo drave gostiteljice v nasprotju z mednarodnim pravom. Glede na to
velja, da odloitev arbitranega tribunala tedaj, ko stranki nista izbrali prava, ki naj se uporabi, ne sme
temeljiti zgolj na mednarodnem pravu.
3.3. Odloba ICSID
V zvezi z arbitrano odlobo ICSID so aktualna nekatera splona vpraanja, e posebej pa vpraanja
v zvezi z njeno razlago, s ponovno presojo, z razveljavitvijo, s priznanjem in seveda z izvritvijo.
3.3.1. Splono
Arbitrana odloba ICSID je urejena v Washingtonski konvenciji in v Arbitranih pravilih,(*122) ki jo
dopolnjujejo. Za stranke je pomembno zlasti, da mora biti arbitrana odloba izdelana v pisni
obliki(*123) in da mora zmeraj vsebovati obrazloitev, iz katere morajo biti razvidni razlogi za sprejeto
odloitev.(*124)
Prav tako je za stranke pomembna monost, da lahko prepreijo javno objavo arbitrane
odlobe.(*125) To pomeni, da lahko prepreijo objavo izreka in obrazloitve arbitrane odlobe. Tako
lahko zaitijo svoje dobro ime.
Arbitrana odloba mora biti izdana najkasneje v 120 dneh po konanem postopku, ta rok pa se lahko
le izjemoma podalja za nadaljnjih 60 dni.(*126)
Vsaka stranka lahko v 45 dneh od izdaje oziroma od dne, ko so bili strankam poslani overjeni izvodi
arbitrane odlobe, zahteva, da se reijo morebitna vpraanja, ki niso bila reena, ali se popravijo
morebitne pravopisne, aritmetine in podobne napake.(*127)
3.3.2. Razlaga odlobe ICSID
V praksi lahko pride do poloaja, ko si izdano arbitrano odlobo vsaka stranka razlaga po svoje. e
med strankama pride do spora glede razlage arbitrane odlobe, lahko vsaka stranka polje
generalnemu sekretarju pisno pronjo za razlago arbitrane odlobe.(*128) Pisna pronja mora
vsebovati podatke o "sporni" odlobi, datum in natanno opredelitev spora, priloena pa mora biti tudi
"pristojbnina".(*129)
Potem ko pronjo registrira generalni sekretar, le-ta obvesti stranke o tem, da je bila pronja
registrirana, jim polje potrebno dokumentacijo in zahteva od arbitrov, ki so sodelovali v postopku, da
se v doloenem roku izreejo, ali elijo sodelovati v postopku razlage izdane arbitrane odlobe.(*130)
e vsi arbitri izrazijo pripravljenost za sodelovanje v postopku razlage, generalni sekretar o tem
obvesti vse arbitre in stranke, pri emer se teje, da je z dnem, ko so obvestila poslana, arbitrani
tribunal rekonstruiran.(*131) e pa ne pride do rekonstrukcije arbitranega tribunala, generalni
sekretar o tem obvesti stranke in jih pozove, naj sodelujejo pri oblikovanju novega arbitranega
tribunala, ki mora imeti enako tevilo arbitrov, le-ti pa morajo biti doloeni na enak nain kot prejnji
arbitri.(*132) Arbitrani tribunal lahko, e meni, da to zahtevajo okoliine primera, "zamrzne" izvritev
arbitrane odlobe, dokler ne pride do dokonne odloitve.(*133)
3.3.3. Revizija odlobe zaradi odkritja novih dejstev
V praksi lahko pride do poloaja, ko se po izdaji arbitrane odlobe odkrijejo nova dejstva, ki bi
vplivala na odloitev arbitranega tribunala, e bi ta vedel zanje. e se po izdaji odlobe odkrijejo
nova dejstva, ki bi vplivala na odloitev arbitranega tribunala, e bi mu bila znana, lahko vsaka
stranka polje generalnemu sekretarju pisno pronjo za revizijo izdane arbitrane odlobe, vendar le,
