GRV 0385 Kastelec

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbenitvo
in geodezijo
Jamova 2
1000 Ljubljana, Slovenija
telefon (01) 47 68 500
faks (01) 42 50 681
fgg@fgg.uni-lj.si
Visokoolski strokovni tudij

gradbenitva, Konstrukcijska smer
Kandidat:
Dejan Kastelec
DIMENZIONIRANJE AASTIH
TEMELJEV
Diplomska naloga t.: 385
Mentor:
doc. dr. Joe Lopati
Ljubljana, 2010
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani DEJAN KASTELEC izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom:

DIMENZIONIRANJE AASTIH TEMELJEV.
Izjavljam, da prenaam vse materialne avtorske pravice v zvezi z diplomsko nalogo na UL,
Fakulteto za gradbenitvo in geodezijo.
Ljubljana, 27. 06. 2010
Dejan Kastelec
_____________________
II
Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

Dipl. nal. VS. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbenitvo, Konstrukcijska smer.
IZJAVE O PREGLEDU NALOGE

Nalogo so si ogledali uitelji konstrukcijske smeri:

III
BIBLIOGRAFSKO - DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEEK

UDK
624.012.45:624.15(043.2)
Avtor:
Dejan Kastelec
Mentor:
doc. dr. Joe Lopati, univ. dipl. in. grad.
Naslov:
Dimenzioniranje aastih temeljev
Obseg in oprema:
76 str., 7 pregl., 45 sl.
Kljune besede:
aasti temelji, aa, peta, obtebe, dimenzioniranje, arm. narti
Izvleek:
Diplomska naloga je sestavljena iz treh sklopov. Prvi sklop je teoretini. Predstavljena so
splona dejstva o plitvem in globokem temeljenju. Poudarek je na plitvem temeljenju z
natannejim opisom aastih temeljev. Opisan je postopek doloitve napetosti pod
tokovnimi temelji v odvisnosti od poloaja obremenitev.
V drugem sklopu diplomske naloge je predstavljen postopek dimenzioniranja aastih
temeljev. Prikazana sta primera dimenzioniranja aastih temeljev z gladko oz. narebrieno
notranjo steno ae tokovnega temelja. Prvi korak pri dimenzioniranju aastih temeljev
predstavlja doloitev napetosti pod temeljem, ki so odvisne od velikosti temeljne ploskve
temelja, vrste obtebe ter tipa temeljnih tal. Napetosti pod peto temelja morajo biti manje od
dopustnih napetosti. Glede na velikost napetosti je potrebno prilagoditi dimenzije temeljne
pete oz. izboljati karakteristike temeljnih tal. Sledi postopek doloitve upogibne in strine
armature temeljne ploe. Velik vpliv na koliino strine armature v stenah ae ima vrsta
obdelave notranje povrine stene. Iz predstavljenih primerov je razvidno, da gladko obdelane
stene potrebujejo za prevzem enakih obremenitev bistveno vejo koliino stine armature kot
narebriene stene a. Sledi doloitev horizontalne in vertikalne armature sten ae temelja.
Na koncu drugega dela diplomske naloge je z pomojo raunalnikega programa za risanje
armaturnih nartov ArmCad 2000 izdelan armaturni nart aastega temelja z izvlekom
armature.
Tretji sklop diplomske naloge predstavlja raunalniki program za raun aastih temeljev.
Programsko orodje je napisano v programu C Sharp (C#). Pogovorno okno je oblikovano v
programu Microsoft Visual Studio 2008. Program omogoa raunsko analizo aastih
temeljev vkljuno z doloitvijo potrebne armature.
IV

BIBLIOGRAPHIC DOCUMENTALISTIC INFORMATION

UDC:
624.012.45:624.15(043.2)
Author:
Dejan Kastelec
Supervisor:
assist.prof. dr. Joe Lopati, univ. dipl. in.grad.
Title:
Design of pocket foundations
Notes:
76 p., 7 tab., 45 fig.
Key words:
pocket foundation, pocket wall, footing slab, loads, design,

reinforcement drawings
Abstract
Graduation thesis consists of three parts. The first part is theoretical. General facts about
shallow and deep foundations are presented with an emphasis on shallow foundations. Pocket
foundations are explained in detail. The calculation of stresses below footing slab under
different types of loads is given.
In the second part the procedure for design of pocket foundation is explained. Two examples
of design of pocket foundations are presented: pocket foundation with flat inner surface of
footing wall and pocket foundation with ribbed inner surface of footing wall. The first step in
designing pocket foundations is to determine the stresses under footing slab. Stresses depend
on the size of footing slab, type of loading and type of ground soil The calculated stresses
must be within allowable stresses in grounds. Stresses define the dimensions of footing slab
or actions needed to implement the soil. Next step is to determine the bending and shear
reinforcement in footing slab. The type of inner surface on footing wall has a great influence
on the amount of reinforcement. Example shows that the needed shear reinforcement in a
pocket foundation with flat inner wall surface is bigger than in foundation with ribbed surface.
Next step is to determine the horizontal and vertical reinforcement in footing wall. As an
example a reinforcement drawing of pocket footing is presented. The drawing was made in a
computer program for drawing reinforcement drawings Armcad 2000.
In the last part a computer program for designing pocket footings is explained. The program
was written in a computer software C Sharp and Microsoft Visual Studio 2008. The program
designs the pocket foundation and calculates needed reinforcement.

ZAHVALA
Za pomo pri izdelavi diplomske naloge bi se zahvalil predvsem svojemu mentorju doc. dr.
Joetu Lopatiu, ter vsem ki so mi v kakrni meri nudili pomo pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvalo poklanjam tudi druini in prijateljem, ki so me vsa leta tudija pomagali, me

podpirali in spodbujali. Zahvalo poklanjam tudi podjetju Spina Novo mesto d.o.o., ki mi je
tekom tudija nudilo tipendijo in monost pridobivanja praktinih znanj.
VI

UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1
Temeljenje neko ................................................................................................. 1
1.2
Temeljenje danes ................................................................................................. 2
2
2.1
SPLONO O TEMELJENJU .................................................................................. 4

Izbor globine temeljenja ....................................................................................... 6
2.1.1
Znailnosti zemljia..................................................................................... 6
2.1.2
Znailnosti objekta ........................................................................................ 7
2.1.3
Nain gradnje ................................................................................................ 7
2.2
3
Plitvi temelji ........................................................................................................ 7

AASTI TEMELJI ................................................................................................ 9
3.1
Oblike aastih temeljev .................................................................................... 10
3.2
Elementi aastih temeljev ................................................................................. 10
3.2.1
Temeljna ploa .......................................................................................... 11
3.2.2
aa temelja ................................................................................................ 12
3.2.3
ae z narebrienimi povrinami sten.......................................................... 13
3.2.4
ae z gladkimi povrinami ........................................................................ 15
3.3
OBTEBE NA AASTE TEMELJE ............................................................... 16
3.4
NAPETOSTI V TEMELJNIH TLEH V STINI PLOSKVI S TEMELJEM ...... 17
3.4.1
Centrina obremenitev sila N deluje v teiu temeljne ploskve ............... 17
3.4.2
Dvojno ekscentrina sila v jedru prereza ..................................................... 18
3.4.2.1
Preverjanje ekscentrinosti obremenitve temelja................................... 19
3.4.3
Enojna ekscentrinost sile v jedru prereza ................................................... 21
3.4.4
Enojno ekscentrina sila izven jedra prereza................................................ 22
3.4.5
Dvojna ekscentrina sila izven jedra prereza ............................................... 23
3.4.6
Raunsko orodje za izraun napetosti pod temeljem .................................... 24
DIMENZIONIRANJE AASTEGA TEMELJA RAUNSKI PRIMER....... 28

VII
4.1
Zaitni sloj betona ............................................................................................ 28
4.2
Prikaz obremenitve in uporabljenih oznak .......................................................... 30
4.3
Primer izrauna aastega temelja dvojno ekscentrina sila ............................. 31
4.3.1
Karakteristike prereza ................................................................................. 32
4.3.2
Doloitev lastne tee temelja: ...................................................................... 33
4.4
Kontrola nosilnosti temeljnih tal ........................................................................ 34
4.4.1
Obteba na temeljni ploskvi: ....................................................................... 34
4.4.2
Kontrola ekscentrinosti temelja ................................................................. 34
4.4.3
Dejanske napetosti pod temeljem ................................................................ 35
4.4.4
Kontrola napetosti v temeljnih tleh.............................................................. 36
4.5
Momenti okoli osi x: .......................................................................................... 37
4.6
Momenti okoli osi y: .......................................................................................... 38
4.7
Dimenzioniranje v mejnem stanju nosilnosti ...................................................... 40
4.7.1
Gladka obdelava sten ae........................................................................... 40
4.7.1.1
Karakteristike materialov ..................................................................... 40
4.7.1.2
Dimenzioniranje temelja na upogib ...................................................... 40
4.7.1.3
Dimenzioniranje na preboj ................................................................... 42
4.7.1.4
Dimenzioniranje sten ae .................................................................... 52
4.7.2
Narebriena obdelava sten ae ................................................................... 55
4.7.2.1
Karakteristike materialov ..................................................................... 55
4.7.2.2
Dimenzioniranje temelja na upogib ...................................................... 55
4.7.2.3
Dimenzioniranje na preboj ................................................................... 58
4.7.2.4
Dimenzioniranje sten ae .................................................................... 63
4.7.3
4.8
5
Primerjava rezultatov potrebne armature aastega temelja ......................... 65

Armaturni nart in izvleek armature ................................................................. 65
RAUNSKO ORODJE ZA DIMENZIONIRANJE AASTIH TEMELJEV... 66
VII

I
VIRI ..73
PRILOGE........................................................................................................................... 75

IX
KAZALO SLIK
Slika 1: Visei stolp v Pisi ...................................................................................................... 3

Slika 2: Tipline izvedbe aastih temeljev ............................................................................. 9
Slika 3: Armatura ae temelja ............................................................................................ 11
Slika 4: Osnovni kontrolni obseg po SIST EN 1992-1-1 ........................................................ 11
Slika 5: Smotrna globina ae temelja oz. min t v odvisnosti obdelave sten ae temelja in
ekscentrinosti obemenitve (M/N) proti stranici stebra (d) (Hettler, 2000).............. 13
Slika 6: ae z narebrieno stino povrino (SIST EN 1992-1-1) ......................................... 14
Slika 7: Prikaz narebrienja stene ae in stebra (Hettler, 2000) ......................................... 14
Slika 8: ae z gladko stino povrino po SIST EN 1992-1-1 ............................................... 15
Slika 9: Prikaz izvedbe gladke stene ae in stebra (Hettler, 2000)....................................... 16
Slika 10: Centrina obremenitev temelja .............................................................................. 17
Slika 11: Dvojno ekscentrino obremenjen temelj in obremenitve, ki delujejo nanj............... 19
Slika 12: Prikaz jedra prereza in premice, s katero prerjamo lego sile ................................. 19
Slika 13: Prikaz izpisa ekscentrinosti obremenitve izven jedra prereza v programu Excel .. 20
Slika 14: Prikaz izpisa ekscentrinosti obremenitve v jedra prereza v programu Excel......... 21
Slika 15: Enojno ekscentrino obremenjen temelj................................................................. 21
Slika 16: Enojno ekscentrino obremenjen temelj sila izven jedra prereza........................ 22
Slika 17: Dvojno ekscentrino obremenjen temelj sila izven jedra prereza ...................... 23
Slika 18: Prikaz vnosa podatkov za izraun napetosti pod temeljem ..................................... 24
Slika 19: Prikaz omejitev za izraun napetosti...................................................................... 25
Slika 20: Prikaz napetosti pod temeljenegativne napetosti so izloene(celice oznaene z 0) 26
Slika 21: Grafini obdelava podatkov iz Slike 20.................................................................. 26
Slika 22: Prikaz rezultatov napetosti pod temeljem............................................................... 27
Slika 23:Napetosti pod tokovnim temeljem in potek upogibnih momentov ........................... 30
Slika 24: Prikaz uporabljenih oznak ..................................................................................... 31
Slika 25: Grafini prikaz obremenitev na temelj ................................................................... 32
Slika 26: Prikaz komponent lastne tee aastega temelja .................................................... 33
Slika 27: Izpisa ekscentrinosti obremenitve temelja iz programa Excel............................... 35
Slika 28: Prikaz oznak vogalnih napetosti ............................................................................ 35
Slika 29: Prikaz izrauna Mx,max na robu ae na oddaljenosti .......................................... 37

