1

20/2015
februar

Pobuda za REKOM

CIP -
,
341.322.5(497.1)"1991/1999"
GLAS
!Glas Inicijative za Rekom. - Beograd :
Inicijativa za REKOM, 2012 (Beograd :
Publikum). - 28 str. : fotogr. ; 21 cm
Tira 1.000
ISBN 978-86-7932-048-3
1.
a) - - 1991-1999
COBISS.SR-ID 193321996

IMPRESSUM
!Glas je publikacija Inciative za REKOM in izhaja enkrat meseno.
Vse izdaje so dostopne na spletni strani ZaREKOM.org.
Novice o Inciativi za REKOM je mogoe spremljati tudi na Facebook profilu: http://www.facebook.com/
ZaREKOM.PerKOMRA.ForRECOM, kot tudi na Twitterju: @ZaREKOMPerKOMRA
Kontakt:
email: regional@zarekom.org; Tel: +386 (0)41 774 659; Mob: +381 (0)63 393 048
Pobuda za REKOM

VSEBINA
UVODNIK
Zdravko Grebo
!Uspeli bomo....................2
AKTUALNO
!Koalicija za REKOM podprla Spremembe statuta....................5
!Debata o sooanju s preteklostjo
v Hrvakem narodnem gledaliu na Reki ....................6
AKTUALNO
Oliver Frlji
!Slavno je za domovino pozabljati....................8
INTERVJU
Pjer alica
!Poskrili smo preve rnih skrivnosti....................11
Zlatko Pakovi
!Potreba po celoviti drubeni spremembi je ogromna....................14
AKTUALNO
!Poroilo o Procesu REKOM: oktoberdecember 2014......................19
VII Skupina Koalicije za REKOM....................19
Pismo predsednikom / lanom Predsedstva BiH....................20
!X Forum za tranzicijsko pravinost v postjugoslovanskih dravah....................21
Panel I: Doseki in prioritete pri kazenski pravinosti
ocena s stalia civilne drube....................22
Reparacije za vojne rtve v bivi Jugoslaviji....................25
Panel II: Doseki in prioritete tranzicijske pravinosti
ocena s stalia akademske srenje....................25
Diskusija....................26
Panel III: S stalia rtev....................29
Panel IV: Uporaba dejstev v gledalikih predstavah....................32
Panel V: Uporaba dejstev o vojni v filmu....................32
Sklepne besede....................33
Iniciativa REKOM v medijih....................34

Evropska Komisija. Ta dokument je natisnjen ob finanni pomoi Evropske unije. Za vsebino tega
dokumenta sta izkljuno odgovorni Koalicija za REKOM in Fond za humanitarno pravo kot nosilec
projekta in se pod nobenimi pogoji ne more smatrati, kakor da odraa stalie Evropske Unije.

Pobuda za REKOM

UVODNIK

!Uspeli
bomo
Zdravko Grebo
Photo: Sutra.ba

e pustite ob strani nedostojnost tega, da hvalite projekt, v katerem sodelujete, mislim,

da je REKOM v vseh teh letih napravil ogromne stvari. Najprej zato, ker mislim, da tudi
pobudnikom in oblikovalcem projekta ni bilo jasno, koliken potencial se skriva v tej akciji,
glede na to da je takrat, ko je Iniciativa za REKOM zaela s svojo akcijo in pojasnjevanjem
svojih ciljev, to e vedno bilo ranjeno tkivo bive Jugoslavije. Bilo je teko. Spomini na vojno,
ki e danes niso povsem pregnani, so bili zelo vroi in obutljivi. In e ste v neki akciji uspeli
zdruiti razline interesne, socialne, viktimoloke skupine ljudi in e ste pokazali, da je
moen vsaj pogovor, dialog (teko konsenz), e ste pokazali, da je mogoe zbrati zdruenja
taborinikov, rtev, veteranov, pravnikov in medijskih delavcev, ki so vsi s svoje strani
skuali doprinesti zamisli, mislim, da je to ogromen prispevek.
Najveji uspeh je, da je izhodina ideja eprav ji e dandanes oporekajo iz razlinih
perspektiv in na razne naine uspela preiveti ves ta as, posebej e upotevamo raznolikost
udeleencev, skupin in posameznikov, ki so to idejo vendarle pripeljali do ravni, na kateri danes
je. Torej, e je ideja REKOM-a ugotavljanje lovekih izgub v oboroenih spopadih namerno
uporabljam nevtralne izraze, v vojni, vojnah ki so se zgodile na prostoru bive Jugoslavije, e so
te ideje uspele zdruiti ljudi, za katere si ne morete niti zamisliti, da bodo vsaj gledali eni druge
in se pogovarjali, mislim, da je to najveji doseek Koalicije za REKOM.
To je edina regionalna pobuda, ki celo med goreimi zagovorniki ni bila sprejeta brez
sporov, brez kontroverz, brez nasprotovanja. In na koncu koncev, zakaj ne bi rekel, obstajajo
moji prijatelji, govorim o pomembnih osebnostih v Koaliciji za REKOM, ki imajo e danes
manje zadrke o vsem tem. Vendar pa je REKOM edina resnino regionalna pobuda,
e nismo mnenja to pa je precejnji cinizem da je sodie v Haagu takna regionalna
institucija, v kateri se sodi vojnim zloincem iz Srbije, Hrvake, s Kosova in tako dalje.
Pobuda za REKOM

Zato je to ideja, ki skua - po moji sodbi zelo poteno, dosei srednjeroni cilj eli
ugotoviti loveke izgube. Ima dva dolgorona cilja: 1. da se ne ponovi, da se kot po Drugi
svetovni vojni nikoli ne bi ugotovila dejstva, in 2. da ne bi prihajalo do manipuliranja z
dejstvi, povsem vseeno ali na strani zmagovalcev ali poraencev, da jih ne bi izrabljali v
politine, politikantske namene in se da vsaki, ko nastopijo primerne okoliine, ko pride
do konflikta, ne bi posegalo po teh dejstvih. Najoitneji primer je Jasenovac. Je bilo v
Jasenovcu ubitih 700.000 ljudi, ali po eraljiu 70.000, ali po Franji Tumanu 7.000. Ne
glede na to, kdo ima prav, je oitno, da nihe nima prav. Tudi eno samo loveko ivljenje
teje, vsako loveko ivljenje teje, te ljudi pa vedno znova izkopavajo in zlorabljajo, v
konni fazi tudi za legitimiranje oboroenih spopadov.
Zato doseek Koalicije za REKOM je velik. Seveda, nikoli e nikomur ni uspelo na tej
regionalni ravni, v deelah, v katerih so potekali spopadi, ugotoviti dejstev o tem, koliko
ljudi je bilo ubitih, z imenom in priimkom. To, kar e vedno ostaja med nami odprto ko
pravim med nami, mislim na druino REKOM, so okoliine, v katerih so bili ti ljudje ubiti.
Mi smo na koncu v Statutu sprejeli, da je v Preambuli zapisana tudi ta doloba, da se govori
o okoliinah. A tisto, zaradi esar mi ljudje v Sarajevu
e so te ideje uspele zdruiti
govorijo, da je to izdaja, je prav vpraanje ugotavljanja
ljudi, za katere si ne morete niti
vzrokov. Izdaja, zakaj zakaj smo mi rtve, zato ker
zamisliti, da bodo vsaj gledali eni
so nas napadli, zato ker so oni agresorji, zato ker je bil
druge in se pogovarjali, mislim,
v Bosni in Hercegovini izveden genocid, zato ker smo
da je to najveji doseek Koalicije
imeli masovna posilstva, koncentracijska taboria, in to
za REKOM.
ni poteno. In moj odgovor je REKOM hoe ugotoviti
dejstva. Grdo se slii, ko poveste tevilke, ljudje niso
tevilke, e posebej izgubljena ivljenja niso tevilke, on hoe ugotoviti tudi okoliine, v
katerih so ti ljudje izgubili ivljenja, a analiza, ocena vzrokov spopadov je povsem druga
zgodba in to ni zgodba za REKOM. Seveda, lahko je rei, da to morajo ugotoviti politini
analitiki, zgodovinarji in tako dalje. In vendar, jaz osebno imam o tem zelo precizno mnenje,
jaz vem kdo je zael vojno na mojem otoku, vem kdo je navdihoval te zloine, a to je
povsem druga raven zgodbe.
Torej, kot prvo raven imamo ugotavljanje dejstev, potem imamo zgodovinsko interpretacijo
zaetka in navsezadnje, e hoete, tudi konca spopadov, in kot tretjo raven imamo
kaznovanje vojnih zloincev, kar je stvar pravosodja. Ta tretja raven zgodbe vkljuuje tudi
nekaj zelo udnega, kar se dogaja zadnje ase, in to je Haaki tribunal. Zato res mislim, da e
drugi dve ravni analiza vzrokov spopadov in sojenja postaneta sporni, lahko tista prva
ugotavljanje dejstev mnogo pripomore k prepreevanju kaknih koli bodoih manipulacij
z mrtvimi ljudmi.

Pobuda za REKOM

Bil je Forum, bila je Skupina, ponovno so bila odprta neka vpraanja, a na koncu je
Skupina sprejela inaico Statuta, ki so jo predloili odposlanci za REKOM. To je e vedno
pobuda nevladnega sektorja. Proces je bil dolgotrajen. Sedaj imamo tisto najbolje, mislim
na Statut, kar smo iz sebe lahko iztisnili. Skupina Koalicije za REKOM je sprejemala
amandmaje in predloge, s katerimi se nisem vedno strinjal - a zaradi konnega uspeha zakaj
ne, jaz res ne vem kaj bi e lahko storila.
Torej, ta konna inaica Statuta je sprejeta in sedaj imamo nekaj, s emer smo se muili
zadnji dve leti in pri emer sem jaz imel vlogo zagovornika. Pred dvema letoma je priel
as, ko smo obiskovali prestolnice drav, nastalih iz bive Jugoslavije, torej Vujanovia,
Josipovia, Ivanova, Predsedstvo BiH, Vuia, to novo garnituro Kosova. Tu smo dosegli
nekaj, kar bi se sedaj lahko uresniilo.

To, kar je na problem, kar je problem konnega uspeha in realizacije REKOM-a, je da

mora sedaj iz te faze preiti na dravno raven. Ti predsedniki, ki sem jih natel, so imeli v
predprocesu svoje odposlance, pravne eksperte, in v tem smislu so tudi
REKOM je edina
oni sodelovali pri vsem tem, in sedaj nastopi trenutek ali bo REKOM
resnino regionalna
dokonno pokopan ali pa obstaja upanje. Jaz mislim, da obstaja upanje in
pobuda.
sicer v tem, da ta kolegij predsednikov drav odloi, da se pobuda sprejme
s tekstom, ki je sedaj predloen in da se na tej osnovi oblikuje meddravno,
regionalno telo, ki bo zaelo teak in mukotrpen posel, in to je ugotavljanje dejstev.
Iskreno upam, da je to mogoe. Tisto, kar nas sedaj, med korakom, zavira, je dejstvo, da smo v
Bosni in Hercegovini imeli volitve, predvolilno vzduje pa nikoli ni primerno, da politik ree:
Da, trdno stojim za tem. eljko Komi je zastal, Bakir je omahoval, Radmanovi je bil
proti. Kmalu so tudi na Hrvakem predsednike volitve, eprav je predsednik Josipovi vedno
bil za. V zadnjem asu si je zael pripravljati majhne odstopnice. Razumem, oni so politiki, radi
imajo glasove. Tudi na Kosovu so se dogajale udne stvari ob oblikovanju vlade. Videli bom, kaj
bo v Srbiji, tudi tam lahko nastopijo turbulence, eprav je njihova oblast pristala.
elim verjeti, da so ljudje pripravljeni, posebej politine elite, mediji, civilna druba, opraviti
poten posel. Ki ni navijaki, ki ni uperjen proti komur koli, ne glede na to iz katerega okolja
prihaja. e se to zgodi v tem prostoru, na Balkanu, kjer je potrebna cela venost, da ljudje
pridejo k pameti... Upam, da ne bo potrebno toliko asa.
Imel sem mnogo dvomov. Ko danes razmiljam, mi ni al nobenega dne ali ure, porabljenih
za promocijo REKOM-a.
Uspeli bomo.
Avtor je profesor prava na Univerzi v Sarajevu in javni zagovornik Iniciative REKOM
Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Koalicija
za REKOM
podprla
spremembe
Statuta
17.11.2014.
Koalicija za REKOM je na svoji 7. skupini 14. novembra 2014 v Beogradu podprla
spremembe Statuta REKOM, ki so jih pripravili odposlanci predsednikov rne Gore, Srbije,
Hrvake in Kosova ter bonjakega in hrvakega lana Predsedstva BiH1, zadoleni za
preverbo ustavnih in pravnih monosti za ustanovitev REKOM-a v vsaki dravi posebej.
Koalicija je skrbno pregledala spremembe in ocenila, da je bistvo predloga ohranjeno, da
ukinitev represivnih pooblastil Komisije odklanja sum, da REKOM prevzema pristojnosti
sodnih organov, in da je postopek kandidiranja in izbora selekcijskih odborov in lanov
Komisije znatno poenostavljen. Koalicija za REKOM je kot dobrodole sprejela spremembe
financiranja Komisijem ki predvidevajo, da se REKOM financira iz domaih in tujih
donacij ter iz sredstev mednarodnih organizacij in ne iz prispevkov drav, kot je predlagala
Koalicija. Koalicija posebej podpira stalie odposlancev, da se med cilje
Koalicija poudarja,
Komisije uvrsti tudi izboljanje izobraevalnih programov v skladu z
da je med odposlanci
dejstvi, ki jih ugotovi Komisija.
in predsedniki/lani
Koalicija poudarja, da je med odposlanci in predsedniki/lani
Predsedstva doseeno popolno soglasje o tem, da mora Komisija
ugotoviti dejstva o vojnih zloinih in drugih kritvah lovekovih pravic v
asu od 1. januarja 1991 do konca decembra 2001.