e arbitranemu tribunalu in strankam ni bilo poznano na dan, ko je bila sprejeta odloitev, in da to
dejstvo ni ostalo stranki neznano zaradi malomarnosti.(*134) Pisna pronja za revizijo izdane
arbitrane odlobe mora vsebovati podatke o "sporni" odlobi, datum, navedbo novega dejstva, njegov
potencialen vpliv na odlobo in dokaz, da je bilo v trenutku sprejetja odloitve neznano arbitranemu
tribunalu in stranki, ki uveljavlja revizijo, in dokaz, da ji ni bilo neznano zaradi malomarnosti.(*135)
Pronji mora biti priloena tudi "pristojbnina". Rok za vloitev pisne pronje za revizijo izdane
arbitrane odlobe je 90 dni od dne, ko je bilo novo dejstvo odkrito, najpozneje pa tri leta od dne, ko je
bila arbitrana odloba sprejeta.(*136)
Po opravljeni registraciji pronje za revizijo izdane arbitrane odlobe sledi obvezen postopek
obveanja strank in arbitrov arbitranega tribunala, ki je sprejel sporno odlobo, in postopek
(re)konstruiranja tribunala, ki je enak kot pri pronji za razlago izdane odlobe.(*137)
3.3.4. Razveljavitev odlobe
Do razveljavitve odlobe pride zaradi formalnih razlogov,(*138) ki so taksativno nateti v prvem
odstavku 52. lena Washingtonske konvencije. To pomeni, da lahko vsaka stranka uveljavlja
razveljavitev odlobe samo, e arbitrani tribunal ni bil pravilno sestavljen, e je oitno prekorail svoja
pooblastila, e je bil kateri izmed arbitrov podkupljen, e je prilo do resne kritve osnovnih
postopkovnih pravil in e v odlobi niso navedeni razlogi, na katerih temelji odloitev. Pisna zahteva za
razveljavitev odlobe mora vsebovati podatke o "sporni" odlobi, datum in razlog, zaradi katerega se
zahteva razveljavitev, priloena pa mora biti tudi "pristojbnina".(*139) Rok za vloitev pisne zahteve za
razveljavitev odlobe je 120 dni od prejema odlobe, razen tedaj, ko se razveljavitev uveljavlja zaradi
podkupovanja, saj v tem primeru velja rok 120 dni od odkritja podkupovanja, najpozneje pa v treh letih
od prejema odlobe.(*140)
Po opravljeni registraciji pisne zahteve za razveljavitev odlobe mora generalni sekretar takoj poslati
zahtevo za razveljavitev predsedniku administrativnega sveta, le-ta pa doloi ad hoc odbor v skladu s
tretjim odstavkom 52. lena Washingtonske konvencije.(*141) V nasprotju z primerom, ko se vloi
pronja za razlago ali pronja za revizijo odlobe, tukaj po naravi stvari ne pride do poloaja, da bi o
razveljavitvi odloali isti arbitri, ki so sodelovali pri izdaji sporne odlobe. Poleg tega pa v odboru ne
more sodelovati arbiter, ki je dravljan iste drave kot kateri izmed arbitrov, ki so sodelovali pri izdaji
sporne odlobe, niti dravljan drave, ki je stranka v sporu, niti dravljan drave, katere dravljan je
stranka v sporu, niti oseba, ki ga je katera izmed navedenih drav predlagala za arbitra, in niti oseba,
ki je v sporni zadevi sodelovala kot konciliator.(*142)
e se v postopku ugotovi, da je bila zahteva za razveljavitev utemeljena, se izdana odloba razveljavi,
vendar pa s tem ni izrpana pristojnost ICSID.(*143) V tem primeru se lahko namre na zahtevo
stranke spor reuje pred novim arbitranim tribunalom. V tej zvezi pa je treba poudariti, da tedaj, ko je
bila odloba le deloma razveljavljena, novi arbitrani tribunal ne odloa o tistem delu izdane odlobe,
