Metodologija na istorijata na umetnost

Razvojot na istorija na umetnost do zgolemuvawe na

materijalot {to se istra`uva po~nuvaj}i od
praistorijata, i dovede do voveduvawe poimi i problemi koi porano ne
bile poznati ili potrebni.
.
.
,
,
.
Definicija
Tradicionalnoto sva}awe na metodologijata proizleguva od
etimologijata na samiot poim: doktrina koja se zanimava so op{tite
nau~ni metodi, za na~inot na nau~no istra`uvawe. Za edni
Metodologijata e logi~na analiza na nau~ni metodi i zakoni, za drugi
e podobruvawe usovr{uvawe na postapkite i kriteriumite za vodewe
na nau~noto istra`uvawe. Za treti, nejzinata zada~a se sostoi vo
analiza na kognitivnite mo`nosti i perspektivite na razvojot na
soodvetnite metodi. 18 ,
1784 , .

Tradicionalni i moderni metodi

Osnovni metodi na soznanie se:
Analiza, Sinteza, Apstrakcija, Generalizacija , Specifikacija ,
Dekonstrukcija, Definicija , Divizija Dedukcija Indukcija Analogija,
Komparativen metod, Eksperiment
:
, , ,
, , , ,
, , , ,

Sekoj metod e alatka koja otvara nekoj aspekt na umetnosta.

Osnovnite metodi mo`e da se apliciraat pri prakti~na rabota na
lokalitet, na spomenik, vo muzej, dogovorena so mentor, i lokalna
instituticija. Vo istorijata na umetnost naj~esto koristeni metodi do
sredinata na davesetiot vek se istorisko-faktografski metod (so koj
se davaat osnovnite podatoci za deloto i avtorot, odnosno negovata
li~na karta, se ona {to e vidlivo, poznato od arhivi), ikonografskiot
(interpretacija na motivi, temi, alegorii, simboli vkoreneta vrz
istoriskata

istorijata

na

umetnost

misla)

ikonolo{kiot

(prodlabo~ena interpretacija na sodr`inata, podlaboka smisla),

stilskiot (grupirawe na sli~ni dela i avtori so sli~en senzibilitet
sozdadeno vo isto ili blisko vreme i podra~ja), i komparativniot
metod (sporedba so drugi dela, drugi umetnici vo istiot period koga
e sozdadeno deloto i vo drugi periodi). Vo modernata i sovremena
umetnost

~estopati

prisuten

metodot

na

intervju

kako

multidisciplinaren pristap, pri {to se koristi i psiholo{kiot, socijalniot,

kulturolo{kiot i antropolo{kiot metod.
Istorijata na umetnost sozrea kako disciplina vo 20 vek. Taa e
proizvod na avtonomna koncepcija na um. koja se oblikuvala koga
op{testvenite i tradicionalni vrski na vizuelnite umetnosti se
prekinale zaradi op{testvenite, politi~ki i ideolo{ki revolucii na 18
vek. Nastana kako razonodna aktivnost na kolekcioneri, umetnici i
antikvari. Vo prvata faza na isra`uvawe se vr{elo inventarizirawe na
dela (korpusi na dela koi pripa|aat na odreden tip, {kola, grupa) {to
dovelo do sozdavawe ogromni enciklopedii.
Nazivot istorija na umetnost iska`uva uveruvawe deka svetot
na umetni~kite dela i pokraj negovite vrski so razli~nite podra~ja
na `ivotot e podreden na specifi~nite zakoni i mo`e da se izdvoi,
opi{e i analizira kako izdvoena svera na ~ovekovata dejnost i na
nivo na tvorba i na nivo na do`ivuvawe.
Vsu{nost za prvpat vo 1905 godina Johan Huicing Holandija
voveduva do`ivuvawe na umetni~koto delo kako estetski stav i

