UNIVERZITET "SV.

KLIMENT OHRIDSKI" BITOLA

EKONOMSKI FAKULTET PRILEP

Seminarski trud

Ekonomska globalizacija

predmet: Multinacionalni korporacii i strategiski

alijansi

Profesor:
Student:

Prilep, 2012 godina

0

Sodr`ina:

I. VOVED

II. POIM ZA GLOBALIZACIJA

1. Definirawe na globalizacijata

2. Aspekti na globalizacijata

3. Karakteristiki na globalizacijata

4. Pozitivni i negativni efekti na globalizacijata

5. Istorijata na globalizacijata kako proces

6. Antiglobalizacija

III. EKONOMSKA GLOBALIZACIJA

1. Poim za ekonomska globalizacija

10

2. Posledici od ekonomskata globalizacija

11

IV. ZAKLU^OK

12

I. VOVED
Globalizacijata e proces so koj iskustvoto od sekojdnevniot `ivot,
ozna~en so difuzijata na komoditetite i ideite, mo`e da predizvika
standardizacija na kulturnoto izrazuvawe {irum svetot.
Ekstremnata interpretacija na ovoj proces, ~esto ozna~uvan
kako globalizam, se gleda vo napredniot kapitalizam, podobren so
internet i bez`i~nite komunikacii i elektronskite biznis transakcii,
uni{tuvaj}i gi lokalnite tradicii i regionalnite razliki, sozdavaj}i nivno
mesto

homogenizirana

svetska

kultura.

Spored

ova

gledi{te,

~ove~koto iskustvo nasekade stanuva esencijalno isto.

Sepak ova izgleda kako prenaglasuvawe i preuveli~uvawe na
ovoj fenomen. Preku homogeniziraweto vlijanijata sepak postojat, lu|
eto se daleku od sozdavaweto na edinstvena svetska kultura.
Globalizacijata sepak se odnesuva na procesot na zgolemuvawe
na integracijata me|u edinicite vo svetot, vklu~uvaj}i gi i nacionalnite
dr`avi, doma}instvata i individuite, organizaciite, kako i korporaciite.
Toj e termin koj vo sebe gi pokriva i ekonomijata, trgovijata,
op{testvenite, tehnolo{kite, kulturnite i politi~kite aspekti. Ovoj termin
se koristi u{te od ranata 1944 godina, a Teodor Levit e nazna~en kako
~ovek koj prvpat go upotrebil ovoj zbor vo ekonomska smisla.
Mo`eme da ka`eme deka ve}e golem del od svetot `ivee spored
isti vrednosti i deka odredeni grupi ve}e delat isti ili sli~ni vrednosti,
aspiracii i `ivotni stilovi.
Za stotici milioni urbani lu|e, iskustvoto vo sekojdnevniot `ivot
stana

zna~itelno

standardizirano

u{te

od

{eesettite

godini.

Sekojdnevniot `ivot e smenet so mo`nosta na novata tehnologija i

pridobivkite od nea.

Na~inot na `iveewe skoro vo site porazvieni sistemi i zemji e

skoro sekade ist. Skoro sekade se primenuvaat istite maniri na
dogovarawe i komunicirawe, a toa zna~i deka samata globalizacija
kako proces predizvikuva odreden kulturen napredok i progres,
odnosno predizvikuva i svoevidno globalizirawe na kulturata vo svetot.
Sepak, ne bi mo`ele da ka`eme deka i celokupnata kultura e
podlo`na na procesot na globalizacija, bidej}i sekoga{ }e postojat
odredeni kulturni razliki koi }e ovozmo`uvaat svoevidna posebnost na
narodite.
Komoditetite koi ja involviraat razmenata na popularnata kultura
se povrzani so `ivotniot stil, posebno so do`ivuvawata na mladite lu|e:
pop muzikata, filmot, videoto, stripovite, modata, brzata hrana,
doma{nite dekoracii, sistemite za zabava, i opremata za ve`bawe.
Milioni lu|e se zavisnici na internet i gi vr{at sekojdnevnite
aktivnosti preku nego.

