Suspenzii

Elektri~en dvoen sloj

Povr{inata na sredbrojodidnite ~estici podgotveni so ekces na NaJ,
sodr`i pove}e jodidni joni odkolku srebreni joni, dodeka ostanatiot
pogolem del od vnatre{nosta na ~esticata gi sodr`i dvata joni
podednakvo. Ovie ~estici se suspendirani vo voden rastvor koj sodr`i
visoka koncentracija na Na+ i NO3-, a mala koncentracija na J-, i tragi od
H+, OH-, Ag+.
Negativno naelektriziranata povr{ina na ~esticite gi privlekuva
pozitivnite joni od rastvorot, a gi odbiva negativnite joni. Rastvorot vo
blizina na povr{inata na ~esticata sodr`i visoka koncentracija na Na+,
koi se narekuvaat sprotivni joni, i mnogu mala koncentracija na NO3-, za
razlika od ostanatiot del na rastvorot koj ima poinakov sostav od ovoj
vo blizina na povr{inata na ~esticata. Na+ jonite se povel~eni na
povr{inata zaradi neto negativniot polne` na ~esticata usloven od Jjoni. Ovie sprotivni joni (Na+) na povr{inata imaat tendencija da se dr`at
za negativnata povr{ina na ~esticata, pribli`uvaj}i se do povr{inata na
rastojanie koe go dozvoluvaat nivnite hidratirani sferi (sekoj jon na Na+
e opkolen od molekuli na voda koi formiraat hidratirani sferi), me|utoa
termalnata difuzija na molekulite na vodata te`nee da gi dispergira Na+
jonite vo rastvorot daleku od povr{inata na ~esticata. Kako rezultat na
termalnata difuzija na molekulite na vodata slojot na sprotivni joni (Na+)
e pro{iren niz rastvorot. Koncentracijata na natriumovite joni e
najvisoka vo neposredna blizina na negativnata povr{ina, kade {to
forimiraat zbien (kompakten) sloj nare~en Sternov sloj, a se nalamluva
kako {to se odale~uva od povr{inata na ~esticata, {irum difuziskiot
sloj nare~en Gony-Chapman sloj. Vo difuziskiot sloj se prisutni anjoni koi
se privle~eni od sternoviot pozitiven sloj. Kombinacijata na sternoviot
pozitiven sloj i difuzniot sloj go formiraat elektri~niot dvoen sloj.(Slika
1)
Elektri~niot potencijal na nekoja oblast e ednakov na potrebnata
rabota protiv elektrostatskite sili, za da se donese edinica elektri~en
polne` od oblast so nepoznata dale~ina (vo ovoj slu~aj od
vnatre{nosta na rastvorot) do taa oblast. Ako oblasta e povr{inata na
~esticata, potencijalot se narekuva potencijal na povr{inata na
~esticata, ovoj potencijal pretstavuva totalen potencijal na dvojnata
membrana. Potencijalot na povr{inata na ~esticata e maksimalen a
potoa so odale~uvawe od povr{inata na ~esticata kon difuzniot sloj,
potencijalot naglo opa|a (sternov sloj) zatoa {to se prisutni golem broj
na na joni, a potoa potencijalot postepeno (eksponencijalno) opa|a
(dfuzen sloj). Po zavr{uvaweto na difuznata membrana zapo~nuva
elektroneutralniot sloj kade brojot na pozitivnite i negativnite joni e
ednakov , pa zatoa i potencijalot se pribli`uva do vrednost nula vo ovoj
sloj. (slika 1) Debelinata na difuznot sloj se namaluva so namaluvawe
na koncentracija na elektorilite vo sistemot.

