1.

Te~nostite imaat svoja te`ina. Pogornite sloevi od te~nostite pritiskaat vrz

podolnite, odnosno pogornite sloevi nate`nuvaat vrz dolnite.
Pritisokot koj se javuva poradi te`inata na vodata se vika hidrostatski
pritisok. Da vidime kako toj se presmetuva. Vo eden sad vo forma na
paralelopiped neka e napolnet so voda. Visinata na sadot e h, a
povr{inata (dnoto) neka e S. Bidej}i silata koja pritiska na sadot e
te`inata na vodata sleduva deka formulate za pritisok }e
bide: p=F/S=G/S. Te`inata na te~nost e G=mg, a masata e m=V,
kade V=Sh. Ako ovie gi zamenime vo formulate za pritisok, }e
dobieme deka hidrostatskiot pritisok e ednakov na p=gh. Zna~i,
hidrostati~kiot pritisok zavisi od gustinata na te~nosta, visinata na
te~nosta i zemjinoto zabrzuvawe.
Kade e najgolem hidrostatskiot pritisok? Na dnoto. Deka ova e to~no
}e se uverime so sledniot eksperiment. Vo eden sad so tri otvori, ako
stavime voda. Niz koj otvor mlazot voda e najjak? Niz dolniot, odnosno
hidrostatskiot pritisok tamu e najgolem.

2.

Ako nekolku sadovi me|usebno se spojat i vo edniot se isturi voda, toga{

te~nosta se prenesuva vo drugite sadovi i toa do ista
horizontalna visina, odnosno visina. Ovaa pojava e
nare~ena princip na spoeni sadovi. Spored
Paskaloviot zakon te~nosta se prenesuva na site
strain podednakvo, a bidej}i vodata sekoga{ zafa}a
horizontalna polo`ba, sleduva deka vodata }e se
iska~i do ista visina vo site cefki. Odnosno, vo
sekoi svrzani sadovi, bez razlika na nivnata forma i koli~estvo na te~nost,
hidrostatskiot pritisok e ednakov. Na ovoj princip raboti vodovodnata mre`a.

3.

Zemjata e opkru`ena so vozdu{na obvivka koja e debela okolu 200km nare~ena

atmosfera. Silata te`a go privlekuva vozduhot kon Zemjinata povr{ina, pa vozduhot
e najgust na Zemjinata povr{ina, odnosno na nadmorskata visina. Normalniot
atmosferski pritisok na nivoto od moreto iznesuva 101,3kPa.
Pritisokot koj se javuva poradi te`inata na vozduhot se narekuva atmosferski
pritisok.
Deka vozduhot se prenesuva na site strain, pa i nagore, }e
se uverime vo sledniot eksperiment. Da zememe edna ~a{a i da
ja napolnime do vrv so voda. Nad ~a{ata da stavime edno
karton~e i naglo da ja svrtime naopaku. Koga }e go otpu{time
kartonot toj }e stoi prilepen do ~a{ata. Vozduhot, odnosno,
atmosferskiot pritisok dejstvuva na site strani vo vozduhot,
pa i na kartonot nagore i ne mu dava da padne.

Atmosferskiot pritisok mo`e da se sogleda so sledniot primer. Ako edno

plasti~no {i{e dobro se zatvori koga sme na vrvot od nekoj
planina i ako se spu{tame nadolu kon nivoto na moreto,
toga{ }e se zabele`i deka {i{eto }e se izgu`va. Toa se
slu~uva zatoa {to vo {i{eto ostanal vozduh so nizok
pritisok i koga se spu{tame nadolu pritisokot stanuva se
pogolem, pa {i{eto ne mo`e da go izdr`i visokiot
pritisok i zatoa se gu`va.
Prostorot kade {to nema nikakvo dvi`ewe na ~esti~kite, odnosno vozduh, se
narekuva bezvozdu{en prostor ili vakuum. Sega da probame da napravime vakuum. Da
zememe eden prazen klip, taka {to so prstot da go
zatvorime dolniot kraj. Ako se obideme da go
potegnime klipot toa mnogu te{ko }e ni uspee, a
ako ni uspee toj sam }e se vrati nazad. Ova ne se
slu~uva bidej}i vakuumot go trga klip, tuku,
bidej}i vo {pricot e vakuum, odnosno nema
nikakvi ~esti~ki, pa atmosferskiot pritisok e
pogolem i go turka klipot.
Sli~en eksperiment e i eksperimentot vrz ~ij princip raboti pumpata za voda.
Ako zememe edna ~a{a polna so voda i cefka za sok. Ako cefkata e stavena vo vodata
}e vidime deka nivoto na vodata vo ~a{ata i nivoto
na vodata vo cefkata se isti. Ako slobodniot kraj od
cefkata go zatvorime so prst i ja podigneme
cefkata, toga{ }e vidime deka nivoto na vodata vo
cefkata se podignuva zaedno so cefkata i vodata ne
pa|a. Ova se slu~uva bidej}i vo gorniot del od
cefkata e vakuum i nema pritisok da ja turka vodata
nadolu, a istovremeno i atmosferskiot pritisok
dejstvuva nagore i vodata ne pa|a. Vo ovoj slu~aj
doa|a do izedna~uvawe na atmosferskiot i hidrostatskiot pritisok. Ovoj
eksperiment e poznat kako Tori~eliev eksperiment.