II. POIM ZA GLOBALIZACIJA

1. Definicii
Postojat brojni definicii za toa {to pretstavuva globalizacijata, no
site tie se soglasni so faktot deka zgolemuvaweto na unijata me|u
pazarite, ekonomiite i na~inite na `ivot niz celiot svet se tokmu
globalizacija.
[iroko prifatena definicija e taa deka globalizacijata e proces koj e
rasprostranet niz celiot svet koj se odnesuva na homogenizirani ceni,
proizvodi, plati, stapki na interes i profit. Globalizacijata kako proces se
potpira na tri sili na razvojot i toa:
-

ulogata na ~ove~kata migracija;

me|unarodnata trgovija;

brzite dvi`ewa na kapitalot i integracijata vo finansiskite

pazari.

Me|unarodniot monetaren fond se gri`i za raste~kata ekonomska

nezacisnost na zemjite niz svetot preku zgolemuva~kiot volumen i
razli~nosta na me|ugrani~nite transakcii... slobodnite me|unarodni
tekovi na kapitalot, i se pobrzata i porasprostranetata difuzija na
tehnologijata.
Pomalku ekonomski fokusirana definicija e onaa koja veli deka
globalizacijata e proces so koj iskustvoto na sekojdnevniot `ivot
stanuva standardizirano niz celiot svet.
Pokrivaj}i {irok spektar na razli~ni politi~ki, ekonomski i kulturni
trendovi, terminot globalizacija brzo stana eden od najpoznatite
zborovi na debatite koi se oraniziraat tokmu za ovaa tema.
Vo javnite diskursi, globalizacijata ~esto funkcionira malku
pove}e od sinonim za eden ili pove}e od slednite fenomeni:
-

brkawe na klasi~nite liberalni politiki na svetskata ekonomija;

raste~kata dominacija na zapadnite formi na politi~ki,

ekonomski i kulturen `ivot;

pojavata na novi informacioni tehnologii,

soznanieto deka ~ove{tvoto stoi na pragot na op{testven

konflikt, is~eznalo.

Nekoi gledaat na ovoj proces kako na proces koj dava odredeni

beneficii - odnosno deka e klu~ za idniot svetski ekonomski razvoj - i
deka e neizbe`en i nezamenliv proces. Drugi pak gledaat na ovoj
proces so rezerva, duri i se pla{at, veruvaj}i vo toa deka poradi nego
raste neednakvosta pome|u naciite kako i vo samite niv, deka se
zakanuva na vrabotuvaweto i `ivotnite standardi kako i na socijalniot
progres.

2. Aspekti na globalizacijata

Globalizacijata ima razli~ni aspekti koi vlijaat vrz svetot na

nekolku razli~ni na~ini:
-

industriska globalizacija (trans nacionalizacija) - podigawe i

ekspanzija na multinacionalnite kompanii;

-

finansiska globalizacija - spojuvawe na svetskite finansiski

pazari i podobar vlez na nadvore{noto finansirawe za korporativnost,

nacionalni i subnacionalni zaemi;
-

politi~ka globalizacija - {irewe na politi~kata sfera na interesi

vo regionite i zemjite nadvor od sosedstvoto na politi~kite akteri i

potencijalnoto formirawe na globalno gra|ansko dvi`ewe;
-

informaciona globalizacija - porast na informaciite i nivniot tek

pome|u geografski oddale~eni lokacii;

-

kulturna globalizacija - porast na me|u kulturnite kontakti;

globalizam - konekcija me|u kulturite, naciite, lu|eto, nivna

kulturna difuzija, `elba da se konsumira i da se u`iva vo stranskite

proizvodi i idei, da se prisvojat novi tehnologii i praktiki, da se
u~estvuva vo svetskata kultura. Toa e univerzalen, internacionalen
impuls preku koj e povrzan svetot.

