NAVODILA ZA PRIPRAVO DIPLOMSKE

NALOGE
IN NJENEGA ZAGOVORA
6. izdaja

Leto 2011

Maribor, 22. marec 2011

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-1-

Kazalo:
I. Pred prietkom pisanja diplomske naloge ............................................................. 3
1. Kaj je namen diplomske naloge? ......................................................................... 3
2. Kakna naj bo sestava diplomske naloge ......................................................... 3
II. Ob pripravi IDEJNEGA OSNUTKA ............................................................................ 6
1. Kaj narediti pred pripravo idejnega osnutka? ................................................. 6
1.1 Idejni osnutek in njegov namen ..................................................................... 6
III. Nekaj o slogu pisanja ................................................................................................. 9
1. Kako piemo?............................................................................................................. 10
IV. Ob tehninem oblikovanju naloge ....................................................................... 10
1. Oblikovanje besedila ............................................................................................... 10
2. tevilenje strani: .................................................................................................... 11
3. Preglednice in slike .................................................................................................. 11
V. Navajanje virov in plagiarizem ............................................................................... 12
1. Kaj je plagiarizem .................................................................................................... 12
2. Kako se izogniti plagiarizmu ................................................................................ 12
3. Navajanje virov ......................................................................................................... 14
4. Vezava diplomske naloge ...................................................................................... 17
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE ................................................................ 17
1. Faze predstavitve ..................................................................................................... 18

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-2-

I. PRED PRIETKOM PISANJA DIPLOMSKE NALOGE

Ko zanete razmiljati o diplomski nalogi, je prav, da si najprej odgovorite na nekatera
kljuna vpraanja.
1. Kaj je namen diplomske naloge?
Namen diplomske naloge je natanno opredeljen v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge
in diplomskem izpitu.
Z diplomsko nalogo dokazujete, da ste si v asu tudija pridobili teoretina in praktina
znanja, spretnosti in sposobnosti, da kritino ovrednotite poslovno prakso v podjetju z
vidika strokovnega podroja, na katerem pridobivate formalno izobrazbo. To pomeni, da
znate opredeliti problem in predlagati reitev, oceniti prednosti in slabosti predlagane
reitve in predvideti nadaljnji razvoj poslovne prakse podjetja, ki se neposredno ali
posredno navezuje na predlagano reitev. Zato naj bo predstavljena reitev rezultat
vaega dela v asu priprave diplomske naloge oz. v asu tudija in ne rezultat vaega
minulega dela ali celo dela drugih zaposlenih.
2. Kakna naj bo sestava diplomske naloge
Sestava diplomske naloge je opredeljena v Pravilniku o izdelavi diplomske naloge in
diplomskem izpitu. Na tem mestu vam predstavljamo nekaj napotkov, ki vam bodo
pomagali pri predstavitvi in organizaciji vsebine.
2.1 Povzetek
Povzetek je namenjen sploni predstaviti naloge: katero tematiko/problematiko
obravnavate, v katerem podjetju, zakaj ste se lotili obravnave izbrane problematike in
kako, ter predstavite, kakni so glavni rezultati vaega dela. V povzetku diplomske
naloge ne predstavljajte eksplicitno namena, ciljev, metod dela. To naredite v uvodu.
Ob koncu povzetka dodate bistvene kljune besede, ki najbolj transparentno povzemajo
vsebino vae diplomske naloge. Uporabite med 4 in 6 kljunih besed.
Primer
Kljune besede: poslovno komuniciranje, odnosi v podjetju, motivacija
2.2 Uvod
Uvod je namenjen temu, da natanno opredelite problem, predstavite opredeljen
problem v irem teoretinem kontekstu in v kontekstu podjetja, torej to, kar elite
izboljati. Predstavite, kako ste se lotili reevanja problema in zakaj. e boste pri svojem
delu uporabljali anketne vpraalnike, intervjuje ali druge metode zbiranja podatkov, na
kratko razloite, zakaj ste izbrali doloeno metodo. Z drugimi besedami, v uvodu
predstavite namen, cilje in metode.
2.3 Glavni del
Glavni del je v bistvu vae poroilo o tem, kako ste pristopili k reevanju izbrane
problematike in katere reitve ste predlagali ter zakaj. V glavnem delu torej natanneje
predstavite to, kar ste napovedali v uvodu. Pri tem je potrebno paziti na ustrezno
razmerje med teoretinim in praktinim delom naloge, na ustrezno nizanje argumentov
in vkljuevanje grafinih elementov v vsebino.
2.3.1 Kako ustrezno razmejiti teoretini in praktini del naloge
Osnovno vodilo pri pisanju naloge je, da 1/3 predstavlja teoretini del, 2/3 pa praktini
del. Vendar to e ne pomeni, da sta teoretini in praktini del loena; se pravi, da najprej
obravnavate teorijo, potem pa predstavite praktini problem. Z diplomsko nalogo morate
dokazati, da znate povezovati teorijo s prakso. To pomeni, da argumente, ki jih imate za
uvedbo neke novosti in reitve nekega problema, podprete s teorijo. e ste torej v uvodu
opredelili problem, potem teoretinega okvirja ne zastavljate preiroko, saj namen
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-3-

teoretinega dela ni, da povzemate vse to, kar ste prebrali v literaturi oz. nali v drugih
virih. Poskuajte biti selektivni, omejite se na tisto teorijo, ki se neposredno navezuje na
opredeljeno problematiko. Poiite kljuna teoretina izhodia in jih uporabite kot
argument (ali protiargument), torej utemeljitev, zakaj predlagate uvedbo neke novosti
oz. reitev nekega problema.
2.3.2 Kako ustrezno organizirati besedilo?
Dejstva in podatki, ki jih predstavljate, naj bodo jasno in povezano organizirani v
loginem zaporedju. Priporoljivo je, da si sledijo v asovnem zaporedju. Ko nizate svoje
ugotovitve ali predloge, poiite zanje argumente v literaturi in jih neposredno naveite
na temo vae naloge.

Primer predstavitve argumenta

Uvedba elektronskih obrazcev bi bila za podjetje Podjetje d.o.o. eden od upravienih
pristopov k racionalizaciji poslovanja, saj v podjetju predstavlja papir 60 % strokov
pisarnikega materiala. Jereb (2000, str. 25) pa kot enega monih ukrepov za
racionalizacijo pisarnikega poslovanja navaja tudi znievanje strokov za pisarniki
material. Uvedba elektronskih obrazcev bi pomenila znianje teh strokov za 80 %.
Vloek v usposabljanje kadrov bi bil v primerjavi s pozitivnimi uinki, ki bi jih reitev
prinesla, minimalen, saj kar 85 % vseh zaposlenih dnevno uporablja osebni
raunalnik in internet, kar je vije od slovenskega povpreja (Raba interneta v
Sloveniji, 2004).

