INFEKCIJSKE BOLEZNI:

NASTANEK INFEKCIJSKE BOLEZNI:

IB nastane, kadar zajedavec prizadene gostitelja v tolikni meri, da se pri
gostitelju pojavijo klinini znaki in simptomi bolezni. Tako zajedavec najde
dostop do gostitelja, je zmoen vstopiti v tkiva, se v njih razmnoevati, izloa
razline virulenne dejavnike in obvlada imunski odziv gostitelja.
IRJENJE INFEKCIJSKIH BOLEZNI:
Poleg oseb v inkubaciji, bolnikov in rekonvalescentov ter oseb z latentno okubo
so pomembni tudi zaasni ali trajni klicenosci in nosilci mikroorganizmov na
sluznicah, v krvi in v tkivih.
POVZROITELJI:
- zunanji, eksogeni zajedavci: MO ki niso del normalne bakterijske flore
gostitelja. Ti zajedavci se nahajajo v nai okolici in pridejo v loveki organizem
nakljuno (PRENOS ) (z zrakom, vodo, hrano, aerosoli, kapljice sline, izloki
dihal, prah..), ob stiku z bolnikom, ob pokodbah, stiku s krvjo okuenih oseb, ob
piku ali ugrizu okuene ivali, ob stiku z zdravo osebo ki izloa zajedavce
- endogeni zajedavci: ko se imunska obramba organizma okvari, lahko bakterije
in virusi, ki so stalno prisotni na koi in sluznicah loveka in so v ravnoteju s
svojim gostiteljem in prepreujejo naselitev patogenih bakterij, ki pridejo v telo
od zunaj, povzroijo bolezen.
LABORATORISJKE PREISKAVE:
Krvna slika (levkociti, eritrociti - anemija), sedimentacija eritrocitov, koagulacija,
ledvice
(opazujemo poveano propustnost glomerulne membrane poveana koloina
beljakovin v
seu), jetra (jetrni encimi, bilirubin).
PLJUNICA:Je vnetje pljunega parenhima.
- tipina bakterijska pljunica:
je najpogosteja bakterijska bolezen pri starih ljudeh. pogosto zbolijo stareji
ljudje, slabo
prehranjeni, kronini bolniki (ledvini, sladkorni, jetrni), bolniki z boleznimi srca
in oilja, s
kroninim bronhitisom, z malignimi obolenji, alkoholiki, z nevrolokimi obolenji,
bolniki po
preboleli virozi.
povzroitelji: s. pneumoniae, h. influenzae, s. aureus, g-negativne bakterije
klinina slika: nenaden zaetek z mrzlico, vroina, boleine v prsnem kou,
produktiven
kaelj (lahko krvav), dispneja, tahikardija, tipien avskultatorni izvid nad pljui.
klinina slika pri starostnikih: poasen zaetek, mrazenje, redko mrzlica, ne
kaljajo, nezmonost izkaljevanja, temperatura je normalna ali nija,
zmedenost, neorientiranost,
tahikardija, tahipneja, inapetenca, ibkost, boleine v trebuhu.
- ATIPINA BAKTERIJSKA:
povzroitelji: mycoplasma pneumoniae, chlamidia pneumoniae
klinina slika: poasen zaetek, nekoliko poviana temperatura, glavobol,
boleine v
miicah in sklepih, po nekaj dneh suh in drae kaelj, ni izpljunka, avskultatorni
izvid normalen.
zdravljenje pljunic: izolacija povzroitelja, zaetno empirino zdravljenje z
antibiotiki, veliko tekoine, opazovanje.
prepreevanje: cepljenje proti influenci, cepljenje proti pnevmokoku.

- atipina virusna:
povzroitelj: virus influence, respiracijski sinicijski virus, adenovirusi, virus
herpes simplex
prenaa se s kunimi kapljicami (kaelj), s kontaktom (roke).
klinina slika: vroina, suh kaelj, boleine v prsnem kou, teko dihanje.
zdravljenje: vzrono in simptomatsko (ribavirin, kisik, umetna ventilacija,
aciklovir)
prepreevanje: pri dojenkih dojenje, osamitev bolnika, umivanje rok.
PREHLAD:
povzroitelji prehlada so najvekrat virusi: rinovirusi,koronavirusi, virusi
parainfluence, respiratorni sincicijski virus, virus influence,adenovirusi...Vir
bolezni je lovek. Z omenjenimi virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah. Otroci
prenaajo okube v druino in v svojo okolico.
Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko okuenih rok in
predmetov.
Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje, izcedek iz nosu,
praskajoe in peloe boleine v relu, suhi kaelj, lahko je prisotna poviana
tel.temperatura.
Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa...
Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane vode, poitek...
Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki pridejo z obolelim v
stik, si morajo pogosto temeljito umivati roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke
in ne v prostor. Uporabljajo naj robke za 1x uporabo.
GRIPA: je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi influence Ain
B.Znailnost gripe je, da nastopa v epidemijah.
Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki jih razirijo bolniki
v okolico s kaljanjem in kihanjem, razirijo pa se tudi z neposrednim in
posrednim stikom in z aerosoli.
Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija traja 24-48ur. Bolezen
se zane nenadoma, prisotna je mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C,
hripavost,pekoe boleine v relu, boleine v miicah in kriu, pekoe boleine v
oeh, glavobol, bolnik ima poviano tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen
obiajno traja en teden.
Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko povzroi smrt v
48h,bakterijska pljunica, vnetje moganov(encefalitis), vnetje srne
miice(miokarditis), vnetje miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave lahko
tako velike,da prepreijo normalno hojo.
Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali sputuma, seroloke
metode.
Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev bolnika, tudi
oboleli ZD naj ostanejo doma.
Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za prepreitev gripe, vendar
mora cepivo vsebovati antigene, ki so identini ali zelo podobni antigenom
virusa, ki povzroa trenutno epidemijo.
ANGINA (vnetje nebnic): najpogosteje nastane kot posledica okube z
betahemolitinim streptokokom. Zbolevajo otroci od 3.- 5. leta starosti.
Inkubacija traja od 12ur-4dni. Bolezen je pogosteja v hladnih mesecih.
Prenos: tesen stik z okueno osebo prek vejih delcev relnega izloka.
Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico, glavobol, boleine
pri poiranju, otroci imajo tudi boleine v trebuhu, relo je mono rdee, nebnici
sta pordeli, gnojne obloge na nebnicah, poveane in bolee vratne bezgalke.(e