Predsedstva doseeno
popolno soglasje

1P
 redsednik Makedonije Gjorge Ivanov je obvestil Koalicijo za REKOM, da bo podprl sklep o ustanovitvi REKOM-a,
e bo doseen konsenz med predsedniki/Predsedstvom BiH.
Pobuda za REKOM

Glede raziskovanja politinih in drubenih okoliin, ki so odloujoe prispevale k izbruhu

vojn kot tudi zagreitvi vojnih zloinov in drugih kritev lovekovih pravic obstajajo
mnenja, da je kljuno, da REKOM razie vzroke za vojno, pa tudi mnenja, da je s tem
mogoe zaeti potem, ko so ugotovljena dejstva o vojnih zloinih, kar je povsem v skladu s
predlogi Koalicije za REKOM.
Koalicija priakuje od predsednikov / lanov Predsedstva BiH, da najkasneje konec januarja
2015 obvestijo javnost in nacionalne skupine o svojih odloitvah in skupno podprejo
ustanovitev REKOM-a. S tem bi post-jugoslovanske drave prvi v zgodovini po-konfliktnih
drub samostojno, brez pogojevanja in pritiska mednarodne skupnosti zaele z izgradnjo
regionalnega mehanizma za sooanje s preteklostjo, ki ima potencial, da presee slabosti
kazenske pravinosti, informacijsko blokado pri odkrivanju preostalih masovnih grobi in
da zagotovi spotovanje dejstev in osebnih izkuenj.

!Debata o
sooanju s

preteklostjo v

Hrvakem

narodnem

gledaliu
sna Reki

Tribuna v HNK na Reki

Foto: Koalicija za REKOM

Datum: 21.11.2014.
Hrvako narodno gledalie Ivan pl. Zajc (HNK Ivan pl. Zajc) in Koalicija za REKOM sta 19.
novembra 2014 organizirala javno tribuno Uporaba dejstev pri gledalikem predstavljanju
stvarnosti devetdesetih kot uvod v predstavo Hrvako gledalie, zadnji del Trilogije o
hrvakem faizmu, avtorskega projekta reiserja Olivera Frljia in dramaturga Marina
Blaevia.

Pobuda za REKOM

Govorniki na tribuni so bili reiser predstave Hrvako gledalie Oliver Frlji, gledaliki
reiser iz Bosne in Hercegovine Dino Mustafi, ki reira predstave, ki obdelujejo vojno
tematiko in sooanje s preteklostjo, posebej tisto devetdesetih let, in Sven Mileki,

predstavnik Koalicije za REKOM. Mustafi nastopa tudi kot javni zagovornik Koalicije za
REKOM, iroke koalicije zdruenj, organizacij in posameznikov iz vseh 7 drav, nastalih
na podroju nekdanje Jugoslavije, ki zagovarjajo vzpostavitev regionalne komisije za
ugotavljanje dejstev o vojnah med 1991 in 2001. Ena osnovnih nalog te komisije je izdelava
poimenskega popisa vseh ubitih, padlih, zaprtih in pregnanih ljudi s prostora nekdanje
Jugoslavije in odpiranje irokega drubenega dialoga v vojnih zloinih in dogajanjih, ki so
oblikovala nao drubeno stvarnost.
Dramaturg HNK Ivan pl. Zajc Marin Blaevi je usmeril razpravo k vpraanju gledalia
kot ogledala drubene realnosti, ki izprauje in vstopa v problematiko, ki ostaja zunaj
delovanja akademske srenje, medijev pa tudi civilne drube. Dejstva, ugotovljena z delom
sodi, policije, nevladnih organizacij ali komisij, morajo nujno biti kontekstualizirana za
razgrajevanje dravnih mitov in na njih temeljeih zgodovinskih razlag. Ko gre za masovne
zloine in zatiranje lovekovih pravic v nedavnih vojnah, je predstavitev dejstev nujna na
vseh ravneh in prek vseh razpololjivih kanalov, da bi rtve dobile vsaj majhno zadoenje,
storilci pa drubeno obsodbo, ko umanjkajo sodne odloitve.
Na tribuni je v prvi vrsti sedelo nekaj prostovoljcev, ki potem, ko so jim reiserji pojasnili,
kako se v sodobnem postdramskem gledaliu obravnavajo dokumentarna in politina
dejstva, niso imeli posebnih vpraanj in so mirno odli. Frlji in Blaevi sta ob pomoi
sarajevskega gledalikega reiserja Dina Mustafia in aktivista Koalicije za REKOM Svena
Milekia pojasnila, zakaj je pomembno, da se vsakdo v teh prostorih sooi s svojimi
zloini. V prepolnem salonu zgradbe HNK so pojasnili, kako Frlji iste stvari pone v
Sloveniji, BIH in Srbiji. Sven Mileki je predstavil, kako Koalicija zagovarja vzpostavljanje
regionalnega telesa, da bi se izdelal poimenski popis vseh v zvezi z vojno ubitih,
pogreanih in zaprtih ljudi.
Dva dni pred tribuno na Reki je v Beogradu potekal X Forum za tranzicijsko pravinost, na
katerem so reiserji Dino Mustafi, Andrej Nosov, Stevan Bodroa, Pjer alica in Lazar
Stojanovi, dramaturg Amir Baovi in sarajevska igralca Maja Izetbegovi in Alban

Ukaj govorili o umetniki nuji in odgovornosti, da se ukvarjajo s tistim, kar uradna politika
pozablja in kar ne vstopa v uradno zgodovinopisje.

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Slavno je

za domovino

pozabljati

Oliver Frlji
Photo: Veernji list

Nacionalizem je po Ernestu Gellnerju politino naelo, ki zahteva sovpadanje politinih in

etninih meja. Nacionalistina naracija konstruira javni spomin na podlagi tistih dejstev, ki
lahko legitimirajo to naelo. Vse, kar omenjeno sovpadanje postavlja pod vpraaj, je uradno
pozabljeno ali pa je pomen tega relativiziran.
V taknem kontekstu ima izjemen pomen mesto, na katerem se pojavlja kontraspomin
spomin, ki pripada manjinskim skupinam in ki je marginaliziran s strani dominantne
kulture. Razumljen kot instrument razlinih oblik drubene dominacije ali odpora le-tej,
spomin postane politino dejanje. e govorimo o politinosti gledalia postjugoslovanskega
prostora, je to je mo konstruirati prav tu, z odporom uradnemu memoricidu, s
komemoracijo tistega, kar uradno zgodovinopisje pozablja, pa tudi z radikalnimi
reinterpretacijami dejstev, ki ne izhajajo iz nacionalistine premise o kongruentnosti
politinega in nacionalnega.
Ker, naj gre za
generala Gotovino
To je pokazala tudi Sofoklova Antigona drama vsiljenega
ali koga drugega
spomina, pripadajoe pozabe in kontraspomina. Zgodba o sestri, ki
zloin je zloin.
se odloi pokopati in objokati brata, ki mu je ta pravica odvzeta z
dekretom najvijega centra politine moi, lahko deluje kot alegorija o
postjugoslovanskih drubah in njihovih politikah spomina in pozabe. Vendar e veliko bolj
govori o gledaliu kot prostoru emancipacije prepovedanega spomina.

Poseben status spomina, natanneje kontraspomina, me pri gledalikem delu intrigira od

samih zaetkov. Prav to je toka, na kateri se prislovina odsotnost zanimanja ire javnosti
za ta medij pretvori v izrazito drubeno antagonizacijo. Namesto insceniranja spopadov
Pobuda za REKOM

med fiktivnimi liki teater v tem primeru generira dramo v irem drubenem prostoru, v
prostoru normirane pozabe - in spomina, ki v razmerju do njega predstavlja transgresijo.
Ravno na podlagi aktivne ali pasivne udeleenosti gledalia na Hrvakem pri uradno
predpisani pozabi sem oblikoval svoj teaterski nazor in jezik vir stalnih nesporazumov
in oporekanja v veini okolij, v katerih delam. Nesporazum s hrvako gledaliko srenjo je
dosegel vrhunec prav ob predstavi Hrvako gledalie, ki je doivela strokovni in medijski
lin, ker je zastavila vpraanje ali je to, kar veina hrvakih
Faizacija hrvake drube se
gledali proizvaja od vojne dalje sploh mogoe imenovati
je udejanjila med drugim tudi
gledalie, e naj bi namre gledalie bilo drubeno, etino
prek nekritinega odnosa do
in umetniko dejanje, ki si upa zloin imenovati, mu odvzeti
oblasti v trenutku, ko je ta
pravico do utemeljenosti in mu odmeriti krivdo? Kakno
politino sponzorirala uboje
je sploh to gledalie, to veinsko hrvako gledalie, ki
hrvakih dravljanov napane
ne prepozna tragedije svojih sodravljanov? Kakno je to
narodnosti.
gledalie, ki na faizem odgovarja s faizmom?
A faizem hrvakega gledalia, s katerim sem se ukvarjal v tej predstavi, nad katerim se v
enaki meri in z istimi argumenti zgraata tako gledalika levica kot desnica, sodi v razirjen
pomen tega pojma, tako kot ga je definiral Michel Foucault, ki ob zgodovinskem faizmu,
faizmu Hitlerja in Mussolinija opredeli tudi faizem v vseh nas, v naih glavah in
vsakdanjem vedenju, faizem, zaradi katerega imamo radi mo in si elimo prav tisto, kar
dominira nad nami in nas izrablja. Faizacija hrvake drube se je udejanjila med drugim tudi
prek nekritinega odnosa do oblasti v trenutku, ko je ta politino sponzorirala uboje hrvakih
dravljanov napane narodnosti, kot je to bilo v primeru lanov druine Zec, ubojev v Pakraki
Poljani, vojni luki Lora, pri odpiranju koncentracijskih tabori v zahodni Hercegovini za
Bonjake, ubijanju in izgonu Srbov med akcijo Oluja. Gledalika srenja na Hrvakem vseh teh
zloinov ni imenovala, e manj jim je odvzela pravico do utemeljenosti ter odmerila krivdo.
Je pa gledalika srenja v tem asu s svojim delom in celotnim javnim delovanjem, pa tudi
dobesedno z jemanjem puke v roke e kako sodelovala v vojno-propagandni maineriji
HDZ. Leta 1991 je Hrvoje Hitrec ustanovil Stotnijo hrvakih umetnikov, v kateri so med
ostalimi bile tudi igralke Jasna Bilui in Perica Martinovi ter reiser Joko Juvani
in igralec Ljubomir Kapor. Mimo te stotnije so se v vojno vkljuili igralec Sven Lasta ter
reiserja Miro Meimorec in Slobodan Praljak. Kreimir Doleni je postal nekaken
dvorski reiser, zadolen za reiranje razlinih Tumanovih ceremonij, med katerimi sta
najbolj znani pogreb Gojka Suka in vojna parada na Jarunu. Leta 1997 je Zlatko Vitez
v zagrebkem HNK zreiral rojstni dan Franje Tumana, pri katerem so med drugimi
sodelovali Ena Begovi, Dragan Despot, Vanja Drach, Kruno ari, Joko evo, Zlatko
Crnkovi, arko Potonjak, Franjo Kuhar, Mladen Vuli, Zvonimir Zirii, Ivan Brki,
Ivanka Boljkovac in Marko Torjanac.
Pobuda za REKOM

Primerov je e dosti, a e ti pokaejo, da je veina gledalinikov

na Hrvakem podlegla nacionalni histeriji in da za razliko od
nekaterih njihovih beograjskih kolegov niso uspeli artikulirati
protivojnega diskurza, celo takrat ne, ko je Hrvaka e na veliko
delala na razkosanju Bosne in Hercegovine ali ko so informacije o
vojnih zloinih Hrvake vojske e bile javne. Zato ne presenea, da
takna gledalika srenja, ki je izpolnila svoj del naloge pri uradno
predpisanem pozabljanju in zamolevanju, danes hoe pozabiti tudi
sebe iz tistega asa.

10

Gledalie naj bi bilo

drubeno, etino in
umetniko dejanje, ki si
upa zloin imenovati.

Da so gledaliniki primeren material za pozabo in ideoloko prilagajanje prilikam je

pokazal tudi primer iz povojnega asa, ko se je spet udejanjila njihova visoka stopnja
mobilizacije v vojni, nadaljevani z drugimi sredstvi. Gre za Zahtevo 555 hrvakih uglednih
osebnosti Vladi RH, kjer so zahtevali, da Vlada Republike Hrvake zavrne izroitev generala
Gotovine Hakemu sodiu in da od hakega toilstva zahteva zaustavitev kazenskega
pregona na temelju izdane obtonice. Zahtevo so podpisali naslednji gledaliki umetniki:
Nada Abrus, Jasna Ani, Inge Appelt, Ivica Barii, Slavko Brankov, Milena Brekalo,
Lukrecija Brekovi, Ivan Brki, Miljenko Brlei, Senka Buli, Helena Buljan, Boris
Buzani, Zlatko Crnkovi, Branka Cvitkovi, Velimir okljat, Dragan Despot,
Boris Dvornik, Nina Erak, Mato Ergovi, Lidija Florijan, Emil Glad, Ivo Gregurevi,
Goran Grgi, Nives Ivankovi, Darko Jane, Vjekoslav Jankovi, Zdenko Jeli, Ivan
Joni, Jasna Juki, Trpimir Jurki, Ljubo Kapor, Marija Kohn, Adam Koni, Boidar
Koak, Niko Kova, Franjo Kuhar, Draen Kuhn, Nika Kuelj, Danko Ljutina,
Mirjana Majurec, Slavica Maras-Mikulandra, Tomislav Marti, Ante-edo Martini,
Mie Martinovi, Maro Martinovi, Perica Marinovi, Damir Mejovek, Igor Mein,
Boris Miholjevi, Darko Milas, Helena Mini, Vedran Mlikota, Suzana Nikoli, Mia
Oremovi, Frane Perin, Sinia Popovi, arko Potonjak, Ksenija Prohaska, Ivica
Pucar, Nada Rocco, Sinia Rui, Davor Svedrui, Boris Svrtan, Alen alinovi,
Krunoslav ari, Joko evo, Glorija oleti, Milan trlji, Zvonko Torjanac, Romina
Vitasovi, Zlatko Vitez, Edo Vuji, Mladen Vuli, Ivica Zadro, Mirta Zeevi, Zvonimir
Zorii, Jozo Zovko, Vladimir Geri, Branko Ivanda, Joko Juvani, Lawrence Kiiru,
Vlatko Perkovi in eljko Senei.
Nomina sunt odiosa, a nobenega teh imen ne najdemo na nobeni zahtevi za procesiranje
tistih, ki so sodelovali v zdruenem zloinskem podvigu, katerega skupni cilj je bil
prisilen in trajen pregon srbskega prebivalstva iz regije Krajina, med drugim z ropanjem,
pokodovanjem ali popolnim unievanjem imetja srbskega prebivalstva, da bi tako
pripadnike tega prebivalstva odvrnili od ali jim prepreili vrnitev in ponovno nastanitev
na svojih domovih. Ker, naj gre za generala Gotovino ali koga drugega zloin je zloin in
Pobuda za REKOM

hrvako gledalie bi moralo konno spoznati, da etnina pripadnost rtve ali agresorja ne
more biti kriterij spomina ali pozabe.
A dokler se to ne zgodi, ostaja predstava Hrvako gledalie, ki jo enako intenzivno
sovraijo gledaliniki in branitelji in Katolika cerkev in veina hrvake javnosti. e tako
iroka koalicija tistih, ki sovraijo, kae na mo gledalia, ki bi, e hoe zadrati minimum
moralnega potenja do sebe in do drube, ki jo predstavlja, moralo postati mesto spomina,
ki ga vse druge institucije briejo.
Avtor je gledaliki reiser iz Hrvake

