Emulzii

Emulziite se termodinami~ki nestabilni sistemi koi {to sodr`at

najmalku dve te~ni fazi koi me|usebno ne se me{aat (pr. voda i
malso), pri {to ednata faza e disperzirana vo forma na kapki
(disperzna faza) vo drugata te~na faza (kontinuirana faza),
stabilizirani so pomo{ na emulgator.
Kontinuiranata faza ili disperznata faza mo`at da poseduvaat razli~na
viskoznost , od mobilna te~nost do polucvrsta te~nost, pa zatoa
emulziite mo`at da se javat vo forma na losioni so mnogu mala
viskoznost do forma na kremi i masti so polucvrsta priroda.
Sekoga{ kaj emulziite, ednata te~na faza e polarna (na pr. Voda),
dodeka druata faza e relativno nepolarna (na pr. Maslo). Koga
maslenata faza vo forma na kapki e disperzirana vo vodenata
kontinuirana faza , sistemot se narekuva maslo vo voda emulzija(m/v).
Koga maslenata faza e kontinuirana faza , toga{ sistemot se narekuva
voda vo maslo emulzija(v/m).
Teorija na emulzifikacija (formirawe na stabilna emulzija)
Koga dve neme{live te~nosti, kako {to se voda i te~en parafin,
mehani~ki se me{aat zaedno, privremeno se sozdava emulzija. Edna
od fazite se razdeluva na pomali kapki koi se dispergirani vo ostanatata
faza. Preminot na edna od fazite vo sostojba na kapki rezultira so
mnogukratno zolgemuvawe na slobodnata povr{ina na taa faza so {to
doa|a i do zgolemuvawe na me|upovr{inskata energija na sistemot,
zatoa {to se zgolemuva brojot na kontakti pome|u dvete fazi. Vakviot
sitem e termodinami~ki nestabilen, {to rezultira najprvin disperznata
faza da prejde vo forma na sferi~ni kapki (sostojba na minimalna
slobodna povr{ina vo daden volumen), a potoa koalescencija na ovie
kapki, predizvikuvaj}i separacija na fazite, a so toa sostojba na
minimalna povr{inska energija vo sistemot.
Nemo`nosta da dve neme{livi te~nosti da ostanat izme{ani po nivnoto
me|usebno me{awe se objasnuva so faktot deka kohezionite sili(sili
pome|i isti molekuli) pome|u molekulite na separiranite te~nosti se
pogolemi od adhezivnite sili pome|u molekulite na dvete te~nosti.
Kohezionite sili na individulanite fazi se manifestirani kako me|
upovr{inska energija (interfacial energy) ili tenzija, na granicata pome|u
dvete te~ni fazi. Na primer , koga se me{aat maslo i voda, po kratko
vreme doa|a do odvojuvawe na dve fazi, vodena i maslena. Na
povr{inata na dvata sloja , na samata granica }e se javat neednakvi
privlie~ni kohezioni sili pome|u molekulite na vodata i pome|u
molekulite na masloto. Isto taka na samata granica }e se javat i
privle~ni adhezioni sili pome|u molekulite na vodata i masloto.
Kohezionite sili se mnogu poslini od adhezionite sili so {to sistemot se
stremi na gi ,,izbrka,, tu|ite molekuli na samata granica pome|u dvete

