UDK. 904(381):7.046.032.

64
904. (398):7.046. 032.64

Nade Proeva

Filozofski fakultet
Skopje

Ikonografija na tokite za remeni od

Dasaretija i od severnoilirskite oblasti
Ilirija i Epir vo anti~ko vreme, V me|unaroden kolokvium,
8 -12. H. 2008, Grenobl, Francija

Tokite za remeni bile upotrebuvani od

`eleznoto vreme, i iako prvenstveno imale
prakti~na namena, tie bile ukrasen del na remenot i so nivnite prikazi i simboli nosele
opredelena poraka. Najstarite primeroci se
sostoele od eden del izraboten so tehnika na
liewe, a podocna se izrabotuvale vo dva dela:
podloga od `elezo oblo`ena so plo~ka {to
bila pricvrstena so mali klinovi. Plo~kite
bile izrabotuvani od srebrena ili bronzena
lamarina vo tehnika na is~ukuvawe. Verojatno plo~kite od dvete strani na tokata imale
ist prikaz {to se gleda od dvete istovetni
bronzeni plo~ki, ukraseni so kowski protom,
najdeni na teritorijata na Japodite.1 Se ~ini
deka i dvete plo~ki so istoveten prikaz od
labeatskata nekropola kaj Skadarsko ezero,
pripa|ale na edna ista toka, iako ne se najdeni zaedno: ednata vo grob, a drugata vo edna
jama.2

Vo stru~nata literatura ukrasnite plo~ki od

toki se delat kako spored oblikot: na pravoagolni i trapezoidni,3 taka i spored motivite:
toki so afiguralni sceni i toki so sceni so
figuri.4 Trapezoidnite plo~ki od toki, (sl.
1), se naj~esti kaj Japodite (5 primeroci poteknuvaat od nekropolata vo Prozor (Lika),5
tri se najdeni na teritoijata na Daorsite
(dolna Neretva),6 a edna vo Gostiq (dolna
Zeta-Labeati),7 vkupno devet plo~i. Dosega
pronajdenite, ~etiri prvoagolni plo~ki od
toki, spored motivot mo`e da se podelat na
dve grupi. Plo~ki/toki so istoriski sceni:
edna od D. Selce kaj Podgradec, (Dasaretija)8
sl. 2; edna od nekropolata vo Gostiq kaj Skadarskoto ezero (Labeati), sl. 39 i plo~kata od
Pergam (M. Azija), sl. 8;10 i na plo~ki/toki so
A. Jovanovi, Prilog prouavanju pojasnih ploica sa
ilirskog prostora, Godinjalk CBI, XXVII/25, 1989, str.
115-130; klasifikacija na str. 115/6.
4
G. Kossak, Prolegomena zur Bilderzhlung bei den
Illyrern, Zbornik radova posveenih akademiku A. Bencu, posebni izdanija na CBI, 95/27, Sarajevo 1991,
str. 151-62; avtorot ne go objasnuva principot na
grupiraweto, tuku mo`e da se vidi od tablite so
crte`i na tokite.
5
. Ljubi, Popis Arkeologikoga odjela Nar. zem. muzeja
u Zagrebu, I, Zagreb, 1889, p. 136/7, T. 25/1-3; D. BalenLetuni, Figuralno ukraene trapoezoidne ploe tipa Prozor, Vjesnik AMZ, 3. s. XXVIII-XXIX, 1995/96, p. 31-36.
6
Z. Mari, Ornamentirane pojasne ploe sa Gradine u
Oanicima kod Stoca, G(lasnik) Z(emaljskog) M(uzeja),
XVII/XVIII, Sarajevo, 1973, p. 257-260, T. I-II; Id., Novootkrivena obloga pojasne ploe sa Gradine u Oaniima
kod Stoca, GZM XXIX, 1974 (1976) str. 35-38, T. I-II.
7
. Basler, GZM, XXIV, 1969, grob 30, T. VIII.
8
N. Ceka, The Illyrian city in Selca poshtme, Tirana, 1985
(na albanski, rezime 155-172), p. 114, n 12, 118, n 5
et 169 opis na tokata (T. LXIX, 5); Id., in A. Eggebre3

R. Drechsler-Bii, Ein latenezeitliche grab aus Tromarija, Adriaica praehistorica et antiqua, Zagreb, 1970, p.
243-250, pl. I/3-4 (dessein), p. 247 (photo), pp. 249-50 zusamenfassung. Dimenzite na plo~kite se: 9,3 x 4 -7,5
cm., ep. 0,3 cm.
2
. Basler, Nekropola na Velim Ledinama u Gostilju (Donja Zeta), GZM, XXIV, 1969, str. 20 i 41 grob br. 119,
T. XXIII), jama vo kvadratot D-3, T. XXX/6. Dve godini podocna istata statija e objavena na angliski: The necropolis of Vele Ledine at Gostilj (lower Zeta),
Wissenchaftliche Mitteilungen des Bosnish-Herzegowinischen Landesmuseums, bd. II, heft A, Sarajevo 1972,
p 5-12. Fazite i hronologijata na nekropolata se
utvrdeni od M. Garaanin, Die spteisenzeitliche Nekropolen-gruppe vom Typ Gostilj im Labiatenlande, Godinjak C(entra) za B(alkanoloka) I(straivanja), XI/9, Sarajevo, 1973, pp. 5-27, koj za razlika od \. Basler misli deka jamata ne e kenotaf tuku ritualna jama.
Grobovite so plo~kite pripa|aat na fazata I i se
datirani vo II vek st. e.
1