Pokraj sprotivnite joni, vo Sternoviot sloj se prisutni i odreden borj na

molekuli na voda (rastvoruva~) koi se vrzuvaat za jonite i za
elektriziranata povr{ina na ~esticata. Tie go so~inuvaat hidratiraniot
sloj koj se dr`i za povr{inata na ~esticata. Ivicite na ovoj sloj
pretstavuvaat granica na relativni dvi`ewa pome|u ~esticata (i vrzaniot
materijal za nea) i slobodnata te~nost (ne vrzana voda za ~esticata).
Mo`e da se zamisli deka koga ~esticata se dvi`i zaedno so nea se dvi`i
i sternoviot sloj i del ili cel difizen sloj vo koj {to e prisutna i
takanare~enata vrzana voda. Imeno, koga ~esticata se dvi`i vo
rastvorot, vodenite molkuli i jonite koi se vrzani za ~esticata isto taka
zaedno so ~esticata se dvi`at i obratno, ako ~esticata e stacionarna a
te~nosta e podvi`na i protekuva pokraj ovie ~estici, slojot od sprotivni
joni i vodeni molekuli isto taka e nepodvi`en kako i ~esticata. Vsu{nost
ovaa granica ili efektivna povr{ina ja odvojuva ~esticata od
vehikulumot, ostanatite joni i ~estici vo rastvorot. Koga dve ~estici vo
rastvorot me|usebno se pribli`uvaat kako rezultat na braunovoto
dvi`ewe, tie me|usebno stapuvaat vo kontakt preku ovaa efektivna
povr{ina. Potencijalot koj {to se javuva na ovaa efektivna povr{ina e
nare~en zeta potencijal. Dokolku zeta potencijalot e visok, toa zna~i
deka ~esticite na efektivnta povr{ina poseduvaat golema energija. Pri
me|usebno pribli`uvawe na dve ~estici so visok zeta potencijal na
svojata efektivna povr{ina doa|a do nivno odbivawe bidej}i
poseduvaat visoka potencijalna energija so {to sledi deka
elktrostatskite sili na odbivawe se mnogu povisoki od Vandervalsovite
sili na privlekuvawe. Vrednosta na zeta potencijalot se odreduva od
debelinata na difuzniot sloj: zeta potencijalot e pravoproporcionalen so
debelinata na difuzniot sloj. Debelinata na difuzniot sloj e
obratnoproporcionalna od koncentracijata na elektrolitot, dokolku ja
zgolemuvame koncentracijata na elktrolitot se stesnuva difuzniot sloj
zatoa {to se zgolemuvaat privle~nite interakcii me|u jonite i se
namaluva nivnata difuzija. Od ova mo`e da se zaklu~i deka vrednosta
na zeta potencijalot e obratno proporcionalna od koncetracijalata na
elektorlitot vo te~nata faza.
Agregacija i talo`ewe
Suspenziite se termodinami~ki nestabilni sistemi, pa so podolgotrajno
stoewe mo`e da dojde do agregacija na ~esticite, sedimentacija i
nivno talo`ewe. Koga ~esticite se me|usebno cvrsto povrzani se
narekuvaat agregati, a zbienosta na vakvite agregati koi imaat
tendencija da se talo`at uslovuva formirawe cvrst talog (cake) na dnoto
na sadot. Koga edna{ }e se formira talog toj ne mo`e da se
redispergira. Formiraweto na talogot mo`e da se predvidi i da se
prevenira. Koga ~esticite se me|usebno povrzani vo miltava otvorena
struktura, takviot sistem se nao|a vo sostojba na flokulacija.(slajd 16)
Flokuliranite ~estici brzo se pro{iruvaat niz suspenzijata formiraj}i

sediment so golem volumen, no, istite mo`at da bidat povtorno

dispergirani so ednostavno prome{uvawe.

Slika 1 , elektir~en dvoen sloj na povr{inata na srebrojodidna

~estica(goren del), so soodvetite potencijali (dolen del).