INTERVJU

!Poskrili
smo
preve
rnih
skrivnosti

11

Pjer alica
Photo: Radiosarajevo.ba

Ta reiser se je s snemanjem filmov boril proti vojni, katere ujetnik je bil tudi sam. Tako so
nastale nekatere od najpomembnejih realizacij o ivljenju v obkoljenem Sarajevu in o vojni
v Bosni in Hercegovini, med njimi dokumentarni film, posnet v asu vojne, Otroci kot vsi
drugi. Posnel je tudi dva igrana filma, Gori ogenj in Pri stricu Idrizu. Pjer alica je eden
od najbolj znanih reiserjev v regiji in dekan Akademije scenskih umetnosti v Sarajevu.
Tudi kadar se ukvarjate z najtejimi vpraanji, kot je vojna in razpad Jugoslavije, se zdi,
da ste osredotoeni na iskanje pozitivnega in dobrega v ljudeh. Kako vam to uspeva in
zakaj menite, da je to pomembno?
ustvo je sila. Neredko strana sila, destruktivna sila, ki nas lahko unii. Obenem nas vasih
samo ustvo lahko rei, nas opozori, da nekaj ni v redu ali pa zautimo, da je nekaj tako kot
mora biti. ustvo je pogosto pred loginim ali analitinim spoznanjem, asovno pred njim
Pobuda za REKOM

ali pa ga potrjuje. Poleg tega je ustvo vsem skupno, ni odvisno od kulturolokih, geografskih,
eshatolokih ali katerih koli drugih predpostavk. So ljudje, ki so na tem podroju invalidi, ki ne
zmorejo utiti ali biti soutni, a to je e prostor psihopatije. Vendarle lahko reemo: vsi utimo
enako, pravico ali krivico, ljubezen ali jezo, sovratvo ali strast. Zato je, ko pripovedujem zgodbe
ustev, zame obutje v srediu zanimanja. Mislim, da je to sredina in najmoneja toka za
univerzalno komunikacijo. Kar zadeva osredotoenje na dobro tudi v tekih okoliinah, tu ni
nobene skrivnosti: ni tako slabega asa ali tako slabih okoliin, v katerih lovek ne bi mogel
razloevati, kaj je v osnovi dobro in kaj v osnovi zlo. e kdo to trdi, preprosto ie opraviilo
za slabe stvari, ki jih je poel. Za takne stvari ni opraviila. Razumeti, odpustiti, to je v redu, a
opravievati ne. Kako pa mi karkoli e uspeva nimam pojma. Menda se trudim.
Vse ve je filmov in gledalikih predstav, ki se ukvarjajo
s tistim, kar uradna zgodovina zamoluje. Ali javnost
prepoznava in reagira na dela in sporoila umetnikov?
Lahko umetnost spremeni uradne naracije?

12

Razumeti, odpustiti,
to je v redu,
a opravievati ne.

Umetnost se je deloma vedno ukvarjala s tistim, kar se zamoluje, mislim da to ni nekaj

ekskluzivnega za na as. Tudi prej se je govorilo o prepovedanih stvareh. Morda smo preve
stvari pospravili pod preprogo, toliko rnih skrivnosti poskrili in se zvijano delamo, da se
nikoli niso niti zgodile ali pa jih poimenujemo z nekimi drugimi, povsem neustreznimi imeni,
pa zdaj prihajajo za nami, skaejo kot hudi iz katlice v vejem obsegu kot je to normalno.
Razkrivanje mranih skrivnosti nekateri zelo pozdravljajo, drugi pa sploh ne. Tisti, ki jih
ti procesi opogumljajo, so navadno manjina. In niso to samo umetniki. Mediji, znanost,
vkljuno z zgodovino, neposredne prie, mnogi med njimi delajo hrabro in edino pravo stvar
sooanje z resnico. Na drugi strani so vsi tisti, ki elijo ta proces oslabiti ali elijo, da ga, e
najbolje, sploh ne bi bilo. Tudi med temi je mnogo umetnikov... Tudi oni snemajo filme, piejo
knjige, riejo, skladajo, delajo gledalike predstave... Preprosto gre za borbo dveh konceptov:
resnica in dobro proti zlu in lai. Zveni nekam pravljino. In tudi je. Ker delitev nikoli ni tako
kirurko ista. Ne verjamem v absolutno prave ljudi, imune na napake, in tudi ne obratno.
Kot eni so dobri kot angeli in vse, kar reejo in napravijo, je primerno, tisti drugi pa so ista
napaka in zlo. Dvomim v to. Ta dvom mi ne jemlje koraje, nasprotno, menim da je to e en
razlog, da se stalno trudimo delati pravo stvar - z zavestjo, da je mono, da bomo kaj naredili
napak. Ne verjamem, da bo kdo koga v tem procesu premagal.
Kako se je bilo ukvarjati s filmom v asu vojne v Sarajevu?
To je bila grozljiva izkunja, od katere sem, na alost, nedvomno umetniko profitiral. Seveda
bi se tej pridobitvi z veseljem odrekel, e bi lahko povrnil vsaj eno zaman izgubljeno
ivljenje v tem peklu obleganja mesta. To je nenormalno. Ni normalno, da te nekdo dri
pod obleganjem, eprav mu nisi ni storil. Ni normalno, da te stalno poskua ubiti na razne
Pobuda za REKOM

naine. Ni normalno, da ima tudi v teh okoliinah potrebo iveti, utiti, ustvarjati... Mi smo
vsi bili nekakna srena druina v peklu. Nepojasnljivo. Ko sem snemal nek dokumentarni
film o otrocih v vojni, sem zaprosil nekega deka, ki je rad pel, da v naslednjem kadru skua
odpeti, kako se pouti v vojni. Improviziral je in odpel stih: Bilo je
veselo in strano. Bilo je strano, a mi nismo hoteli pristati na to.
Razkrivanje mranih
Danes vasih prebrerem kakno izjavo, da obleganja Sarajeva ni bilo.
skrivnosti nekateri zelo
Da je to izmiljeno. al mi je ljudi, ki so pripravljeni pasti tako nizko,
pozdravljajo, drugi pa
a sem zgroen ob spoznanju, koliko ljudi je pripravljeno verjeti tem
sploh ne. Tisti, ki jih ti
bednikom. In potem se vrnemo na vae prejnje vpraanje.
procesi opogumljajo, so
navadno manjina.
Tudi v vaem verjetno najpopularnejem filmu, ki se ukvarja z
enim najvejih jugoslovanskih bendov, Plavim orkestrom, se
lotevate politike, sistema, nacionalizma. Ste kdaj - v sebi ali s strani drugih, obutili
pritisk zaradi taknega pristopa umetnosti.
Jaz nisem kaken aktivist. Sebe doivljam kot bas kitarista, ki je reiral filme. Ne izbiram
nevarnih tem, v medijih sem denimo pogosto igosan kot nekdo, ki se ukvarja z
nepomembnimi temami. Leta si prizadevam napraviti komedijo, pa mi ne gre. Zanem
dobro, potem pa, ko se resno spoprimem z gradivom, nimam moralne pravice zaobiti
stvari, ki se mi zdijo pomembne. In adijo komedija. A ostane nekaj humorja, esar sem
vesel. Vseeno so bile po vsakem filmu kake neprijetne reakcije. Gori vatra je bila oznaena
kot protisrbski, protihrvaki in protibonjaki film. Nek kritik je argument za to, da je Gori
vatra antibonjaka, nael v ugotovitvi, da niti v enem kadru filma ni videti damije. Zame
ni bil nenavaden tak nesmiseln napad, nenavadna je bila moja prva reakcija, pomislil sem:
Nemogoe, kako lahko posnamem film v Tenju in da se pri tem ne vidi damija... Torej
tudi podzavestno nasedete na matriko idiotizma. Pred tem se skuam zaititi kolikor je
mogoe. eprav trdi, da ne uti pritiska, da ni avtocenzure, je tu nekje, epi, aka in vedno
po malo deluje. Dobro je, dokler je to podzavestno, ko postane zavestno, potem je konec,
treba je zamenjati posel, se vrei v politiko, tam je to prednost.
Kako gledate na idejo o ustanovitvi REKOM-a? Kako pomembno je, gledano s stalia
umetnika, ugotavljanje imen vseh rtev?
Stalie umetnika tu ni nekaj specifinega, vsaj ne bi smelo biti. Na loveki, na ravni
posameznika ni ni pomembnejega od tega: ne iem nobenega imena iz vojne. Koga sem
izgubil vem. In vem kako pomembno je to zame. Z druge strani to na neki obi ravni ni ni
manj pomembno, saj gre preprosto za vpraanje spotovanja do ivljenja. Vsi ti nai narodi
se ponaajo s tem, da je zanje ast prva in najpomembneja stvar. Kje je potem problem? A
problemov je veliko, saj tudi dvajset let po vojni ta posel e ni opravljen.
Jelena Gruji Zindovi
Pobuda za REKOM

13

!Potreba
po celoviti
drubeni
spremembi je
ogromna
Zlatko Pakovi
Photo: Blic.rs

14

Reiser, pisatelj, kritik in kolumnist Zlatko Pakovi se ukvarja z gledaliem in drubenimi

stanji ve kot dvajset let. Njegova najnoveja predstava Ibsenov Narodni sovranik kot
Brechtova pouna igra, premierno izvedena konec lanskega leta v Centru za kulturno
dekontaminacijo (CZKD), je nedvomno ena najbolj angairanih in najpomembnejih
predstav, izvedenih v Srbiji zadnja leta.
Pred predstavo je tekel neobiajen postopek delavnice z gledalci po vsej Srbiji.
Povejte kaj ve o tem.
Potem ko smo pripravili skico gledalike predstave s skladateljem in dvema igralcema, smo
to skico zaeli izvajati po raznih mestih in v razlinih okoljih in se po izvedbi pogovarjali s
publiko. To smo organizirali v okviru projekta CZKD z naslovom tudije konteksta.
V Niu smo igrali otrokom od deset do dvanajst let, veinoma romske
Podpiram REKOM
v vsakem pogledu.
narodnosti, zelo zapostavljene v drubi in v lastnem mestu. Igrali
smo v Novem Pazarju, prav tako v narodnostno meanem okolju,
med publiko so bili tako srednjeolci kot stareja populacija. Potem v Uicu, pred publiko
izjemnih profesorjev in profesoric knjievnosti in njihovih dijakov; profesorji te otroke
vodijo na izjemno izviren nain. Potem tudi v Subotici. Namenoma smo li v razline dele
Srbije, tako geografsko kot narodnostno, igrali pred publiko razline starosti in iz razlinih
drubenih slojev. Te pogovore s publiko smo snemali, njihova vpraanja so bila za nas
pomembna in so predstavljala neke vrste smerokaz za nadaljnje delo. Nato pa smo vse to
zbrali v predstavi, ki je bila premierno prikazana 20. decembra lanskega leta.
Kakne so bile reakcije publike, kaj je bilo v njih univerzalnega in kaj specifinega?
Pobuda za REKOM

Univerzalna reakcija je bila izrazita zainteresiranost za to, kar so gledali, in to je bilo za nas
zelo pomembno. Resnino, ko ljudem predstavimo nekaj, v kar tudi sami verjamemo in kar
nas tako po umetniki kot po politini plati iskreno zanima, potem oni reagirajo iskreno
in zainteresirano. Meni je bilo kot reiserju in kot neke vrste vodiu skozi to predstavo
zanimivo to, da sem starostnim skupinam gledalcev prilagajal govor o zelo pomembnih
stvareh v gledaliu, a obenem tudi o kljunih politinih problemih nae drube. Ko sem
govoril pred otroki, ki hodijo v drugi, tretji, etrti razred ole, sploh nisem uporabljal
teoretskih terminov, ki so v rabi v gledaliki literaturi, ali pa sem to poel zelo previdno
in pri tem iskal primere, ki so otrokom dovolj blizu. Nasprotno sem v Subotici pred
tudenti, posebej tistimi, ki so zainteresirani, da se v nadaljevanju profesionalno ukvarjajo z
gledaliem, lahko uporabil te termine in jih uvajal v teorijo gledalia, in to v njen bistveni
del, v Brechtovo teorijo epskega gledalia, katere predhodnica je teorija poune igre.
Cilj teh tudij konteksta ni bil zgolj pokazati, kaj delamo, temve to, da
se ti otroci in ta mladina zanejo samostojno ukvarjati z gledaliem
ali kako drugo vrsto umetnikega dela, a z uporabo metode, ki smo jo
sami uporabili. To je bilo zanimivo, saj so na koncu nastala neka dela,
neke njihove gledalike predstave.

A ko se zdruijo erosi teh

svobodnih ljudi, potem
pride do resnine zahteve
po spremembi drube.

