010 Novela Za Sonot

okno.
mk
Urednik na edicijata: Nikola Gelevski

Urednik: Vladimir Jankovski
Grafi~ko ureduvawe i dizajn: To~kaTM
slika na koricata: Kristijan [ad

Templum, adresa:
Ilindenska 38, 1000 Skopje
www.templum.com.mk
templum@mt.net.mk
CIP - Katalogizacija vo publikacija; Narodna i univerzitetska biblioteka Kliment Ohridski, Skopje

821.112.2(436)-31
[nicler, Artur
NOVELA za sonot - Artur [nicler; (prevod od
germanski Slobodanka Popovska), - Skopje : Templum,
2002. - 108 str.; 18 sm. - (Biblioteka Magma)
Prevod od deloto: Traumnovelle, Schnitzler Arthur
ISBN 9989-902-13-5
k n i g a
~etvrto izdanie
Artur [nicler
Novela za sonot
prevod od germanski:
Slobodanka Popovska
TEMPLUM
Skopje, 2005
naslov na izvornikot:
Schnitzler, Arthur
Traumnovelle
Artur [nicler - Novela za sonot
I
Dvaeset i ~etiri crni robovi veslaa na prekrasnata galija so koja princot Amgiand
treba{e da pristigne vo palatata na kalifot. Princot, oble~en vo purpurna nametka,
leè{e sam na palubata pod temnosinoto nebo opsipano so yvezdi, a negoviot pogled...
Dotuka devoj~eto ~ita{e glasno; sega, re~isi naedna{, o~ite mu se zatvorija. Negovite roditeli se
poglednaa nasmevnuvaj}i se. Fridolin se navedna, gi bakna rusite kosi na devoj~eto i ja zatvori
knigata {to leè{e na neraskrenatata masa. Deteto pogledna kako da e zateknato.
Devet ~asot, re~e tatkoto, vreme e da se odi na spiewe. Toga{ i Albertina se navedna kon
deteto i nivnite race se sretnaa vrz sakanoto detsko ~elo, a ne`nata nasmevka, koja sega ne mu
be{e upatena samo na deteto, ja prosledi sredbata na nivnite pogledi. Vleze gospo|icata i go
potseti devoj~eto deka treba da im kaè leka no} na svoite roditeli; toa poslu{no se pridigna i
im gi podade usnite na tatka si i majka si za da gi baknat, a potoa zaedno so gospo|icata spokojno
izleze od sobata. Fridolin i Albertina ostanaa sami pod crvenikavata svetlina od svetilkata.
Kako da im se brza{e da go prodolàt razgovorot vo vrska so doìvuvawata od v~era{niot bal
pod maski, razgovor zapo~nat u{te pred ve~erata.
Toa be{e prv bal vo ovaa godina na koj odlu~ija da u~estvuvaat pred samiot kraj na karnevalot.
[to se odnesuva do Fridolin, nego kako nestrplivo o~ekuvan prijatel, vedna{ {tom vleze vo
salata, go pozdravija dve crveni domina* za koi ne mu be{e sosema jasno koj se krie zad niv, i pokraj
toa {to tie o~igledno znaeja mnogu slu~ki od negoviot studentski ìvot i za negovata rabota vo
bolnicata. Tie se oddale~ija od loàta vo koja prethodno mo{ne qubezno i so mnogu vetuvawa go
pokanija, uveruvaj}i go deka vedna{ }e se vratat i toa bez maski. Pomina dolgo vreme, a tie ne se
pojavija, taka {to toj stana nestrpliv i se upati kon parterot nadevaj}i se deka tamu }e gi sretne
tainstvenite li~nosti. Napregnato se obyira{e naokolu no ne moè{e da gi vidi; namesto niv,
nekoj go fati pod raka. Toa be{e negovata sopruga koja isto taka se ottrgnala od nekoj nepoznat
koj so svojata melanholi~na i blazirana pojava, kako i so tu|iot, najverojatno polski akcent, vo
po~etokot ja plenil, a potoa neo~ekuvano ja navredil, ne, ja prepla{il dofrluvaj}i nekoj grd i
drzok zbor. Taka, pome|u drugite vqubeni dvojki, sopru`nicite sedea vo bifeto kako dvajca koi
se sakaat, vo osnova sre}ni {to nekako se ottrgnale od eden razo~aruva~ki banalen bal pod maski,
pieja {ampawsko, razgovaraa zadovolno kako sega da se zapoznale, vturnati vo edna komedija od
galantnost, sprotistavenost, zavodlivost i zadovolstvo. Po kusoto vozewe vo belata zimska no},
vo svojot dom si padnaa vo pregratki i potonaa vo strasna qubovna sre}a kakva {to odamna nemaa
doìveano. Naskoro gi razbudi sivoto utro. Slu`bata na soprugot bara{e od nego u{te vo ranite
utrinski ~asovi da bide pokraj krevetite na bolnite; dol`nostite {to Albertina gi ima{e kako
doma}inka i majka, isto taka ne & dozvoluvaa dolgo da se odmora. Taka pomina denot ispolnet
so prozai~ni i odnapred opredeleni sekojdnevni zadolènija i rabota, dodeka izminatata no}
od po~etokot do krajot blednee{e i duri sega, koga na dvajcata im zavr{i rabotniot den, koga
deteto otide da spie i koga ve}e ne o~ekuvaa deka nekoj bi moèl da gi voznemiri, senkite od
balot pod maski, onoj melanholi~en nepoznat ~ovek i crvenite domina odnovo stanaa vistinski, a onie bezna~ajni doìvuvawa odedna{ vol{ebno i bolno bea obvitkani so laèn privid
na propu{tena mo`nost. Razmenuvaa naivni pra{awa, so koi sogovornikot se demne, i lukavi
i dvosmisleni odgovori; sekoj od niv znae{e deka drugiot ne e sosema i do kraj iskren, taka {to
i dvajcata bea podgotveni za mala odmazda. Tie preteruvaa vo potenciraweto na privle~nosta
so koja nivnite nepoznati partneri na balot pod maski gi voznemirija, se {eguvaa za smetka na
qubomornite ~uvstva kaj edniot ili drugiot i gi otfrlaa sopstvenite. No od lesni brborewa za
neva`nite doìvuvawa od izminatata no}, tie navlegoa vo seriozen razgovor za onie skrieni,
odvaj poimlivi èlbi koi i vo naj~istata du{a moàt da vnesat matni i opasni vrteì, i zboru
okno.mk
vaa za tajnite predeli kon koi odvaj ~uvstvuvaa kopne` i vo koi nesfatliviot veter na sudbinata
sepak nekoga{, moèbi i samo na son, bi moèl da gi odvede. Tie celosno si pripa|aa eden na
drug, so site ~uvstva i setila, taka {to znaeja deka v~era, ne za prvpat, gi voznemiri zdivot na
avanturata, slobodata i opasnosta; pla{livo, samoizma~uva~ki, so tivka qubopitnost, se obiduvaa
eden od drug da izvle~at po nekoe priznanie, sekoj od niv, po malku stutkan, bara{e nekoj fakt,
seedno kolku nebiten, za nekoe doìvuvawe, seedno kolku bezna~ajno, koe bi moèlo da bide izraz
za ne{to {to ne moè da se iskaè, pri {to, ako pravedno se ispovedaat, moèbi }e se oslobodat
od napnatosta i nedoverbata koja postepeno stanuva{e nepodnosliva. Albertina, dali zatoa {to
be{e ponestrpliva ili po~esna ili podobra, prva sobra hrab-rost da zboruva otvoreno; so treperliv glas go pra{a Fridolin dali toj si spomnuva za mladiot ~ovek, koj minatoto leto {to go
pominaa na danskiot breg, edna ve~er sede{e na sosednata masa zaedno so dvajca oficeri i komu
za vreme na ve~erata mu be{e dostavena telegrama, a toj otkako ja pro~ita, se pozdravi so svoite
prijateli i brzo zamina.
Fridolin kimna so glavata. [to be{e so nego?, pra{a.
Go vidov u{te utroto, odgovori Albertina, koga so svojata òlta ~anta se ka~uva{e po skalite.
Samo beglo me pogleda, no nekolku skali pogore zastana, se svrte i na{ite pogledi se sretnaa. Ne
se nasmevna, duri mi se ~ine{e deka negoviot lik se smra~i, a so mene se slu~i istoto bidej}i seto
toa me voznemiri kako nikoga{ dotoga{. Cel den leèv na plaàta potonata vo nekakov son. Koga
bi me viknal - mislev deka sum sigurna vo toa - ne bi moèla da se protivstavam. Mislev deka sum
podgotvena na s$, da se otkaàm od tebe, od deteto, od mojata idnina, veruvav deka ve}e sum odlu~ila,
a vo isto vreme... dali moè{ da go razbere{ toa? - ti mi be{e podrag od koga i da e. Tokmu toa
popladne, mora da si spomnuva{, si doveruvavme eden na drug iljada raboti, kako {to dolgo vreme
toa ne sme go storile, zboruvavme za na{ata zaedni~ka idnina, za deteto. Sonceto zao|a{e, nie
sedevme na balkonot, ti i jas, a toj pomina dolu na plaàta, duri i ne pogledna nagore, no jas bev
sre}na {to go gledam. Toga{ te pogaliv po ~eloto i te baknav po kosata, a vo mojata qubov kon tebe
istovremeno ima{e mnogu bolno so~uvstvo. Ve~erta bev mnogu ubava, ti mi go re~e toa. Nosev bela
roza vo kolanot. Moèbi voop{to ne be{e slu~ajno {to nepoznatiot so svoite prijateli sede{e
vo na{a blizina. Toj ne gleda{e vo mene, no jas igrav so svoite misli, da stanam, da prijdam do
negovata masa i da mu re~am: Eve sum, o~ekuvan moj, quben moj - zemi me. Vo toj mig mu ja donesoa
telegramata, toj ja pro~ita, preblede, na pomladiot od oficerite mu pro{epoti ne{to i upatuvaj}
i mi pra{alen pogled, ja napu{ti salata.
I?, pra{a suvo Fridolin, otkako taa zamolkna.
Ni{to pove}e. Samo znam deka slednoto utro se razbudiv so nekakov strav. Od {to se pla{ev...
dali od toa {to toj otpatuva ili od mo`nosta da ostane{e tuka... ne znam, ne znaev ni toga{. No
koga i na pladne ne se pojavi, moèv poslobodno da di{am. Ne pra{uvaj pove}e Fridolin, ti ja
kaàv celata vistina. I ti doìvea ne{to na taa plaà, znam.
Fridolin stana, pro{eta nekolku pati gore dolu niz sobata, a potoa re~e: Vo pravo si. Zastana
pokraj prozorecot, liceto mu be{e vo senka. Nautro, po~na toj, a vo negoviot glas se ~uvstvuva{e
nekakva prikrienost i odredena doza na netrpelivost, ponekoga{ mnogu rano, pred ti da stane{,
{etav dol` bregot, pa duri i nadvor od mestoto; i sekoga{, kolku i da be{e rano, sonceto gree{e
silno i svetlo vrz morskata {ir.Tamu na bregot ima{e mali letni vili, kako {to znae{, a sekoja
za sebe be{e poseben svet. Nekoi imaa gradini, nekoi bea opkruèni so {umata, a od ku}i~kite za
kapa~ite gi dele{e patot i eden del od plaàta. Vo tie rani ~asovi ne sre}avav re~isi nikogo,
a kapa~i voop{to nema{e. Edno utro, sosema nenadejno zabeleàv ènska prilika, koja vsu{nost
be{e nevidliva, i koja vnimatelno, noga prednoga, se dviè{e na tesnata terasa na edna od ku}
i~kite za kapa~i koi bea kako zabodeni vo pesokot, i so racete zad grb se potpira{e na drveniot
yid. Be{e toa mnogu mlado, moèbi petnaesetgodi{no devoj~e, so raspu{tena rusa kosa koja mu
pa|a{e na ramenata, a od ednata strana & dosega{e do ne`nite gradi. Devoj~eto gleda{e pred
sebe, nadolu kon vodata, potoa poleka se dviè{e dol` yidot so spu{ten pogled i odedna{ zastana
sproti mene. So racete i ponatamu se obiduva{e da najde potpora zad sebe, pogledna nagore i me
vide. Teloto & zatreperi, kako da }e padne ili izbega. Bidej}i na tesnata daska moè{e da se dviì
sosema poleka, taa odlu~i da zastane - sega stoe{e tuka, otprvin prepla{ena, potoa nalutena i
na krajot zbuneta. Odedna{ se nasmevna, ima{e prekrasna nasmevka; vo o~ite ima{e ne{to kako
pozdrav, kako odmavnuvawe, a istovremeno i tivok potsmev vo dvièwata {to gi prave{e dodeka
okno.mk
so nozete ja dopira{e vodata koja me dele{e od nea. Potoa, go ispravi svoeto telo, mlado i strojno,
kako da & se raduva na svojata ubavina, gorda i slatko vozbudena od sjajot na mojot pogled {to go
~uvstvuva{e vrz sebe. Moèbi desetina sekundi stoevme taka eden sproti drug, so poluotvoreni
usni i trepet vo o~ite. Bez da sakam gi ra{iriv racete kon nea, a vo nejziniot pogled pro~itav
davawe i radost. Odedna{ taa zatrese so glavata, ja oslobodi ednata raka od yidot i zapovedni~ki
mi dade znak deka treba da se oddale~am, a koga jas ne pokaàv deka sum spremen da poslu{am ved
na{, vo nejzinite detski o~i zabeleàv tolku silna molba, tolku silno prekolnuvawe, {to ne
moèv da postapam poinaku. Kolku {to e mo`no pobrzo prodolìv po mojot pat; ne se svrtev nitu
edna{, i toa ne poradi nekakov obzir, poslu{nost ili galantnost, tuku poradi toa {to vo nejziniot posleden pogled po~uvstvuvav takva, pred s$, nikoga{ doìveana i isklu~itelna vozbuda, {to
mi se ~ine{e deka }e se onesvestam. I toj zamolkna.
U{te kolku pati, pra{a Albertina, gledaj}i pred sebe i ne menuvaj}i go tonot, posle ova patot
te navede tamu?
Ova {to ti go raskaàv, odgovori Fridolin, se slu~i tokmu posledniot den od na{iot prestoj
vo Danska. I jas ne znam {to bi moèlo da se slu~i vo drugi okolnosti. Ne me pra{uvaj ni{to
pove}e, Albertina.
Toj i ponatamu nepodvi`no stoe{e kraj prozorecot. Albertina stana, mu prijde, o~ite & bea
vla`ni i temni, a ~eloto malku nabrano. Vo idnina, vakvite raboti vedna{ }e si gi kaùvame
eden na drug, re~e taa.
Toj nemo klimna so glavata.
Veti mi.
Ja privle~e kon sebe. Zarem se somneva{?, ja pra{a; no negoviot glas s$ u{te ima{e nekakov
tvrd prizvuk.
Mu gi miluva{e racete, go gleda{e so zamagleni o~i vo ~ija{to dlabo~ina toj se obiduva{e da & gi
pro~ita mislite. Sega misle{e na onie drugite, negovite vistinski mlade{ki doìvuvawa, vo koi
i taa ponekoga{ be{e vklu~ena, zatoa {to popu{taj}i pred nejzinata qubomorna qubopitnost, vo
tekot na prvite bra~ni godini & otkri nekoi raboti ili, kako {to ~esto mu se ~ine{e, se otkaà
od ona {to pove}e bi sakal da go zadrì za sebe. Vo ovoj mig, znae{e, nekoi spomeni & se vra}aa
neizbe`no i voop{to ne be{e iznenaden koga taa kako na son izgovori nekoe od poluzaboravenite
imiwa na nekoja od negovite devojki od mladosta. Toa mu zazvu~e kako prekoruvawe, no i kako
tivka zakana.
Gi pribliì nejzinite race do svoite usni.
Vo sekoe su{testvo - veruvaj mi, iako moè da ti zvu~i evtino - vo sekoe su{testvo za koe sum
mislel deka go qubam, sekoga{ sum te baral tebe. Toa jas go znam podobro otkolku {to ti moè{
da me razbere{, Albertina.
Taa ta`no se nasmevna. A {to koga jas prva bi po~nala da istraùvam?, pra{a. Pogledot & se
izmeni, stana studen i neproboen. Toj dopu{ti da & se liznat racete od negovite, kako da saka{e
da ja fati vo nekoja nevistina, vo nekoja izmama; no taa prodolì: Eh, koga bi znaele - potoa
zamolkna.
Koga bi znaele? [to saka{ da kaè{ so toa?
Taa odgovori so nevoobi~aen ton: Otprilika ona na {to ti misli{, dragi moj.
Albertina... zna~i li toa deka ima ne{to {to ne si mi go kaàla?
Taa kimna so glavata gledaj}i pred sebe so nekoja ~udna nasmevka. Vo nego se bude{e nerazbirliv,
bezumen somne`.
Ne razbiram, re~e toj. Pa ti odvaj ima{e sedumnaeset godini koga se svr{ivme.
Malku pove}e od {esnaeset, Fridolin, da. Pa sepak... - taa go pogledna vo o~i... - ne be{e moja
zasluga {to u{te bev devojka koga stanav tvoja sopruga.
Albertina!
A taa raskaùva{e:
okno.mk
Se slu~i Vorterskoto Ezero, malku pred na{ata svr{uva~ka, Fridolin. Edna ubava letna ve~er
kraj mojot prozorec od kade moè{e da se gleda kon golemite, prostrani livadi, zastana mnogu
ubav mlad ~ovek i razgovaravme dolgo zabavuvaj}i se, a jas vo toj mig si pomisliv, slu{ni samo
{to si pomisliv: Kolku e mil i prekrasen ovoj mlad ~ovek - treba da kaè samo eden zbor, no toj
sekako treba da bide onoj vistinskiot i jas bi moèla da izlezam, da {etam so nego po livadata
ili kaj {to bi posakal - moèbi vo {umata; - ili, {to bi bilo u{te poubavo, da se vozime so ~amec
po ezeroto... a toj, vo ovaa no} bi moèl od mene da dobie s$ {to }e posaka. Da, taka si mislev. No
prekrasniot mlad ~ovek ne go izgovori toj zbor; toj samo ne`no mi ja bakna rakata, a slednoto utro
me pra{a - dali sakam da se omaàm za nego. Jas odgovoriv potvrdno.
Fridolin naluteno & ja ispu{ti rakata. A koga onaa ve~er, progovori toj, slu~ajno pod tvojot
prozorec bi stoel nekoj drug i koga bi go izgovoril vistinskiot zbor, na primer... Toj po~na da
razmisluva koe ime da spomene, a taa ve}e gi ispruì racete kako da se brani.
Nekoj drug, koj bilo, bi moèl da kaè {to saka - ne bi imal polza od toa. I ako ne be{e toa ti,
koj stoe{e pokraj prozorecot..., mu se nasmevna, toga{ i onaa letna ve~er sekako nema{e da bide
tolku ubava.
Toa go veli{ sega, vo migov veruva{ vo toa. No...
Nekoj tropna na vratata. Vleze sluginkata i soop{ti deka domarkata na ku}ata od ulicata [rajfogel do{la da go povika doktorot zatoa {to na dvorskiot sovetnik sostojbata odnovo mu se
vlo{ila. Fridolin izleze vo pretsobjeto i od domarkata dozna deka dvorskiot sovetnik pretrpel
srcev udar i deka sega se ~uvstvuva mnogu lo{o; toj veti deka }e dojde vedna{.
Zaminuva{?, pra{a Albertina koga vide deka nabrzina se podgotvuva da zamine. Go izgovori
toa so podnaluten ton, kako da mu prefrla {to namerno saka da & nanese nepravda.
Fridolin odgovori re~isi za~udeno: Moram.
Taa vozdivna.
Se nadevam deka ne e tolku lo{o, re~e Fridolin, dosega, za da zakrepne od napadot, mu bea
dovolni tri kubici morfium.
Sobarkata ja donese bundata, Fridolin ja bakna Albertina vo ~elo i vo usta, no be{e prili~no
rasean, a razgovorot koj go vodea do pred malku kako da is~ezna od negovoto se}avawe i toj brzo
izleze.
II
Koga izleze na ulica, mora{e da ja otpetla bundata. Odedna{ vremeto popu{ti, snegot na plo~nikot
re~isi se be{e istopil, a vo vozduhot se ~uvstvuva{e zdivot na proletta koja se bliè{e. Od negoviot stan vo Jozef{tat, vo blizina na Op{tata bolnica, do ulicata [rajfogel ima{e okolu
petnaesetina minuti, taka {to Fridolin nabrgu pristigna, se iska~i po lo{o osvetlenite
kru`ni skali vo starata ku}a i go potegna yvon~eto pred vratata na vtoriot kat; no u{te pred da
se ~ue zvukot od starinskoto yvon~e, toj zabeleà deka vratata e samo podzatvorena; pomina niz
neosvetlenoto pretsobje, vleze vo sobata i vedna{ zabeleà deka zadocnil. Gazienata lamba so
zelen {titnik, koja vise{e na niskiot tavan frla{e matna svetlina vrz pokrivkata na krevetot
pod koja leè{e nepodvi`no slabo telo. Liceto na mrtovecot be{e vo senka, no na Fridolin mu
be{e tolku poznato, {to mu se ~ine{e deka go gleda sosema dobro... slabo, zbr~kano, so visoko ~elo,
kusa bela polna brada i vpe~atlivo grdi u{i prekrieni so beli vlakna. Marijana, }erkata na
dvorskiot sovetnik, sede{e na krevetot pokraj negovite noze so spu{teni race, kako da ja be{e
obzel dlabok zamor. Vo sobata mirisa{e na star mebel, lekovi, petrolej, kujna; no, po malku, i na
kolonska voda i sapun od roza, a Fridolin na nekoj na~in go po~uvstvuva i slatko-blutkaviot miris
na ovaa bleda devojka koja s$ u{te be{e mlada, no mo{ne izma~ena zatoa {to so meseci, so godini
gi izvr{uva{e te{kite doma{ni raboti, naporno neguvaj}i go bolniot, bdeej}i po celi no}i.
Koga vleze lekarot, taa go svrte pogledot kon nego, no pri slabata svetlina toj edvaj moè{e da
vidi dali nejzinite obrazi se zarumenea, kako voobi~aeno {to se slu~uva{e koga }e se pojave{e.
Saka{e da stane, no Fridolin ja spre~i so edno dvièwe na rakata. Go pozdravi so kimawe na
okno.mk
glavata gledaj}i go so svoite golemi, no matni o~i. Toj prijde kon krevetot, mehani~ki go dopre
~eloto na mrtovecot, racete vo {irokite otpetlani rakavi od ko{ulata leèa vrz pokrivkata,
so àlewe gi spu{ti ramenata, si gi stavi racete vo xebovite od bundata, pomina so pogledot niz
sobata i go zapre vrz Marijana. Nejzinata kosa be{e gusta i rusa, no suva, vratot ubavo oblikuvan
i tenok, no ne sosema bez br~ki i malku òltenikav, a usnite - moèbi od mnogute neiskaàni
zborovi - tenki.
Pa, re~e {epotej}i i re~isi zbuneto, draga moja gospo|ice, ova sekako ne vi se slu~i
neo~ekuvano.
Taa mu ja ispruì rakata. Toj ja prifati so so~uvstvo, pra{a formalno za tekot na posledniot
smrten napad, a taa go izvesti objektivno i nakuso, a potoa zboruva{e za poslednite denovi, vo
tekot na koi Fridolin ve}e ne go be{e videl bolniot, i koi izminale relativno dobro. Fridolin zede eden stol, sedna nasproti Marijana i ute{no ja uveruva{e deka vo poslednite migovi
tatko & ne stradal; potoa se raspra{a dali se izvesteni rodninite. Da; domarkata ve}e oti{la
kaj ~i~ko &, a sekoj mig treba da dojde gospodinot doktor Rediger, mojot svr{enik, dodade taa i
go pogledna Fridolin vo ~eloto namesto vo o~i.
Fridolin samo kimna so glavata. Vo tekot na poslednava godina toj go sretna vo ku}ava doktor
Rediger dva ili tri pati. Premnogu slabiot, bled i mlad ~ovek so kusa, rusa i polna brada i
o~ila, docent po istorija na Vienskiot univerzitet, mu se dopa|a{e, no ne go interesira{e osobeno. Marijana bi izgledala mnogu poubavo, si pomisli, koga bi bila negova devojka. Nejzinata
kosa ne bi bila tolku suva, usnite bi & bile pocrveni i popolni. Kolku godini moè da ima?,
se pra{uva{e. Koga za prvpat me povikaa kaj dvorskiot sovetnik, pred tri ili ~etiri godini,
taa ima{e dvaeset i tri. Toga{ i majka & be{e ìva. Dodeka be{e ìva majka & taa be{e povedra.
Zema{e li edno vreme ~asovi po peewe? Zna~i sega }e se maì za docentot. Zo{to go pravi toa?
Vo nego sekako ne e vqubena, a toj ne moè da e mnogu bogat. Kakov brak }e bide toa? Pa, brak kako
iljadnici drugi. Zo{to se griàm? Mo`no e nikoga{ povtorno da ne ja vidam, zatoa {to nemam
ve}e {to da pravam vo ovaa ku}a. Eh, kolkumina od onie koi mi bile mnogu pobliski od nea ve}e
ne sum gi videl.
Dodeka vakvi misli mu minuvaa niz glavata, Marijana po~na da zboruva za pokojnikot - so odredena
ubedenost, kako odedna{ toj da stanal zna~aen ~ovek so ednostavniot fakt {to po~inal. Zarem
navistina imal samo pedeset i ~etiri godini? Se razbira, imal i mnogu griì i razo~aruvawa...
sopruga koja postojano boleduvala - a i sinot mu zadaval mnogu griì! Kako, taa imala i brat?
Sekako. Taa edna{ mu raskaàla za toa na doktorot. Bratot sega ìvee nekade vo stranstvo, a edna
slika {to ja naslikal koga imal petnaeset godini e zaka~ena vo kabinetot na Marijana. Na nea e
pretstaven oficer kako skoka od edno brdo. Tatko & sekoga{ se pravel deka ne ja gleda. No slikata
bila dobra. Vo poinakvi okolnosti, brat & moèbi bi moèl da ja dotera.
Kolku vozbudeno raskaùva, si pomisli Fridolin, i so kakov sjaj vo o~ite! Treska? Mo`no e.
Zaslabe vo posledno vreme. Po s$ izgleda deka se raboti za katar.
Taa prodolì da zboruva, a nemu mu se ~ine{e deka voop{to ne e svesna komu mu zboruva; ili
zboruva{e sama za sebe. Ve}e ima dvanaeset godini otkako brat & ja napu{til ku}ata, da, taa bila
dete koga toj nenadejno is~eznal. Pred ~etiri ili pet godini, za Boìk, do{la poslednata vest
od nego, od nekoj mal italijanski grad. ûdno, no go zaboravila imeto na gradot. U{te nekoe vreme
taa kaùva{e raboti koi nikogo ne go zasegaa, re~isi nepovrzano, a potoa nenadejno zamolkna i
samo sede{e nemo so glavata me|u racete. Fridolin be{e umoren, a u{te pove}e se dosaduva{e i
so netrpenie o~ekuva{e da dojde nekoj, rodninite ili svr{enikot. Ma~noto mol~ewe pritiska{e
vo prostorot. Mu se ~ine{e deka i mrtovecot mol~i so niv; ne zaradi toa {to toj i onaka nikako
sega ne bi moèl da zboruva, tuku namerno i zlorado.
Fridolin pogleda nakoso kon nego i re~e: Vo sekoj slu~aj, kako {to sega stojat rabotite, dobro e,
gospo|i-ce Marijana, {to nema da morate da ostanete dolgo vo ovoj stan - a otkako taa ja podigna
glavata bez da go pogledne, dodade - va{iot svr{enik sekako naskoro }e dobie profesura; na
filozofskiot fakultet, vo taa smisla, uslovite se mnogu popovolni otkolku kaj nas. Misle{e
na toa deka i toj pred pove}e godini se streme{e kon akademska kariera i deka poradi svoite
èlbi za ugoden ìvot, na krajot, sepak, se opredeli za prakti~na primena na svojata profesija;
- i odedna{ se po~uvstvuva kako pomalku vreden nasproti izvonredniot doktor Rediger.
okno.mk
]e se preselime na esen, re~e Marijana bez da napravi kakvo bilo dvièwe, toj }e raboti vo
Getingen.
Ah, re~e Fridolin sakaj}i da iskaè ne{to kako ubavi èlbi za sre}a, no mu se stori deka toa
e neumesno vo ovoj mig i vo ova opkruùvawe. Pogledna kon zatvoreniot prozorec i bez prethodno
da pobara dozvola, kako da ima lekarsko pravo na toa, gi otvori dvete krila. Vo prostorijata vleze
sve` vozduh koj sega be{e u{te potopol i poproleten, se ~ine{e deka so sebe nosi sladok miris od
dale~nite razzeleneti {umi. Koga povtorno se svrte, se sretna so pra{alniot pogled na Marijana. Pribliùvaj}i & se, zabeleà: Se nadevam, sveìot vozduh }e vi godi. Mnogu se stopli, a
sno{ti...; saka{e da kaè: koga se vra}avme od balot pod maski ima{e vistinska sne`na viulica,
no vedna{ ja prepravi re~enicata i ja dopolni: na ulicite ima{e sneg od polovina metar.
Marijana odvaj go slu{a{e. O~ite & bea vla`ni, krupni solzi & te~ea po obrazite i taa odnovo go
sokri liceto zad dlankite. Toj nevolno ja spu{ti svojata raka vrz nejzinata glava i ja pogali po
~eloto. Po~uvstvuva kako snagata po~nuva da & treperi, lipa{e vo sebe, otprvin ne~ujno, a potoa
s$ poglasno i na krajot bez vozdrùvawe. Odedna{ se spu{ti od foteljata, se najde pred nozete na
Fridolin, gi pregrna negovite kolena i go pritisna vo niv svoeto lice. Potoa go pogleda so {iroko
otvoreni, bolno-divi o~i i gorlivo pro{epoti: Ne sakam da si odam odovde. Duri i ako nikoga{
ve}e ne dojdete, duri i ako ne ve vidam nikoga{ ve}e; sakam da ìveam vo va{a blizina.