osnova na svojot odnos kon istorijata. Za nego najednostavniot

na~in na zapoznavawe na ist. `ivot e preku do`ivuvawe na
umetni~kite dela.
Poimot stil, koj poteknuva od kni`evnite istra`uvawa, stilski
analizi kako mnogu va`na istra`uva~ka alatka koja ovozmo`uva
grupirawe na sli~ni dela i avtori so sli~en senzibilitet, poinakvi od
drugite. Stilot ponekoga{ e svaten kako normativ na kvalitetot.
Spored Biatostocki, se pove}e se zgolemuva skepsa kon stil koj se
tretira kako ne{to materijalno, a vsu{nost toa se konvencijalno
prifateni poimi se otfrla stilska klasifikacija na um i preovladuva
hronolo{ka i istoriska podelba.
Istoriskite razdobja i op{testveni sredini se razlikuvaat me|
usebno vo poimaweto na funkcijata na um vo op{testveniot `ivot
(magiska, religiska, istoriska, politi~ka..).
Kondakov i Pokrovski napravile ve{ta~ka distingcija me|u
formata i sodr`inata koi vsu{nost spored Lazarev se neodvoivi. Tie
go stesnile konceptot na ikonografija na ~isto pra{awe na predmet
-tema a ne zboruvaat za problemot na formata. Spored niv stilot na
umetni~koto

delo

ednakvo

na

temata-nivniot

sistem

na

klasifikacija stanuva samo pra{awe na nadvore{ni elementi i

sosema gi ignorira dlabokite idei na likovnata pretstava.
Iako ovoj metod e direkna antiteza na formalisti~kata istorija
na umetnost i mnogu ednostrana analiza na formata, vo praktikata i
dvata dovele do isti rezultati, a toa e namaluvawe na va`nosta
-potcenuvawe na emociite i nivnoto zna~ewe vo umetnosta.
Lazarev ja kritikuva metodolo{kata slabost na {kolata na
Kondakov, me|u drugoto i zatoa {to minuciozno gi ispituvale
glavnite ikonografski tipovi no ne i sporednite, pomalku ~estite koi
od

istoriska

gledna

to~ka

mo`e

da

bidat

pozna~ajni

od

generaliziranite tipovi. Nivnata analiza ~esto otkriva prosvetluvawe,

fundamentalni tendencii na stilot i precizna priroda na problemot na

temata Viktor Lasareff, Studies in the Iconography of the Virgin, Art Bulletin, Vol.
20, 1938,26-93).
Karl Andre (Likovne sveske, 8, Beograd 1985) izjavil: " Da,
umetnosta e izra`ajna, no taa izrazuva ne{to {to ne mo`e da bide
izrazeno na drug na~in. Toa e kako so edna pesna. Ako uspeete da
ja prafrazirate toa e znak deka e proma{ena. Ova u{te pove}e va`i
za skultura ili slika, ako imalo drug na~in da bide izrabotena, taka i
trebalo da se izraboti. Umetnosta ne funkcionira kako samiot jazik."
Bialostocki: "Veruvam deka za umetnosta mo`e da se primeni
alternativna definicija kako {to predlagal Tatarkievi~ i smetam deka
e razumno poimot na um da se svati otvoreno. I naukata za
um e otvorena i raznorodna disciplina, taa ne bi smeela da se
odredi za krajnite alternativi, tuku bi trebalo postojan oda se
obogatuva blagodarej}i na porast i sumirawe na iskustva do koi se
doa|a so pomo{ na razli~ni metodi. Se dodeka do`ivuvaweto na
odredeni ~ove~ki tvorbi koi se narekuvaat um dela vo lu|eto
predizvikuva vozbuduvawe, gi u~i na ne{to i im pru`a zadovolstvo,
naukata za toa zo{to i

kako nastanele i nastanuvaat, kako se

oblikuvani, zo{to bile i se ceneti, {to zna~ele i kako deluvaat, taa

nauka e op{testveno korisna. I vredi da se bavime so nea i da
razmisluvame za nejzinite na~ela."

.

.
,
. ,
,
, .

 . ,
,
. .
.

.
, ,
.
.

,
(art history without names),
.1

,
.

, , , .
,
,

.

, 1850- .2
.

.
.
,
, . 1873 .
, .
1
2

https://dictionaryofarthistorians.org/burckhardtj.htm
https://dictionaryofarthistorians.org/taineh.htm

 ,
,

. .

, .
.
.

,
.
.
,
, .
,
, .

,
,
, ,
, .
,
3
.
,
.
.
.
.
,
, .

https://dictionaryofarthistorians.org/morellig.htm

 ,
.

.