Bile so razline reakcije in vpraanja, odvisno predvsem od starosti in strokovne

usposobljenosti, nedvomno tudi od socialnih pogojev. Ni vseeno, ali ivite v romskem getu
v Niu ali v stanovanju v centru Beograda ali v hii v Subotici ipd. Ni isto iveti tisto kar
imenujemo varno meansko ivljenje ali iveti na robu eksistence, ko vas vsak as lahko
nekdo izene ali vas oe proda. Sooali smo se z otroki, ki nimajo vsak dan kaj jesti.
Kdo je bolj zaskrbljen za svojo prihodnost tisti, ki so na obrobju, ali tisti, ki so v
centru Beograda?
Zanimiva je ta disproporcionalnost. Zdi se mi, da so zase bolj zaskrbljeni tisti, ki ivijo
udobneje. To je porazno. Otroci, ki so rojeni v getu in v kartonskih naseljih, so omejeni v
svojih eljah, enako kot v tistem, kar jim druba ponuja. Zanimivo je, da to ne vpliva na
njihovo trenutno obutje toliko kot pri tistih drugih, ki imajo mnogo veja priakovanja. To
je tragina stvar, to je nekaj, kar vas porazi, saj se sooate z otroki, ki celo ne razmiljajo o
tem, da bi se lahko olali, a med njimi vidite prepametne otroke, kot povsod. Na drugi strani
so ti, ki priakujejo vse od ivljenja, mnogo nesreneji, neke malenkosti in neke neumne
zadeve na njih vplivajo mnogo bolj. Na ustveni ravni sem se sooal z raznimi stvarmi. e
nam intruktor, ki je otroke pripeljal, pove, da tega dne e vedno niso ni jedli, mi pa jim
nudimo nekaj drugega, potem se vpraamo, kaj je bistvo tega dela. Vendarle si moramo
zastavljati osnovna vpraanja, a moramo biti pripravljeni tudi na to, kar je najpomembneje
na osvobajajoo prakso, da pomagamo tako drugim kot sebi.
Pobuda za REKOM

15

Kaj priakujete od te svoje predstave, bo uspela ljudi mobilizirati, kakni bodo njeni
uinki?
Moramo si zastavljati osnovna
vpraanja, a moramo biti
Najprej je treba misliti. Ni mogoe delati dobrega, e lovek
pripravljeni tudi na to, kar
pravzaprav ne ve, kaj je dobro. To nae delo je usmerjeno
je najpomembneje na
k temu cilju, govoriti o tem, kaj je dobro in pokazati, da
osvobajajoo prakso, da
ni teko priti do te ugotovitve. To je pravzaprav nekako
pomagamo tako drugim kot sebi.
najenostavneje da veina ve, kaj je dobro in kaj ni dobro.
Pomembno je, da zanemo od te toke. S to predstavo smo prili do nespornega dejstva
da loveku ni ne godi tako kot to, da je svobodna osebnost, da loveku predstavlja najveje
zadovoljstvo, ko je svoboden in ko razmilja in deluje svoboden, brez zavor. A ko se zdruijo
erosi teh svobodnih ljudi, potem pride do resnine zahteve po spremembi drube. Mi smo
enostavno hoteli pretresti osnovna vpraanja in ustva in nekako poskuati izvesti tisto,
kar poneta Brecht in Ibsen, in to je da gledalika predstava ni zgolj tisto, kar najpogosteje
videvamo v gledaliu neke vrste vzdihov, rotenja in alostink, temve resnien poskus,
da se konstituira javnost, vsaj v asu, ko se predstava odvija. Skladno s tem uporabljenim
pristopom mora vsakdo prevzeti odgovornost, saj brez tega ni ni. Vsakdo med nami mora
biti odgovoren za svoje postopke do drugega in do sebe, to je bistvo.
16

Ko uporabite koncept, o katerem govorite, v zvezi z vojno preteklostjo te regije in

odnosom, ki ga imamo kot druba do nje, kaj opaate?
O em pravzaprav govorimo, ko govorimo o tranzicijski pravinosti, je zelo kompleksna
tema ali osredotoamo nao pozornost izkljuno na tranzicijo, ki se odvija ali bi se ele
morala odvijati v okviru nae drube, ali govorimo o tranziciji, ki obstaja zelo dolgo in se
odvija v celi Evropi in v svetu, v katerem smo samo en del. Tu je tudi tisto, kar moramo reiti
mi sami, in to je nasledstvo, ki nam ga je pustil predvsem Slobodan Miloevi oziroma
njegov reim. Obseg unienja, do katerega je prilo v desetih, dvanajstih letih pod tem
reimom je toliken, da zastaja dih. Spomnite se, da so bile v udarnih poroilih predvajane
tudi astroloke napovedi, da so poloaji planetov takni, da govorijo v prid zdruitve vseh
srbskih deel. V neki reportai z dubrovnikega bojia je topniar izjavil, da so ga izurili
tako dobro, da lahko zadene v kronik juhe tistemu tam med kosilom, pa se ni nihe vpraal,
kakno je to bojie in kaken je to topniar, ki strelja na civile, medtem ko kosijo. Poroila z
boji so bila v tistem asu pravi reality programi. Miljana Baleti, ki je e vedno zaposlena
na TV Vojvodina, je nenajavljeno odhajala na hine naslove ljudi, ki niso Srbi, z vpraanji kot
Je res, da je pri vas nocoj prespalo pet ustaev? To so bili reality programi, od katerih so
bila odvisna ivljenja in smrti ljudi.
Torej, obseg unievanja je bil tako grozovit, da se zdaj druba preprosto mora zdraviti. Vsi
ivimo okrnjena ivljenja, saj smo preiveli dve desetletji pod pritiskom tako nemoralnih
Pobuda za REKOM

rei. Mislim, da pod preprogo potiskamo vse ve stvari, a simptomi nenehno prihajajo
na dan. Predstavljajte si, da je nekdo pred 20 leti rekel, da bo Aleksandar Vui, tedaj
tiskovni predstavnik Vojislava eelja, predsednik vlade te drave, Ivica Dai, nekdanji
tiskovni predstavnik Slobodana Miloevia pa minister za zunanje zadeve? Najbr bi
vsi kupili enosmerno vozovnico ali pa bi odli pe kamorkoli od tod. Pa nismo odli, oni
pa so avanzirali za vse tisto strano, kar so storili. In kaj naj potem mislijo dravljani in
dravljanke? Da bi vse bilo e bolj zapleteno, tisto, kar jim je bilo namesto Vuia in Daia
ponujeno na volitvah, ni bilo dosti bolje, v nekaterih segmentih pa je bilo e slabe. Prejnja
vlada je odlino pripravila teren tej vladi. Stvari so grozne, a kako se bomo iz tega izvlekli,
ne vem. A e zanemo misliti in ne pristanemo na logine napake v miljenju in v lastnem
ivljenju, je to e zaetek. e zanemo od tod, bomo imeli nekaken smerokaz, kako se
spoprijeti tudi z drugimi stvarmi.
Zelo pomembno je vedeti tudi to ivimo ivljenja, ki se jim as izteka. Tu si sledijo
politine figure, takne in drugane, a as tee. Nihe od nas nima ni proti temu, da ti
ljudje, ki sedaj vodijo to dravo, takni kot so, s svojimi moralnimi profili in drubenimi
profiti, napravijo nekaj dobrega. Jaz resnino elim, da bi bila ta vlada, pod lovekom, za
katerega e vedno ne morem verjeti, da je priel na to funkcijo, najbolja vlada od vseh
doslej, bolja tudi od vlade Zorana inia, ker mi nimamo ve mnogo asa. Dvajset in
ve odlinih let je preteklo v zaustavljanju asa, v strani repatriarhizaciji, balkanizaciji
drube. Kot je govoril Zoran ini e lahko nek vojni zloinec v nekem trenutku
naredi nekaj dobrega, pa naj to stori. A to ne pomeni, da ga je treba abolirati, saj vojni
zloini ne zastarajo.
Obenem moramo zaeti oblikovati opozicijo, opozicijo temu sistemu vrednosti.
Vse ve je umetnikih del, ki se ukvarjajo s sooanjem z vojno preteklostjo. Ali
verjamete, da lahko umetnost sproi ali pospei ta proces v nai regiji?
Verjamem v mo umetnosti, ki je avtohtona in ki je povsem specifina in ki pripada samo
umetnosti. Umetnost, kadar je umetnost, ustvarja novo formo, novo obliko, ki ni ni
drugega kot nova oblika zdruevanja in sodelovanja med ljudmi. ele takrat je nekaj veliko
in resno umetniko delo, ko umetnik uspe ustvariti novo obliko. A samo nova oblika prinaa
nov pomen.
Imate elestee, zanimive, bune, burne umetnike predstave, pa v njih ni nove oblike,
umetniki in ljudje, ki delajo na njih, se niso potrudili, da se dokopljejo do nove oblike.
Namesto tega uporabljajo zdrsane, e najdene oblike, da bi se nekaj povedalo, ni bistva
tistega, kar je kreacija, umetnik slui samo za reproduciranje. Na ta nain umetnost
stopica za ivljenjem.
Pobuda za REKOM

17

ele ko se iznajde nova forma in to mislim, brez vsakrne skromnosti, ima ta naa
predstava, v kateri smo prili do neke nove oblike sporazumevanja komunikacije znotraj
umetnikega dela in komunikacije s publiko, potem se poasi prebujajo te niti svetlobe v
smeri monosti, da se nekaj preoblikuje v drubi.
Resnino, v regiji so se pojavili resni umetniki, posebej v gledaliu. Pri nas dela Rado
Urban, v celi regiji dela izjemna osebnost Oliver Frlji, v spremstvu teh umetnikov so tudi
nekateri drugi, da jih tu zdaj ne natevam. Obstajajo tudi neki drugi, ki delajo, o katerih gre
glas, ki pobirajo lovorike, a v resnici ne delajo ni drugega, kot da na buen, atraktiven nain
uporabljajo oguljene forme. Tu mora kritika rei svojo besedo. A kritika je pri nas padla na
nizke veje, ne samo gledalika temve tudi drubena kritika. Tudi tisti, ki kritizirajo nao
oblast, nae politine navade, pravzaprav uporabljajo stare forme kritike.

18

Pravzaprav, ljudje morajo zaeti misliti. Lepo pravi Chomsky e jaz danes mislim in
predavam tudentom tisto, kar sem predaval pred petimi leti, potem ali nekaj ni v redu s tem
predmetom ali pa nekaj ni v redu z mano. To je treba vzeti resno. e nekdo e dvajset let
dela eno in isto in v gledaliu gledate eno in isto predstavo, le da tu defilirajo neke druge
vsebine, potem on pravzaprav ni ne dela in tu as stoji, stoji enako kot v nai drubi. To je
bistvo naega poraza. Bistvo umetnosti je torej, da uvede novo formo, ki ima tendenco, da
uvede nov pomen, a s tem tudi pripelje do spremembe.
Ali podpirate Iniciativo za ustanovitev REKOM-a?
Ena bistvenih stvari je, da se popiejo vse rtve, da se konno ve kdo, kje, s strani koga je
izgubil ivljenje in kdo je za to odgovoren. To je ena od dejavnosti, ki so zastavljene v tej
zadevi. Sicer mislim, da je zelo pomembno, da zanejo komunicirati vsi v regiji. Tudi to je
bistvo tega projekta, da poteka na teritoriju cele bive Jugoslavije, med stranmi, ki so bile
v vojni. Skratka, podpiram v vsakem pogledu. Vidim, da je dosti odpora in treba je videti,
zakaj je temu tako. Odpor prihaja z razlinih strani, a kolikor vem, prihaja tudi iz nevladnega
sektorja, kar je osupljivo.
Jelena Gruji Zindovi

Pobuda za REKOM

AKTUALNO

!Poroilo
o Procesu

REKOM:

oktober
december
2014.
Odposlanci za REKOM2 so konali svoj mandat 28.10.2014. V letu dni so s skupnim delom
in na konzultacijah s predsedniki in lani Predsedstva BIH, ki so jih delegirali, pripravili
Spremembe Statuta REKOM-a, ki po njihovem mnenju predstavljajo pravne in ustavne
monosti za ustanovitev REKOM-a.
19

VII Skupina Koalicije za REKOM

Skladno s pravili Koalicije za REKOM Skupina Koalicije sprejme odloitev o podpori
Spremembam Statuta REKOM-a, ki ga je sprejela 25.3.2011.
To je bil povod, da je Koalicija 14. novembra 2014 v Beogradu (Srbija) izpeljala Skupino,
sedmo po vrsti, ob udelebi 104 delegatov, ki so predstavljali 1950 lanov/lanic. Delegati
so ob enem glasu proti in dveh vzdranih podprli Spremembe Statuta REKOM-a, ki so
jih pripravili odposlanci predsednikov rne Gore, Srbije, Hrvake in Kosova, bonjakega
in hrvakega lana Predsedstva BiH3, ki so tako opravili svojo nalogo preveriti ustavne in
pravne monosti za ustanovitev REKOM-a v vsaki dravi posebej.
V obirni razpravi so delegati ocenili, da je s Spremembami bistvo predloga Statuta
ohranjeno, da ukinitev represivnih pooblastil odklanja pomisleke, da REKOM prevzema
pooblastila sodnih organov, in da je postopek kandidiranja in volitev selekcijskih odborov in
lanov Komisije znatno poenostavljen. V imenu Koalicije za REKOM so delegati kot nadvse
2 Prof. dr Zlata urevi, odposlanka predsednika Hrvatke; prof. dr Sonja Tomovi undi, odposlanka predsednika Crne Gore; pravni svetovalec Selim Selimi, odposlanec predsednice Kosova; pomonik upana Sarajeva Aljoa
ampara, odposlanec lana Predsedstva BiH; oficir za zvezo s Hakim tribunalom Goran Mihaljevi, odposlanec
lana Predsedstva BiH in sodnik Sinia Vai, odposlanec predsednika Srbije.
3 Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov je obvestil Koalicijo za REKOM, da bo podprl odloitev o ustanovitvi REKOMa, e bo doseen konsenz med predsedniki/Predsedstvom BiH.
Pobuda za REKOM

dobrodole oznaili spremembe financiranja Komisije, ki predvidevajo, da se bo REKOM

financiral z domaimi in tujimi donacijami in sredstvi mednarodnih organizacij in ne iz
prispevkov drav, kot je predlagala Koalicija.
Delegati so posebej podprli stalie odposlancev, da se med cilje Komisije uvrsti tudi
izboljanje izobraevalnih programov skladno z dejstvi, ki jih ugotovi Komisija.
V zvezi s podporo Spremembam Statuta je Koalicija v sporoilu za javnost4 poudarila, da je
bilo med odposlanci in predsedniki / lani Predsedstva doseeno popolno soglasje o tem, da
mora Komisija ugotoviti dejstva o vojnih zloinih in drugih kritvah lovekovih pravic med 1.
januarjem 1991 in decembrom 2001. Koalicija je opozorila, da sta bili v zvezi z nalogo REKOM-a,
da razie politine in drubene okoliine, ki so odloilno prispevale k izbruhu vojn in k temu,
da so bili storjeni vojni zloini in druge kritve lovekovih pravic, izraeni dve mnenji: kljuno
je, da REKOM razie vzroke vojne in raziskovanje vzrokov vojne je mogoe ele po ugotovitvi
dejstev o vojnih zloinih, ki sta povsem skladni s predlogi Koalicije za REKOM.