Fridolin be{e pove}e trognat otkolku za~uden; od sekoga{ znae{e deka taa e vqubena vo nego
ili, pak, deka si voobrazuva takvo ne{to.
Stanete, Marijana, re~e toj tivko, se navedna kon nea, ne`no ja ispravi i si pomisli: se razbira,
tuka ima i histerija. Potoa go pogledna otkoso mrtviot tatko. Da ne slu{na ne{to, si misle{e.
Da ne e samo prividno mrtov? Dali sekoj ~ovek vo prvite ~asovi po umiraweto e samo prividno
mrtov - ? Ja drè{e Marijana vo pregratka, no na rastojanie od sebe. Potoa, re~isi bez da saka,
ja bakna v ~elo, gest koj i nemu mu be{e po malku sme{en. Beglo se priseti na eden roman, {to
go be{e ~ital odamna i vo koj stanu-va{e zbor za mnogu mlad ~ovek, re~isi dete, koj na odarot na
svojata majka be{e zaveden od nejzinata prijatelka, prakti~no siluvan. Vo toj mig, bez da znae
zo{to, pomisli na èna mu. Vo nego raste{e ~uvstvoto na ogor~enost kon nea i nekakva podmolna
omraza kon onoj gospodin od Danska, so òlta patna ~anta, na hotelskite skali. Toj ja privle~e
Marijana u{te pocvrsto kon sebe, no ne po~uvstvuva nikakva vozbuda; poprvo bi moèlo da se re~e
deka nejzinata suva kosa bez sjaj i slatko-blutkavata mirizba na nejzinata neprovetrena obleka
predizvikaa kaj nego odredena odvratnost. Koga go slu{na zvukot na yvon~eto, se po~uvstvuva
kako spasen, na brzina & ja bakna rakata na Marijana, kako da saka{e da & zablagodari, i pojde
da otvori. Na vratata stoe{e doktor Rediger oble~en vo temno siv havelok, so kalo{i, ~ador v
raka i izraz na liceto soodveten na sostojbata. Gospodata kimnaa so glava eden na drug, posrde~no
otkolku {to bi moèlo da se o~ekuva so ogled na nivnata vistinska relacija. Potoa i dvajcata
vlegoa vo sobata, Rediger, otkako upati eden pogled kon mrtovecot, & izrazi so~uvstvo na Marijana;
Fridolin otide vo drugata soba za da napi{e umrenica, ja svrte svetilkata kon rabotnata masa,
a negoviot pogled se zadrà vrz slikata na oficerot vo bela uniforma koj so istrgnata sabja se
spu{ta{e od bregot kon nevid-liviot neprijatel. Slikata be{e vo zlatna tesna ramka i ne be{e
ni malku podobra od nekoja skromna oleografija.
So napi{anata umrenica Fridolin se vrati vo sobata kade pokraj krevetot na tatkoto drèj}i
se za raka sedea svr{enicite.
Povtorno zayvoni i doktor Rediger otide da otvori: vo toj mig Marijana, re~isi ne~ujno, so spu{ten
pogled progovori: Te sakam. Fridolin odgovori samo so toa {to ne`no go izgovori nejzinoto ime.
Rediger se vrati zaedno so u{te edna postara bra~na dvojka. Toa bea ~i~koto i strinata na Marijana; se razmenija nekolku prigodni zborovi prosledeni so odredena zbunetost koja e voobi~aena za
atmosfera koja{to se sozdava vo prisustvo na nekoj koj {totuku po~inal. Malata soba odedna{ se
ispolni so lu|e, Fridolin se po~uvstvuva izli{en, se pozdravi, a Rediger go isprati do vratata
izrazuvaj}i mu ja svojata blagodarnost i nade` deka nabrgu povtorno }e se vidat.
10
okno.mk
III
Nadvor, pred vleznata vrata, Fridolin pogledna kon prozorecot {to pred malku go otvori;
prozorskite krila se ni{aa na tivkoto proletno vetre. Lu|eto koi ostanaa tamu gore, mrtovecot
kako i onie ìvite, za nego bea kako prividenija, nestvarni na ist na~in. Samiot se ~uvstvuva{e
kako da izbegal; ne tolku od nekoe doìvuvawe, tuku mnogu pove}e od edno ta`no vol{epstvo koe
ne smee{e da go obzeme. Edinstvena posledica be{e {to po~uvstvuva deka nema èlba da se vrati
doma. Po kolovozite snegot be{e rastopen, levo i desno ima{e mali ne~isto-beli kup~iwa, vo
fenerite treperea plamen~iwa, a na edna od bliskite crkvi ot~uka edinaeset ~asot. Fridolin
odlu~i, pred da odi na spiewe, da posedi polovina ~as vo edna tivka kafeana vo blizina na negoviot stan i pojde niz parkot koj ja opkruùva{e Gradskata ku}a. Vo senkite, na klupite ovde-onde
sedea po dvajca, cvrsto pritisnati edno do drugo, kako proletta navistina da do{la, a izmamni~ki
topliot vozduh kako da ne be{e ispolnet so opasnosti. Na edna klupa be{e ispruèn partalav
~ovek, so nabiena {apka vrz ~eloto. Da go razbudam, si pomisli Fridolin, i da mu dadam pari da
preno}i nekade? A {to }e napravam so toa, prodolì da razmisluva, utre }e moram da se griàm
u{te za eden, inaku seto toa ne bi imalo nikava smisla, a na krajot moè da bidam i osomni~en
poradi nekakvi odnosi so nego. Go zabrza svojot ~ekor, kako da saka{e da izbegne sekakva odgovornost i isku{enie. Zo{to tokmu ovoj?, se pra{uva{e, samo vo Viena ima iljadnici vakvi nesre}
nici. Ako treba ~ovek da se griì za sekoj od niv... za sudbinite na site nepoznati! Se priseti na
mrtovecot kogo {totuku go napu{ti, pa so nekakov uàs, i ne bez gadewe, misle{e na toa deka vo
ispruènoto slabo telo pod kafeavata flanelska pokrivka, spored ve~nite zakoni, raspa|aweto
i gnieweto go zapo~naa svoeto delo. Mu be{e milo {to u{te e ìv i {to najverojatno s$ u{te e
daleku od takvi odvratni raboti; {to e mlad, {to ima prekrasna èna i {to moè da ima i u{te
edna ili pove}e, ako posaka. Za toa sepak bi mu trebalo pove}e slobodno vreme otkolku {to ima;
se priseti deka utre, vo osum ~asot, treba da bide na oddelenieto, od edinaeset do eden treba da
poseti eden pacient, popladne od tri do pet da ordinira, a ve~erta mu pretstojat u{te nekolku
poseti na bolni. I sega mu ostanuva samo da se nadeva deka nema povtorno nekoj da go vikne srede
no} kako {to mu se slu~i toa denes.
Prese~e preku parkot koj so svojot maten sjaj nalikuva{e na kafeavo mo~uri{te i se upati kon
kvartot Jozef{tat kade {to ìvee{e. Oddaleku slu{na tapi, ramnomerni ~ekori i vo dale~inata,
skr{nuvaj}i zad agolot, zabeleà kako vo presret mu doa|a edna mala grupa oboeni studenti,
{estmina ili osummina. Koga mladite lu|e dojdoa pod svetloto od fenerot, mu se ~ine{e deka gi
prepozna i deka toa bea ~lenovi na bratstvoto sini Alemani. Toj nikoga{ ne pripa|a{e na nekoe
bratstvo, no svoevremeno ima{e nekolku dvoboi so sabja. Vo vrska so tie se}avawa na svoite studentski denovi, se priseti na crvenite domina, koi sno{ti go namamija vo loàta, a potoa vedna{
navredlivo go napu{tija. Studentite bea sosema blizu, glasno zboruvaa i se smeeja; - da ne poznava
nekogo od niv od bolnicata? Na slabata svetlina, sepak, ne be{e mo`no jasno da raspoznae nekoja
fizionomija. Se dviè{e pokraj yidot za da ne se sudri so niv; - eve zaminaa; samo eden koj ode{e
najodzadi, visoko mom~e so raskop~ano zimsko palto, so zavoj preku levoto oko, namerno zaostanu
vaj}i go potka~i so laktite. Toa ne be{e slu~ajno. [to saka ovoj, si pomisli Fridolin i zastana
nevolno; po nekolku ~ekori drugiot go napravi istoto i za mig tie stoeja na umereno rastojanie
eden sproti drug i se gledaa vo o~i. Odedna{ Fridolin se svrte i prodolì. Zad sebe slu{na sme
ewe - za mig saka{e da se vrati i da mu pokaè na mom~eto, no po~uvstvuva kako srceto neobi~no
mu ~uka - se po~uvstvuva isto kako i pred dvanaeset ili ~etirinaeset godini, koga nekoj silno
~ukna na negovata vrata, dodeka kaj nego be{e edna ubava mlada devojka koja postojano zboruva{e
za nekoj mladoènec koj ìvee daleku i koj najverojatno voop{to ne postoi; vsu{nost, na vratata
tropa{e po{tarot. I sega, kako i toga{, go po~uvstvuva ~ukaweto na srceto. [to e toa, se pra
{uva{e naluteno zabeleùvaj}i deka kolenata mu treperat. Strav? Besmislica, povtoruva{e vo
sebe. Zarem treba da se konfrontiram so nekoj ispijanet student, jas ~ovek so svoi trieset i pet
godini, lekar so praksa, oènet, tatko na edno dete! Predizvikuvawe! Svedoci! Dvoboj! I na krajot,
poradi edno glupavo ko{kawe - rana na rakata? Nekolku nedeli nesposoben za rabota? Ili oko
da mi izvadi? A da dojde do truewe na krvta? Za osum dena }e me snajde istoto {to i gospodinot
od ulicata [rajfogel, pod kafeavata pokrivka od flanel! Strav? Ima{e tri dueli so sabji, a
edna{ be{e spremen da izleze i na dvoboj so pi{toli, no dojde do pomiruvawe i toa ne po negovo
okno.mk
11
barawe. A negovata profesija! Opasnosti od site strani i vo sekoj mig - no toa vedna{ se zaborava.
Kolku vreme izmina otkako edno dete bolno od difterija mu se iska{la v lice? Tri ili ~etiri
dena, nema pove}e. Toa moè da bide poopasno otkolku eden vakov dvoboj. Ve}e ne misle{e na toa.
Vpro~em, ako u{te edna{ go sretne toa mom~e, }e ras~isti so nego. Vo nikoj slu~aj nema{e obvrska
na polno}, vra}aj}i se od poseta na nekoj bolen ili odej}i vo poseta na drug, {to sekako moè{e
da se slu~i - ne, toj navistina nema{e obvrska da reagira na edno vakvo budalesto zadevawe na
nekoj student. Koga, na primer, sega bi nai{ol na mladiot Danec so kogo Albertina - ah ne, {to
mu pa|a na pamet? No, ne bi bilo poinaku i koga bi bila negova qubovnica. U{te polo{o. Da, nego
bi trebalo sega da go sretne. O, toa bi bilo vistinsko zadovolstvo, na nekoja ~istinka da zastane
sproti nego i da mu vperi pi{tol vo ~eloto so zaliàna rusa kosa.
Odedna{, oddale~en od svojata cel, se najde vo edna tesna ulica niz koja talkaa samo nekolku bedni
prostitutki vo svojot no}en lov na maì. Stravotno, si pomisli. Odedna{ i studentite so sini
kapi mu se storija kako prividenija, i Marijana isto taka, nejziniot svr{enik, ~i~koto, strinata,
koi sega si gi zamisluva{e site sednati okolu odarot na stariot dvorski sovetnik, drèj}i se za
raka; i Albertina mu izleze pred o~i, onaka padnata vo dlabok son, so racete vkrsteni pod glava
- duri i deteto koe sega leì stutkano vo maliot krevet od mesing i gospo|icata so rumeni obrazi
i bemka na levata slepoo~nica - site se pretvorija vo prividenija. I vo edno takvo ~uvstvo, od koe
mu pojdoa mornici, ima{e ne{to smiruva~ko koe kako da go osloboduva{e od sekakva odgovornost
i se ~ine{e deka moè da ja re{i sekoja ~ove~ka relacija.
Edna od devojkite koi talkaa naokolu go povika da pojde so nea. Ubavo, mo{ne mlado su{testvo,
mo{ne bledo, so nacrveni usni. Ova isto bi moèlo da zavr{i so smrt, samo ne tolku brzo! Odnovo
strav? Vo osnova, da. Zad sebe gi slu{na nejzinite ~ekori, a potoa i nejziniot glas: Nema li da
dojde{ so mene, doktore?
Toj se svrte nevolno. Od kade me poznava{?, ja pra{a.
Ne ve poznavam, re~e taa, no vo ovoj del na gradot site se doktori.
So vakvi devojki nemal ni{to u{te od svoite gimnaziski denovi. Dali se vrati vo svoite mom~e{ki
godini, {tom devojkava go privle~e? Se priseti na eden svoj poznanik, eleganten mlad ~ovek za
kogo se raskaùva{e deka ima ~udesna sre}a so ènite, so kogo toj u{te kako student, posle eden
bal sede{e vo no}en lokal i koj, pred da se oddale~i so edna prostitutka, mu dofrli na Fridolin
koj go gleda{e za~udeno: Ostanuva samo ona, ugodnoto; - a tie ne se i najlo{ite.
Kako se vika{?, pra{a Fridolin.
Pa, kako se vikame nie? Mici, se razbira. Ve}e go svrte klu~ot na vleznata vrata, vleze vo hodnikot i po~eka Fridolin da dojde po nea.
Pobrzaj!, re~e otkako go zabeleà negovoto kolebawe. Odedna{ toj se najde pred nea, vratata
se zatvori zad nego, taa ja zaklu~i, a potoa zapali sve}a. Da ne sum poludel?, se pra{uva{e. Se
razbira, nema ni da ja dopram.
Vo nejzinata soba gore{e lamba. Taa go zavrte fitilot, prostorijata be{e prijatna, uredna i vo
sekoj slu~aj tuka mirisa{e poubavo otkolku vo stanot na Marijana. Razbirlivo - ta ovde ne leèl
nekoj star ~ovek koj so meseci bil bolen. Devojkata se nasmevnuva{e, bez da bide nametliva mu se
pribliì na Fridolin, dodeka ovoj ne`no ja odbiva{e. Potoa mu go ponudi stolot za lulawe i
toj so zadovolstvo se spu{ti vo nego.
Mora da si mnogu umoren, zaklu~i taa .Toj klimna so glava. A taa, dodeka se soblekuva{e bez da
brza:
Ete ti, takov ~ovek koj raboti po cel den. Nam ni e sepak polesno.
Toj zabeleà deka usnite ne & se nacrveni i deka nivnoto rumenilo e prirodno, pa & dade kompli
ment.
A zo{to bi trebalo da se crvam?, pra{a. [to misli{, kolku godini imam?
Dvaeset?, pogoduva{e Fridolin.
Sedumnaeset re~e taa, mu sedna vo skut i, kako da e dete, go pregrna.
Koj ìv bi moèl da pretpostavi, si misle{e toj, deka vo ovoj mig se nao|am vo ovaa prostorija?
12
okno.mk
Dali i jas samiot moèv ova da si go zamislam pred eden ~as, pred deset minuti? I, zo{to? Zo{to?
So svoite usni taa gi bara{e negovite, toj se navali nanazad, taa go pogledna za~udeno, po malku
nataèno, a potoa se slizna od negoviot skut. Re~isi zaàli, zatoa {to vo nejzinata pregratka
ima{e mnogu ute{itelna ne`nost.
Taa go zema crveniot doma{en fustan koj vise{e nad razmestenata postela, go oble~e i gi skrsti
racete na gradite, taka {to sega celata be{e obvitkana so nego.
Vo red li e sega?, pra{a bez potsmev, po malku upla{ena i kako da saka da se potrudi da go razbere. Toj ne znae{e {to da odgovori.
Vo pravo si, re~e, navistina sum mnogu umoren i mnogu mi e prijatno da sedam ovde, vo stolov,
i ednostavno da te slu{am. Ima{ prijaten, neèn glas. Zboruvaj, raskaùvaj mi.
Taa sedna na krevetot i zani{a so glava.
Se pla{i{, re~e taa tivko, a potoa dodade kako za sebe, re~isi ne~ujno, {teta!
Krvta mu zovre od posledniov zbor. prijde, saka{e da ja pregrne, & objasnuva{e deka ima doverba
vo nea i toa be{e vistina. Ja privle~e kon sebe, saka{e da ja osvoi kako devojka, kako qubena èna.
Taa se protivstavi, toj se zasrami i na krajot ja ispu{ti od pregratki.
Taa re~e:
Nikoga{ ne se znae, nekoga{ }e se slu~i. Vo pravo si koga se pla{i{. A ako se slu~i ne{to, ti
}e me prokolne{.
Parite {to & gi ponudi taa gi odbi so takva odlu~nost, {to toj pove}e ne navaluva{e. Se nametna
so eden sin, volnen {al, zapali sve}a, go isprati do dolu i ja zatvori vratata. Ve~erva }e ostanam
doma, re~e. Toj ja zema nejzinata raka i ja bakna. Go pogledna za~udeno, re~isi ispla{eno, a potoa
se nasmevna zbuneto i po malku sre}no. Kako da sum gospo|ica, re~e.
Vratata se zatvori zad nego, a toj so brz pogled go zabeleà brojot na ku}ata za da moè utre na
ovaa mila devojka da & isprati vino i kola~i.
IV
Vo me|uvreme zatopli u{te pove}e. Blagoto vetre go donese vo tesnata uli~ka mirisot od vla`nite
livadi i dale~nata planinska prolet. Kade sega?, si pomisli Fridolin. Kako da ne be{e samo po
sebe razbirlivo deka kone~no treba da pojde doma i da si legne. Nekako ne moè{e da odlu~i. Po
neprijatnata sredba so alemanite, se ~uvstvuva{e kako bezdomnik, kako isfrlen... ili po priznanieto na Marijana? Ne, ve}e podolgo - od ve~erniot razgovor so Albertina - toj se oddale~uva{e
od krugot na svoeto ìveewe i se povlekuva{e vo nekoj drug, dale~en, tu| svet.
Talka{e tamu-vamu niz ulicite vo no}ta, go ~uvstvuva{e blagiot vetar na svoeto ~elo i, kone~no,
so re{itelen ~ekor, kako da stasal do dolgo baranata cel, vleze vo edna neugledna kafeana koja
be{e starovienski prijatna, ne mnogu golema, umereno osvetlena i vo ovie docni ~asovi ne mnogu
posetena.
Vo eden agol trojca igraa karti; kelnerot koj dotoga{ stoe{e pokraj niv i gi gleda{e, mu pomogna
na Fridolin da ja soble~e bundata, ja zabeleà negovata nara~ka i mu donese nekolku ilustrirani
spisanija i vesnici. Fridolin se po~uvstvuva zgrièno i po~na beglotr~e{kum da gi prelistuva
vesnicite. Pogledot mu se zadrùva{e na nekoi od napisite. Vo nekoj ~e{ki grad bile simnati
tablite so koi se obeleùvaat ulicite i koi bile napi{ani na germanski. Vo Carigrad imalo
nekoja konferencija vo vrska so izgradbata na èleznici vo Mala Azija na koja u~estvuval i
Lord Kranford. Firmata Benis i Vajngruber bankro-tirala. Prostitutkata Ana Tiger, poradi
qubomora, so vitriol ja napadnala svojata prijatelka Hermina Drobicki. Ve~erva, vo Sofiinite
saloni se odrùva gozba so haringi. Edna mlada devojka, Marija M. so stan vo {enbrunskata glavna
ulica broj 28, se otrula so sublimat. Site tie fakti, onie koi go ostavaa ramnodu{en i onie koi
okno.mk
13
bea ta`ni, so seto nivno suvoparno sekojdnevie, vrz Fridolin dejstvuvaa nekako otreznuva~ki i
smiruva~ki. Mu be{e àl za mladata devojka Marija M., sublimat, kolku glupavo. Vo ovoj mig, dodeka
toj komotno si sedi vo kafeanava i Albertina spokojno si spie so racete pod glavata, a dvorskiot
sovetnik ve}e gi prebolel site zemni stradawa, Marija M. se previtkuva vo bezumna bolka.
Fridolin go podigna pogledot od vesnikot. Zabeleà dve o~i koi go gledaa otsprotiva. Zarem e
mo`no? Nahtigal? Ovoj krupen, prili~no debel, s$ u{te mlad ~ovek, so dolga, po malku kadrava
rusa kosa koja ve}e po~nala da belee i rusi musta}i {to mu bea obeseni nadolu, kako {to gi nosat
Polacite, ve}e go prepozna, radosno iznenaden gi podigna racete i mu prijde na Fridolin.
Nose{e raskop~an siv havelok, a pod nego izmasten frak i istutkana ko{ula so tri kop~iwa od
laèn brilijant, istutkana jaka i razveana bela svilena kravata. O~nite kapaci mu bea crveni
kako da ne spiel so no}i, no o~ite mu sjaeja vedro, so nekoe neobi~no sinilo.
Nahtigal, pa ti si vo Viena?, izvika Fridolin.
Ti ne snae{, re~e Nahtigal so mek polski akcent so umeren evrejski prizvuk. Kako toa da
ne snae{? Ta jas sum tolku pro~uen. Smeej}i se glasno i dobrodu{no, toj sedna nasproti Fridolin.
Kako? pra{a Fridolin. Moèbi si stanal profesor hirurg, onaka, kri{um?
Nahtigal se nasmea u{te poglasno: Sarem ne me ~u sega? Tokmu sega?
Kako da te ~ujam? Ah, da! Fridolin duri sega se doseti deka pri vleguvaweto, a moèbi i pred
toa, dodeka se pribliùva{e do kafeanata slu{na kako nekoj sviri na klavir. Zna~i, ti be{e
toj {to sviri?, izvika.
Koj ako ne jas?, se smee{e Nahtigal.
Fridolin kimna so glava. Se razbira - toj specifi~en energi~en udar, tie neobi~ni, po malku
samovolni, no mo{ne milozvu~ni harmonii so levata raka, mu bea poznati. Zna~i, ti sosema si
se posvetil na toa?, zaklu~i Fridolin prisetuvaj}i se deka Nahtigal definitivno se otkaà
od studiite po medicina posle vtoriot ispit po zoologija, koj uspe{no go poloì so zadocnuvawe
od sedum godini. I pokraj toa, toj u{te nekoe vreme se pletka{e po bolnici, sali za sekcirawe,
laboratorii i slu{alni kade so svojata rusa glava na umetnik, svojata sekoga{ istutkana jaka
od ko{ulata, razveanata kravata koja nekoga{ bila bela, pretstavuva{e vpe~atliva, popularna
figura i so svojata vedrina be{e omilen ne samo me|u kolegite tuku i kaj nekoi od profesorite.
Kako sin na Evrein, kr~mar od nekoe malo mesto vo Polska, toj dojde vo Viena da studira medicina.
U{te na po~etokot se vide deka bednata materijalna pomo{ od roditelite ne be{e od golema polza,
a naskoro i taa prekina, no toa ne go spre~uva{e i ponatamu da se pojavuva vo Ridhof kade
medicinarite, me|u koi i Fridolin, imaa svoja masa. Pla}aweto na negovite smetki sekoga{ go
prezema{e nekoj od poimotnite kolegi. Ponekoga{ mu podaruvaa i obleka, a toj so zadovolstvo ja
prifa}a{e bez la`na gordelivost. Pijano nau~il da sviri od eden propadnat pijanist vo negovoto
rodno mesto, a vo Viena kako studiosus medicinae istovremeno posetuva{e i konzervatorium kade
navodno go smetaa za talent koj mnogu vetuva. No i tamu ne be{e mnogu seriozen i vreden za da
moè da se dousovr{i, taka {to naskoro po~na da se zadovoluva so muzi~kiot uspeh {to go ima{e
me|u poznanicite, so zadovolstvoto koe moè{e da im go ponudi so svoeto svirewe. Izvesno vreme
rabote{e kako pijanist vo edno tancovo u~ili{te vo predgradieto. Kolegite od univerzitetot
i dru{tvoto vo koe se dviè{e se obiduvaa vo taa smisla da go vovedat vo nekoi pougledni ku}
i, no toj vo takvi priliki svire{e samo ona {to nemu mu se dopa|a{e, so damite se vpu{ta{e vo
razgovori, koi od negova strana ne sekoga{ bea naivni i pie{e pove}e otkolku {to moè{e da
podnese. Edna{ svire{e vo ku}ata na eden direktor na banka. U{te pred polno} po~na da pravi
galantni zabele{ki, so {to ja zbuni mladata devojka {to igra{e pokraj nego, a kaj nejziniot partner predizvika negoduvawe. Potoa mu padna na pamet da otsviri eden vulgaren kankan i so svojot
mo}en bas da otpee eden dvosmislen kuplet. Direktorot na bankata ostro go prekori. Nahtigal,
kako boèm odu{even, stana, go pregrna direktorot, dodeka ovoj razluten, iako i samiot Evrein,
mu frkna na pijanistot v lice edna pcost, na {to ovoj ne ostana dolèn i mu vozvrati so debela
{lakanica - so toa negovata kariera vo podobrite ku}i vo gradot definitivno propadna. Inaku,
vo pointimnite krugovi toj znae{e da se odnesuva sosema pristojno i pokraj toa {to vo vakvi
priliki, vo docnite no}ni ~asovi, mu se slu~uva{e da bide so sila isfrlen od nekoj lokal. Slednoto utro, vakvite neprijatnosti mu gi prostuvaa i gi zaboravaa. Eden den - negovite kolegi ve}e
14
okno.mk
odamna gi bea zavr{ile svoite studii - nenadejno i bez pozdrav, toj is~ezna od gradot. Slednite
nekolku meseci pristignuva{e po nekoja po{tenska karti~ka od nego, so pozdravi od razni polski
i ruski gradovi; a edna{, bez kakvo bilo objasnuvawe, Nahtigal mu se obrati na Fridolin, komu
mu be{e osobeno drag, no ne so pozdrav, tuku so molba da mu isprati skromna suma pari. Fridolin
vedna{ gi isprati parite i nikoga{ od nego ne dobi nekakov znak na blagodarnost nitu, pak,
razbra ne{to za nego.
No vo ovoj mig, vo eden ~asot po polno}, po osum godini, Nahtigal nastojuva{e neodlo`no da go
nadoknadi ovoj propust i od svojot prili~no iskinat no dobro napolnet pari~nik, izvadi to~no
onolku banknoti kolku {to treba{e, taka {to Fridolin bez grià na sovest prifati da gi primi
parite nazad...
Zna~i, dobro ti odi, zabeleà toj nasmevnuvaj}i se - kako da saka{e sam sebe da se uspokoi.
Ne moàm da se poàlam, odgovori Nahtigal. Mu ja stavi rakata na ramo i go pra{a: A sega
kaì mi kako stasa ovde srede no}?
Fridolin objasni deka vo ovie docni ~asovi, po posetata na eden bolen, imal neophodna potreba
da se napie kafe; no premol~a i samiot, bez da znae zo{to, deka svojot pacient ne go zatekol ìv.
Potoa zboruva{e vo op{ti crti za svojata lekarska dejnost vo poliklinikata i vo privatnata
praksa, spomena deka e oènet, sre}no oènet i tatko na edno {estgodi{no devoj~e.
Sega be{e redot na Nahtigal. Toj, kako {to pretpostavuva{e Fridolin, sive ovie godini gi
pominal kako pijanist vo site mo`ni polski, romanski, srpski i bugarski gradovi i grat~iwa, a
vo Lavov ìvee èna mu so ~etiri deca; veselo se smee, kako da e mnogu sme{no toa {to ima ~etiri
deca, site vo Lavov i site od edna ista èna. Od minatata esen toj odnovo e vo Viena. Varieteto
koe go angaìralo propadnalo mnogu brzo i toj sega sviri vo razni lokali, kako sega na primer,
ponekoga{ vo dva ili tri vo tekot na edna no}. Ovde, dolu na primer, vo vizbata - ne e toa nekoj
ugleden lokal, pove}e e nekoj vid kuglana, a {to se odnesuva do publikata... No koga nekoj mora
da se griì za ~etiri deca i èna vo Lavov, toj se nasmea odnovo, no sega ve}e ne tolku veselo.
Ponekoga{ imam i privaten anga`man, dodade brzo. A koga ja zabeleà neobi~nata nasmevka na
liceto na Fridolin, ne kaj direktori na banki ili sli~ni na niv, ne, no vo site mo`ni krugovi,
povisoki, javni i tajni.
Tajni?
Nahtigal gleda{e pred sebe smurteno i prepredeno. Sega }e dojdat po mene.
Kako, ve~erva u{te }e sviri{?
Da, tamu po~nuvam duri vo dva ~asot.
Izvonredno, re~e Fridolin.
Da i ne, se smee{e Nahtigal, a potoa vedna{ stana seriozen.
Da i ne?, povtori Fridolin qubopitno.
Nahtigal se navedna preku masata i mu se pribliì.
Denes }e sviram vo edna privatna ku}a, no ne snam ~ija e.
Denes tamu }e sviri{ za prvpat?, pra{a Fridolin u{te pozainteresirano.
Ne, po tretpat. No najverojatno }e bide vo nekoja druga ku}a.
Ne razbiram.
Jas isto taka, se smee{e Nahtigal. Podobro ne pra{uvaj.
Hm,promrmore Fridolin.
O, ti si vo sabluda. Ne e toa {to misli{. Sum videl mnogu raboti, ~ovek da ne veruva, vo takvi
mali gradovi, osobeno vo Romanija, moè s$ da se doìvee. No ovde... Toj ja povle~e malku òltata
zavesa, pogleda na ulicata i re~e kako za sebe s$ u{te go nema, potoa se svrte kon Fridolin
objasnuvaj}i, imeno, vosiloto. Sekoga{ me semaat so vosilo i nikoga{ so istoto.
Me pravi{ qubopiten, Nahtigal, studeno zabeleà Fridolin.
Slu{aj, re~e Nahtigal po izvesno kolebawe. Ako nekomu na svetov mu dosvolam... no, kako samo
okno.mk
15
se pravi..., potoa odedna{: Dali si hrabar?