2.3.3 Kako ustrezno vkljuiti grafine elemente (grafe, tabele, diagrame, slike
...)
Osnovno vodilo naj vam bo, da grafine elemente uporabljamo zato, da nazorneje
prikaemo vsebino. Namen grafinih elementov je torej, da podprejo vae argumente.
Uporabljamo jih tam, kjer povedo ve in bolje, kot bi lahko to povedali z besedami.
Nadalje velja, da morajo biti vsi elementi ustrezno podnaslovljeni (uporabljate funkcijo
vstavljanje/sklic/napis). V besedilu vsebino, ki jo predstavlja grafien element, na kratko
razloite. Pri tem ne ponavljajte/prepisujte podatkov, predstavljenih z grafinim
elementom, ampak jih interpretirajte - osvetlite z drugega zornega kota in jih razloite,
zakaj je podatek, ki ga predstavljate, pomemben pri predstavitvi problema oz. za dosego
ciljev, ki ste si jih postavili v nalogi.

Primer:

Starostna struktura zaposlenih

Struktura zaposlenih po starosti
5%
27%

43%

25%
do 20

od 20 do 29

od 30 do 39

od 40 do 49

Graf 1: Starostna struktura zaposlenih

Primer slabega komentarja v besedilu:
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-4-

Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da

je v podjetju 43 % zaposlenih starih od 20 29 let, 5 % je mlajih od 20 let, 25
% je starih med 30 in 39 let, 27 % zaposlenih pa je starih od 40 do 49 let.
Primer dobrega komentarja v besedilu:
Iz grafa 1, ki predstavlja starostno strukturo zaposlenih v podjetju, je razvidno, da
prevladuje mlaja generacija, ki je zakljuila srednjeolski program, ki je e
vseboval predmet raunalnitvo (razlaga podatka).
2.4 Zakljuek
Preden zanete pisati zakljuek, ponovno preberite uvod: poglejte cilje, ki ste si jih zadali
in jih komentirajte. Ali so bili cilji doseeni? Pri tem se izognite splonim komentarjem,
kot so: ''Cilji naloge so bili uspeno doseeni.'' Prav tako poglejte osnovne trditve, ki ste
jih postavili v uvodu in tudi te kritino ovrednotite. V kakni meri so se izkazale kot
pravilne?
Zakljuek je namenjen temu, da s ire perspektive kritino svoja umestite svoje
ugotovitve in/ali reitve. Zato v zakljuku povzemite glavne toke, ki ste jih obravnavali
v nalogi, predstavite kljune reitve, nakaite monost nadaljnje uporabe/razvoja reitve,
ki ste jo predlagali: Ali je reitev kratkorona, kaj bo/bi bilo potrebno storiti, da bo
reitev dolgoroneje uspena v praksi. Nakaite morebitne omejitve, ki bi lahko vplivale
na uvajanje novosti, ki ste jih predlagali, predstavite dodano vrednost novosti, ki jo
predlagate, nakaite, kaken bo dolgoroen uinek predlagane reitve (na kakne
spremembe lahko raunate v prihodnosti zaradi ugotovitev/uvedenih reitev v
sedanjosti). Prav tako lahko v zakljuku predstavite morebitne slabosti, ki so se e
pokazale ob uvajanju novosti/reitve, ki jo predlagate in predstavljate.

Primer oblikovanja ustreznega zakljuka

Uvajanje informacijske tehnologije v podjetje zahteva celosten pristop. V podjetju
Podjetje d.o.o. je analiza potreb pokazala, da bi uvedba elektronskih obrazcev
bistveno prispevala k racionalizaciji poslovanja.
Uvedba elektronskih obrazcev je pokazala, da bo potrebno zaposlene, ki jih bodo
uporabljali, ustrezno usposobiti, kljub temu, da jih veina dnevno uporablja
raunalnik in internet, saj je za oblikovanje elektronskih obrazcev potrebno ire
poznavanje izbrane programske opreme. Usposabljanje bo v prihodnje potrebno
vkljuiti v letni nart izobraevanja, ki ga vodstvo podjetja sprejema ob koncu
koledarskega leta za prihodnje leto. Zaradi omejenega prorauna, ki ga podjetje
namenja usposabljanju, bo potrebno ponovno doloiti prednostne naloge v zvezi z
usposabljanjem pri tistih zaposlenih, ki bodo uporabljali elektronske obrazce.

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-5-

II. OB PRIPRAVI IDEJNEGA OSNUTKA

1. Kaj narediti pred pripravo idejnega osnutka?
Preden se lotite priprave idejnega osnutka se je potrebno seznaniti s problemom, ki ga
bomo v diplomski nalogi obravnavali. Tako se boste seznanili z dotlej objavljenimi
spoznanji o temi in to vam bo v pomo, ko boste pripravljali idejni osnutek svojega
pisnega dela.
Pred zaetkom priprave idejnega osnutka je potrebno ugotoviti predvsem naslednje:
kaj je bilo o problemu, ki ga obravnavate, e napisano,
katere so osnovne dotedanje ugotovitve,
katera so mone teme nadaljnjega raziskovanja,
kaj boste podrobneje obravnavali vi.
1.1

Idejni osnutek in njegov namen

Idejni osnutek je sistematina predstavitev pisnega dela. Obsega naslovno stran in

naslednje tiri toke, ki morajo biti otevilene in jih predstavite na do1,5 strani.
1.
2.
3.
4.

Naslov teme
Opredelitev podroja in opis problema
Namen
Cilji

Poglejmo, kaj je treba v teh tokah podrobneje navesti.