fazi pri {to doa|a do odvojuvawe na dvete fazi, zatoa sistemot, zaradi
postoeweto na me|upovr{inskata tenzija se stremi da se stabilizira na
toj na~in {to se protivi na dispergirawe na ednata te~na faza vo
drugata te~na faza.
Koalescencijata e proces na slepuvawe na pomali emulziski kapki
(disperzna faza) i formirawe na pogolemi emulziski kapki. Ovoj proces
prodol`uva so slepuvawe na sega pogolemite emulziski kapki do
odvojuvawe na disperznata faza od kontinuiranata faza. Za da se
spre~i koalescencijata ili pak mnogu kratno da se namali so {to bi bila
nezna~ajna , neophodno e da se vnese vo sistemot emulgator koj }e
formira film okolu dispergiranite kapki. Emulgatorite mo`e da se
podelat vo tri grupi:
1. Povr{inski aktivni materii, koi se adsorbiraat na me|upovr{inata
na dvete fazi za da formiraat monomolekularen film i da go
reduciraat povr{inskiot napon.
2. hidrofilni koloidi koi formiraat multimolekularen film okolu
dispergiranite kapki.
3. Fino usitneti cvrsti ~estici, koi se adsorbiraat na me|upovr{inata
pome|u dvete neme{livi te~ni fazi i formiraat ne{to sli~no na
film ili ~estici okolu dispergiranite kapki.
Na site tri klasi emulgatori osnovna zada~a im e da formiraat film koj
{to mo`e da bide monomolekularen, bimolekularen , multimolekularen
ili partikularen.(slajd 40)
Karakteristiki na adsorbiran film
Klasi~nite studii za stabilizacija na emulziite uka`uvaat na toa deka
satabilnosta na adsorbiraniot sloj e od isklu~itelna va`nost za
stabilnost na emulzijata. Ovie studii poka`uvaat deka koga se koristat
cetil sulfat (hidrofilna PAM) i holesterol (lipofilna PAM) zaedno kako
rezultat na nivnite vzaemni interakcii. Mehani~kite osobini na ovoj film
koj {to e izgraden od smesa na surfaktanti se dovolno jaki za da
spre~at negova disrupcija koga se menuva oblikot na emulziskata
kapka.(slajd 41).
Emulziska stabilnost i hidrofilni polimeri
Mehanizmot na stabilizacija na hidrofilnite polimeri se dol`i na nivnta
sposobnost da se adsorbiraat na me|upovr{inata pome|u dvete fazi i
da produciraat multimolekularen sloj koj e viskozno-elasti~en (sli~en
na gel) i koj mo`e da izdr`i mehani~ki stres bez zna~ajni deformacii.
Na ovoj na~in hidrofilnite polimeri mehani~ki ja preveniraat
koalescencijata spre~uvaj}i me|usebno dobli`uvawe na emulziskite
kapki so {to se spre~uva i intereakcija na kapkite i nivno slepuvawe.
Dokolku se koristi polimer koj {to e naelektriziran za stabilizacija na
emulzii, adsorbiraniot sloj koj {to go formiraat nalektriziranite hidrofilni
polimeri
okolu
emulziskata
kapka
poseduva
elektricitet.
Naelektriziraniot film okolu emulziskite kapki ovozmo`uva elektri~na
repluzija (odbivawe) pri me|usebno dobli`uvawe na emulziskite kapki

kako rezultat na nivnata istoimena naelektriziranost. Hidrofilnite

polimeri zaradi svojata makromolekularna struktura ovozmo`uvaat i
steri~na stabilizacija (filmot okolu emulziskite kapki gi dr`i na
odredeno rastojanie i onevozmo`uva nivno me|usebno pribli`uvawe),
isto kako i kaj suspenziite. Dopolnitelno, koga se raboti za emulzija od
tip maslo vo voda, hidrofilnite polimeri imaat sposobnost da ja
zgolemat viskoznosta na nadovre{nata faza so {to se spre~uva ili
zabavuva sedimentacijata na emulziskite kapki.
Golem broj na hidrofilni koloidi se koristat kako emulgatori vo
farmacijata. Tuka spa|aat proteinite (`elatina i kazein), i polisaharidite
(akacija, ceulozni derivati i alginati). (slajd 35)
Emulziska stabilnost i fino usitnete ~estici
Emulziite mo`at da se stabiliziraat so pomo{ na fino usitneti ~estici
dokolku ~esticite imaat sposobnost da se kvasaat vo dvete fazi.
~esticite }e se akumuliraat na povr{inata pome|u dvete fazi i }e
formiraat adsorbcionen film okolu emuziskite kapki koj ke onevozmo`i
nivna koalescencija so mehani~ka za{tita kako i kaj hidrofilnite koloidi.
Neophodno e da pome|u ~esticite vladeat silni interpartikularni sili na
privlekuvawe koi }e ovozmo`at mehani~ka jakost na adsorbcioniot
film.
Koj tip na emulzija }e se formira koga se koristi ovoj tip na emulgator }
e zavisi od negovata tendencija da se naval`nuva vo edna od dvete
fazi. Ako emulgatorot ima pogolema tendencija da se naval`nuva vo
vodenata faza toga{ }e se formira emulzija od tipot malo vo voda i
obratno ako emulgatorot projavuva pogolema tendencija da se
naval`nuva vo maslenata faza. (slajd 38)
Emulziska stabilnost i povr{inski aktivni materii
Povr{inskite aktivini materii, ili amfifilite, ja reduciraat me|
upovr{inskata tenzija zatoa {to se adsorbiraat na voda - maslo me|
upovr{inata za da formiraat monomolekularen film. Redukcijata na me|
upovr{inskata tenzija ne e najzna~aen faktor za formirawe na stabilna
emulzija. Pozna~ajno e faktot deka emulziskite kapki se obikoleni od
koherenten monomolekularen sloj koj pomaga vo prevencija na
koalescencijata pome|u dve kapki koga se dobli`uvaat edna do druga.
Idealno vakov film treba da bide fleksibilen za da ima kapacitet brzo da
se reformira dokolku se naru{i. Dopolnitelen efekt na promovirawe na
stabilnost e prisustvo na naelektrizirani grupi vo filmot so {to }e se
ovozmo`i i elktrostatska repluzija pome|u kapkite.
Denes, vo praktikata, pri podgotovka na emeulzii se koristi smesa od
eumlgatori, a se poretko poedine~en emulgator. Vo 1940 godina
Shulman i Cockbain prvi ja predlo`ile potrebata od predominanten
hidrofilen emulgator vo vodena faza i hidrofoben emulgator vo
malsena faza za da formiraat kompleksen multimolekularen film na
me|upovr{inata. (slajd 51, 52).