Slika 30: Prikaz mesta izrauna momenta MC,x..................................................................... 38

Slika 31: Prikaz rezultatov MD,y na robu ae ..................................................................... 39
Slika 32: Prikaz mesta izrauna momenta MD,y .................................................................... 39
Slika 33: Osnovni kontrolni obseg za gladko obdelano ao ................................................. 42
Slika 34: Priporoene vrednosti za koeficient .................................................................... 44
Slika 35: Razporeditev strinih napetosti zaradi neuravnoteenega momenta ob prikljuku
temelja na notranji steber ....................................................................................... 45
Slika 36: Strina armatura proti preboju (SIST EN 1992-1-1) .............................................. 51
Slika 37: Kontrolni obsegi pri notranjih stebrih (SIST EN 1992-1-1).................................... 51
Slika 38: Prikaz sil zagotavljanje ravnnoteja v steni gladke ae (Hettler, 2000) ................ 53
Slika 39: Osnovni kontrolni obseg za narebrieno obdelano ao ........................................ 58
Slika 40: Prikaz momentov na steni narebriene ae (Hettler, 2000) .................................. 63
Slika 41: Prikaz opozorila zaradi prevelikih napetosti v temeljnih tleh ................................. 66
Slika 42: Pogovorno okno raunskega orodja ...................................................................... 67
Slika 43: Izpolnjeno pogovorno okno ................................................................................... 67
Slika 44: Vnos obtebenih primerov ..................................................................................... 68
Slika 45: Potrditev in potek izrauna .................................................................................... 68
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Podatki o temelju ......................................................................................... 31
Preglednica 2: Prikaz vrednosti obteb, ki delujejo na temelj ............................................... 32
Preglednica 3: Prikaz napetosti pod temeljem ...................................................................... 35
Preglednica 4: Vrednost k za obremenjene ploskve pravokotne oblike.................................. 45
Preglednica 5: Vogalne napetosti temelja in dele tlaene povrine temelja ......................... 47
Preglednica 6: Vogalne napetosti temelja in dele tlaene povrine temelja ......................... 60
Preglednica 7: Prikaz rezultatov izrauna potrebne armature .............................................. 65

XI

1 UVOD
Temelji predstavljajo vmesni len med objektom in temeljnimi tlemi, preko katerega
prenesemo vso obtebo na tla. Zaradi razlinih oblik in namembnosti zgradb so se razvile
razline oblike temeljev. Pri montanih gradnjah se uporabljajo predvsem aasti temelji,
kateri predstavljajo jedro diplomskega dela.
1.1 Temeljenje neko

lovek - graditelj je e vse od najstarejih obdobij, ko je presegel stopnjo bivanja v naravnih
zavetiih, priel uporabljati temeljenje na pilotih za gradnjo naselij na vodi. Tako so ostali za
vsemi najstarejimi civilizacijami in kulturami pomembni tehniki spomeniki oziroma njihovi
ostanki, pri izgradnji katerih je bilo nujno reevanje raznih problemov temeljenja. V teh
davnih asih pa vse do 19. stoletja so se temeljenja objektov obiajnih dimenzij izvajala
predvsem na osnovi tradicije in osebnih izkuenj graditeljev. Postopoma so reevali vse teje
in teje probleme v geomehanski praksi, ki pa vedno niso pripeljali do elenih ciljev. Najbolj
poznan je vsekakor poevni stolp v Pisi (Slika 1). Teka, 55 m visoka zgradba je bila zgrajena
leta 1174 na nekonsolidiranih in nehomogenih tleh. Kljub solidnemu kolobarastemu temelju
se je objekt e med izgradnjo mono posedal in nagibal. Gradnja je trajala 180 let in graditelji
so se sproti prilagajali vse vejemu nagibu in tako je nastala zgradba, ki e danes ni dosegla
stanja konnega ravnoteja.
Racionalni razvoj inenirskih znanosti se je priel v 17. stoletju. Po 200 letih

eksperimentiranja in teoretinih obdelav je inenirska znanost dosegla taken nivo, da so
priele postopoma vplivati oziroma spreminjati obiajne konstrukcije v gradbenitvu. Kot
gradbeni materiali so se pojavili jeklo, cement in armirani beton, kar je omogoilo izgradnjo
in oblikovanja povsem novih objektov.
Avstrijec Karl Terzaghi, ki je ivel v ZDA in deloval po celem svetu je podal temelje nove
znanosti, ki je iskala in nala reitve za prej nereljive probleme nehomogenih in raznolikih

temeljnih tal. Leta 1925 je izdal knjigo v kateri je zdruil rezultate svojega
revolucionarnega dela v zaokroeno celoto in s tem podal temelje nadaljnjega razvoja.
1.2
Temeljenje danes
V dananjem asu je mogoe na osnovi preiskav vzorcev zemljin odvzetih pri sondiranju
doloiti karakteristine lastnosti materialov ter na osnovi dobljenih rezultatov sorazmerno
natanno doloiti nosilnost tal in priakovane posedke objektov. Rutinska uporaba receptov in
obrazcev v mehaniki tal ni zaeljena. ele v kombinaciji presoje teoretskih oz. matematinih
modelov z osebnimi izkunjami in loginimi presojami vplivov naravnih dejavnikov lahko od
mehanike tal priakujemo rezultate, ki nas ne bodo razoarali, oziroma bodo odraali realno
stanje. Teo in obremenitev vsakega objekta je potrebno prenesti na temeljna tla s katerimi
mora biti le ta vrsto povezan. Obremenitve z objekta se prenaajo na doloeno obmoje tal v
katerem zato nastanejo napetosti in deformacije. Poveane napetosti v tleh ne smejo presegati
doloenih mejnih vrednosti, da ne bi povzroile poruitve tal, gradbene jame in/ali objekta.
Zaradi vsega natetega se danes pristopa k gradnji s predhodno izdelano geomehansko

dokumentacijo. Ta je pogojevala pridobitev lokacijskega dovoljenja in sluila projektantu kot
osnova ali pogoj pri izbiri temeljenja.
Ugotovitve, katere nam pri izbiri parcele za gradnjo zelo koristijo:

- Poceni parcela ponavadi pomeni zahtevno in drago temeljenje,
- Na poboju je nevarnost plazenja, ki je aktivirano ko izvedemo izkop mi ali na blinji
sosed,
- Na poboju so vedno globoki vkopi, ki zahtevajo oporne zidove tako za objekt kot za
dovozno cesto,
- Visoka podtalnica v ravnini ovira gradnjo, predstavlja pa tudi potencialno nevarnost
(kapilarni dvig, poplavo kletnih ali pritlinih prostorov, vzgon),
- Preverite srednjerone in dolgorone prostorske plane, da ne bi neko nehote postali
sosedje avtoceste, eleznice, daljnovoda, kamnoloma itd.,
- Res se skoraj vedno najde ustrezen nain temeljenja objekta vendar pri tem cena celo

vekrat celo presee vrednost celotnega preostalega objekta,

- Ko izberemo parcelo ob potoku ne pozabimo, da je lahko ta potok hudournik, ki se
nekajkrat povea in ima ruilno mo in
- Iz tal v bivalne objekte lahko prodira tudi plin radon katerega kratkoivi razpadni produkti
(polonij, svinec, bizmut) povzroajo pljunega raka.
V izogib natetemu je zagotovo najkraja pot, da naroimo izdelavo geotehninega mnenja

preden kupimo zazidalno parcelo. Tako laje sprejmemo odloitev o nakupu, mnenje pa je pri
vejih objektih tako in tako potrebno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in projektantu
ter statiku slui kot dobra osnova za dober projekt.
Vasih je potrebno za doloitev vseh parametrov vkljuiti tudi ostale strokovnjake kot so
hidrogeologi, arheologi, fiziki, geometri, pa tudi domaine in sosede, ki nam lahko pomagajo
s koristnimi podatki.
Zato je v izogib kasnejih problemov, ki so najvekrat povezani z velikimi stroki, pravi as
potrebno poiskati strokovnjaka, ki lahko svetuje pri strokovni izvedbi temeljenja.
Slika 1: Visei stolp v Pisi

2 SPLONO O TEMELJENJU
Temelj je del konstrukcije, ki omogoa, da se reakcijske sile in momenti razporedijo na
tolikno povrino, ki je potrebna za nosilnost in stabilnost objekta. Preuujemo deformacije in
napetosti, ki se pojavijo na stiku temeljna tla temelj. Temeljna tla morajo ustrezati pogojem,
da so dovolj nosilna, obstojna in da se njihove lastnosti oz. karakteristike asovno ne
spreminjajo.
Temelj projektiramo tako, da nudi varnost glede na nosilnost temeljnih tal, kar zagotovimo z
ustreznimi dimenzijami ter obliko temelja. Prepreiti je potrebno tudi veje neenakomerno
posedanje posameznih delov objekta, ki lahko povzroi znatne obremenitve v zgornji
konstrukciji in celo poruitev objekta. Glede na mejno stanje uporabnosti je potrebno
zagotoviti, da posedki in pomiki ostanejo v predpisanih mejah. Ker so velikokrat v neposredni
bliini e obstojei objekti moramo s temeljenjem zagotoviti, da temeljenje novozgrajenega
objekta ne bo vplivalo na obnaanje obstojeih objektov in jih morebiti pokodovalo.
Glede na globino temeljenja razdelimo temelje na plitke in globoke, kar je osnovna delitev
temeljenja. Na izbiro ustreznega temeljenja najvekrat vplivajo vrsta in lastnosti temeljnih tal,
konstrukcijska zasnova objekta, zahtevnost objekta, deformacije temeljnih tal ter nivo talne
vode in spreminjanje le tega. Med plitke temelje uvramo temelje, pri katerih je globina D
veja od etrtine irine B. V nasprotnem primeru spadajo med globoke temelje.
Plitke temelje lahko razdelimo na razlenjene, ki so zgrajeni pod doloenim elementom
konstrukcije, kot so stene, stebri ter na drugi strani temeljne ploe, ki delujejo kot
kontinuiran element pod celim objektom. Med globoke temelje spadajo piloti, vodnjaki in
kesoni.
Glede na nain izvedbe lahko temelje delimo na:
temelje v odprti gradbeni jami s rpanjem podtalne vode, kadar je vija od dna
gradbene jame lahko so globoki ali plitki temelji,
temelje v zavarovani gradbeni jami, ki jo izkopljemo poleg obstojeega objekta, lahko

so globoki ali plitki temelji,
prefabricirane temelje,
elemente diafragme razlinih oblik,
pilote, ki se zabijajo v tla,

pilote, ki se jih izdeluje z betoniranjem v e izkopanih vrtinah v temeljnih tleh in
predhodno zgrajeni temelje, ki se nato podkopavajo, da bi se spustili na doloeno
globino vodnjaki.
Izbira temeljenja je odvisna od naslednjih dejavnikov:
lastnosti in vrste temeljnih tal,
konstrukcijskih lastnosti, velikosti ter absolutne ali celotne odpornost zgradbe na

skupne in nine deformacije,
vpliva odprte gradbene jame na sosednje objekte in
nivoja podtalnice in nihanja le-tega, kar je pogosto eden izmed glavnih kriterijev
temeljenja.
Glede na zgoraj navedene dejavnike je potrebna doloitev dopustne obremenitve temeljnih

tal. Ta ni odvisna samo od mejne napetosti, ampak tudi glede na velikost deformacij. Temelji
morajo biti projektirani tako, da prenaajo obremenitve zgradbe na temeljna tla ter
prepreujejo prevelike deformacije posedke po mejnem stanju uporabnosti. Deformacije
niso odvisne samo od velikosti obremenitev temelja, ampak tudi od velikosti, oblike in
globine temeljne ploskve. Kadar pa imamo opravka s podtalno vodo, moramo biti pozorni na
nain izvedbe temeljenja, ki prepreuje vdor podtalne vode med samo gradnjo temeljev.
Glede obtebe pri gradbenih objektov loimo tri skupine sil, ki delujejo na temelje:
glavna obteba: lastna tea objekta, koristna obtebe, hidrostatini pritisk in vzgon,
hidrodinamini pritisk, aktivni zemeljski pritisk, mirujoi pritisk in odpor temeljnih
tal,
dodatna obteba: pritisk zaledne vode, vpliv lezenja tal, nabrekanje tal, kapilarni
pritisk, seizmini in dinamini vplivi in
posebna obteba: tvorjenje opornice v tleh in drugi vplivi, ki nastajajo le izjemoma.
Pri raunu in nartovanju temeljev je treba upotevati kombinacijo vseh zgoraj navedenih
obteb.