Ad1

Naslov teme

Naslov vaega pisnega dela je potrebno e v tej fazi natanno opredeliti. e iz naslova
naj bo razvidna obravnavana problematika.
Svetujemo vam, da pri oblikovanju naslova upotevate sugestije predavatelja mentorja.
Ad2

Opredelitev podroja in opis problema

V tej toki opredelite podroje vaega raziskovanja in problem, ki sta pritegnila vao
pozornost in ga nameravate obravnavati v vai nalogi. Poskuajte opredeliti kaj in zakaj
nas to, kar elimo preuevati, sploh zanima (zakaj bi nae besedilo sploh kdo bral)? O
tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorji. V nadaljevanju kratko navajamo
nekaj primerov podroij raziskovanja in iz njih izhajajoih problemov raziskovanja.

podroje raziskovanja: raunovodstvo

opis problema: napake v raunovodstvu, nepopolna in neustrezna raunovodska
poroila, notranji viri financiranja, davne utaje, itd.
podroje raziskovanja: trenje
opis problema: uinki sporoil v marketinkem komuniciranju, odnosi med udeleenci
v marketinkih kanalih, kreativne strategije v oglaevanju, politika oblikovanja
prodajnih cen itd.
podroje raziskovanja: gospodarsko pravo
opis problema: slaba seznanjenost potronikov z zakonom o varstvu potronikov,
postopek priprave prodajne pogodbe itd.
podroje raziskovanja: psihologija prodaje
opis problema: monosti vplivanja na potronikove strategije nakupa, oblikovanje
uspenega prodajnega nastopa itd.
podroje raziskovanja: pisarniko poslovanje

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-6-

opis problema: neuspenost in neuinkovitost zaposlenih, arhiviranje poslovnih listin

itd.
podroje raziskovanja: informatika
opis problema: intranet kot medij za uinkovitejo komunikacijo med zaposlenimi,
vpeljevanje elektronske oblike poslovanja v podjetje itd.
podroje raziskovanja: gospodarski odpadki v kovinsko-predelovalni industriji
opis problema: neustrezno ravnanje z gospodarskimi odpadki v proizvodnem procesu
podroje raziskovanja: kanalizacija
opis problema: neurejena komunalna infrastruktura na podroju
podroje raziskovanja: neurejena oskrba s pitno vodo
opis problema: trenutne kapacitete vodovoda niso dovolj velike
podroje raziskovanja: prostovoljno delo mladih
opis problema tevilo mladih prostovoljcev v doloeni regiji se zmanjuje, itd.

Opiite torej podroje in problem, ki sta pritegnila vao pozornost, poskusite pojasniti
dimenzije problema, pomen njegovega reevanja in podobno.
Ad3

Namen

V tej toki navedite, kaj je namen vae raziskave.

Ko opredeljujete namen raziskave, morate v bistvu odgovoriti na vpraanje, zakaj
analizirate izbrano temo. Nameni so lahko razlini:

problema ni e nihe analiziral,

o problemu ste prebrali lanek, ki vas je pritegnil,
s problemom se sreujete pri svojem delu, zato elite
dosedanje analiza/raziskave so e zelo stare,
ne strinjate se z ugotovitvami doloenih avtorjev,
analiza problema zanima doloeno podjetje ali institucijo itd.

Dobri primeri:
problema, do zdaj e ni nihe analiziral, zato me zanima ali je mogoe uspeno
posredovati ponudbo letovanj zaposlenim z izdelavo kataloga.
ker se dnevno sreujem z odjemalci toplotne energije, katerih stanovanja niso
opremljena z delilniki strokov ogrevanja, elim prouiti tehnine monosti
vgradnje le-teh v vestanovanjsko hio na
Ad4 Cilji
V tej toki navedite, katere konkretne cilje elite s svojo raziskavo dosei. Pri vsem tem
izhajajte seveda iz problema raziskovanja, ki ste ga opredelili v drugi toki.
Tukaj morate navesti, kaj boste skuali z raziskavo dosei torej, kaj bo rezultat vae
naloge. Ciljev pisnega dela je lahko ve. Svetujemo vam, da jih zaradi preglednosti
napiete v obliki seznama.
Dobra primera:
Primer 1:
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuinkovitost zaposlenih
- opredeliti dejavnike, ki vplivajo na neuspenost zaposlenih
- opredeliti predloge merjenja uinkovitosti zaposlenih
- predlagati ukrepe za zvianje uinkovitosti zaposlenih

Primer 2:
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-7-

analizirati obstojei obrazec

izdelati nov obrazec, ki bo slovnino pravilneji in uporabneji
predstaviti obrazec v podjetju in preizkusiti njegovo uporabnost

Primeri ustrezno opredeljenih ciljev in neustrezno opredeljenih ciljev

Neustrezno opredeljeni cilji

Ustrezno opredeljeni cilji

obravnavati
neuinkovitost
zaposlenih v podjetju X

opredeliti dejavnike, ki vplivajo na

neuinkovitost zaposlenih v podjetju
X (gre za analizo in ugotovitve)

opredeliti
vzroke
odstopanj
v
uinkovitosti zaposlenih na enakem
delovnem mestu (to sicer ni reitev,
je pa analiza in ugotovitve)

oblikovati predloge za zvianje

uinkovitosti
manj
uinkovitih
zaposlenih

izdelati promocijsko
nastop na sejmu X

opredeliti (predstaviti) zadovoljstvo

zaposlenih podjetja X z delovnim
asom

opredeliti
kriterije
zadovoljstva
zaposlenih podjetja X z delovnim
asom

podati predloge za
preskrbo podjetja s
materialom

uspenejo
pomonim

za

predstaviti

dosedanjih

(s pojmom obravnavati opredeljujete vao

aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo
dosegli)

ukvarjal-a se bom z odstopanji v

uinkovitosti zaposlenih na enakem
delovnem mestu

(s pojmom ukvarjati opredeljujete vao

aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo
dosegli)

ugotavljal-a bom, kaj vpliva na

zvievanje
uinkovitosti
manj
uinkovitih zaposlenih

(s pojmom ugotavljati opredeljujete vao

aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo
dosegli)

obravnavati primerno promocijsko

ponudbo za nastop na sejmu X

ponudbo

za

(s pojmom obravnavati opredeljujete vao

aktivnost, ne pa cilj, ki ga boste s to aktivnostjo
dosegli)

preuil bom literaturo

anketirati zaposlene v podjetju o

delovnem
asu
in
njihovem
zadovoljstvu

(preuitev literature ni cilj, ampak metoda

(glejte toko 5), s katero zagotovite osnovni
pogoj za obravnavo problema in opredelitev
ciljev)