se vnetju nebnic, ki ga povzroa Streptococcus pyogenes pridrui e izpuaj,

ima bolnik krlatinko).
Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic, raziritev okube v
okolno tkivo, huda splona okuba organizma.
Diag.: klinina slika, bris rela.
Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja 10dni,...simptomatsko
OSLOVSKI KAELJ (PERTUSSIS): je nalezljiva bolezen dihalnih poti z znailnimi
napadi hudega kalja.
Povzroitelj: je bakterija Bordetella pertussis.Bakterija povzroa bolezen le pri
loveku. Ogroa predvsem otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli.
Prenos: s kunimi kapljicami in aerosoli.
Klinina slika: inkubacija traja 6-20dni. V zaetnem obdobju, ki traja teden ali
dva ima bolnik znake okube zgornjih dihal: nahod, solzenje, poviano telesno
tem., pojav kalja, ki je izrazit predvsem ponoi. Sledi obdobje pogostih napadov
kalja. Bolnik ima 5-10x/dan paroksizme kalja, tako da z vso mojo iztiska zrak
iz plju, nato pa sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja znailen pisk-podoben
riganju (oslovski kaelj) Napadi si sledijo toliko asa, dokler bolnik ne izkalja
sluzi,ki se nabira v bronhijih. Med napadom se lahko pojavi cianoza ustnic. Po
napadu je otrok izrpan, prestraen,...lahko tudi bruha. Med posameznimi
napadi se lahko pouti dobro. To obdobje lahko traja 2-4tedne. Pri dojenku se
lahko pojavijo apnea,modrikavost,cianotine ustnice, lahko tudi kri.
Zapleti: pljunica, akutno vnetje srednjega uesa, popkovna ali dimeljska kila,
krvavitve v oesni veznici.
Diag.: klinina slika, osamitev bakterij iz kulture brisa ali aspirata nosnorelnega prostora, seroloke metode
Zdravljenje: je vzrono.zdravnik najvekrat predpie antibiotik. Bolnik mora
zauiti dovolj tekoine, hrana naj bo tekoa. Dojenke in otroke opazujemo in
nadzorujemo, po potrebi jih oskrbimo s kisikom. Zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem, ki je pri nas po zakonodaji
obvezno. Dojenki in otroci do 7.leta, ki niso bili cepljeni, so pa bili v tesnem
stiku z obolelim, preventivno dobijo antibiotik.
DAVICA (DIPHTHERIA) :
povzroitelj je bacil Corynebacterium diphtheriae, ki izloa toksin. Prebiva v
relih zdravih oseb in bolnikov, povzroa pa vnetje nebnic, rela, sapnika in
sapnic, vasih tudi koe in ran. Obolevajo zlasti otroci.
Prenos: z izloki dihal in s stikom.
Klinina slika: lahko poteka brez simptomov ali kot hitro potekajoa smrtna
bolezen.
Davica dihal: inkubacija traja 2-4dni, bolezen se zane poasi, z utrujenostjo,
izgubo apetita, vroino in boleino v relu. Bolniki teko poirajo. Na nebnicah se
pojavijo belo-zelenkaste obloge, ki se v 2-3 dneh razirijo do jezika, rela,
trdega neba, v sapnik in sapnice. Postopoma se obloge odebelijo. Lahko je
prisoten moan edem mehkih tkiv. Zaradi zoenja dihalnih poti otrok teko diha,
je hripav,pojavi se stridor in napadi lajajoega kalja. Poveane so vratne
bezgavke.
Davica koe: kone spremembe se kaejo z razjedo, pokrito z belkasto oblogo
iz katere lahko izteka gnoj. Celi se poasi. Pogosta je v tropskih krajih.
Zapleti: bacili davice proizvajajo toksine, ki povzroajo hude zaplete: vnetje
srne miice(miokarditis), nevroloke zaplete( ohromitve mehkega nebe,
oesnih miic,sapnika,perifernih udov).
Diag.: klinina slika, osamitev bacila iz brisa nosu,rela,konihsprememb
Zdravljenje: imunoglobulini, antibiotiki,simptomatsko