3. Karakteristiki na globalizacijata
Globalizacijata stana identifikuvana so brojni trendovi, pove}eto
od niv mo`ebi se razvile ili pro{irile po Prvata svetska vojna. Ova
vklu~uva pogolemo dvi`ewe na proizvodi, pari, informacii, i lu|e; i
razvoj na tehnologija, oranizacii, pravni sistemi, i infrastrukturi koi go
dozvoluvaat ova dvi`ewe.
Nekoi od trendovite go vklu~uvaat i slednoto:

Pogolema me|unarodna kulturna razmena:

{irewe na multikulturalizmot, i podobar individualen vlez vo

kulturnata razli~nost. Kako i da e, uvoznata kultura mo`e lesno da ja

pottisne lokalnata kultura, predizvikuvaj}i redukcija vo razli~nosta
5

preku hibridizacijata i duri i preku asimilacijata. Najpoznat trend e

vnesuvaweto na zapadnata kultura skoro vo site drugi pomali kulturi vo
svetot.
-

pogolema migracija, vklu~uvaj}i ja i ilegalnata migracija;

{irewe na lokalnite potro{uva~ki dobra (na primer hranata)

vo drugite zemji (~esto zaradi adaptirawe na nivnata kultura);

-

svetski rasprostranetata moda i pop kultura kako Pokemon,

Numa Numa, Origami, i sli~ni serii;

-

svetski rasprostranetoto FIFA World Cup i Olimpiskite igri;

formiraweto i razvojot na setot od univerzalni vrednosti;

Tehni~ki i pravni:

razvoj

na

globalnata

telekomunikaciska

infrastruktura

podobar tek na podatoci me|u granicite, so koristewe na tehnologiite

kako Internetot, komunikaciskite sateliti, podvodnite fiber opti~ki kabli
kako i bez`i~nite telefonii;
-

zgolemuvawe vo brojot na standardite koi se voveduvaat

globalno, kako na primer zakonite za avtorski prava, patenti i svetskite

trgovski dogovori;
-

dvi`eweto na mnogu aktivisti za internacionalen krivi~en sud i

internacionalnite dvi`ewa za pravdata.

4. Pozitivni i negativni efekti na globalizacijata

Terminot globalizacija se koristi za da se ozna~at onie kolektivni
promeni kako proces, ili kako pri~ina za turbulentnite promeni. Kako i
sekoja druga pojava, taka i globalizacijata si ima svoi pozitivni i
negativni strani.
-

ekonomski, op{testveno i ekolo{ko pozitivno gledi{te - kako

motor na komercijalata odnosno trgovijata; doveduva do zgolemuvawe

na standardot na `iveewe vo zemjite od tretiot svet i ponatamo{no
bogatewe na razvienite zemji;
6

ekonomski, op{tesveno, politi~ki i ekolo{ki negativno gledi{te

- Kako motor na koorporativniot imperijalizam, onoj koj se ru{i vrz

~ovekovite prava vo op{testvata koi tuku{to se razvivaat, tvrdi deka
nosi prosperitet. Negativnite efekti vklu~uvaat i kulturna asimilacija
nasproti kulturniot imperijalizam, izvoz na la`ni potrebi, kako i
destrukcija i inhibicija na avtenti~nite lokani i globalni zaednici,
ekologijata i kulturite.
^esto se veli deka duri i terorizmot

e pod vlijanie na

globalizacijata, so napadite na stranskite zemji koi nemaat direktni

relacii so napa|a~ite.
U{te od Vtorata svetska vojna, barierite na me|unarodnata
trgovija se zna~itelno namaleni preku internacionalnite dogovori Op{tiot dogovor za trgovskite tarifi.
Nacionalnite i internacionalnite institucii, neizbe`no se pod
vlijanie na razlikite vo kulturite, igraat zna~ajna uloga vo procesot na
globalizacijata.