(anketiranje je metoda, s katero boste prili do

nekega cilja; glejte toko 5)

analizirati zadovoljstvo zaposlenih v

podjetju X z delovnim asom

(analiziranje je metoda,s katero boste prili do

nekega cilja; glejte toko 5)

izboljati
preskrbo
podjetja
pomonim materialom

(to je namen)

analizirati

uspenost

ukrepov

slabosti

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-8-

izboljanje preskrbe
pomonim materialom

podjetja

ukrepov za izboljanje preskrbe

podjetja s pomonim materialom

(analiziranje je metoda, s katero boste prili do

nekega cilja; glejte toko 5)

primerjati zadovoljstvo kupcev

dvema razliicama izdelkov

(primerjanje je metoda, s katero boste prili do

nekega cilja; glejte toko 5)

zagotavljanje kvalitetne pitne vode

opredeliti razlike v zadovoljstvu

kupcev z dvema razliicama izdelkov

opredeliti vzroke za
zadovoljstvu
kupcev
razliicama izdelkov

priprava
predloga
narta
vodovodenga
omreja,
ki
bo
omogoil zagotavljanje pitne vode v
obini

predstaviti predloge ukrepov za

poveanje tevila mladih
prostovoljcev

(preiroko zastavljen cilj)

poveanje tevila mladih

prostovoljcev

razlike v
z
dvema

(nerealno zastavljen cilj)

Nasvet: cilje opredelite konkretno: predlagati, ovrednotiti, oceniti, podati,

pripraviti, izdelati, oblikovati,
Izogibajte se presplonim opredelitvam: obravnavati, ukvarjati se, spremljati,
ugotoviti
III. NEKAJ O SLOGU PISANJA
Diplomska naloga je za vsakega tudenta ne le preizkus strokovnega znanja, temve tudi
preizkus strokovnega pisanja. Je najobseneje in najzahtevneje pisno delo tudenta, s
katerim mora pokazati spretnost strokovnega izraanja svojih mnenj, stali in trditev.
Ob visoki ravni teoretinega znanja, mora pokazati tudi visoko stopnjo jezikovne kulture.
Prvi okvir, ki ga je potrebno upotevati pri pisanju diplomske naloge, je pravilen knjini
jezik. Jezik je neustrezen, e vsebuje:
- slovnine in pravopisne napake,
- strokovno neustrezne izraze,
- neustrezno stilistiko.
Preden oddate nalogo v referat za zagovor mora biti le-ta strokovno lektorirana.
Slovnine in pravopisne napake v nalogi je mogoe e v zadnji fazi odpraviti, teje pa je
naknadno spreminjati neustrezen slog pisanja.
Stilistika je jezikovno in slogovno prilagajanje besedila elenemu uinku. Diplomska
naloga zahteva poseben jezikovni slog, ki se imenuje strokovni jezik. Vsaka stroka ima
svojo sprecifino terminologijo. Poleg terminologije pa morate kot avtor naloge
upotevati tudi pravila pisanja strokovnega besedila, kot so:
- jasnost
- jedrnatost
- povezanost

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

-9-

Jasnost sloga je doseena takrat, ko se pri bralcu razvijejo enake misli in obutki, kot jih
je imel avtor, ko je pisal diplomsko nalogo. Kot avtorji se torej morate zavedati, da ne
piete zase, zato morate bralcu sporoiti svoja stalia na razumljiv nain.
Jedrnatost sloga se kae v natannem in strnjenem besedilu. Pravilo jedrnatosti zahteva
od vas kot avtorja racionalno pisanje.
Povezanost besedila pomeni, da mora imeti diplomska naloga logino povezane stavke,
odstavke, poglavja in podpoglavja. Diplomska naloga ni strokovna, e vsebuje le
nanizane odstavke iz razlinih virov, brez veznega besedila avtorja.
1. Kako piemo?
Pri pisanju naloge ne predvidevajte, da je bralec raziskoval, tako kot vi.
Ne delajte dolgih povedi. e se vam zapiejo, jih pustite, vendar jih pozneje razstavite. V
dolgih povedih bralcu ni ve jasno, o em avtor govori naloga. Vrnite se na zaetek.
Kadar je potrebno, kadar ritem besedila to zahteva. im vekrat, tem bolje.
Napiite vse, kar vam pade na misel, vendar le v prvem osnutku. Potem boste opazili, da
ste se pustili zapeljati zanosu in ste se oddaljili od sredia teme. Namen naloge je
dokazati trditev, ne pa dokazati, da ste vsevedni.
Ni nujno, da zanete s prvim poglavjem. Morda ste bolje pripravljeni in imate ve gradiva
za npr. etrto poglavje. Zanite tam, kot da bi bila prejnja poglavja e napisana.
Ne uporabljajte treh pikic in klicajev. Jezik naj bo stvaren, ne uporabljajte besed, ki lahko
imajo dvojni ali simbolni pomen. Vselej opredelite izraz, preden ga vpeljete. e ga ne
znate opredeliti, se mu izognite. e gre za enega kljunih izrazov v nalogi in ga ne znate
opredeliti, takoj vse skupaj opustite. To namre pomeni, da si najverjetneje niste izbrali
prave teme diplomske naloge, saj ne obvladate teoretinih izhodi.
2. Jaz ali mi? Ali moram v nalogo vkljuiti svoja lasta mnenja v prvi osebi?
Vi ste avtor diplomske naloge, zato uporabljajte 1. osebo ednine. Zagovarjate namre
svoje argumente. Pri tem pa pazite, da ste v svojem izraanju im bolj nevtralni, da
osebni zaimek 'jaz' ne izstopa. Torej: ni potrebno napisati "lanek, ki sem ga e navedel"
dovolj je, da zapiemo "e omenjeni lanek".
IV. OB TEHNINEM OBLIKOVANJU NALOGE
1. Oblikovanje besedila

Besedilo je pisano s pisavo Times New Roman.

Oblika in velikost rk v glavnih naslovih je velika tiskana in 14 pt (lahko krepko).
Oblika in velikost rk v vseh podnaslovih je mala tiskana 13 pt (lahko krepko,
poevno ). Oblika in velikost rk v samem besedilu je mala tiskana in 12 pt.
Vrsta besedila
Naslov (poglavje)

Oblika pisave
Times New Roman

Velikost pisave (pt)

14

Videz pisave

Naslov 2 (podpoglavje)

Times New Roman

13

Naslov

Naslov 3 (drugo podpoglavje)

Osnovno besedilo, vsebina
preglednic, naslovi slik in
preglednic
Opombe v nogi

Times New Roman

Times New Roman

12

Naslov
Besedilo

NASLOV

12
Times New Roman

10

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

opombe
- 10 -

Naslov slike, grafa

Times New Roman

10

Slika 1:

Razmik med vrsticami je 1 .

irina robov: levi 3 cm, desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji 2 cm, obojestranska
poravnava robov.

Naslovi so tevileni:

Naslov

1.1

Naslov 2

1.1.1

Naslov 3

Vsako novo poglavje (naslov 1, 2, 3 ) se zane na novi strani.