ki ni bil razveljavljen.(*144) V tem delu se namre odloitev razume kot "res iudicata".(*145)
3.3.5. Priznanje in izvritev odlobe
Arbitrano reevanje spora pred ICSID se tudi z vidika priznanja in izvritve odlobe pomembno
razlikuje od arbitranega reevanja spora pred vsemi drugimi arbitranimi telesi. Ena
najpomembnejih lastnosti arbitranega reevanja sporov pred ICSID je v tem, da je izdana odloba
obvezna za obe stranki in da zoper izdano odlobo ne more nobena stranka vloiti pritobe ali
drugega pravnega sredstva, razen tistih, ki jih izrecno predvideva Washingtonska konvencija.(*146)
Pri tem je e posebej pomembna okoliina, da se je na podlagi prvega odstavka 54. lena
Washingtonske konvencije vsaka drava pogodbenica zavezala, da bo priznala kot obvezno
arbitrano odlobo, izdano na podlagi te konvencije, in da bo na svojem ozemlju izvrila denarne
obveznosti enako, kot da bi jih sprejelo njeno domae sodie.(*147)
Vendar pa je treba upotevati okoliino, da se za izvritev uporabljajo predpisi o izvrbi, ki so veljavni
v trenutku izvritve odlobe.(*148) Druga okoliina, ki jo je treba upotevati, pa se kae v tem, da 54.
len Washingtonske konvencije ne derogira veljavnega prava drave podpisnice, ki ureja imuniteto te
ali druge drave.(*149)
Stranka, ki eli uveljaviti priznanje in izvritev odlobe na ozemlju drave podpisnice, mora
pristojnemu sodiu te drave ali drugemu organu, ki ga drava pogodbenica pooblasti za ta namen,
izroiti prepis odlobe, ki ga je overil generalni sekretar.(*150) Zato mora vsaka drava pogodbenica
obvestiti generalnega sekretarja o tem, katero domae sodie ali drug organ je pooblastila za ta
namen, obveati pa ga mora tudi o morebitnih spremembah.(*151)
4. SKLEP
V dananji poslovni praksi so edalje bolj aktualni mednarodni investicijski spori. Gre zlasti za spore
med dravo gostiteljico in tujim gospodarskim subjektom investitorjem. e stranki taknega spora ne
moreta reiti po mirni poti, ga je treba reiti pred sodiem ali pred arbitrao. Sodno reevanje
mednarodnih investicijskih sporov se je v praksi pokazalo za manj primerno. Primerneje je arbitrano
reevanje taknih sporov.
V tej zvezi se zastavlja vpraanje, pred katero arbitrao naj stranki reujeta investicijski spor. Menimo,
da bosta ravnali najprimerneje, e se bosta dogovorili za arbitrano reevanje spora pred ICSID. Gre
za nevtralno, specializirano telo, ki ima nekatere pristojnosti, ki jih pri "navadnih" arbitraah ne
zasledimo. Zato arbitrana odloba ICSID strankam daje najvejo mero varnosti in predvidljivosti.
Vendar pa je treba opozoriti, da to velja samo tedaj, ko so izpolnjeni posebni pogoji, doloeni v
Washingtonski konvenciji. e so ti posebni pogoji za pristojnost ICSID izpolnjeni, lahko govorimo o
"konvencijski pristojnosti", e niso, pa o "nekonvencijski pristojnosti".
V prispevku je natanneje obravnavana le "konvencijska pristojnost". Kot je bilo e navedeno, ima
ICSID v tem primeru nekatere pristojnosti, ki ga postavljajo nad vse druge arbitrae. Za primer
vzemimo zlasti nemonost enostranskega preklica arbitranega sporazuma, nemonost zagotavljanja
diplomatske zaite, nemonost izpodbijanja izdane arbitrane odlobe pred drugimi telesi in
posebnosti glede priznanja in izvritve arbitrane odlobe.