33

Sl. 1. Trapezoidni pojasni toki

fig. 1. Les plaques trapzodale
kultno/religiski sceni: dvete plo~ki/toki
so ista scena od Gostiq, sl. 4 i 4a.11
Pove}eto istra`uva~i mislat deka ovie toki
bile sostaven del na vojni~ki remeni, {to e
verojatno za tokite so sceni na borba, no ne
i za tokite so solarni simboli, site so trapezoiden oblik. Taka, u{te Z. Mari} se ima
izjasneto deka ne stanuva zbor za ukrasni
predmeti tuku za predmeti vrzani so religiski sve~enosti.12 Potoa e iska`ano mislewe deka ovie toki bile noseni od ugledni
li~nosti ili pak od vernici {to u~estvuvale
vo kultnite obredi.13 Pra{aweto ostanuva
otvoreno zo{to najgolemiot broj na tokite
se najdeni slu~ajno i nema podatoci za po-

grebnite obredi, polo`bata na grobovite vo

ramkite na nekropolata itn. Sepak mo`e da se
poddr`i misleweto deka tokite ukraseni so
solarni simboli bile noseni od vernici ili
pak od sve{tenici. Vo prilog na ova mislewe
treba da se uka`e deka vo edinstveniot dosega
zatvoren groben naod so toka nemalo oru`je,14
i deka edna od dvete identi~ni plo~ki/toki od
Gostiq e najdena vo jama nameneta za kultni
obredi.15 Isto taka treba da se spomene deka
kaj Dalmatite ima tumuli blisku do naselbite tnr. limitni tumuli, pri {to e jasno deka
ne mo`ele da imaat odbrambena uloga, a so
ogled na faktot deka sodr`ele mnogu keramika, goreni ~ove~ki koski i tragi od ogni{ta
mnogu e verojatno deka stanuva zbor za mesta
vrzani so kultot na mrtvite16 ili pak za eden
vid svetili{ta.17

cht (ed) Albanien. Schtze aus dem Land der Skipeteren,

Mainz, 1988, katalog od izlo`ba, str. 372, n 284;
M. Korkuti (ed.), Shqiperia Arkeologjike, Tirana, 1971,
fig. 47.
9
. Basler, GZM, XXIV, 1969, str. 41, grob 126, T.
XXV, 3.
10
A. Conze et allii, Stadt und Landschaft: die Stadt (Altertmer von Pergamon), Berlin, I,2, 1913, str. 250, fig. 1
na str. 251.
11
. Basler, GZM, XXIV, 1969, str. 20 i 41 grob br.
119, T. XXIII/7, jama vo kvadratot D-3, T. XXX/6.
12
Z. Mari, Novotkrivena... , GZM XXIX, 1974 (1976)
str. 38, T. I-II.
13
D. Balen-Letuni, op. cit., str. 27.

D. Balen-Letuni, op. cit., str 31-36.

M. Garaanin, Die spteisenzeitliche Nekropolen-gruppe
vom Typ Gostilj im Labiatenlande, Godinjak C(entra)
za B(alkanoloka) I(straivanja), XI/9, Sarajevo, 1973,
str.10.
16
A. Benac, Quelques caracteristiques des aglomerations
fortifiees dans la region de Delmates, in Utvrdjena ilirska
naselja, posebni izd. na CBI, A(kademija)N(auka) i
U(mjetnosti) B(osne) i H(ercegovine), XXIV/6, Sarajevo,
1975, str. 86-87.
14
15

34

Sl. 2. Toka od D. Selce (prvi~na sostojba)

fig. 2. La plaque de Basse Selce (etat antrieur)

Sl. 2a. Toka od D. Selce (sega{na sostojba

fig. 2a. La plaque de Basse Selce (etat postrieur)

Sl. 2b. Toka od D. Selce (detal so padnat vojnik)

fig. 2b. Le soldat vaincu de la plaque de Basse Selce
35

Sl. 3. Polovina od pravoagolna toka od Gostiq so makedonski vojnik

fig. 3. La plaque rectangulaire/fragmentaire de Gostilj avec soldat macedonien
Vo ovoj trud }e se zadr`am na ikonografijata
na pravoagolnite plo~ki za toki i samo nakuso }e ja sporedam so onaa na trapezoidnite,
~ija {to ikonografija i simbolika e razrabotena od hrvatskite izu~uva~i.18 Iako prepoznavaat elementi na zadgrobna simbolika,19
sepak pretpo~itaat tolkuvawe spored koe
stanuva zbor za univerzalna, solarno-lunarna
simbolika so naglaska na solarniot aspekt
zaradi motivot Gorgona,20 i simboli (Pegaz,
Dioskuri, hipokamp, grofon, delfini) prezemeni od helenisti~kite modeli. Zaradi
univerzalnosta na ovie simboli zaklu~uvaat
deka ne stanuva zbor za opredeleno bo`estvo,
tuku za sceni so kosmogoniski aspekt, iako ne
mo`at da prepoznaat opredelen kosmogonski
mit,21 {to e rezultat na vzaemnoto dejstvo na
doma{niot i helenskiot faktor.22 Hrvatski-

te avtori go identifikuvat doma{niot faktor so ilirskiot, {to mo`e da se prifati

samo vo administrativno-geografska smisla
no ne i vo etni~ka zo{to za severnite plemiwa, me|u koi se Japodite denes e utvrdeno
deka ne se ilirski plemiwa {to se gleda i od
materijalnata i duhovnata kultura kako {to
poka`uvaat i ovie plo~ki/toki.
Pojdovna to~ka za ovaa analiza e tokata najdena vo monumentalnata grobnica od makedonski tip, vo Dolno Selce kaj Podrgadec, denes
R. Albanija. Plo~kata bila najdena vo grobot 3 isklesan vo prirodna karpa i datiran
vo vtorata polovina na III vek st.e. Materijalot vo gorbnicata: nakit (|erdani, prsteni,
igli); bronzeni i kerami~ki sadovi, terakoti
i oru`je e tipi~en za ovoj vid na grobnici.23
Ovaa toka e najstara vo celava grupa.
Stanuva zbor za leva polovina od toka sostavena od pravoagolna `elezna podloga oblo`ena