. , ,
, .
,
, .

.

, . 4
,
, .
,
,
,
. ,
, ,,
. .

,
, 1883. .
,
.
.
, ,
.
.
4

https://dictionaryofarthistorians.org/didrona.htm

 ,
,
.
.

.

.
,
.
, .
, .

. .
,
,
,
.
, .
.
1912 .
. .
.
.
.

.
.
.
, , .

, .

,
.

.
,

.
.

.

.
, , .
-

,
, ,
, .

. , ,
.
.
.
.
,
, ,
.
.
.
,

, ,
. .

 , .
, ,

.

.

,
, .
,
.

,

.
.

, ,
,
.

Bialostocki:
Veruvam deka za umetnosta mo`e da se primeni alternativna
definicija kako {to predlagal Tatarkievi~ i smetam deka e razumno
poimot na um da se svati otvoreno. I naukata za um e otvorena i
raznorodna disciplina, taa ne bi smeela da se odredi za krajnite
alternativi, tuku bi trebalo postojan oda se obogatuva blagodarej}i
na porast i sumirawe na iskustva do koi se doa|a so pomo{ na
razli~ni metodi. Se dodeka do`ivuvaweto na odredeni ~ove~ki
tvorbi

koi

se

narekuvaat

um.

dela

vo

lu|eto

predizvikuva

vozbuduvawe, gi u~i na ne{to i im pru`a zadovolstvo, naukata za

toa zo{to i kako nastanele i nastanuvaat, kako se oblikuvani zo{to
bile i se ceneti, {to zna~ele i kako deluvaat, taa naukla e
op{testveno korisna. I vredi da se bavime so nea i da razmisluvame
za nejzinite na~ela.
Bialostocki
str. 43-4 poim na Stil (poteknuva od kni`evnite istra`uvawa) stanal
mnogu va`no istra`uva~ko sredstvo za da se grupiraat um dela koi
se bliski po svoite obele`ja i poinakvi od drugite.
teritorijalen aspekt ({koli) i 2-hronolo{ki granici
se pove}e se zgolemuva skepsa kon stil koj se tretira kako ne{to
materijalno, a vsu{nost toa se konvencijalno prifateni poimi
se otfrla stilska klasifikacija na um i preovladuva hronolo{ka i
istoriska
142 istoriskite razdobja i op{testveni sredini se razlikuvaat me|
usebno vo poimaweto na funkcijata na um vo op{t. `ivot (magiska,
religiska,)
Mecenatstvo i ktitorstvo
50 .
Tri odrednici na stilot kako norma za kvalitet
Znak modus/ton
Izraz (simptom)
1 faza inventarizirawe na dela (korpusi dela koi pripa|aat na odreden
tip, {kola, grupa) {t odoveduva do ogromni enciklopedii

1905 Johan Huicing Holandija voveduva do`ivuvawe na um. delo

estetski stav kako osnova na svojot odnos kon istorijata. Za nego
najednostavniot na~in na zapoznavawe na ist. `ivot e preku
do`ivuvawe na um. dela
Estetski elementi na istoriska misla
Vreme na {irewe na podra~je na um. {to se istra`uva
1-anti~kata um, potoa sreden vek (romatizam), vo sredina na 19
vek renesansa vo 4/4 na 19 v barok
i

pojmovno

otvarawe

na

problemi

koi

porano

ne

se

zabele`uvale

(23 )
Sekoj metod e alatka koja otvara nekoj aspekt na um
Metod na ~itawe na deloto Vienska {kola kraj na 19 v. analiza i
opis na um. pojavi {to gi oblikuvaat crtata i bojata na ramnina i vo
prostorot (Rigl)
Ovaa revolucija na Rigl vo ist. Na um koja ja razorila normativvnata
estetika i vovela plurazizam na estetski sostavi, istovremeno dovela
i do plurarizam na estetski sostavi, I prestanok na izrazuvawe na
vrednosni sudovi.
No svetot na um e mnogu i izdiferenciran, ne samo ako se zemat
namerite i intenciite na tvorcite tuku i od strana na gradacii i nijansi
na kvalitet, kako i stepen na majstorstvo.
Ikonografski i ikonolo{ki metod (Panofski 131-)
Vo

sredina

na

20

vek

dominira

ikonografska

ikonolo{ka

(prodlabo~ena interpretacija na sodr`inata, podlaboka smisla)