2. tevilenje strani:
teviliti zanete s tisto stranjo, s katero se zane vae besedilo diplomske naloge, in
sicer tako, da imajo vse strani pred tem skrito tevilko.
Kazala vsebine (jih ne tevilimo) - se delijo na kazalo vsebine in kazalo slik, kazalo
tabel, kazalo grafov, kazalo prilog.
Primer zaporedja in tevilenja zgoraj omenjenih
NASLOVNICA

ZAHVALA

POVZETEK

(neobvezno)

KAZALO
VSEBINE

KAZALO
SLIK

ZAETEK
BESEDILA

KAZALO
PRILOG

5
5

3. Preglednice in slike
Preglednice in slike tevilimo. Vsaka preglednica ali slika mora imeti naslov, ki na kratko
oznauje vsebino preglednice ali slike.
e v preglednicah uporabljate kratice, morate pod preglednico razloiti njihov pomen. e
slike ali podatke v preglednicah povzemate po doloenem viru, morate pod sliko ali
preglednico navesti vir.
PRIMERI:
Graf 5: Dolina slovenskih meja s sosednjimi dravami

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 11 -

1400
1200
1000
800
600
400
200
0
Avstrija

Hrvaka

Italija

Po kopnem Po rekah

Madarska

Skupaj

Skupaj

Vir: Statistini letopis RS 1996 (str. 34)

Preglednica 13: Dolina slovenskih meja s sosednjimi dravami
Drava

Po kopnem

Po rekah

Skupaj

Avstrija

251
251
380
201
921

79
290
31
13
413

330
670
232
102
1.334

Hrvaka
Italija
Madarska
Skupaj

Vir: Statistini letopis RS 1996 (str. 34)

V. NAVAJANJE VIROV IN PLAGIARIZEM
1. Kaj je plagiarizem
V asu tudija, pri pripravi seminarskih in drugih nalog, smo v stalnem stiku z idejami
drugih ljudi: beremo jih v raznih besedilih (knjigah, strokovnih revijah, asopisih, na
spletnih straneh), sliimo jih na predavanjih, o njih diskutiramo in jih vkljuujemo v svoje
pisanje. Pri tem je pomembno, da priznamo, kdo je njihov avtor. Uporaba idej in besed
drugih ljudi brez jasne navedbe vira informacije se imenuje plagiarizem. Plagiarizem je
kazniv. Mentorji in izpitna komisija za preverjanje diplomskih nalog uporabljajo poseben
program SafeAssign za preverjanje plagiatov.
Mentor ali izpitna komisija lahko diplomsko nalogo zavrne in sproi ustrezne postopke
sankcioniranja, e ugotovi, da diplomska naloga ne vsebuje ustrezno navedenih virov.
2. Kako se izogniti plagiarizmu
Plagiarizmu se izognemo tako, da ustrezno navedemo vir, kadarkoli uporabljamo:
ideje, mnenja, teorijo drugih ljudi
dejstva, statistike, grafe, risbe kakrnekoli informacije, ki niso splono znanje
citiranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi
parafraziranje izgovorjenih ali napisanih besed drugih ljudi.
Primer neustreznega in ustreznega navajanja ter interpretiranja virov
Pred vami je izvirno besedilo iz knjige Druina in zloin v zadnjem desetletju 19. stoletja
knjiga primerov, avtorja Joyce-a Williamsa in sodelavcev, iz leta 1995 stran 1
Vzpon industrije, rast mest in porast prebivalstva so bili trije veliki razvojni mejniki v
ameriki zgodovini ob koncu 19. stoletja. Ko so nove, veje tovarne, ki so izkoriale
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 12 -

parno silo, postale znailnost amerike pokrajine na vzhodu, so kmete spremenile v

industrijske delavce in preskrbele delovna mesta za naraajoi tok priseljencev. Z
industrijo je prilo do urbanizacije z rastjo velikih mest (kot na primer Fall River,
Massachusetts, kjer so iveli Bordenovi), ki so postala center tako proizvodnje, kakor tudi
trgovanja.
Primer nedopustnega parafraziranja/razlage z drugimi besedami, primer plagiarizma:
Porast industrije, rast mest in eksplozija prebivalstva so bili trije veliki faktorji v
devetnajstem stoletju v Ameriki. Ko so postale tovarne na parni pogon bolj oitne v
vzhodnem delu deele, so spremenile kmete v tovarnike delavce in preskrbele delovna
mesta za velik val priseljencev. Z industrijo je prilo do rasti velikih mest, kot je Fall
River, kjer so iveli Bordenovi, ki so se spremenila v centre trgovanja, kakor tudi
proizvodnje.
Zakaj je primer tega odstavka neustrezen/plagiarizem?

Pisec je spremenil le nekaj besed in fraz ter spremenil izvorni vrstni red
stavkov.
Pisec ni navedel vira, za katerokoli izmed idej ali dejstev.

e storite karkoli od zgoraj navedenega, gre za plagiarizem.

Opomba: Ta odstavek je neresnien tudi zaradi spremembe smisla (npr. izkorianje
parne sile ni isto kot tovarne na parni pogon ali vzpon industrije/porast industrije ali
naraajoi tok priseljencev/velik val priseljencev).
Primer ustreznega parafraziranja:
Fall River, kjer je ivela druina Borden, je bil tipien primer severovzhodnih industrijskih
mest v devetnajstem stoletju. Proizvodnja, ki je tekla z izkorianjem parne sile, je
spremenila kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in ko so priseljenci prispeli v
Zdruene drave, so nali delo v teh novih tovarnah. Rezultat je bil naraanje
prebivalstva in nastanek velikih urbanih podroij. Fall River je bil eden od teh proizvodnih
in trgovinskih centrov (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega odstavka ustrezen?

Pisec je natanno povzel izvirno informacijo z uporabo svojih besed.

Pisec je bralcu navedel vir svoje informacije.

Primer ustreznega navajanja virov/citiranja in parafraziranja:

Fall River, kjer je ivela druina Borden, je bilo tipino severovzhodno mesto v
devetnajstem stoletju. Ko je proizvodnja na osnovi izkorianja parne sile spremenila
kmetijsko proizvodnjo v industrijsko proizvodnjo in je prilo do poveane potrebe po
delavcih, je kmete spremenila v industrijske delavce ter ustvarila delovna mesta za
priseljence. Prilo je do preobrata: naraajoa populacija je poveala velikost urbanih
podroij. Fall River je bilo eno od tistih proizvodnih sredi, ki je bilo tudi center
trgovanja (Williams et al., 1995, str. 1).
Zakaj je primer tega citiranja in parafraziranja ustrezen?

