Izvrilno pravo

mag. Urka Kemah

Izvrilni postopek je sodni nepravdni

postopek in sodi e v njem izdaja odlo be,
za katere veljajo ista splona pravila kot za
druge sodne odlo be. Poglavitna sodna
odlo ba je sklep o izvrbi, sodi e pa
sprejema tudi druge procesne sklepe, ki
uravnavajo tek izvrbe.

V ojem smislu pomeni izvrba delovanje za

dokon no neposredno realizacijo upnikove
terjatve na podlagi izvrljive listine.
ZIZ posebej ureja postopek zavarovanja,
namenjen zavarovanju zahtevkov, ki e niso
izvrljivi, s ciljem da dolnik ne bi predhodno
onemogo il njihove pozneje izvritve.

Temeljna na ela
Na podlagi subsidiarne uporabe dolo b ZPP
v izvrilnem postopku veljajo temeljna na ela
pravdnega postopka, vendar so uveljavljena
prilagojeno naravi izvrilnega postopka.
V izvrilnem postopku so poleg teh
uveljavljena e posebna na ela, ki posegajo
tudi na podro je materialnega izvrilnega
prava.

Na elo dispozitivnosti in oficialnosti

poudarjeno mo neje kot v pravdnem postopku,
eprav se postopek praviloma za ne na predlog
upnika.
Po uradni dolnosti se uvede izvrilni postopek le v
malo primerih:

za izvritev odlo b kazenskega sodi a o izre enih denarnih

kaznih, o odvzemu premoenjske koristi in predmetov, o
strokih kazenskega postopka (131. l. ZKP) ,
za izvritev sklepov o izre enih denarnih kaznih v civilnih
postopkih,
za izterjavo strokov, ki so bili pla ani iz sredstev sodi a, e
tako dolo a zakon.

Ko je postopek uveden, se dalje vodi po uradni

dolnosti in tako sodi e samo dolo a katera
izvrilna dejanja bo opravilo.
V dolo enih primerih pa je oprava neposrednih
izvrilnih dejanj e vedno odvisna od zahteve
upnika. Pri izvrbi na premi nine lahko upnik
predlaga samo rube in sodi e ne sme samo
postopati dalje. ele na upnikovo zahtevo, ki jo mora
sodi u posredovati najkasneje v treh mesecih po
opravljenem rubeu, se opravita prodaja in popla ilo.

V izvrilnem postopku ni mirovanja postopka.

Sodi e opravi narok, eprav stranke, ki so v
redu povabljene nanj ne pristopijo. Pod
posebnimi pogoji pa je moen odlog izvrbe.
Za asno odloeni postopek sodi e
nadaljuje po uradni dolnosti.

Izvrilni postopek se kon a po uradni

dolnosti z realizacijo upnikove terjatve oz. z
uresni itvijo zavarovanja ali z ustavitvijo
postopka. Kon a pa se tudi po volji upnika, ki
je umaknil predlog za izvrbo ali zavarovanje
ali zaradi njegove pasivnosti, ko bi moral v
roku predlagati izvrilna dejanja.

Razpravno in preiskovalno na elo

V izvrilnem postopku je uveljavljena temu postopku
prilagojena kombinacija preiskovalnega in
razpravnega na ela. Ker se uvedeni postopek vodi
po uradni dolnosti, ima preiskovalno na elo
primarno vlogo.
Po preiskovalnem na elu sodi e ugotavlja dejstva,
ki so povezana z uporabo kogentnih pravil in prisilnih
sredstev na primer: razloge za ustavitev izvrbe, za
omejitev izvrbe, dejstva, od katerih je odvisna
materialna realizacija izvrbe, kot je ugotavljanje
vrednosti predmeta izvrbe.

Ius novorum
Pravica navajanja novih dejstev in dokazov
je e po naravi izvrilnega postopka zelo
omejena, saj dejstev v zvezi s terjatvijo, ki so
obstajala do izdaje izvrilnega naslova, ni
mogo e uveljavljati. Pravno relevantna
dejstva za izvrbo in zavarovanje morajo
stranke navesti v ugovoru ali v odgovoru na
ugovor.