LITERATURA
Hirsch Moshe, The Arbitration Mechanism of the International Center for the Settlement of Investment
Disputes, Martinus Nijhoff Publishers, Dordrecht 1993 ICSID, ICSID Convention, Regulations and
Rules, ICSID, Washington 2003 Ilei Mirko, Arbitrano reevanje sporov tudijsko gradivo za
predmet Arbitrano pravo, druga izdaja, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 1994/1995
Kuntek Eduard, Arbitrana nadlenost ICSID (Meunarodni centar za rjeavanje ulagakih sporova
izmeu drave i dravljana drugih drava), Pravni fakultet Sveuilita u Rijeci, Rijeka 2002 Radovanov
Aleksandar, Arbitrani ugovor i rjeavanje sporova u privredi putem arbitrae, Pravni ivot, t. 12/2002
Sajko Kreimir: Washingtonska konvencija o rjeavanju ulagakih sporova izmeu drava i dravljana
drugih drava od 1995, Pravo u gospodarstvu, t. 1/1999 Christoph Schreuer: Commentary on the
ICSID Convention, Foreign Investment Law Journal ICSID Review 1996
(*1) V nekaterih primerih je vstop na tuji trg mogo brez (velikih) predhodnih kapitalskih vlokov.
Tipien primer je mednarodna distribucijska pogodba.
(*2) Razumljivo pa je, da je nevarnost spora najveja ravno pri pogodbenem razmerju, zato se bomo v
tem prispevku omejili zlasti na ta primer.
(*3) International Centre for Settlement of Investment Disputes ICSID.
(*4) Tipien primer je 40. len Zakona o gospodarskih javnih slubah (ZGJS), ki doloa, da e pride pri
izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in koncesionarjem, odloa o sporu redno
sodie. Ve o tem v nadaljevanju.
(*5) To pa e ne pomeni, da bo sodie, pred katerim je tonik vloil tobo, tudi dejansko reevalo
konkreten spor. To se bo zgodilo le, e bo sodie ugotovilo, da je pristojno za reevanje konkretnega
spora.
(*6) Gre za "forum shopping".
(*7) Matja Tratnik in Ale Feri: Mednarodno gospodarsko pravo, dopolnjena in spremenjena izdaja,
Maribor 2002, strani 5659. Matja Tratnik in Ale Feri].
(*8) Matja Tratnik in Ale Feri, stran 144.
(*9) ICSID izvaja tudi konciliacijo.
(*10) "Convention on the Settlement of Investment Disputes between States and Nationals of Other
States".
(*11) Washingtonsko konvencijo je doslej sprejelo 154 drav, tudi Slovenija.
(*12) "The jurisdiction of the Centre shall extend to any legal dispute arising directly out of an
investment, between a Contracting State (or any constituent subdivision or agency of a Contracting
State designated to the Centre by that State) and a national of another Contracting State, which the
parties to the dispute consent in writing to submit to the Centre. When the parties have given their
consent no party may withdraw its consent unilaterally."