Pisec je natanno povzel izvirno informacijo.

Pisec je zapisal izvor idej v tem odstavku.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 13 -

Pisec je nakazal, kateri del izvira direktno iz vira, ko je uporabil

narekovaje in navedel tevilko strani.

2.1 Strategije za izogibanje plagiarizma

1. Dajte v narekovaje vse, kar uporabite neposredno iz besedila.
2. Parafrazirajte, ampak pri tem pazite, da ne preuredite ali nadomestite samo
nekaj besed. Parafraziranje pomeni, da uporabite ideje nekoga drugega, a jih
predstavite s svojimi besedami.
Namig: Natanno preberite besedilo, ki ga elite parafrazirati. Potem z roko
prekrijte besedilo, tako da ga ne vidite. S svojimi besedami povzemite in napiite,
kar ste si zapomnili, brez da bi pogledali besedilo.
3. Preverite svoje parafraze z originalnim besedilom, da se prepriate, da sluajno
niste uporabili istih besed ali fraz in da je informacija, ki navajate, tona.
3. Navajanje virov
Navajanje virov je pomembno, e posebej v seminarskih in diplomskih nalogah, saj je
dokaz zrelosti vaega strokovnega izraanja. Verjetno ste se v asu tudija, pa tudi kako
drugae, seznanili z drugim nainom navajanja virov. Pri diplomski nalogi pa boste
uporabljali Harvardski pristop. Vire, na katere se sklicujete, navedite v samem besedilu in
potem e po abecednem vrstnem redu na koncu vae naloge, kot vam to predstavljamo s
primeri spodaj. Ne pozabite, da vam natanno navedeni viri lahko prinesejo 5 tok k
oceni diplomske naloge.
Knjige
a) En avtor

V nalogi:

Morgan (2004, str. 162) govori o iskanju sredstev za nadzor informacij v organizacijah.

V seznamu literature in virov:

Morgan, G. (2004) Podobe organizacij, Ljubljana, Fakulteta za drubene vede.

Osnovna pravila/zaporedje za navajanje knjig:
1. Priimek avtorja/-jev, urednika/-ov s prvo rko imena ali ime institucije.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov publikacije in podnaslov (vsi naslovi morajo biti pisani leee).
4. Naslov zbirke in zaporedna tevilka, e so knjige otevilene (npr. 1. del).
5. tevilka izdaje (e ne gre za prvo izdajo).
6. Kraj.
7. Zalonik.
b) Dva avtorja

V nalogi:

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 14 -

Vodopivec in Vodopivec (2004, str. 12) opozarjata na pomen narta, preden se

lotimo pisanja. Dober nart prispeva k jasni sporoilni tehniki (ibidem1, str. 14).

V seznamu literature in virov:

Vodopivec, M. in Vodopivec, M. (2004) Kako piem, raziskujem, nastopam

Sporoilna tehnika pisanja, Ljubljana, Cankarjeva zaloba.
c) Ve avtorjev

V nalogi:

Taktino planiranje je za razliko od stratekega planiranja veliko podrobneje in

pomeni opredelitev konkretnih nartov za poslovno leto (Bohinc et al 2., 2005).

V seznamu literature in virov:

Bohinc, F., Cetinski, U., Harlander, D., Ilija, T., Krape, ., Krape, T., Lipinik,
B.,Ograjenek, I., Puko,D.,Zajc, N. (2005) Planiranje v neprofitnem javnem sektorju,
Nova Gorica, Educa.
lanki in asopisi

V nalogi:

V prispevku o konkurenni klavzuli (Menar, 2005) lahko razberem, da

V seznamu literature in virov:

Menar, D. (2005) Konkurenna klavzula, Podjetje in delo, let. XXXI, t. 199, str. 844849.
[Naslov lanka mora biti v enojnih navednicah, ime asopisa zapiemo leee, zapiemo
vse tevilke strani, na katerih se nahaja lanek.]
Osnovna pravila/zaporedje za navajanje lankov:
1. Priimek avtorja/-jev in prva rka imena.
2. Leto izdaje (v oklepaju).
3. Naslov lanka (v enojnih navednicah).
4. Naslov publikacije (zapisano leee).
5. Letnik.
6. tevilka.
7. tevilke strani na katerih se nahaja lanek.
Publikacije ob strokovnih posvetih/konferencah

V nalogi:

Ko zaposleni vedo, v katero smer tei organizacija, poznajo njene cilje in poti do njih,
postanejo motivirani, saj delovanje v organizaciji ali skupini prav s tem dobi svoj pomen
(Vukovi, 1997).
1

Beseda 'ibidem' pomeni 'prav tam' in jo uporabljamo takrat, ko isti vir ali del vira navajamo zaporedoma .
Okrajava 'et al.' pomeni 'in drugi' (idr.) in jo uporabljamo za navajanje vira, ki ima ve avtorjev, pri emer v
besedilu zapiemo samo prvega avtorja.
2

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 15 -

V seznamu literature in virov:

Vukovi, G. (1997) Vodite, drugae boste vodeni, XVI. Posvetovanje organizatorjev

dela, Quo vadis management, Kranj, Moderna organizacija, str. 191-196.
Viri na spletu
a) Spletne strani

V nalogi:

Na svoji spletni strani, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije (Gospodarska zbornica

Slovenije, 2005) podatke o sejmih in razstavah v Sloveniji.

V seznamu literature in virov:

Gospodarska
zbornica
Slovenije
(2005)
Elektronski
http://www.gzs.si/Nivo1.asp?IDpm=9, [dostop 26. junija 2005].

vir,

[Navedete datum, ko ste prebrali besedilo na spletu.]

b) Elektronski lanki
V nalogi:
V lanku Marketing z dogodki dobra naloba (Pahor, 2005) prepoznamo novost na
podroju
V seznamu literature in virov:
Pahor, N. (2005) Marketing z dogodki dobra naloba, Podjetnik [online], let. XIV, t.
9. Dostopno na: http://www.podjetnik.com/default.asp?KatID=269&ClanekID=2540
[dostop 8. oktobra 2005].
Anonimna dela (dela brez navedbe avtorstva, kolektivni avtorji, zakoni)
a) Anonimna spletna stran:

o Geabios. Servis: Naslovi hitro in... [online]. [uporabljeno 2002-02-20].