2.1
Izbor globine temeljenja
Izraz globina temeljenja oznauje viinsko razliko med koto dna temelja ter koto terena po
ureditvi okolice. Globina je tako odvisna od:
lastnosti zemljia,
znailnosti objekta in
naina gradnje.
2.1.1 Znailnosti zemljia

Pri izboru temeljenja moramo v najveji meri upotevati lastnosti zemljia, saj nam lahko
njihovo neupotevanje povzroa velike teave e pri gradnji, pokodbe na e zgrajenem
objektu ter posledino poveuje stroke gradnje.
Med znailnosti zemljia spadajo zlasti:
klimatske razmere: v najveji meri je pomembna meja zmrzovanja. Pri manjih

nepodkletenih objektih, ki so zgrajeni na dobro nosilnih tleh, mora globina temeljenja
ustrezati globini zmrzovanja. Ta globina je na Primorskem priblino 70 cm, v ostalih
predelih priblino 80 cm, razen v vije leeih predelih, kjer znaa preko 100 cm,
posamezni sloji: pomembne so lastnosti, sestava, debelina, medsebojna lega, nagibi ter
nehomogenost materiala v slojih zemljine pod povrjem. Podatke o slojih dobimo s
sondiranjem, ki nam omogoa izris geolokega profila,
geomehanske lastnosti zemljin: pomembna je predvsem stisljivost, nabrekanje in

prepustnost za vodo, ki lahko povzroi ob neustreznem temeljenju posedanje objektov
in
lastnosti: spreminjanje nivoja podtalnice. Le-ta lahko povzroi vzgon ter tako
neugodno vpliva na objekt.
Po veini so kvalitetna zemljia namenjena kmetijski uporabi. Tako nam za gradnjo

preostanejo manj kvalitetna zemljia. Ravno zaradi tega razloga je e toliko bolj pomembno,
da pred gradnjo objekta raziemo lastnosti zemljia, ter premislimo o nainu in izvedbi
temeljenja.

2.1.2 Znailnosti objekta
Znailnosti objekta, ki vplivajo na globino temeljenja so:
velikost ter masa objekta,
vrsta objekta: loijo se predvsem po namembnosti in pomembnosti objekta;

stanovanjska hia, industrijski objekt, poslovni objekt,,
oblika objekta: bolj kot je objekt nesimetrien oz. nepravilnih oblik, veje so lokalne
obremenitve temeljev, zato je priporoljivo tudi globlje temeljenje,
posebnost objekta in obutljivost na posedanje: e je objekt podvren

neenakomernemu posedanju, bo potrebno globlje temeljenje. Arhitektonska
razgibanost ter gradnja na neravnem terenu sta velikokrat vzrok, da so potrebni globlji
temelji s imer zmanjamo neenakomerno posedanje objekta in
doba trajanja objekta: za kako dolgo ivljenjsko dobo se bo objekt gradil.
2.1.3 Nain gradnje
Nain gradnje ima lahko velik vpliv na tip oz. vrsto temeljenja. Tako moramo upotevati
dejavnike kot so:
asovna razlika med izkopom in gradnjo: e je asovna razlika med izkopom in

prietkom gradnje dalja, je potrebno globlje temeljenje in
gradnja v fazah: temelje je potrebno dimenzionirati na konno fazo gradnje, ko bo

nastopila maksimalna obremenitev.
Nosilnost tal obiajno naraa z globino, zato je za teje objekte bolj primerno globoko
temeljenje. Vendar pa globoki temelji kljub vsemu niso potrebni, kadar gre za laje,
nepodkletene in zaasne objekte.
2.2
Plitvi temelji
Plitko temeljenje se uporablja, kadar so nosilna tla malo pod povrjem. Tako lahko
neposredno temeljimo ne njih.

Med plitve temelje spadajo:
tokovni temelji,
pasovni temelji
temeljni nosilci,
temeljne brane in
temeljne ploe.
Tokovne temelje uporabljamo za temeljenje pri stebrih, opornikih, stopninih jakih in

stebrih pri montanih objektov. Na splono predstavljajo najbolj ekonomino obliko prenosa
tee zgradbe v temeljna tla. Pasovne temelje je smiselno uporabiti pri zgradbah , z zasnovo
nosilne konstrukcije s stenami. Tokovni in pasovni temelji zahtevajo zadostno nosilnost
temeljnih tal (Enaba 2.1), to pomeni, da imamo vsaj srednje gosta peena in gramozna tla
ali najmanj togo vezana tla. Drugi pogoj pa je da je dejanski posedek manji od dopustnega
(Enaba 2.2). e kvaliteta temeljnih tal zemljia ni ustrezna, lahko plitvo temeljenje
kombiniramo z razlinimi posegi za izboljanje tal.
qdej qdop
(2.1)
dej dop
(2.2)
Dimenzioniranje tokovnih in pasovnih temeljev je naeloma zelo zahtevno, saj je temeljenje

del statino nedoloenega sistema, ki sestoji iz stavbe, temelja in temeljnih tal. Potrebne so
poenostavitve, ki so v skladu z inenirskimi predpisi. Najpogosteje se obremenitve doloijo
neodvisno od medsebojnega vpliva temeljenja in stavbe. e je razmak med posameznimi
temelji zadosten, lahko njihov medsebojni vpliv zanemarimo. Praviloma tako ostane
posamezen dimenzioniran temelj z vnaprej tono doloenimi obremenitvami.
Pogosto so diferenne razlike v posedkih posameznih temeljev pri stanovanjskih zgradbah ali
industrijskih halah tako majhni, saj je to s primernim dimenzioniranjem tako omejeno, da
lahko njegov vpliv na zgradbo zanemarimo. Navedene poenostavitve praviloma ustrezajo. V
posameznih primerih pa je vendarle lahko potrebno dokazati medsebojni vpliv na temeljna tla,
to je pri majhnih osnih razmikih stebrov, ali preveriti vpliv posedkov na nastajajoo zgradbo
pri konstrukcijah, obutljivih na posedanje.

3 AASTI TEMELJI
aaste temelje uvramo med tokovne temelje. To pomeni, da jih uporabljamo takrat, kadar
obtebo objekta prenaamo na nosilna tla preko stebrov. Pred temeljenjem mora biti podlaga
poravnana in ustrezno zgoena.
Poznamo aaste temelje z izvleeno in pogrezno ao (Slika 2). Temelji z pogreznjeno ao

imajo zgornji rob ae na isti viini, kot znaa zgornji rob temeljne ploe. Temelji z
izvleeno ao pa imajo zgornji rob ae izven ravnine temeljne ploe vzporedno ravnini, ki
je oddaljena od temeljne ploe za viino ae. Take aaste temelje tudi najbolj poznamo pod
tem imenom in se izvajajo pogosteje od temeljev s pogreznjeno ao.
Slika 2: Tipline izvedbe aastih temeljev
Postopek montae armiranobetonske konstrukcije poteka v fazah. Po izvedenem izkopu se

izdela temelj v celoti. Po asu, ko beton dobi zadostno trdnost pa se v ao vstavi
prefabriciran armiranobetonski steber. Pri vgradnji stebra je potrebna velika natannost in
pazljivost, da ne pride do pokodbe temeljne ploe ali ae temelja. Nato stebre uvrstimo z
lesenimi zagozdami v ustrezno lego, dokler ne postavimo vseh stebrov. V zadnji fazi pa se
prostor med stebrom in ao temelja zalije z zalivnim betonom. Montana gradnja je bistveno
hitreja, je pa potrebno posebej paziti na stikovanje prefabriciranih AB elementov; stebernosilec, temelj-steber, - detajli so zelo pomembni.

10
Temeljna ploa in aa delujeta kot homogeno telo, ki prevzema sile, ko se pojavijo na

spodnjem delu stebra ter jih prenaa v temeljna tla. eprav pri raunu upotevamo, da
prevzema temeljna ploa zgolj vertikalne sile stebra, je treba povedati, da sodeluje tudi pri
prevzemu horizontalnih sil. Ravno tako velja za ao temelja, ki poleg horizontalnih sil
prenaa tudi del vertikalnih sil stebra. Glede na namembnost zgrajenih objektov morajo
prevzeti tudi horizontalne obremenitve.
Te obremenitve pa predstavljajo vozila, razlini
stroji, erjavne proge in veter. Na potresnih obmojih, kamor Slovenija spada pa je potrebno
zagotoviti tudi varnost na potresno obtebo.
Za zagotovitev homogenosti spoja med temeljem in stebrom lahko stene ae na notranji
strani narebriimo. Z narebrienjem poveamo trenje med ao in stebrom ter prenesemo del
vertikalnih obremenitev na ao. S tem ukrepom zagotovimo tudi zadostno vpetost stebra v
aasti temelj in s tem monost prevzema horizontalnih sil in upogibnih momentov, ki
nastopijo v spodnjem delu stebra. Ve o obdelavi ae je predstavljeno v enem od naslednjih
poglavij.
3.1
Oblike aastih temeljev
Oblika aastih temeljev se prilagaja obliki stebrov, kateri prenaajo obtebo preko temeljev
na temeljna tla. Temelji so praviloma simetrinih oblik, to je obiajno pravokotne, kvadratne
ali okrogle oblike. Lahko pa se v posebnih primerih naredijo nesimetrini, e je potrebno
zaradi zasnove objekta na zelo kratkem rastru temeljiti dva stebra, to izvedemo z eno temeljno
ploo in dvema aama.
3.2
Elementi aastih temeljev
aasti temelji so sestavljeni iz dveh delov:
temeljne ploe in
ae temelja.
aasti temelji se izdelujejo v dveh fazah. Sprva se izdela temeljna ploa iz katere je puena
armatura ae. V drugi fazi pa se izdela e aa. V naslednjih poglavjih bom opisal temeljno
ploo in ao temeljev, njihove znailnosti in kako se doloijo njihove dimenzije.

