Demokratijata kako oblik na vladeewe

DEMOKRATIJA
"Demokratijata e zasnovana na slobodno izrazenata
volja na narodot za odreduvawe na negovite
,politi~ki,ekonomski, socijalni i kulturni sistemi i nivnoto
celosno u~estvo vo site aspekti na nivnite `ivoti."Ovaa
odrednica od Vienskata deklaracija e dobro mesto za
po~etok. Kako i site drugi uveruva~ki definicii i ova e
vkoreneta vo samata etimologija na terminot,nastanat od
gr~kite zborovi demokratia koj vo bukvalna smisla zna~i
kratos, odnosno vladeewe ili mo} na demosot odnosno na
narodot.
Sepak demosot za starite Grci ne be{e celokupnoto
naselenie tuku posebna op{testvena klasa, masata: hoi
polloi vo bukvalna smisla mnogute no so ista op{testvena
konotacija kako i prevodot na ovoj termin vo
Viktorijanskata Anglija.
Atinskata
demokratija,duri i vo nejziniot"zlaten period" be{e klasa
vladea~ka na obi~nite gra|ani ,klasa od ma`i koja gi
isklu~uva{e robovite i naselenite stranci. Ovaa klasa
~esto gi sogleduva{e svoite interesi kako sprotivni na
aristokratijata,oligarhijata(vladeewe na nekolkumina) i
plutokratijat( vladeewe na bogatite). Vrz taa osnova, David
Held ja zapo~nuva svojata kniga Modeli na demokratijata
so definicija na demokratijata kako forma na vladea~ka so
koja nasprotiv monarhijata i aristokratijata vladee narodot
Vo tekot na pogolem del od nejzinata istorija
teorijata i praktikata na demokratijata be{e
sosredoto~ena na sprotivstavenite barawa vo odnos na
vlasta od strana na konkurentskite op{testveni klasi. Kako
rezultat na toa se do neodamna demokratijata be{e na lo{
glas,a toa ne se dol`i samo na faktot deka se do krajot na
osumnaesettiot vek demokratite skoro sekoga{ gubea.
Zemete gi vo predvid duri i aktuelnite negativni konotacii
na zborot demagogija koj vo bukvalna smisla na zborot
zna~i voda~ na narodot. Osven ako ne se pretpostavi
deka razumot i doblesta se pomalku ili pove}e slu~ajno
raspredeleni me|u site gra|ani ili podanici, toga{ barawata
za vladeewe na obi~nite gra|ani se temelat prosto na
broevi. Taka od Platon i Aristotel do Kant i Hegel,
demokratijata be{e prokudena kako nekompatibilna so
dobrata vladea~ka. Duri i zastapnicite za me{an ili
republikanski re`im, od Aristotel do Makijaveli, Medison i

Institut za Sociologija

Demokratijata kako oblik na vladeewe

Kant nastojuvaa da gi uramnote`at interesite i barawata

na mnogute od onie ne malkute so superioren razum ili
doblest. Edinstveno vo tekot na poslednite dva veka
liberalnite socijalisti~kite i antikolonijalnite borbi gi
transformiraa dominantnite sfa}awa za narodot i na toj
na~in go delegitimiraa nedemokratskoto vladeewe.
Sepak {to zna~i da vladee narodot? Held nudi
delumna lista na zdravorazumski zna~ewa:
deka vladeat site,vo smisla deka site treba da
bidat vklu~eni vo donesuvaweto na
zakonite,odlu~uvaweto za op{tata
politika,primenata na zakonite vo dr`avnata
administracija
deka site treba da se li~no vklu~eni vo
donesuvaweto na krucijalnite odluki, odnosno vo
odlu~uvaweto za op{tite zakoni i raboti na
op{tata politika.
deka vladetelite treba da bidat odgovorni pred
vladeanite ; so drugi zborovi tie da bidat
obvrzani da gi opravduvaat nivnite akcii pred
vladeanite i da bidat zamenlivi od niv.
deka vladetelite treba da se odgovorni pred
pretstavnici na vladeanite.
deka vladetelite treba da bidat izbrani od
vladeanite.
deka vladetelite treba da bidat izbrani od
pretstavnici na vladeanite.
deka vladetelite treba da dejstvuvaat vo interes
na vladeanite.
Poslednoto od ovie zna~ewa deka vladetelite treba da
dejstvuvaat vo interes na vladeanite iako e mnogu ~esto
sepak ne pretstavuva odbranliva koncepcija za