Neobi~no pra{awe, re~e Fridolin so ton na navreden student.
Ne mislam taka.
Pa, kako misli{? Zo{to ~ovek treba da bide osobeno hrabar za toa? [to moè da mu se slu~i?
Toj se nasmea so prezir.
Mene ne moè ni{to da mi se slu~i, najmnogu da mi bide posledno... no toa moèbi e taka. Toj
zamol~a i odnovo pogledna niz prozorecot.
I {to sega?
Na {to misli{?, pra{a Nahtigal kako vo son.
Raskaùvaj ponatamu. Koga ve}e po~na... Tajna priredba? Zatvoreno dru{tvo? Pokaneti gosti?
Ne snam. Onoj pat bea trieset, a prviot pat samo {esnaeset.
Bal?
Se rasbira deka be{e bal. Nahtigal kako da se pokaja {to voop{to po~na da zboruva.
A ti sviri{ tamu, nekomu?
So{to nekomu? Jas voop{to ne snam komu. Navistina, ne snam. Samo sviram i sviram... so savrsani o~i.
Nahtigal, Nahtigal, koja pesna mi ja pee{?
Nahtigal vozdivna sosema tivko. Za àl, i koga mi se savrsani o~ite ne bi moèlo da se re~e
deka ni{to ne gledam. Nis crnata svilena {amija moàm da gledam i... gledam na ogledaloto.
Povtorno zamol~a.
So eden zbor, dodade Fridolin nestrplivo i so prezir, no po~uvstvuva deka e mnogu vozbuden...goli
ènski.
Ne veli ènski, Fridoline, odvrati Nahtigal re~isi navredeno, nikoga{ ne si videl takvi
èni.
Fridolin se naka{la malku. I kolku e vleznicata?, pra{a patem.
Misli{ bileti ili taka ne{to? Ta, {to ti pa|a na um?
Dobro, toga{ kako se obezbeduva vlez?, pra{a Fridolin i po~na so prstite da tropa po masata.
Mora{ da go snae{ losungot, a toj sekoga{ e poinakov.
A dene{niov?
S$ u{te ne snam. ]e mi go kaè ko~ija{ot.
Povedi me so sebe, Nahtigal.
Nevosmo{no, premnogu opasno.
Pred malku i samiot ima{e namera da mi dopu{ti{. Mora da e mo`no.
Nahtigal go gleda{e ispituva~ki. Takov kakov {to si, vo nikoj slu{aj ne bi moèl, tamu site
se maskirani, i gospodata i damite. Ima{ nekoja maska kaj tebe ili taka ne{to? Nevosmo`no.
Moèbi sledniot pat. ]e se potrudam da smislam ne{to. Gi na~uli u{ite i povtorno pogleda
niz prozorecot. Potoa vozdivna i re~e: tuka e ko~ijata. Adio.
Fridolin go fati cvrsto za raka. Nema da mi izbega{ tuku taka. ]e me zeme{ so sebe.
No kolega...
Ostavi s$ na mene. Znam deka e opasno, moèbi tokmu toa me privlekuva.
Ti rekov, bes kostim i maska...
Ima mesta kade moàt da se iznajmat maski.
Vo eden ~asot po polno}!
16
okno.mk
Slu{aj vamu, Nahtigal. Na agolot od ulicata Vikenburg ima edno takvo mesto. Sekoj den pominuvam ottamu. A potoa, zabrzano i mo{ne vozbudeno dodade: Ostani ovde u{te petnaeset minuti,
Nahtigal, a jas vo me|uvreme }e se obidam, moèbi }e imam sre}a. Sopstvenikot najverojatno ìvee
vo istata ku}a. Ako ne, toga{ - se otkaùvam. Neka odlu~i sudbinata. Vo istata ku}a ima i edna
kafeana, se vika Vindobona, mi se ~ini. Na ko~ija{ot mu veli{ deka vo kafeanata si zaboravil
ne{to, vleguva{ vnatre, jas te ~ekam pokraj vratata, ti na brzina mi go kaùva{ lozungot, pov
torno se ka~uva{ vo tvojata ko~ija; jas, ako mi pojde od raka da najdam kostim, vedna{ zemam druga
ko~ija, odam po tvojata... drugoto ve}e bi trebalo da se sredi. Tvojot rizik, Nahtigal, ti davam
~esen zbor, deka go prezemam na sebe vo sekoj slu~aj.
Nahtigal se obide nekolku pati da go prekine Fridolin, no popusto. Fridolin ostavi pari na masata za da ja plati smetkata, dodade bogat bak{i{, {to be{e vo sklad so celoto negovo raspoloènie
no}va i zamina. Nadvor stoe{e zatvorena ko~ija na ~ie{to sedi{te sede{e nepodvièn ko~ija{,
siot oble~en vo crno, so visok cilindar... kako mrtove~ka ko~ija, si pomisli Fridolin. Po nekolku
minuti brzo odewe toj stasa do ku}ata na agolot, bara{e, yvone{e, se raspra{uva{e kaj vratarot
dali tuka ìvee iznajmuva~ot na maski Gibizer i potajno se nadeva{e deka nema da go najde. No
Gibizer sepak ìve{e vo ku}ata, na katot pod pretprijatieto za izdavawe maski, a vratarot ne be{e
osobeno iznenaden od ovaa no}na poseta i otkako primi bogat bak{i{ od Fridolin se odobrovoli
i zabeleà deka za vreme na pokladi neretko se slu~uva lu|eto da doa|aat i no}e i da pozajmuvaat
kostimi. Toj so sve}ata mu go osvetluva{e patot na Fridolin s$ dodeka ovoj ne stasa do prviot
kat i ne zayvoni na vratata. Gospodin Gibizer vedna{ otvori, kako da ~eka{e zad vratata. Be{e
slab, }os, }elav i na sebe ima{e staromodna doma{na nametka ukrasena so cve}iwa, a na glavata
turska kapa so piskul, taka {to li~e{e na sme{en starec od nekoja teatarska pretstava. Fridolin mu kaà {to saka i dodade deka cenata ne e va`na, na {to gospodin Gibizer re~isi nebre`no
zabeleà: Jas go baram samo ona {to mi pripa|a, ne pove}e.
Iska~uvaj}i se po kru`nite skali, go odvede Fridolin gore, do magacinot. Mirisa{e na svila,
kadife, parfemi, prav i suvo cve}e; vo temninata se zabeleùva{e srebreno i crvenikavo svetkawe; odedna{, pome|u otvorenite dolapi od eden tesen i dolg hodnik koj se gube{e vo temninata, svetnaa mno{tvo mali svetilki. Levo i desno visea kostimi od sekakov vid; na edna strana
vitezi, dvorski ludi, selani, lovxii, nau~nici, orientalci, budali, a na druga dvorski dami,
blagorodni~ki, selanki, sobarki, kralici na no}ta. Nad kostimite ima{e soodvetni {apki, a
na Fridolin mu se stori kako da ~ekori po nekoja aleja na obeseni koi kako da se podgotvuvaa da
tancuvaat edni so drugi. Gospodin Gibizer ode{e zad nego. Ima li gospodinot nekoja osobena
èlba? Luj êtirinaesetti? Direktorium? Starogermanski?
Mi treba temna mona{ka mantija i crna maska za liceto, ni{to pove}e.
Vo toj moment, na krajot od hodnikot odekna zvuk na skr{eno staklo. Fridolin ispla{eno go pogleda
iznajmuva~ot na maski, kako ovoj da be{e dolèn vedna{ da dade objasnuvawe. No Gibizer ne mrdna,
go pobara prekinuva~ot koj be{e tuka nekade i zaslepuva~ka svetlina go osvetli celiot hodnik,
taka {to vo dnoto moè{e da se vidi masi~ka so ~inii, tegli i {i{enca. Od dvata stola, levo i
desno stanaa dvajca femrihteri* oble~eni vo crveni talari, dodeka edno ubavo, svetlo su{testvo
is~ezna vo istiot mig. So brzi ~ekori Gibizer se upati kon niv, se navedna nad masata, ja dofati
belata perika i dodeka ja drè{e v raka, od pod masata izleze mila, sosema mlada devojka, re~isi
dete, oble~ena kako Pjereta, so beli svileni ~orapi, i dotr~a do Fridolin koj be{e prinuden da
ja do~eka vo pregratka. Gibizer ja spu{ti perikata na masata i gi zgrap~i dvajcata femrihteri.
Potoa mu dovikna na Fridolin: Gospodine, drète ja devojkata. Male~kata se privi kon Fridolin, kako tokmu toj da treba da ja za{titi. Nejzinoto malo, sitno lice be{e belo napudreno, so
nekolku ve{ta~ki bemki, a od nejzinite ne`ni gradi doa|a{e miris na rozi i pudra; od o~ite &
izvira{e |avol{tina i zadovolstvo.
Gospoda, izvika Gibizer, vie ostanuvate tuka dodeka ne ve predadam na policijata.
[to vi pa|a na um?, izvikaa dvajcata. A potoa vo eden glas: Nie samo se povikavme na pokanata
na gospo|icata.
Gibizer gi pu{ti, a Fridolin slu{na kako im veli: Toa }e go objasnite podocna. Zarem ne
moèvte vedna{ da vidite deka si imate rabota so nezdravo su{testvo? Potoa mu se obrati na
Fridolin: Gospodine, prostete za ovaa nemila slu~ka.
okno.mk
17
O, ni{to ne e toa, re~e Fridolin. Toj najrado bi ostanal tuka ili bi ja povel male~kata so sebe,
kade i da e i bez ogled na toa {to bi moèlo da proizleze od takvata postapka. Taa go gleda{e
zavodni~ki i detski, be{e kako opsednata. Na krajot od hodnikot femrihterite vozbudeno se
raspravaa me|u sebe, a Gibizer mu se obrati na Fridolin delovno: Vie sakate mantija, gospodine,
{apka i maska za liceto?
Ne, re~e Pjereta dodeka o~ite & bleskaa, na gospodinov treba da mu dade{ hermelinsko palto
i elek od crvena svila.
Ti da ne si mrdnala od mesto, re~e Gibizer i poso~i kon edna temna mantija {to vise{e pome|u
eden vojnik i eden venecijanski senator. Ovaa }e vi odgovara, ovde vi e i {apkata, zemete gi,
brzo.
Femrihterite se javija odnovo. Sega vedna{ pu{tete n$ da si odime, gospodine @ibizie. Fridolin se za~udi koga slu{na kako tie imeto Gibizer go izgovaraat na francuski.
Ne stanuva zbor za toa, odvrati iznajmuva~ot na maski potsmevaj}i se, prethodno }e ve zamolam
da bidete qubezni i da me po~ekate ovde dodeka se vratam.
Za toa vreme Fridolin ve}e ja nametna mantijata i gi zavrza vo jazol kraevite od beliot gajtan;
Gibizer, stoej}i na edna tesna skala, mu ja podade crnata {apka so {irok pervaz, i toj ja stavi
na glava; seto toa go prave{e kako so sila, zatoa {to s$ posilno ~uvstvuva{e kako da e dolèn da
ostane tuka i da ja za{titi Pjereta od opasnosta {to & se zakanuva. Maskata za lice koja Gibizer
mu ja tutna v raka i koja toj vedna{ ja proba, mirisa{e na nekoj neobi~en i po malku neprijaten
parfem.
Odi pred mene, & re~e Fridolin na male~kata pokaùvaj}i kon skalite. Pjereta se svrte, pogleda
kon dnoto na hodnikot i mu mavna ispra}aj}i mu ta`no-vesel pozdrav. Fridolin go slede{e
nejziniot pogled; tamu ve}e ne stoeja femrihterite tuku dvajca mladi~i, strojni, so frakovi i
beli vratovrski, no i dvajcata so crveni maski preku liceto. Pjereta preleta preku kru`nite
skali nadolu, Gibizer ode{e zad nea, a Fridolin gi slede{e. Dolu vo pretsobjeto, Gibizer otvori
edna vrata koja vode{e do vnatre{nite prostorii i & se obrati na Pjereta: Ti vedna{ da odi{
v krevet, rasipano su{testvo, }e zboruvame podocna koga }e se presmetam so gospodata gore.
Stoe{e na vratata, bela i ne`na, i ni{aj}i ta`no so glavata gleda{e vo Fridolin. Vo golemoto
yidno ogledalo toj vide eden axija koj ne be{e nikoj drug tuku samiot toj, i se za~udi {to s$ se
zavr{i tolku prirodno. Pjereta is~ezna, a stariot iznajmuva~ na maski ja zaklu~i vratata. Potoa
ja otvori vleznata vrata od stanot i go izbutka Fridolin kon stolbi{teto.
Izvinete, re~e Fridolin,kolku sum dolèn...
Ostavete, gospodine, }e platite koga }e go vratite kostimot, imam doverba vo vas.
No Fridolin ne se pomrdna od mestoto. Zakolnete mi se deka nema da mu storite ni{to lo{o na
kutroto dete.
[to ve zasega toa vas, gospodine?
Ve ~uv koga rekovte deka male~kata e nezdrava so umot - a sega ja narekovte rasipano su{testvo.
Vpe~atliva protivre~nost, }e priznaete.
Znaete, gospodine, po~na Gibizer so teatralen ton, zarem nezdraviot um ne e rasipan pred
Boga?
Fridolin se strese kolku be{e zgrozen.
Kako i sekoga{, zabeleà, moèbi ima re{enie. Jas sum lekar. Utre }e pozboruvame za toa.
Gibizer se nasmevna prezrivo i bez glas. Na stolbi{teto odedna{ se zapali svetlo, vratata pome|u
Gibizer i Fridolin se zatvori i rezeto vedna{ be{e spu{teno. Dodeka sleguva{e po skalite
Fridolin se oslobodi od {apkata, mantijata, maskata za lice, gi svitka i gi stavi pod mi{ka,
vratarot mu ja otvori vratata, mrtove~kata ko~ija so nepodvi`niot ko~ija{ na sedi{teto stoe{e
otsprotiva. Nahtigal tokmu saka{e da ja napu{ti kafeanata i ne mu be{e koj znae kolku prijatno
{to Fridolin stasa navreme.
Ti navistina uspea da najde{ kostim?
18
okno.mk
Kako {to gleda{. A lozungot?