11
Slika 3: Armatura ae temelja
3.2.1 Temeljna ploa

Temeljna ploa aastega temelja zagotavlja stik z temeljnimi tlemi. Skupna debelina
temeljev je enaka vsoti viine ae in viine temeljne ploe. Nikjer pa ne obstaja postopek, ki
bi direktno doloal viino temeljne ploe. Strina sila (preboj) je prisotna e preden se
polnilni beton strdi, to je v fazi zaasne konstrukcije. Upotevati pa je potrebno osnovni
kontrolni obseg, ki je podan po SIST EN 1992-1-1.
Slika 4: Osnovni kontrolni obseg po SIST EN 1992-1-1

12
V primeru, da kritini obseg presee rob spodnje temeljne ploskve se s tem prena sila preko
tlaenih diagonal prenese na temeljna tla naravnost, preboja ni. Temeljno ploo pa je
potrebno preveriti na delovanje prene sile.
3.2.2 aa temelja
aa mora biti izdelana zelo natanno, saj bi vsaka napaka pri izdelavi le te obutno vplivala
na obnaanje objekta in montao stebrov objekta. Stebri morajo biti montirani zelo natanno,
saj bi nepravilna lega povzroala dodatne napetosti v temeljih. Pri vpenjanju prefabriciranih
stebrov je tudi zaradi same moentae kakovost notranje povrine ae in povrin montanih
stebrov odloilnega pomena. Razlikujemo med gladkimi in hrapavimi povrinami sten ae na
notranji strani. Prav tako je lahko grobo ali gladko obdelan tisti del stebra, ki ga bomo sidrali
v ao. Zaradi slabe spojenosti pri gladkih povrinah, je v primerjavi s hrapavimi povrinami
nujno potrebna vija globina ae.
Razlog za povianje ae pri gladki ai je v tem, da se momenti in horizontalne sile pri
gladkih stenah uravnoteijo le preko horizontalnega para sil. Vertikalna sila pa se preko stebra
neposredno prenese na temeljno ploo aastega temelja.
Globina ae pri grobo obdelanih aah (vir: Gradbeniki prironik) je priporoena glede ja
ekscentrinost osne sile:
pri
pri
0,15;
1,2 ,
(3.1)
2,00;
2,0
(3.2)
Pri tem je d enak irini stebra.

13
Spodnja slika (Slika 5) prikazuje razliko v globini ae glede na vrsto obdelave sten ae.Pri
tem grafu je lepo vidno, da je viina gladko obdelane ae za 50 % vija kot pri narebrieni
ai.
Slika 5: Smotrna globina ae temelja oz. min t v odvisnosti obdelave sten ae temelja in
razmerja ekscentrinosti obemenitve (M/N) proti stranici stebra (d) (Hettler, 2000)
Pri zadosti hrapavem profilu narebriene stene ae temelja, kjer je globina profila veja od
1.5 centimetra, se za prevzem upogibnih momentov stebra dodatno pridrui e vertikalni par
sil, ki pomeni razbremenitev v horizontalni smeri. Pri gladko obdelanih stenah se pogosto
pojavi teava preboja temeljne ploe, medtem ko pri hrapavi obdelavi obiajno ne prihaja do
teh teav.
3.2.3 ae z narebrienimi povrinami sten
ae, ki se namenoma izdelajo s posebej profilirano oziroma narebrieno povrino, se lahko
obravnavajo, kot da delujejo monolitno s stebrom. e je prenos strinih sil med stebrom in
temeljem ustrezno dokazan, se dimenzioniranje glede preboja lahko izvede kot pri monolitnih
prikljukih stebra na temelj. V nasprotnem primeru se dimenzioniranje glede preboja izvede
kot pri aastih temeljih z gladkimi povrinami.
Kadar se zaradi prevzema upogibnega momenta pojavi nateg (Slika 6), je treba skrbno
konstruirati prekrivanje armature stebra in temelja, podobno kot pri monolitni izdelavi, z
upotevanjem razmika (Slika 6) med prekrivanjem stikovanih palic.
14

Dolino prekrivanja, doloeno v pravilniku pod poglavjem 8.7, ki govori o podaljevanju

palic s prekrivanjem. Obiajno je treba poveati za najmanj toliko, kolikor znaa vodoravna
razdalja med palicama v stebru in palicama v temelju (oznaka s na Slika 6). Pri stikovanju s
prekrivanjem je treba namestiti tudi ustrezno vodoravno armaturo.
Slika 6: ae z narebrieno stino povrino (SIST EN 1992-1-1)
Na spodnji sliki (Slika 7) je prikazan predlog izvedbe narebrienega stebra in notranje stene
ae. Monih e kar nekaj izvedb, ki jih predlagajo razlini avtorji.
Slika 7: Prikaz narebrienja stene ae in stebra (Hettler, 2000)

15
3.2.4 ae z gladkimi povrinami

Za sile in upogibni moment stebra se lahko privzame, da se iz stebra preko polnilnega betona
v temelj prenesejo s tlanimi silami F1, F2, in F3 in odgovarjajoimi silami trenja, ki delujejo
na stiku s polnilnim betonom (Slika 8).
Za koeficient trenja se v skladu s standardom ne sme vzeti ve od = 0,3.
Posebno pozornost je po standardu treba posvetiti:
detajliranju armature za prevzem sile F1 ob vrhu sten ae,
prenosu sile F1 vzdol bonih sten v podnoje temelja,
sidranju glavne armature v stebru in stenah ae
strini odpornosti stebra znotraj ae in
odpornosti podnoja temelja pod stebrom proti preboju zaradi sile stebra. V raunu se
lahko raziritev napetosti upoteva tudi v obmoju na mestu vgradnje betona pod
montanim elementom.
Slika 8: ae z gladko stino povrino po SIST EN 1992-1-1

16
Slika 9: Prikaz izvedbe gladke stene ae in stebra (Hettler, 2000)
3.3
OBTEBE NA AASTE TEMELJE
Stebre, ki so vpeti v aaste temelje obravnavamo, kot konzolno vpete. To pomeni, da pri
modeliranju montanega objekta predpostavimo konzolno vpete stebre. Po analizi
konstrukcije v raunalnikem programu izpiemo rezultate notranjih statinih koliin (osne
sile, prene sile in upogibne momente). Ti rezultati e vsebujejo obtebe faktorirane z
varnostnimi faktorji, ki so predpisani v Evrokod standardih.
Obtebe, ki jih obravnavamo pri obiajnih objektih so zlasti:
stalna obteba objekta, razen lastne tee temeljev,
koristna obteba objekta,
veter,
sneg in
potres.
Dodatno je potrebno upotevati lastno teo temeljev, kot bo prikazano v nadaljevanju na

primeru dimenzioniranja aastih temeljev.

3.4
17
NAPETOSTI V TEMELJNIH TLEH V STINI PLOSKVI S
TEMELJEM
Pri raunu napetosti v tleh pod temeljem upotevamo naslednje poenostavitve:
temeljna ploskev je pravokotnik. V veini primerov so temeljne ploskve pravokotniki,

le izjemoma so tlorisi nepravilnih oblik,
rezultanta obtebe deluje pravokotno na temeljno ploskev in
zagotavljanje varnosti napram zdrsu temelja zaradi prene sile v stebru v nalogi ni
obdelano.
3.4.1 Centrina obremenitev sila N deluje v teiu temeljne ploskve
Slika 10: Centrina obremenitev temelja
e pade sila N v sredie temeljne ploskve, so tlaki pod spodnjo ploskvijo temelja konstantni
in jih doloimo po naslednji enabi:
max =
(3.3)

18
Pri emer sta:

N centrina sila [kN] in
At ploina temeljne ploskve [m2]
3.4.2 Dvojno ekscentrina sila v jedru prereza
e sila N deluje izven teia, vendar e vedno v jedru prereza ji pravimo, da je v splonem
dvojno ekscentrina. Napetosti lahko doloimo s splono enabo:
min,max =
(3.4)
N vertikalna centrina sila [kN]
Mx oz. Mymoment, ki ga povzroi ekscentrina sila [kNm]

(
(3.5)
ex, ey ekscentrinosti vertikalne sile N v smeri osi x oz. y
Karakteristike temelje:
At ploina temeljne ploskve [m2]
At = A B
(3.6)
Wx oz. Wy odpornostni moment [m3]

Wx =
; Wy =
(3.7)

19
Slika 11 je splona slika dvojno ekscentrino obremenjenega temelja:
Slika 11: Dvojno ekscentrino obremenjen temelj in obremenitve, ki delujejo nanj
3.4.2.1 Preverjanje ekscentrinosti obremenitve temelja
e je vsaj ena od ekscentrinosti ex ali ey veja od 1/6 doline roba temelja A ali B vemo, da
na temelj deluje sila izven jedra prereza.
ex >
ali ey >
govorimo o ekscentrinosti izven jedra prereza.
V primeru ko sta ex in ey manji od
(3.8)
oz. , potem je potrebno preveriti ali leita znotraj
jedra prereza . To preverimo s pomojo premice: y = k x + n.
Slika 12: Prikaz jedra prereza in premice, s katero prerjamo lego sile
(3.9)

20
Ker z enabo premice preverjamo obe smeri ekscentrinosti uporabimo naslednje enabe:
(3.10)
k= ey,max = -
ex +
(3.11)
Nato pa preverimo naslednji pogoj:
ey ey,max ko je pogoj izpolnjen vemo, da sila deluje v jedru prereza.
S pomojo programa Excel sem izdelal preglednico, ki za razline ekscentrinosti glede na

tlorisne dimenzije temelja izpie ali je ekscentrinost v jedru prereza ali ni.
Slika 13: Prikaz izpisa ekscentrinosti obremenitve izven jedra prereza v programu Excel

21
Slika 14: Prikaz izpisa ekscentrinosti obremenitve v jedra prereza v programu Excel
3.4.3 Enojna ekscentrinost sile v jedru prereza
Za temelje pravokotne
tlorisne oblike:
min,max =
(3.12)
Slika 15: Enojno ekscentrino obremenjen temelj
Ker zemljine lahko prenaajo le tlane napetosti, je reitev enabe (3.12) ustrezna le za raun
napetosti kadar je ekscentrinost:
sila deluje v jedru prereza.

22
Ko je sila na robu jedra prereza velja:
max =
min = 0
[kN/m2]
(3.13)
[kN/m2]
3.4.4 Enojno ekscentrina sila izven jedra prereza
e pade sila N izven jedra prereza (ex >
ali ey >
), so na spodnjem robu prereza (gledano
na os prereza in silo N) lahko le kontaktni tlaki (min). V tem primeru izloimo natezne
kontaktne tlake, na ta raun pa lahko na drugem robu kontaktne tlake doloimo po enabi:
max =
(3.14)
Minimalna oddaljenost sile N od roba prereza (cx) mora biti veja od 20% doline A. To
pomeni, da je dopustna najveja ekscentrinost 30% doline A.
Za temelje pravokotne
tlorisne oblike:
max =
(3.15)
Slika 16: Enojno ekscentrino obremenjen temelj sila izven jedra prereza
A' = A - 2
=3
reducirana dolina stranice A ekscentrinosti v smeri x [m2]
At' = A' B reducirana povrina (tlaen del) [m2]

23
3.4.5 Dvojna ekscentrina sila izven jedra prereza
V tem poglavju govorimo o obtebah z veliko ekscentrinostjo. Evrokod 7 ne omejuje

ekscentrinosti sile. V osnutkih tega dokumenta so se pojavile zahteve, da mora biti 60% oz.
2/3 temelja tlaenega. Veja ekscentrinost neugodno vpliva na izraunano nosilnost tal in e
zato bodo primeri temeljev, obremenjenih z zelo ekscentrinimi silami, redki.
Velika ekscentrinost bo lahko na ne dovolj togih tleh povzroila tudi znatne zasuke, ki jih
moramo preveriti v sklopu preverjanja mejnega stanja uporabnosti. Predvsem slednje je
razlog, da formalne omejitve ekscentrinosti ni.
Evrokod 7 pa vendarle zahteva posebno previdnost v primerih, kjer ekscentrinost obtebe

presega 1/3 irine pravokotnega temelja ali 0,6 radija kronega temelja, in sicer:
natanen pregled projektnih vrednosti vplivov,
upotevati je treba mona geometrijska odstopanja pri izvedbi. e izdelavi temeljev ni

posveena posebna pozornost, naj se upotevajo odstopanja do 0,10 m.
Slika 17: Dvojno ekscentrino obremenjen temelj sila izven jedra prereza
24

3.4.6 Raunsko orodje za izraun napetosti pod temeljem
Raunsko orodje je pripravljeno v programu Excel in s pomojo dadatka Reevalec izvrednoti

napetosti pod temeljem. Pripravljen je za izraun tokovnih temeljev kvadratne oblike.
Raunsko orodje je zelo enostavno za uporabo, saj je potrebno podati le nekaj osnovnih
podatkov, ki so vidni na spodnji sliki. Vpisati je potrebno podatke, katerih polja so obarvane
rumeno. Zeleno obarvana polja se izraunajo sami in so potrebni za nadalnje izraune.
Slika 18: Prikaz vnosa podatkov za izraun napetosti pod temeljem