Prepreevanje: cepljenje
KRLATINKA: je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna bolezen otrok od 3-15.leta
starosti.
Povzroajo jo betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni
eksotoksin.
Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline ali nosnim
izcedkom, s kontaminirano hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).
Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le
da je pridruen e koni izpuaj. Ta se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja
2-3dni. Zaetek bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko vroino. Prisoten je
glavobol, bolnik uti mone boleine pri poiranju, na nebnicah so obloge. Na
mehkem in trdem nebu so pikaste krvavitve, jezik je sprva obloen z belimi
oblogami, ki se kmalu zanejo luiti in jezik postane malinast. Vratne bezgavke
so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj se pojavi drugi dan bolezni
( folikularni izpuaj). Izpuaj se najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat
in okonine,na dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le izjemoma v obliki
drobnih makul...najpogosteji je v zgibih(komolni, pazduni,dimlje,kolenska
kotanja) Koa na obrazu je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim
belim trikotnikom med ostnima kotoma in nosom ( trikotnik filatova). Izpuaj se
zane luiti ez 7dni.
Zapleti: septini zapleti(gnojni),ko se streptokoki razirijo v okolno tkivo (vnetje
srednjega uesa,vnetje obnosnih votlin, peritonzilarni abces)., imunsko
pogojeni(negnojni): akutni poststreptokokni glomerulonefritis, akutna
revmatina vroica
Diag.: klinina slika, rutinske preizkave (zviani L, SR,CRP), osamitev
streptokoka iz rela in nosu, hitri testi..
Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi makrolidne antibiotike
EN: je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje koe, posebej na
obrazu in na spodnjih okoninah. Bolezen ima nenaden zaetek,bolnik se slabo
pouti, ima visoko vroino, poveane lokalne bezgavke, rdeino na koi.
Zdravnik postavi diagnozo na podlagi simptomov in znakov bolezni. Zdravimo s
penicilinom 10dni. Na koo dajemo lokalno mrzle obkladke.
VIRUS HERPES SIMPLEKS TIP 1 in 2:je razirjen po vsem svetu. Rezervoar
virusa je lovek. Ti virusi povzroajo razline bolezenske sindrome, od blagega
herpesa labialisa do hude, smrtno nevarne okube osrednjega ivevja
(encefalitisa).
Prenos: virus herpes simpleks tip1 se prenaa predvsem s slino( herpes
labialis); virus herpes simpleks tip2 se prenaa predvsem s spolnimi izloki
( genitalni herpes).
Klinina slika: inkubacija traja nekaj dni. Veina prvotnih okub poteka brez
simptomov. e se pojavijo simptomi,nastanejo na mestu vstopa virusa v telo.
Spremembe nastanejo na stikih med koo in sluznico.VNETJE DLESNI IN USTNE
SLUZNICE je najpogosteja prvona okuba z virusom herpesa simpleksa tip
1.OKUBA SPOLOVIL je najpogosteja oblika prvotne okube z virusom
hepatitisa simpleksa tip2 pri mladostnikih. OKUBE MOGANOV povzroa
predvsem virus herpes simpleks tip1. nezdravljen encefalitis ima visoko
smrtnost. Oboleli imajo mnogokrat okvare osrednjega ivevja.
Diag.: klinina slika, osamitev virusov iz vsebine mehurkov, iz razlinih brisov,
iz telesnih tekoin in tkiv na tkivni kulturi.
Zdravljenje: bolniki z normalno imunsko obrambo pri veini klininih slik, ki jih
povzroa HVS, otrebujejo le simptomatsko zdravljenje ( antipiretike, analgetike,

poitek, dovolj tekoine in higienske ukrepe za prepreitev sekundarne

bakterijske okube.) Na voljo imamo tudi uinkovita protivirusna zdravila,ki jih
uporabljamo predvsem pri tejih oblikah.
Prepreevanje: herpes virusi so zelo obutljivi na toploto,svetlobo,milo,vroo
vodo,antiseptike in drugo...s pravilno higieno rok lahko prepreimo okube. Pri
genitalnem herpesu svetujemo uporabo kondomov. Bolnike v asu izpuaja
osamimo.
NORICE(varicella) : so po vsem svetu razirjena mono nalezljiva bolezen, ki
ponavadi prizadene otroke.
Bolezen povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja virus v
organizmu v mirojoi obliki, najverjetneje v celicah senzorinih gangijev
moganskih ivcev. Ponovno obolenje poteka kot pasavec( herpes zoster).
Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim stikom.Bolnik je kuen
2dni pred pojavom izpuaja in e 5dni potem, ko so se iz vseh mehurkov
razvile kraste.
Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan ali dva nekoliko
zviano tel.temp. in se slabo poutijo. Pojavi se izpuaj v obliki makule,sledi
vezikula. Ko vlani mehurki na koi poijo,nastane krasta. Izpuaji lahko srbijo.
Prizadeta je cela koa,tudi sluznica v ustih in v vagini. Izpuaj se najpogosteje
pojavi na trupu, obrazu,manj na okoninah.
Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okuijo stafilokoki.
Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi
Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti srbenju
( antihistaminiki), uporaba tekoega pudra se odsvetuje.
Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali
zostrom damo preventivno hiperimune gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v
prvih tednih nosenosti, e e niso prebolele noric in so bile v stiku z njimi,
damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je tudi cepivo, primerno za otroke in
odrasle; cepimo po naroilu zdravnika.
PASOVEC ( HERPES ZOSTER): najpogosteje sreamo pri osebah starejih od
50let.
Bolezen povzroa virus varicella zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po
noricah. Aktiviranje virusa v organizmu se kae kot herpes zoster, vlogo za
aktiviranje pa pripisujejo zniani telesni odpornosti.
Prenos: neposreden stik.
Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem dermatomu.
Najpogosteje so to prsni ko, predel vratu, obrazni in sakralni predel. Priblino po
5ih dneh se lahko pojavi izpuaj, ki je enak izpuaju pri noricah. Navadno se
pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec izjemoma poteka brez izpuaja, le z
boleinami. Nekateri bolniki imajo poviano tel. Temp. In se slabo poutijo.
Poveane so lokalne bezgavke.
Zapleti: huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega ivca, ki traja od
enega do dvanajst mesecev; pareze ( ohromitve) razlinih ivcev.
Zdravljenje: virostatiki, paracetamol, blokade ivcev za lajanje bolein,
lokalno dajemo led, akupunktura.
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA:
povzroa virus Epstein-Barr. Virus vstopa v telo prek celic nosne in relne
sluznice. Raziri se na limfocite B, ki jih okui. Za to bolezen zbolevajo predvsem
mladostniki.
Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa s slino med
poljubljanjem, zato imenujemo bolezen tudi bolezen poljubljanja...