DLVO teorija
DLVO teorijata kvantitativno ja opi{uva stabilnosta na koloidnite
sistemi, vklu~uva sporedba na dva tipa na sili koi egzistiraat pome|u
~esticite koi {to se nao|aat na opredeleno rastojanie: Van der Valsovi
prvle~ni sili i sili na odbivawe vklu~eni pri interakcijata na dvojnite
elektri~ni sloevi koi ja opkru`uvaat sekoja ~estica. Vkupnata energija
na interakcija e zbir od vkupnite privle~ni i odbivni sili pome|u
~esticite.
DLVO teorijata sugerira deka stabilnosta na koloidniot sistem e
odredena od sumata na privle~nite i odbivnite sili koi egzistiraat pome|
u ~esticite koga tie me|usebno se pribli`uvaat pri nivnoto braunovo
dvi`ewe. Teorijata predlo`uva deka energetskata bariera pome|u
~esticite {to se javuva kako rezultat na odbivnite elektrostatski sili
(dvojniot elektri~en sloj i zeta potencijalot na efektivnata povr{ina)
prevenira dve ~estici da se dobli`at edna do druga i da adheriraat me|
usebe. No ako ~esticite poseduvaat suficit kineti~ka energija, dovolno
za da ja projdat energetskata bariera, toga{ silite na privlekuvawe }e
gi povle~at ~esticite vo kontakt pri {to tie ireverzibilno }e adheriraat
me|usebe. (slajd 40)

Primarniot minimum e region na visoka atrakcija pome|u ~esticite.

~esticite koi interreagiraat na rastojanie koe odgovara na primarniot
minimum ireverzibilno }e koaguliraat, a so toa i formuliranata
suspenzija }e bide nestabilna. Primarniot maksimum e region kade {to
doa|a do odbivawe pome|u ~esticite kako rezultat na postoeweto na
energetski barieri pome|u niv. Sekundarniot minimum e region kade
{to atraktivnite sili pome|u ~esticite se dominantni, no so mnogu
pomala ja~ina on onaa koja egzistira vo primarniot minimum. ~esticite
vo sekundarniot minumum se vo flokulirana sostojba. Interakciite
pome|u ~esticite vo seknudarniot minimum ja zgolemuvaat fizi~kata
stabilnost na suspenzijata na toj na~in {to preveniraat nejzino preo|
awe vo primaren minimum. Procesot so koj ~esticite se doveduvaat vo
sekundaren minimum se narekuva kontrolirana flokulacija. (slajd 57 60 )
Flokulacija i deflokulacija (slajd 18,17,19)
Zeta potencijalot e merka za potencijalot koj {to egzistira na
povr{inata na ~esticata (povr{inata na ~esticata i elektr~niot
dvosloj). Koga zeta potencijalot poseduva visoka vrednost (25mV i

pove}e), odbivnite sili pome|u dve ~estici gi nadminuvaat privle~nite

Londonovi-Van der Valsovi sili pome|u tie dve ~estici. Sledsteveno,
dvete ~estici se dispergirani i razdvoeni i se veli deka se deflokulirani,
a sistemot e deflokuliran. Duri i koga ~esticite }e se dovedat blisku
edna do druga so pomo{ na nivnoto difuzno termalno dvi`ewe,
deflokuliranite ~estici se rezistentni na kolizija (sudar) kako rezultat na
nivniot visok potencijal na povr{inata.
Dodavaweto na adsorptivni joni (elektroliti) so sprotiven polne` od onoj
na ~esticata, doveduva do progresivno namaluvawe na zeta
potencijalot, bidej}i doa|a do kompresija na dvoslojot. Vo odredena
koncentracija na dodadeni joni, elektir~nite sili na odbivawe }e se
namalat a silite na privlekuvawe }e stanat predominantni. Vo ovie
uslovi ~esticite mo`e blisku da se dobli`at edna do druga i da formiraat
rastresiti agregati, nare~eni flokuli. Vakviot sistem se veli deka e
flokuliran.
Mehanizam na steri~na stabilizacija so polimeri - deflokulacija
Polimernite molekuli so dolgi lanci se adsorbiraat od rastvorot na
povr{inata na ~esticata vo forma na jamki i se protegaat vo pogolem
obem vo vodenata faza odkolku na povr{inata na ~esticata. Samo mal
del od lanecot na adsorbiranata makromolekula e vo kontakt i adherira
direktno so povr{inata na ~esticata. (slika 3 ) Polimernite molekuli se
cvrsto adsorbirani za povr{inata na ~esticata.
~esticata e opkolena so sloj koj {to se sostoi od: polimerni lanci, voda
vrzana za ovie polimerni lanci (hidratirani polimerni lanci) i vodata koja
{to e mahani~ki zarobena vo jamkite koi gi formiraat polimernite lanci.
Ovaa obvivka e integralen del od povr{inata na ~esticata. Slojot od
adsorbirani polimeri prevenira dobli`uvawe na ~esticite na dovolno
rastojanie za da interpartukulatrnite sili promoviraat koagulacija. Ovie
sili koi {to predizvikuvaat koagulacija se efektivni edinstveno na mali
interpartikularni rastojanija, dvapati pomali od debelinata na
adsorbiraniot polimer.