25
Raunsko orodje je pripravljeno tako, da je doloena s tremi neznankami, katere doloimo s

pomojo Excelovega dodatka Reevalec in ga aktiviramo z gumbom IZRAUNAJ .
Zgoraj omenjene neznanke so 0, y, x.
= max(0, 0 + y * x+ x * y )
(3.16)
Iz zgornje enabe je razvidno, da so negativne napetosti oz. nategi izloeni, kar prikazuje tudi
spodnja preglednica in graf.
Reevalec poizkua najti take vrednosti spremenljivk, da je vsota kvadratov N, Mx, My enaka
ni oz. minimalna.
Slika 19: Prikaz omejitev za izraun napetosti
26

Slika 20: Prikaz napetosti pod temeljenegativne napetosti so izloene(celice oznaene z 0)
Slika 21: Grafini obdelava podatkov iz Slike 20

27
Rezultati izrauna v programu Excelu s pomojo dodatka Reevalec, ki jih uporabimo so

maksimalna napetost pod temeljem Sigma in vogalne napetosti pod temeljem sigma1, sigma2,
sigma3 in sigma4.
Slika 22: Prikaz rezultatov napetosti pod temeljem

28
4 DIMENZIONIRANJE
AASTEGA
TEMELJA
RAUNSKI PRIMER
V tem poglavju bom prikazal celoten postopek dimenzioniranja aastega temelja po
standardu Evrokod 2.
Za primer bom vzel konkreten primer aastega temelja iz objekta Rac Brinox, ki se bo gradil
v Medvodah in je e v fazi projektiranja. Objekt bo deloma montano in deloma monolitno
grajen in se bo izvedel v dveh fazah. Podatke o analizi konstrukcije sem pridobil iz podjetja
Spina Novo mesto d.o.o., ki projektira ta objekt. Izbrani temelj je lociran v notranjosti
objekta.
4.1
Zaitni sloj betona
Doloamo ga kot sloj betona, ki je opredeljen z razdaljo od povrine armature do najblije

ploskve betona. Odvisen je od namena uporabe ter od izpostavljenosti na razline vplive.
Doloamo ga z najmanjo debelino krovnega sloja betona cmin in dovoljenim projektnim
odstopanjem cdev.
=c
+ c
(4.1)
Najmanjo debelino krovnega sloja je potrebno zagotoviti zaradi zaite jekla proti naslednjim
zahtevam:
a)
glede na pogoje okolja

-
korozija zaradi karbonatizacije

betonske povrine v dolgotrajnem dotiku z vodo,
[EC2, Tabela 4.1]
tevilni temelji XC2

b)
razred konstrukcije S4
[EC2, Tabela 4.4N]
cmin,dur = 25mm
c)
zahtevana najmanja debelina krovnega sloja cmin,b glede

sprijemnosti: posamina premer palice cmin,b = 12 mm
(12mm je predpostavka premera palice)
[EC2, Tabela 4.2]

d)
e)
29
betoniranje na pripravljen teren (podloni beton) najmanja

debelina krovnega sloja znaa najmanj cmin = 40 mm
[EC2 4.4.1.3(4)]
dejanski upotevanje odstopanja
[EC2 4.4.1.3(1)]
cdev = 10 mm
cnom = cmin + cdev = 40 + 10 = 50 mm
cnom = 50 mm
Ker objekt projektiramo za projektno ivljenjsko dobo betona 50 let spada temelj v razred
konstrukcije S4, v primeru, da bi poveali ivljenjsko dobo na 100 let pa bi temelj spadal v
razred konstrukcije S6. Orientacijski trdnostni razredi betona za zagotavljanje trajnosti so
podani v SIST EN 1992-1-1 dodatek E.
30
4.2

Prikaz obremenitve in uporabljenih oznak
Slika 23:Napetosti pod tokovnim temeljem in potek upogibnih momentov

po oseh D-D in C-C

4.3
Primer izrauna aastega temelja dvojno ekscentrina sila
Podatki:
-
Beton: C25/30
Armatura: S500
Preglednica 1: Podatki o temelju

A=
B=
a=
b=
c=
t=
h=
as =
ac =
a1 =
4,0
4,0
1,66
1,66
0,35
m
m
m
m
1,6
0,5
0,38
0,9
m
m
m
m
1,17
Slika 24: Prikaz uporabljenih oznak
31

32
Maksimalne obremenitve za tokovni temelj iz analize objekta s programom Tower. Primer se

nanaa na objekt Rac Brinox, ki bo zgrajen v Medvodah (obremenitve so e fakturirane):
Slika 25: Grafini prikaz obremenitev na temelj
Preglednica 2: Prikaz vrednosti obteb, ki delujejo na temelj

Osna sila
Upogibni moment
Upogibni moment
Prena sila
Prena sila
okoli x osi Mx
okoli y osi My
v x smeri Hx
v y smeri Hy
[kN]
3437,33
1765,01
1765,01
[kNm]
17,96
589,84
1940,08
[kNm]
133,45
1532,29
447,73
[kN]
9,03
151,09
45,42
[kN]
9,92
64,12
204,74
4.3.1 Karakteristike prereza

A
4.0
=
m razmerje stranic temelja
B
4.0
At = A B = 4.0 4.0 = 16 m2 povrina temeljne ploskve
Wx =
Wy =
=
=
= 10.67 m3 odpornostni moment temeljne ploskve okoli x osi
= 10.67 m3 odpornostni moment temeljne ploskve okoli y osi

33
4.3.2 Doloitev lastne tee temelja:
Slika 26: Prikaz komponent lastne tee aastega temelja
Gz = z ( ) ( ) tea nasutja na robovih temeljne ploe
(4.2)
Gz = 20 (4.0 4.0) (1.66 1.66) 1.6

Gz = 423.82 kN
G = AB
tea AB ae vkljuno s tulcem ae
(4.3)
G = 24 1.66 1.66 1.6

G = 105.82 kN
Gp = AB
tea AB talne ploe temelja
(4.4)
Gp = 24 4.0 4.0 0.5

Gp = 192.0 kN
G = Gz + G + Gp
G = 423.82 + 105.82 + 192
G = 721.1 kN
(4.5)

34
4.4
Kontrola nosilnosti temeljnih tal
4.4.1 Obteba na temeljni ploskvi:

Nsd = N + G vertikalna obteba na temeljno ploskev
(4.6)
Nsd = 1765.01 + 721.1

Nsd = 2486.10 kN
MEd,x(h=0) = Mx - Hy (t + h) moment na temeljno ploskev okrog x osi
(4.7)
MEd,x(h=0) = 1940.08 - 204.74 (1.6 + 0.5)

MEd,x(h=0) = 1510.20 kNm
MEd,y(h=0) = My + Hx (t + h) moment na temeljno ploskev okrog y osi
(4.8)
MEd,y(h=0) = 447.73 + 45.42 (1.6 + 0.5)

MEd,y(h=0) = 543.1 kNm
4.4.2 Kontrola ekscentrinosti temelja
Nv = N + G = 1765.01 + 721.1 = 2486.11 kN
e =
e =
=
x
(4.9)
(4.10)
= 0.22 m
.
(4.11)
= 0.61 m
y=kx+n
ey,max = -
ex +
=-
.
.
0.22 +
(4.12)
ey,max = 0.45 m
ey ey,max e je pogoj izpolnjen deluje sila v jedru prereza

0.61 > 0.45 sila izven jedra prereza
(4.13)

35
Slika 27: Izpisa ekscentrinosti obremenitve temelja iz programa Excel

4.4.3 Dejanske napetosti pod temeljem
Ker imamo opravka z dvojno ekscentrinostjo sem rezultate napetosti pod temeljem
izvrednotil v programu Excel z dodatkom Reevalec. Rezultati so prikazani v Preglednica 3.
Najvejo napetost je s v levem stolpcu, medtem ko so v desnem stolpcu prikazane vrednosti
na vogalih temelja.
Preglednica 3: Prikaz napetosti pod temeljem
Slika 28: Prikaz oznak vogalnih napetosti
36

4.4.4 Kontrola napetosti v temeljnih tleh
dej = 346 kPa

dop = 400 kPa
dej < dop ker je pogoj izpolnjen, dejanske napetosti v temeljnih tleh niso prekoraene
dop podatek iz geomehanskega poroila

4.5
37
Momenti okoli osi x:
Obremenitve:
Nsd = 2486.10 kN
MEd,x(h=0) = 1510.20 kNm
S pomojo programa Excel sem izraunal momente, katere bom v nadaljevanju naloge
uporabljal za dimenzioniranje temeljne ploe. Pri izraunu lastna tea temelja ni bila
upotevana. Momente lahko doloim za poljubno ravnino pravokotno na osi x oz. y, ki so od
sredia temelja oddaljene za razdaljo Y(Mx) oz. X(My).
Slika 29: Prikaz izrauna Mx,max na robu ae na oddaljenosti

b/2 od sredia temelja po y osi
Excel preveri vrednosti za poljubno oddaljenost od sredia temelja na pozitivno in negativno

stran osi. Nato pa izpie maksimalno vrednost teh dveh rezultatov.
V mojem primeru sem postavil ravnino , po kateri vrednotim momente na rob ae (b/2).

38
Slika 30: Prikaz mesta izrauna momenta MC,x
Rezultat izrauna momenta MC,x:
MC,x = 300.4 kNm
4.6
Momenti okoli osi y:
Obremenitve:
Nsd = 2486.10 kN
MEd,y(h=0) = 1849.60 kNm
Izraun momenta je izveden na oddaljenosti a/2 od sredia temeljne ploe oz. na robu ae.

Slika 31: Prikaz rezultatov MD,y na robu ae
Slika 32: Prikaz mesta izrauna momenta MD,y
Rezultat izrauna momenta MD,y:
MD,y = 331.4 kNm
39

40
4.7
Dimenzioniranje v mejnem stanju nosilnosti
4.7.1 Gladka obdelava sten ae

4.7.1.1 Karakteristike materialov
Beton C25/30
Armatura S500
= 16.67
(4.14)
= 435
(4.15)
4.7.1.2 Dimenzioniranje temelja na upogib
Moment okoli osi x armatura v smeri y
Statina viina
dx = h cnom -
= 50 5
= 44.2 cm
(4.16)
Dimenzioniranje potrebne armature po postopku brezdimenzijskih koeficientov
MC,x = 300.4 kNm
kd =
.
. .
= 0.02306
(4.17)
kd = 0.037 ks = 1.033
1 / s = 1.00 / 10.0
ks = 1.033
Potrebna armatura:
As = ks
= 1.033
.
= 20.79 cm2
(4.18)

41
Minimalna potrebna armatura :

As,min = 0.26
dx = 0.26
400 44.2 = 23.9 cm2
(4.19)
in
dx = 0.0013 400 44.2 = 22.99 cm2
As,min = 0.0013
(4.20)
Potrebna armatura:
Ay,potr = 24.00 cm2
Izberem armaturo:
12/15 cm; As,dej = 30.16 cm2
Moment okoli osi y armatura v smeri x
Statina viina
dy = h cnom -
= 50 5
- 1.6= 42.6 cm
(4.21)
MD,y = 331.4 kNm
kd =
.
. .
= 0.0274
(4.22)
kd = 0.037 ks = 1.033
1 / s = 1.00 / 10.0
ks = 1.033
Potrebna armatura:
As = ks
= 1.033
.
= 23.80 cm2
(4.23)

42

As,min = 0.26
B dy = 0.26
400 42.6 = 23.04 cm2
(4.24)
in
As,min = 0.0013
dy = 0.0013 400 42.6 = 22.15 cm2
(4.25)
Potrebna armatura:
Ax,potr = 23.10 cm2
Izberem armaturo:
12/15 cm; As,dej = 30.16 cm2
4.7.1.3 Dimenzioniranje na preboj
Povrina okoli osnovnega

kontrolnega obsega znaa
11.20 m2
Povrina znotraj
osnovnega kontrolnega
obsega Ako znaa 4.90 m2
Celotna povrina dna

temelja 16 m2
Slika 33: Osnovni kontrolni obseg za gladko obdelano ao
V tem primeru lahko pride do preboja, saj kritini obseg ne presee roba spodnje temeljne
ploe.
Kontrolne obsege na oddaljenosti, manji od 2d, je treba preveriti, ali v okolici obremenjene
ploskve znotraj razdalje 2 d nasproti koncentriranim silam delujejo bodisi visoki pritiski (na
primer zemeljski pritisk na temelj) bodisi uinki obtebe ali reakcije.
Temeljno ploo je potrebno preveriti na delovanje prene sile.