5. Istorijata na globalizacijata kako proces

Iako

terminot

globalizacija

bil

upotrebuvan

po~esto

vo

poslednata polovina na dvaesettiot vek, i terminot i negovite koncepti

ne

proizveduvaat

{iroki

posledici

se

do

docnata

polovina

na

osumdesettite godini. Razli~ni sociolo{ki nau~nici se obidele da go

demonstriraat

kontinuitetot

pome|u

privremenite

trendovi

na

globalizacijata i poranite periodi.

Ranite formi na globalizacija postoele vo tekot na Mongolskata
imperija, koga postoela golema inetgracija.
Prvite ~ekori kon globalizacijata, kakva {to e priznaena i denes,
bile prevzemeni vo Evropa vo {esnaesettiot i sedumnaesettiot vek,
koga Portugalskata i [panskata imperija stignala do site delovi od
svetot. Efektite od evropskata industrija bile zabele`itelni, na primer

mnogute rudnici za srebro vo Avstrija bile delumno napu{teni, bidej}i

srebroto stanalo dostapno po mnogu niski ceni vo {panskite kolonii.
Globalizacijata stanala biznis fenomen vo sedumnaesettiot vek koga bil
formiral prviot multinacional vo Norve{ka.
Liberalizacijata vo devetnaesettiot vek e ~esto vikana ,,Prvata
era na globalizacijata, period karakteriziran so brz porast na
internacionalnata

trgovija

investicii,

pome|u

evropskite

imperijalisti~ki zemji, nivnite kolonii, a podocna i SAD.*

Ovoj period po~na da se raspa|a na po~etokot na Prvata svetska
vojna, a podocna propadna i vo tekot na krizata na zlatniot standard vo
docnite dvaesetti godini i ranite triesetti godini.
Globalizacijata vo vremeto po Vtorata svetska vojna bila vodena
so napredokot na tehnologijata koja {to gi reducira{e tro{ocite na
trgovijata, kako i rundite za trgovskite pregovori.
Svetot e zna~itelno soo~en so problemi koi ne mo`at da bidat
razre{eni samo ako nacionalnite dr`avi dejstvuvaat sami. Primerite gi
vklu~uvaat i me|ugrani~nite zagaduvawa na vozduhot i vodata,
drugite degradacii na prirodnata sredina, regulacijata na vselenskiot
prostor, globalnoto zatopluvawe, me|unarodnite teroristi~ki mre`i,
globalnata trgovija i finansirawe, itn. Re{enijata na ovie problemi
proizveduvaat novi formi na kooperacija i sozdavawe na novi globalni
institucii.
Zemeno kako za kontrast, vo sedumdesettite i osumdesettite
godini koga pove}eto zemji vo Latinska Amerika i Afrika vodele
vnatre{na zatvorena politika, nivnite ekonomii stagnirale ili opa|ale,
siroma{tijata rastela i visokata inflacija se vdomila. Vo mnogu slu~ai,
posebno

vo

Afrika,

naprednite

nadvore{ni

razvoi

gi

napravile

problemite u{te polo{i. Kako {to ovie regioni gi menuvale svoite

politiki, nivnite prihodi po~nale da rastat.
Globalizacijata nudi ekstenzivni mo`nosti za celosen svetski
razvoj no ne se odviva postojano i ednakvo. Nekoi zemji stanuvaat
8

integrirani vo globalnata ekonomija mnogu pobrgu za razlika od drugi.