Sna~i, insistira{?
Sekako.
Toga{ - losungot e Danska.
Da ne si mrdnat, Nahtigal?
So{to mrdnat?
Ni{to, ni{to. Slu~ajno ova leto bev na danskiot breg. Ajde ka~uvaj se... no ne vedna{, za da imam
vreme da najdam ko~ija.
Nahtigal kimna so glava, popoleka zapali cigara, dodeka Fridolin brzo pomina na drugata strana
na uli-cata, najmi edna ko~ija i obra}aj}i mu se na voza~ot so ton kako da se {eguva, mu naglasi
deka treba da ja sledi onaa mrtove~kata koja vo toj mig trgna pred niv.
Se dvièa po ulicata Alzer, potoa pod eden èlezni~ki viadukt vo predgradieto i prodolìja
niz slabo osvetleni sporedni uli~ki kade nema{e minuva~i. Fridolin si pomisli deka negoviot
ko~ija{ moèbi }e ja izgubi tragata na ko~ijata pred nego; no sekoga{ koga }e ja izmolkne{e
glavata niz prozorecot i }e go po~uvstvuva{e neprirodno topliot vozduh, na odredeno rastojanie
moè{e da ja zabeleì drugata ko~ija i nepodvi`niot ko~ija{ so visok crn cilindar. Seto ova
bi moèlo i lo{o da zavr{i, si pomisli Fridolin. Pri toa toj s$ u{te go ~uvstvuva{e mirisot
na rozi i pudra koj od gradite na Pjereta dopira{e do nego. Vo kakov li neobi~en roman vletav,
patem? - se pra{uva{e. Ne bi trebalo da odam ponatamu, moèbi ne bi smeel. Kade li sum sega?
Patot gi vode{e ugore, pokraj skromnite vili. Sega Fridolin kako da se snao|a{e; pred pove}e
godini ovde ponekoga{ prave{e pro{etki: mora da se raboti za vozvi{enieto Galicin. Od levata
strana, dolu, zamagleno se gleda{e gradot kade svetea iljada svetilki. Slu{aj}i go tropaweto na
trkalata, pogleda niz prozorecot zad sebe. U{te dve ko~ii se dvièa zad niv i toa go uspokojuva{e,
zatoa {to ve}e ne moè{e da mu bide somnitelen na voza~ot na mrtove~kata ko~ija.
Odedna{, so sna`no dvièwe, ko~ijata svrte na strana i kako niz nekoja klisura, pojde udolu
pome|u ogradi, yidovi i padini. Fridolin se seti deka e krajno vreme da se maskira. Ja soble~e
bundata, ja navle~e mantijata isto onaka kako {to sekoe utro vo bolnicata go oblekuva{e svojot
bel mantil i kako na ne{to spasonosno misle{e na toa deka po nekolku ~asa, ako s$ bide dobro,
kako sekoe utro toj }e se dviì pome|u krevetite na bolnite... lekar koj e podgotven da pomogne.
Ko~ijata zastana. Kako bi bilo, misle{e Fridolin, voop{to da ne sleguvam tuku vedna{ da se
vratam? No kade? Kaj malata Pjereta? Ili kaj malata kurtizana od ulicata Buhfeld? Ili kaj
Marijana, }erkata na po~inatiot? Ili doma? Istrpna koga po~uvstvuva deka nikade ne bi sakal
pomalku da odi otkolku tamu. Ili moèbi e taka zatoa {to ovoj pat mu se ~ini deka e najdolgiot?
Ne, ne moàm nazad, si pomisli. Odam, pa makar i vo smrt. Samiot si se nasmea poradi ovoj golem
zbor, no toa ne go razvedri.
Portata od gradinata be{e {iroko otvorena. Mrtove~kata ko~ija pred nego se dviè{e s$ podlaboko, nadolu vo temninata. Vo sekoj slu~aj, Nahtigal ve}e slegol. Fridolin sleze na brzina,
mu pora~a na ko~ija{ot da go ~eka gore, zad onoj sviok, bez ogled kolku }e trae seto ova. A za da se
obezbedi, bogato go nagradi i mu veti isto tolkava suma {to }e mu ja dade na vra}awe. Ko~iite
koi go sledea, isto taka stasaa. Od prvata sleze edna ènska prilika, celata zavitkana; potoa toj
vleze vo gradinata i ja stavi maskata na liceto. Tesnata pateka osvetluvana od ku}ata vode{e
do portata, dvete krila se otvorija i Fridolin se najde vo edno tesno belo predvorje. Se slu{aa
zvuci na harmonium, dvajca prislu`nici vo crni livrei, so sivi maski na liceto, stoeja levo i
desno.
Lozungot?, dopre do nego {epot vo dva glasa. Toj odgovori: Danska. Edniot ja zema negovata
bunda i is~ezna vo sosednata prostorija, a drugiot otvori edna vrata i Fridolin vleze vo nekoja
re~isi mra~na sala, so visok tavan i yidovi prekrieni so crna svila. Maskiranite, {esnaeset do
dvaeset monasi i monahiwi, site oble~eni vo isto - sve{teni~ka obleka - odea tamu-vamu. Zvucite
na harmoniumot kako da doa|aa odozgora, ne`no zasiluvaj}i edna italijanska crkovna melodija. Vo
eden agol od salata stoe{e edna mala grupa, tri monahiwi i dvajca monasi; ottamu tie postojano
upatuvaa kon nego begli pogledi, kako da go pravea toa namerno. Fridolin zabeleà deka samo toj
okno.mk
19
ima {apka na glavata, pa vedna{ ja simna i po~na, kolku {to be{e mo`no ponaivno, da se {eta
naokolu; eden monah go dopre za raka i go pozdravi klimnuvaj}i so glavata; no zad maskata negoviot
pogled cela edna sekunda prodira{e vo o~ite na Fridolin. Po~uvstvuva neobi~en, zadu{liv
miris koj kako da doa|a{e od gradinite na ju`nite zemji. Odnovo go dopre ne~ija raka. Ovoj pat
toa be{e edna monahiwa. Kako i site drugi i taa ima{e crn prevez na ~eloto, glavata i vratot, a
pod crnata svilena tantela od maskata za lice, bleskaa nejzinite usni crveni kako krv. Kade li
sum? misle{e Fridolin. Me|u ludaci? Me|u zagovornici? Da ne sum zapadnal na sobir na nekoja
religiozna sekta? Da ne bil Nahtigal zadolèn, da ne mu platile da dovede so sebe nekoj neposveten, koj treba da se preobrati. S$ mu izgleda{e premnogu seriozno, ednoli~no i neprijatno za
da bide {ega. Eden ènski glas im se pridruì na zvucite na harmoniumot, stara italijanska
duhovna arija se razlea niz prostorijata. Site stoeja mirno, se ~ine{e deka oslu{nuvaat, duri i
Fridolin nekoe vreme be{e obzemen od prekrasnata melodija. Odedna{ eden ènski glas pro{epote
zad nego: Ne svrtuvajte se. S$ u{te imate vreme da se oddale~ite. Vie ne pripa|ate ovde. Koga
toa }e se otkrie, }e bide lo{o za vas.
Fridolin se ispla{i. Za mig pomisli deka treba da poslu{a. No qubopitnosta, isku{enieto, a
pred s$ negovata gordost bea posilni od sekoe kolebawe. Koga ve}e edna{ sum oti{ol tolku daleku,
misle{e, neka zavr{i kako bilo. I toj odre~no zatrese so glava bez da se svrti.
Glasot odnovo pro{epoti: Bi mi bilo àl za vas.
Sega toj se svrte. Gi vide usnite crveni kako krv koi bleskaa niz crnata tantela i temnite o~i
koi potonaa vo negovite. Ostanuvam, re~e so herojski ton, koj i nemu mu be{e nepoznat i vedna{
go svrte pogledot. Pesnata prekrasno se razleva{e, harmoniumot prozvu~e na nov, ne tolku na
crkoven tuku pove}e na svetoven na~in, obilen kako na orguli; i gledaj}i okolu sebe, Fridolin
zabeleà deka site monahiwi is~eznaa i deka vo salata ima samo monasi. Vo me|uvreme i glasot
koj pee{e, od svojata temna serioznost preku eden umetni~ki izdignat triler premina vo svetlina
i radost, namesto harmoniumot, zemno i drsko se vklu~i pijanoto i Fridolin vedna{ go prepozna
diviot i vol{eben udar na Nahtigal, a dotoga{ blagorodniot ènski glas, so posledniot prodoren i sladostrasen krik se izvi do tavanot, do beskone~nost. Se otvorija vratite levo i desno,
na edna strana Fridolin gi prepozna zamaglenite crti na Nahtigal pokraj pijanoto, dodeka vo
sprotivnata prostorija se razlea zaslepuva~ka svetlina, a ènite stoeja nepodvi`ni, site so
temni prevezi preku glavata, ~eloto i tilot, crni maski od tantela preku liceto i sosema goli.
O~ite na Fridolin èdno talkaa od rasko{nite do vitkite, od ne`nite do bleskavo rascutenite oblici - i faktot {to sekoja od ovie nepokrieni figuri sepak ostana tajna i {to od crnite
maski krupnite o~i kako nere{liva zagatka zra~ea kon nego, negovoto neiskaàno zadovolstvo
od gletkata go pretvora{e vo re~isi nepodnosliva bolka na posakuvawe. I drugite sekako go
~uvstvuvaa istoto. Prvite izdi{ki od voshit se pretvorija vo vozdi{ki koi zvu~ea kako lelek;
nekomu se ispu{ti krik; - i odedna{, kako nekoj da gi goni, site, namesto vo nivnite mona{ki
mantii, oble~eni vo sve~eni beli, òlti, sini, crveni obleki, od mra~nata sala jurnaa kon ènite
kade gi do~eka luda~ko, re~isi zlobno smeewe. Fridolin be{e edinstveniot koj ostana oble~en
vo mona{ka mantija i pomalku pla{livo po~na da se prikraduva kon najoddale~eniot agol kade
be{e poblizu do Nahtigal koj mu be{e svrten so grb. Fridolin moè{e ubavo da vidi deka o~ite
mu bea vrzani, no i pokraj prevezot mu se stori deka ovoj gleda vo visokoto ogledalo pred nego vo
koe {arenite kavaleri se vrtea so svoite goli tan~erki.
Nenadejno, edna od ènite zastana pokraj Fridolin i pro{epoti - vpro~em nikoj ne zboruva{e
glasno, kako da treba{e i glasovite da ostanat tajna: Zo{to si tolku osamen? Zo{to se isklu~uva{
od tancot?
Fridolin zabeleà kako dvajca blagorodnici od drugiot agol ostro go merkaat i se posomneva deka
ovaa èna do nego - strojno i mom~e{ki gradena - namerno e ispratena za da go ispita i proveri.
I pokraj toa, toj gi ispruì racete za da ja privle~e kon sebe, koga edna od ènite koja se oslobodi od svojot partner dotr~a pravo pred Fridolin. Toj vedna{ znae{e deka toa e onaa istata
èna koja go opomenuva{e malku pred toa. Taa se prave{e kako da go gleda za prvpat i pro{epoti,
iako mo{ne razgovetno, taka {to i onie od sprotivniot agol bi morale da ja slu{nat: Se vrati
li, kone~no? A potoa dodade smeej}i se glasno: Popusto, te prepoznaa, i se svrte kon onaa {to
potsetuva{e na mom~e: Ostavi mi go samo dve minuti, a potoa moè{, ako saka{, da go ima{ do
zori. Potoa & se obrati tivko, kako da & e milo: Toj e, da, toj. Drugata se za~udi: Navistina?
20
okno.mk
i kako da letna kon kavalerite vo agolot.