V nepravo asnem ugovoru je mogo e do

konca izvrilnega postopka navajati dejstva,
ki se nanaajo na terjatev in so nastopila po
izvrljivosti, e jih dolnik brez lastne krivde
ni mogel uveljavljati v pravo asnem ugovoru.
Razumljivo je dolnik dolan v taknem
ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko
uveljavlja v asu vloitve. Pozneje se nanje
ne more ve sklicevati (56. l. ZIZ).

ZIZ za tobe zaradi nedopustnosti izvrbe ponovno

uveljavlja tako imenovano eventualno maksimo .
Dolnik ali tretji morata hkrati uveljavljati vse ugovore
zaradi nedopustnosti izvrbe, ki jih je mogo e
uveljavljati po ZIZ in zanje navesti vsa dejstva ter
dokaze, sicer to pravico izgubita. Nova dejstva in
dokaze upoteva sodi e, e jih je dolnik ali tretji
navedel najpozneje v pripravljalni vlogi, vloeni v
roku, ki mu ga je dalo sodi e, da odgovori na
upnikove navedbe v odgovoru na tobo (60. l. ZIZ).

Iskanje materialne resnice

Izvrba temelji na izvrilnem naslovu, pri
katerem ni ve mogo e ugotavljati
resni nosti dejstev glede same terjatve.
Poleg tega v izvrilnem postopku pogosto
zado a za odlo itev e verjetnost obstoja
dolo enih dejstev, npr. za izdajo za asne
odredbe.

Na elo kontradiktornosti
v izvrilnem postopku omejeno
v izvrilnem postopku izda sodi e sklep o
izvrbi, ne da bi dolniku predhodno vro ilo
predlog, ki se ga dolniku vro i skupaj s
sklepom ele pri opravi prvega izvrilnega
dejanja. Sicer bi obstajala nevarnost, da bi
dolnik izvrbo onemogo il. Na elo
kontradiktornosti je vseeno varovano s
pravnimi sredstvi.

Na elo formalne legalitete

Na elo stroge formalne legalitete se nanaa na
pravila za izdajo sklepa o izvrbi.
Izvrilno sodi e ni upravi eno presojati konkretne
materialne zakonitosti in pravilnosti izvrilnega
naslova, na temelju katerega je predlagana izvrba.
Sodi e je vezano na rezultat predhodnih
kvalificiranih postopkov iz katerih izvira izvrilni
naslov. To na elo je tudi odraz prepovedi
ponovnega odlo anja o zadevi, ki jo zajema u inek
pravnomo nosti. Izvrilno sodi e mora upotevati
terjatev kot je ugotovljena v izvrilnem naslovu.

Na elo prioritete in sorazmernega

popla ila upnikov
Ve upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve
proti istemu dolniku in na istem predmetu izvrbe
se popla a po tistem vrstnem redu, po katerem so
pridobili pravico do popla ila iz tega predmeta, razen
v primerih ko zakon dolo a druga e (privilegirane
terjatve).
ZIZ dolo a vrstni red najprej za popla ilo prednostnih
in nato drugih terjatev, kjer je upotevano na elo
prioritete po nastanku pravice.

Kritno na elo
Kritno na elo pomeni, da mora izvrba na
predlagani predmet vsaj delno kriti upnikovo
terjatev.
ZIZ kritnega na ela ne upoteva pri vseh
vrstah izvrbe, temve samo pri izvrbi za
izterjavo denarne terjatve iz nepremi nine.

Tisti, ki ima pravico biti popla an iz zneska,

dobljenega s prodajo nepremi nine, pa je po
vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvrbo,
predlaga, naj sodi e ustavi izvrbo, e ugotovljena
vrednost nepremi nine niti delno ne krije terjatve
upnika, ki je predlagal izvrbo. Ustavitev izvrbe
lahko predlaga v osmih dneh od vro itve odredbe o
prodaji. Sodi e presodi glede na okoli ine primera,
ali je glede na verjetno viino delnega popla ila
upnika, ki je predlagal izvrbo, prodaja smotrna (180.
l. ZIZ).

Na elo najnije sprejemljive ponudbe

Na prvi drabi ali v prvem roku za prodajo z
neposredno pogodbo ni dovoljeno stvari
prodati pod ocenjeno vrednostjo. e je bila
prodaja neuspena, se smejo drugi stvari
prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne
pod tretjino te vrednosti, e je stvar
nepremi nina pa ne pod polovico ocenjene
vrednosti.