Dostopno na URL: http://www.geabios.com.
b) Zakoni:

o Zakon o dohodnini. Uradni list RS, t. 43-2300/90.

c) Uradne objave in zakoni na spletnih straneh

o Kuan, Milan. Ukaz o razglasitvi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, t.

012-01/95-33. 7. aprila 1995. Http://zakonodaja.gov.si (pridobljeno 16. oktobra
2006).

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 16 -

o Zakon o dohodnini (ZDoh-2). V: Uradni list RS, t. 117/2006. 1. 1. 2007.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html (pridobljeno 12. 3.
2007).
4. Vezava diplomske naloge
Diplomsko nalogo boste vezali v spiralo. Za potrebe knjinice boste pripravili en izvod
diplomske naloge v elektronski obliki na CD-ROMu.
Izvod diplomske naloge na CD-ROMu mora biti identien tiskanemu in v spiralo
vezanemu izvodu. V primeru, da bi prilo do razlike med vsebino diplomske naloge v
tiskani in elektronski obliki, se upoteva verzija v tiskani obliki
4. 1. Priprava tiskane oblike diplomske naloge
Tiskano obliko diplomske naloge boste pripravili v skladu z vsemi tehninimi navodili in jo
vezali v spiralo. V referat boste oddali dva v spiralo vezana izvoda.
4. 2. Priprava elektronske oblike diplomske naloge
Elektronsko obliko diplomske naloge boste pripravili v wordovem dokumentu in jo brez
zait shranili/zapekli na CD-ROM. Ime datoteke naj bo vaa vpisna tevilka. Vija
strokovna ola bo poskrbela za ustrezno zaito pred spreminjanjem in kopiranjem
vsebine diplomske naloge. V referat boste oddali en izvod elektronske oblike diplomske
naloge. Elektronska oblika diplomske naloge bo namenjena za uporabo v knjinici, kot
tudi na daljavo.
Na CD in na ovitek mora tudent napisati naslednje podatke:
ime in priimek
vpisno teviko
tudijski program
mentorja predavatelja VS
4. 2. 1. Priloge v elektronski obliki diplomske naloge
Vse priloge, ki ste jih predvideli v svoji diplomski nalogi, so sestavni del le-te in jih v
kolikor je to mogoe pretvorite v elektronsko obliko in dodate ob koncu diplomske
naloge. Priloge morajo biti oblikovane kot wordov ali excellov dokumentov, slike pa v
formatu jpg.
V primeru, da gre za posebne priloge, ki imajo bodisi neobiajne formate (na primer:
stareji narti, blue printi ..., ) ali drugane karakteristike in jih ni mogoe pretvoriti v
elektronsko obliko, le-te oblikujete kot posebno tiskano prilogo k elektronski obliki
diplomske naloge.
4.2.1.1. Priprava posebne priloge k elektronski obliki diplomske naloge
Tovrstne priloge pripravite na enak nain, kot ste to naredili v tiskani obliki diplomske
naloge. Priloga mora biti zloena tako, da ustreza formatu A4. Na zaetku priloge
oblikujete platnico in naslovno stran v skladu z Navodili in pod naziv Diplomska naloga
dodate zaznamek Priloga. Prilogo veete v spiralo.
VI. PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE
Tako kot pri pisanju diplomske naloge, tudi za govorni nastop veljajo pravila. e jih boste
upotevali, boste bolje pripravljeni in bolj samozavestni.
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 17 -

1. Faze predstavitve
1.1 Priprava predstavitve
Najprej naredite zasnovo predstavitve. V tej fazi razmislite o namenu in glavnem
sporoilu nastopa. Pripravite si vsebinski nart in zapis nastopa, predvidite asovni
razpored in pripravite pripomoke.

Nartovanje asa
Dobra priprava
o upotevajte ciljno skupino (mentor, predavatelji)
o priprava predstavitvenega materiala
kljune toke predstavitev napiemo na klasino ali elektronsko
prosojnico ali flipchart list
pazite, da je struktura jasna
pazite, da je velikost rk ustrezna
ne natisnete posameznih strani diplomske naloge na prosojnico
(namen priprave predstavitvenega gradiva je, da poslualci laje
sledijo predstavitvi in ne da berejo diplomsko nalogo na prosojnici)

1.2 Izvedba predstavitve

Navadno ima predstavitev tri dele:
1. UVOD kaj bi rad/a povedal/a (namen)
2. GLAVNI DEL kaj je pomembno (predstavitev vsebine)
3. ZAKLJUEK zakaj je to pomembno (pomen)
Poenostavljeno povedano, v uvodu napoveste vsebino,
predstavitev, v zakljuku pa jo na kratko povzamete.

glavnem

delu

jo

uvodni del
o pozdrav
o predstavitev
teme diplomske naloge
napoved, kaj boste predstavili, emu boste dali pri predstavitvi veji
poudarek in zakaj ter s im boste zakljuili; razlemba predstavitve naj
bo jasna

glavni del
o predstavite vsebino
Glavno sporoilo naj bo preprosto, poudarite, kaj je pomembno. Ne
obnavljajte celotne diplomske naloge, saj boste presegli as 10 minut.
Komisija je vao nalogo e prebrala in je seznanjena z njeno vsebino.

zakljuek
o povzetek predstavitve ponovitev namena predstavitve in glavnega
sporoila
o predlogi reitev
o zahvala

Potrudite se, da bo zakljuek im bolj udaren. Bliajoi se konec predstavitve lahko

nakaete, na primer: ''Za konec naj povzamem svoj nastop z mislijo ''
Poudarek predstavitve naj temelji na vaih ugotovitvah oziroma predlogih izboljav.

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 18 -

1.2.1 Nekaj pravil za boljo predstavitev

Enostavnost: Uporabljajte vam znane izraze in kratke stavke.
lenitev/red: Potek oz. kljune toke predstavitve napiite na prosojnico; zapis naj bo
pregleden, uporabljate naslove in podnaslove.
Kratkost in jedrnatost: Omejite se na bistveno; va cilj ni, da bi predstavili celotno
diplomsko nalogo (lani komisije so jo tako ali tako prebrali), izpostavite bistvene
elemente ali zanimive predpostavke, ugotovitve ...
Zapomnite si: umetnost je v krajanju.
Pestrost: Predstavitev lahko dopolnite z grafi, slikami, barvami ...
Nekaj praktini nasvetov

manj prosojnic, plakatov je bolje;

govorite prosto, oporne toke si zapiite na kartonke, manje liste;
primerno se oblecite;
primerno uredite prostor, ki vam je na voljo za predstavitev (listi naj bodo
urejeni, prosojnice zlone, osebne predmete torbico, pla odloite na
stol, tako da ne zakrivajo pogleda lanov izpitne komisije);
predstavljajte stoje;
pazite na govorico telesa (stik s poslualci, nasmeh, ne prekriajte rok ali nog,
ne imejte roke v epih );
bodite pozitivno naravnani, tudi e imate tremo;
prinite tono in drite se asa, ki vam je na voljo;
govorite poasi, dovolj glasno in jasno;
bodite sproeni (globoko dihanje preden ste na vrsti, pomaga);
grafoskop naj bo vkljuen samo takrat, ko ga potrebujete;
ne kaite na projekcijsko platno ali steno, pokaite na prosojnici;
na prosojnico kaite s pisalom (ne z roko ali prstom);
pisalo drite v roki samo, e ga uporabljate za kazanje na prosojnici, ne igrajte
se z njim;
e se zmotite, se popravite in nadaljujete, ne opraviujte se.