Ne pra{uvaj, mu se obrati sega na Fridolin onaa koja ostana so nego, i nemoj da se ~udi{ za
ni{to. Se obiduvam da gi dovedam vo zabluda, no vedna{ }e ti kaàm: toa nema da trae dolgo. Begaj
dodeka ne e docna. Sekoj mig moè da bide predocna. I vnimavaj da ne te sledat. Nikoj ne smee da
doznae koj si. Inaku, zasekoga{ }e go izgubi{ svojot mir, spokojstvoto na tvoeto postoewe. Odi
si!
]e te vidam li povtorno?
Nevozmo`no.
Toga{ ostanuvam.
Trepet pomina niz nejzinoto golo telo koe mu se predava{e i mu go mate{e umot.
Vo igrata ne moàm da vloàm ni{to pove}e od mojot ìvot, re~e toj, a vo ovoj mig ti go
zasluùva{ toa. Ja fati za race i se obide da ja pribliì kon sebe.
Taa odnovo pro{epoti re~isi o~ajno: Odi si!
Toj se nasmevna i go slu{na svojot glas kako vo son. Gledam kade sum. Site vie ne ste tuka samo
poradi toa {to gledaj}i ve ~ovek treba da pobudali! Ti namerno se zabavuva{ so mene i saka{
sosema da mi go svrti{ umot.
]e bide predocna, odi si!
Ne saka{e da slu{a. Zarem ovde nema skri{na odaja kade dvojkite koi se na{le bi moèle da
se povle~at? Zarem site koi se ovde me|usebno }e se razdelat so qubezen bakne` na raka? Ne mi
izgleda taka.
Toj pokaà na dvojkite koi pod spoulavenite zvuci na pijanoto i ponatamu tancuvaa vo preosvetlenata, bleskava sosedna prostorija, vàreni beli tela koi se previtkuvaat so sina, crvena, òlta
svila. Mu se stori deka sega nikoj ne obrnuva vnimanie na nego i ènata do nego; stoeja vo re~isi
sosema mra~nata sredna sala i sosema sami.
Popusto se nadeva{, pro{epoti taa. Ovde nema odaja za koja sonuva{. Sega e posleden moment.
Begaj!
Dojdi so mene.
Taa o~ajno odre~e so glava.
Toj odnovo se nasmea, no ve}e ne ja prepoznava{e svojata smea. Na {to ti li~am jas? Dali ovie
maì i èni se dojdeni ovde samo za da se zapalat edni so drugi, a potoa da se razdelat? Koj moè
da ti zabrani da pojde{ so mene, ako saka{?
Taa vozdivna dlaboko i ja navedna glavata.
Ah, razbiram, re~e toj. Se raboti za kazna koja vie ste ja odredile za onoj koj }e se vovle~e nepokanet. Ne ste moèle da smislite posvirepa. Prosti mi. Smiluvaj se. Odredi mi poinakva kazna.
Samo nemoj ovaa, da si odam bez tebe.
Si poulavel. Ne moàm da odam so tebe, isto kako i so koj bilo drug odovde. I koj }e se obide da
me sledi, }e go uni{ti sopstveniot, a i mojot ìvot.
Fridolin be{e kako opijanet, ne samo od nea, od nejzinoto mirizlivo telo, od nejzinite crveni i
vàreni usni, ne samo od atmosferata vo prostorijata, od sladostrasnite tajni {to go opkruùvaa;
be{e i pijan i èden od site doìvuvawa vo ovaa no} od koi niedno nema{e kraj, od samiot sebe,
od svojata hrabrost, od promenite koi gi ~uvstvuva{e vo sebe. So racete go dopre prevezot okolu
nejzinata glava, kako da saka{e da go simne.
Taa mu gi fati racete. Edna no}, nekomu mu padna na um da go simne prevezot od ~eloto na edna
od nas, za vreme na tancuvaweto. Vedna{ mu ja simnaa maskata od liceto, go iznesoa nadvor i go
kam{ikuvaa.
A taa?
Moèbi si pro~ital nekade za edna ubava, mlada devojka... toa se slu~i pred nekolku nedeli, koja
den pred svojata svadba se otrula.
okno.mk
21
Toj se seti, si spomna duri i za imeto na devojkata. Go izre~e. Ne be{e li toa devojkata od
kneèvskoto semejstvo koja be{e svr{ena za nekoj italijanski princ?
Taa kimna so glava.
Nenadejno eden od kavalerite, najelegantniot od site, edinstveniot oble~en vo belo, zastana pred
niv; so kus, mo{ne qubezen i istovremeno zapovedni~ki poklon toj ja zamoli za igra damata koja
razgovara{e so Fridolin. Na Fridolin mu se stori deka taa za mig se koleba{e. No drugiot ve}
e ja prifati i tie se vrtea pridruùvaj}i im se na drugite dvojki vo sosednata sala koja be{e
osvetlena.
Fridolin se najde sam, a ovaa nenadejna osamenost go prekri kako mraz. Pogledna okolu sebe.
Izgleda{e kako nikoj da ne mu obrnuva vnimanie. Moèbi tokmu vo toj mig ja ima{e poslednata
mo`nost da se oddale~i nekaznet. [to be{e toa {to go prikova vo negoviot agol kade ~uvstvuva{e
deka nikoj ne go gleda i nikoj ne go zabeleùva - be{e li toa strav od nekakvo neslav-no ili moèbi
sme{no vra}awe, voznemiruva~ka, izma~uva~ka pohota po ènskoto telo, ~ij{to miris s$ u{te go
~uvstvuva{e okolu sebe, ili pomislata deka s$ {to se slu~i dosega moèbi treba da pretstavuva
ispit za negovata hrabrost, i deka prekrasnata èna e nagrada za toa. Ne go znae{e odgovorot. Vo
sekoj slu~aj, mu be{e jasno deka ne moè dolgo da ja izdrì napnatosta i deka bez ogled na opasnosta, }e mora da stavi kraj na vakvata sostojba. Za {to i da se odlu~i, toa ne moè da go ~ini
ìvot. Moèbi se nao|a me|u ludaci, moèbi me|u razvratnici, no sekako ne me|u podleci ili
zlostornici. Posaka da pojde me|u niv, da priznae deka e natrapnik i vite{ki da im se stavi na
raspolagawe. Samo na toj na~in, so blagorodni~ki ton moè da zavr{i ovaa no}, dokolku treba da
zna~i ne{to pove}e od nejasna i zbrkana posledovatelnost od mra~ni, matni, neobi~ni i veseli
avanturi, od koi ni edna ne be{e doìveana do kraj. Zema vozduh i se podgotvi.
Vo toj mig nekoj pro{epoti: Lozungot! Eden od kavalerite vo crno nezabeleàno mu pristapi,
i bidej}i Fridolin ne odgovori vedna{, go povtori pra{aweto. Danska, izgovori Fridolin.
Sosema to~no, gospodine, no toa e lozungot za vlez. Lozungot za ku}ata, ako smeam da ve zamolam?
Fridolin mol~e{e.
]e bidete taka dobri da ni go kaète lozungot na ku}ata? Zvu~e{e ostro kako no`.
Fridolin gi spu{ti ramenata. Drugiot zastana srede prostorijata, ja digna rakata, klavirot
stivna, tancuvaweto zapre. Pristapija drugi dvajca od kavalerite, edniot vo òlto, a drugiot vo
crveno. Lozungot, gospodine, izvikaa obajcata ednovremeno.
Go zaboraviv, odgovori Fridolin so neobi~na nasmevka, ~uvstvuvaj}i se sosema spokoen.
Toa e ve}e nesre}a, re~e ~ovekot vo òlto, zatoa {to ovde, ako ste go zaboravile lozungot e isto
kako da ne ste go ni znaele.
Site maskirani maì se vturnaa kon niv, vratite se zatvorija na dvete strani. Fridolin stoe{e
sam vo mona{ka obleka, opkruèn so raznobojni kavaleri.
Dolu maskata!, izvikaa nekolkumina istovremeno. Fridolin gi ispruì racete pred sebe,
za da se za{titi. Mu se stori deka iljada pati polo{o bi bilo koga bi ostanal bez maska me|u
maskiranite, otkolku da bide sosema gol me|u oble~eni. Toj progovori so cvrst glas: Ako nekoj od
vas, gospoda, po~uvstvuval deka mu e povredena ~esta od moja strana, izjavuvam deka sum podgotven,
kako {to e voobi~aeno, da mu pruàm zadovoluvawe. Maskata }e ja simnam samo vo slu~aj i site
vie da go storite toa, gospoda.
Ne stanuva ovde zbor za zadovoluvawe, re~e kavalerot oble~en vo crveno, koj do toj moment ne
zboruva{e, tuku za kaznuvawe.
Dolu maskata!, naredi odnovo eden drug jasen i drzok glas koj spored tonot potsetuva{e na oficerska komanda. Treba v lice da vi se kaè {to ve ~eka, a ne na maskata.
Nema da ja simnam, odgovori Fridolin so u{te poostar ton i te{ko na onoj koj }e se osmeli
da me dopre.
Ne~ija raka posegna po negovoto lice za da mu ja simne maskata, koga nenadejno se otvori vratata
i edna od ènite - Fridolin voop{to ne se somneva{e vo toa koja e taa - prijde, oble~ena kako
22
okno.mk
monahiwa, onaka kako {to ja vide za prvpat. Zad nea, vo bleskaviot prostor, moèa da se vidat
drugite koi bea goli, so pokrieni lica, doblièni edna do druga, nemi, kako nekoe prepla{eno
stado. No vratata vedna{ se zatvori.
Ostavete go, re~e monahiwata, podgotvena sum da go oslobodam.
Zavladea kus i dlabok molk, kako da se slu~ilo ne{to stra{no, a potoa kavalerot vo crno, koj od
Fridolin pobara da mu go kaè lozungot, & se obrati na monahiwata: Znae{ {to zema{ vrz sebe
so toa.
Znam.
Dlaboka vozdi{ka prostrui niz prostorijata. Sloboden ste, mu re~e crniot kavaler na Fridolin, vedna{ napu{tete ja ku}ava i prekinete go istraùvaweto na tajnite vo ~ie predvorje
uspeavte da se vovle~ete. Dokolku se obidete nekogo da navedete na na{ata traga, bez ogled na toa
dali }e uspeete ili ne, vie ste izguben.
Fridolin stoe{e nepodvi`no. Na koj na~in ovaa èna treba da me spasi?, pra{a.
Nema{e odgovor. Nekolku race mu pokaàa kon vratata, so cel da mu kaàt deka bez dvoumewe
treba da zamine.
Fridolin odmavna so glavata. Gospoda, presudete mi kako {to sakate, no jas nema da dozvolam
drugo ~ove~ko su{testvo da strada poradi mene.
[to se odnesuva do sudbinata na ovaa èna, odgovori crniot kavaler sega sosema tivko, ve}e
ne moète ni{to da izmenite. Koga nekoj ovde }e go dade svojot zavet, nema vra}awe.
Monahiwata klimna so glava vo znak na potvrduvawe. Zaminuvaj!, mu se obrati na Fridolin.
Ne, odgovori toj povi{uvaj}i go tonot. @ivotot za mene nema da ima nikakva vrednost dokolku
odovde treba da zaminam bez tebe. Od kade doa|a{, koja si, ne pra{uvam. [to moè vam, nepoznati
gospoda, da vi zna~i dali ovaa pokladna komedija }e se odigra do kraj ili ne. Koi i da ste, gospoda, vie vo sekoj slu~aj vodite u{te eden, ponakov ìvot od ovoj. No za mene ova ne e komedija i
ako dosega bev prinuden da u~estvuvam vo nea, sega se otkaùvam. ûvstvuvam deka sum zapadnal
vo sudbina koja nema ni{to so ovaa maskarada, }e vi go kaàm svoeto ime, }e ja simnam maskata i
}e gi snosam site posledici.
ûvaj se!, izvika monahiwata, }e se uni{ti{ bez da moè{ da me spasi{ mene! Zaminuvaj!
Potoa im se obrati na drugite: Eve me, me imate, site!
Temnata mantija se spu{ti kako vol{epstvo, taa stoe{e vo siot sjaj na nejzinoto belo telo, posegna
po prevezot koj be{e obvitkan okolu nejzinoto ~elo, glavata i vratot i so edno prekrasno kru`no
dvièwe go otfrli. Toj padna na podot, temnata kosa padna vrz nejzinite ramenici, gradite i
polovinata, i pred da moè Fridolin da & go vidi liceto, nekolku ~ifta race na koi ne moè{e
da im se protivstavi go grabnaa i go izbutkaa kon vratata; vedna{ se najde vo pretsobjeto, zad nego
vratata se zatvori, a eden sluga so maska na liceto mu ja donese bundata i mu pomogna da ja oble~e.
Nadvore{nata vrata se otvori. Kako da go gone{e nekoja nevidliva sila, toj brza{e i ponatamu,
stoe{e na ulicata, svetloto zad nego se izgasi, toj se osvrna okolu sebe, ja vide ku}ata koja stoe{e
nema, so zatvoreni prozorci niz koi ne probiva{e ni eden zrak. Samo da zapomnam s$ to~no, si
misle{e. Moram povtorno da ja najdam ovaa ku}a, s$ drugo samo }e si dojde.
Okolu nego be{e no}, a na odredena oddale~enost od nego, tamu kade {to treba{e da go ~eka negovata ko~ija ima{e nekakva matno-crvena svetlina od fener. Od dlabo~inata na uli~kata se pojavi
mrtove~kata ko~ija, kako toj da ja povika. Ko~ija{ot ja otvori vratata.
Jas imam svoja ko~ija, re~e Fridolin. Voza~ot odmavna so glava. Ako ne e tuka, }e odam pe{
do gradot.
Ko~ija{ot odgovori so edno dvièwe na rakata koe ne be{e ni malku ko~ija{ko, so {to be{e
isklu~eno sekoe protivewe. Negoviot cilindar sme{no se izdiga{e vo no}ta. Duva{e vetar,
na neboto plovea violetovi oblaci. Spored nastanite dosega, Fridolin be{e svesen deka ne mu
preostanuva ni{to drugo osven da se ka~i vo ko~ijata koja vedna{ trgna.
Fridolin ve}e odlu~i, i pokraj site opasnosti, da ja razjasni ovaa avantura {tom }e mu se ukaè
prilika za toa. Mu se ~ine{e deka seto negovo postoewe ve}e nema nikakva smisla dokolku ne
okno.mk
23
uspee odnovo da ja najde zagado~nata èna koja vo ovoj ~as ja pla}a cenata na negovoto spasenie. A
kakva e taa cena, toa ve}e moè lesno da se zamisli. No, koj e motivot zaradi koj taa se `rtvuva
za nego? Se `rtvuva? Dali e taa voop{to èna za koja ona {to ja ~eka, ona {to sega go podnesuva,
pretstavuva `rtvuvawe? [tom u~estvuva vo vakvi bahanalii - ve~erva sekako ne & bilo prvpat,
zatoa {to se pokaà deka e dobro upatena vo pravilata - nejze sekako ne & zna~i mnogu dali }e
se podade na eden od kavalerite ili na site. Da, bi moèla li da bide ne{to drugo osven kurva?
Moàt li site tie èni da bidat ne{to drugo? Kurvi - nema somnevawe. Duri i ako site, pokraj
ovoj vodat i drug, taka da se re~e gra|anski ìvot, toj pretstavuva kurvinski ìvot. A dali seto
ova {to toj go doìvea moèbi ne be{e samo sramna {ega koja si dozvolija da ja napravat so nego?
[ega koja e predvidena, podgotvena, a moèbi i prou~ena za slu~ai koga nekoj nepokanet saka da se
vovle~e tamu. A sepak, koga misle{e na taa èna koja go opomenuva{e u{te na po~etokot, koja be{e
podgotvena da plati za nego, vo nejziniot glas, vo nejzinoto drèwe, vo kralskata blagorodnost
na nejzinoto nepokrieno telo ima{e ne{to {to ne moè{e da bide laga, be{e nevozmo`no da e
laga. Ili, moèbi, negovata nenadejna pojava dejstvuva{e kako ~udo posle koe taa se preobrati?
Po s$ ona {to mu se slu~i no}va - vo mislite ve}e ne be{e svesen za ludosta - duri i takvo ~udo
ne be{e nevozmo`no. Moèbi ima ~asovi, no}i, misle{e, koga od maìte, koi vo drugi okolnosti
nemaat nekoja posebna mo} vrz sprotivniot pol, proizleguva nekoe neobi~no vol{epstvo na koe
ne moè da mu se odolee.
Ko~ijata s$ u{te se dviè{e ugore, iako, ako s$ ode{e kako treba, odamna ve}e treba{e da svrti
kon glavnata ulica. [to naumile so nego? Kade treba da go odnesat so ko~ijava? Ima li komedijava nekoe prodolènie? Kakvo li }e bide? Moèbi rasplet? Nekoja vesela sredba na drugo mesto?
Nagrada po slavno izdrànata proba, prifa}awe vo tajnoto dru{tvo? Nepre~eno poseduvawe na
prekrasnata monahiwa? Prozorcite na ko~ijata bea zatvoreni, Fridolin se obide da pogleda nad
vor: bea neproyirni. Saka{e da gi otvori, levo, desno - be{e nevozmo`no; i isto tolku neproyirna
i isto tolku cvrsto zatvorena be{e staklenata pregrada pome|u nego i voza~ot. Tropa{e po staklata, vikna, vresna, ko~ijata ne zapira{e. Saka{e da gi otvori vratite, levo, desno, ne popu{taa,
a negoviot krik se izme{a so klopoteweto na trkalata, so bu~eweto na vetrot. Ko~ijata po~na
da se truska, da se dviì nadolu, s$ pobrzo, a na Fridolin, obzemen od nemir i strav mu dojde da
iskr{i eden od prozorcite, koga... nenadejno taa zapre. Dvete vrati se otvorija istovremeno kako
da gi pokrena nekoj mehanizam, a na Fridolin ironi~no mu be{e ponuden izbor levo ili desno.
Toj skokna od ko~ijata, vratite se zatvorija - a voza~ot, bez ni malku da se griì za nego, prodolì
preku {irokoto pole vo no}ta.
Neboto be{e pokrieno, oblacite jurea, vetrot svire{e, Fridolin stoe{e vo snegot koj sozdava{e
bleda svetlina naokolu. Stoe{e sam, so raskop~ana bunda nametnata preku mona{kata obleka, so
{apkata na glava i ne se ~uvstvuva{e prijatno. Malku podaleku od nego se protega{e {irok pat.
Redicata matno-treperlivi feneri ukaùva{e na pravecot kon gradot. No Fridolin prodolì
pravo, skratuvaj}i go patot preku poleto koe naglo se spu{ta{e i be{e pokrieno so sneg, sakaj}i
{to e mo`no pobrgu da stigne me|u lu|e. So navodeneti noze toj pristigna do edna tesna, re~isi
neosvetlena uli~ka, ~ekore{e otprvin pome|u visokite drveni tarabi koi stenkaa pod udarite
na vetrot; otkako svrte na sledniot agol, se najde vo edna po{iroka ulica vo koja se menuvaa
skromnite mali ku}i~ki i praznite grade`ni parceli. Na nekoja kula ot~uka tri ~asot nautro.
Nekoj, oble~en vo kuso palto, so racete vo xebovite od pantalonite, so glavata me|u ramenicite
i {apka nabiena dlaboko vrz ~eloto, mu doa|a{e v presret. Fridolin se podgotvi kako da }e se
brani ako go napadnat no, neo~ekuvano, skitnikot se svrte i po~na da bega. [to treba da zna~i ova?,
se pra{uva{e Fridolin. Toga{ se seti deka mora da izgleda mnogu neobi~no, ja simna {apkata,
go zakop~a paltoto pod koe mu se mavta{e mona{kata obleka. Odnovo svrte na agolot; stigna vo
nekoja glavna prigradska ulica, nekoj ~ovek oble~en vo selsko pomina pokraj nego i go pozdravi
kako {to se pozdravuva sve{tenik. Svetlinata od eden fener pa|a{e vrz ku}ata na agolot, kade
be{e postavena tabla so imeto na ulicata. Libhartstal, zna~i ne e mnogu daleku od ku}ata {to ja
napu{ti pred pomalku od eden ~as. Za mig pomisli da se vrati i vo blizina na ku}ata da po~eka
i da vidi {to }e se slu~i. No vedna{ se otkaà od takvata pomisla zatoa {to taka bi se izloìl
na golema opasnost, a zagatkata sepak bi ostanala nere{ena. Pretstavata za toa {to sega moèbi
se slu~uva vo vilata go ispolnuva{e so bes, o~aj, sram i strav. Ovaa du{evna sostojba be{e do taa
mera nepodnosliva {to Fridolin re~isi zaàli {to skitnikot koj go presretna ne go napadna,
da, re~isi zaàli {to ne leì proboden so no` pokraj nekoja taraba vo nekoja pusta uli~ka. Na
24
okno.mk
toj na~in, ovaa besmislena no} so svoite budalesti, isprekinati avanturi na krajot bi dobila
nekakva smisla. A sega, da se vrati doma tuku taka, mu izgleda{e duri i sme{no. No s$ u{te ne
be{e s$ izgubeno. Utre e nov den. Toj se zakolna deka nema da se smiri s$ dodeka odnovo ne ja najde
ubavata èna ~ija{to zaslepuva~ka golotija go opi. Duri toga{ pomisli na Albertina, no taka
kako da treba i nea doprva da ja osvojuva, kako taa da ne moè{e, kako da ne smee{e da bide negova
pred toj da legne so site drugi od ovaa no}, so golite èni, so Pjereta, so Marijana, so malata
kurva od tesnata uli~ka. Dali ne treba da se potrudi da go pronajde drskiot student koj go turna
i da go predizvika na dvoboj so sabji, ili u{te podobro, so pi{toli? [to mu zna~i sopstveniot,
a {to ìvotot na nekoj drug? Dali sekoga{ toj se stava na kocka po dol`nost, poradi `rtvuvawe,
a nikoga{ od zadovolstvo, poradi strast ili ednostavno, poradi mo`nosta da se odmeri so sudbinata?!
Odnovo si pomisli deka vo svoeto telo moèbi ve}e ima bakterii od nekoja smrtonosna bolest.
Kolku bi bilo besmisleno da umre poradi toa {to edno dete bolno od difterija mu se naka{lalo
v lice? Moèbi e ve}e bolen. Da nema treska? Da ne leì doma, vo svojot krevet, a seto ova koe
veruva deka go doìveal e samo delirium?!
Fridolin gi otvori o~ite kolku {to moè{e, pomina so dlankata preku ~eloto i obrazite, go
napipa pulsot. Odvaj malku zabrzan. S$ e vo red. Be{e napolno buden.
Prodolì po ulicata kon gradot. Nekolku koli na pazarxii doa|aa odzadi, a potoa protandrkaa
kraj nego. Toj odnovo sre}ava{e siroma{no oble~eni lu|e za koi denot ve}e po~nuva{e. Zad prozorecot od edna kafeana, pokraj masata na koja trepere{e plamen~e od gas, sede{e debel ~ovek
so {al okolu vratot, so glavata me|u racete, i spie{e. Okolu ku}ite s$ u{te be{e temno, samo
po nekoj prozorec be{e osvetlen. Na Fridolin mu se ~ine{e deka ~uvstvuva kako lu|eto poleka
se budat, kako da gi gleda{e vo nivnite kreveti kako se protegaat i se podgotvuvaat za nivniot
siroma{en, gor~liv den. I pred nego be{e eden den, no ne siroma{en i tegoben. Srceto mu zatreperi i toj stana svesen za radosta {to po nekolku ~asa oble~en vo bel mantil }e moè da {eta me|u
krevetite na svoite bolni. Na sledniot sviok stoe{e ~eza so eden kow, voza~ot spie{e na svoeto
sedi{te, no Fridolin go razbudi, mu ja kaà adresata i se ka~i.
V
Be{e ~etiri ~asot izutrina koga se ka~uva{e po skalite do svojot stan. Prvin otide vo ordinacijata, gri`livo go zaklu~i kostimot vo eden orman i bidej}i ne saka{e da ja razbudi Albertina, u{te
pred da vleze vo spalnata, gi sobu ~evlite i oblekata. Vnimatelno ja zapali no}nata lamba pokraj
svojot krevet. Albertina leè{e mirno, so racete pod glavata, usnite & bea poluotvoreni, bolna
senka ima{e okolu niv; be{e toa lice {to Fridolin ne go poznava{e. Se navedna vrz nejzinoto
~elo koe vedna{, kako pri dopir, se zbr~ka, izrazot na liceto & stana mo{ne neobi~en; odedna{,
s$ u{te vo son, taa se nasmea tolku piskavo, {to Fridolin se ispla{i. Nesakaj}i toj ja vikna
po ime. Taa odnovo se nasmea, kako da mu odgovara na mo{ne neobi~en, re~isi neprijaten na~in.
Fridolin ja povika u{te edna{, posilno. Sega taa gi otvori o~ite poleka, so napor, gleda{e
vko~aneto vo nego, kako da ne go prepoznava.
Albertina!, izvika toj po tretpat. Se ~ine{e deka taa duri toga{ se osvesti. Vo nejzinite o~i
se ~ita{e izraz na odbivnost, na strav, da, na uàs. Taa gi ispruì racete nesvesno, kako da be{e
vo nekoj o~aj, ustata & ostana otvorena.
[to ti e?, pra{a Fridolin so prigu{en zdiv. I otkako taa i ponatamu go gleda{e vko~aneto,
toj dodade sakaj}i da ja uspokoi: Toa sum jas, Albertina. Taa vozdivna dlaboko, se obide da se nasmevne, gi spu{ti racete vrz pokrivkata i kako od daleku zapra{a: Zarem ve}e se razdenilo?
Re~isi, odgovori Fridolin. Pomina ~etiri. Jas tuku{to dojdov doma. Taa mol~e{e. Toj
prodolì: Dvorskiot sovetnik po~ina. Be{e ve}e umren koga pristignav i, se razbira, ne moèv
doma{nite vedna{ da gi ostavam sami.
Taa klimna so glavata, no se ~ine{e deka odvaj go slu{na i u{te pomalku go razbra, kako da gleda{e
niz nego vo nekoja praznina, a nemu mu se stori - kolku li besmislena misla vo toj mig - deka taa
sekako znae {to doìvea toj vo ovaa no}. Se navedna i go dopre nejzinoto ~elo. Taa zatreperi.
okno.mk
25
[to ti e?, odnovo ja pra{a.