Pismo predsednikom / lanom Predsedstva BiH

20

Koalicija za REKOM je 10. decembra 2012 na predsednike / lane Predsedstva BiH naslovila
pismo, v katerem jih je spomnila, da je Skupina podprla Spremembe Statuta REKOM-a, s
imer so podani pogoji za nov korak v smeri ustanovitve Regionalne komisije za ugotavljanje
dejstev o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic v vojnah na podroju bive
Jugoslavije. V omenjenem pismu je Koalicija navedla, da priakuje, da se bodo predsedniki
/ lani Predsedstva BiH dogovorili glede oblike informiranja javnosti in parlamentov o
tem, da so se odloili skupno podpreti ustanovitev Komisije. Pozvala je predsednike / lane
Predsedstva BiH, da upotevajo predlog predsednika Hrvake, da vsi v dogovorjenem roku
naslovijo na javnost in parlamente pismo o skupni podpori ustanovitvi REKOM-a.
Obenem je Koalicija obvestila predsednike / lane Predsedstva BiH, da je dosegla znaten
napredek pri dokumentiranju lovekih rtev, tabori in drugih objektov internacije v
vojnah devetdesetih.
Fond za humanitarno pravo (FHP) iz Srbije in Fond za humanitarno pravo Kosovo (FHPK)
sta ob Dnevu lovekovih pravic na spletni strani Kosovske knjige spomina postavila Register
ubitih in pogreanih v zvezi z vojno na Kosovu v asu od 1. januarja 1998 do 31. decembra
2000. Register vsebuje 13.517 vojnih rtev, katerih smrt ali izginotje v zvezi z vojno potrjuje
27.511 dokumentov.
Center za sooanje s preteklostjo Documenta iz Hrvake in FHP e tri leta izvajata
empirino raziskavo o rtvah, ki so izgubile ivljenje ali izginile v vojni na Hrvakem, na
podlagi izjav pri in druinskih lanov.
4 Koalicija za REKOM podprla Spremembe Statuta REKOM-a, izjava za javnost, 17.11.2014.
Pobuda za REKOM

Zdruenje za tranzicijsko pravinost, odgovornost in spomin v BiH (TPOS) in Center za

demokracijo in tranzicijsko pravinost (CDTP) sta konec leta 2013 zaela s projektom
Kartiranje tabori in drugih objektov internacije v BiH, kar neposredno prispeva k
realizaciji mandata REKOM-a v delu, ki se nanaa na poimenski popis civilnih in vojnih
rtev in objektov internacije.
Trenutno mirovanje
Glede na to, da je bilo v BiH izvoljeno novo Predsedstvo5 po tem, ko so odposlanci na
podlagi konzultacij s predsedniki / lani Predsedstva pripravili in sprejeli Spremembe
Statuta REKOM-a, je pred Koalicijo obveza, da konzultira nove lane Predsedstva:
hrvakega lana Dragana ovia in srbskega lana Mladena Ivania.6 Drugi razlog, ki
vpliva na trenutno mirovanje procesa REKOM so predsednike volitve na Hrvakem7 11.
januarja 2015.
e bo v letu 2015 na voljo politina podpora kot v letu 2014, obstaja resna monost, da
postjugoslovanske drave kot prve v zgodovini postkonfliktnih drub samostojno, brez
pogojevanja in pritiskov mednarodne skupnosti zanejo z oblikovanjem regionalnega
mehanizma za sooanje s preteklostjo, ki bi imel zmonost odpraviti pomanjkljivosti
kazenske pravinosti in politino blokado pri odkrivanju preostalih mnoinih grobi
ter ugotoviti dejstva o vseh vojnih zloinih in zagotoviti spotovanje osebnih izkuenj in
dostojanstva drugih.

!X Forum za tranzicijsko pravinost

v postjugoslovanskih dravah
Obstaja enota primerjave, in to je dananji
miting radikalov, tu v Beogradu. Sedaj vas
vpraam kdo so zmagovalci? Predstavljajte
si situacijo pred desetimi leti, bi bilo mogoe, da se mi tu v tej dvorani pogovarjamo,
oni pa na trgu? To bi bilo nenaravno nesorazmernje moi, nasilja, sile v razmerju
do skupine ljudi, ki verjame v temeljne loveke vrednote. Danes smo mi tu, kljub
temu, da so nekateri resnino mnogo izgubili, predvsem svoje najdraje, zmagovalci v
vrednostnem sistemu nad tistimi ljudmi, ki so izgube tam na nekem trgu.8
5 Predsednitvo BiH je bilo konstituirano 17.11.2014.
6 Srbski lan v prejnji sastavi Predsedstva Neboja Radmanovi ni sodeloval v procesu REKOM.
7 Drugi krog predsednikih volitev 11.1.2015.
8 Branislav Radulovi, pravnik iz rne Gore, lan Koalicije za REKOM.
Pobuda za REKOM

21

X Forum je bil posveen dosekom pri tranzicijski pravinosti, promociji uporabe dejstev
v umetnikih delih in posluanju glasov rtev. Forum je potekal 15. in 16. novembra
2014 v Beogradu v organizaciji Koalicije za REKOM. V delu Foruma je sodelovalo 158
lanov Koalicije za REKOM in 150 predstavnikov civilnih drutev, umetnikov, pisateljev,
akademskih raziskovalcev tranzicijske pravinosti, novinarjev in drugih posameznikov, ki
se profesionalno ali aktivistino ukvarjajo s tranzicijsko pravinostjo v postjugoslovanskih
dravah. Na Forumu je dvanajst panelistov govorilo o dosekih na podroju tranzicijske
pravinosti s stalia civilne drube in akademske srenje, o uporabi dejstev v umetnikih
delih je govorilo estnajst panelistov, o svojih osebnih izkunjah v vojni in iskanju posmrtnih
ostankov svojih blinjih pa je govorilo dvanajst rtev.
Forum sta odprla Nataa Kandi, koordinatorka projekta REKOM, in profesor Zdravko
Grebo, javni zagovornik Iniciative za REKOM. Najavila sta novo fazo procesa REKOM, v
kateri bo Koalicija spremljala, pomagala in spodbujala dravne institucije, da ustanovijo
REKOM. Pozvala sta lane Koalicije, da se pripravijo na nove dejavnosti in opozorila, da se
na Balkanu spremembe dogajajo iz ure v uro.

22

Profesor Grebo je podal naslednjo oceno: Na ravni drube in nevladnega sektorja smo
svoje poslanstvo opravili. Seveda jaz, govorim v svojem imenu, nikomur ne bom prepustil,
da brez vsakrnega pomisleka s tem upravlja kakor mu pade na pamet, a priel je trenutek,
ko morajo predsedniki prek svojih odposlancev stvar vzeti v svoje roke, saj naloge, ki je pred
nami, mi ne morem opraviti, tudi e bi jo hoteli.

Panel I: Doseki in prioritete pri kazenski pravinosti ocena s stalia civilne

drube
Kazenska pravinost za zloine, storjene v vojnah v devetdesetih letih na podroju nekdanje
SFRJ, se do danes ni pribliala uresniitvi svojih ciljev. V vseh dravah regije e naprej
prevladuje nesorazmerje med storjenimi in procesiranimi zloini, pri emer pred domaimi
sodii ni postopka, ki bi poteno in objektivno razsvetlil vlogo drave pri organiziranju in
izvajanju zloinov in ki bi procesiral nalogodajalce z vrha oblasti. Posebej zaskrbljujoe je,
da je v vseh dravah e naprej oiten moan vpliv politike na pravosodje. Ta vpliv se kae na
razne naine, najoitneji pa je pri obstrukciji sojenj za vojne zloine. Ugotovitev panelistov
in udeleencev v debati je, oitno, da se tevilo sodnih postopkov iz leta v leto zmanjuje.
Tea Gorjanc Prelevi iz organizacije Akcija za loveke pravice je podala oceno, da
navkljub priporoilu Evropske komisije, da je treba prekiniti s prakso nekaznovanja za
vojne zloine, oblasti v rni Gori dajejo vedeti, da je procesiranje vojnih zloinov praktino
konan proces. Oitno pomanjkanje volje na vseh ravneh, da se kaznujejo vojni zloini v
rni Gori, je logina posledica dejstva, da je predsednik vlade rne Gore ista oseba, ki je
bila na tem poloaju tudi v asu, ko so se zloini dogajali. Za pravosodje, ki stremi k Evropi,
Pobuda za REKOM

bi to dejstvo moralo biti spodbuda, da dokae neodvisnost in pripravljenost prepoznati in

sooiti se z zloini iz preteklosti. In eprav je jasno, da rna Gora nima taknega pravosodja,
je sedaj vsaj postalo jasno, da na taknem pravosodju kot pogoju, da sprejme rno Goro9,
vztraja Evropska skupnost, zato ostaja upanje na bolje, je povedala Gorjanc Prelevi.
Podobno vzporednico o odnosu oblasti do procesiranja vojnih
X Forum je bil posveen
zloinov na Hrvakem je izvedla tudi Vesna Tereli, vodja
dosekom pri tranzicijski
nevladne organizacije Documenta. Na Hrvakem, je dejala, je
pravinosti, promociji uporabe
dravno toilstvo poverjeno tistim, ki so v devetdesetih sodelovali
dejstev v umetnikih delih in
pri prikrivanju zloinov. Za neke profesionalce je bilo razumno
posluanju glasov rtev.
priakovati, da bodo v novih politinih okoliinah izkoristili
prilonost za kvalitetneje delo, a s tem je bilo nadaljevanje prekinjenih postopkov neizbeno
poverjeno istim ljudem, ki so na njih iz politinega oportunizma pozabili, da ne bi ogrozili
svojega poloaja ali napredovanja v policiji oz. dravnem toilstvu, je rekla Tereli.
Tudi v Srbiji je imela kazenska pravinost za vojne zloine skromne rezultate e jih
primerjamo z obsegom in naravo storjenih zloinov v vojnah na podroju bive Jugoslavije,
navkljub solidnemu zakonskemu in institucionalnemu okviru, je menila Sandra Orlovi.
Najteje posledice neodgovornega postopanja institucij nosijo rtve, potem pa tudi prie,
na podroju zaite in podpore procesom za vojne zloine. Eden od vzrokov za skromne
doseke na podroju procesiranja odgovornih za vojne zloine je dejstvo, da Srbija, za
razliko od BiH in Hrvake, nima Strategije procesiranja vojnih zloinov. Zato sprejetje (in
izvajanje) strategije, s katero bi vse relevantne institucije prevzele vejo odgovornost in
konkretne naloge pri pospeevanju procesiranja vojnih zloinov v prihodnjem obdobju,
predstavlja imperativ, je dejala Orlovi.
Znotraj regije v Bosni in Hercegovini poteka najveje tevilo sojenj za vojne zloine.
Tako velik pravosodni aparat bi moral biti ustrezen odgovor na dejstvo, da je bilo v BiH
storjeno najve zloinov in da je tu najve rtev. Denana Karup Druko iz Zdruenja za
tranzicijsko pravinost, odgovornost in spomin v BiH (TPOS) je opozorila na neizvajanje
Dravne strategije za delo na predmetih vojnih zloinov, sprejete leta 2008, s katero je bilo
predvideno, da se zahtevni primeri konajo do leta 2015, ostali primeri pa do 2023. Sedaj je
povsem jasno, da ti roki ne bodo doseeni, je sklenila.
Tudi v BiH ki nosi najteje breme vojnih posledic se pravosodje sooa s politino obstrukcijo
kljub temu, da ima ta drava e vedno status mednarodnega protektorata. Do taknega sklepa
je prila tudi Evropska komisija v svojem poroilu o napredku BiH za leto 2014. To je posebej
vidno, ko gre za sporazume z drugimi dravami v regiji, ki naj med drugim omogoijo izroitev
9 Ni bilo resnejih prizadevanj, da se preprei nekaznivost za vojne zloine. [...] rna Gora mora pospeiti napore za
prepreevanje nekaznivosti i za uinkovito preiskovanje, procesiranje, sojenje in kaznovanje vojnih zloinov v skladu
z mednarodnimi standardi. Poroilo Evropske komisije o napredku rne Gore za 2014, citat Tee Gorjanc Prelevi.
Pobuda za REKOM

23

dravljanov, osumljenih (ali obsojenih) za vojne zloine. Tudi na to dejstvo je opozorila Denana
Karup Druko. Ni malo primerov, ko osebe, proti katerim se vodi kazenski pregon v BiH, pa tudi
tisti, ki so pravomono obsojeni, najdejo zatoie v Srbiji, rni Gori in na Hrvakem na podlagi
dvojnega dravljanstva. Poleg tega se ne spotujejo podpisani sporazumi BiH s Srbijo, Hrvako in
rno Goro o izvajanju kazenskih sankcij (primer: pravomone obsodbe Momira Savia, Boka
Lukia, Velibora Bogdanovia, Mirka Todorovia).
Nereena meddravna vpraanja s podroja pregona zloincev so bila v veliki meri politino
razreena s podpisom protokolov in sporazumov, a to ni reilo tudi bistvenih problemov,
ugotavlja Denana Karup Druko.

24

V nasprotju z BiH ima Kosovo zelo omejene lokalne kapacitete za procesiranje vojnih
zloinov. e nekaj le tee proces, v okviru katerega EULEX kri svojo misijo in prelaga svoje
pristojnosti na kosovske organe. Zastavlja se vpraanje, kako se bodo kosovske institucije
spopadle z vejimi obveznostmi do rtev vojne na sploh, posebej pa do pogreanih oseb.
Gledano posploeno e naprej ni zadostne politine podpore in ustreznih mehanizmov
za zbiranje relevantnih informacij za vodenje preiskav o vojnih zloinih in o pogreanih
osebah. Zastraevanje pri je e vedno zaskrbljujo problem, eprav je policija vendarle
dosegla pomemben napredek z vzpostavitvijo Direktorata za zaito pri je ugotovila
Nora Ahmetaj iz Centra za dokumentacijo, raziskovanje in publiciranje (CDRP). Pozvala
je nevladne organizacije in Koalicijo za REKOM, da spodbudijo EK, da izdela strategijo
tranzicijske pravinosti v postkonfliktnih drubah, ki bi nadomestila obvezo sodelovanja z
MKTJ, ki je e leta tolmaena kot instrument tranzicijske pravinosti.
Mirko Klarin je, govore o dosekih in prioriteti Haakega tribunala, poudaril, da so sodna
dejstva tisto najdragoceneje, kar bo ostalo kot nasledstvo tega mednarodnega sodia: dejstva
o tem, kaj se je zgodilo, kaj so rtve preivele, kako se je to zgodilo. Morda nismo vedno
natanno ugotovili, kdo je kriv in to je pomembna pomanjkljivost, a tudi brez tega je izjemno
vano, da se ugotovljena dejstva hranijo za bodonost in da so na pravilen nain predstavljena,
tako skupnostim rtev kot skupnostim, ki jim pripadajo storilci, je sklenil Klarin.
Proces REKOM: prof. arko Puhovski
Doivljali smo neuspeh za neuspehom, stalno so nas zavraali, mi smo moledovali, oni so
nas zavraali, stalno so govorili poakajte, bomo videli, a so se nas naveliali, nekateri med
njimi. In to je sedanje stanje, pri emer se je treba zavedati, da nismo prili do tistega, emur
pravimo point of no return (toka, od katere ni vrnitve). To je toka ireverzibilnosti. Vse
se to e lahko spremeni. In mi nismo mogli izbirati niti s kom se bomo pogovarjali, temve
smo se pogovarjali s tistimi, ki so, e so zbrali voljo, lahko kaj napravili. lo je za to, ali jih
lahko prepriamo, da je za njih dobro, da to napravijo. A sedaj smo prili do tega, da imamo
jasno stalie hrvakega predsednika, s katerim se strinjata, recimo, za zdaj, dva in pol druga
Pobuda za REKOM

predsednika, in to se glasi tako: Predsednik drave bo v dogovoru z drugimi predsedniki

postjugoslovankih drav svojemu parlamentu podal izjavo, da podpira proces REKOM in
zato zahteva, da parlament napravi korake, potrebne da REKOM postane tisto, kar je bila od
zaetka njegova namera meddravna, torej Regionalna komisija za ugotavljanje dejstev o
vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekih pravic, storjenih na podroju bive SFRJ.
Torej bi bil na veliki uspeh, e bo sploh kdaj do njega prilo, razmetavanje svinjarij po
javnostih postjugoslovanskih drav. A to bi bil uspeh v tistem smislu, kot je uvodoma
dejal Zdravko Grebo da se preprei to, kar je danes e postjugoslovansko viktimoloko
tekmovanje kdo ima najve rtev in kdo ima torej najbolji strateki poloaj za naslednji
spopad. To bi bilo zdaj treba prepreiti, e nam kaj od tega, kar sedaj delamo, uspe in zato
se vendarle bolj ukvarjamo s prihodnostjo kot s preteklostjo.
Kazenska pravinost za
zloine, storjene v vojnah
Reparacije za vojne rtve v bivi Jugoslaviji
v devetdesetih letih na
Igor Cvetkovski iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM)
podroju nekdanje SFRJ,
je podal oceno, da so v postjugoslovanskih dravah reparacije in
se do danes ni pribliala
ugotavljanje resnice kot temelji koncepta tranzicijske pravinosti in
uresniitvi svojih ciljev.
prakse zanemarjeni in potisnjeni v ozadje.
Moderator je bil Nenad Golevski, Outreach program, MKTJ.