43
Raun striga pri preboju:

Postopek dimenzioniranja glede striga pri preboju temelji na preverjanju ob robu stebra in v
osnovnem kontrolnem prerezu u1. e se zahteva strina armatura, je treba poiskati dodatni
obseg uout,ef, pri katerem strina armatura ni ve potrebna. Vzdol kontrolnih prerezov so
definirane naslednje projektne strine napetosti [MPa]:
VRd,c je projektna vrednost prebojne strine odpornosti temelja brez strine armature za
preboj vzdol obravnavanega kontrolnega prereza,
VRd,cs je projektna vrednost prebojne strine odpornosti temelja s strino armaturo za
preboj vzdol obravnavanega kontrolnega prereza in
VRd,max je projektna vrednost najveje prebojne strine odpornosti pri preboju vzdol
obravnavanega kontrolnega prereza.
Izvesti je potrebno naslednje kontrole:
Ob obsegu stebra oziroma ob obsegu obremenjene ploskve najveja prebojna strina

odpornost ne sme biti prekoraena:
VEd < VRd,max
Strina armatura za preboj ni potrebna, e velja:

VEd < VRd,c
kadar v obravnavanem kontrolnem prerezu VEd presee vrednost VRd,c je treba

namestiti strino armaturo.
Kadar je reakcija podpore ekscentrina glede na kontrolni obseg, je treba najvejo strino
napetost doloiti z izrazom:
Ed =
(4.26)
Prebojna strina sila VEd se v temeljni ploi lahko zmanja zaradi ugodnega uinka
zemeljskega uinka.

44
koeficient, ki zajame ekscentrine obremenitve temelja zaradi upogibnih momentov

(glej 6.4.3 (3) SIST EN 1992-1-1)
Priporoene vrednosti za koeficient (vrednosti podane na sliki 6.21N SIST EN 1992-1-1):

= 1.15 za notranji steber,
= 1.40 za robni steber in
= 1.50 za vogalni steber
Slika 34: Priporoene vrednosti za koeficient
Dejansko pa se koeficient izrazi s spodnjim izrazom:
=1+k
(4.27)
pri tem pa so:

u1 dolina osnovnega kontrolnega obsega,
k koeficient odvisen od razmerja med dimenzijo stebra c1 in c2, njegova vrednost je
odvisna od deleev neuravnoteenega momenta, ki se prenaa z neenakomernim strigom ter z
upogibnim momentom in torzijo (Preglednica 4) in

45
W1 koliina, ki ustreza razporeditvi strinih napetosti prikazanih na Slika 35 , in je odvisna

od osnovnega kontrolnega obsega u1
W1 = | |
dl je diferencial obsega osnovnega kontrolnega obsega in
e je oddaljenost dl od osi, okoli katere deluje moment MEd
Preglednica 4: Vrednost k za obremenjene ploskve pravokotne oblike

(toka 6.4.3 (3) SIST EN 1992-1-1)
c1/c2
k
0.5
0.45
1.0
0.60
2.0
0.70
3.0
0.80
Slika 35: Razporeditev strinih napetosti zaradi neuravnoteenega momenta ob prikljuku

temelja na notranji steber
Pri pravokotnem stebru velja:
W1 =
+ c2 + 4 c2 d + 16 d2 + 2 d c1
kjer sta:
c1 dimenzija stebra, ki je vzporedna z ekscentrinostjo obremenitve in
c2 dimenzija stebra, ki je pravokotna na ekscentrinost obremenitve
(4.28)

46
Pri notranjih pravokotnih stebrih, pri katerih je obremenitev ekscentrina na obe osi, se lahko
za uporabi naslednji poenostavljen izraz:
= 1 + 1.8
(4.29)
kjer so:
ex in ey ekscentrinosti MEd/VEd v smeri osi y oziroma x in
by in bx dimenzije kontrolnega obsega
Obremenitve:
N = 3437.33 kN
ex = 0.04 m
ey = 0.00 m
Potem je v danem primeru enak:
= 1 + 1.8
.
.
=1.0 < 1.15 da sem na varni strani vzamem koeficient = 1.15.

= 1.15
ds statina viina temelja

dx = 44.2 cm
dy = 42.6 cm
ds =
= 43.4 cm
(4.30)
u1 osnovni kontrolni obseg u1 okoli obremenjenih ploskev

u1 = 2 (2 ac - 2d) + 2 2ds = 2 (2 90.0 2 5.0 ) + 2 3.14 2 43.4
u1 = 885.30 cm
2d razlika irine ac in irine stebra
(4.31)

47
u0 kontrolni obseg ob obodu stebra

u0 = 2 (2 ac - 2d) =2 (2 90.0 2 5.0 )
(4.32)
u0 = 340 cm
Reducirana prebojna strina sila zaradi ugodnega uinka zemeljskega pritiska:
(4.33)
VEd,red = VEd - VEd

kjer so :
VEd delujoa strina sila in
VEd rezultirajoa navzgor usmerjena sila znotraj obravnavanega kontrolnega obsega, to je

rezultanta navzgor usmerjenega pritiska tal, ki pa ne upoteva lastne tee temelja.
VEd = 3437.33 kN brez lastne tee temelja

Ako =
= 4.899 m2
(4.34)
Ako ocena, ki je v veini primerov vedno na varni strani

Nato pa s pomojo Excela doloim dele tlaene povrine dna temelja, kot je razvidno v
Preglednica 5in ga pomnoim z povrino kontrolnega obsega Ako. pov je povprea napetost
vseh vogalnih napetosti temelja, e so pod temeljem v celoti tlane napetosti, sicer pa je pov
enaka velikosti napetosti v srediu temelja. Ta napetost ne zajema lastne tee temelja.
Preglednica 5: Vogalne napetosti temelja in dele tlaene povrine temelja

48
VEd = pov Ako 1,0 = 215 4.899 1.0
(4.35)
VEd = 1053.30 kN
VEd,red = 3437.33 1053.30
VEd,red = 2384.10 kN
Ali je strina armatura potrebna:
Rd,C = [CRd,C k (100 1 fck)1/3 + k1 cp] (min + k1 cp)

CRd,C =
k=1+
l =
= 1.679 2
(4.38)
= 0.00138 0.02
(4.39)
=1+
.
(4.37)
= 0.12
(4.36)
cp = 0 MPa
Kjer so:
Asl ploina prereza natezne armature,
bw najmanja irina prenega prereza v obmoju natezne cone,
Ned osna sila v prerezu, ki jo povzroa obteba ali prednapetje in
Ac ploina prenega prereza betona
Ed =
= 1.15
.
.
(4.40)
Ed = 0.0714
Rd,C = [0.12 1.679 (100 0.00138 25)1/3 + 0] = 0.305 MPa

Rd,C = 0.0305
min = 0.035 k3/2

min = 0.0380
= 0.035 1.6793/2 251/2 = 0.380 MPa
(4.41)

Rd,C,max = max (Rd,C , min) = (0.0305 ; 0.0380)
Rd,C,max = 0.0380
< Ed = 0.0714
49
(4.42)
Strina armatura JE potrebna!
Odpornost glede tlaenih razpor merodajen prerez ob stebru
Ed =
Ed =
Rd,max
= 1.15
(4.43)
.
.
Ed = 0.162
Rd,max = 0.5 fcd
(4.44)
redukcijski faktor strine nosilnosti betona

= 0.60 (1 -
) = 0.60 (1 -
(4.45)
= 0.54
Rd,max = 0.5 0.54 1.67
Rd,max = 0.45
Ed = 0.162
Rd,max = 0.45
Pogoj je izpolnjen!
Odpornost strino armiranih temeljev je doloena z izrazom:
Izberemo palice pod kotom = 45

Rd,cs = 0.75 Rd,c + 1.5 (d/sr) Asw fywd,ef (1/u1ds) sin
pri tem so:
Asw ploina prenega prereza enega obsega strine armature okoli stebra [mm2],
sr radialna razdalja med obsegi strine armature,
(4.46)

50
fywd,ef uinkovita projektna trdnost trine armature proti preboju:

fywd,ef = 250 + 0.25ds fywd [MPa] fywd,ef = 250 + 0.25 434 = 358.5 MPa
(4.47)
ds srednja vrednost statinih viin v medsebojno pravokotnih smereh [mm] in

kot med strino armaturo proti preboju in med ravnino ploe
e se navzdol ukrivljene palice predvidene v eni sami vrsti, se za razmerje d/sr lahko vzame
vrednost 0.67.
Predpostavimo, da zadoa ena vrsta palic:
upotevamo razmerje d/sr = 0.67
Iz zgornjega izraza me zanima ploina prenega prereza enega obsega strine armature okoli
stebra Asw.
Asw =
. ( )
,
,
( .
.
. .
)
. .
.
.
= 6461.86 mm2 (4.48)
Asw = 64.70 cm2

Izberem strino armaturo 32 16.
Detajliranje strine armature proti preboju

Kadar je potrebna armatura proti preboju, jo je treba namestiti med obremenjeno ploskvijo
oziroma stebrom in obsegom, ki je za k d navznoter oddaljen od kontrolnega obsega, v
katerem strina armatura proti preboju ni ve potrebna. Razvrstiti jo je treba v obliki najmanj
dveh koncentrinih vrst krakov stremen, kot je prikazano na Slika 36 . Razdalja med vrstami
krakov stremen ne sme biti veja od 0.75d.

a.) razdalje med stremeni
51
b.) oddaljenost poevno krivljenih palic
Slika 36: Strina armatura proti preboju (SIST EN 1992-1-1)
Oddaljenost med kraki stremen vzdol krogov znotraj osnovnega kontrolnega obsega (2 d od
obremenjene ploskve) ne sme biti veja od 1.5 d, vzdol krogov izven osnovnega
kontrolnega obsega pa ne veji od 2 d, kar se upoteva, da ta del vrste stremen prispeva k
strini nosilnosti.
Slika 37: Kontrolni obsegi pri notranjih stebrih (SIST EN 1992-1-1)
52

Pri poevno krivljenih palicah, kot so prikazane na Slika 36, se lahko teje, da zadoa en krog
krakov (oziroma vrsta) stremen.
Kadar je potrebna strina armatura, je prerez enega enega kraka stremena (ali nadomestni
prerez) Asw,min podan z izrazom:
Asw,min (1.5 sin + cos)/(sr st) 0.08 (
)/
(4.49)
kjer so:
kot med strino in glavno armaturo (za navpina stremena = 90 in sin = 1)
sr razdalja med strinimi stremeni v radialni smeri
st razdalja med strinimi stremeni v tangencialni smeri
fck v MPa
Poevno krivljene palice, ki prekajo obremenjeno obmoje ali so v oddaljenosti, ki ni veja
od 0.25d od tega obmoja, se lahko uporabijo za strino armaturo proti preboju (Slika:19.b)
Oddaljenost najblije strine armature, ki je upotevana v raunu nosilnosti, od roba podpore

oziroma obremenjene ploskve ne sme biti veja od d/2. Ta oddaljenost se meri na nivoju
natezne armature. Pri eni sami legi poevno krivljenih palic se lahko njihov naklon zmanja
na 30.
4.7.1.4 Dimenzioniranje sten ae
Pri doloevanju armature ae temelja je potrebno upotevati razline kombinacije pri analizi
konstrukcije. Pri dimenzioniranju ae imajo velik vpliv momenti, ki se prenaajo iz stebrov
in osne sile praktino nimajo nobene vloge pri obtebi. Pogosto so merodajne obremenitve,
katere smo pridobili pri potresni obtebi. Momente pri potresni obtebi e dodatno poveamo
za 20%, kot to zahtevajo Evrokod standardi.