Institut za Sociologija

Demokratijata kako oblik na vladeewe

demokratijata. Na primer,burbonskite kralevi,kineskite

imperatori ili otomanskite sultani site so red,(neopravdano
no sepak uveruva~ki)se izjasnuvaa deka vladeat vo
interes na narodot.Sepak, site ovie re`imi poka`uvaat deka
vladeeweto vo imeto na narodot mo`e,no ne mora da bide
demokratski. Ottuka ako ovoj termin treba da ozna~uva
ne{to pove}e od otsustvo na sistematska zloupotreba na
vlasta od strana na eden mal segment od
op{testvoto,toga{ demokratijata mora da bide vladeewe
na ili od strana na narodot. Osven da u`iva vo dobrobitta
od demokratijata,narodot vo demokratijata mora da bide
izvor na dr`avnoto ovlastuvawe za vladeewe.
Drugite {est zna~ewa navedeni od Held opfa}aat
edna beskrajna lepeza od politi~ki formi. Na
primer,vtoroto zna~ewe,deka site treba da se vklu~eni vo
donesuvaweto na krucijalnite odluki bara
ekstenzivna,direktna participacija na gra|anite. Za razlika
od toa,~etvrtoto zna~ewe koe bara odgovornost na
vladetelite pred pretstavnici na vladeanite kako i {estoto
zna~ewe koe bara,vladetelite da bidat izbrani od
pretstavnici na vladeanite mo`e da uka`uvat na
pretstavni~ka vladea~ka. Site Heldovi definicii se sosema
otvoreni. [to zna~i da bidat vklu~eni vo odlu~uvaweto?
Koi se mehanizmite i merkite na odgovornito vladeewe?
Na koj na~in treba vladeanite da gi izbiraat nivnite
vladeteli?
Vo soglasnost so Vienskata formulacija trikot e vo
odrednicata "slobodno izrazena volja na narodot"
Demokratskite teorii ~estopati se razlokuvaat vrz osnova
na toa dali tie se potpiraat vrz"sodr`inski"ili
"proceduralen" test vo definiraweto na vakvata odrednica.
Ruso dava dobra ilustracija na ovaa razlika: eden na~in na
odreduvawe na voljata na narodot e toj da se dopra{a
direktno ili preku negovite pretstavnici. Sepak Ruso ja
prezre ovaa proceduralna volja na site koja naj~esto
izrazuva samo partikularni individualni ili grupni interesi.
Namesto toa,Ruso se zalaga{e za sledewe na t.n op{ta
volja , odnosno preomislenost,racionalen interes na celiot
narod koj ~estopati ne se sovpa|a so zbirnite preferenci na
individuite i grupite. Me|utoa,~isto sodr`inskite koncepcii
za demokratijata ~estopati ja gubat idejata za vladeewe
na narodot i se vrzuvaat za idejata za dobrobit na narodot.

Institut za Sociologija

Demokratijata kako oblik na vladeewe

Na toj na~in terminot demokratija lesno se liznuva vo

sinonim za "Egalitarnost". Sodr`inskite koncepcii za
demokratijata isto taka se predmet na mno{tvo prakti~ni
problemi i zloupotrebi,od naivni precenuvawa na
vrednostite na stvarnite lu|e doelitisti~ki paternalizam koj
lu|eto gi gleda kako su{testva koi imaat potreba da bidat
vodeni od strana na onie so doblest ili so sposobnost da gi
znaat interesite na narodot. Ottuka se ~ini opravdano
nastanuvawe za naglasuvawe na proceduralnata
demokratija,karakteristi~no za poslednata decenija.
Popularnite i politi~kite diskusii ja naglasuvaat va`nosta
na pove}epartiskite izbori. Vo teoriskata literatura
vode~kite proceduralni koncepcii isto taka gi naglasuvaat
mehanizmite za obezbeduvawe na otvoren i nepopre~en
izboren proces. Na pr.Robert Daloviot idealen tip za
poliarhija kako edna op{ta referentna to~ka vo nau~nite
diskusii,bara ne samo slobodni no i fer izbori zasnovani na
op{to pravo na glas tuku,isto taka i {iroka politi~ka
sloboda za obezbeduvawe na navistina otvoreni izbori.
Vakvata {iroka politi~ka sloboda vklu~uva pravo na site
da bidat kandidirani za funkcija,sloboda na
izrazuvaweto,pristap do alternativni izvori na informacii i
sloboda na zdru`uvaweto.Izborite,sepak,nezavisno od toa
kolku se slobodni i otvoreni se prosto samo eden
mehanizam za obezbeduvawe na voljata na lu|eto.
^istoproceduralnata demokratija mo`e lesno da se izrodi
vo nedemokratski ili duri antidemokratski formalizam.
Sodr`inskite koncepcii za demokratijata osnovno
insistiraat na toa deka ne treba da se izgubi jadroto na
vrednostite na narodnata vlast i kontrola na dr`avata.
Diskusijata za formite i tipovite na demokratijata mo`e
mnogu da se pro{iri. Zatoa ovaa statija naglasuva deka
sekoga{ koga zboruvame za tipovite na demokratija
vnimanieto obi~no se svrtuva od imenkata demokratija
kon pridavkite koi ja opi{uvaat demokratijata kako na
pr.sodr`inska,proceduralna,izborna,dierktna,pretstavni~ka
i narodna. Ovaa statija doka`uva deka pra{aweto za
~ovekovite prava vo najgolem broj na sovremeni
demokratii e povrzano so sodr`inskata pridavka liberalna.
Pokonkretno, statijata uka`uva deka izbornata demokratija
odnosno denes glavnata proceduralna koncepcija za

Institut za Sociologija

Demokratijata kako oblik na vladeewe

demokratijata e vo osnova nedovolna vo odnos na

barawata na me|unarodno priznaenite ~ovekovi prava.

Institut za Sociologija