ZIZ omogo a sporazumni odstop od tega

na ela. Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri
sodi u, pred katerim te e izvrilni postopek,
ali pri kaknem drugem sodi u, se stranki in
zastavni upniki oziroma upniki zemljikega
dolga lahko sporazumejo, da sme biti
nepremi nina prodana na drabi tudi za
ceno, nijo od ugotovljene vrednosti, oziroma
nijo od polovice te vrednosti.

Predpostavke izvrbe
Formalne:

obstoj izvrilnega naslova

pristojnost
formalna pravilnost in vsebina predloga za izvrbo
procesna legitimacija strank
nekateri procesni roki, npr. za vloitev predloga za izvrbo v
primeru ponovnega motenja posesti (229. l. ZIZ) ali
predloga za vrnitev delavca na delo (231. l. ZIZ)
pla ilo predujma za izvrilne stroke
pravni interes
splone predpostavke po ZPP, ki se upotevajo na podlagi
njegove smiselne uporabe

Materialne predpostavke:
terjatev (obstoj, veljavnost, zapadlost)
alternativnost obveznosti
nastop ali nenastop pogoja in izpolnitev vzajemnosti (26. l.
ZIZ);
stvarna legitimacija strank (postopek je moen samo med
strankami, ki so v izvrilnem naslovu dolo ene kot nosilec
pravic in obveznosti iz materialnega razmerja, ali pod pogoji iz
24. l. ZIZ) ;
sredstva izvrbe (samo predpisana sredstva, npr. 30. l. ZIZ) ;
dopustnost izvrbe na dolo en predmet (oprostitve in omejitve
izvrbe; 32. l. ZIZ);
obseg izvrbe (utesnitev na nekatera sredstva ali predmete, ki
zado ajo za popla ilo, 34. l. ZIZ.

Izvrilni naslov
Izvrilni naslov je kvalificirana javna listina,
na podlagi katere je mogo e zahtevati
prisilno izvritev terjatve, ki je v njej
ugotovljena.
Na obstoj izvrilnega naslova pazi sodi e
po uradni dolnosti ves as postopka.

e je izvrilni naslov med postopkom pravnomo no

odpravljen (upravna odlo ba), razveljavljen,
spremenjen, izre en za neveljavnega (razveljavitev
sodne odlo be, poravnave, ugotovitev ni nosti
pravnega posla iz notarskega zapisa), ali je
razveljavljeno potrdilo o izvrljivosti, sodi e ustavi
izvrbo in razveljavi opravljena izvrilna dejanja, e s
tem niso prizadete pridobljene pravice.

Izvrljivost
je lastnost listine, ki omogo a prisilno
izvritev terjatve, ki je v listini ugotovljena.
Izvrljivost kot lastnost listine moramo
razlikovati od izvrljivosti, ki je lastnost
terjatve. Obe pa nastopita hkrati, saj je pogoj
za izvrljivost terjatve, da je ugotovljena v
izvrilnem naslovu.

Meje preizkusa izvrilnega naslova v

izvrilnem postopku
Sodi e je dolno ugotoviti:
ali predloena listina predstavlja katero izmed v
zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvrilni naslov;
ali je to avtenti na javna listina, ki izpolnjuje pogoje
za javno listino;
ali izpolnjuje pogoje za izvrljivost;
ali je izvrilni naslov primeren za izvrbo po vsebini;
ali je dolnikova obveznost mona in dopustna.

Primernost izvrilnega naslova po

vsebini
Izvrilni naslov je primeren za dovolitev in
opravo izvrbe, e ima z zakonom dolo eno
vsebino: navedeni obe stranki, navedene
predmet, vrsto, obseg in as izpolnitve
obveznosti.
ZIZ C (pri dolniku, navesti e dolnikove
identifikacijske tevilke, e upnik z njimi
razpolaga (npr. EMO, dav na tevilka)

Vrste izvrilnih naslovov

izvrljiva sodna odlo ba in sodna poravnava;
izvrljiv notarski zapis;

druga izvrljiva odlo ba ali listina, za katero

zakon, ratificirana in objavljena mednarodna
pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v
Republiki Sloveniji uporablja neposredno,
dolo a, da je izvrilni naslov (ZIZ C)

SPZ (zemljiko pismo)

Pomorski zakonik (razdelitvena osnovo za likvidacijo
skupne havarije)

Druga odlo ba
Upravna odlo ba

Upravna odlo ba po ZUP

Upravna odlo ba po ZDavP
Seznam zaostalih dav nih obveznosti
Odlo ba o denacionalizaciji
Odlo ba carinskega organa
Civilna izvrba na podlagi upravne odlo be se opravi v
primeru izterjave iz nepremi nega premoenja ali delea
drubenika ali kadar tako dolo a poseben zakon.