53
Slika 38: Prikaz sil zagotavljanje ravnnoteja v steni gladke ae (Hettler, 2000)
Merodajni obtebeni primer:

N = 1765.01 kN
Mx = 1940.08 kNm
My = 447.73 kNm
Hx = 45.42 kN
Hy = 204.74 kN
Horizontalna stremena zgoraj:

(4.50)
Ho = max { Ho,x , Ho,y }
H0,x =
= 476.53 kN
(4.51)
in
H0,y =
.
.
= 2074.75 kN
(4.52)
H0 = 2074.75 kN
fyd =
= 43.48
(4.53)

54
Aaz = H0 / (2 fyd) = 2074.75/ (2 43.48)
(4.54)
Aaz = 23.85 cm2

Izberem armaturo v ai zgoraj: 8 20 (horizontalna zaprta stremena; n = 4).
Horizontalna stremena spodaj:

(4.55)
Hu = max { Hu,x , Hu,y }
Hu,x =
= 431.1 kN
(4.56)
in
Hu,y =
= 1870 kN
(4.57)
Hu = 1870 kN
fyd =
= 43.48
Aas = Hu / (2 fyd) = 1870 / (2 43.48)
(4.58)
Aas = 21.51 cm2

Vertikalna stremena v vogalu:

tg =
.
.
(4.59)
tg = 1.079
Zv = H0 tg = 2074.75 tg
(4.60)
Zv = 2238.66 kN
Aav = Zv / (2 fyd) = 2238.66 / (2 43.48)
Aav = 25.75 cm2
Izberem armaturo v vogalih ae: 14 16 (vertikalna zaprta stremena; n = 7).
(4.61)

4.7.2 Narebriena obdelava sten ae

4.7.2.1 Karakteristike materialov
Beton C25/30
Armatura S500
= 16.67
= 435
4.7.2.2 Dimenzioniranje temelja na upogib

Moment okoli osi x armatura v smeri y
Statina viina
dx = h cnom -
= 50 5
= 44.2 cm
MC,x = 300.4 kNm
kd =
.
. .
= 0.02306
kd = 0.037 ks = 1.033
1 / s = 1.00 / 10.0
ks = 1.033
Potrebna armatura:
As = ks
= 1.033
.
= 20.79 cm2
55

56

As,min = 0.26
dx = 0.26
400 44.2 = 23.9 cm2
in
dx = 0.0013 400 44.2 = 22.99 cm2
As,min = 0.0013
Potrebna armatura:
Ay,potr = 24.00 cm2
Izberem armaturo:
12/15 cm; As,dej = 30.16 cm2
Moment okoli osi y armatura v smeri x
Statina viina
dy = h cnom -
= 50 5
- 1.6= 42.6 cm
MD,y = 331.4 kNm
kd =
.
. .
= 0.0274
kd = 0.037 ks = 1.033
1 / s = 1.00 / 10.0
ks = 1.033
Potrebna armatura:
As = ks
= 1.033
.
= 23.80 cm2


As,min = 0.26
B dy = 0.26
400 42.6 = 23.04 cm2
in
As,min = 0.0013
dy = 0.0013 400 42.6 = 22.15 cm2
Potrebna armatura:
Ay,potr = 23.10 cm2
Izberem armaturo:
12/15 cm; As,dej = 30.16 cm2
57

58
4.7.2.3 Dimenzioniranje na preboj
Povrina okoli osnovnega

kontrolnega obsega znaa
6.83 m2
Povrina znotraj
osnovnega kontrolnega
obsega Ako znaa 9.14 m2
Celotna povrina dna

temelja 16 m2
Slika 39: Osnovni kontrolni obseg za narebrieno obdelano ao
Kadar je reakcija podpore ekscentrina glede na kontrolni obseg, je treba najvejo strino
napetost doloiti z izrazom:
Ed =
Prebojna strina sila VEd se pri temeljni ploi lahko zmanja zaradi ugodnega uinka
zemeljskega pritiska.
Pri notranjih pravokotnih stebrih, pri katerih je obremenitev ekscentrina na obe osi, se lahko
za uporabi naslednji poenostavljen izraz:
= 1 + 1.8
kjer so:
ex in ey ekscentrinosti MEd/VEd v smeri osi y oziroma x in
by in bx dimenzije kontrolnega obsega
Potem je v danem primeru enak:

= 1 + 1.8
59
.
.
= 1.0 < 1.15 da sem na varni strani vzamem koeficient = 1.15.

= 1.15
ds statina viina temelja

dx = 44.2 cm
dy = 42.6 cm
ds =
= 43.4 cm
u1 osnovni kontrolni obseg u1 okoli obremenjenih ploskev

u1 = 2 (a + b) + 2 2d = 2 (166 + 166) + 2 3.14 2 43.4
u1 = 1209.38 cm
2d razlika irine ac in irine stebra
u0 kontrolni obseg ob obodu stebra
u0 = 2 (a + b) = 2 (166 + 166)
u0 = 664.0 cm
Reducirana prebojna strina sila zaradi ugodnega uinka zemeljskega pritiska:
VEd,red = VEd - VEd
kjer so :
VEd delujoa strina sila in
VEd rezultirajoa navzgor usmerjena sila znotraj obravnavanega kontrolnega obsega, to je
rezultanta navzgor usmerjenega pritiska tal, od katere se odteje pritisk lastne tee temelja.
VEd = 3437.33 kN brez lastne tee

Ako =
= 9.14 m2
Ako ocena, ki je skorajda vedno na varni strani

60
Nato pa s pomojo Excela doloim dele tlaene povrine dna temelja, kot je razvidno v
Preglednica 7 in ga pomnoim z povrino kontrolnega obsega Ako. pov je povprena napetost
vseh vogalnih napetosti temelja, e so pod temeljem v celoti tlane napetosti, sicer pa je pov
enaka velikosti napetosti v srediu temelja. Ta napetost ne zajema lastne tee temelja.
Preglednica 6: Vogalne napetosti temelja in dele tlaene povrine temelja
VEd = pov Ako 1,0 = 215 9.14 1.0

VEd = 1965.10 kN
VEd,red = 3437.33 1965.10
VEd,red = 1472.23 kN
Ali je strina armatura potrebna:
Rd,C = [CRd,C k (100 1 fck)1/3 + k1 cp] (min + k1 cp)

CRd,C =
k=1+
l =
cp = 0 MPa
= 0.12
=1+
.
= 1.679 2
= 0.00138 0.02

Kjer je:
Asl ploina prereza natezne armature,
bw najmanja irina prenega prereza v obmoju natezne cone,
Ned osna sila v prerezu, ki jo povzroa obteba ali prednapetje in
Ac ploina prenega prereza betona
Ed =
= 1.15
.
.
Ed = 0.032
Rd,C = [0.12 1.679 (100 0.00138 25)1/3 + 0] = 0.305 MPa
Rd,C = 0.0305
min = 0.035 k3/2
= 0.035 1.6793/2 251/2 = 0.380 MPa
min = 0.0380
Rd,C,max = max (Rd,C , min) = (0.0305 ; 0.0380)

Rd,C,max = 0.0380
> Ed = 0.032
Strina armatura NI potrebna!
Odpornost glede tlaenih razpor merodajen prerez ob stebru
Ed =
Ed =
Rd,max
= 1.15
Ed = 0.0588
Rd,max = 0.5 fcd
.
.
61

62
redukcijski faktor strine nosilnosti betona

= 0.60 (1 -
) = 0.60 (1 -
= 0.54
Rd,max = 0.5 0.54 1.67
Rd,max = 0.45
Ed = 0.0588
Rd,max = 0.45
Pogoj je izpolnjen!

4.7.2.4 Dimenzioniranje sten ae
Slika 40: Prikaz momentov na steni narebriene ae (Hettler, 2000)
Merodajni obtebeni primer:
N = 1765.01 kN
Mx = 1940.08 kNm
My = 447.73 kNm
Hx = 45.42 kN
Hy = 204.74 kN
Horizontalna stremena zgoraj:

Ho = max { Ho,x , Ho,y }
H0,x =
= 390.30 kN
in
H0,y =
.
.
= 1700.75 kN
H0 = 1700.75 kN
fyd =
= 43.48
Aaz = H0 / (2 fyd) = 1700.75 / (2 43.48)
63

64
Aaz = 19.56 cm2

Horizontalna stremena spodaj:
Hu = max { Hu,x , Hu,y }
Hu,x =
= 344.90 kN
in
Hu,y =
= 1496.0 kN
Hu = 1496.0 kN
fyd =
= 43.48
Aas = Hu / (2 fyd) = 1496.0 / (2 43.48)

Aas = 17.21 cm2
Vertikalna stremena v vogalu:
tg =
.
.
tg = 1.079
Zv = H0 tg = 1700.75 tg
Zv = 1835.11 kN
Aav = Zv / (2 fyd) = 1835.22 / (2 43.48)
Aav = 21.1 cm2
Izberem armaturo v vogalih ae: 14 14 (vertikalna zaprta stremena; n = 7).

65
4.7.3 Primerjava rezultatov potrebne armature aastega temelja
Preglednica 7: Prikaz rezultatov izrauna potrebne armature

Vrsta armature
Natezna armatura temeljne
ploe
- v smeri x:
- v smeri y:
Strina armatura
temeljne ploe
Vertikalna armatura v
vogalih sten ae
Stremenska armatura na
spodnji tretjini ae
Stremenska armatura na
zgornji tretjini ae
Gladko obdelana aa
Narebrieno obdelana aa
23.10 cm2 (1215 cm)
23.10 cm2 (1215 cm)
24.10 cm2 (1215 cm)
24.00 cm2 (1215 cm)
64.70 cm2 (3216)
armatura NI potrebna
25.4 cm2 (1416)
21.10 cm2 (1414)
21.51 cm2 (820)
17.21 cm2 (818)
23.55 cm2 (820)
19.56 cm2 (818)
Iz zgornje tabele je razvidno, da se veja razlika armature pojavi le pri strini armaturi, kar pa
je bilo tudi priakovano. Koliina armatura v stenah ae se le malo razlikuje in to razliko
lahko iemo v bolji povezavi med steno ae in stebrom.
4.8
Armaturni nart in izvleek armature
Armaturne narte sem izdelal v raunalnikem programu ArmCad 2000, ki deluje na osnovi
programa AutoCad 2002. Program po konanem izrisu pripravi tudi izvleek armature.