Taa samo poleka odmavna so glava. Toj ja pogali po kosata. Albertina, {to ti e?
Sonuvav, re~e taa otsutno.
I {to sonuva{e?, ja pra{a ne`no.
Ah, tolku mnogu. Ne moàm to~no da se setam.
Moèbi sepak }e se seti{.
Be{e tolku zapletkano... a jas sum umorna. I ti mora da si umoren?
Ni najmalku, Albertina, koj znae dali voop{to }e spijam. Ti znae{, koga doa|am docna doma - najpametno e vedna{ da sednam pokraj rabotnata masa... tokmu vo tie utrinski ~asovi... Toj prekina.
Ne saka{ li, sepak, da mi go raskaè{ sonot? Se nasmevna kako so sila.
Taa odgovori: Ti sekako mora{ malku da pospie{.
Toj se koleba{e malku, a potoa sepak legna i se ispruì svrten kon nea. Vnimava{e da ne ja dopre.
Me~ pome|u nas, si pomisli spomnuvaj}i si za polu{egovitata zabele{ka {to ja napravi vo edna
sli~na prigoda. Dvajcata mol~ea, leèa so otvoreni o~i, obajcata ja ~uvstvuvaa nivnata bliskost,
nivnata oddale~enost. Po nekoe vreme, toj ja stavi rakata pod glava, dolgo ja gleda{e, kako da
saka{e da vidi ne{to pove}e otkolku samo crtite na nejzinoto lice.
Tvojot son!, povtori nenadejno, a se ~ine{e deka taa samo ~eka{e na toa. Mu ja pruì rakata,
toj ja prifati po navika, pove}e raseano otkolku ne`no, gi drè{e nejzinite tenki prsti, kako
da si igra so niv. Taa po~na:
Si spomnuva{ li za sobata vo malata vila na Vorterskoto ezero kade {to ìveev zaedno so
roditelite, ona leto koga se svr{ivme?
Toj kimna so glava.
Taka po~na sonot, kako vleguvam vo taa soba, a ne znam od kade - kako akterka na scena. Znam samo
deka moite roditeli otpatuvale i me ostavile sama. Mi be{e ~udno, zatoa {to utredenta treba{e
da bide na{ata svadba. I svadbeniot fustan go nema{e. Ili moèbi samo taka mi se ~ine{e?
Go otvoriv ormanot za da proveram, a tamu, namesto nevestinskiot fustan ima{e cel kup druga
obleka, nekakvi kostimi, kako za opera, rasko{ni, orientalni. [to da oble~am za svadbata?, si
pomisliv. Odedna{ ormanot se zatvori ili is~ezna, ve}e ne znam. Sobata be{e osvetlena, a nadvor be{e sosema temno... Odnenade`, ti zastana pred nego, te dovedoa robovite od galijata veslaj}
i, a jas gi vidov kako is~eznaa vo temninata. Be{e oble~en vo bogata obleka, vo zlato i svila, na
kolkot nose{e kama so srebreni ukrasi i me ponese niz prozorecot. I jas bev prekrasno oble~ena,
kako princeza, stoevme nadvor, vo nekoja polutemnina, a maglata dosega{e do na{ite zglobovi.
Okolinata ni be{e poznata: tamu be{e ezeroto, pred nas planinski predel, gi vidov i selskite
ku}i, stoeja tamu kako izvadeni od nekoja kutija za igra~ki. A nie dvajcata, ti i jas, nie lebdevme,
ne, letavme preku maglata, a jas si pomisliv: Zna~i, ova e na{eto svadbeno patuvawe. Naskoro ve}
e ne letavme, odevme po edna {umska pateka, onaa {to vodi do Elizabetiniot vrv, i odedna{ se
najdovme visoko na planinata, na ~istinka {to be{e opkruèna so {uma od trite strani, a zad
nas edna strmna karpa se izdiga{e vo visina. Nad nas neboto be{e prekrieno so yvezdi, be{e sino,
se protega{e nadaleku, takvo nebo ne postoi vo stvarnosta i toa be{e pokriv na na{eto bra~no
zasolni{te. Ti me zede v race i mnogu me saka{e.
Se nadevam i ti mene, zabeleà Fridolin so skriena zlo}udna nasmevka.
Jas tebe, u{te pove}e, mu odgovori Albertina seriozno. No kako da ti go objasnam toa. I pokraj
toplata pregratka, na{ata ne`nost kako da be{e pomatena od navestuvaweto na nekakvo predodredeno stradawe. Nenadejno, ve}e be{e utro. Livadata be{e svetla i {arena, {umata naokolu
bogato narosena, a nad karpata treperea son~evite zraci. Treba{e da se vratime me|u lu|eto, be{e
krajno vreme. No toga{ se slu~i ne{to uàsno. Gi nema{e na{ite obleki. Mene me obzede neviden
uàs, gorliv sram koj moè{e da me uni{ti odnatre i istovremeno gnev kon tebe, kako da be{e
samo ti vinoven za takvata nesre}a; - seto toa, uàsot, sramot, gnevot be{e tolku silno i nemo`no
da se sporedi so ni{to drugo {to sum go doìveala na jave. A ti, svesen za svojata vina, gol kako
{to be{e, se spu{ti dolu za da najde{ obleka. I koga is~ezna, mene mi olesna. Nitu mi be{e àl
26
okno.mk
za tebe, nitu bev zagrièna, mi be{e drago {to bev sama, tr~av sre}na po livadata i peev: be{e
toa melodijata na eden tanc {to go ~uvme za vreme na balot pod maski. Mojot glas be{e prekrasen
i posakav da me ~ujat duri dolu, vo gradot. Ne go gledav toj grad, no go znaev. Leè{e dlaboko dolu
pod mene i be{e opkruèn so visoki yidini; eden fantasti~en grad koj nikoga{ nema da moàm
da go opi{am. Ne be{e orientalen, ne be{e ni starogermanski, no ~as ednoto, ~as drugoto, vo sekoj
slu~aj eden odamna i zasekoga{ zaboraven grad. Leèv ispruèna na livadata vo son~eviot sjaj, bev
mnogu poubava otkolku {to sum i dodeka leèv taka, od {umata izleze eden gospodin, mlad ~ovek
vo svetol moderen kostum, koj izgleda{e kako Danecot za kogo v~era ti raskaùvav. Toj ode{e po
svojot pat, mo{ne u~tivo me pozdravi koga pomina pokraj mene, no ne mi obrna vnimanie, se upati
pravo kon karpata i vnimatelno gleda{e, kako da razmisluva{e kako bi moèl da ja sovlada. Vo
toj mig te zdogledav tebe. Vo zaboraveniot grad ti brza{e i ode{e od ku}a do ku}a, od du}an do
du}an, ~as pod senkite, ~as niz nekakov turski bazar, i gi kupuva{e za mene najubavite raboti
koi moèa da se najdat: ali{ta, dolna obleka, ~evli, nakit; seto toa go stava{e vo òlta koèna
~anta vo koja za s$ ima{e mesto. Postojano be{e sleden od tolpa lu|e, koja ne ja gledav, no go
slu{av nejzinoto nejasno vikawe. Toga{ se pojavi drugiot, Danecot koj pred malku stoe{e pred
karpata. Odnovo mi se pribliùva{e od {umata i znaev deka vo me|uvreme go obikolil celiot
svet. Izgleda{e poinaku, no sepak be{e istiot. Povtorno zastana pred karpata, povtorno iz~ezna
i odnovo se pojavi od {umata, is~ezna, se pojavi od {umata; seto toa se povtori dva, tri ili sto
pati. Be{e sekoga{ istiot i poinakov, sekojpat me pozdravuva{e koga pominuva{e i kone~no
zastana pred mene, me pogledna ispituva~ki, jas se smeev predizvikuva~ki kako {to nikoga{ vo
ìvotot ne sum se smeela, toj gi pruì racete kon mene, sakav da pobegnam, no ne moèv... i toj
sleze kaj mene na livadata.
Taa zamol~a. Na Fridolin mu be{e suvo grloto, vo temninata zabeleà deka Albertina so racete
go pokriva liceto.
Neobi~en son, re~e toj. Toa e krajot? I bidej}i taa odre~e, toj prodolì: Toga{ raskaùvaj
ponatamu.
Ne e taka ednostavno, odnovo zapo~na taa. Tie raboti te{ko moàt da se iskaàt. Zna~i, mi
se stori kako da sum preìveala bezbroj denovi i no}i, ne postoe{e nitu vreme, nitu prostor, ja
nema{e ni {umata, ni karpata, nitu pak ~istinkata na koja stoev, ima{e samo beskrajno {iroka
povr{ina, seta so {areni cve}iwa koja se prostira{e nadaleku i se gube{e na site strani na
horizontot. Isto taka, ve}e podolgo - neobi~no e ova podolgo! - ne bev sama, so toj eden ma`, na
livadata. Ne bi moèla da kaàm dali osven mene tuka ima{e u{te tri, deset ili iljada dvojki,
dali gi vidov ili ne, dali mu pripa|av na eden ili i na drugite. No isto kako {to porane{noto
~uvstvo na uàs i sram go nadminuva{e s$ ona {to bi moèlo da se slu~i na jave, taka i vo na{ata
svest, sekako ne postoi ni{to {to bi moèlo da se sporedi so opu{tenosta, so slobodata i sre}
ata {to gi po~uvstvuvav vo sonot. Pri toa, ni za mig ne prestanav da bidam svesna za tvoeto postoewe. Da, vidov kako te fatija vojnicite, mi se ~ini deka me|u niv ima{e i sve{tenici; nekoj
ogromen ~ovek ti gi vrza racete, a jas znaev deka treba da te pogubat. Go znaev toa, a ne ~uvstvuvav
soàluvawe, ne bev uàsnata, kako da mi e ne{to dale~no. Te odvedoa vo eden dvor, ne{to kako
dvor od nekoj zamok. Stoe{e so racete zavrzani odzadi i be{e gol. Isto kako {to moèv jas da
te vidam, iako bev na drugo mesto, i ti me gleda{e mene so ~ovekot koj me drè{e vo pregratka,
kako i site drugi dvojki, taa beskrajna reka od golotija koja se pene{e okolu mene i od koja jas i
~ovekot koj me pregrnuva{e pretstavuvavme samo eden bran. Dodeka ti stoe{e vo dvorot, na eden
od zasvodenite prozorci, me|u crvenite zavesi se pojavi mlada èna so dijadema na glavata, so
purpurna nametka. Toa be{e knegiwata na taa zemja. Gleda{e nadolu kon tebe so strog i pra{alen
pogled. Ti stoe{e sam, drugite, kolku i da bea, stoeja nastrana, potpreni na yidovite, a do mene
dopira{e podmolno, zakanuva~ko mrmorewe i rumor. Toga{, knegiwata se navedna preku parape
tot. Nastana ti{ina, a taa ti dade znak, kako da ti nareduva da se ka~i{ gore, kaj nea, i jas ve}e
znaev deka taa donela odluka da te pomiluva. No ti ne go zabeleà nejziniot pogled ili ne saka{e
da go zabeleì{. Odedna{, s$ u{te so zavrzani race, no sega oble~en vo crna nametka, ti stoe{e
lebdej}i pred nea i toa ne vo nekoja odaja, tuku nadvor, na otvoreno. Taa drè{e v race eden list
pergament - tvojata smrtna presuda - vo koj bea navedeni tvojata vina i pri~inite za presudata.
Taa te pra{a - ne gi slu{nav zborovite, no znaev - dali si podgotven da bide{ nejzin qubovnik,
zo{to vo toj slu~aj smrtnata presuda bi bila ukinata. Ti odre~no odmavna so glavata. Ne se za~udiv
okno.mk
27
zatoa {to toa be{e sosema vo red i ne bi moèlo da bide poinaku, bez ogled na site opasnosti bi
moral ve~no da mi bide{ veren. Knegiwata gi spu{ti ramenata, so rakata dade znak vo prazno i
ti odedna{ se najde vo eden podzemen podrum kade udarite od kam{ikot fu~ej}i se spu{taa vrz
tebe, a jas ne moèv da gi vidam lu|eto koi zamavnuvaa so kam{icite. Krv pote~e od tebe vo potoci, jas ja gledav kako te~e, bev svesna za mojata svirepost, a toa voop{to ne mi be{e neobi~no.
Toga{ knegiwata ti pristapi. Kosata & be{e raspu{tena i & pa|a{e vrz goloto telo, so dvete
race ja drè{e dijademata svrtena kon tebe - a jas znaev deka e toa devojkata od danskiot breg koja
edna{ si ja videl gola na terasata od ku}i~kata za kapa~i. Taa ne izgovori ni zbor, no smislata
na nejzinoto prisustvo tuka, nejzinoto mol~ewe se sostoe{e vo pra{aweto dali bi sakal da stane{
nejzin soprug i vladetel na zemjata. I bidej}i ti odnovo odbi, taa is~ezna nenadejno, a jas vo isto
vreme vidov deka za tebe pravat krst; - ne dolu vo dvorot na zamokot, tuku na beskrajnata cvetna
livada kade jas se odmarav vo pregratkite na mojot qubovnik, me|u drugite qubovni dvojki. Te vidov
kako se dviì{ niz drevnite uli~ki, sam, bez straà, a znaev deka patot ti e obeleàn i deka ne
moè{ da izbega{. Sega se ka~uva{e po {umskata pateka ugore. Te o~ekuvav so napnatost, no bez
da so~uv-stvuvam. Teloto ti be{e prekrieno so brazdi od kam{ikuvaweto koi ve}e ne krvavea. Se
iska~uva{e s$ povisoko, patekata stanuva{e po{iroka, {umata se povle~e od dvete strani i ti
sega stoe{e na rabot od livadata, na ogromna, nesfatliva dale~ina. Me pozdravi nasmevnuvaj}
i se so o~ite, kako da mi dava{e znak deka si ja ispolnil mojata èlba i si mi donel s$ {to mi
treba: obleka i ~evli i nakit. Tvojata grimasa ja smetav za preterano budalesta i besmislena, mi
doa|a{e da ti se potsmevam, da ti se nasmeam v lice - i toa tokmu zatoa {to poradi vernosta kon
mene ja odbi rakata na edna knegiwa, podnese tolku ma~ewa i se doteteravi dotuka za da zagine{
so stra{na smrt. Ti potr~av vo presret, ti isto taka go zabrza svojot ~ekor - po~nav da lebdam,
lebde{e i ti vo vozduhot; no odedna{ se izgubivme eden so drug i znaev deka proletavme eden
pokraj drug. Toga{ posakav barem da moè{ da ja ~ue{ mojata smea, tokmu vo momentot koga }e te
zakovuvaat na krstot. Se smeev kolku {to moèv popiskavo, poglasno. Toa be{e smeata, Fridolin,
so koja se razbudiv.
Zamolkna i ostana sosema nepodvi`na. Toj, isto taka, ne napravi nikakvo dvièwe i ne progovori
ni zbor. Vo toj mig sekoj zbor bi bil slab, laòven i malodu{en. Kolku pove}e taa raskaùva{e,
tolku posme{ni i poni{to`ni mu izgledaa negovite doìvuvawa, onaka kako {to se odvivaa dosega,
i toj se zakolna deka }e gi doìvee do kraj, a potoa verno }e & gi raskaè i so toa }e & se odmazdi na
ovaa èna koja se razotkri vo svojot son onakva kakva {to e, neverna, nemilosrdna i predavni~ki
nastroena, ènata koja vo toj mig ja mraze{e pove}e otkolku {to koga bilo ja qubel.
Duri sega zabeleà deka s$ u{te & gi drì prstite vo svoite race i deka, bez ogled kolku bi sakal
da ja mrazi ovaa èna, ~uvstvuva nepromeneta, no sega ve}e bolna ne`nost kon tie tenki, studeni,
nemu tolku bliski prsti; bez da saka, duri i protiv svojata volja, pred da ja ispu{ti taa dobro
poznata raka, toj ne`no ja dopre so usnite.
Albertina s$ u{te ne gi otvora{e o~ite, a na Fridolin mu se ~ine{e deka gleda kako nejzinata
usta, nejzinoto ~elo, celoto lice se smee so sre}en, vedar i nevin izraz i toj po~uvstvuva i za
nego samiot nerazbirliv poriv da se navedne vrz nea i da ja bakne vo bledoto ~elo. No brgu se
sozede pripi{uvaj}i ja svojata slabost na soznanieto deka po vozbudlivite nastani vo poslednite
nekolku ~asa, razbirlivo e deka po~uvstvuval zamor, koj vo la`nata atmosfera na bra~nata soba
se preobrazil vo kopne` na ne`nost.
Sepak, kako {to voobi~aeno mu se slu~uva{e vo vakvi migovi, bez ogled na toa {to }e stori vo
najskoro vreme, za nego sega be{e neophodno, barem za malku, da izbega vo son i zaborav. I onaa
no} koga po~ina majka mu, toj spie{e, moè{e da spie dlaboko, bez da sonuva, a zo{to ne bi moèl
i sega? Toj se svrte kon Albertina koja se ~ine{e deka odnovo zaspa. Me~ pome|u nas, povtorno si
pomisli. A potoa: leìme eden pokraj drug kako smrtni neprijateli. No toa be{e samo zbor.
VI
Tivkoto tropawe na sluginkata go razbudi vo sedum ~asot. Upati brz pogled kon Albertina. Ne
sekoga{, no ponekoga{ ova tropawe ja bude{e i nea. Utrovo, taa spie{e bez da se pomrdne, duri
premnogu mirno. Fridolin se podgotvi na brzina. Pred da izleze posaka da ja vidi svojata mala
28
okno.mk
}erki~ka. Leè{e spokojno vo svojot bel krevet, so stisnati tupanici, kako {to spijat decata.
Toj ja bakna v ~elo. I u{te edna{, gazej}i na prsti, se pribliì do vratata na spalnata kade
Albertina s$ u{te spie{e, nepodvi`na, kako i pred malku. Potoa zamina. Mona{kata nametka i
{apkata gi ponese so sebe vo svojata crna doktorska ~anta.
Programata za toj den ja podgotvi gri`livo, do poedinosti. Na prvo mesto be{e posetata na eden
mlad, te{ko bolen advokat, koj ìvee{e vo blizina. Fridolin go pregleda vnimatelno, uvide deka
sostojbata malku se podobrila, go izrazi svoeto iskreno zadovolstvo poradi toa i mu ja prepi{a
istata terapija. Potoa zabrzano se upati kon ku}ata kade sno{ti vo podrumot svire{e Nahtigal.
Lokalot s$ u{te be{e zatvoren, no kasierkata vo kafeanata gore znae{e deka Nahtigal ìvee vo
eden mal hotel vo Leopold{tat. Po petnaeset minuti Fridolin ve}e be{e tamu. Stanuva{e zbor
za bedna gostilnica. Vo hodnikot mirisa{e na neprovetrena postela, zagoreno maslo i kafe od
cikorija. Eden vratar so lo{ izgled, so crveni rabovi okolu o~ite, vo sekoe vreme podgotven za
policisko soslu{uvawe, qubezno go izvesti deka gospodin Nahtigal do{ol vo pet ~asot izutrina
vo pridru`ba na dva gospodina ~ii{to lica bile skrieni so visoko zavitkani {alovi, najverojatno so cel nekoj da ne gi prepoznae. Dodeka Nahtigal bil vo svojata soba, gospodata ja platile
negovata smetka za poslednite ~etiri nedeli; koga ni posle polovina ~as toj ne se pojavil, eden
od gospodata li~no go dovel dolu po {to site trojca zaminale kon èlezni~kata stanica Sever.
Nahtigal ostaval vpe~atok deka e krajno voznemiren; duri - zo{to vpro~em na eden ~ovek koj tolku
mnogu vleva doverba ne bi mu ja kaàl seta vistina - se obidel na vratarot da mu podade edno pismo,
no gospodata go spre~ile vo toa. Pismata koi }e dojdat za Nahtigal - taka objasnile gospodata - }e
gi podigne ovlasteno lice. Fridolin se pozdravi i dodeka izleguva{e niz vratata mu be{e milo
{to so sebe ja nose{e doktor-skata ~anta; taka barem ne moèa da go smetaat za gostin na hotelot,
tuku za slu`beno lice. Zna~i, na Nahtigal sega za sega ne mu se slu~ilo ni{to. Mora{e da bide
mo{ne pretpazliv, a za toa ima{e mnogu pri~ini.
Sega Fridolin se upati vo pretprijatieto za izdavawe maski. Mu otvori gospodin Gibizer li~no.
Eve, vi go vra}am pozajmeniot kostim, re~e toj, i bi sakal da go podmiram svojot dolg. Gospodin
Gibizer navede eden umeren iznos, gi zema parite, ja zavede sumata vo edna debela knigovodstvena
kniga i sedej}i zad svojata rabotna masa so ~udewe go pogleda Fridolin koj kako da nema{e namera
da zamine.
Ovde sum, me|u drugoto, zabeleà Fridolin so ton koj bi moèl da mu bide svojstven na nekoj
islednik, i za da porazgovaram so vas vo vrska so va{ata gospo|ica }erka.
Ne{to zatreperi na liceto, okolu nozdrite na gospodin Gibizer; - ne moè{e to~no da se definira,
dali se raboti za nelagodnost, potsmev ili lutina.
Kako go zamisluva toa gospodinot?, pra{a toj so nekakov neodreden ton.
V~era rekovte, re~e Fridolin koj so ra{ireni prsti na rakata se potpira{e na rabotnata masa,
deka va{ata gospo|ica }erka du{evno ne e sosema normalna. Sostojbata vo koja ja zatekovme be{e
sosema blizu do ova tvrdewe. So ogled na toa {to slu~ajot pridonese da bidam u~esnik, ili barem
svedok na onaa nesekojdnevna scena, bi sakal da vi prepora~am, gospodine Gibizer, da pobarate
sovet od lekar.
Gibizer, vrtej}i ja v raka nevoobi~aeno dolgata perodr{ka, go odmeri Fridolin so drzok
pogled.
Moèbi gospodinot doktor e toj koj bi sakal da bide tolku dobar i da prifati da ja lekuva?
Molam da ne mi se stavaat zborovi vo usta, odvrati Fridolin ostro i so malku zaripnat glas,
{to ne sum gi izgovoril.
Vo toj mig se otvori vratata koja vode{e kon vnatre{nite prostorii i eden mlad gospodin so
raskop~an mantil vrz frakot izleze. Fridolin vedna{ zabeleà deka toj e eden od femrihterite
od sno{ti. Bez somnevawe, toj izleze od sobata na Pjereta. Koga Fridolin go zabeleà, se ~ine{e
deka malku se zbuni, no brgu se pribra, go pozdravi patem Gibizer so raka, potoa zapali cigara
pri {to se posluì so zapalkata koja be{e na rabotnata masa i izleze.
A, taka, zabeleà Fridolin so prezrivo treperewe na agolot od ustata i gor~liv vkus na
jazikot.
okno.mk
29
Na {to misli gospodinot?, pra{a Gibizer napolno ramnodu{no.

Vie se otkaàvte, gospodine Gibizer, pogledot na Fridolin zamisleno {eta{e od vratata na
stanot do drugata vrata od koja izleze femrihterot, se otkaàvte od toa da ja povikate policijata.
Poinaku se dogovorivme, gospodine doktor, zabeleà Gibizer studeno i stana, kako da saka{e
da mu dade na znaewe na Fridolin deka audiencijata e zavr{ena. Fridolin se svrte za da zamine,
Gibizer mu ja otvori vratata i so nepodvièn izraz na liceto progovori: Ako gospodinot doktor
povtorno ima potreba... Ne mora da bide samo mona{ka obleka.
Fridolin ja zatvori vratata zad sebe. Zna~i i ova e sredeno, si pomisli so ~uvstvo na lutina koe
i nemu samiot mu se stori preterano. Pobrza niz skalite udolu i se upati kon poliklinikata, a
potoa telefonira{e prvo doma za da se raspra{a dali go pobaral nekoj pacient, dali e dojdena
po{tata i {to ima novo. Sluginkata samo {to mu odgovori, koga Albertina go prezede aparatot i
go pozdravi Fridolin. Go povtori seto ona {to ve}e mu go kaà sluginkata, potoa go izvesti deka
taa {totuku stanala od spiewe i deka se podgotvuva da pojaduva so deteto. Bakni ja od mene, re~e
Fridolin, i neka vi e prijatno.
Mu gode{e nejziniot glas i tokmu zatoa brza{e da prekine. Vsu{nost, saka{e da ja pra{a Albertina {to }e pravi vo tekot na pretpladneto, no {to go zasega toa? Dlaboko vo du{ata toj zavr{i
so nea, a ìvotot odnadvor moè da prodolì kako i dosega. Rusokosata sestra mu pomogna da se
izvle~e od rakavite na paltoto i mu go podade beliot mantil. Pri toa, mu se nasmevna onaka kako
{to se nasmevnuvaat site, bez ogled na toa dali nekoj im obrnuva vnimanie ili ne.
Nekolku minuti podocna toj be{e vo bolni~kata sala. Glavniot lekar ostavil poraka deka poradi
nekoj konzilium nenadejno moral da otpatuva i deka gospodata asistenti treba da ja izvr{at vizitata bez nego. Fridolin, koj vo pridru`ba na studentite ode{e od krevet do krevet, be{e re~isi
sre}en {to ima mo`nost da vr{i pregledi, da pi{uva recepti i da vodi stru~ni razgovori so
lekarskite pomo{nici i bolni~arkite. Ima{e i nekoi novi sostojbi.
Bravarskiot kalfa Karl Redel po~inal vo tekot na no}ta. Sekcirawe popladne vo ~etiri i pol.
Na ènskoto oddelenie se oslobodil eden krevet, no vo me|uvreme povtorno e zafaten. @enata od
krevetot broj sedumnaeset morala da bide prefrlena na hirur{koto oddelenie. Bea razgledani i
nekoi pra{awa vo vrska so personalot. Za novoto postavuvawe na o~noto oddelenie bi moralo da
se odlu~i do zadutre; najgolemi izgledi ima Higelman, profesor od Marburg, koj do pred ~etiri
godini be{e vtor asistent kaj [telvag. Brza kariera, si pomisli Fridolin. Mene nikoga{ nema
da me imaat predvid za rakovoditel na nekoj oddel zatoa {to nemam docentura. Premnogu docna.
Zo{to vpro~em? Bi moèl povtorno da se zanimavam so nau~na rabota, ili barem poseriozno da
prodolàm so ona {to e napraveno dosega. Privatnata praksa dava vremenski prostor.
Toj go zamoli gospodin doktor Fuhstaler da ja prezeme rabotata vo ambulantata iako intimno
mnogu porado bi ostanal tuka otkolku da odi na Galicinberg. No mora{e. Nema{e samo obvrska
sprema samiot sebe da ja istera rabotata do kraj; denes treba{e da zavr{i i nekoi drugi raboti.
Taka, toj odlu~i, za sekoj slu~aj, na gospodin doktor Fuhstaler da mu ja doveri i ve~ernata vizita.
Mladata devojka koja leè{e vo posledniot krevet i za koja se somnevaa deka ima vospalenie na
belite drobovi, mu se nasmevna. Toa be{e onaa istata devojka koja pred izvesno vreme, dodeka ja
pregleduva{e, gi dobliì svoite gradi do negoviot obraz. Fridolin & odgovori so nequbezen
pogled i se svrte so namurteno ~elo. Edna kako i site drugi, si pomisli so gor~ina, i Albertina
ne e nimalku podobra u{te pove}e, taa e najlo{ata. ]e se razvedam od nea. Nikoga{ ve}e nema
da bide dobro.
Na skalite razmeni nekolku zbora so eden kolega od hirur{koto oddelenie. Kako e gospo|ata koja
no}eska e prefrlena tamu? [to se odnesuva do nego, toj ne smeta deka e neophodno da se izvr{i
operacija. Bi moèl li da gi vidi rezultatite od histolo{kite ispituvawa?
Sekako gospodine kolega.
Na agolot od ulicata zema ko~ija. Go izvadi svojot bele`nik, prepravaj}i se pred voza~ot kako vo
toj moment da odlu~uva vo koja nasoka }e se upati. Kon Otakring, re~e, patot kon Galicinberg.
]e vi kaàm kade treba da zastanete.
Dodeka se voze{e, odnovo go obzema bolna vozbuda ispolneta so kopne` i nekako po~uvstvuva deka
30
okno.mk
e svesno vinoven {to vo poslednite nekolku ~asa voop{to ne pomisli na svojata ubava spasitelka.
Dali }e uspee da ja najde ku}ata? Toa ne bi trebalo da bide osobeno te{ko. No pra{aweto be{e:
{to toga{? Da prijavi vo policija? Tokmu toa bi moèlo da ima neprijatni posledici za ènata
koja moèbi se `rtvuva{e ili be{e podgotvena da se `rtvuva za nego. Ili moèbi treba da se
obrati do nekoj privaten detektiv? Toa mu se stori nevkusno i nedostojno. No, {to mu preostanuva
vo toj slu~aj? Nema{e ni vreme, a najverojatno ni talent, pravilno da gi sprovede neophodnite
istraùvawa. Tajno dru{tvo? Da, vo sekoj slu~aj tajno. No tie se poznavaa me|usebno. Aristokrati,
moèbi i dvorski gospoda? Pomisli na nekoi poznati nadvojvodi koi bi bile sposobni za takvi
{egi. A damite? Najverojatno pribrani od javni ku}i. No, toa voop{to ne be{e sigurno. Vo sekoj
slu~aj, odbrana stoka. A ènata koja se `rtvuva{e za nego? Se `rtvuva{e? Zo{to postojano si
voobrazuva deka navistina stanuva zbor za `rtva! Komedija. Se razbira deka seto toa be{e ko
medija. Vsu{nost, bi trebalo da se raduva {to pomina tolku evtino. Pa, da, go so~uva svoeto dobro
drèwe. Kavalerite moèa da zabeleàt deka toj ne be{e bilo koj. I taa, sekako, go zabeleà toa.
Najverojatno toj & be{e podrag od site tie nadvojvodi ili nim sli~ni.
Na krajot od Libhartstal, kade patot vodi naglo ugore, toj sleze i za da se ~uvstvuva posiguren, ja
otkaà ko~ijata. Neboto be{e bledosino, so beli obla~iwa, a sonceto sjae{e so proletna toplina.
Se svrte - nema{e ni{to somnitelno. Niedna ko~ija, nieden pe{ak. Se ka~uva{e poleka. Paltoto mu teè{e; go soble~e i go prefrli preku ramo. Dojde do ona mesto kade sporednata ulica vo
koja be{e onaa ku}a, svrtuva{e na levo; ne se somneva{e deka gre{i; taa vode{e prudolu, no ne
be{e tolku strmna kako {to mu se ~ine{e minatata no}. Mirna ulica. Vo edna gradina ima{e
grmu{ki od rozi koi bea gri`livo nagrnati so slama, a vo edna druga, potamu, detska koli~ka;
detence oble~eno vo sina pletena obleka tr~ka{e tamu-vamu; na prozorecot na prizemjeto stoe{e
mlada èna nasmevnuvaj}i se. Potoa naide na neizgradeno zemji{te, pa dojde do edna ogradena i
neuredena gradina, potoa edna vila, potoa trevnik i, bez somnenie, ova ovde sekako be{e ku}ata
koja ja bara{e. Voop{to ne izgleda{e golema, nitu rasko{na. Se rabote{e za ednokatna vila vo
skromen ampir stil koja o~igledno neodamna be{e renovirana. Zelenite àluzini bea spu{teni
i nema{e nikakva traga deka nekoj ìvee vo nea. Fridolin se obyrna okolu sebe. Nema{e nikogo;
tamu dolu, se oddale~uvaa dve deca so knigi pod mi{ka. Zastana pred vratata od gradinata. I
{to sega? Ednostavno, da se vrati? Mu se vide sme{no. Go pobara yvon~eto. [to }e re~e ako mu
otvorat? Sosema ednostavno - dali ovaa ubava ku}a se iznajmuva letno vreme? No vratata od ku}ata
se otvori sama, eden povozrasen sluga, oble~en vo ednostavna utrinska livreja izleze i dvièj}i
se bavno po tesnata pateka, se upati kon nadvore{nata vrata. Vo rakata drè{e edno pismo koe
niz re{etkite na ogradata nemo mu go podade na Fridolin komu srceto zabrzano mu ~uka{e.
Za mene?, pra{a pelte~ej}i. Slugata kimna so glava, se svrte, zamina, a vleznata vrata od ku}ata
se zatvori zad nego. [to zna~i sega ova? se pra{uva{e Fridolin. Kone~no od nea? Moèbi ku}ata
e nejzina? Toj brzo pojde ugore po ulicata i duri toga{ zabeleà deka na kovertata stoi negovoto
ime napi{ano so ispraven dostoinstven rakopis. Na agolot toj go otvori pismoto i pro~ita:
Otkaète se od va{ite istraùvawa koi se potpolno beskorisni i ovie zborovi smetajte gi za
vtora opomena. Vo va{ interes se nadevame deka nema da ima i sledna. Go ispu{ti listot.
Ovaa vest napolno go razo~ara, vo sekoj pogled; vo sekoj slu~aj be{e poinakva od onaa {to toj
budalesto ja smeta{e za mo`na. Kako i da e, tonot na porakata be{e zabeleìtelno vozdràn, bez
ostrina. Ima{e soznanie deka lu|eto {to mu ja ispratile porakata, vo nikoj slu~aj ne se ~uvstvuvaat sigurno.
Vtora opomena? Zo{to? A, da, no}eska mu be{e upatena prvata. No zo{to vtora, a ne posledna?
Sakaat li u{te edna{ da ja stavat na proba negovata hrabrost? Treba li da poloì u{te eden
ispit? Od kade mu go znaat imeto? Ne e ni{to ~udno, najverojatno go prisilile Nahtigal da im
go otkrie. Osven toa - nevolno se nasmevna poradi svojata raseanost - na postavata od negovata
bunda bea so{ieni negovite inicijali i adresata.
Sepak, iako ne stasa podaleku otkolku {to be{e, pismoto go uspokoi, a toj ne znae{e zo{to. Be{e
ubeden deka ènata za ~ija{to sudbina se pla{e{e, e ìva i deka zavisi samo od nego dali }e ja
najde dokolku postapuva vnimatelno i lukavo.
Koga stasa doma, malku umoren no vo ubavo raspoloènie koe go ~uvstvuva{e kako ne{to la`no,
Albertina i deteto ve}e bea ru~ale, no mu pravea dru{tvo dodeka jade{e. Taa sedna sproti nego,
okno.mk
31
istata onaa koja no}eska spokojno dozvoli da go raspnat na krst, so angelski pogled na doma}inka
i majka, a toj, i samiot v~udoviden, ne po~uvstvuva nikakva omraza kon nea. Jade{e so apetit; be{e
malku voznemiren, no vedro raspoloèn i vo svoj stil po~na ìvo da raskaùva za nebitni profesionalni slu~ki od izminatiot den, osobeno za onie koi se odnesuvaa na li~nite odnosi pome|u
lekarite, za koi ima{e obi~aj mnogu podrobno da ja informira Albertina. Zboruva{e za toa kako
e mo{ne sigurno deka Higelman }e bide imenuvan i deka toj samiot ima namera poenergi~no da
prodolì so svojata nau~na rabota. Na Albertina & be{e poznato takvoto negovo raspoloènie,
znae{e deka toa ne moè da trae dolgo, a tivkata nasmevka go otkri nejziniot somne`. Fridolin
se razèsti, a Albertina go uspokojuva{e miluvaj}i go po kosata. Toga{ toj se trgna i se svrte
kon deteto osloboduvaj}i go ~eloto od ma~niot dopir. Go zema devoj~eto v skut i po~na da go lula
na kolenoto koga sluginkata vleze i go izvesti deka go ~ekaat nekolku pacienti. Fridolin stana,
kako da se oslobodi od ne{to, patem & napomena na Albertina deka bi moèla vo ova ubavo, son~evo
popladne da se pro{eta so deteto, i pojde vo svojata ordinacija.
Vo tekot na slednite dva ~asa Fridolin ima{e {est stari i dva novi pacienti. So sekoj od niv
be{e krajno koncentriran, gi pregleduva{e, prave{e bele{ki, pi{uva{e recepti i se raduva{e
{to posle dve neprespani no}i se ~uvstvuva prekrasno sve` i duhovno sosema bistar.
Po obavuvaweto na pregledite, kako i obi~no, toj pojde da gi vidi svojata èna i deteto i be{e
zadovolen koga dozna deka majka & na Albertina do{la na gosti, a devoj~eto u~i francuski so
gospo|icata. I duri na skalite povtorno stana svesen deka siot ovoj red, seta ovaa odmerenost,
seta sigurnost na negovoto postoewe, vsu{nost pretstavuvaat privid i laga.
I pokraj toa {to gi otkaà popladnevnite viziti, ne{to go vle~e{e da pojde do klinikata. Tamu
ima{e dva slu~ai koi bea mo{ne interesni za negovata nau~na rabota {to mu be{e vo plan i so
koi toj vo posledno vreme se zanimava{e poangaìrano od dotoga{. Potoa poseti u{te eden bolen
vo centarot na gradot i koga zastana pred starata ku}a vo ulicata [rajfogel ve}e be{e sedum
~asot. Duri sega, otkako pogleda kon prozorecot na Marijana, nejziniot lik koj vo me|uvreme
sosema izblede, oìvea pove}e od site drugi. Da, ovde nema da mu bide lo{o. Bez nekoj poseben
napor, ovde bi moèl da po~ne so odmazduvaweto, ovde za nego nema nekoja te{kotija, nema opasnost; a ona, pred koe drugite moèbi bi se povlekle, imeno pred izmamata na svr{enikot, toa za
nego pretstavuva{e nov predizvik. Da, izmama, predavstvo, laga, igrawe komedija, tamu i vamu,
pred Marijana, pred Albertina, pred onoj dobar doktor Rediger, pred celiot svet; da vodi neka
kov dvoen ìvot, da bide po`rtvuvan, doverliv lekar koj mnogu vetuva, primeren soprug i tatko
na semejstvoto, a istovremeno razvratnik, zavodnik, cinik koj si poigruva so lu|eto, so maì i
èni, kako {to }e mu se posaka - vo toj mig ova go smeta{e za ne{to mo{ne vredno - a najvrednoto
bi se sostoelo vo toa {to odredeno vreme podocna, koga Albertina }e se po~uvstvuva bezbedna vo
svojot bra~en i semeen ìvot, toj so studena nasmevka }e & gi priznae site svoi grevovi za da & se
odmazdi za seta gor~ina i sram {to taa mu gi predizvika vo sonot.
Vo hodnikot se sretna so doktor Rediger koj naivno i srde~no mu pruì raka.
Kako e gospo|ica Marijana?, pra{a Fridolin. Dali se uspokoi malku?
Doktor Rediger gi svi ramenata. Taa odamna be{e podgotvena za krajot, gospodine doktor. Samo
{to denes, na pladne, koga go odnesoa mrtovecot ...
Ah, zarem toa ve}e pomina?
Doktor Rediger kimna so glava. Pogrebot }e bide utre vo tri popladne...
Fridolin gleda{e pred sebe. Rodninite sekako se kaj Marijana?
Ne, zaminaa, odgovori doktor Rediger, sega e sama. ]e se izraduva koga }e ve vidi, gospodine
doktor. Utre }e ja odvedeme vo Medling, mislam, majka mi i jas, a otkako go zabeleà pra{alniot
u~tiv pogled na Fridolin, prodolì: Moite roditeli tamu imaat mala ku}i~ka. Doviduvawe,
gospodine doktor. Imam da sredam u{te nekoi raboti. Kolku rabota ima koga }e se slu~i vakvo
ne{to! Se nadevam deka }e se vidime koga }e se vratam, gospodine doktor. Toj izleze od hodnikot
i ve}e be{e na ulica.
Fridolin se koleba{e za mig, a potoa poleka po~na da se ka~uva po skalite nagore. Zayvoni. Marijana mu otvori. Be{e oble~ena vo crno, okolu vratot ima{e |erdan od crn }ilibar koj nikoga{
porano ne go nosela. Taa pocrvene.
32
okno.mk
Me ostavivte dolgo da ve ~ekam, re~e so tivka nasmevka.