Klinina slika: inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki bolezni so:

utrujenost,slab apetit, boleine v relu,bolei in pordeli nebnici,poveane
bezgavke, zviana tel. temp., ki traja do 10 dni, lahko celo ve mesecev.
Nekateri bolniki imajo poveano vranico. Na telesu se lahko pojavi izpuaj.
Bolezen mine sama od sebe.
Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika) seroloka...
Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek.
Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri ele ez 6mesecev
po okrevanju.
OKUBE, KI JIH POVZROA VIRUS HERPESA SIMPLEKSA TIPA 6: virus
povzroa okube pri otrocih.
Otroci imajo 3dni visoko vroino, pri tem se ne poutijo slabo, nato temp. naglo
pade, otrok pa dobi izpuaj, podoben izpuaju pri opicah. Bolezen lahko
poteka tudi brez izpuaja in mine brez posledic.
PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM): nalezljiva bolezen olskih otrok.
Povzroa jo parvovirus B19. najve obolenj je spomladi in zgodaj poleti.
Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, z matere
na plod.
Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi do 18dni.,2-3 dni
imajo ortoci vroino,glavobol,boleine v miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje
brez simptomov,...sledi obdobje izpuaja na licih...izpuaj je rdekast, ima
dvignjene robove in obliko metulja...v naslednjih dneh se izpuaj raziri po
telesu in udih, je makulopapulozen, traja 1-3tedne in pogosto srbi. Nekateri
otroci imajo boleine v sklepih zaradi vnetja sklepov.
Diag.: klinina slika, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo protivnetna
zdravila.
Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko poteka subklinino.
Cepiva e
ni.
OPICE(MORBILLI):
povzroa virus opic.
Prenos: aerogeni, s kunimi kapljicami, z neposrednim ali posrednim stikom.
Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se pojavijo visoka
vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne veznice in hripavost. Po nekaj dneh se
vroina znia. V ustih ugotovimo Koplikove pege. 14i dan po okubi vroina
ponovno hiro naraste, pojavi se svetlo rde izpuaj za uesi, na obrazu, po
telesu in udih. Vzbrsti se sprva makulozne, nato postanejo papulozne in se
zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.
Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega prostora, ugotovitev
antigena opic v izlokih,seroloke preiskave.
Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje srednjega uesa),
akutni postinfekcijski encefalitis, miokarditis,perikarditis
Zdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko, bakterijske zaplete
zdravimo z antibiotiki
Prepreevanje: cepljenje
RDEKE (RUBELLA):
povzroa virus rdek. Je bolezen otrok in mladostnikov.
Prenos: s kunimi kapljicami, z neposrednjim ali posrednjim stikom.

Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so znailni znaki

prehlada, izpuaj se pojavi na obrazu, iri se na trup,roke in noge. V 24ih urah
se raziri po celem telesu, je rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne
izliva,lahko srbi,traja do 5dni. Poveane so bezgavke,predvsem na zatilju in za
uesi, so znailen znak okube z virusom rdek.
Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih izlokov, seroloka..
Zdravljenje: simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje.
GNOJNI MENINGITIS: je akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzroajo jo
bakterije, ki vdrejo v moganske ovojnice.
Najpogosteji povzroitelji gnojnega meningitisa so: pnevmokoki,
meningokoki,Heamophilus influenzae tipa B. Bolezen lahko povzroajo tudi
streptokoki,stafilokoki, Pseudomonas aeruginosa. Nujno je zgodaj ugotoviti
bolezen, im hitreje doloiti povzroitelja in im hitreje zaeti zdravljenje z
antibiotiki.
Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik.
Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik ima moan
glavobol, ki se stopnjuje. Moti ga svetloba, prisotna sta slabost in bruhanje.
Bolniki imajo boleine v zatilju, so nemirni, razdraljivi,zmedeni,somnolentni.
Bolezen poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo e nekaj ur po zaetku bolezni.
Pri ostarelih je klinina slika neznailna. Imajo poviano tel.temp., prisotna je
psihina prizadetost. Pri dojenkih se pojavijo visoka vroina, razdraljivost,
odklanjanje hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi kri.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preizkave,bakterioloke preiskave, preiskava
moganske tekoine (lumbalna punkcija),seroloke preiskave,raunalnika
tomografija,magnetna resonanca.
Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na osrednjem
ivevju,vzdrujemo osnovne ivljenjske funkcije
Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim
meningitisom prepreujemo okubo in bolezen s preventivnim dajanjem
antibiotikov. Uspeno je preventivno cepljenje( s pnevmokoknim cepivom,s
cepivom proti H.influenzae tipaB).
Posledice: pri gnojnem meningitisuje smrtnost e vedno velika. Veliko bolnikov
ima razline hude posledice: okvaro sluha,motnje govora,ohromitve,teave pri
uenju,motorine okvare,epilepsijo,slepoto,hidrocefalus,...
SEROZNI MENINGITIS: je akutno ali kronino vnetje moganskih ovojnic.
Povzroitelji so najvekrat virusi (enterovirusi,herpesvirusi,virus
opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega
meningoencefalitisa), lahko tudi bakterije,glive in zajedalci. Od bakterij je
najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.
Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko stikov,kapljino,skozi koo
z vbodom okuenega klopa.
Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik vroino,glavobol,slabost,bruha. Bolezen
se lahko zane nenadoma ali poasi, poteka lahko v eni fazi ali dveh. Simptomi
so blaji kot pri gnojnem meningitisu.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave(likvor je znailno
spremenjen.bister)
Zdravljenje: zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti nekaterim
povzroiteljem.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: je bolezen osrednjega ivevja.