Panel II: Doseki in prioritete tranzicijske pravinosti ocena s stalia

akademske srenje
Profesorica Svetlana Slapak se je mono zavzela za tematiziranje etike obada10 v sodobnih
balkanskih politikah in drubah, saj v naracijah, ki jih ustvarjajo nove identitete, ni prav
nobenega prostora za odgovornost, kaznovanje in spravo: to podroje je mogoe umestiti
v nove drube le ob sodelovanju aktivizma, akademije in umetnosti. Sam dravni sistem ob
vseh krivicah, ki se danes pojavljajo v nevzdrno velikem tevilu, ni tara teh zahtev.
Jelena Suboti, izredna profesorica (Georgia State University), je med konkretnimi doseki
na podroju tranzicijske pravinosti v regiji Zahodnega Balkana izpostavila vzpostavitev
arhiva dokumentov in vsaditev koncepta tranzicijske pravinosti v javno zavest. Te
doseke Subotieva pojasnjuje tako: Po zaslugi dejavnosti MKTJ in v manjem obsegu
domaih sodi za vojne zloine imamo danes na voljo obilico dokumentov in podatkov
o kritvah lovekovih pravic v devetdesetih in njihova vrednost je neprecenljiva. Ni od te
dokumentacije danes ne bi obstajalo brez mednarodnih sodi in vztrajnosti aktivistov za
10 Ena od Platonovih uspenih figur metafor: v Sokratovem zagovoru (30e-31c) Sokrat opozarja Atence, da bodo, e
ga usmrtijo, izgubiti boansko darilo, da imajo nekoga, ki jih neprestano opominja, spodbada, sili k razmiljanju;
atensko demokracijo primerja z velikim in plemenitim, a poasnim in neokretnim konjem, ki ga samo pik obada
lahko premakne.
Pobuda za REKOM

25

lovekove pravice pri iskanju mednarodne pravinosti. eprav v dravah bive Jugoslavije
tranzicijska pravinost morda ni tako priljubljena in ni obravnavana s spotljivostjo, ki si
jo zaslui (in ki jo potrebuje), moramo poudariti eno zelo pomembno dejstvo. Namre,
danes vsi vedo, kaj je tranzicijska pravinost. To ni malo. Aktivisti na podroju tranzicijske
pravinosti so uspeli vgraditi idejo postkonfliktne pravinosti oz. sooanja s preteklostjo v
celoten nacionalni diskurz. Morda nam ne bo ve vse, kar je proizvedel, a dialog obstaja. To
je zelo velika razlika v primerjavi s stanjem tranzicijske pravinosti pred petnajstimi ali celo
desetimi leti. Tranzicijska pravinost je danes prisotna, in to se ne bo ve spremenilo.

26

Jasna Dragovi Soso, vija predavateljica (Goldsmiths, University of London), je opozorila,

da so - vsaj v strokovni literaturi - komisije za resnico v osnovi politine institucije. Resnica,
ki jo sporoajo komisije za resnico, nujno privilegira eno naracijo o preteklosti, s emer
pravzaprav odrivajo ali zamolujejo vse ostale. Tako so odloitve o tem, katera naracija bo
privilegirana, kako je treba definirati rtve in storilce ali ugotoviti vzroke in odgovornost za
dogodke in zloine, ki jih komisija skua opisati, inherentno politine odloitve in njihov
pomen je ogromen. Ko gre za prepoznavanje te inherentno politine narave komisij
za resnico, menim da je dobra izhodina toka prav pristop, ki ga ima REKOM, ki je
primarno usmerjen k ugotavljanju dejstev in k posaminim rtvam. Vzpostavitev arhiva
uradno sprejetih in potrjenih dejstev o lovekih rtvah in kritvah lovekovih pravic v regiji
pomeni, obenem z naracijo, ki je usmerjena na rtve, prvi korak k neemu, kar ocenjujem
kot zelo pomembno, in to je dialog o preteklosti.
Eric Gordy, predavatelj (University College London), je podal mnenje, do katerega je priel
na podlagi raziskave, da je osnova za preseganje spopadov in vodenje dialoga o preteklosti
povezana s skupnim spominom in temelji ne samo na ugotovljenih dejstvih, temve tudi na
medsebojnem priznanju in potrditvi. Njegovo oblikovanje je proces, ki zahteva odprtost in
jasnost, verjetno pa tudi doloeno mero ustvene distance do vseh obravnavanih dejstev in
dogodkov... Predpostavlja svobodno komunikacijo ne le med nacionalnim in simbolnim,
temve tudi med institucijami in javnostmi. To je tisto, esar je bilo v zadnjih dveh
desetletjih najmanj, potrebujemo pa ga kar najve.

Diskusija
Najve reakcij je izazvala pohvala Haakemu tribunalu, ki jo je dala Jelena Suboti, pri emer
je imela v mislih zbrani arhiv. Munira Subai, predsednica zdruenja Gibanje mater
enklav Srebrenice in epe je opozorila, da bodo Haki tribunal na koncu ocenjevale rtve
ali je bil uspeen ali ne, brani pa ga lahko kdor hoe, lahko govori kar hoe, a rtve imamo
pravico rei, ali je bil njegov mandat dober. Simo Spasi, predsednik Zdruenja druin
ugrabljenih in ubitih na Kosovu in Metohiji je podprl stalie Munire Subai in rekel, da so
druine te, ki bodo odloile, ali bomo podprli katero koli sodie, vkljuno z Mednarodnim
kazenskim sodiem v Haagu.
Pobuda za REKOM

Amir Kulagli iz Srebrenice je podal zelo kritino mnenje o predsedniku Haakega

tribunala: V Potoarih na vhodu v Memorialni center bomo zgradili dva zida, dva stebra:
steber sramu in steber plemenitih zaslunih ljudi. Gospa Suboti, gospod Teodor Meron bo
nedvomno na vrhu tega sramotilnega stebra, pa naj bo to vam ve ali ne.
Namre, danes vsi vedo,
Dragan Pjeva, begunec iz Hrvake, predsednik Koordinacije srbskih
kaj je tranzicijska
zdruenj druin rtev, ki so mu pripadniki Hrvake specialne policije
pravinost. To ni malo.
9.9.1993 ubili mater Bojo skupaj z ve deset prebivalci srbskih vasi v
Meakem depu. Meni, da je MKTJ z oprostilnimi sodbami okodoval
rtve v Srbiji n na Hrvakem: In mi tu moramo ugotoviti, da so zadnje oprostilne haake
sodbe vrnile proces sooanja s preteklostjo na zaetek, morda pa e dlje. Posebej tu mislim
na Srbijo in Hrvako. Proces sooanja s preteklostjo je zastal. To ilustriram s tem, da je
obrambni minister Hrvake Ante Kotromanovi v prvem komentarju po sodbi hrvakim
generalom dejal: Sedaj smo isti kot solza.
Udeleenci so predstavljali tudi svoja stalia o Iniciativi za REKOM, pri emer so pogosto
meali Iniciativo in bodoo Komisijo.
Anelko Kvesi, predstavnik Hrvakega zdruenja taborinikov iz Bosne in Hercegovine,
je v svojem komentarju o dosekih procesa REKOM povedal: Nisem povsem zadovoljen
s tem, kar je REKOM opravil in da ni nael naina, da bi svojo dejavnost priblial tudi
populaciji Hrvatov v Bosni in Hercegovini.
Kada Hoti iz zdruenja Gibanje mater enklav Srebrenice in epe je rekla: Na zaetku
sem bila vesela REKOM-a. Mislim tudi, da je dal nekakne rezultate, a vendarle ostajam
zbegana kaj smo opredelili, kaken bo sklep in kaj bo lo pred vlade.
Vesna Tereli je pozvala k potrpeljivosti in vlaganju ve energije: Ve energije je e nadalje
treba vlagati v to, da Iniciativo za REKOM pribliamo vsem in e nadalje pojasnjujemo, zakaj
bi bilo tako pomembno imeti komisijo, ki se bo ukvarjala z dodatnim raziskovanjem dejstev,
tako o zloinih kot o usodi rtev in o storilcih teh zloinov. Razumem, da smo nestrpni, in
posebej razumem, da so nestrpni vsi iz zdruenj in drutev rtev, saj je od leta 1991 minilo e
ve kot dvajset let, a tako malo je bilo storjenega tako na sojenjih kot pri vseh ostalih oblikah
sooanja s preteklostjo. Na nas vseh skupaj lei velika odgovornost, da bomo uspeneji pri
priblievanju naim javnostim vsega, kar predlagamo s to Iniciativo.
Kushtrim Koliqi iz organizacije INTEGRA s Kosova je kritiziral Medministrsko skupino za
sooanje s preteklostjo, ki jo je ustanovil predsednik Vlade Kosova, v kateri so predstavniki
vladnih in nevladnih kot tudi mednarodnih institucij, ni pa nobenega predstavnika rtev.
To po njegovem mnenju pomeni fiasko za to medministrsko skupino, katere mandat je, da
oblikuje strategijo za sooanje s preteklostjo oziroma za ukvarjanje s posledicami vojne, to
pa so pravzaprav rtve.
Pobuda za REKOM

27

Branislav Radulovi, pravnik iz Podgorice, je podal oceno, da je dejstvo, da Forum poteka

na isti dan, ko ima eelj svoj miting, velik doseek tranzicijske pravinosti: Obstaja enota
primerjave, in to je dananji miting radikalov, tu v Beogradu. Sedaj vas vpraam kdo so
zmagovalci? Predstavljajte si situacijo pred desetimi leti, bi bilo mogoe, da se mi tu v tej
dvorani pogovarjamo, oni pa na trgu? To bi bilo nenaravno nesorazmerje moi, nasilja, sile v
razmerju do skupine ljudi, ki verjame v temeljne loveke vrednote. Danes smo mi tu, eprav
so nekateri resnino mnogo izgubili, predvsem svoje najdraje, zmagovalci v vrednostnem
sistemu nad tistimi ljudmi, ki so izgube tam na nekem trgu.
Amir Kulagli iz Srebrenice: Kaj preostane rtvam, kaj preostane rtvam Srebrenice po
dvajsetih letih, razen da pripovedujejo. Ta naa pripoved ima gotovo ve ciljev. Prvo, da
vzbudimo empatijo med tistimi, ki nas doslej niso doivljali kot rtve. Drugo, da animiramo
akademsko srenjo, pravosodno srenjo, civilne organizacije, da bi bili del fronte, ki nam bo,
vsaj delno, zagotovila neko pravinost. Tretje, moj obutek je, da e se mati Munira ali mati
Kada ali katera koli mati ne priglasi, da pove o svoji stiski, o svojem trpljenju... In e se sam ne
priglasim, imam obutek, da sem izdal te rtve in postal sokrivec tistih, ki so pobili te nae.

28

O dosekih procesa REKOM je Kulagi podal svojo presojo: To, kar me tu veseli, je, da rtve
niso izgubile zaupanja v Iniciativo za REKOM in da so se pripravljene e naprej boriti, da
se tisto, kar smo zaeli, izvede do konca. In to mora biti sporoilo tega naega sreanja in
ne bodite nestrpni. e mi tega bremena ne zdrimo do konca, to ne bo uspelo. Samo e ena
stvar, ki mi je posebej pri srcu: naj nas ne premami ekskluzivnost, REKOM je edino, kar je
dobro v enem segmentu tranzicijske pravinosti, a kako izvesti, kako izvesti integracijo z
ostalimi stebri tranzicijske pravinosti oz. njenimi mehanizmi?
Fikret Grabovica, predsednik Zdruenja starev ubitih otrok Sarajeva: REKOM je resnino
edina dobra ideja, zastavlja pa se vpraanje, v kolikni meri in v kakni kapaciteti bodo cilji,
predvideni s Statutom, realizirani. Glede na to, da je gospod Anelko Kvesi povedal, da
je edini predstavnik hrvakih zdruenj iz Bosne in Hercegovine, se pojavlja dilema, ali in
v kolikni meri bo mogoe realizirati te naloge REKOM-a, e ne bodo ustrezno zastopani
bosanski Hrvati in bosanski Srbi in njihova zdruenja. Potruditi se je treba, da bi se vkljuili
vsi, ki bodo lahko odreagirali in ki bodo lahko sodelovali pri izvajanju vseh teh nalog. Ker e
temu ne bo tako, se bojim, da bo pri realizaciji REKOM-a mnogo pomanjkljivosti.
Milisav Stojkovi, predsednik zdruenja Center za zaito druin rtev vojne na Kosovu in
Metohiji je zastavil vpraanje enakega odnosa do rtev in zloincev: Ali bomo potrebovali
spet sto let, kot se zdaj govori o Prvi svetovni vojni: eni govorijo na en, drugi na drug
nain. Kdaj bo dozorelo mnenje, neko realno stalie in razmislek, da se ne enaijo rtve in
agresorji, kar se vztrajno pone na vseh prostorih. Doklej in zloinci in agresorji?
Mirjana Uakar iz zdruenja Izbrisani iz Slovenije: Mi v Sloveniji imamo na stotine
vojnih veteranov, herojev. Pri nas se ni ne govori o tem, da so bili ubiti mladi vojaki, stari
Pobuda za REKOM

devetnajst in dvajset let. Pri nas imamo samo heroje, ki so zmagali v desetdnevni vojni.
Imamo predsednika, ki mu ni mar za probleme izbrisanih.
Temelko Risteski, dekan Pravne fakultete v Skopju:
In mi nismo mogli izbirati niti s kom
Pozivam, da se zoperstavimo delitvam, ki jih izvajajo
se bomo pogovarjali, temve smo
politiki, saj razdeljenost, delitve na narodnostni ali
se pogovarjali s tistimi, ki so, e so
verski osnovi na balkanskih prostorih zlahka preidejo v
zbrali voljo, lahko kaj napravili.
antagonistina nasprotja. Videli smo, kaj je dravljanska
vojna. O posledicah dravljanske vojne, o hudih posledicah, smo govorili tu danes. In
sliali smo strane stvari. In ne smemo dovoliti, da se nam to spet zgodi. Najveja loveka
vrednost je ivljenje, zato se moramo boriti, da ustvarimo klimo za skupno ivljenje.
Moderator je bil Nenad Golevski, Outreach program, MKTJ.