(*13) Poudariti pa je treba, da je ICSID lahko pristojen tudi v primerih, ko niso izpolnjeni navedeni trije
pogoji, vendar pa v tem primeru ne veljajo "konvencijska" pravila in (nekatera) pravila, ki jih
dopolnjujejo (administrativni in finanni predpisi, institucionalna pravila, konciliacjiska pravila in
arbitrana pravila, ki jih je oblikoval administrativni svet v skladu s prvim odstavkom 6. lena
Washingtonske konvencije). Administrativni svet ICSID je namre sprejel e "dodatna" pravila (ICSID
Additional Facility Rules), ki ICSID podeljujejo pristojnost za reevanje sporov tudi v primerih, ko niso
izpolnjeni vsi trije (konvencijski) pogoji. Drugi len "dodatnih" pravil: "The Secretariat of the Centre is
hereby authorized to administer, subject to and in accordance with these Rules, proceedings between
a State (or a constituent subdivision or agency of a State) and a national of another State, falling
within the following categories: (a) conciliation and arbitration proceedings for the settlement of legal
disputes arising directly out of an investment which are not within the jurisdiction of the Centre
because either the State party to the dispute or the State whose national is a party to the dispute is not
a Contracting State; (b) conciliation and arbitration proceedings for the settlement of legal disputes
which are not within the jurisdiction of the Centre because they do not arise directly out of an
investment, provided that either the State party to the dispute or the State whose national is a party to
the dispute is a Contracting State; and (c) factfinding proceedings. Tretji len "dodatnih" pravil: "Since
the proceedings envisaged by Article 2 are outside the jurisdiction of the Centre, none of the
provisions of the Convention shall be applicable to them or to recommendations, awards, or reports
which may be rendered therein."
(*14) Ker v praksi prihaja do teav zaradi vsebinske nedoreenosti obeh pogojev, nekateri teoretiki
poudarjajo, da mora arbitrani svet ICSID, e hoe ali ne, upotevati tudi dispozicijo strank. K
taknemu sklepu vodijo tudi Modelne klavzule ICSID, ki jasno doloajo, da je koristno, e stranke v
konkretnem primeru doloijo vsebino obeh pogojev. Eduard Kuntek: Arbitrana pristojnost ICSID,
Pravni fakultet Sveuilita u Rijeci, Rijeka 2002, Eduard Kuntek].
(*15) Ugotavljanje statusa doloene drave olajujejo Administrativni in finanni predpisi (ICSID
Administrative and Financial Regulations), ki dopolnjujejo Washingtonsko konvencijo, natanneje
predpis t. 20, ki doloa, da mora generalni sekretar skrbeti za listo drav pogodbenic in jo obasno
posredovati vsem dravam pogodbenicam, poleg tega pa jo mora posredovati tudi, e to zahteva
drava ali posameznik.
(*16) Eduard Kuntek, stran 108.
(*17) Zadeva z opr. t.: ARB/72/1.
(*19) Matja Tratnik in Ale Feri, strani 5657.
(*21) ICSID vodi listo sestavnih delov oblasti in agencij drav pogodbenic, ki lahko sodelujejo pred
ICSID.
(*23) ICSID Institutional Rules Rules of Procedure for the Institution of Conciliation and Arbitration
Proceedings.
(*24) Sestavine predloga so tudi: navedba strank in njihov naslov.
(*25) Kreimir Sajko: Washingtonska konvencija o rjeavanju ulagakih sporova izmeu drava in
dravljana drugih drava od 1965, Pravo u gospodarstvu, t. 1/1999, stran 115. Kreimir Sajko].
(*29) Primerneje bi bilo, e bi uporabljala pojem "oseba, ki pripada" ali kar "pripadnik".
(*30) "Any natural person who had the nationality of a Contracting State other than the State party to
the dispute on the date on which the parties consented to submit such dispute to conciliation or
arbitration as well as on the date on which the request was registered pursuant to paragraph (3) of
Article 28 or paragraph (3) of Article 36, but dose not include any person who on either date also had
the nationality of the Contracting State party to the dispute".
(*31) "Any juridical person which had the nationality of a Contracting State other than the State party
to the dispute on the date on which the parties consented to submit such dispute to conciliation or
arbitration and any juridical person had the nationality of the Contracting State party to the dispute on
that date and wich, because of foreign control, the parties have agreed should be treated as a national
of another Contracting State for the purposes of this Convention."
(*32) Nanaa se na konciliacijski postopek.
(*33) Nanaa se na arbitrani postopek.