Povzroitelj je virus klopnega meningoencefalitisa. Virus prenaa klop.Gostitelji

virusa pa so razlini gozdni sesalci.
Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s pitjem okuenega
neprekuhanega kravjega ali kozjega mleka ter mlenih izdelkov.
Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka brez simptomov
ali z neznailnimi simptomi. Prvo obdobje traja do 8dni. Prisotni so neznailni
znaki,slabo poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v miicah,znaki
prehlada, bruhanje,driska...Sledi prosto obdobje brez simptomov,ki traja 20dni.
Drugo obdobje se kae z znaki prizadetosti osrednjega ivevja. Bolnik ima
visoko temp.(ez 39C), glavobol,bruha, in ima meningealne znake. Meningitisu
se pogosto pridruijo znaki encefalitisa: zaspanost,tremor rok in jezika, motnje
zavesti(koma),motnje govora, vedenja in ravnoteja ter kri.
Diag.: epidemioloka,klinina slika...laboratorijske preiskave(znailen likvor),
seroloka (specifina protitelesa IgM.)
Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben je poitek,
rehabilitacija ob morebitnih parezah.
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva imunizacija, pasivna
imunizacija...( v SLO je obvezno cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu
izpostavljene nevarnosti okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi,...)
HEPATITIS B:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus vstopa v organizem skozi epitelj
sluznic,prehaja v lokalne bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.
Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri uivalcih drog, pri
tetovai,...) , z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka najvekrat
subklinino in brez simptomov. e bolezen poteka z znaki akutnega hepatitisa,
je klinina slika podobna kot pri hepatitisu A. Bolnik ima slabi apetit, toi o
slabostih z bruhanjem,ima poviano tel.temp., drisko ali zaprtje. Bolnik opazi
temen urin in svetlo obarvano blato. Sledi zlatenica. Pojavijo se boleine pod
desnim rebrnim lokom. Pri otrocih traja bolezen do tri tedne, pri odraslih pa 46tednov. Bolezen pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini
hepatitis. Pri kronino okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter in posledino rak
na jetrih.
Zapleti: ciroza jeter, rak jeter...
Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske preiskave(poviani so jetrni
encimi), seroloke preiskave.
Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona alfa.Prepovedane so
alkoholne pijae...
Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene delavce in za
posamezne skupine preb.-homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih
mater,druinski lani okuenih...
HEPATITIS C:
povzroa izrazito kronino potekajoo okubo jeter.
Prenos: s krvjo(nakljuni vbodi, z iglami pri uivalcih drog,pri tetovai,...); z
matere na plod,predvsem med porodom;...
Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub poteka
asimptomatsko.Bolezen traja 20let in ve...velikokrat jo prepoznamo ele v
konnem obdobju, ko se razvije huda ciroza jeter.Pozen zaplet je karcinom jeter.
Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija
Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in
ribavirin(protivirusno zdravilo v obliki tablet), pegiliran interferon alfa...
Prepreevanje: cepiva e ni.

HEPATITIS D:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D. Prenaa se enako kot hepatitis B.
Virus lahko povzroa okubo samo pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom
hepatitisa B ali pri osebah,ki so se istoasno okuile z obema virusoma. Okuba
s hepatitisom D poslaba kronini potek hepatitisa B, ki se lahko kona s smrtjo.
Cepljenja ne poznamo.
HEPATITIS A:
povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno predstavlja velik problem v
deelah v razvoju(slabe hig. razmere).
Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in hrano.
Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v 4.obdobja.Inkubacijska
doba traja od 15-45dni.Predzlatenno obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se
tel.temp, pojavijo se znaki znailni za okubo zgornjih
dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje traja 3-10dni.
V zlateninem obdobju se pojavi zlatenica, najprej v belonicah,nato na koi. Se
je temno obarvan,blato je sive barve. Zlatenica traja 1-3tedne. Ob pojavu
zlatenice se poutje bolnika najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti koncu
tretjega tedna. Poutje bolnika se izboljuje,velikost jeter in nivo jetrnih encimov
se v serumu normalizira. Pri hepatitisu A ne poznamo kroninih oblik bolezni in
ne klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno imunost.
Zapleti: so redki.
Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave
Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati alkoholnih pija.
Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno je umivanje rok po
uporabi strania in pred jedjo. Obstaja cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v
deele,ki je prisoten hepatitis A. Cepljenje zanemo vsaj 2tedna pred
potovanjem...
HEPATITIS E: poteka podobno kot hepatitisA, epidemije se pojavljajo v predelih,
kjer ni neoporene pitne vode.obolevajo zlasti mladi. Bolezen je zelo nevarna za
nosenice.
Prenos: fekalno.oralni, z zauitjem s fekalijami onesnaene vode.
Klinina slika: inkubacija traja 4-7tednov, simptomi so podobni kot pri
hepatitisu A: izguba apetita,slabost,bruhanje,poviana tel.temp.,boleina pod
desnim rebrnim lokom, zlatenic,poveana jetra. Pri nosenicah poteka veliko
huje in se lahko kona s smrtjo matere in ploda.
Diag.: klinina slika, seroloki testi.
Zdravljenje: simptomatsko.
Prepreevanje: skrb za isto vodo,varno odstranjevanje fekalij in osebno
higieno. Cepiva ni.
AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS: izvor okube je najvekrat
kontaminirana hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto meso,voda in druge pijae).
Prenos: z uivanjem kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z
dotikom okuenih rok osebja in premetov...
Klinina slika: inkubacija traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami
v trebuhu, driska(sprva kaasto blato,nato tekoe,primeana sta lahko sluz in
kri.), drisko lahko spremlja visota vroina,glavobol,boleine v miicah,
bruhanje...bolezen traja 2-5dni. Hitro se lahko pojavi dehidracija,posebej pri
otrocih. Bolnik lahko izloa salmonele e 4-5tednov. Antibiotino zdravljenje
lahko podalja bacilonotvo.
Diag.: koplokultura