Zemjite koi se vo mo`nost da bidat integrirani se razvivaat mnogu
pobrgu i pobrgu ja reduciraat siroma{tijata.
Nadvore{no naso~enite politiki donele dinamizam i podobar
prosperitet na mnogu zemji od Isto~na Azija, transformiraj}i se od edni
od najsiroma{nite oblasti vo svetot vo porazvieni zemji. I kako {to
`ivotnite standardi rastat, stana mo`no da se napravi progres vo
demokratskite i ekonomskite temi kako {to se standardite za `ivotnata
sredina i rabotata.
Me|u

drugoto,

ne

postoi

ni{to

misteriozno

vo

vrska

so

globalizacijata. Terminot po~na da se upotrebuva kako {to rekovme vo

osumdesettite, reflektiraj}i gi tehnolo{kite napredoci koi go napravija
polesen i pobrz negoviot obid za da se kompletiraat internacionalnite
transakcii, kako trgovskite taka i finansiskite tekovi. Taa se odnesuva
na pro{iruvaweto pozadi nacionalnite granici na istite pazarni sili koi
dejstvuvaa so vekovi na site nivoa na ~ove~ka aktivnost.

6. Antiglobalizacija
Razli~ni aspekti od globalizacijata se smetaa za {tetni od strana
na aktivistite za javniot interes kako i za nacionalistite od mo}nite
dr`avi. Ova dvi`ewe nema inificirano ime. "Antiglobalizacijata" e termin
koj se preferira vo mediumite. Samite aktivisti smetaat deka ova ime e
bezsmisleno i bezzna~ajno, so ogled na toa {to celta na ova dvi`ewe e
da se globalizira pravdata.
Vpro~em globalnoto dvi`ewe za pravdata e isto taka mnogu
rasprostraneto, pa tokmu poradi toa mnogu aktivisti se obedineti pod
sloganot "Drug svet e mo`en".
Kritikite posebno podvlekuvaat deka globalizacijata e proces koj
e usoglasen vo soglasnost so korporativnite interesi, i tipi~no ja
podignuva mo`nosta na alternativni globalni institucii i politiki, pri {to

tie veruvaat deka gi adresiraat moralnite tvrdewa na siroma{nite i

rabotni~kite klasi niz svetot, kako i gri`ite na `ivotnata sredina na
posoodveten na~in.
Dvi`eweto
vklu~uvaj}i

gi

protiv
i

globalizacijata

crkovnite

grupi,

mnogu

rasprostraneto,

nacional-liberalisti~kite

frakcii,

levoorientiranite partii, antirasisti~kite grupi, anarhistite i drugi.

III. EKONOMSKA GLOBALIZACIJA

1. Poim za ekonomska globalizacija
Dokolku globalizacijata se posmatra od ekonomski aspekt, taa }e
gi opfa}a site ekonomski procesi koi gi preminuvaat granicite na
nacionalnite dr`avi.
Inaku,

ekonomskata

globalizacija

se

izrazuva

preku

vospostavuvawe na svetski mre`i na proizvodstvo i razmena na

informacii. Vsu{nost, taa e rezultat na liberalizacijata na svetskata
trgovija, na podobruvaweto na transportnite sistemi, na sozdavaweto
na golemite zoni na slobodnata trgovija, na brzoto razvivawe na
novoniknatite ekonomii i na raspadot na centralno-planskite ekonomii.
Denes ekonomskata globalizacija se odviva voglavno spored
principite na neoliberalizmot, spored koj globalizacijata ja odredeuvaat
i ja vodat pazarnite sili. Pa taka, spored neoliberalizmot, slobodniot i
otvoren pazar ne sozdava socijalni nepravdi, tuku gi ru{i istite i
dolgoro~no go podignuva globalnoto nivo na blagosostojbata.
So

pomo{

na

globaliziranata

ekonomija

se

zgolemuva

konkurentnosta, a se namaluvaat tro{ocite na proizvodstvoto, pa zatoa

od ovoj vid na globalizacija mo`e da se ka`e deka site imaat korist.

10

2. Posledici od ekonomskata globalizacija

[to se odnesuva do posledicite koi nastanuvaat kako pri~ina od
ekonomskata globalizacija, istite mo`at da se podelat na pozitivni i
negativni

posledici.