Odlo ba sodnika za prekrke

Izvrba na podlagi verodostojne

listine
zdru itev postopka za izdajo pla ilnega
naloga s fazo dovolitve izvrbe.
Verodostojne listine dolo a

ZIZ
ali drug zakon

Vrste verodostojnih listin

Verodostojne listine po ZIZ so :

faktura,
menica in ek s protestom in povratnim ra unom, kadar je
to potrebno za nastanek terjatve,
javna listina,
izpisek iz overjenih poslovnih knjig,
po zakonu overjena zasebna listina in
listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Verodostojna listina je lahko tudi tuja javna listina.

Sklep o izvrbi ima dva dela

kondemnatorni del
dovolitev izvrbe

Izvrba na podlagi verodostojne listine

Sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine
vsebuje tudi kondamnatorni del, v katerem sodi e
dolniku naloi, da v paricijskem roku (8 ali 3 dni)
poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroki, ter
del, v katerem sodi e dovoli izvrbo za popla ilo
teh terjatev. Temu prilagojena je tudi vsebina
predloga za izvrbo.
Pri izvrbi na podlagi verodostojne listine gre torej
za dva zdruena postopka v enega in sicer se je
postopek za izdajo pla ilnega naloga prenesel pred
izvrilno sodi e in zdruil s fazo dovolitve izvrbe.

Menica

Protest
redni zahtevek protest ni potreben
Redni meni ni zahtevek uveljavlja vsakokratni
upnik iz menice (remitent ali indosatar) proti
glavnim meni nim dol nikom (trasantu lastne
menice, akceptantu akceptirane menice).
regresni zahtevek protest potreben, e ni
klavzule brez protesta
Regresni zahtevek ima imetnik menice zoper
indosante, trasanta in druge zavezance, ki imajo
poloaj regresnih zavezancev, e menica ni bila
pla ana.

Povratni ra un
Povratni ra un
predstavlja regresno vsoto
je potrdilo o viini pla ila izkupljene menice v
nadaljnjem regresnem postopku, kar pomeni, da
bo menica morala imeti povratni ra un, le kadar
uveljavlja pla ilo imetnik, ki je menico izkupil.
Izkupitelj v povratnem ra unu podrobneje opredeli
strukturo pla ila izkupljene menice, tako da ra un
predstavlja regresno vsoto, ki jo lahko regresant
uveljavlja od regresnega zavezanca.

Izpisek iz poslovnih knjig, overjen

s strani odgovorne osebe
Izpisek mora povzemati knjigovodske listine iz
poslovnih knjig.
Dikcija v ZIZ se razlikuje od dikcije v ZPP
ZPP: izpisek iz overjenih poslovnih knjig.
ZIZ: izpisku iz poslovnih knjig, overjenem od
odgovorne osebe.

SREDSTVA IZVRBE
Sredstva izvrbe so metode, s katerimi se
prisilno izvri upnikovo terjatev. Vklju ujejo
razli na procesna opravila za prisilno
uveljavitev dolo ene terjatve.
Zakon lo i sredstva izvrbe glede na to ali
upnik uveljavlja denarno ali nedenarno
terjatev.

ZIZ izrecno dolo a le sredstva izvrbe za uveljavitev

denarne terjatve. Ta sredstva so nateta taksativno:

prodaja premi nin,

prodaja nepremi nin,
prenos denarne terjatve,
vnov enje drugih premoenjskih oziroma materialnih pravic
in
prenos sredstev, ki so na ra unu pri organizacijah,
poobla enih za pla ilni promet (30. l. ZIZ).

Postopek izvrbe
1.
2.
3.

Dovolitev izvrbe (predlog za izvrbo)

Sklep o izvrbi (posebnost pri VL)
Pravnomo nost pravna sredstva (ugovor)

Odlog izvrbe
Odlog izvrbe predstavlja za asni zastoj
izvrilnega postopka. Dokler traja, se
izvrilna dejanja ne opravljajo. Pred vloitvijo
opravljena dejanja praviloma ostanejo v
veljavi. Roki prenehajo te i in za nejo te i
znova, ko se izvrba nadaljuje.