Zdravljenje: nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo rehidracijsko

tekoino in infuzijske raztopine...
Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno, higiensko urejeno
oklje,pravilnim in natannim umivanjem rok, ustrezna predelava hrane...
ROTAVIRUSNE DRISKE:
povzroitelji so rotavirusi skupin A in B. Najve obolenj je pri otrocih v starosti
6-24mesecev. So pogosti povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben
povzroitelj potovanih drisk.
Prenos: fekalno oralni, prek okuenih predmetov, z uivanjem kontaminiranih
ivil in vode.
Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni gastroenteritis(glavni znaki:
driska,bruhanje,vroina in dehidracija. Iztrebki so tekoi, ponavadi brez primesi
sluzi in krvi.) ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve tednov ali celo
mesecev; rotavirusi prizadenejo osrednje ivevje; kronini enteritis lahko vodi v
izsuitev,elektrolitske motnje, acidozo, odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).
Diag.: dokaz virusnih delcev v iztrebkih, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in uravnavanje elektrolitov.
Prepreevanje: higiena rok, varno odstranjevanje fekalij, razkuevanje
kontaminiranih predmetov in povrin...
POTOVALNA DRISKA: se pojavi pri potnikih, ki potujejo v tropske in subtrobske
predele.(pojavi se infekcijska driska-slabe sanitarne razmere).
Povzroitelji potovalnih drisk so bakterije,virusi in zajedalci.
Prenos: uivanje s fakalijami kontaminirane hrane in vode.
Klinina slika: inkubacija je kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki
najvekrat zbolijo v prvem tednu potovanja. Bolezen se zane z boleinami v
trebuhu,navzeo in bruhanjem. Nekateri imajo poviano tel.temp.,odvajajo tekoe
blato od 3-10x/dan.Bolezen traja 3-5dni.
Zdravljenje: nadomeanje tekoino in elektrolite;simptomatska terapija,
antimikrobna zdravila.
Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna izbira ivil in pijae,
antimikrobna zdravila dajemo po naroilu zdravnika, imunoprofilaksa...
LAJMSKA BORELIOZA:
povzroa bakterija Borrelia bugdorferi.
Prenos: vbod okuenega klopa iz rodu Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih
insektov.
Klinina slika: Zgodnja okuba: kone spremembe(erythema migrans),ki
sledijo so odraz lokalnega irjenja povzroitelja po koi.nekaj dni ali tenov
kasneje vdrejo borelije v kri in se raznesejo v tkiva. Moen je tudi razsoj prek
limfe.Sledi latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do najve nekaj tednov ali celo
let, ko se okuba kae kot prizadetost ivevja,srca,sklepov,...
Diag.: anamneza bolnika, klinina slika,seroloka;
Zdravljenje: antibiotiki,simptomatsko;
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje
koe ter obisk pri zdravniku ob spremembah na koi.
ERYTHEMA MIGRANS: Erythema migrans je najpogosteji klinini znak zgodnje
lymske borelioze. Okuba je lahko omejena samo na koo, lahko jo spremlja
razsoj bakterije B. burgdorferi sensu lato v kri, ali pa druge manifestacije lymske
borelioze, kot so prizadetost ivevja, srca in sklepov.
AIDS:

je zadnja,konna faza okube z virusom loveke imunske pomankljivostiHIV.Okuba s HIV je okuba limfatinih tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni
mozeg,prieljc...itd.) Virus HIV napada celice pomagalke in monocitnomakrofagne celice. Imunski sistem ne more uinkovito zatreti okube.
Prenos: spolni stik,s krvjo in krvnimi pripravki; z matere na plod in otroka.
Klinina slika: nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino
3tedne po okubi se pojavi klin.slika podobna infekcijski
mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane lokalne bezgavke,boleine v relu,
izpuaj...iz HIV se AIDS v povpreju razvije 10let po okubi.V tem obdobju
nastanejo razlini tumorji, HIV-encefalopatija, teave s spominom, vedenjske
spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca. Bolniki umrejo zaradi odpovedi
funkcij vitalnega organa ter spremljajoih zapletov bolezni HIV.
Zdravljenje: zdravila,ki bi uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV;
oportunistine okube;rakaste novotvorbe.
Prepreevanje: Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s
HIV. Svetujemo spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov
mono zmanja monost okube. Pregledana mora biti kri krvodajalcev.
Uivalcem drog nudimo brezplane igle. V zdravstvu upotevamo ukrepe za
prepreevanje prenosa okub s krvjo in izloki.
SEPSA:
Je sindrom z zelo razlinimi klininimi simptomi in znaki. Kae se z znaki okube
in znaki
sistemskega odgovora. Konna oblika sepse je lahko odpoved tevilnih organov
in smrt.
Pomembna je hitra diagnoza in imprejnje zdravljenje. Povzroajo jo po gramu
negativne in pozitivne bakterije in glive.
dejavniki tveganja: hospitalizacija (zlasti dalja), tip hospitalizacije (CIT), OP,
trajni
urinski kateter, vsadki, visoka starost, neonatalno obdobje, invazivni posegi,
kronine bolezni.
patogeneza: bakterije vdrejo v kri, razpad celine stene bakterij povzroi
vnetni odgovor
organizma. Ob tem se sproanjo bioloko zelo aktivnih snovi, na katere se
organizem odzove s tvorbo mediatorjev vnetja. Ko se mediatorji aktivirajo
inducirajo kaskado sepse, ki vodi v okvaro tkiv in celo smrt.
klinina slika: Zaetek je lahko buren ali poasen. Simptmi so na zaetku lahko
neznailni, lahko so prisotni znaki, ki nakazujejo vstopno mesto okube. Pozorni
smo na predhodna potovanja, stik z ivalmi, operacije, antibiotino in
imunosupresivno zdravljenje.
Utrujenost, ibkost, slabost, glavobol, bruhanje, driska, boleine v miicah,
zviana ali zniana temperatura, mrzlica, hiperventilacija, motnje zavesti, kone
spremembe, krvavitve, levkopenija, trombocitopenija, odpoved organov (pljua,
ledvice, jetra, srce).
zdravljenje: hitra prepoznava bolezni in takojnje pravilno zdravljenje,
baktericidni ATB,
zagotovitev prekrvavitve vitalnih organov, vzdrevanje oksigenacije tkiv,
prepreevanje zapletov.
prepreevanje: prepreevanje okub pri ogroenih osebah, antibiotina
kemoprof., imunop.
VNETJE SREDNJEGA UESA OTITIS MEDIA