Slika 3 Asorbiran polimer na povr{inata na ~esticata

Mehanizmot na steri~na stabilizacija e seldniot:
1. Slojot od adsorbiran polimer i zarobenata voda gi obikuluva
~esticite formiraj}i mehani~ka ili steri~na bariera pome|u
~esticite, spre~uvaj}i nivno blisko interpartikularno pribli`uvawe
neophodno za koagulacija i destabilizacija na sistemot. Na gusto
pokrienata povr{ina ovie sloevi se ne{to elasti~ni. Tie mo`at da
bidat vdlabnati od kolizijata me|u ~esticite, no zaradi svojata
elasti~nost te`neaat povtorno da ,,skoknat,, i da se vratat vo
prvobitnata polo`ba.
2. Koga dve ~estici se pribli`uvaat dovolno blizu edna do druga,
sloevite od adsorbirani polimeri na nivnata povr{ina se
prepokrivaat, jamikite izgradeni od polimernite lanci od dvete
sprotivni povr{ini na ~esticite se komprimiraat i me{aat pri {to
me|usebno interpenetriraat edni so drugi. Zaradi prepokrivaweto,
mnogu polimerni segmenti stanuvaat ,,prepolneti,, vo daden
volumen na voden region pome|u dvete ~estici. Zgolemenata
polimerna koncentracija vo prepokrienite regioni predizvikuva
lokalen porast na osmotskiot pritisok vo tie regioni, so {to doa|a
do vlez na voda vo ovie regioni (vodata se dvi`i kon mesto so
pogolema koncentracija). Ovoj vlez na vodata (so cel da go
razredi koncentriraniot region) predizvikuva turkawe na
polimernite jamki od razli~nite ~estici i razdvojuvawe na
~esticite, preveniraj}i koagulacija.
Mehanizam na kontrolirana flokulacija so polimeri
Polimerite upotrebeni za flokulacija imaat prednost od jonskite
flokulira~ki agensi bidej}i se malku osetlivi na dodadeni elektrolite vo
suspenzijata. So upotreba na polimerite kako flokulira~ki agensi se
ovozmo`uva pogolema fleksibilnost vo izborot na aditivi kako {to se
konzervansi, boi , zasladuva~i i drugi aditivi
pri izrabotka na
suspenzijata.

Efektivnosta na polimerot kako stabilizira~ki agens vo suspenzijata

primarno zavisi od negoviot afinitet za povr{inata na ~esticata,
naelektriziranosta, goleminata, orientacijata na molekulite na polimerot
vo kontinuiranata faza.
Mnogu od polimerite koi se upotrebuvaat vo farmacijata sodr`at
polarni funkcionalni grupi koi {to se odvoeni so jaglevodoroden rbet.
Polimerite vo zavisnost od koncentracijata mo`at da produciraat
flokulirana ili deflokulirana suspenzija. Se veruva deka primarniot
mehanizam so koj polimerite se odnesuvaat kako flokulira~ki agensi e
sposobnosta na polimernite molekuli da se adsorbiraat na dve ili
pove}e povr{ini na ~estici i da pome|u niv formiraat mostovi.(slika 4)
Koga pove}e ~estici ke se povrzat so pomo{ na mostovi se formiraat
grupacii od ~estici - flokuli. Ovoj efekt na flokulacija e visoko zavisen
od koncentracijata na polimerot, od negovata koncetracija zavisi dali
polimerot }e ispolni flokulira~ki ili deflokulira~ki efekt (steri~na
repluzija).