D. Balen-Letuni, op. cit., str. 26.

Najdetalnata studija e od peroto na S. Kuko,
Grki simboli u ilirskom svijetu, Opuscula archaeologica,
22, Zagreb, 1998, str. 7-24, so bibliografija; D. Balen-Letuni, op. cit. p. 26.
19
Vakvo mislewe prv iska`al . Basler, GZM, XXIV,
1969, str. 9.
20
Za motivot Gorgona na plo~kite v. G. Kossak,
Gorgoneion und Heilige Lanze, Ikonograohisches zu figuralen blecharbeiten der Thraker und Illyrer, Orfeus, 2,
1992, p. 60-69.
21
S. Kuko, op. cit., str. 25.
17
18

S. Kuko, op. cit., str. 7 i 24.

N. Ceka, The Illyrian city in Selca poshtme, Tirana,
1985, (na albanski jazik, so angilsko rezime str.
155-172); str. 109-11 i 168-170 nekropolata, T.
LXIX, 5 et LXX, 10. Avtorot voop{to ne ja spomenuva ovaa toka vo negovata statija La ville illyrienne de la Basse-Selce, Iliria, II, 1972, pp. 167-215, koga
gi nabrojuva prilozite od grobot br. n 3, str. 183
isto kako i vo Carte archologique de l'Albanie, VeniceTirana, 2008, str. 243-247.
22
23

36

Sl. 4. Pravoagolna toka od Gostiq so labeatski vojnik - otkr{ena

fig. 4. La plaque rectangulaire/fragmentaire de Gostilj (aux soldats labats)
so plo~ka od srebrena lamarina so dim. 20 x
5 cm.24 Plo~kata e izrabotena vo tehnika na
is~ukuvawe i zacvrstena so klin~iwa (sl. 2).
Nekade po sredinata, tokata e skr{ena na dva
dela {to se sostavuvaat - na dolnata strana
nedostasuva sosema mal del, taka {to mo`e
da se re~e deka plo~kata e dobro za~uvana, no
i deka vo me|uvreme e o{tetena: nedostasuva
glavata na desniot kowanik.25 Na plo~kata
e prika`ana borbena scena: dvajca voini na
kow (kowite se itifali~ni i osedlani) i
eden pe{ak me|u niv. Site voini na glavata
imaat {lem od tnr. gr~ko-ilirski tip, nosat
{tit od makedonski tip, a vo racete dr`at
po edno dolgo kopje (sarissa). Pome|u nozete
na leviot kow le`i voin so {lem "ukrasen"
so tri top~esti zadebeluvawa, pokraj nego e
prika`an pravoagolen {tit so umbo vo sredinata i za{ilen na gornata strana; {titot
ne bil zabele`en od avtorite {to dosega ja
komentirale scenata.26 Pod nozete pak na desniot kow, prika`ano e hibridno `ivotno od
tipot grifon, svrteno na levo.27 Isto takvo
`ivotno prika`ano e na edna japodska urna.28

Od desnata strana plo~kata e zaoblena i po

celata {irina prika`ana e edna rozeta. Desnata strana pak e vertikalno zase~ena i pokraj rabot e prika`an ogromen zmijolik reptil - zmej, so dve mali rog~iwa na glavata i
otvorena usta so isplazen jazik. Teloto mu e
dva pati previtkano vo krug, po rabot ukraseno so griva od zadebeleni izrastoci (sli~ni
na perki), gornata strana e prekriena so
top~esti motivi {to potsetuvaat na krlu{ki,
a polusferi~nite ukrasi na dolnata strana
verojatno gi ozna~uvaat stoma~nite krlu{ki.
Nad dolniot krug e prika`an sli~no izraboten del zadebelen na gorniot kraj i o~igledno
toa e krajot od opa{kata.29 Nekoi avtori gledaat ptica nad desniot kow,30 no tokmu vo toj
del od plo~kata e o{tetena. Zad opa{kata na
desniot kow prika`ana e edna trolisna rozeta, a zad leviot - cvet od lale. Celata scena
e opkru`ena so friz od jajcvoden ornament
(egg and dart), na dolnata strana prili~no
o{teten.
Iako tokata predizvika interes kaj
izu~uva~ite, fakti~ki taa ne e propisno
objavena od albanskite kolegi i edinstvenatana prodlabo~ena analiza dosega e napravena od A. Jovanovi}, koj ja analizira zaedno so
ostanatite pravoagolni toki i uka`uva na
dva mo`ni priodi vo tolkuvaweto: istoriski
i kulten. 31

M. Korkuti, Shqiperia Arkeologjike, Tirana, 1971, fig.

47.
25
Sporedi N. Ceka, in A. Eggebrecht (ed) Albanien, catalogue de l'exposition, p. 372, n 284 so M. Korkuti (ed.),
Shqiperia Arkeologjike, fig. 47; vo legendata na str. 7,
pogre{no pi{uva deka ima "tri kowanici i eden
pe{ak".
26
Se ~ini deka voinot nosi i pancir, no so ogled
na dimenziite na plo~kata toa ne mo`e da se ka`e
so sigurnost, dotolku pove}e {to nemav mo`nost
da go vidam originalot {to se ~uva vo Muzejot vo
Tirana, inv. br. NHM, 12883.
27
A. Jovanovi, op. cit., str. 122, zab. 16, pomisluva
na lav.
28
cf. GZM XXIII, Sarajevo 1968, T. II.
24