Je najpogosteje bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih. Povzroajo ga tudi virusi.

Znailnost vnetja je prisotnost tekoine v srednjem uesu. Vnetje lahko poteka
kot akutno, subakutno ali kronino.
klinina slika: nespecifini klinini znaki: vroina, nespenost, jokavost,
zaspanost,
vrtoglavica, umenje v uesih; specifini kz: boleine v uesu, slab sluh, obutek
tekoine v telesu, izcedek iz uesa.
diagnoza: pordelost bobnia
zdravljenje: pri 60% bolnikov spontana ozdravitev; kronino vnetje
izboljanje okolja,
odstranjenje relnice, prepihovanje tub, redni pregledi otrok, timpanostomija
zapleti: motnje v razvoju govora, slabi sluh, bakterijsko vnetje okolnega tkiva.
prepreevanje: izboljanje okolja, preventivno dajanje atb v zimskih mesecih.
GNOJNI MENINGITIS
je akutna smrtno nevarna bolezen.
povzroitelj:piogene bakterije ki vdrejo v moganske opne in izzovejo
nevtrofilni celini odgovor (meningokoki, pnevmokoki, hemofilusi infuence tipa
b, e. coli, b streptokoki, enterokoki, staphylococcus aureus).. gm se pojavlja
sporadino, meningokokni m epidemino. zbolevajo otroci do 4. leta, zlasti
novorojenki in starostniki.
prenos je kapljien, aerogen, direkten in indirekten.
nujna je zgodnja ugotovitev bolezni,im hitreja doloitev povzroitelja in
imprejnje zdravljenje
zdravljenje: z antibiotiki (21 dni).
smrtnost je velika. tevilni dojenki, otroci in tudi odrasli ozdravijo, vendar jim
bolezen pogosto pusti hude nevroloke posledice (okvare sluha, motnje govora,
cerebralne ohromitve, epilepsija,
hidrocefalus, teave pri uenju).
klinina slika:
- novorojenki: vroina, zaspanost, dihalna stiska, zlatenica, odklanjanje hrane,
bruhanje,driske, kri, razdraljivost, napeta meava, motnje zavesti, slabi
miini tonus.
- otroci in odrasli: huda bolezen, zane se z vroino, mrzlico, glavobolom,
fotofobija, slabost, bruhanje, nemir, razdraljivost, zmedenost, somnolentnost,
motnje zavesti, prizadetost.
- ostareli: neznailni klin. simpt. in znaki rahlo zviana tel. temp. in psihina
prizadetost
prepreevanje: kemoprofilaksa (rifampicin, cirpofloksacin) in imunoprofilaksa
(h. influenzae tip B cepivo)
MENINGOKOKNI MENINGITIS
Meningokoki lahko povzroijo kolonizacijo nosno-relne sluznice brez
simptomov, uretritis,
okube dihal, konjunktivitis, meningitis, sepso.
povzroitelj: neisseria meningitidis, ki vdre v meninge in izzove nevtrofilni
celini odgovor v likvorju. pojavlja se sporadino in epidemino (tip a). obolevajo
otroci do 4. leta in mladi do 19 let. prenos = k, a, d in i. bolezen se zane
nenadno in poteka fulminantno s petehijami, ekhimozami na koi, okom. bolniki
imajo vroino z mrzlico, glavobol, bruhajo, motnje zavesti, otrplost tilnika, kone
spremembe. likvor je pranat ali gnojen. pojavlja se sporadino in epidemino.
nujna je hitra diagnostika in imprejnje
antibiotino zdravljenje.
zdravljenje :penicilin g, cefotaksin, ceftriakson, kloramfenikol 10-14 dni

posledice: gluhost, pareza moganskih ivcev, hemiplegija, kri, hidrocefalus.