Slika 4 , povrzuvawe na dve ~estici so pomo{ na te~ni mostovi.

Pri mnogu mala koncentracija na polimerot, golem broj na mesta na

povr{inata na dispergiranata cvrsta ~estica se dostapni za adsorpcija
na polimer. Povrzuvaweto na ~esticite so polimerni mostovi se javuva
kako rezultat na adsorpcija na polimernite molekuli na povr{inata na
razli~nite ~estici. Pri mala koncetracija na polimer, brojot na ~estica~estica - mostovi e relativno mal. Pri ne{to pogolema koncentracija na
polimer, slobodnite mesta na povr{inata na ~esticata za formirawe na
mostovi se seu{te dostapni za polimernite molekuli, dozvoluvaj}i
dodatni vrski i mostovi da se formiraat. Do ovie koncentracii na polimer
sistemot ke bide deflokuliran. Pri ne{to povisoka koncentracija na
polimer, doa|a do kompletno prepokrivawe na povr{inata na ~esticata
so polimerni molekuli pri {to ve}e nema slobodni mesta na povr{inata
za formirawe na mostovi. Vo ovoj slu~aj polimerot vodi do formirawe
na deflokuliran sistem, zatoa {to adsorbiranite sloevi na polimerot
preveniraat bliska atrakcija na ~esticite preku mehanizmot na steri~na
repluzija (steri~na stabilizacija). Suspenziite so visoka koncentracija na
polimer se deflokulirani suspenzii i imaat mal sedimentacionen
volumen.(slika 5)

Slika 5 , flokulacija so hidrofilen polimer. Optimalen stepen na

flokulacija I optimalen sedimentacionen volumen se javuva koga se
formirale dovolen broj na mostovi pome|u ~esticite. Visoka
koncentracija na polimer rezultira so deflokuliran sistem preku
mehanizmot na steri~na stabilizacija.

Mehanizam na kontrolirana flokulacija so elektroliti

Elektrolitite se naj~esto upotrebuvani flokulira~ki agensi. Tie deluvaat
taka {to gi reduciraat elektri~nite repluzivni sili pome|u ~esticite, na
toj na~in ovozmo`uvaj}i ~esticite da formiraat restresiti flokuli ~ija {to
karakteristika e na flokulirana suspenzija. (slajd45, 65) Mo`nosta na
~esticita da se dobli`at i da formiraat flokuli zavisi od nivnata
naelektrizirana povr{ina, odnosno od vrednosta na zeta potencijalot.
~esticiti na lekot sulfamerazin koi {to se dispergirani vo vodena faza
nosat negativen polne` (elektir~en dvosloj). So postepeno dodavawe
na soodveten elektrolit, na primer aluminium hlorid, se predizivikuva
porgresivna redukcija na zeta potencijalot na ~esticata. Ova se
slu~uva kako rezultat na adsorpcija na aluminium pozitivnite joni na
negativnata povr{ina na ~esticata so sledstvena dekompresija na
dvoslojot kako rezultat na prvle~nite sili pome|u jonite na aluminium i
ajnojite vo elektri~niot dvosloj.
Dali }e se postigne Flokulacija ili deflokulacija na sitemot koga
koristime elektrolit, primarno zavisi od koncentracijata na elektorlitot.
Na slika 6 e predstavena relacijata pome|u sedimentacioniot volumen,
koncentracijata na elektrolitot, prisustvoto na poga~a(caking) i zeta
potencijalot na ~esticata. Za da se dobie flokulirana noncaking
suspenzija so maksimalen sedimentacionen volumen, zeta potencijalot
mora da bide kontroliran vo odreden rang, naj~esto treba da iznesuva
pomalku od 25 mV. Ova se postignuva so razumna upotreba na
elektrolit, razumna se misli vo odnos na negovata koncentracija.
Flokulacijata nastanuva koga molarnata koncentracija na aluminium
jonite iznesuva 10-3. Vo ovaa to~ka zeta potencijalot e reduciran do 17mV od -46,4mV. Narednata redukcija na zeta potencijalot so upotreba
na 10-2 molarna koncentracija na aluminium joni ke go sini`i zeta
potencijalot na - 4.5mV so {to sistemot }e koagulira odnosno }e se
formira poga~a, zatoa {to sega privle~nite sili pome|u ~esticite
dominiraat vo odnos na odbivnite sili zaradi silno reduciraniot zeta
potencijal.(slajd 61) Treba da se zabeli`i deka i pri niski koncentacii na
elktroliti se formira poga~a iako e visok zeta potencijalot. Vsu{nost vo
ovoj slu~aj sistemot e deflokuliran i stabiliziran kako razultat na
odbivnite sili pome|u ~esticite koi se dol`at na visokiot zeta potencijal,
no so tek na odredeno vreme i ovoj sistem mo`e da formira poga~a ,
za razlika od flokuliraniot kade ne postoi takva opasnost.
Flokulacija so upotreba na povr{inski aktivni materii