Koga se kombiniraat hidrofilen emulgator Tween i lipofilen emulgator

Span se dobiva stabilna emulzija. Boyd i sorabotnicite objasnuvaat kako
molekularnata asocijacija na dvata emulgatori vlijae na stabilizacijata
na emulzijata. Na slika broj eden mo`e da se zabele`i deka
jaglevodorodniot del na molekulata na Span 80 (sorbitan mono-oleat)
le`i vo maselanata kapka a sorbitan hidrofilniot radikal le`i vo vodenata
faza. Golemite hidorfilni sorbitan glavi od molekulata na Span ne
dozvoluvaat dobli`uvawe i asocijacija na jaglevodorodnite opa{ki vo
maslenata faza. Koga }e se dodade Tween 40 (polioksietilen sorbitan
monopalmitat), toj se orientira vo me|uprosotort taka {to del od
jaglevodorodnata opa{ka e vo malsenata faza, a ostanatiot del od
lanecot, zaedno so sorbitan prstenot i polioksietilen lancite, se locirani
vo vodenata faza. Doka`ano e deka jaglevodorodniot lanec na
molekulata na Tween 40 e smesten vo maslenata kapka pome|u
jaglevodorodnite lanci od molekulite na Span 80, ovaa orientacija
rezultira so efektivni van der Waals privle~ni sili pome|u jaglevodorodnite
verigi. Vo vakov slu~aj , zaradi postoewe na ovie privle~ni sili me|
upovr{inskiot film e zajaknat i stabilnosta na emulzijata e zgolemena
nasprema koalescencijata.
Nejonskite surfaktanti {iroko se koristat za podgotovka na stabilni
emulzii. Tie imaat odredeni prednosti vo odnos na jonskite sufrkatanti:
pomalku se toksi~ni ili voop{to ne se toksi~ni,pomalku se osetlivi na
pH varijacii i prisustvo na elektroliti. (slajd 54 - 60)
Procesi na destabilizacija kaj emulziite
1.Cracking pretstavuva ireverziblien proces na destabilizacija na
emulzijata. Cracking procesot rezultira so potpolna koalescencija na
dispergiranite emulziski kapki i do odeluvawe na dvete fazi vo dva
sloja, kako rezultat na destrukcija na mono ili pove}e molekularniot
film na me|upovr{inata na dvete fazi. Pri~ini za pojava na ovoj proces
se :
- lo{ izbor na emulgator, dokolku se izbere emulgator koj formira me|
upovr{inski film so slabi mehani~ki svojstva mo`e da nastane negova
disrupcija i destrukcija pri odredeni vlijanija i posledovatelna
koalescencija.
- prisustvo na inkopatibilni ekscipiensi, vo formulacijata na emulzijata
zna~ajno e da ekscipiensite ne intereagiraat i ne go uni{tuvaat me|
upovr{inskiot film. Na primer, ako se dodade katjosnaka PAM (naj~esto
se dodavaat za prezervacija na kremi) na emulzija koja e stabilizirana
so pomo{ na me|upovr{inski film koj {to e sostaven od anjonska PAM
(pr. natrium oleat) }e dojde do nivna me|usebna interakcija i disrupcija
na me|upovr{inskiot film zatoa {to se gubi polne`ot na PAM a so toa i
nejzinata aktivnost. (slajd 56)