29
Nekoi avtori (H. Ceka, G. Kossak) mislat deka
e prika`ana riba, a Ceka gleda branovi. H. Ceka,
in A. Eggebrecht (ed) Albanien, p. 372, n 284, {to
voop{to ne e verojatno.
30
Spored H. Ceka toa bil orel, verojatno po sugestija na plo~kata od Gostiq, vidi sl. 3; cf. H. Ceka,
in A. Eggebrecht (ed) Albanien, p. 372, n 284.
31
A. Jovanovi, op. cit., 119. Iako objavena vo ugledno
spisanie kako {to e Godi{nikot na CBI, ~udno

37

Sl. 4a. Pravoagolna toka od Gostiq so labeatski vojnik - otkr{ena

fig. 4a. La plaque rectangulaire/abime de Gostilj (aux soldats labats)
Pove}eto avtori go tolkuvaat zmejot ili
kako Kadmo, ili kako tetem na Engelanite32
ili pak kako heroiziran predok, so {to se
opredeluvaat za, i i' davaat, kulten karakter
na plo~kata. Taka, H. Ceka ja tolkuva scenata
kako materijalizacija na legendata za Kadmo,
koj preobrazen vo zmej, gi predvodel Engelanite protiv Ilirite.33 Istovremeno iska`al
mislewe deka scenata e prikaz na borba me|u
Iliri i Makedonci34 {to vsu{nost e mislewe iska`ano od \. Basler35 vo vrska so
otkr{enata plo~ka od labeatskata nekropola vo Gostiq kade {to e predstaven ist takov
zmej, pe{ak so dolgo kopje i makedonski {tit
nasproti kowanik so razviorena hlamida, pod
koj le`i voin so trkalezen {tit bez detaqi
{to bi ovozmo`ile utvrduvawe na negoviot
identitet. G. Kosak isto taka go prifa}a misleweto deka zmejot na ovie dve plo~ki ja odslikuva legendata za Kadmo.36 U{te podaleku
odi M. [a{eq-Kos spored koja zmejot gopredstavuva Kadmo.37 Spored A. Stip~evi} edna{

zmejot e prikaz na heroiziranite predci,38

drug pat e totem na Engelanite.39
Tolkuvaweto deka stanuva zbor za mitolo{ka
scena ne bi mo`elo da se brani zo{to edinstven element vo prilog na toa e zmejot.40
To~no e deka spored legendata Kadmo go ubil
zmejot kraj izvorot na Ares vo Teba,41 no toa
se slu~uva na po~etokot na legendata, pred da
pristigne kaj Engelanite. Ako se poglednat
likovnite prikazi od helenisti~ko vreme
}e se vidi deka zmejot {to go ubiva Kadmo e
centralna figura vo scenata,42 a ne strani~na
kako na ovaa plo~ka. Zgora na toa, Kadmo i
Harmonija, spored legendite43 bile pretvoreni vo zmii44 i toa po nivnoto zaminuvawe od
Teba, kaj barbarite (Iliri).
A. Domi-Kuni, Cadmus anr Heracles in search of ores,
iva Antika, LVI, 2006, zab. 38 na str. 95.
38
A. Stipevi, Le culte du dfunt hros dans la religion illyrienne, in Duhovna kultura Ilira (Culture spirituelle
des Illyriens) dition spciale d'ANUBiH 67, 1984, str.
218/9.
39
A. Stipevi, Kultni simboli kod Ilira, pos. izd. na CBI,
ANUBIH 54, Sarajevo, 1981, str. 56
40
M. aelj-Kos, op. cit. p. 124 deka "the whole
representation betrays mythical scenary..." bez toa da go
analizira ili obrazlo`i.
41
Najdetalno legendata ja dava Apolodor, Apoll.
III, 1-5, cf. Ch. Daremberg-E. Saglio, D(ictionnaire) des
A(ntiquits) G(recques) et R(omaines), 19692, vol. I, p.
755, s.v. Cadmus.
42
cf. L(exicon) I(conographicum) M(ythologiae) C(lassicae)
V/2, 1990, s.v. Kadmos, nos 29a, 31a,d, 36-38.
43
Samo Evripid zapi{al deka Kadmo bil pretvoren vo zmej, a Harmonija vo zmija, cf. Euripides, Bacchae, v. 1330-1339: sudbina {to im bila prore~ena
od Dionis; Nonius pak ja spomenuva epskata poema
XLIV, 115-118.
44
Iako zborovite dragon i ophis ~esto bile upo-

e {to pove}e avtori (kako Kossak, aelj-Kos, Domi-Kuni i dr.) {to ja spomenuvaat ovaa plo~ka ja
zanemaruvaat ovaa studija.
32
Ova e makedonska grafija na imeto, Enhelejci
{to go koristat gr~kite avtori.
33
N. Ceka, Selca, p. 114, et 169; negovoto tvrdewe deka
vojnicite nosat ilirsko oru`je e pogre{no. Isto
i M. Korkuti vo kusata legenda pi{uva deka ovaa
toka ima posebno mesto vo ilirskata umetnost : "a
une place spciale dans la rpertoire de l'art illyrien" cf. M.
Korkuti, op.cit., str. 7.
34
Id., op. cit, p. 118-120 et 169.
35
op. cit. p. 9.
36
G. Kossak, Prolegomena..., p. 152/3.
37
Cadmus and Harmonia in Illyria, Archeoloki Vestnik,
44, 1993, str. 123/4. Ova mislewe e prifateno od
38