Jonskite i nejonskite PAM mo`at da se koristat za dobivawe na

flokulirana suspenzija. Jonskite PAM mo`at da producraat flokulacija na
sli~en na~in kako i elktrolite, tie go reduciraat zeta potencijalot na
dispergiranata ~estica. Nejonskite PAM isto taka se sposobni da go
reducirat zeta potencijalot no vo pomal obem. Nejonskite PAM se
sposobni da produciraat flokulirani ili deflokulirani suspenzii. Pri
relativno visoka koncentracija, nejonskite PAM mo`at da formirat
hidratiran sloj

Slika 6, kvadratite vrednostti na sedimentacionen volumen, a krugovite

se vrednosti na zeta potencijalot.
okolu ~esticata koj {to }e ovozmo`i deflokulacija so steri~n
mehanizam kako kaj polimerite. Nekoi te~ni nejonski PAM mo`at da
formiraat flokulacija so mehanizam na formirawe na te~ni mostovi
pome|u ~esticite. Visoko molekularnite PAM koi se koristat kako
flokulira~ki agensi deluvaat na sli~en na~in kako i polimerite.
Struktururan vehikulum (slajd 72)
Strukturiranite vehikulumi generalno se vodeni rastvori na polimerni
materijali kako {to se hidrokoloidite koi
naj~esto se negativno
naelektrizirani vo voden rastvor. Tipi~ni primeri se metilceuloza,
karbomer, bentonit, karboksimetilceuloza. Nivnata koncetracija vo
sistemot zavisi od sakanta konzistencija na suspenzijata. Nivnata
osnovna funkcija e zgolemuvawe na viskoznosta na suspenzijata so {to
se reducira brzinata na sedimentacija na dispergiranite ~estici.
Flokulacija vo strukturiran vehikulum

Idealnata formulacija za edna suspenzija e koga flokuliranite ~estici se

podr`ani vo strukturiran vehikulum. Procesot na podgotovka na edna
vakva formulacija (slajd 85) vklu~uva diperzija na ~esticite vo
soodveten medium, potoa nivna flokulacija so soodveten flokulra~ki
agens, i finalno dodavawe na liofilen polimer za da se formira
strukturiran vehikulum. Vo razvojot na formulacijata, mora da se vodi
gri`a za da se osigura odsustvo na inkopatibilnost pome|u
flokulira~kiot agens i polimerot koj {to se koristi kako strukturiran
vehikulum. Ograni~uvaweto le`i vo toa {to site strukturirani
vehikulumi koi se vo upotreba se hidrofilni i nosat negativen polne`.
Ova zna~i deka inkopatibilijata se zgolemuva ako polne`ot na
~esticata e negativen. Flokulacijata vo ovoj slu~aj ima potreba od
dodavawe pozitivno nalektriziran flokulira~ki agens ili jon. Pozitivniot
flokulira~ki agens ili jon ja obikoluva negativnata ~estica, ako se
dodade negativniot strukturira vehikulum }e dojde do interakcija so
flokuliranata ~estica i }e nastane koagulacija. Inkopatibilijata ne se
javuva dokolku ~esticite nosat pozitiven polne` a kako flokulira~ki
agens se koristi negativno naelektriziran flokulira~ki agens. (slajd 73)