Prostete, gospo|ice Marijana, denes imav isklu~itelno naporen den.
Ode{e po nea, niz sobata na pokojnikot kade sega krevetot be{e prazen, do sosednata prostorija
kade sno{ti, pod slikata na oficerot vo bela uniforma, ja napi{a umrenicata za sovetnikot.
Na rabotnata masa gore{e lamba, taka {to sobata be{e dvojno osvetlena. Marijana mu ponudi da
sedne na crniot koèn divan, a taa sedna sproti nego, pokraj rabotnata masa.
Tuku{to se sretnav so gospodin doktor Rediger vo hodnikot. Zna~i, u{te utre zaminuvate na
selo.
Marijana go gleda{e, be{e za~udena od studeniot ton na negovoto pra{awe, pa zatoa samo gi svi
ramenata koga toj prodolì u{te posurovo: Smetam deka toa e mnogu pametno. Potoa objektivno
objasni deka za nea }e bide mnogu podobro da bide na sve` vozduh i vo nova sredina.
Taa sede{e nepodvi`no, solzite & te~ea niz obrazite. Toj ja gleda{e bez da so~uvstvuva, be{e
duri i netrpeliv; go obzema{e strav od pomislata deka taa vo sledniot mig moè da se najde pred
negovite noze i da go povtori v~era{noto priznanie. Bidej}i taa mol~e{e, toj naglo stana. Mnogu
mi e àl, gospo|ice Marijana, re~e i pogleda na ~asovnikot.
Taa ja podigna glavata, go pogleda Fridolin, a solzite i ponatamu te~ea niz nejzinoto lice.
Saka{e da & upati nekoj ubav zbor, no ne be{e vo sostojba da go stori toa.
Sekako }e ostanete nekolku dena na selo, po~na toj prisiluvaj}i se. Se nadevam deka }e mi se
javite... Vpro~em, gospodin doktor Rediger me izvesti deka svadbata }e bide brzo. Dozvolete mi
u{te denes da vi poèlam mnogu sre}a.
Taa ostana nepodvi`na, kako voop{to da ne be{e svesna za negovite èlbi za sre}a, za negovoto
zaminuvawe. pruì raka, taa ne ja prifati, a toj, so glas vo koj ima{e prekoruvawe, povtori:
Cvrsto sum ubeden deka }e me izvestite kako ste. Doviduvawe, gospo|ice Marijana. Taa sede{e
kako skameneta. Toj pojde, na vratata zastana za mig, kako da saka{e da & dade u{te malku vreme
za da go povika da se vrati, no taa ne napravi ni{to i vratata se zatvori zad nego. Nadvor, vo
hodnikot toj po~uvstvuva ne{to kako kaewe. Vo eden moment si pomisli da se vrati, no oseti deka
toa bi bilo pred s$ mnogu sme{no.
I {to sega? Da odi doma? Kade inaku! Denes nema da moè da prezeme ni{to pove}e. A utre? [to?
I kako? Se ~uvstvuva{e nesposoben, bespomo{en, s$ mu bega{e od race; s$ stana nestvarno, duri
i negoviot dom, negovata èna, negovoto dete, profesijata, da, samiot toj koj so zabludeni misli
vo ovie ve~erni ~asovi i ponatamu mehani~ki se dviè{e niz ulicite.
âsovnikot na Gradskata ku}a ot~uka sedum i polovina. Be{e sosema seedno kolku e ~asot; pred
nego be{e seto vreme. Ni{to, nikoj ne go interesira{e. Po~uvstvuva soàluvawe kon samiot
sebe. Bez da ima nekoja namera, sosema beglo si pomisli da pojde do nekoja èlezni~ka stanica,
da otpatuva, sosema seedno kade, da is~ezne za site lu|e koi go znaat, da se pojavi odnovo nekade
vo tu|ina, da zapo~ne nov ìvot kako nekoj drug, nov ~ovek. Se seti na nekoi neobi~ni slu~ai na
bolesti koi mu bea poznati od psihijatriskata literatura, kade stanuva{e zbor za dvojna egzistencija: eden ~ovek koj imal sosema sreden ìvot, is~eznal nenadejno, go snemalo, se vratil po
nekolku meseci ili godini, voop{to ne se se}aval kade bil vo toa vreme, a podocna go prepoznal
nekoj koj nekade vo nekoja dale~na zemja imal sredba so nego, dodeka ~ovekot koj se vratil doma ne
znael ni{to za toa. Takvi slu~ai se retki, no gi ima, dokaàni se. Makar i vo blaga forma, nekoi
lu|e gi doìveale. Na primer, koga ~ovek se vra}a od sonot. Se razbira, toj si spomnuva... No sekako
ima sni{ta {to se zaboravaat, od koi ne ostanuva ni{to osven nekakvo zagado~no raspoloènie,
edna tainstvena za{emetenost. Ili, ~ovek se se}ava za toa podocna, mnogu podocna i ve}e ne znae
dali ne{to navistina doìveal ili samo sonuval. Samo - samo...
I dodeka ode{e taka i nesakaj}i se pribliùva{e do svojot stan, se najde vo blizina na malata,
temna ulica koja be{e na lo{ glas i vo koja pred pomalku od dvanaeset ~asa slede{e edna izgubena
du{a i prestojuva{e vo nejzinoto bedno no prijatno ìveali{te. Izgubena, tokmu taa? I zo{to
tokmu taa ulica da e na lo{ glas? Kako toa, postojano, od nekoja troma navika, zavedeni od zborovite, gi imenuvame ili ocenuvame ulicite, sudbinite, lu|eto. Zarem taa mlada devojka vo osnova ne
be{e najmilata, da, naj~istata vo sporedba so site onie so koi go povrzuvaa neobi~nite nastani od
minatata no}? ûvstvuva{e trogatelnost koga misle{e na nea. Toga{ se seti za svojata v~era{na
okno.mk
33
namera; brzo odlu~i i vo najbliskata prodavnica kupi razni slatki; i dodeka so kutijata v race
ode{e pokraj yidovite od ku}ite, ~uvstvuva{e radost poradi soznanieto deka saka da napravi
barem ne{to mudro, duri moèbi i pofalno. Koga dojde do vlezot na zgradata, sepak ja krena
jakata od paltoto i preskoknuvaj}i po nekolku skali odedna{, stasa do vratata - yvonoto odekna
neprijatno; mu olesna koga edna èna so lo{ izgled go izvesti deka gospo|ica Mici ne e doma. No
u{te pred taa da ja prifati kutijata {to & be{e nameneta na otsutnata devojka, vo pretsobjeto se
pojavi edna druga, u{te pomlada i ne pomalku ubava devojka, nagrnata so bawarka, i re~e: Kogo
bara gospodinot? Gospo|ica Mici? Taa nema da se vrati doma naskoro.
Postarata & dade znak da mol~i; no Fridolin kako da saka{e vedna{ da mu se potvrdi ona {to,
nekako, go nasetuva{e, zabeleà ednostavno: Taa e vo bolnica, neli?
Pa, koga gospodinot ve}e znae. No nie sme zdravi, fala mu na Boga, izvika taa radosno i mu se
pribliì na Fridolin so poluotvoreni usni, drsko zafrlaj}i so svoeto bujno telo, pri {to bawarkata se razlabavi. Fridolin re~e odbivaj}i ja: Na minuvawe sum i sakav samo da & donesam ne{to
na Mici - odedna{ sam na sebe si zali~i na gimnazijalec. Potoa, so poinakov, profesionalen
ton, prodolì: Na koj oddel e smestena?
Pomladata mu go kaà imeto na profesorot na ~ija{to klinika Fridolin rabote{e pred nekolku
godini. Potoa umilno dodade: Dajte mi ja kutijata, utre }e & ja odnesam. Bidete sigurni deka
ni{to nema da ~epnam. ]e ja pozdravam od vas i }e & prenesam deka ne ste ja izneverile.
Mu prijde u{te poblizu i mu se nasmevna. No koga toj se povle~e, taa vedna{ se otkaà i zabeleà:
Po {est ili najmnogu osum nedeli, re~e doktorot, }e se vrati doma.
Koga izleze na ulica Fridolin po~uvstvuva solzi vo grloto; no znae{e deka toa ne e poradi toa
{to e trognat od ona {to go razbra, tuku deka nervite mu otkaùvaat. Namerno za~ekori pobrzo i
poìvo, vo soglasnost so raspoloènieto {to go obzema{e. Dali ova {to go doìvea, pretstavuva{e
u{te eden, posleden znak deka vo s$ mora da pretrpi neuspeh? Zo{to? Toa {to izbegna takva golema
opasnost, moè{e da bide dobar znak. A dali toa be{e tokmu ona {to mu zna~e{e: da ja izbegne
opasnosta? Mu pretstoeja u{te mnogu drugi ne{ta. Vo nikoj slu~aj ne misle{e da se otkaè od
istraùvawata vo vrska so prekrasnata èna od sno{ti. No sega ve}e nema{e vreme za toa. Osven
toa, mora{e mnogu vnimatelno da razmisli na koj na~in }e prodolì da istraùva. Da, koga bi
imal nekogo so kogo bi se posovetuval! No ne znae{e komu bi moèl da mu se doveri vo vrska so
avanturata od minatata no}. Ve}e so godini ne be{e blizok so nikogo, osven so èna mu, a od nea
ne bi moèl da bara sovet vo ovoj slu~aj. Moè da se sfati sekako, no taa no}eska dozvoli da go
raspnat na krst.
Sega znae{e zo{to namesto vo pravec na negoviot dom, nozete nesakaj}i go nosea vo sprotivna
nasoka. Ne saka{e, ne moè{e sega da izleze pred Albertina. Najdobro bi bilo da ve~era nadvor,
potoa da gi pogleda dvata slu~ai na oddelenieto - i vo nikoj slu~aj da ne odi doma - doma! - pred
da bide siguren deka Albertina }e ja najde zaspana.
Vleze vo edna kafeana, vo edna od podobrite i pomirnite, blizu do Gradskata ku}a, telefonira{e
doma da ne go ~ekaat za ve~era, brzo ja spu{ti slu{alkata za da nema mo`nost da se ~ue so Albertina,
sedna pokraj prozorecot i ja pottrgna zavesata. Malku podaleku, vo agolot sedna eden gospodin koj
be{e oble~en vo temno palto, inaku sosema neupadlivo. Fridolin se potseti deka denes nekade
ja videl taa fizionomija. Moèbi e slu~ajno. Go zema ve~erniot vesnik i, kako {to go stori toa
minatata ve~er vo edna druga kafeana, pro~ita nekolku reda; informacii za politi~kite nastani, teatar, umetnost, literatura, za razni pogolemi i pomali nere{eni slu~ai. Vo nekoj grad
vo Amerika za ~ie ime nikoga{ ne ~ul, izgorel teatarot. Oxa~arot Petar Konrad se frlil od
prozorec. Na Fridolin mu se vide nekako neobi~no toa {to i oxa~arite ponekoga{ se samoubivaat
i bez da saka se zapra{a dali toj prethodno se izmil ili se frlil onaka crn kakov {to bil. Vo
eden ugleden hotel, vo centarot na gradot, utrovo se otrula edna èna, dama koja otsednala pred
nekolku dena i bila prijavena kako baronica D., edna vpe~atlivo ubava dama. Fridolin ve}e na
setuva{e ne{to. Damata do{la doma vo ~etiri ~asot nautro vo pridru`ba na dva gospodina koi
se pozdravile so nea na vratata. êtiri ~asot. Tokmu vo toa vreme, toj isto taka stasa doma. Okolu
pladne najdena e vo svojot krevet, vo nesvesna sostojba - taka pi{uva{e vo vesnikot - so znaci na
te{ko truewe... Edna vpe~atlivo ubava mlada dama... Pa, ima takvi vpe~atlivo ubavi mladi dami...
Nema{e nikakov povod da se pretpostavuva deka baronicata D., odnosno damata koja otsednala vo
34
okno.mk
hotelot pod imeto baronica D. i nekoja izvesna druga se edna ista li~nost. Ama, sepak - srceto mu
~uka{e silno, a vesnikot mu zatrepri v raka. Vo eden ugleden gradski hotel... vo koj? Zo{to tolku
tainstveno? Tolku diskretno?
Go spu{ti vesnikot i vide kako ~ovekot vo agolot go krie svoeto lice zad edno ilustrirano
spisanie, kako zad zavesa. Fridolin vedna{ go podigna vesnikot i vo toj moment ve}e znae{e deka
baronicata ne moè da bide nikoj drug osven ènata od sno{ti... Vo eden ugleden gradski hotel...
Ne be{e golem brojot na onie koi bi do{le predvid - za edna baronica D... [to saka neka bide - }
e mora da ja sledi ovaa traga. Go povika kelnerot, plati, zamina. Na vratata se svrte u{te edna{
za da go pogleda somnitelniot gospodin vo agolot. No nego ve}e go nema{e tamu...
Te{ko truewe... No taa bila ìva... Vo momentot koga ja na{le, taa s$ u{te bila ìva. Kone~no,
nemalo nikakva pri~ina da ne ja spasat. Vo sekoj slu~aj, bez ogled dali e ìva ili ne, toj }e ja
najde. I }e ja vidi - vo sekoj slu~aj - ìva ili mrtva. ]e ja vidi; nikoj na svetov nema da moè da
go spre~i da ja vidi ènata koja poradi nego, da za nego, pojde vo smrt. Toj be{e vinoven za nejzinata smrt - samo toj - ako stanuva zbor za nea. Da, taa e. Vo ~etiri ~asot nautro do{la doma vo
pridru`ba na dvajca! Najverojatno onie istite koi nekolku ~asa podocna go odvele Nahtigal na
èlezni~kata stanica. Ovie gospoda, sekako, nemaat ~ista sovest.
Stoe{e na golemiot prostran plo{tad, pred Gradskata ku}a, i gleda{e na site strani. Pred sebe
moè{e da vidi mal broj lu|e, a somnitelniot gospodin od kafeanata ne be{e me|u niv. I da e
taka, gospodata stravuvaa deka toj e nadmo}en. Fridolin pobrza, najmi ko~ija, otide najprvin vo
hotelot Bristol i se raspra{a kaj portirot, kako da e ovlasteno i zadolèno lice, dali gospo|ata
baronica D. za koja se znae deka utrinava se otrula, otsednala vo ovoj hotel. Portirot ne izgleda{e
za~uden, moèbi smeta{e deka Fridolin e od policijata ili nekoe slu`beno lice, no vo sekoj
slu~aj odgovori u~tivo deka tragi~niot nastan se slu~il vo hotelot Nadvojvoda Karl...
Fridolin vedna{ otide vo poso~eniot hotel i dobi informacija deka baronicata D., {tom ja
na{le, vedna{ bila prenesena vo Op{tata bolnica. Fridolin se raspra{a kako bil otkrien
obidot za samoubistvo. [to gi nateralo na pladne da se zagriàt za damata koja vpro~em se vratila doma duri vo ~etiri ~asot nautro? Sosema ednostavno: dva gospodina (zna~i, povtorno dva
gospodina!) se raspra{uvale za nea vo edinaeset ~asot pretpladne. Bidej}i damata ne se odyvala
na telefonskite povici, sobaricata tropnala na nejzinata vrata; povtorno nikoj ne odgovoril, ne
se slu{alo nikakvo dvièwe, a vratata bila zatvorena odnatre, taka {to ne preostanalo ni{to
drugo osven da se otvori nasilno i toga{ ja na{le baronicata vo krevetot vo nesvesna sostojba.
Vedna{ bile izvesteni spasuva~koto dru{tvo i policijata.
A dvata gospodina?, pra{a ostro Fridolin i samiot sebe si zali~i na nekoj od tajnata policija.
Da, gospodata, na toa sekako treba da se misli, no tie vo me|uvreme is~eznale bez traga. Vpro~em,
vo nikoj slu~aj ne moèlo da stane zbor deka se raboti za baronicata Dubieski koja vo hotelot se
prijavila pod toa ime. Taa za prvpat otsednala vo ovoj hotel, a familija so takvo ime voop{to
ne postoi, barem ne blagorodni~ka.
Fridolin se zablagodari za informacijata, brzo se oddale~i zatoa {to eden od direktorite na
hotelot, koj {totuku pristigna, po~na da go nabquduva so neprijatna qubopitnost, se ka~i odnovo
vo ko~ijata i nara~a da go odvedat vo bolnicata. Nekolku minuti podocna, vo priemnoto oddelenie,
toj dozna ne samo deka navodnata baronica Dubieski e prefrlena na Vtorata interna klinika,
tuku i toa deka taa po~inala - bez da si dojde na sebe - vo pet ~asot popladne i pokraj site napori
na lekarite.
Fridolin di{e{e dlaboko, taka misle{e toj, a ona {to go ispu{ti od sebe vsu{nost be{e dlaboka
vozdi{ka. Deùrniot slu`benik za~udeno go gleda{e. Fridolin se pribra vedna{, qubezno se
zablagodari i sledniot mig ve}e be{e nadvor. Vo parkot okolu bolnicata nema{e re~isi nikogo.
Po edna od aleite vo blizina, pod fenerot ode{e bolni~arka vo sino-bel mantil so rigi i so belo
kap~e. Mrtva, progovori Fridolin kako za sebe. Ako e taa. Ako ne e taa? Ako e u{te ìva, kako
bi moèl da ja najdam?
Kade se nao|a sega trupot na nepoznatata - na ova pra{awe lesno moè{e da najde odgovor. Bidej}i
smrtta nastapila pred nekolku ~asa, sekako e smestena vo mrtove~nicata, na samo nekolku ~ekori
okno.mk
35
odovde. Kako lekar nema da mu bide te{ko da vleze tamu duri i vo ovie docni ~asovi. No - {to
bara tamu? Go znae{e samo nejzinoto telo, nikoga{ ne & go vide liceto, a samo za mig uspea da
ulovi del od negoviot kratkotraen blesok koga ja napu{ta{e salata, ili, poto~no re~eno, koga
be{e nabrkan ottamu. Za ova dosega voop{to ne razmisluva{e, a toa se dolè{e na faktot deka
vo poslednive ~asovi {to izminaa, otkako ja pro~ita vesta vo vesnikot, liceto na samoubiecot,
koe mu be{e nepoznato, si go pretstavuva{e preku crtite na likot na Albertina, da, toj duri sega
so uàs sfati deka pred o~ite postojano mu lebde{e likot na negovata èna koja ja bara{e. I
povtorno se zapra{a, {to vsu{nost bara vo mrtove~nicata? Da, koga bi moèl da ja vidi ìva,
denes, utre - po nekolku godini, koga i da e, kade i da e, vo koja bilo prilika, be{e ubeden deka
sekako bi ja prepoznal spored nejziniot od, spored nejzinoto drèwe, a pred s$ spored glasot. No
sega treba da go vidi povtorno samo nejzinoto telo, telo na edna mrtva èna i lice od koe mu bea
poznati samo o~ite - o~ite koi sega bea zgasnati. Da, gi poznava{e tie o~i i kosata koja vo onoj
posleden mig, pred da bide nabrkan od salata, odedna{ se raspu{ti i go pokri nejzinoto golo telo.
Dali }e bide toa dovolno za da moè so sigurnost da utvrdi deka e ili ne e taa?
So bavni, neodlu~ni ~ekori, se upati kon Patolo{ko-anatomskiot institut minuvaj}i niz dobro
poznatiot dvor koj go opkruùva{e. Vratata ne be{e zaklu~ena, taka {to nema{e potreba da
yvoni. Kameniot pod odeknuva{e pod negovite noze dodeka ode{e po slabo osvetleniot hodnik.
Go opkruì poznatiot i nekako blizok miris na hemikalii {to be{e pojak i od onoj na samata
zgrada. Fridolin tropna na vratata na histolo{kiot kabinet, kade pretpostavuva{e deka }e
najde nekoj od asistentite. Otkako slu{na edno malku nequbezno Vlezete, Fridolin stapi vo
osvetlenata prostorija so visoki tavani, kade negoviot kolega od studentskite denovi, asistentot na Institutot, doktor Adler, {totuku go podigna svojot pogled od mikroskopot i kako da go
o~ekuva{e Fridolin, stana od stolicata.
O, drag kolega, go pozdravi doktor Adler s$ u{te po malku nevolno i voedno za~udeno, kakva
~est za mene vo ova neobi~no vreme?
Pro{tevaj {to ti pre~am, re~e Fridolin. Ti sekako ima{ rabota.
Se razbira, odgovori Adler so ostar glas koj be{e karakteristi~en za nego u{te od mladosta. A
potoa, malku potivko dodade: [to drugo bi moèlo da se pravi vo ovie sveti sali na polno}? No
ti sekako ne mi pre~i{, ni najmalku. [to moàm da napravam za tebe?
Bidej}i Fridolin ne odgovori vedna{, toj prodolì: Onoj Adison,* {to mi go isprativte denes,
u{te leì onamu milovidno nepodvièn. Seciraweto e utre vo osum i pol.
Otkako Fridolin odre~no odmavna so glavata, toj se nadovrza: A, da - belodrobniot tumor! Pa,
histolo{kota analiza pokaà deka nepobitno se raboti za sarkom. Poradi toa, ne treba da vi
pobeli kosata.
Fridolin odnovo odmavna so glavata. Ne e ni{to slu`beno.
Dotolku podobro, re~e Adler, si pomisliv deka nekakva grià na sovest te donela ovde vo ova
gluvo doba.
Povrzano e so grià na sovesta ili barem so sovesta voop{to, odgovori Fridolin.
Ah!
Nakuso, Fridolin se potrudi da zboruva kako da ne e zasegnat, mi treba informacija vo vrska so
edna èna koja ve~erva, na Vtorata klinika, po~inala od truewe so morfium i koja sega bi trebalo
da e ovde, nekoja baronica Dubieski. Potoa prodolì zboruvaj}i pobrzo: Se somnevam deka ovaa,
navodno baronica Dubieski, e edna li~nost koja pred mnogu godini povr{no ja poznavav. Sega me
interesira dali moeto somnevawe e to~no.
Suicidium?, pra{a Adler.
Fridolin kimna so glavata. Da. Samoubistvo, prevede toj, sakaj}i so toa na razgovorot odnovo
da mu dade ton na privatna rabota.
So {egovito ispruèn pokazalec kon Fridolin, Adler zabeleà: Nesre}na qubov kon va{eto
visoko blagorodni{tvo?
Fridolin odre~e naluteno. Samoubistvoto na ovaa baronica Dubieski nema ni najmala vrska so
36
okno.mk
mojata li~nost.
Molam, molam, ne sakam da bidam indiskreten. Moème vedna{ da se uverime. Kolku {to mi e
poznato, ve~erva ne e dojdeno nikakvo barawe od sudska medicina. Kako i da e...
Sudska obdukcija, mu pomina na Fridolin niz mozokot. Bi moèlo i toa da se slu~i. Koj znae dali
taa dobrovolno se samoubila? Povtorno se seti na dvata gospodina koi nenadejno is~eznale od
hotelot otkako razbrale za samoubistvoto. Seto toa bi moèlo da dovede do kriminalna afera od
prv red. I dali toj, Fridolin, nema da bide povikan kako svedok - da, ne li e toj dolèn dobrovolno da se prijavi vo sudot?
Go slede{e doktor Adler dodeka se dvièa niz hodnikot, s$ do vratata otsprotiva koja be{e
poluotvorena. Praznata prostorija so visoki tavani be{e slabo osvetlena so dva plamenika od
svetilkata na gas. Od dvanaeset ili ~etirinaeset mrtove~ki masi, zafateni bea samo mal broj.
Nekoi trupovi bea goli, a preku nekoi ima{e pokrivka. Fridolin prijde do prvata masa pokraj
vratata i vnimatelno go pottrgna ~ar{afot od glavata na trupot. Bleskav mlaz svetlina od
elektri~nata xepna lamba na doktor Adler se spu{ti vrz nea. Fridolin zdogleda edno poòlteno
ma{ko lice so siva brada i vedna{ go pokri so ~ar{afot. Na slednata masa be{e poloèno goloto
i slabo telo na eden mladi~. Stoej}i pred druga masa, doktor Adler zabeleà: Edna pome|u {eeset
i sedumdeset, verojatno ne e taa.
Fridolin, kako nekoj da go povle~e, se upati kon krajot na salata od kade kon nego doa|a{e svetlina
na ènski trup. Glavata be{e spu{tena nastrana; temnite prameni kosa dopiraa re~isi do podot.
Fridolin mahinalno ja ispruì rakata sakaj}i da ja namesti glavata, no se pokoleba otkako
po~uvstvuva nekakov strav, ~uvstvo koe nemu kako lekar mu be{e sosema tu|o. Doktor Adler se
pribliì i pokaà zad sebe: Ako ne se drugite - zna~i, ovaa e? So elektri~nata lamba ja osvetli
glavata koja Fridolin, otkako go sovlada stravot, ja zema so dvete race i malku ja podigna. Beloto
lice, so poluotvoreni o~ni kapaci vko~aneto gleda{e vo nego. Dolnata vilica be{e bezìvotno
obesena, tenkata, malku podignata gorna usna ovozmoùva{e da se vidat posinetite nepca i nizata
beli zabi. Dali ova lice nekoga{, dali u{te v~era, bilo ubavo - Fridolin ve}e ne bi moèl da
kaè - ova tuka be{e sosema bezna~ajno, prazno, mrtvo lice. Moè{e da bide lice na osumnaeset
godi{na i na trieset i osumgodi{na èna.
Dali e taa?, pra{a doktor Adler.
Fridolin se navedna, kako da saka{e so svojot prodoren pogled da istrga odgovor od vko~anetite
crti na liceto. No, be{e uveren deka i koga toa lice navistina bi bilo nejzinoto, nejzinite
o~i, istite o~i koi v~era so tolkav ìvoten àr gi osvetluvaa negovite, ne bi znael, ne bi moèl
- kone~no - i ne bi sakal da znae. Ne`no ja poloì glavata na masata i so pogled, koj go slede{e
snopot svetlina od elektri~nata lamba, pomina po nejzinoto mrtvo telo. Dali e ova nejzinoto
telo? - ona prekrasno, bujno, do v~era tolku privle~no? Vide òltenikav nabr~kan vrat, dve mali
olabaveni devoj~inski gradi me|u koi, pod belata koà, be{e uàsno jasno istaknata gradnata
koska, kako ve}e da zapo~nal procesot na raspa|awe, ja vide temno kafeavata oblina na dolniot del
od stomakot, vide kako od temnata senka, sega bez tainstvenost i sosema besmislena, ramnodu{no
se {irat ubavo oblikuvani kolkovi, gi vide kolenata koi bea blago svrteni nanadvor, ostrite
rabovi na potkolenicite i tenkite stapala so zgr~eni prsti. Seto toa, edno po drugo brzo potona
vo mrakot otkako svetlinata od elektri~nata lamba go pomina istiot pat nazad so mnogu pogolema
brzina i treperej}i zapre vrz bledoto lice. Bez da saka, kako da go prisiluva{e i vode{e nekoja
nevidliva sila, Fridolin so dvete race go dopira{e ~eloto, obrazite, ramenata, racete na mrtvata
èna; potoa, kako vo qubovna igra, gi vkrsti svoite prsti so onie na umrenata, a tie, bez ogled
{to bea vko~aneti, mu se pri~ini, kako da se obiduvaa da se pomrdnat, da gi fatat negovite; da,
eden dale~en, bezboen pogled pod poluzatvorenite o~ni kapaci kako da go bara{e negoviot; kako
da be{e magepsan, ne{to go privle~e i toj se navedna.
Zad sebe slu{na {epot: [to pravi{, doboga.
Fridolin vedna{ se pribra. Gi oslobodi svoite prsti, gi dofati malite zglobovi od racete na
umrenata i gri`livo, duri so izvesna pedanterija gi postavi ledenite race pokraj trupot. Mu
se ~ine{e deka ovaa èna umre duri sega, tokmu vo ovoj mig. Potoa se svrte, se upati kon vratata,
prodolì po hodnikot koj odeknuva{e, i se vrati vo rabotniot kabinet. Doktor Adler go slede{e
molkum, a potoa ja zatvori vratata.
okno.mk
37
Fridolin se pribliì do umivalnikot. Dozvoluva{, re~e i vnimatelno po~na da gi mie racete