Sl. 5. Japodska grobna urna

fig. 5. Urne funeraire iapode
Prikazot na zmej vo scena so bitka mo`e da
se objasni so faktot deka zmejot predizvikuva strav i zatoa bil ~esto bil prika`uvan na
{titovite (Herakle, Agamemnon),45 i so tekot na vremeto stanal amblem na vojnicite.
Persijcite go prika`uvale na nivnite bojni
znamiwa, Rimjanite go prezele po vojnite so
Partite, Sarmatite i Jazigite, a se koristel
i od vizantiskite imperatori pri {to se narekuval drakonteia.46 Vo prilog na ova mislewe
se i trapezoidnite plo~ki so prikaz na kopje
i glava na Meduza, koja, kkoi zmejot ima apotropejskata funkcija.
Tolkuvaweto deka stanuva zbor za borba me|u
Ilirite i Makedoncite (istoriski priod)
prv pat e iska`ano od \. Basler vo vrska so
levata polovina na plo~ka najdena vo Gostiq
(sl. 3)47 kade {to e predstaven pe{ak so makedonsko oru`je ({tit i sarisa) nasproti
kowanik so krenata desna raka i hlamida {to

se vee na vetrot; kraj desniot rab e prika`an

zmej identi~en so onoj na plo~kata od D. Selce. Vo kowanikot, Basler go gleda Kadmo, a
celta bila da se razvie patriotizmot na Ilirite vo vreme na navleugvaweto na Makedoncite vo ilirskite oblasti, po mirot vo Tempe.48
Ovaa ideja za istorisko tolkuvawe na scenite na pravoagolnite plo~ki e razrabotena
od A. Jovanovi}, koj napravi obid da gi stavi
plo~kite vo opredelen istoriski kontekst.49
Vrz osnova na pravilnoto identifikuvawe na
oru`jeto50 i trgnuvaj}i od idejata deka ovie
plo~ki se rezultat na makedonska propaganda so cel da se pridobijat Ilirite za sojuz
protiv Rimjanite, kowanikot prika`an na
polovinkata plo~ka od Gostiq (sl 3), A. Jovanovi} ne go poistovetuva so Kadmo, tuku so
posledniot makedonski kral Persej, koj isto48
. Basler, op. cit, str. 10, ofrleno od M. aelj-Kos,
op. cit., str. 124 koja tvrdi deka oru`jeto ne e sovremeno i deka celata scena oddava mitsko scenario.
49
A. Jovanovi, op.cit., pp, 115-130.
50
Albanskite arheolozi go negiraat makedonskiot
karakter na oru`jeto prika`anao na predmetite
i na monetite najdeni vo Albanija, stavaj}i taka
znak na ednakvost me|u sovremenata teritorija na
R. Albanija i na Ilirite.

trebuvani kako sinonimi, sepak so dragon se

ozna~uvalo fantasti~no `ivotno so ogromni dimenzii, {to zna~i deka na plo~kata od D. Selce e
prika`an zmej.
45
Scholia Hesiode, 144; Iliad., XI, 32-39.
46
Ch. Daremberg-E. Saglio, DAGR, vol. IV/2, 19692, s.v.
signa militaria, p.1321.
47
. Basler, op. cit, str. 9, grob 126, T. XXV/3.
39

Sl 6. Pravoagolna toka od Va~e

fig. 6. Plaque rectangulaire de Vache, Slovenie
vremeno go simbolizira i mitskiot predok
na Antigonidite. Za zmejot pak, misli deka
e zmija i deka e hipostaza na Harmonija ili
na mitskiot predok na Ilirite-Ilirios.51 Pod
kowanikot le`i voin so trkalzen {tit bez,
ili so o{tetni ukrasi - simbol na rimskata
opasnost, spored A. Jovanovi} koj ja datira
plo~kata vo vreme na Persej {to odgovara
kako na arheolo{kite naodi taka i na datiraweto na grobot.52 Padnatiot voin pak, na
plo~kata od D. Selce, D. Rendi}-Mio~evi} go
identifikuva so Kelt.53 So ogled na toa deka
keltskata invazija (280/79 god.) ne ja zafatila ju`na Ilirija voinite na ovie dve plo~ki
ne mo`e da se identifikuvaat so Iliri. Na
ova treba da se dodade deka motivot na padnat
voin go ima na monetite na Patraj i na Diplaj,54 a podocna i na monetite od lokalnite
kovnici vo Makedonija.55 Seto ova poka`uva
deka ne stanuva zbor za mitska scena.
Tolkuvaweto deka stanuva zbor za makedonska
propaganda (plo~ka od Gostiq, sl. 3) so cel da
se privle~at Ilirite vo makedonskiot tabor
za borba protiv Ilirite e sosema prifatlivo zo{to mo`e da se potkrepi i so pi{anite