(*34) Mogoe navezne okoliine so lahko zlasti kraj ustanovitve, kraj poslovodenja, kraj gospodarske
dejavnosti in kraj, ki je kot sede naveden v statutu. Toka "b" drugega odstavka 25. lena
Washingtonske konvencije ne doloa navezne okoliine, na podlagi katere bi lahko ICSID ugotovil
pripadnost pravne osebe. Zato jo bo treba ugotoviti v skladu z merodajnim pravom. V zadevi "Socit
Ouest Africaine des Btons Industriels v. Republic of Senagal" ARB/82/1 je ICSID zavzel stalie, da
je splono pravilo, da se dravljanstvo pravne osebe presoja po pravu drave, kjer ima sede, ali po
pravu drave, kjer je bila ustanovljena. Nasprotno, niti nacionalnosti drubenikov niti tuja kontrola,
vzpostavljena na nain, ki ni vplailo kapitalskega vloka, redno ne vplivajo na dravljanstvo pravne
osebe. Eduard Kuntek, strani 142143.
(*35) Toka "b" drugega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije.
(*36) Primerjaj z zadevo "Barcelona Traction". Matja Tratnik in Ale Feri, strani 6465.
(*38) Kreimir Sajko, stran 115.

(*42) Glede na takno prakso ICSID se zdi, da se tedaj, ko gre za "domao drubo, ki je pod tujo
kontrolo", ki toi domao dravo, predvideva soglasje strank glede obravnavanja te domae drube
kot dravljana druge drave pogodbenice. Eduard Kuntek, stran 146.
(*43) Obstaja pa tudi "nekonvencijska" pristojnost ICSID. Ve o tem v opombi t. 12.
(*45) Ibidem.
(*47) Kongo je namre Agipu priznal pravico do nadomestila, ni pa ga plaal. Ni izkljueno, da je
Kongo priznal Agipu pravico do nadomestila, ker je raunal, da se bo lahko uspeno skliceval na
nepristojnost ICSID.
(*48) Institution Rules Rules of Procedure for the Institution of Conciliation and Arbitration
Proceedings.
(*51) Administrative and Financial Regulations, Institution Rules, Conciliation Rules, Arbitration Rules.
(*52) S stabilizacijsko klavzulo se drava gostiteljica zavee, da se ne bo enostransko umikala
pogodbenim obveznostim, zlasti obveznosti, da ne bo pozneje sprejela ukrepov, ki bi poslabali
poloaj tujega investitorja. Matja Tratnik in Ale Feri, stran 148.
(*55) Sredstva, ki se vlagajo, so lahko denar, stvari ali pa pravice. Enako velja za prihodke.
(*56) Christoph Schreuer: Commentary on the ICSID Convention, Article 25, 11 Foreign Investment
Law Journal ICSID Review 1996, stran 371. Christoph Schreuer].
(*61) S tem se strinjamo. e aktivnosti, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, presojamo z vidika zgoraj
navedenih meril za opredelitev investicije, lahko ugotovimo naslednje. Tuji investitor izvaja aktivnosti,
ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, ker eli tako oplemenititi vloena sredstva. Tuji investitor, ki v tem
primeru nastopa kot koncesionar, trpi tveganje. In konno, gre za aktivnosti, ki se izvajajo v tuji dravi.
(*64) Ibidem.
(*70) Arbitrano reevanje sporov vsebuje najmanj dva elementa in sicer pogodbeni element in sodni
element. Pogodbeni element se kae v tem, da je neki spor lahko izpostavljen arbitrai samo na
podlagi volje obeh strank, vendar pa ob tem ne smemo spregledati, da je arbitrano reevanje spora
mogoe samo, e ga dopua zakon. Sodni element pa se kae v tem, da mora arbiter upotevati
temeljna postopkovna naela, saj je v nasprotnem primeru takno arbitrano dolobo mogoe
uspeno izpodbijati pred sodiem, kae pa se tudi v okoliini, da je arbitrano odlobo mogoe
izpodbijati pred nacionalnim sodiem oziroma da je za uspeno izvrbo treba pred sodiem izpeljati
postopek priznanja in izvritve doloene arbitrane adlobe. Arbitraa v okviru ICSID je izjema, saj
vsebuje le pogodbeni element. Matja Tratnik in Ale Feri, strani 112113 in 145146.