Panel III: S stalia rtev

Bekim Gashi iz vasi Trnje, obina Suva Reka, Kosovo. Pripadniki 549. Brigade Vojske
Jugoslavije so 25. marca 1999 ubili najmanj tirideset prebivalcev vasi Trnje, med njimi
Bekimovo mater Hyro in tiri sestre: Selvete, Luljeto, Blerto in Lumtrurije. Njihovih trupel e
vedno niso nali. Za vojne zloine v vasi Trnje je Toilstvo za vojne zloine Republike Srbije
izdalo obtonico za dva oficirja 549. Brigade. Do konca leta 2014 se sojenje e ni zaelo.
Ne vem, ali si lahko predstavljate, kakno je moje duevno stanje, a e za sekundo prodrete
v mojo duo, boste zautili mojo boleino: zame je to najhuja boleina na svetu. Jaz in
vsi Albanci hoemo iveti v dobrososedskih odnosih s Srbi, kar obvezuje srbsko dravo in
narod, da se opravii za zloine, teror in barbarstvo nad albanskim narodom.
Nada Bodiroga, rojena v Slavskem Polju, Hrvaka. Njena stara Danica in Teodor
Samardija sta ostala v vasi po akciji hrvakih sil Oluja 4. avgusta 1995. e vedno aka na
rezultate analize posmrtnih ostankov, najdenih na vratih pogane hie starev.
Odgovor je bil, sliala sem vsako besedo: Najdeni ostanki niso lovekega, temve
ivalskega porekla. Spet sem doivela ok. Niti ne spomnim se, kako sem prila iz zgradbe
policije. e zdaj ne morem spati. Enostavno ve ne vem, na koga naj se obrnem, koga naj
vpraam, komu naj verjamem. Zahtevam samo eno da me pisno obvestijo, ali so izvedli
analizo in kaknega porekla so ekshumirani ostanki. Zdrala bom. Ne bom odnehala.
Hoem resnico, imam pravico do resnice.
Kada Hoti iz Srebrenice, lanica Zdruenja Matere enklav Srebrenice in epe. ivela je v
Srebrenici s soprogom Senadom in sinom Samirom. Oba sta bila ubita v asu med 11. in 17.
julijem 1995.
Nikoli ni priel, do danes... Opogumila sem se, zbrala sem mo, da se borim in da iem
pogreane, da iem krivca. In postala sem odporna in prejokam in spet reem vsaj da
Pobuda za REKOM

29

me ni pred nikomer sram. Nihe od mojih ni bil zloinec. Hvala dragem Alahu, niso. Imam
svoje trpljenje, svoje solze, svojo boleino. A kako bo zloinec zaspal, ko se mu bodo vraale
slike? Rekla sem, njemu je teje. Dobili smo pismo iz Vlasenice, v katerem je nekdo na ta
nain opisal ivljenje, ki ga ne bi zaelela nikomur, niti tistemu sovragu, ki mi je ubil otroka.
Sunica Anti, begunka s Kosova. ivi v Srbiji. 31. julija 1999 sta bila v vasi Koretin v obini
Kosovska Kamenica ubita njen soprog Negovan in stric Novica Ili. Pokopali so ju pripadniki
KFOR-ja na pokopaliu v Kosovski Kamenici. Petnajst let si je neuspeno prizadevala dobiti
od uprave UNMIK in KFOR-ja dokument, da je bil njen soprog ubit. ele pred nekaj meseci je
uspela dobiti mrliki list, s katerim je uredila osnovne socialne pravice za otroka in zase.
Mevludin Lupi prihaja iz Zvornika, iz druine Lupi, iz katere je bilo ubitih petnajst mokih
med 1. in 7. junijem 1992. Njegov oe Ramo, stric in bratranca so bili vsi ustreljeni v Gerovi
klavnici v Karakaju v Zvorniku. Z vztrajnostjo in organiziranjem druinskih lanov, da priajo
pred preiskovalnim sodnikom v Beogradu, je Mevludin neposredno prispeval k temu, da je
Toilstvo za vojne zloine Srbije izdalo obtonico za vojnega predsednika obine Zvornik in
komandanta TO za uboj okoli sedemsto mokih, zajetih 1. junija 1992 v Bijelem potoku.

30

Ko se je konal sodni postopek v Beogradu, ko sem v sodbi videl ime svojega oeta in
potrdilo o njegovi smrti, sem upal, da bo vsaj tu pravinosti nekako zadoeno. Vendar
so bile obsodbe katastrofalne. lovek, ki je imel vso mo, je bil obsojen na est let zapora.
lovek, ki je poveljeval Teritorialni obrambi in vsem enotam, ki so se tam nahajale, je bil
obsojen na petnajst let zapora. Nae trpljenje ostaja z nami, a lahko nas tolaite s svojim
soutjem, in to potrebujemo...
Ljubia Filipovi, begunec s Kosova, ivi v rni Gori.
S pomojo Fonda Velike Britanije sem uspel, da so v Prizrenu zgradili deset hi za povratnike.
Te hie so zgrajene na starih temeljih, a se vanje ljudje e danes niso vselili. Ni svobode gibanja,
nihe jim ne zagotavlja varnosti, nimajo ole v lastnem jeziku, nimajo zaposlitve in lovek tam
ne more obstati in iveti. Moralo bi se delati na spravi, na vraanju, na trajni vrnitvi.
Verjamem, da bi predvsem in najprej moralo priti do sprave med ljudmi, ele potem je
moen povratek. Sicer in drugae nikakor.
Marica eatovi iz Novske na Hrvakem. Njen soprog Mihajlo je bil ubit 21. novembra
1991 obenem z zakoncema Iom in Sajko Rakovi in Ljubomirom Vujiem, vsi v hii
druine Rakovi. Ubili so jih pripadniki Prve gardijske brigade Tigri.
Naj vam povem, udeleila sem se vseh razprav in ta, ki je dal skozi vsa ta sodia v kateri
koli dravi, ki so tu nastale na novo... Mislim, da samo ljudje, ki so moni, s trdno voljo,
lahko to zdrijo. Za vse te krivice, ki vam jih storijo na teh sodiih, ko ti obtoenci ali
njihovi poveljniki laejo, laejo vam v obraz, vi tega enostavno ne morete zdrati. To je nekaj
Pobuda za REKOM

neprimernega. Na koncu sta bila na ponovljenem sojenju oba obtoena oproena. Tudi tisti,
ki je bil obsojen v odsotnosti [...] Sedaj je tu pravomona sodba, nisem je prebrala, v glavnem
je sodnik na nek nain obrazloil, da je vendarle hrvaka drava odgovorna, ker so moje
stare ubili hrvaki vojaki. Pa imam tu, recimo, neko zadoenje.
Amir Kulagli iz Srebrenice. Njegov oe Safet bil ubit 8. maja 1992 s strelom iz oroja
v hrbet. Imel je ez estdeset let. Bil je 100 odstotni invalid. Bil je na berglah. Imel je
polomljeni obe nogi.
Udeleenci so predstavljali
Moj oe je eden od primerov zloina brez kazni. Tu med nami
tudi svoja stalia o Iniciativi
imamo dosti podobnih izkuenj imamo ugotovitve, nimamo
priznanja, a imamo dosti zloinov brez kazni, ki bodo gotovo e dolgo za REKOM, pri emer so
pogosto meali Iniciativo in
ostali v duah vseh nas, ki smo koga izgubili. Mislil sem, da lovek
bodoo Komisijo.
lahko umre samo enkrat, ko izgubi fizino ivljenje. Vendar nam
najdbe kosti v tirih ali petih masovnih grobnicah kaejo, da lahko
umrete tudi drugi. Razkosajo telo, potem ga raznesejo tam nekje naokoli. [...] Ne le, da so
razkosali telo, temve sledi sistematino zanikanje, da so ti ljudje sploh obstajali. To je tisto
najteje, kar vas doleti na koncu, kot - recimo, konni udarec.
Nikola ao, begunec iz Hrvake. Njegova stara Ljubica in Petar sta ivela na Baniji v vasi
Ljeskovac. Mati je bila nepokretna. Ubita sta bila 5. avgusta 1995 v Dvoru na Uni. Zapustila
sta kolono beguncev in se prijavila, da ostaneta na Hrvakem.
Dolgo smo akali, devetnajst let, a elim vam, da najdete duevni mir, kot smo ga sedaj
nali mi. Uspeli smo pokopati svoje stare v Beogradu. Oni so dobili svoj veni dom, te
njihove kosti. Mi so s tem zadovoljni. A zdaj, ta drugi del, ki mora slediti, da se najdejo
tisti, ki so storili te zloine, to bo ele trnova pot.
Munira Subai, predsednica Gibanja mater enklav Srebrenice in epe.
V genocidu v Srebrenici sem izgubila dvaindvajset lanov svoje oje druine in morda prek
sto ire. Lansko leto sem pokopala samo dve drobni kosti svojega sina Nermina, ki sta bili
najdeni v dveh masovnih grobnicah, petindvajset kilometrov ena od druge, In mislim, da
nisem rodila taknega otroka, da sem ga rodila in z rokami in z nogami in z omi in z glavo
in vsem. Na alost, tako. A vendar imam nagrobnik med 6500 njegovimi tovarii, sosedi,
prijatelji, pa sem nekako zadovoljna. Nala sem vsaj malo mira.
Desanka Pejinovi, begunka s Kosova. Zadnji je videla svojega devetnajstletnega sina
Slobodana 26. marca 1999, ko je po zajtrku el v mesto (Pe). Od sosede je sliala, da je odel
z albanskimi tovarii prek hriba.
Me smo pripravljene vse to odpustiti in stati ponino zaradi resnice. Ni jih med mrtvimi, ni jih
med ivimi in zato prosim, ne le REKOM temve vse ljudi dobre volje, karakterne, irokega srca,
Pobuda za REKOM

31

da nam pomagajo. Nevzdrno je akati na kosti, da mu napravim grob, da se mu oddolim kot

mati. Morda sem vas obremenila, a teko mi je, vi me boste razumeli bolje kot drugi.
Desanka je prebrala pesem Dragice Majstorovi, katere sin Ivan, dijak III razreda gimnazije
v Pritini, je pogrean od 19. avgusta 1999.
Ubico, bie ti oproteno, samo mi kai gde si mi sina zakopao?
Da li si mu lapski kamen na grudi stavio ili si sipniki pijesak po njemu prosuo?
Moda si ga u moju njivu poloio?
Kako si ga osudio, koju si mu krivicu pronaao, ta si mu na kraju rekao?
Da li si mu oi svezao ili si smelo u lice dete gledao?...
Panel je moderirala Nataa Kandi.

Panel IV: Uporaba dejstev v gledalikih predstavah

32

Prikazan je bil uvodni video z deli estih predstav, ki se ukvarjajo z vojno v Jugoslaviji in dejstvi,
povezanimi z njo; en del, iz predstave Hipermnezija v reiji Selme Spahi (BiH), je posebej
smeen, saj kae zbegane stanovalce sarajevskega nebotinika, ki jih vojak na mejni rti razvra
po nacionalnosti in zahteva, da podpiejo, da se prostovoljno odrekajo svojemu imetju e
pogledamo cel video, lahko denimo vidimo mladenie, ki igrajo sami sebe (Generacija 91-95,
reija Borut eparovi, Hrvaka) in ki so jih stari ali druba s svojimi strupenimi ideologijami
sovratva hoteli potisniti v vojno, ali pa lahko vidimo kosovsko drubo (Patriotic Hipermarket,
reija Dino Mustafi), kjer Srbi in Albanci priznavajo, da so govna tako eni kot drugi in da
je mnogo nesree nastalo zaradi neumnosti, pokvarjenosti in primitivizma. Vidimo tudi del
iz predstave Aleksandra Zec (reija Oliver Frlji, Hrvaka), ki opisuje avtentini dogodek
uboja mladoletne Aleksandre Zec, njenega oeta in matere, kot tudi vso usedlino krivice in
odgovornosti, ki sta obremenili vest hrvake drube Gledali smo tudi gledaliko sporoilo
preivelih iz Srebrenice (Potoari Party, reija Stevan Bodroa, Srbija), kot tudi poroilo o hudem
vznemirjanju javnosti v Sloveniji v zvezi s predstavo Izbrisani reiserja Oliverja Frljia.
Panel je moderiral gledaliki kritik Bojan Munjin.

Panel V: Uporaba dejstev o vojni v filmu

Izbrani filmi so zasnovani na dejstvih, ki so splono sprejeta, v nekaterih primerih tudi
potrjena na sodiih a niso splono znana ali pa so izrinjena iz sredia zanimanja
javnosti. Izbrani so bili primeri ljudi, ki jim je vojna dramatino spremenila ivljenje, ob
polnem zavedanju, da je spremenila ivljenja nas vseh. Upotevaje temeljno usmerjenost
Iniciative za REKOM je bilo poudarjeno gledie rtev. Cilj je bil preveriti in komentirati
vlogo filma kot sredstva opredmetenja tega gledia in instrumenta raziskovanja osebnosti
in konteksta v razmerju do tega specifinega in zapostavljenega problema. Film Tri okna
Pobuda za REKOM

in eno obeanje, katerega avtor je Isa Qosja, govori o posiljeni Albanki, ki iz rtve postane
krivec, ker je svojo zgodbo predstavila medijem. Reiser Janko Baljak je govoril o temeljiti
raziskavi, na kateri je zasnovan njegov film Vukovar poslednji rez in o enkratni izkunji
dela pri prvi koprodukciji Hrvake in Srbije pri takni vrsti filma. Ivana Lali, avtorka filma
Prie, je prikazala posnetke izjav kljunih pri v sodnih procesih za nasilje nad civilisti na
Kosovu. Sprejetje vloge zaitene prie drastino spremeni tako priino nadaljnje ivljenje
v skupnosti kot njeno dojemanje dogodkov, o katerih pria, vasih tudi celotno preostalo
ivljenje te osebe, vkljuno z njeno identiteto. Otroci kot vsi drugi, film Pjera alice, je
pogled na otroke, ki so iz vojne izli prizadeti, telesno in duevno. Odkrivajo njihov
notranji svet je alica poudaril, da v BiH ni otrok, ki jih vojna ni prizadela.
Panel je moderiral reiser Lazar Stojanovi.