Odlog izvrbe smejo predlagati:

dolnik,
upnik,
tretji

Odlog na predlog dolnika

Dolnik lahko odlog predlaga:
e je vloil izredno pravno sredstvo proti izvrilnemu
naslovu;
e je vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje v
postopku, v katerem je bila izdana odlo ba, ki je bila
podlaga za dovolitev izvrbe;
e je vloena toba za razveljavitev arbitrane
odlo be, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba;

e je vloena toba za razveljavitev poravnave, na

podlagi katere je bila dovoljena izvrba;
e je dolnik zoper sklep o izvrbi vloil ugovor;
e je dolnik vloil predlog za razveljavitev potrdila o
izvrljivosti;
e je izvrba odvisna od so asne izpolnitve kakne
upnikove obveznosti, dolnik pa je odrekel izpolnitev
svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni
izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo
so asno izpolni

e je dolnik ali udeleenec v postopku

zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile
storjene pri opravljanju izvrbe;
e je dolnik za el pravdo ali drug postopek
zaradi nedopustnosti izvrbe.

Odlog na predlog upnika

Upniku, ki predlaga odlog razlogov ni treba
pojasnjevati.
Sodi e bo predlogu ugodilo brez soglasja
dolnika, e se izvrba e ni za ela, po
za etku izvrbe pa samo, e dolnik odlogu
ne nasprotuje.
Z odlaganjem izvrbe lahko upnik zasleduje
dolo ene interese, ki so v nasprotju z
dolnikovimi.

Odlog na predlog tretjega

Tretji ki je zahteval, naj se izvrba na dolo en predmet
izre e za nedopustno, lahko predlaga odlog glede tega
predmeta, e izkae obstoj svoje pravice na predlaganem
predmetu izvrbe s pravnomo no sodno odlo bo ali
kakno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo
javne listine, ali e obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki
so splono znana (ZIZ C).
e tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu
izvrbe ne izkae na zgoraj naveden na in, sodi e na
predlog tretjega odloi izvrbo glede tega predmeta, e
tretji izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo pretrpel
nenadomestljivo ali teko nadomestljivo kodo (ZIZ C).

Upnik lahko, tako v primeru dolnikovega

predloga kot predloga tretjega, zahteva
var ino, razen, e bi s tem bilo ogroeno
preivljanje dolnika oziroma tretjega ali
preivljanje njunih druinskih lanov.

U inki odloga
V asu odloga ne te ejo ne zakonski ne
sodni roki.
Posledice odloga nastopijo ele po
pravnomo nosti sklepa.
Tudi v asu do pravnomo nosti sklepa
sodi e ne sme opravljati dejanj, ki bi
povzro ila, da odlog ne bi imel ve smisla sledi iz same narave instituta odloga.

Konec IP
Upnikovo popla ilo (z dokon anjem izvrbe).
Zavrnitev ali zavrenje predloga.
Ustavitev izvrbe.

Ustavitev izvrbe
e upnikove terjatve zaradi pravnih ali
dejanskih zadrkov ni mogo e izvriti,
sodi e ustavi izvrbo. Postopek sodi e
ustavi po uradni dolnosti, v dolo enih
primerih pa le na predlog upravi enca.
Ustavitev pomeni prenehanje z aktivnostmi v
teku in razvrednotenje e opravljenih
aktivnosti, kolikor je to e mono.

Ustavitev
posledica neizvedljivosti izvrbe zaradi pravnih ali
dejanskih zadr kov
prenehanje teko ih aktivnosti in razvrednotenje
opravljenih aktivnosti, kolikor je to e mogo e.
po uradni dolnosti, v dolo enih primerih pa le na
predlog upravi enca.

Ustavitev izni i u inke sklepa, v delu, v

katerem izvrba e ni bila dokon ana. Pri
dokon ani izvrbi razumljivo ni esa ustaviti,
temve je iz dolo enih razlogov mona le
nasprotna izvrba. Sklep o ustavitvi
predstavlja nasprotje sklepu o izvrbi, v
katerem je dovoljena izvrba z uporabo
prisilnih sredstev. S sklepom o ustavitvi se
dovoljenje za uporabo prisilnih sredstev
ukine.