- temperaturna promena, emulziite se generalno nestabilnina na visoka

temperatura i koga se ~uvaat na niski temperaturi.
- mikrobiolo{ka kontaminacija, osobeno koga emulgatorot e nekoja
PAM, imeno bakteriite mo`at da gi metaboliziraat PAM i da go o{tetat
me|upovr{inskiot film.
2.Creaming pretstavuva reverzibilen proces na destabilizacija na
emulzijata. Ovoj fenomen se javuva kako rezultat na razli~nata gustina
na vodenata i malsenata faza koi ja so~inuvaat emulzijata. Dokolku
disperznata faza ima pomala gustina od disperznata sredina,
toga{ emulziskite kapki od disperznata faza ke isplivaat na povr{inata i
}e formiraat sloj od koncentrirana emulzija. So pojavata na ovoj proces
se gubi homogensota na sistemot. So ednostavno prome{uvawe na
emulzijata, emulziskite kapki se redispergiraat i sistemot povtorno e vo
homeogena sostojba.
Obemot na procesot creaming (dv/dt) mo`e da se opi{e so stoksovata
ravenka 2r2(q0-qw)g/9q kade {to r pretstavuva sredniot radius na kapkite
od vnatre{nata faza (disperzna faza), q0-qw pretstavuva razlika vo
gustina pome|u maslenata i vodenata faza, g pretstavuva gravitacija, q
pretstavuva viskoznosta na emulzijata. Kako {to mo`e da se zabele`i
od ravenkata, so zgolemuvawe na razlikata pome|u gustinite na dveta
fazi, so zgolemuvawe da sredniot radius na emulziskite kapki, i so
namaluvawe na viskoznosta na disperznata sredina , se zgolemuva i
verojatnosta za da se slu~i procesot creaming. Creaming procesot mo`e
da se spre~i dokolku razlikata vo gustinata na dvete fazi se svede na
nula, me|utoa vo praksa ovaa sostojba te{ko se postignuva , pa zatoa
se kristat drugi metodi za prevenirawe na creaming procesot :
- redukcija na goleminata na kapkite na disperznata faza. Ova
mo`e da se postigne so pomo{ na koloidem mlin.
- Zgolemuvawe na viskoznosta na emulzijata. Ova mo`e da se
postigne so dodavawe na hidrofilen polimer na nadvore{nata
faza od maslo vo voda emulzijata, ili dodavawe na nevodeni
sredstva koi {to zgolemuvaat viskoznost (soli na aluminium
stearat) vo nadvore{nata faza od voda vo maslo emulzija.
3.Ostvalodovo zreewe, rastewe, pretstatuva molekularen difuzionen
transfer na pomalite emulziski kapki vo pogolemi emulziski kapki, pri
{to golemite emulziski kapki rastat na smetka na malite emulziski
kapki. Ovaa pojava se javuva dokolku disperzijata e neuniformna,
odnosno dokolku egzistiraat kapki so razli~na golemina. Ovoj
ireverzibilen destabilizacionen proces na emulzijata mo`e da se
izbegne so formirawe na emulzija so uniformni, pribli`no ednakvi kapki
ili pak so zgolemuvawe na viskoznosta na emulzijata so {to se
namaluva difuzijata na kapkite.
4.Fazna inverzija, pod fazna
inverzija se podrazbira koga
kontinuiranata faza preminuva vo disperzna faza ili obratno.Ovoj