Kako

pozitivni

posledici

od

ekonomskata

globalizacija mo`at da se smetaat slednive:

promenite vo domenot na trgovijata, zatoa {to preku nea se

zgolemuva svetskata trgovija.

se menuva karakterot na konkurentnosta vo svetski razmeri,

zatoa {to na nacionalniot pazar konkuriraat doma{ni i stranski firmi, so

{to za{titeta kako ekonomski segment se stava pod posebno
nabquduvawe i regulirawe.

nastanuvaat promeni vo me|unarodnata podelba na trudot,

kako vo domenot na proizvodstvoto na materijalni stoki, taka i kaj

proizvodstvoto na nematerijalni stoki i uslugi.

se zgolemuva zna~eweto na TNK vo svetski razmeri, koi

pretstavuvaat silni faktori za {irewe na procesot na globalizacijata, koja

pak sozdava {irewe na nivnata dejnost.

se zasiluva me|unarodnata migracija na rabotnata sila, me|

utoa so pobaven razmer, vo odnos na globalizacijata na finansiskite

pazari.
Dodeka pak, {to se odnesuva do negativnite posledici, koi se
nastanati kako rezultat na globalizacijata, mo`e da se ka`e deka tie se
ocenuvaat so pomo{ na razni indikatori, kako {to se:

odnosite na razmenata

stepenot na liberalizacijata

I pokraj toa {to mnogumina priznavaat deka globalizacijata

predizvikuva {tetni posledici za del od ~ove{tvoto, nekoi ekonomski

11

misliteli, koi se narekuvaat hiperglobalisti veruvaat deka taa }e gi

razre{i site problemi so koi se sudruva edno op{testvo.

IV. ZAKLU^OK
Kako {to mo`evme da vidime, globalizacijata e proces so koj
iskustvoto na sekojdnevniot `ivot stanuva standardizirano niz celiot
svet. Taa mo`e da se definira kako proces na porast na me|usebnata
zavisnost me|u dr`avite vo svetot vo klu~nite domeni na `ivotot.
Taa se javuva vo pove}e vidovi i toa:
-

industriska globalizacija (trans nacionalizacija);

finansiska globalizacija;

ekonomska globalizacija;

politi~ka globalizacija;

informaciona globalizacija;

kulturna globalizacija.

Kako

{to

globalizacijata

napreduva{e,

uslovite

za

`ivot

zna~itelno se podobrija vo site dr`avi. Kako i da e, najkrupnite i

najsilnite ~ekori bea napraveni od ponaprednite zemji i samo od nekoi
zemji vo razvoj.
Toa {to jazolot pome|u razvienite i zemjite vo razvoj porasna e
tema za zagri`uvawe. No, isto taka e pogre{en zaklu~okot deka
globalizacijata ja predizvikala taa razlika, ili deka ni{to ne mo`e da se
napravi za da se podobri situacijata.
Globalizacijata ili mundijalizacijata mo`e da se definira kako
proces na porast na me|usebnata zavisnost me|u dr`avite vo svetot vi
klu~nite

domeni

na

`ivotot.

Posledicite

od

globalizacijata

se

preovladuvawe na edni dr`avi nad drugi, opa|awe na suverenitetot na

dr`avite - nacii i nastanuvawe na globalni nadnacionalni asocijacii koi
prevzemaat regulativni i drugi funkcii vo svetskata ekonomija i
op{testvo. Globalizacijata me|utoa e mnogu slo`en proces i nejzinite
12

kone~ni posledici }e zavisat od borbata na politi~kite, ekonomskite i

socijalnite ili kako vo nacionalnite taka i vo me|unarodni ramki.

KORISTENA LITERATURA :

1. "Razvoja na ekonomskata misla" od prof. d-r Metodija Stojkov

2. http://www.imf.org/external/np/exr/ib/2000/041200.htm#I
3. http://www.google.com > encyclopedia Wikipedia > globalization
4. Enciklopedija Britanika, specijalno izdanie, CD 2, 2006

13