Razveljavitev je lahko posledica tobe kot

izrednega pravnega sredstva, eprav ni
dolo ena neposredno z odlo bo o tem
pravnem sredstvu, temve jo mora opraviti
izvrilno sodi e.

Primeri ustavitve
Posledica odlo be o pravnem sredstvu
Spremembe glede izvrilnega naslova
Neuspenost izvrbe ali pasivnost upnika
Uveljavitev kritnega na ela
Umik

U inki ustavitve
splona ali delna, odvisno od tega, ali se
nanaa na cel predmet izvrbe ali samo na
njegov del. Ustavitev zaradi neuspenosti
izvrbe se nanaa le na del postopka, v
katerem izvrba ni bila uspena. Z ustavitvijo
in z odpravo pravnih posledic izvrbe se
kon a izvrilni postopek z u inkom ex tunc.

Pravna sredstva
Ugovor (dolnik, tretji)
Pritoba (upnik proti sklepu o izvrbi, s katerim je bil
njegov predlog zavrnjen)
Revizije in obnove v izvrilnem postopku ni.

Obnova je izjemoma dovoljena v primeru izvrbe na

podlagi verodostojne listine zoper del sklepa, s katerim je
sodi e odlo ilo o terjatvi in proti sklepu o obstoju terjatve
za nasprotno izvrbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti

Toba zaradi nedopustnosti izvrbe

Specifi na pravna sredstva

To ba zaradi nedopustnosti izvrbe- vlo i dol nik
ali tretji, in
Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi
izvrbe.
Predlog za vrnitev v prejnje stanje,
To ba za izpodbijanje terjatve v postopku
popla ila iz prodane stvari in
Predlog za nasprotno izvrbo.

Ugovor

Ugovor in pritoba
Dolnikovo edino pravno sredstvo proti
sklepu o izvrbi pa je ugovor.
Tudi tretji, ki se sklicuje na svojo pravico, ki
prepre uje izvrbo na predlagani predmet,
lahko proti sklepu vloi le ugovor
Pritobo lahko vloi upnik proti sklepu o
izvrbi, s katerim je bil njegov predlog
zavrnjen.

Zna ilnosti ugovora

dvostransko, nedevolutivno, remonstrativno
in praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo.

Razlogi za ugovor
razlogi ki se nanaajo na predpostavke izvrbe;
opozicijski razlogi - kljub veljavnemu izvrilnemu
naslovu izvrba ni dovoljena, ker je upnikova
terjatev prenehala ali je ovirana;
impugnacijski razlogi (nepravi opozicijski razlogi) kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu in kljub temu
da terjatev obstaja, ni pogojev, da bi se izvrba
opravila v sedanjem asu oz. v korist ali breme
osebe, ki je stranka v postopku.

Ugovor zoper sklep na podlagi

verodostojne listine
Dolnik je upravi en sklep izpodbijati z ugovorom
tako v delu, ki se nanaa na terjatev kot v delu o
dovolitvi izvrbe. e dolnik z ugovorom izpodbija
sklep v delu, ki se nanaa na terjatev oz. v celoti,
sodi e razveljavi samo sklep o dovolitvi izvrbe in
polje zadevo pravdnemu sodi u, da o njej odlo i
kot po tobi.
ZIZ C: Predlog za izvrbo na podlagi verodostojne
listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega
sklepa o izvrbi, se obravnava kot toba v pravdnem
postopku

Ugovor
Mora biti popoln, pravo asen, obrazloen in
utemeljen.

Ugovor tretjega
Ugovor lahko vloi tudi tretji, ki trdi, da ima na
predmetu izvrbe tako pravico, ki prepre uje izvrbo.
Upnik mora imeti monost, da nanj odgovori.
Zamudna sankcija za opustitev odgovora, ni le
domneva o priznanju dejstev kot pri dolnikovemu
ugovoru, temve domneva, da je ugovor utemeljen.
Enako velja, e upnik na ugovor sicer odgovori,
vendar izrecno izjavi, da mu ne nasprotuje. Sodi e
le sledi upnikovi dispoziciji in ugovoru ugodi.

Sredstva zavarovanja
zastavna pravica na nepremi nini,
zastavna pravica na premi nini,
predhodne odredbe in
za asne odredbe.
(sporazum strank!)