Uporaba besed in besednih zvez:

Svojo predstavitev zanite s pozdravom in s stavkom, kot na primer: ''Rad/a bi vam
predstavil/a ...''. Zakljuite pa npr.: ''Naj ob koncu e povzamem kljune toke moje
predstavitve moje diplomske naloge/predstavitve ...''
Izogibajte se povedim kot:

... eprav imam na voljo zelo malo asa, bom poskual/a kar najbolj nazorno
predstaviti svojo diplomsko nalogo ... (Ne opraviujte se zaradi kratkega asa, ki
ga imate na voljo. Izpitna komisija je zelo dobro seznanjena s potekom
diplomskega izpita in tovrstno opravievanje je neumestno).

Rekel/la bi, da je to ... (Ne uporabljajte pogojnika, e e govorite).

Dovolite mi, da vam predstavim ... (ne samo, da vam komisija to dovoli, to je celo
pogoj, da opravite diplomski izpit).

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 19 -

Upam, da je bila predstavitev dovolj jasna (Predstavitev morate pripraviti tako

dobro, da ne smete dvomiti v njeno jasnost) in vam je bila ve ... (Ne upajte, v
to morate biti prepriani).
Dovolite, da se vam najprej prestavim (Predstavi vas predsednik izpitne komisije).

e nekaj nasvetov, kako premagati strah pred nastopom:

nartujte svoj govor in pogosto vadite,

dopovejte si, da si komisija eli uspeen nastop,
vzpostavite oesni stik s komisijo,
med govorom uporabljajte naravne kretnje,
zavedajte se, da obvladate podroje vae diplomske naloge.

1.2.2 Kako narediti dobro prosojnico

Prosojnice uporabljamo pri predstavitvi diplomske naloge, ker elimo z njimi ponazoriti,
pojasniti, poudariti, dopolniti ali popestriti besedno/govorjeno sporoilo.
Kaj morate pri tem upotevati?
Besedilo na prosojnici
uporabljajte im manj besed
namesto stavkov napiite samo kljune besede
Slike na prosojnici
slika in besedilo naj se dopolnjujeta
pri uporabi slike se vpraajte, kaj vam le-ta pove. Ali je mono, da jo bodo
poslualci narobe razumeli? Ali je mono, da bo odvrnila njihovo pozornost?
Uporaba grafov
tevilni podatki so veliko bolj uinkoviti, e jih prikaete v grafih. Pri tem pa
pazite, da ne bo na prosojnici preve podatkov, ne dajte na prosojnico niesar,
kar bi lahko odvrnilo pozornost in bilo neberljivo.
Uporaba barv
ne uporabljajte preve barv (najve tri na prosojnico)
uporabljajte enotne barve. Naj ne bo vsaka prosojnica drugane kombinacije barv
izogibajte se rumenih, orannih oz. svetlih barv, ker se slabe vidijo
Uporaba rk
male tiskane rke se laje berejo kot velike tiskane rke
rke naj bodo velike vsaj 5mm
presledki med vrsticami naj bodo priblino e enkrat veji od rk
Pisanje prosojnic
najprej si skicirajte prosojnico na papir, da boste znali porazdeliti prostor in izbrali
pravo velikost rk ter primerne besede.
pri pisanju bodite natanni
piite v ravnih vrstah
ne uporabljajte izrabljenih flomastrov
malih rk ne piite z debelimi flomastri, ker mogoe katere ne bodo berljive (npr.:
a, e, o)
ne piite od roba do roba, ampak pustite rob, velik priblino 2,5 cm
Elektronske prosojnice
Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 20 -

svetlo ozadje, temna pisava

ista pravila kot pri roni prosojnici
v nogo vnesite svoje ime in priimek ter datum zagovora
pomembna je celostna podoba prosojnic
ne uporabljajte preve animacijskih uinkov
ne vpiite na eno prosojnico preve vrstic

Na namig: Preden se lotite izdelave prosojnice, se vpraajte:

Kaj elim s prosojnico dosei? (podkrepiti, pojasniti, razloiti,..)

Ali se lahko zgodi, da poslualci sporoila na prosojnici ne bodo razumeli?
Kaj je na prosojnici najpomembneje? Ali lahko kaj izpustim?

1. 3 Potek zagovora diplomske naloge

Zagovor diplomske naloge je javen. Sestavljen je iz predstavitve diplomske

naloge in zagovora le-te.
Zagovor praviloma ne traja ve kot 20 minut, od tega je za predstavitev
namenjenih 10 minut. Preostali as je namenjen za pogovor o diplomski nalogi.
Prisotni lani izpitne komisije lahko zastavijo tudentu najve po tri strokovna
vpraanja v kontekstu diplomske naloge.
e izpitna komisija oceni zagovor diplomske naloge z negativno oceno, doloi
ravnateljica rok za ponovni zagovor.
Konna ocena diplomskega izpita je ocena, izraunana iz pozitivnih ocen
posameznih delov diplomskega izpita.
Ocena diplomskega izpita se vpie v obrazec Zapisnik diplomskega izpita (VSD-5), v indeks oziroma na potrdilo o opravljenih izpitih in se po zagovoru sporoi
tudentu.
e izpitna komisija oceni zagovor diplomske naloge z negativno oceno, doloi
ravnateljica rok za ponovni zagovor.
Diplomantu se izda Potrdilo o uspeno opravljenem diplomskem izpitu.
Uradno listino diplome in prilogo k diplomi ola diplomantom sveano podeli
enkrat letno, praviloma v januarju za diplomante preteklega leta.

Navodila za pripravo diplomske naloge in njenega zagovora

- 21 -