izvori za vode~kata uloga na Labeatite na ~ija

teritorija vo ova faza od ilirskata istorija se nao|al centarot na ilirskata dr`ava.56
Ako se potsetime deka Labeatite komuncirale so gorna Dasaretija preku dolinata na
Drylon (Crn Drim), jasno e kako ovie predmeti, o~igledno proizlezeni od makedonskite
rabotilnici (ist tip na friz, isto oru`je,
ista ikonografska {ema), pristignuvale kaj
Labeatite.
Drugite dve pravoagolni plo~ki najdeni kaj
Labeatite (nekropolata vo Gostiq, dvete
otkr{eni od levata strana i so identi~na
scena, sl 4a i 4b,) imaat sosema poinakva ikonografska {ema koja ne mo`e da se protolkuva kako opredmetuvawe na idejata za sojuz
me|u Makedoncite i Ilirite. Ako se sporedat plo~kite od D. Selce i od Gostiq (sl. 2 i
3) so ovie dve identi~ni labeatski plo~i (sl.
4a, b) vedna{ pa|a vo o~i ogromnata razlika
osobeno onaa vo vooru`uvaweto na voinite.
Za razlika od plo~kite (sl. 2 i 3) kade voinite se vooru`eni so makedonskoto kopje sarissa
i so mal konveksen {tit57 (na fasadata na grobot br. 3 od D. Selce, kade e najdena plo~kata,
prika`an e ist takov {tit), i dvete eksluzivno makedonski oru`ja, kako i so {lem od tnr.
gr~ko-ilirski tip. Ovoj tip na {tit ~ii najrani primeroci datirani vo VII/VII vek st. e.,
se najdeni samo vo Grcija, bil koristen i od
balkanskite plemiwa, a osobeno od ju`nite
Iliri koi go zadr`ale najolgo vo upotreba,

A. Jovanovi, op. cit., p. 123.

A. Jovanovi, op. cit., p. 127, fig.1, a,b et p. 130/1.
53
D. Rendi-Mioevi, in Duhovna kultura Ilira (Culture spirituelle des Illyriens) pos. izd. d'ANUBiH, 11/14,
1984, str. 74. A. Jovanovi, ja datira plo~kata vo
vreme na Filip V, op. cit., p. 126, 130, no vrz osnova
na istoriski kriteriumi.
54
SNGANS, no 1025 Patraios; J. Jurukova, Monnaies d'un
souverain inconnu de Ponie (tittre du rsum), I(zvestia)
A(rheologieskia)I(nstitut) XXXII, 1970, str. 277-281,
sl. 2 (Diplaios).
55
SNG, Macedonia, III, pl. 35, no 1363 (vo vreme na roimskiot imperator Aleksandar Sever)
51
52

F. Papazoglou, Les origines et la destine d'Etat illyrien:

Illyrii proprie dicti, Historia, 14, 1965, pp. 160 sqq
57
Za razvojot i datiraweto na ovoj tip na {tit v.
M. Markle, A shield monument from Veria and the chronology of Macedonian shield types, Hesperia, 68/2, 199,
str. 243 - 247
56

40

Sl. 7. Pravoagolna toka od Magdalenska gora

fig. 7. Plaque rectangulaire de Magdalenska gora
zaradi {to se nametnalo i ova ime.58 Makedoncite go koristele do V vek. st. e. a ju`nite
Iliri se' do III vek st. e.59 Arheolo{kite naodi poka`uvaat deka ovoj tip na {lem go nema
na sever od Ilirite, imeno dosega ne e najden
ni eden primerok ni kaj Japodite, a nitu kaj
Liburnite.60 Voinite pak na dvete labeatski
plo~ki od Gostiq (sl. 4a, b) imaat "{titovi"
so eden vid pufka na vrvot {to pove}e li~at
na kapa i najsli~ni se so kapite {to gi nosat dostoinstvenicite prika`ani na razni
predmeti od situlskata umetnost.61 Jajcevidnite {titovi na voinite od dvete identi~ni
labeatski plo~ki (sl. 4a, b) pripa|aat na tnr.
isto~noalpski tip na {tit ra{iren kaj Ja-

podite62 kako i kaj prekeltskoto naselenie

ponasever kade {to najstarite primeroci
se datirani vo VII vek st. e.63 Edinstven obid
za etni~ko opredeluvawe na voinite na ovie
plo~ki i toa vedna{ po otkrivaweto napravi F. Papazoglu koja gi identifikuva kako
Skordisci.64
Sli~ni {titovi nosat dvajcata voini
prika`ani na edna plo~ka od Va~e, datirana
vo VI/V vek st.e., sega vo Prirodnoistoriskiot muzej vo Viena (inv. br. 40141, sl. 6).65 Scenata e protolkuvana kako duel. Osven dvata
pe{aci, prika`ani se i dva kowanika koi
na glavata imaaat {lem od tnr. negovski tip
ra{iren kaj naselenieto vo jugoisto~niot
alpski predel u{te od V-ot vek st.e. i proizlezen od italo-etrurskiot {lem.66 Od desnata strana ma{ka figura so {apka od etrurski tip (sli~na na dene{noto sombrero)
oble~ena vo dolg mantil se oddale~uva od sce-

Ovde treba da se potsetime deka Ilirite imale obi~aj da koristat helensko oru`je; taka po
sklu~uvaweto na sojuz so Dionis od Sirakuza vo
385 god. st.e., tie od nego dobile 500 voeni opremi
za borba protiv Epircite cf. Diod., XV, 13, 1-3.
59
R. Vasi, Pilog prouavanju grkog oruzja u Jugoslaviji,
Godinjak CBI XX/18, Sarajevo, 1982, p. 7.
60
I. Marovi, L'elmo greco-illirico, in Jadranska obala
u prrotohistoriji, kulturni i etnichki problemi, Dubrovnik
1972, Zagreb 1976, str. 300, vo statijava e razrabotena hronologijata na vidovite {titovi najdeni
vo zapadniot del na Balkanot, str. 287-300.
61
P. Turk, Images of life and myth, Ljubljana 2005, str
34, avtorot gi narekuva "Phrygian cap".
62
Na edna urna, so dim. 58 x 84 x 77 cm, datirana
vo VI/V vek voinite koi prinesuvaat `rtva leanka nosat vakvi {titovi, v. B. Rauning, Japodski kameni sepulkralni i sakralni spomenici, Starinar
XXIII, 1972 Beograd, 1974, T I/3, str. 44 i 49.
58