so lizol i sapun. Vo me|uvreme i bez ogled na s$, doktor Adler po~na da se podgotvuva da prodolì
so svojata rabota. Toj odnovo go zapali svetloto, ja svrte mikrometarskata zavrtka i pogledna vo
mikroskopot. Koga Fridolin mu se pribliì za da se pozdravi so nego, doktor Adler be{e ve}e
zadlabo~en vo svojata rabota.
Saka{ li da go vidi{ preparatov?, pra{a.
Zo{to?, pra{a Fridolin otsutno.
Za da si ja smiri{ sovesta, mu odgovori doktor Adler, pravej}i se deka go prifa}a faktot deka
posetata na Fridolin imala pred s$ medicinsko nau~na cel.
Se snao|a{?, pra{a toj, dodeka Fridolin gleda{e niz mikroskopot. Imeno, stanuva zbor za
prili~no nova metoda na obojuvawe.
Fridolin kimna so glava ne oddale~uvaj}i se od stakloto. Ednostavno idealno, zabeleà, moè
da se re~e, slika so veli~estveni boi.
Se raspra{uva{e za razni poedinosti vo vrska so novata tehnika.
Doktor Adler mu objasnuva{e s$ {to go interesira{e, a Fridolin spomna deka ovaa nova metoda
moè dobro da mu posluì za edna rabota koja mu pretstoi vo bliska idnina. Go zamoli da mu dozvoli povtorno da dojde utre ili zadutre, za da moè da dobie i drugi objasnuvawa.
Sekoga{ i so zadovolstvo sum ti na raspolagawe, re~e doktor Adler, go isprati Fridolin do
vratata koja vo me|uvreme be{e ve}e zaklu~ena i toj mora{e da otklu~i so svojot klu~.
Ti ostanuva{ u{te?, pra{a Fridolin.
Se razbira, odgovori doktor Adler, ova se najubavite rabotni ~asovi - od polno} do rano nautro.
Ako ni{to drugo, barem nikoj ne me voznemiruva.
E, da, re~e Fridolin so tivka nasmevka, svesen za svojata vina.
Doktor Adler smiruva~ki ja spu{ti svojata raka vrz ramoto na Fridolin i go pra{a so izvesna
vozdrànost: Taa li be{e?
Fridolin se dvoume{e za mig, a potoa bez zbor kimna so glava pri {to odvaj be{e svesen deka
ova potvrduvawe moèbi be{e nevistina. Zatoa {to, bez ogled dali ènata koja sega leì tamu,
vo mrtove~nicata, e onaa istata koja toj pred dvaeset i ~etiri ~asa ja drè{e vo pregratki gola,
dodeka gi slu{a{e divite zvuci na Nahtigal pokraj pijanoto, dali mrtvoto telo be{e na nekoja
druga, nepoznata, nekoja tu|inka koja nikoga{ porano ne ja sretnal; znae{e: i koga s$ u{te bi bila
ìva ènata {to ja bara{e, {to ja posakuva{e, koja moèbi eden ~as ja saka{e i koja i ponatamu
bi ìveela so takov ìvot; ona {to be{e zad nego vo salata so svodovi, na treperlivata svetlina,
edna senka me|u drugite senki, mra~na, besmislena i netainstvena kako i tie, za nego be{e, za
nego ne moè{e da zna~i ni{to drugo osven bled le{ od minatata no}, namenet na neizbe`noto
raspa|awe.
VII
Niz mra~nite i pusti uli~ki Fridolin brza{e da stasa doma i samo nekolku minuti podocna,
otkako kako i pred dvaeset i ~etiri ~asa, se soble~e vo ordinacijata, kolku {to e mo`no potivko
vleze vo spalnata.
Go slu{a{e spokojnoto i ramnomerno di{ewe na Albertina i gi zabeleà konturite na nejzinata
glava {to se ocrtuvaa na mekata pernica. Go obzema ~uvstvo na ne`nost i zakrila, {to go iznenadi
bidej}i be{e neo~ekuvano. Odlu~i naskoro, moèbi u{te utre da & raskaè za nastanite od minatata
no}, no toa }e go napravi taka, kako da bilo son, a potoa, koga taa }e ja po~uvstvuva i osoznae celata
ni{to`nost na negovata avantura, toj }e priznae deka doìvuvawata bile stvarnost. Stvarnost?
se zapra{a, i vo toj moment, vo neposredna blizina na liceto na Albertina, na svojata pernica,
zabeleà ne{to temno, so rabovi, kako zasen~eni linii na ~ove~ko lice. Vo eden moment srceto
prestana da mu ~uka, a vo sledniot, ve}e znae{e za {to se raboti, posegna kon pernicata, ja zema
38
okno.mk
maskata {to ja nose{e minatata no} i koja utrinava bez da zabeleì mu ispadnala dodeka go zavitkuval paketot, a ja na{la sobarkata ili moèbi i Albertina. Ne se somneva{e deka spored ova
{to go na{la, Albertina ve}e nasetila nekoi raboti i toa u{te polo{i od onie {to navistina
se slu~ija. No na~inot na koj mu go dava toa na znaewe, nejzinata zamisla, na pernicata pokraj
sebe da mu ja stavi maskata {to sega treba da go pretstavuva negovoto, liceto na soprugot koe sega
stanalo zagado~no, toj {egovit na~in koj istovremeno izrazuva{e blaga opomena i podgotvenost
za pro{ka, mu dava{e sigurna nade` na Fridolin deka taa, spomnuvaj}i si za svojot son, za {to
i da se raboti, be{e podgotvena da ne go prifati kako mnogu tragi~no. Fridolin, koj be{e na
krajot od svoite sili, ja ispu{ti maskata na podot, neo~ekuvano po~na da lipa glasno i bolno, se
spu{ti pokraj krevetot i pla~e{e tivko vo pernicata.
Po nekolku sekundi, toj po~uvstvuva kako edna meka raka go miluva po kosata. Ja podigna glavata
i od dlabo~inata na du{ata mu se ottrgna: Sakam da ti raskaàm s$.
Otprvin taa ja podigna rakata kako da se brani, no toj & ja fati, ja zadrà vo svojata, pra{alno
i molej}i ja pogledna, taa kimna so glavata, i toj zapo~na.
Niz zavesite prodira{e siviloto na utroto koga Fridolin zavr{i. Nitu edna{ Abertina ne go
prekina so nekoe qubopitno ili nestrplivo pra{awe. Sekako po~uvstvuva deka toj ni{to ne saka{e
i ne moè{e da premol~i. Leè{e spokojno, so vkrsteni race pod glavata i, otkako Fridolin
zavr{i, u{te dolgo mol~e{e. Na krajot - toj leè{e pokraj nea - se navedna vrz nea i zagledan vo
nejzinoto nepodvi`no lice so krupni i svetli o~i vo koi sega isto taka kako da se razdenuva{e,
pra{a somnevaj}i se no i nadevaj}i se: [to }e pravime, Albertina?
Taa se nasmea i po kuso kolebawe odgovori: ]e & bideme blagodarni na sudbinata, zatoa {to,
veruvam, posle site avanturi sme ostanale ìvi i zdravi - posle onie vistinskite i onie sonuvanite.
Sigurna li si vo toa?
Sigurna isto tolku kolku {to moàm da nasetam deka stvarnosta na edna no}, pa duri ni onaa na
cel eden ~ove~ki ìvot, ne zna~i voedno i negova najintimna vistina.
I nieden son, vozdivna toj tivko, ne e sosema son.
Taa ja zema negovata glava so dvete race i prisno ja poloì vrz svoite gradi. Sega navistina se
budime, re~e, za dolgo.
Zasekoga{, saka{e toj da dodade, no u{te pred da gi izgovori tie zborovi, taa so prst mu dade znak
da mol~i i kako za sebe pro{epoti: Nikoga{ ne zboruvaj za idninata.
Dvajcata leèa mol~ej}i, dvajcata pomalku dremej}i eden do drug blizu i bez son - dodeka, kako i sekoe utro, vo sedum ~asot ne ~uknaa na vratata i, so voobi~aeniot mete` na ulicata, so pobedni~kiot
svetlosen zrak niz pottrgnatite zavesi i veselata detska smea od sosednata prostorija, ne po~na
noviot den.
okno.mk
39
Bele{ka za avtorot i novelata

Imam vpe~atok deka vie, blagodarenie na intuicijata - ili, podobro re~eno, blagodarenie na vnimatelnoto
samonabquduvawe - za drugite lu|e go znaete seto ona {to jas go otkriv so dolgotrajni prou~uvawa. Veruvam deka vo
osnovata vie ste eden istraùva~ na psiholo{kite dlabo~ini.
Sigmund Frojd, pismo do [nicler (14. maj 1922)
Artur [nicler (Arthur Schnitzler, 1862-1931) e avstriski pisatel roden vo Viena, kade {to gi zavr{il studiite po
medicina i kade {to imal lekarska praktika. Vo negovata razgraneta pisatelska rabota (pi{uval drami, romani, kratki
raskazi, kritiki) konstantna e temata za isprepletuvaweto na iluziite i realnosta na psiholo{ki plan. Negovata rabota
otkriva dlaboko poznavawe na nesvesnoto i podsvesnoto i vo umetni~kiot svet toj se smeta kako kreativen ekvivalent na
Sigmund Frojd.
Pokraj edno~inkite i dramite kakvi {to se Anatol (1893), Paracelzus (1899) ili Osameniot pat (1904) so koi steknal
golema popularnost, [nicler vo mnogute svoi noveli i raskazi Potporu~nikot Gustl (1901), Doktor Gresler, banskiot
lekar (1916), Vra}aweto na Kazanova (1918), Gospo|icata Elza (1924), Novela za sonot (1926) kako i vo romanot Tereza.
Hronika na ìvotot na edna èna (1928) gi istaknal profiliranite du{evni doìvuvawa na svoite likovi. Poradi naglasenata provokativnost na negovite dela, poradi ~estopati neprikrienite erotski i psihoanaliti~arski tonovi, knigite i
dramite na [nicler vo triesettite godini na dvaesettiot vek bile zabraneti od nacisti~kata partija vo Germanija i Avstrija, i pokraj toa {to vo delata na [nicler postoi odreden antisemitizam.
Angliskiot prevod na Traumnovelle glasi Rhapsody: A Dream Novel. I navistina, mnogubrojnite tolkuva~i i oboùva~i na
Novelata za sonot se soglasni vo edno: stanuva zbor za svoevidna psiho-rapsodija koja se slu~uva vo ramkite na edna halucinantna no}. Duri, bi rekle, stanuva zbor za sna`na eroti~na fantazija povremeno isprese~ena so izblici na paranoja. Prefinetoto opi{uvawe na mra~nite strani na erotizmot, no i voop{to, kompleksnoto istraùvawe na psiholo{kite dlabo~ini
na mladiot bra~en par, na knigava & go obezbeduvaat mestoto me|u klasi~nite dela na 20-iot vek.
Eden ~itatel na Amazon veli: Novelata za sonot dejstvuva magnetski. [nicler spretno se vovlekuva vo na{ite skrieni
èlbi, vo nekontroliranite porivi, zamisluvawata i posakuvawata. Go sakame ona {to go nemame; no i koga }e go dobieme
zabranetoto - naj~esto se nao|ame vo u{te polo{a situacija vo koja razurnuva~koto libido gi pokaùva svoite temni strani.
Ja is~ituvav knigata so nervozno no erotsko zadovolstvo, ednovremeno so voshit, o~aj i omraza.
Spored deloto Novela za sonot dosega se snimeni dva filma; pomalku poznatiot na Volfang Glik (1969) i posledniot film
na Stenli Kjubrik (1928-1999) O~i {irum zatvoreni (Eyes Wide Shut). Eve {to veli Kjubrik za [nicler:
Te{ko e da se najde nekoj pisatel koj povistinito ja razbral ~ove~kata du{a i koj{to podlaboko prodrel vo na~inite na
koi{to lu|eto mislat, dejstvuvaat i postojat, pisatel koj ima eden tolku {iroko opfa}a~ki pogled - so mnogu empatija, no i
so cinizam.
N. G.
40
okno.mk

010 Novela Za Sonot

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

010 Novela Za Sonot

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

okno.

Urednik na edicijata: Nikola Gelevski

slika na koricata: Kristijan [ad

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Narodna i univerzitetska biblioteka Kliment Ohridski, Skopje

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

se pravi..., potoa odedna{: Dali si hrabar?

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Kako {to gleda{. A lozungot?

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

i kako da letna kon kavalerite vo agolot.

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

[to ti e?, odnovo ja pra{a.

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Na {to misli gospodinot?, pra{a Gibizer napolno ramnodu{no.

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Me ostavivte dolgo da ve ~ekam, re~e so tivka nasmevka.

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Fridolin se pribli`i do umivalnikot. Dozvoluva{, re~e i vnimatelno po~na da gi mie racete

Artur [nicler - Novela za sonot

Artur [nicler - Novela za sonot

Bele{ka za avtorot i novelata

You might also like