(*71) eprav je arbitrani sporazum sklenjen v pisni obliki, je lahko neveljaven, ker ne izpolnjuje
"dodatnih" oblinostnih pogojev (overitev, izmenjava), ki jih doloa merodajno pravo. Eduard Kuntek,
stran 262.
(*72) "declaring that no Contracting State shall by the mere fact of its ratification, acceptance or
approval of this Convention and without its consent be deemed to be under any obligation to submit
any particular dispute to conciliation or arbitration"
(*75) Ibidem.
(*76) Ibidem.
(*77) Kot analogijo vzemimo sklenitev pogodbe na podlagi ponudbe in sprejema ponudbe. V skladu s
prvim odstavkom 28. lena Obligacijskega zakonika je ponudba sprejeta (in pogodba sklenjena), ko
ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Odloilen je prejem in ne sprejem ponudbe.
Ni torej potrebno, da je ponudnik prebral izjavo naslovnika. Ponudba je sprejeta e, ko je pismo, v
katerem je sprejem ponudbe, vreno v nabiralnik. Smiselno enako velja za elektronsko poto.
(*79) "which the parties to the dispute consent in writing to submit to the Centre"
(*80) "indicate the date of consent and the instruments in which it is recorded"
(*81) "The information required by subparagraphs (1)(c), (1)(d)(iii) in (1)(f) shall be supported by
documentation".
(*82) Mirko Ilei: Arbitrano reevanje sporov tudijsko gradivo za predmet "Arbitrano pravo",
druga izdaja, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 1994/1995, stran 13. Mirko Ilei].
(*83) Aleksandar Radovanov: Arbitrani ugovor i reavanje sporova u privredi putem arbitrae, Pravni
ivot, t. 12/2002, stran 193. Aleksandar Radovanov].
(*84) Aleksandar Radovanov, stran 197.
(*85) Aleksandar Radovanov, stran 198.
(*86) Danes prevladuje teorija o procesni naravi arbitranega sporazuma.
(*87) Matja Tratnik in Ale Feri, stran 113.
(*88) Mirko Ilei, stran 13.
(*89) V pravni teoriji se navaja, da se arbitrana pogodba ponavadi sklepa za primer, ko spor med
strankama e obstaja. Glede na to ocenjujemo, da je za stranki, zlasti pa za tujega investitorja,
koristno, e se za arbitrano reevanje spora dogovorita e ob sklepanju investicijske pogodbe, ko
spor e ni nastal. Bistven je trenutek dogovora, na pa okoliina, ali ima arbitrani sporazum obliko
arbitrane klavzule ali arbitrane pogodbe.
(*90) Zdi se, da gre za pogoj tudi v primeru obvezne odobritve tretji odstavek 25. lena
Washingtonske konvencije.
(*91) "Date of consent means the date on which the parties to the dispute consented in writing to
submit it to the Centre; if both parties did not act on the same day, it means the date on which the
second party acted."
(*93) Drugi stavek prvega odstavka 25. lena Washingtonske konvencije.
(*94) Prvi stavek 26. lena Washingtonske konvencije.
(*95) Prvi odstavek 27. lena Washingtonske konvencije.
(*97) Drugi odstavek 66. lena Washingtonske konvencije.
(*98) Moshe Hirsch: The Arbitration Mechanism of the International Center for the Settlement of
Investment Disputes, Martinus Nijhoff Publishers, Dordercht 1993, stran 109. Moshe Hirsch]
(*101) Moshe Hirsch, stran 113.
(*102) Mono pa je tudi reevanje spora "ex aequo et bono", e se stranke s tem strinjajo.
(*103) Mosche Hirsch, stran 117.
(*104) Ibidem.