F. Stare, Dekoracija pravokutnih pojasnih spon na Kranjskem 173-2o9, Arheoloki Vestnik, III/2, Ljubljana 1952,
str. 191, 194/5 T. III.
64
F. Papazoglou, Srednjobalkanska plemena u predrimsko
doba, Beograd 2007,2 str. 516. zab. br. 61a.
65
J. Szombathy, Neue figural verrierte Gurtelbleche aus
Krain, Mitt. Anthrop. Ges., Wien, 1894, p. 227, t. III/1; V.
Mole, Umetnost situla iz Vaa, Starinar, 3-serie, tom.
II, 1923, Beograd, 1925, str. 98, 106, sl. 2 Va~e (duel);
F. Stare, Arheoloki Vestnik, III/2, Ljubljana, 1952, str.
191. Vidi najnovo P. Turk, op. cit., no 51, sl. 58 i 92
so bibliografija.
66
S. Gabrovec, Kronologija eled Negovskega tipa, Situal
8, 1965, str. 177-186.
63

41

Sl. 8. Pravoagolna toka od Pergam

fig. 8. Plaque rectangulaire de Pergame
nata. Negoviot nezainteresiran izgled - kako
da ne mu pripa|a na ovoj svet - uka`uva deka
scenata treba da se protolkuva kako naptrevari vo ~est na pokojniot pri {to ovaa figura bi bila pokojniot ili pak sve{tenik na
pogrebniot kult. Od druga strana pak kowanicite ne nosat {tit, {to poka`uva deka ne
stanuva zbor za vistinska bitka. Tie gi frlaat nivnite kopja kon protivnikot, a desniot
kowanik koj ima {lem na glavata zamavnuva
so sekira isto kako i leviot pe{ak. Vo oblasta Kraina vo Slovenija najdeni se i drugi
predmeti od situlskata umetnost so prikaz na
borba,67 protolkuvani kako dueli, a ne kako
mitolo{ki ili kultni sceni.68 No golotijata
na figurite prika`ani na plo~kata od Magdalenska Gora, datirana vo VI/V vek st. e. isto
vo Prirodnoistoriskiot muzej vo Viena (inv.
br. 22962, sl. 7)69 uka`uva na sportski natpre-

var pri {to borcite se borat so tegovi,70 a

nagradata e {lem postaven me|u niv na eden
stolb.71 Scenata mo`e da se protolkuva i kako
igri vo ~est na heroiziraniot pokojnik - goliot kowanik. Na dvete identi~ni plo~ki od
Gostiq edna `ena so ptica vo rakata sedi zad
voinite - taa mo`e da bide ili sve{teni~ka
ili bo`ica. Ova e dodaden pokazatel vo prilog na kultniot karakter na scenata, {to verojatno e povrzan so pogrebniot kult. Ako se
potsetime deka vo grobovite vo koi se najdeni ovie plo~ki od oru`je imalo samo kopje,
ne bi mo`ele da tvrdime deka stanuva zbor za
vojni~ki grobovi. Zatoa poverojatno e deka ne
stanuva zbor za toki od vojni~ki remeni tuku
str. 37, kat. br 50, sl. 57, so bibliografija.
Stanuva zbor za vid na borba pri {to borcite se
obiduvaat da mu go izbijat tegot na protivnikot.
71
Na dvete identi~ni plo~ki od Gostiq (sl 4, a),
se ~ini deka vo o{teteniot del e predstaven ist
motiv: se nazira vrv od stolb vrz koj e postaven
nekakov predmet - se ~ini deka se toa rogovi od
{lem! [lem so rogovi kako nagrada za pobednikot e prika`an na edna situla najdena vo Matrei,
W. O. Lucke - H. Frey, Die Situla in Providence (Rhode
Island). Ein Beitrag zur Situlenkunst des Osthallstattkreises, Rom-Germ. Forsschungen 26, Berlin 1962, p. 81, fig.
58. Za `al nemav prilika da gi vidam ovie plo~ki,
tuku rabotev vrz osnova na literaturata. Sudej}i
spored fotografiite {to gi dobiv od Istoriskiot muzej vo Podgorica, se ~ini deka sostojbata na
plo~kite e vlo{ena.
70

P. Turk, op. cit., str. 37, sl. 55.

P. Turk, op. cit., str. 38-40, sl. 58 vo vrska so plo~kata
od Va~e se pra{uva dali ovoj duel ne e "...a duel
between an Etruscan or Venetic immigrant, accompanied
by a dignitary in a hat, and Lower Carniolan warrior?".
M. aselj-Kos ja tolkuva scenata kako as a contest
between the princes within the same region, or a duel
between two heroes from local legends. Spored nea, ne
e jasno koj e pobednikot vo ovoj boj, vidi The story
of the grateful wolf and Venetic horses in Strabos Geography, Studia Mythologica slavica, XI, 2008, str. 19.
69
Mith. Anthrop. Ges., Wien 1894, T. III, sl. 1 (editio
princeps); V. Mole, op. cit., sl. 3 (duel); P. Turk, op. cit.,
67
68

