Virusite se mnogu sitni.

Ne mo`at da se vidat so golo

oko, nitu so svetlosen mikroskop, tuku samo so elektronski
mikroskop. Goleminata na virusite se meri so milimikroni.
Najgolemite od niv po svojata golemina se bliski do najsitnite
bakterii. Spored formata tie se razli~ni - top~esti, stap~esti,
kon~esti i dr. Virusite gi napa|aat bakteriite, rastenijata,
`ivotnite i ~ovekot. Napa|aat odredeni `ivotni, duri i samo
odredeni tkiva. Virusot {to ja predizvikuva golemata sipanica
gi napa|a samo ko`nite tkiva, a virusot {to go predizvikuva
besniloto gi napaga samo nervnite centri. Virusite se na
granicata pome|u `ivoto i ne`ivoto. Tie se bliski do
organizmite, a i do organskite soedinenija. Virusite
projavuvaat svojstva na `ivi organizmi samo koga }e
navlezat vo `ivite organizmi. Tie go razoruvaat organizmot,
se razmno`uvaat i predizvikuvaat te{ki zaboluvawa. Tie se
hranat vo kletkite so gotovi organski materii - parazitski. Vo
kletkata virusot se razmno`uva. Nekoi virusi kako na primer
virusot na gripot se izmenuvaat i prisposobuvaat kon
nevoobi~aeni uslovi. Ovoj virus svoite novi svojstva mu gi
predava na potomstvoto, pa zatoa borbata protiv ovoj virus e
mnogu te{ka kako prigotvuvaweto na vakcina protiv nego.
Virusit predizvikuvaat pov}e zaboluvawa na ko`ata. Edno od
niv e herpesot. ^ove~kite herpes virusi, vo koi spa|aat
Herpessimpleh tip 1 i 2, Varicella - Zoster, Epstein - Barr i
citomegalovirus predizvikuvaat ili se direktno povrzani so cela
grupa razli~ni bolesti, od zarazna mononukleoza do maligni
pojavi i mentalna retardiranost. I ne samo toa: herpes virusot
e sposoben da predizvika pove}e od eden vid bolesti.
Herpes tip 1 se prenesuva po oralen pat, a vlijae vrz
ko`ata i membranata na slusnicata predizvikuvaj}i pojava na
izrastoci ili rani~ki.
Herpes tip 2 pred se gi napa|a genitalnite organi i se
prenesuva so seksualen kontakt, a tuka spa|a i oralniot seks.
Po prvoto izbuvnuvawe na infekcijata, herpesot se javuva

povtorno, naj~esto poradi zgolemena temperatura, stres,

stud i dr.
Herpes zoster e akutno vospalenie na dorsal root
gangliite, predizvikano od infekcija so herpes virus koj gi
predizvikuva i detskite sipanici, poto~no vari~elata. Ovaa
bolest obi~no se javuva kaj vozrasnite. Prognozata za
zazdravuvawe e dobra, osven vo slu~aj koga infekcijata }e
se pro{iri do mozokot. Pove}eto bolni celosno zazdravuvaat,
osven mo`nite luzni ili o{tetuvawe na vidot.
Citomegalovirusnata infekcija e bolest {to se javuva vo
site delovi od svetot, a se prenesuva so kontakt me|u lu|eto.
Kaj pove}eto bolesta e tolku malku izrazena {to re~isi i ne
se zabele`uva. Me|utoa, infekcijata za vreme na bremenosta
mo`e da bide pogubna za deteto. Citomegalovirusot go ima
vo plunkata, urinata, maj~inoto mleko, krvta, spermata i
vaginalnite sekreti kaj zarazenite. Niz teloto verojatno gi ima
vo limfocitite ili mononuklearnite kletki vo belite drobovi,
crniot drob i tn. Zarazenite lica kaj koi imunolo{kiot sistem
ne funkcionira pravilno, mo`at da bidat poseriozno
zagrozeni.
Zaraznata
mononukleoza
e
akutna
infekcija
predizvikana od Epstein - Barr, ~len na grupata herpes virusi.
Gi pogoduva, pred se, decata i mledite. Simptomite se
zgolemena temperatura, vospalenie na grloto, glavobolka,
zgolemeni limfni jazli i dr. Pogolemite komplikacii se retki, a
simptomite se povlekuvaat po {est do deset dena. Site nie
`iveeme so nekoja forma na herpes virus, bez razlika dali
stanuva zbor za vari~ela kaj decat ili genitalen herpes kaj
vozrasnite. Re~isi e nevozmo`no da se odbegne sredbata so
ovie virusi no zatoa e mo`no nivnoto aktivirawe da se svede
na najmala mo`na mera.
Bradavicite se naj~esti virusni zaboluvawa na ko`ata.
Mo{ne ~esto gi gledame kaj {kolskite deca. Se prenesuvaat
so ~e{awe. Razlikuvame tri vida bradavici: vulgarni, plosnati
i {ilesti.
Vulgarnite bradavici se ograni~ena hipertrofija na
epidermata vo forma na top~esti jazol~iwa, golemi kako
zrna le}a, gra{ok ili grav. Naj~esto gi sre}avame na raceto.
Ko`ata ne e vospalena no gi ima vo golem broj.

Juvenilnite bradavici obi~no gi gledame vo golem broj

kaj decata i mladite. Naj~esto se lokalizirani na racete i
liceto. Tie se mali plosnati jazol~iwa vo golemina na zrno
le}a koi odvaj se izdignuvaat nad ko`ata. Povr{inata im e
mazna, a bojata bledo-rozova.
[ilestite bradavici ~esto nastanuvaat na polovite organi
i okolu analniot otvor. Tie imaat svetlo-crvena boja, meka
konzistencija i neravna povr{ina. Obi~no se grupirani vo
pogolem broj i li~at na petelova kikiritka. Povr{inata im e
vla`nat, {irat neprijatna mirizba, osobeno ako se sekundarno
inficirani.
Sekoe zaboluvawe na nekoj od organite od imunobiolo{kiot sistem predstavuva negovo naru{uvawe. A
op{toto gubewe na imuno-biolo{kite reakcii predstavuva
sindrom na imuno-bioplo{kiot sistem. Takviot sindrom e
SIDA-ta predizvikan od , napa|a celiot imunobiolo{kiot sistem, i predizvikuva potpolno gubewe na
odbranbenata sposobnost. Opasno e {to oboluvaweto ne se
pojavuva odedna{ i bolniot mo`e da ostane dolgo neotkrien i
da ja {iri infekcijata. Infekcijata nastanuva preku polovite
odnosi i krvta - iglite na narkomanite. Za{tita e upotrebata
na kondom ili izbegnuvawe na polovi odnosi so nepoznati, a
za bolnite ednokratna upotreba na iglite. Bolnite od SIDA
zadol`itelno zavr{uvaat so op{ta isto{tenost, vospalenija i
smrt.