66
5 RAUNSKO
ORODJE
ZA
DIMENZIONIRANJE
AASTIH TEMELJEV
Raunsko orodje je sprogramirano v programu C Sharp (C#), pogovorno okno pa je

oblikovano v programu Microsoft Visual Studio 2008. Pripravljeno je za dimenzioniranje
aastih temeljev, ki so pozicionirani znotraj objekta. Obremenjeni so lahko le z stebri
pravokotnih oblik.
Raunsko orodje je mogoe v nadaljevanju tudi nadgraditi, za
obravnavanje vseh monih pozicij aastih temeljev v objektu. Dimenzioniranje se izvede v

odvisnosti od izbranih geometrijskih karakteristik temelja, izbranih materialov, in glede na
izbor obdelave sten ae. Material, katerega je mono uporabiti je armatura kvalitete S500 in
razline vrste betona.
Raunsko orodje deluje ob podpori Excelove datoteke z imenom napetosti_pod_temeljem.xls

in mora biti nameena na C:\ direktoriju osebnega raunalnika. Tam mora biti nameena
tudi datoteka casa2.jpg, ki nam predstavlja sliko v pogovornem oknu.
Za pravilno delovanje raunskega orodja je potrebno v programu Excel dodati dodatek
Reevalec in omogoiti Makre. Oba dodatka se nahajata v Excelu pod zavihkom Excelove
monosti. Ko imamo nameena zgoraj navedena dodatka lahko raunsko orodje zaenemo.
Odpre se nam pogovorno okno, v katerega je potrebno vpisati manjkajoe podatke, definirati
vrsto betona in vrsto obdelave sten ae na notranji strani ae. Definirati je potrebno tudi
dopustne napetosti v temeljnih tleh, katere doloi geomehanik. e so podane napetosti
prekoraene glede na podane podatke o temelju, raunsko orodje javi napako in kona raun.
Slika 41: Prikaz opozorila zaradi prevelikih napetosti v temeljnih tleh

Prikaz pogovornega okna, v katerega je potrebno vnesti podatke o temelju:
Slika 42: Pogovorno okno raunskega orodja
Pogovorno okno mora viti v celoti izpolnjeno, kot prikazuje spodnja slika.
Slika 43: Izpolnjeno pogovorno okno
67
68

Nato je potrebno podati obtebene primere. Nove obrebene primere podamo tako, da
potrdimo zavihek Obtebeni primeri in v novo pogovorno okno imamo monost dodati sedem
primerov, katere nato raunsko orodje preveri.
Slika 44: Vnos obtebenih primerov

Pri vnosu je potrebno za decimalno mesto uporabljati vejico. V primeru, da se v prazna polja
ne vnese tevila, raunsko orodje javi napako. Nato podane obtebe shranimo in zapremo
pogovorno okno.
Za izraun temelja nato pritisnemo gumb Izraunaj .
Slika 45: Potrditev in potek izrauna

69
Ker izraun traja nekaj sekund preden se generirajo rezultati se na pogovornem oknu pojavi
okence, ki prikazuje koliko asa bo izraun e potekal. Po konanem izraunu se v programu
Word izdela poroilo iz katerega so razvidni podatki o temelju, podani obtebeni primeri,
rezultati izraunov.
Primer izpisa Raunskega orodja za izraun aastih temeljev:
Poroilo raunskega orodja za dimenzioniranje aastih temeljev
Podatki :
A=
4,00
B=
4,00
a=
1,66
b=
1,66
c=
0,35
t=
1,60
h=
0,50
as =
0,38
ac =
0,90
a1 =
1,17
-Vrsta ae : Gladka aa
-Vrsta betona : C 25/30
-Vrsta armature : S500

70
Obtebene kombinacije
Osna
sila N
[kN]
Upogibni
moment
okoli x osi
Mx
[kNm]
Upogibni
Prena sila Prena sila Obtebena
moment
v
smeri v
smeri kombinacija
okoli x osi Hx
Hy
My
[kNm]
[kN]
[kN]
3437,3
18,0
133,5
9,0
9,9
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
0,04
0,00
246,19
274,21
273,68
potres v x
smeri
Sigma4
SigmaMax
245,66
274,21
Sila v jedru prereza (IeyI Iey,maxI )

1765,0
589,8
1532,3
151,1
62,1
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
0,74
-0,18
0,00
282,88
373,90
potres v y
smeri
Sigma4
SigmaMax
24,33
373,90
Sila izven jedra prereza (IeyI Iey,maxI)

1765,0
1940,1
447,7
45,4
204,7
3,0
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
Sigma4
SigmaMax
0,22
-0,61
0,00
66,08
345,53
244,07
345,53
Sila izven jedra prereza (IeyI Iey,maxI)

1276,2
352,4
56,4
34,0
28,5
4,0
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
Sigma4
SigmaMax
0,06
-0,15
86,22
109,73
163,51
140,00
163,51

1960,7
124,4
210,5
13,4
18,4
7,0
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
Sigma4
SigmaMax
0,09
-0,03
137,81
181,70
197,47
153,59
197,47

71
2275,1
955,5
422,9
76,3
32,2
8,0
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
Sigma4
SigmaMax
0,19
-0,30
52,09
159,28
322,51
215,31
322,51

1545,2
184,3
676,3
80,6
47,2
12,0
(ex)
(ey)
Sigma1
Sigma2
Sigma3
Sigma4
0,37
-0,04
56,14
211,57
227,22
71,79
SigmaMax
227,22
Izrauni
-Napetosti pod temeljem :
Sigma dejanska :
373,90 kN/m2
Sigma dopustna :
400,00 kN/m2
Dimenzioniranje aastega temelja

- Temeljna ploa
+ Upogibna armatura
Osna
Upogibni
sila N
moment okoli moment okoli smeri Hx
[kN]
1765,0
Upogibni
Prena sila v Prena sila Obtebena

v smeri Hy
x osi Mx
x osi My
[kNm]
[kNm]
[kN]
[kN]
1940,08
447,73
45,42
204,74
As v smeri x = 22,90 cm2

As v smeri y = 23,76 cm2
kombinacija

72
+ Armatura zaradi preboja
Osna
Upogibni
sila N
moment okoli moment okoli smeri Hx
[kN]
3437,3
Upogibni
Prena sila v Prena sila v Obtebena

smeri Hy
x osi Mx
x osi My
[kNm]
[kNm]
[kN]
[kN]
17,96
133,45
9,03
9,92
Asw = 64,62 cm2
- Stene ae
+ Horizontalna stremena zgoraj
H0max = 2074,75 kN
Aaz = 23,86 cm2
+ Horizontalna stremena spodaj

Hu,max = 1870,01 kN
Aas = 21,51 cm2
+ Vertikalna armatura v vogalih sten ae

Zv,max = 2238,12 kN
Aav = 25,74 cm2
kombinacija

73
VIRI
Berden, J. 2010. Mehanika tal s temeljenjem. http://www.apros.info/kontakt.htm (15. 2.
2010)
Harej, R. 2004. Analiza aastega armiranobetonskega temelja. Diplomska naloga. Ljubljana,

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo, Oddelek za gradbenitvo,
Konstrukcijska smer: 91 f.
Hettler, A. 2000. Grndung von Hochbauten. Dortmund, Berlin, Ernst & Sohn.
Kurian Nainan, P. 2005. Desing of foundation systems: principles and practices. India,
Harrow, Alpha Science International.
Logar, J., Pulko, B. 2009. Prironik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod

standardih, Ljubljana, Inenirska zbornica Slovenije: Evrokod 7 Geotehnino projektiranje.
Microsoft Visual Studio 2008 Documentation (23.04.2010)
Mozeti, I. 2003. Analiza armiranobetonskega temelja montanega stebra. Diplomska naloga.

Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo, Oddelek za
gradbenitvo, Konstrukcijska smer: 78 f.
Roga, R., Saje, F., Lozej, M. 1989. Prironik za dimenzioniranje armiranobetonskih

konstrukcij po metodi mejnih stanj. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbenitvo in geodezijo: 361 str.
Saje, F., Lopati, J. 2009. Prironik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod

standardih, Ljubljana, Inenirska zbornica Slovenije: Evrokod 2 Projektiranje betonskih
konstrukcij.
74

Sklena , J., Vujadinovi, N. 2006. Proraun temelja, Beograd, AGM knjiga.
SLOVENSKI STANDARD SIST EN 1992-1-1, maj 2005, EVROKOD 2 Projektiranje

betonskih konstrukcij - 1.1.del: Splona pravila in pravila za stavbe.
www.fgg.uni-lj.si/KMTal/ (15. 2. 2010)
http://msdn.microsoft.com/ (14.05.2010)

PRILOGE
75

76
Izvleek armaturnih nartov

Izvleek armature Diploma - primer armature za narebrieni aasti temelj
oblika in mere
(cm)
ozn
(mm)
lg
(cm)
n
(kos)
lgn
(m)
418
86
359.48
22
15
12
14
622
24
149.28
22
15
aasti temelj - narebriena aa (List t. 01) (1 kos.)
14
612
20
122.40
18
437
44
192.28
10
145
70
101.50
100
388
200
100
100
200
195
3
100
195
158
27
27
20
20
158
25
40
20
40
20
Izvleek armature Diploma - primer armature za narebrieni aasti temelj
(mm)
lgn
(m)
kg/m'
Tea
(kg)
RA 400/500
10
101.5
0.633
64.25
14
631.16
1.242
783.90
18
192.28
2.050
394.17
Skupaj
1242.32

GRV 0385 Kastelec

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

GRV 0385 Kastelec

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza

Visokoolski strokovni tudij

Podpisani DEJAN KASTELEC izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom:

Ljubljana, 27. 06. 2010

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

IZJAVE O PREGLEDU NALOGE

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

BIBLIOGRAFSKO - DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEEK

doc. dr. Joe Lopati, univ. dipl. in. grad.

Dimenzioniranje aastih temeljev

76 str., 7 pregl., 45 sl.

aasti temelji, aa, peta, obtebe, dimenzioniranje, arm. narti

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

BIBLIOGRAPHIC DOCUMENTALISTIC INFORMATION

assist.prof. dr. Joe Lopati, univ. dipl. in.grad.

Design of pocket foundations

76 p., 7 tab., 45 fig.

pocket foundation, pocket wall, footing slab, loads, design,

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

Zahvalo poklanjam tudi druini in prijateljem, ki so me vsa leta tudija pomagali, me

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

Temeljenje neko ................................................................................................. 1

Temeljenje danes ................................................................................................. 2

SPLONO O TEMELJENJU .................................................................................. 4

Znailnosti objekta ........................................................................................ 7

Nain gradnje ................................................................................................ 7

Plitvi temelji ........................................................................................................ 7

Oblike aastih temeljev .................................................................................... 10

Elementi aastih temeljev ................................................................................. 10

Temeljna ploa .......................................................................................... 11

ae z narebrienimi povrinami sten.......................................................... 13

ae z gladkimi povrinami ........................................................................ 15

OBTEBE NA AASTE TEMELJE ............................................................... 16

NAPETOSTI V TEMELJNIH TLEH V STINI PLOSKVI S TEMELJEM ...... 17

Centrina obremenitev sila N deluje v teiu temeljne ploskve ............... 17

Dvojno ekscentrina sila v jedru prereza ..................................................... 18

Preverjanje ekscentrinosti obremenitve temelja................................... 19

Enojna ekscentrinost sile v jedru prereza ................................................... 21

Enojno ekscentrina sila izven jedra prereza................................................ 22

Dvojna ekscentrina sila izven jedra prereza ............................................... 23

Raunsko orodje za izraun napetosti pod temeljem .................................... 24

DIMENZIONIRANJE AASTEGA TEMELJA RAUNSKI PRIMER....... 28

Kastelec, D. 2010. Dimenzioniranje aastih temeljev.

Zaitni sloj betona ............................................................................................ 28

Prikaz obremenitve in uporabljenih oznak .......................................................... 30

Primer izrauna aastega temelja dvojno ekscentrina sila ............................. 31

Karakteristike prereza ................................................................................. 32

Doloitev lastne tee temelja: ...................................................................... 33

Kontrola nosilnosti temeljnih tal ........................................................................ 34

Obteba na temeljni ploskvi: ....................................................................... 34

Kontrola ekscentrinosti temelja ................................................................. 34

Dejanske napetosti pod temeljem ................................................................ 35

Kontrola napetosti v temeljnih tleh.............................................................. 36

Momenti okoli osi x: .......................................................................................... 37

Momenti okoli osi y: .......................................................................................... 38

Dimenzioniranje v mejnem stanju nosilnosti ...................................................... 40

Gladka obdelava sten ae........................................................................... 40

Karakteristike materialov ..................................................................... 40

Dimenzioniranje temelja na upogib ...................................................... 40

Dimenzioniranje na preboj ................................................................... 42

Dimenzioniranje sten ae .................................................................... 52

Narebriena obdelava sten ae ................................................................... 55

Karakteristike materialov ..................................................................... 55