42

za toki od remeni na sve{tenici ili vernici

na nekoe bo`estvo ~ij identit e tema za drug
prilog.72 Isto taka ne e isklu~eno deka stanuva zbor za toki od mnogu postaro vreme {to
bile ostavani vo nasledstvo od edna na druga
generacija.
Ako pak se navratime na plo~kata od D. Selce (sl. 2) }e vidime deka tamu stanuva zbor za
vistinska bitka. Sli~na bitka e prika`ana
na edna bronzena plo~ka najdena vo Pergam
(sl. 8)73, {to se ~uvala vo Muzejot vo Berlin,
no se misli deka bila izgubena za vreme na
bombardiraweto na gradot vo II-ta svetska
vojna.74 Plo~kata e dolga 24 cm, na desniot
kraj zavr{uva so trigolnik kade e prika`ana
glava na Meduza. Borbenata scena e vramena
so dvoen friz: od dolnata strana pletenka, a
od gornata astragali i ds d'astragales, perles
et pirouette du ct infrieur), Prika`ani se falangisti so kopje, {tit od makedonski tip i
so makedonski {lem od tipot konos,75 ist kako
onoj na kowanikot na polovinkata-plo~ka od
Gostiq (sl. 3) protolkuvan kako makedonskiot kral Persej.76 Desniot pe{ak so golo torso i jajceviden {tit verojatno e sojuznik na
Rimjanite. Me|u pe{acite se nao|aat kowanici koi nosat trkalezni {titovi i kopja
od tipot sarisssa i verojtno gi predstavuvaat atalidskite sojuznici na Rimjanite, a vo

centarot e prika`an gol kowanik (spored

Kalagan-Kelt)77 vo trk prema desniot pe{ak.
Na tloto le`at ~etvorica voini: tri makedonski i eden ~ii {tit e ukrasen so triskel (niven sojuznik?). Na leviot kraj na
plo~kata, na mestoto na zmejot od plo~kata
vo D. Selce, prika`an e borben znak ukrasen
so makedonskiot dinasti~ki simbil-sonceto,
{to go potkrepuva tolkuvaweto deka stanuva
zbor za zmej a ne za Kadmo. Ima mislewe deka
ovaa scena e prikaz na bitkata kaj Magnezija
vo 190-ta god. st.e.,78 ili pak bitkata kaj Pidna.79 To~noto identifikuvawe na scenata ne
e tolku va`no za na{ava tema: najva`no e toa
{to ovaa plo~ka poka`uva deka na tokite
bile prika`ani sceni so istoriska sodr`ina
i deka vo taa grupa spa|aa i plo~kata od D.
Selce so prikaz na makedonski vojnici. I
glavata na Meduzata, koja ima apotropejskata
uloga, prika`ana na plo~kata od Pergam odi
vo prilog na istorisko, a ne na mitsko tolkuvawe i mo`e da se pretpostavi deka deka bila
prika`ana na drugiot kraj na plo~kata od D.
Selce. Kako i da e, jasno e deka ne treba da im
se pridava kultno zna~ewe na borbenite sceni prika`ani na ovie plo~ki i po sekoja cena
da se baraat elementi od helenskata mitologija vo oblasti {to ne se helenski.

A. Jovanovi, op.cit., str. 129-130 predlo`i da se

identifikuva so Artemida. So ogled na faktot
deka taa nosi ist tip na kapa/{lem kako voinite
te{ko e da se prifati ova tolkuvawe.
73
A. Conze et allii, Stadt und Landschaft: die Stadt (Altertmer von Pergamon), Berlin, I,2, 1913, str. 250, sl.
1, str. 251.
74
Podatok dobien od Dr. Norbert Franken - Antikensammlung Staatliche Museen, Berlin.
75
[lemot od tipot knos bil zadol`itelen del
od vooru`uvaweto na makedonskite vojnici, v. ja
voenata uredba od Amfipol, od vremeto na Filop
V, L. Moretti, Iscrizioni storiche ellenistiche II, 1976, n
114.
76
A. Jovanovi, op.cit., str. 123. Avtorot se dvoumi pome|u {lem ili tenia (oznaka na kralskata
vlast), a pak za kriviot me~ od tipot na machaira
misli deka e harpa.
72

77
Za golite keltski kowanici vo bitka cf. Muiz
Coello, Joaqun, "La desnudez del galo y otros guerreros : unas notas comparadas [rs. en anglais]", ETF(hist),
13, (2000), pp. 229-242 (non vidi).
78
P. J. Callaghan, On the date of the great altar of Zeus at
Pergamon, BICS 28, 1981, str. 117; otfrleno od M.
Markle, A shield monument from Veria, Hesperia, 68, 2,
1999, str. 248, zab. 64.
79
P. Juhel, LArme du royaume de Macdoine lpoque
hellnistique (323-148 av. J.-C.). Les troupes nationales
[doktorska teza odbraneta na Universit Paris-Sorbonne,
Paris IV, na 11 januari 2007], str. 235/6, vo podgotovka

za pe~at: The Macedonian Army after Alexander (Armies of the Ancient World), Cambridge, 2011.

43

Nade PROEVA

Universit Sts. Cyrille et Mthode

Facult de Philosophie, Skopje, Rpublique de Macdoine

Des plaques de ceintures provenant des contres

illyriennes et de Dassartie
Rsum

Nous nous sommes proposs danalyser liconographie de la plaque de ceinture provenant de la tombe
no 3, de type macdonien, du village de Basse Selce,
prs de la ville Podgradec, en Dassartie en la comparant celle des plaques trouves dans la partie occidentale des Balkans la diffrence des plaques
provenant des contres illyriennes, habites par des
Daorses et des Labeates, ainsi que de celles trouves
chez les Iapodes (le plus souvent du type trapzodale et dcores de symboles solaires), les plaques de

forme rectangulaire sont ornementes de scnes de

combat agonistique ou de scnes de bataille.
La comparaison de la plaque de Basse Selce avec les
plaques provenant de contres illyriennes et avec une
plaque trouve Pergame, montre des diffrences significatives, surtout du point de vue de larmement.
Ce matriel fournit donc un argument de plus lappui de lide que les Dassartes taient une tribu macdonienne.

44