Sklepne besede
arko Puhovski: Nai doseki e vedno visijo v zraku, a obstajajo.
Imamo veliko prilonost, da iz civilne drube preidemo v
meddravno sfero. In to bi bilo nekaj, kar je izjemno redek doseek
civilne drube. Z drugimi besedami, zaenja se povsem nova faza.

To, kar me tu veseli, je, da

rtve niso izgubile zaupanja
v Iniciativo za REKOM in da
so se pripravljene e naprej
boriti, da se tisto, kar smo
zaeli, izvede do konca.

e se zgodi, da zadeva z REKOM-om uspe, bo to za celotno podroje

bive Jugoslavije vsesploen znak, da se prekinejo vsa sojenja za
vojne zloine. To ni logino povezano, to ni prav, to je slabo, a trdim, da se bo to zgodilo, e
REKOM zane delovati, ker bodo rekli OK, zdaj to delajo oni, pustite to, preteklo je mnogo
asa, ne bomo se ve muili s tem, naj to opravi komisija. saj so v teh dravah, v katerih
ivimo, najslabi del dravne organizacije sodia. Zakaj? Zato ker zase sploh ne mislijo, da
so del dravne organizacije. Stalno govorijo o dravi kot o neem, kar oni niso, pa so se do
sojenj za vojne zloine vedli to je bilo tu vekrat pokazano in reeno kot do neesa, kar
je domaa naloga, zadana od zunaj. Po REKOM-u nihe ve ne bo od zunaj pritiskal nanje, v
glavnem pa tudi ne od znotraj. Vse te rei so alostna resninost. In druga stvar, ki se mi zdi
silno pomembna, tu se je govorilo o pravinosti. To leto je stoletnica Prve svetovne vojne.
Toliko lai, toliko zablod, toliko nacionalizma po sto letih pri interpretaciji Prve svetovne
vojne kae, da ni treba priakovati, da se bo samo petindvajset let po jugoslovanskih
vojnah vse razistilo.
Koliko dela je e preostalo? Tudi e bo tako, da stvar predamo drugim, nam preostane tisto
drobno moja pokojna babica bi rekla pletenje javne zavesti o tem, kaj so nai poeli. Saj
o tem, kaj so poeli drugi, vsi govorijo kolikor hoejo. Ni govora o tem, da bi bila veina
storilcev tudi samo identificirana, kaj ele kaznovana. S tem je treba iveti. Zdaj gre za to,
da je treba osramotiti politina stalia, ki so do vojne pripeljala. Pri tem bomo naredili e
eno stvar, ki jo vsi zavraajo, a mi jo bomo napravili: izenaevali bomo rtev in agresorja,
Pobuda za REKOM

33

saj bomo teli in imenovali rtve, rtve pa so bile na eni in drugi strani. e uspe tudi to, da
prepoznamo okoliine smrti, bi imeli osnovo za to, da se vojna naposled kona.

34

Nataa Kandi: Jaz sem optimistina. V debati o nalogah REKOM-a se je, izhajajo iz
kranskega verovanja, da so v smrti vsi ljudje enaki, izkristaliziralo stalie, da mora
REKOM popisati loveke rtve, civilne osebe in borce ali, kor je rekel arko, rtve in
agresorje, in ugotoviti okoliine, v katerih so izgubili ivljenje. Glede odnosa sodi in
REKOM-a smo ugotovili, da ima REKOM glede na svoj regionalni znaaj in intenzivno
zbiranje podatkov v omejenem asovnem roku velike monosti, da odpravi omejitve sojenj,
ki se pojavljajo med drugim zaradi teav pri pridobivanju dokazov, ki jih poseduje ve drav,
in da spodbudi sojenja, ki jih je danes manj kot pred petimi leti. Takna je bila tudi ocena
nevladnih organizacij za lovekove pravice na verajnjem panelu. Eno sojenje traja nekaj let,
pravomonih obsodb je malo, rtve so nad sojenji razoarane, sodne slube jih pozovejo kot
prie in se potem nikoli ve ne oglasijo. Vse dejavnosti REKOM-a bodo organizirane v vnaprej
doloenem asovnem obdobju, v roku treh let, kar bo neposredno pripeljalo do zgostitve
prianj in drugih dokazov. To bo velik pritisk na sodia. Poleg tega predstavlja ustanovitev
Posebnega sodia za vojne zloine, ki so ga izpeljali pripadniki OVK, moan argument proti
pesimistinemu staliu, da bo ustanovitev REKOM-a privedla do prekinitve sojenj za vojne
zloine. Gre za dva mehanizma REKOM lahko spodbudi nova sojenja, ugotovljena sodna
dejstva pa bodo pomagala REKOM-u oblikovati celovito sliko o tem, kaj se je zgodilo.

Iniciativa REKOM v medijih

V opazovanem obdobju sta le odloitev Skupine Koalicije za REKOM o podpori
Spremembam Statuta odposlancev za REKOM in potek Foruma za tranzicijsko pravinost
pritegnila vejo pozornost medijev, posebej na Hrvakem in v rni Gori. Novinarji so o
dogodkih poroali v kontekstu mitinga Vojislava elja in poudarjali prispevek Koalicije za
REKOM pri osvobajanju rtev od strahu, ki so ga med vojno sejali etniki. Ocena novinarjev
je bila, da REKOM preraa v meddravni projekt11.
11 Rekom e utvrditi injenice o ratnim zloinima u eks-Jugoslaviji, Tportal.hr, 18.11.2014. http://www.tportal.
hr/vijesti/hrvatska/359289/Rekom-ce-utvrditi-cinjenice-o-ratnim-zlocinima-u-ex-Jugoslaviji.html (pristupljeno
16.12.2014)
Korak blie ka formiranju REKOM-a, Sven Mileki, BIRN Zagreb, 18.11.2014. http://www.balkaninsight.com/rs/
article/korak-bli%C5%BEe-ka-formiranju-rekom-a (pristupljeno 16.12.2014)
Rekom prerasta u meudravni projekt, Boris Paveli, NoviList.hr, 18.11.2014.
http://m.novilist.hr/PogledajClanak.aspx?id=725689&datum=20141118 (pristupljeno 16.12.2014)
Koalicija za REKOM podrala Izmjene Statuta REKOM-a, PCNEN, 18.11.2014.
http://www.pcnen.com/portal/2014/11/18/koalicija-za-rekom-podrzala-izmjene-statuta-rekom/(pristupljeno
16.12.2014)
Rekom e utvrditi injenice o ratnim zloinima u eks-Jugoslaviji, Tportal.hr, 18.11.2014.
http://www.tportal.hr/vijesti/hrvatska/359289/Rekom-ce-utvrditi-cinjenice-o-ratnim-zlocinima-u-ex-Jugoslaviji.
html (pristupljeno 16.12.2014)
udo mira: REKOM, Svetlana Slapak, Peanik, 28.11.2014. http://pescanik.net/cudo-mira-rekom (pristupljeno
16.12.2014)
Pobuda za REKOM

Novinar Slobodne Dalmacije Damir Pili je svoje bivanje v Beogradu opisal z naslednjimi
besedami:
Shizofrenija je bila popolna: na levi obali Save me nagovarja znana nevladna aktivistka,
dolgoletna borka za pravice rtev ex-jugoslovanskih vojn in eden najbolj neustranih
glasov srbske vesti, medtem ko me na desni obali Save nagovarja zmedeni etniki vojvoda,
neobsojeni vojni zloinec in eden najvejih krivcev za ex-jugoslovanske vojne trenje
nezdruljivih, nedojemljivo nasprotnih svetov.
In kolikor sem v konferenni dvorani hotela Crowne Plaza obkroen s civilnimi rtvami
vojne, protivojnimi aktivisti in neodvisnimi intelektualci iz petih sosedskih drav util, da
se nahajam med normalnimi ljudmi, tako sem na Trgu Republike util, da se nahajam med
lovekimi izmeki. Pred hotelom Crowne Plaza so vihrale uradne zastave raznih drav,
medtem ko so na Trgu Republike vihrale modre zastave Srbske radikalne stranke in rne
etnike zastave z mrtvakimi glavami.
V hotelu Crowne Plaza se je v civilizacijskem tonu govorilo o traginih posaminih usodah
vojnih rtev, na Trgu Republike pa se je primitivno in hujskako alilo cele narode: Hrvati
so bili imenovani ustai, Bonjaki balije, kosovski Albanci pa iptarji. Na levi obali Save je
nekaj sto ljudi s tihim glasom govorilo u grozotah jugoslovanskih vojn, na desni obali je nekaj
35

Pridruitev Koaliciji za REKOM

Ime in priimek
Organizacija
Drava
Naslov
Elektronska pota
Spletna stran
Telefon
Podpii.
Zaradi sebe. Da se ve.
Da se ne pozabi. Da se ne ponovi. Pobuda za REKOM
Da gremo naprej.

tiso ljudi od katerih je bil dobren del obleen v rne uniforme ravnogorskega etnikega
gibanja, s ajkaami in kokardami vpijo klicalo Veliko Srbijo in nove vojne12.
Za razliko od medijev v rni Gori in na Hrvakem je v Srbiji samo portal e-novine poroal
o Spremembah Statuta REKOM in o Forumu za tranzicijsko pravinost. Je pa tednik Peat,
katerega eden ustanoviteljev je tudi Aleksandar Vulin, minister Vlade Srbije, v petih tevilkah
po vrsti od 14. 11. do 12. 12. 2014 objavljal tekste na ve straneh proti ustanovitvi REKOM-a, z
glavnim sporoilom, da je v ozadju namera, da se Srbija proglasi za glavnega krivca za izbruh
vojne, agresijo in storjene vojne zloine.
Predsednike volitve na Hrvakem
Na Hrvakem je 11.01.2015 potekal drugi krog predsednikih volitev. Nova predsednica
Republike Hrvake je Kolinda Grabar Kitarovi. Pred javnimi zagovorniki Iniciative za REKOM
je naloga, da predsednico Grabar Kitarovi seznan0ijo s politinimi doseki v procesu REKOM.
12 etnici na Trgu, rtve u hotelu, Damir Pili, Slobodna Dalmacija, 22.11.2014.
http://www.slobodnadalmacija.hr/Spektar/tabid/94/articleType/ArticleView/articleId/265224/Default.aspx (pristupljeno 16.12.2014)
rtve su vane, a ne eelj, Drago Pilsel, PCNEN, 18.11.2014.
http://www.pcnen.com/portal/2014/11/18/zrtve-su-vazne-a-ne-seselj/ (pristupljeno 16.12.2014)

36

Podpis v podporo za ustanovitev REKOM

Ime in priimek
Drava
Naslov
Elektronska pota
Matina tevilka/osebna identifikacijska tevilka/EMO
tevilka osebne izkaznice
tevilka potnega lista
tevilka voznikega dovoljenja
Podpii.
Zaradi sebe. Da se ve.
Da se ne pozabi. Da se ne ponovi.
Da gremo naprej.

Pobuda za REKOM

PROCES REKOM
Razprava o instrumentih za odkrivanje in objavljanje
dejstev o preteklosti je bila sproena maja leta 2006, na
Prvem regionalnem forumu za tranzicijsko pravinost,
ki so ga organizirali Fond za humanitarno pravo (Srbija),
Raziskovalno-dokumentacijski center (BiH) in Documenta
(Hrvaka). Udeleenci, predstavniki nevladnih organizacij
in zdruenj druin izginulih in rtev iz post-jugoslovanskih
drav so se zavzeli za regionalni pristop pri ugotavljanju
dejstev o vojnih zloinih, s pojasnilom, da se je vojna
odvijala na podroju ve drav in da rtve in storilci, v
veini primerov, ne ivijo v isti dravi.
Koalicija za ustanovitev Regionalne komisije za
ugotavljanje dejstev o vojnih zloinih v vojnah v bivi
Jugoslaviji (REKOM) je bila ustanovljena 28. oktobra leta
2008, na etrtem regionalnem forumu za tranzicijsko
pravinost v Pritini. Iniciativa REKOM je v treh
letih intenzivnih posvetovanj v celotni regiji nekdanje
SFRJ z ve kot 6000 razlinimi udeleenci sproila
najbolj obseno drubeno debato, ki je bila kadarkoli
organizirana na teh prostorih. Na podlagi predlogov,
zahtev, potreb in stali udeleencev tega posvetovalnega
procesa za ustanovitev REKOM je bil napisan in 26.
marca leta 2011 tudi javno predstavljen predlog Statuta
REKOM, ki je bil, skupaj z ve kot pol milijoni podpisi
podpore, namenjen najvijim institucijam drav v regiji.
Oktobra leta 2011 je bil oblikovan regionalni tim
zagovornikov za REKOM, ki vodi zakljuno fazo
procesa REKOM. Od drav regije se zahteva ustanovitev
neodvisne, meddravne Regionalne komisije za
ugotavljanje dejstev o vseh rtvah vojnih zloinov in
drugih tekih kritev lovekovih pravic, storjenih na
podroju SFRJ v obdobju 1991-2001. Stalie Koalicije za
REKOM je, da mora biti ugotavljanje dejstev o zloinih
in imenovanje mrtvih, ubitih in izginulih osnovna naloga
REKOM-a, o ostalih ciljih in nalogah pa bi konno
odloitev morale sprejeti vlade, ki bodo skupaj ustanovile
REKOM.
!Glas je publikacija, katere osnovna naloga je, da o procesu
REKOM informira lane in lanice Koalicije za REKOM,
tevilne podpornike Iniciative in vso zainteresirano
javnost. Publikacija se ukvarja tudi z napredkom
tranzicijske pravinost v regiji. Izhaja v bosansko/hrvako/
srbsko/rnogorskem, kot tudi v albanskem, anglekem,
makedonskem in slovenskem jeziku.
Pobuda za REKOM

37

38

Pobuda za REKOM