Konceptualizam, socijalen aspect
Komparativen metod
Sinteti~ki

115 Panofski
Stavot kon edno delo a ne obele`jata na predmetot se ona {to
ovozmo`uva da se nare~e um. delo
Problemi so koi nau~nicite se soo~uvaat nedostig na kritika, i
vrednuvawe, nema teorija na um., nema precizna definicija na um.
Najprvin se sozdava mit kon umetnosta, a potoa i mit kon istorijata
ili mitot na ~ov. dostignuvawe. Izedna~uvawe po va`nost odnosno
ne pravewe razlika me|u dela so pogolema i pomala-prose~na um.
kvalitet.

Sstem na interpretacija koncentriran na motivi, temi, alegorii,

simboli pri toa pristapot e sli~en na semiotikata, no e vkorenet vo
istoriskata i istorijata na umetnost misla, a semiotikata e vrz
lingvistikata i antropologija
Nau~na situacija kombinacija na nau~en problem i neposreden
na~in na negovo re{avawe
Korelacii me|u nau~nite situacii i metodologiite na naukata
Na

empiriski

istra`uvawa

vo

globala

odgovaraat

empirizmot,

induktivizmot, analiza, sistematski i kriti~ki pristap.

Na

teoretskite

deduktivna,

hipoteti~ko

deduktivna

istoriska i dijalekti~ka, no i. sistematski i kriti~ki pristap.

Fazi na nau~no istra`uvawe
Empiriska opservacija, generalizacija eksperiment

sinteza,

Teoriski

programi,

teoriska

shema,

teoriska

hipoteza

fundamentalna teorija
Kondakov i Pokrovski napravile ve{ta~ka distingcija me|u formata i
sodr`inata koi se vsu{nost spored Lazarev neodvoivi.Tie go stesnile
konceptot na ikonografija na ~isto pra{awe na predmet -tema a ne
zboruvaat za problemot na formata.Spored niv stilot na um. Delo e
= na temata-nivniot sistem na klasifikacija stanuva samo pra{awe
na nadvore{ni elementi i sosema gi ignorira dlabokite idei na
likovnata pretstava- kolku i da zvu~i paradoksalno iako ovoj metod e
direkna antiteza na na formalisti~kata ist na um i mnogu
ednostrana analiza na formata, vo praktikata i dvata dovedoa do
isti rezultati a toa e potcenuvawe na emotivniot element i zna~ewe
vo umetnosta. Lazarev ja kritikuva metodolo{kata slabost na
{kolata na Kondakov, me|udrugoto i zatoa {to minuciozno gi
ispituvale glavnite ikonografski tipovi no ne i sporednite pomalku
~estite koi od istoriska gledna to~ka mo`e da bidat pozna~ajni od
generaliziranite

tipovi,

bidej}i

nivnata

analiza

~esto

otkriva

prosvetluvawe, fundamentalni tendencii na stilot i precizna priroda

na problemot na temata. (Viktor Lasareff, Studies in the Iconography of the
Virgin, Art Bulletin, Vol. 20, 1938,26-93
Karl Andre (Likovne sveske, 8, Beograd 1985)
1970 g. izjavil
Pogre{no e da se ka`e deka um ima zna~ewe, toa e kako da
veruvate deka nekoja um poraka se prenesuva kako telegraf. Da, um
e izra`ajna, no taa izrazuva ne{to {to ne mo`e da bide izrazeno na
drug na~in.
Toa e kako so edna pesna. Ako uspeete da ja prafrazirate toa e znak
deka e proma{ena. Ova u{te pove}e va`i za skultura ili slika, ako
imalo drug na~in da bide izrabotena, taka i trebalo da se izraboti.
Um. ne funkcionira kako samiot jazik.

Bibliografija
Bialostocki J., Povijest umjetnosti i humanistike znanosti (The art history and the social
sciences, Zagreb 1986
Panzova Violeta, Naukata kako zanaet (The science as a craft), Skopje 2003,

The Subjects of Art History, edited by M. Ann Holly, K. Moxey and M. Cheetham,
Cambridge University Press, 1998.