(*105) V pravni teoriji je mogoe zaslediti tudi nasprotno stalie. Nekateri teoretiki namre poudarjajo,
da je tudi avtonomija strank pri izbiri prava omejena. Stranke tako ne morejo izbrati prava, ki nima
nobene dejanske povezave s pravnim razmerjem in strankami. Ne morejo pa izbrati tudi prava, e bi
bila izbira v nasprotju z javnim redom oziroma v nasprotju s temeljnimi naeli mednarodnega prava.
Ve o argumentih za in proti taknemu staliu Moshe Hirsch, strani 125130.
(*106) Washingtonska konvencija ne postavlja asovnih omejitev, poleg tega pa ne doloa naina,
kako morata stranki izraziti voljo v zvezi z izbiro prava. V pravni teoriji se poudarja, da je mogoa tudi
"tiha izbira" prava. Kot primer se navaja zadeva Asian Agricultural Products Limited v. Democratic
Socialist Republic of Sri Lanka (ARB/87/3). Kreimir Sajko, stran 118.
(*109) Kreimir Sajko, stran 117, in Mosche Hirsch, stran 118.
(*110) V zadevi Seditex Engineering Beratungsgesellschaft fr die Textilindustrie G.m.b.h. v.
Democratic Republic of Madagaskar (CONC/82/1) sta se stranki dogovorili za konciliacijo, e ta ne bo
uspela, pa naj spor rei arbitraa "ex aequo et bono". Kreimir Sajko, stran 118.
(*112) Tudi s konkludentnim ravnanjem strank.

(*114) Ibidem.
(*115) Pogosto pa bo treba vkljuiti e internacionalizacijsko klavzulo. Matja Tratnik in Ale Feri,
stran 148.
(*116) Podrobneje o zavraanju Matja Tratnik in Ale Feri, strani 240242.
(*119) Ibidem.
(*121) Ibidem.
(*122) Arbitration Rules Rules of Procedure for Arbitration Proceedings.
(*124) Tretji odstavek 48. lena Washingtonske konvencije.
(*125) Peti odstavek 48. lena Washingtonske konvencije.
(*126) Pravilo 46 Arbitranih pravil.
(*129) Prvi odstavek 50. pravila Arbitranih pravil.
(*130) Drugi odstavek 50. pravila in prvi odstavek 51. pravila Arbitranih pravil.
(*131) Drugi odstavek 51. pravila Arbitranih pravil.
(*132) Tretji odstavek 51. pravila Arbitranih pravil.
(*133) Drugi stavek drugega odstavka 50. lena Washingtonske konvencije.
(*136) Toka "a" tretjega odstavka 50. pravila Arbitranih pravil.
(*137) Pravilo 51 Arbitranih pravil.
(*138) S tega vidika gre za razliko glede na revizijo odlobe, do katere pride iz vsebinskih razlogov.
(*140) Toka "b" tretjega odstavka 50. pravila Arbitranih pravil.
(*147) Drava podpisnica, ki ima federalno ureditev, lahko izvri takno odlobo prek svojega
zveznega sodia, lahko pa se doloi tudi, da zvezno sodie s takno odlobo ravna enako, kot da
gre za konno presojo domaega sodia.
(*148) Tretji odstavek 54. lena Washingtonske konvencije.
(*149) etrti odstavek 54. lena Washingtonske konvencije.
(*150) Prvi stavek drugega odstavka 54. lena Washingtonske konvencije.
(*151) Drugi stavek drugega odstavka 54. lena Washingtonske konvencije.

Članek MGP

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Članek MGP

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Reevanje investicijskih sporov med dravo in tujim gospodarskim subjektom

Avtor: Feri, Ale

pogodbenice, ki je stranka v sporu.

preambule Washingtonske konvencije, ki doloa, da nobena drava pogodbenica ne bo zgolj na

(*39) Zadeva z opr. t.: ARB/82/1.

(*112) Tudi s konkludentnim ravnanjem strank.

You might also like