proces mo`e da nastane so promena na temperaturata, so promena na

pritisokot, dodavawe na kosurfaktant ili ako se promeni prpoprcijata
pome|u masloto i vodata.
Temperatura na fazna inverzija
Spored praviloto na Bancroft, fazata vo koja {to surfaktantot e
dominantno rastvorliv (rastvorliv e vo dvete fazi) ima tendencija da
premine vo kontinuirana faza.
Kaj nejonskite surfaktanti dokolku se zgolemi temperaturata se
namaluva nivnata rastvorlivost vo voda , a raste rastvorlivosta vo
maslo kako rezultat na raskinuvawe na vodorodonite vrski pome|u
polarnata glava na surfaktantot i vodata predizivkano od zgolemenata
temeperatura. Na niska temperatura, poniska od TFI (temperatura pri
koja {to nastanuva fazna inverzija), surfaktantot e rastvorliv vo voda
zatoa {to se prisutni vodorodnite vrski pome|u polarniot del od
surfaktantot i vodata. Vo ovoj slu~aj se formira emulzija od tipot maslo
vo voda. Na povisoka temperatura, povisoka od TFI, polarnata glava na
surfaktantot stanuva dehidratirana (se raskinuvat vodorodnite vrski so
vodata) pri {to sega surfaktanot e rastvorliv vo maslo. Vo ovoj slu~aj
se formira emulzija od tipot voda vo maslo.
Metodot na temperaturna fazna inverzija se koristi za dobivawe na
emulzija so mala golemina na emuzliskite kapki i nivna tesna
distribucija a so toa i postabilna emulzija. Metodot na TFI mo`e da se
izvede na toj na~in {to najprvin se formira emulzija voda vo maslo od
maslo vo voda emulzija na temperatura povisoka od TFI, a poto brzo se
sni`uva temperaturata pod TFI za da se formira emulzija od tipot maslo
vo voda so pomali po golemina emulziski kapki i postabilna emulzija.
Blisku do TFI, me|upovr{inskiot napon drasti~no se namaluva so {to se
promovira fragmentacija na pogolemite emulziski kapki vo pomali
kapki.
5.Flokulacija-obajsenoto kaj suspenzii.
Tip na emulzija
Koga dve neme{livi te~nosti mehani~ki zaedno se me{aat, dvete fazi
inicijalno formitaat kapki. Onaa faza koja {to opstojuva podolgo vreme
vo forma na kapki }e prejde vo disperzna faza koja }e bide opkolena
od kontinuiranata faza koja brzo se formira kako rezultat na brzata
koalescencija na nejzinite inicijalno formirani kapki pri mehani~koto
me{awe. Koja faza }e bide kontinuirana faza a koja faza }e bide
disperzna faza zavisi od me|upovr{inskiot film koj se formira kako
rezultat na adsorpcija na emulgatorot na me|upovr{inata pome|u
dvete fazi. Ovoj film formira fizi~ko-hemiska bariera i nedozvoluva
koalescencija na edna od fazite. Barierata na povr{inata na
emulziskata maslena kapka mo`e da se podobri dokolku se prisutni:
elektrizirani grupi vo samiot film koi produciraat odbivni sili pri me|
usebno pribli`uvawe na kapkite ili dokolku se prisutni hidratirani
polimerni lanci na me|upovr{inata koi {to predizvikuvaat steri~no

odbivawe pome|u kapkite pri nivno me|usebno dobli`uvawe. Od druga

strana, bariernata povr{ina na vodenata emulziska kapka }e bide
podobrena dokolku me|upovr{inskiot film ima nepolarna priroda. Kolku
{to e podolg jaglevodorodno nepolarniot lanec i kolku {to e pogolem
brojot na nepolarni molkuli prisuten na me|upovr{inskiot film tolku }e
bide pove}e reducirana tendencijata na vodenite kapki za
koalescencija. Od ova mo`e da se zaklu~i deka koj tip na emulzija }e
se formira zavisi pred se od polarnite ili nepolarnite karakteristiki na
emulgatorot. Mo`e da se zaklu~i deka od relativnata rastvorlivost na
emulgatorot vo edna od dveta fazi, zavisi koja faza ke bide
kontinuirana a koja faza disperzna faza. Dokolku emulgatorot e pove}e
rastvorliv vo vodena faza toga{ taa faza e kontinuirana i obratno.

Ovie tekstovi se prevod od knigite :

Remington -The Science and Practice of Pharmacy 20th editn
Pharmaceutics: The Science of Dosage Form Design
Pharmaceutics - Dosage Form and design
Predavawa od prof. K.Gora~inova

Be}irovski Abdurahman