prepreevanje: kemoprof. (rifampicin, cipro) in imunoprof. (polisaharidna
meningokokna cepiva).
HAEMOPHILUS INFLUENZAE MENINIGITIS
Haemophilus influenzae povzroa razline okube: vnetje srednjega uesa,
obnosnih votlin,
bronhitis, pljunico, torakalni empiem in invazivne okube (bakteriemija GM).
Okuba je lahko tudi asimptomatska. Pred pojavom bolezni imajo bolniki lahko
simptome okube zgornjih dihal. Bolezen se zane z mrzlico, visoko vroino,
glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti. Kri se pojavljajo 2x pogosteje kot pri
MM. Pojavlja se sporadino. Zbolevajo otroci od 2. meseca do 2. leti oz. do 4.
leta.
prepreevanje:s cepljenjem (polisaharidna cepiva) in kemoprofilakso (rifam.)
PNEVMOKOKNI MENINGITIS
Povzroitelj je Streptococcus pneumoniae. Pojavlja se sporadino.
prenos je kapljien, aerogen, posreden ali neposreden.
Obolevajo vse starostne skupine.
Bolnik zboli nenadoma z mrzlico, vroino, glavobolom, bruha, pojavijo se motnje
zavesti. Lahko ima boleine v miicah in sklepih, pogosto se pojavijo arini
nevroloki znaki.
zdravljenje poteka 10 dni (cefotaksin, rifampicin).
posledice: okvare sluha, kri, hemipareze.
prepreevanje: imunoprofilaksa
GRIA (DYSENTERIA):
povzroitelj: igela (negativna, anaerobna, negibljiva bakterija).
Epidemioloki rezervoar je lovek, zbolevajo predvsem otroci od 1. 4. leta.
Pojavlja se sporadino in epidemino.
igele so pomembne povzroiteljice potovalne driske. Gria se porenaa
fekalno-oralno (direktno, z rokami) in posredno s kontaminiranimi ivili, vodo.
prepreevanje: higiena
KLININA SLIKA: inkubacija 36 72 ur; nenaden zaetek, vroina, utrujenost,
boleine v
trebuhu, bruhanje, driska (krvavo-sluzasta), tevilo iztrebljanj do 100 / dan,
majhna izguba
tekoine, napet trebuh.
zdravljenje: rehidracija, prilagojena prehrana, simptomatsko zdr., ATB.
TUBERKULOZNI MENINGITIS
Povzroa ga Mycobacterium tuberculosis. Odvisen je od socialno-ekonomskih in
higienskih
pogojev. Kae se z glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti, kri, pareza
obraznega ivca,
arini nevroloki znaki, spremembe v likvorju.
- 1. obdobje: 2 tedna: poasen zaetek z utrujenostjo, splonim slabim
poutjem, glavobolom,
slabostjo, bruhanje, subfebrilni, vedenjske motnje, depresija
- 2. obdobje: klinini znaki zaradi zvianega intrakranialnega tlaka: motnje
zavesti, zaspanost,
pareze moganskih ivcev, bruhanje, kri, otrplost tilnika
- 3. obdobje: koma, naraajoa vroina, motnje dihanja.

imprejnje zdravljenje e preden potrdimo povzroitelja s kulturo,

kemoterapevtiki (rifampicin, INH, PZA, EMB, streptomicin)
posledice: huje motnje vida in sluha, debelost, duevna zaostalost, diabetes
insipidus.
prepreevanje: aktivna imunizacija
ENCEFALITIS
Je akutno ali kronino vnetje moganov. Veina bolnikov ima hkrati prizadete
tudi meninge
(meningoencefalitis). Najpogosteji povzroitelj so virusi, pa tudi bakterije, glive
in paraziti.
Bolezen se zane z glavobolom, zviano TT, bruhanjem.
simptomi: glavobol, motnje zavesti, motnje osebnosti, zaspanost, zmedenost,
koma
znaki: arini nevroloki znaki, generalizirani kri, tremor, hipertermija,
diabetes insipidus,
pareze moganskih ivcev, neustrezno izloanje antidiuretinega hormona.
posledice: intelektualne in duevne motnje, gibalna prizadetost, epilepsija,
motnje vida, sluha.
prepreevanje: cepljenje
SALMONELOZA:
Bolezen, ki jo povzroajo bakterije iz rodu salmonel (gram negativni
bacili).
- neprilagojene salmonele: epidemioloki rezervoar so ivali (perutnina,
praii, pes,
maka ptii, morske, elve, kae), lovek se okui nakljuno. Pri irjenju okub
med domaimi ivalmi je pomembna industrijsko pripravljena krmilna meanica,
ki je velikokrat okuena. Tudi sadje in zelenjava sta lahko kontaminirana. Pojavlja
se sporadino in epidemino, najve poleti.
Osnovne znailnosti epidemij: mnoinost, eksplozivnost, hiter konec, odsotnost
kontaktnega
repa, obolevajo le osebe ki so jedle kontaminirano hrano.
- salmonele prilagojene na loveka: (S. Typhi in S. Parathypi)
Trebuni tifus je velik zdravstveni problem, na leto zboli 12 33 mio ljudi.
Bolezen je endemina v nerazvitih dravah. Epidemioloki rezervoar je lovek.
Prenaa se neposredno analno-oralno (umazane roke) in posredno s
kontaminirano vodo in ivili. Dejavniki tveganja za huji potek so starost, motnje
v imunskem odzivu, anomalije olnih poti, seil, malarija
klinina slika:
- bacilonotvo brez simptomov
- trebuni tifus in paratifus: inkubacija 7 21 dni. 1. teden: poasen zaetek,
glavobol,
utrujenost, boleine v miicah, vroina ki postopoma naraa, bolnik = zaprt,
suh, drae kaelj.
2. teden: slabost, visoka vroina (febris continua), suha koa, pojav rozeol na
koi, bradikardija, piski in poki nad pljui, napet trebuh, poveana vranica, jetra,
bezgavke, rjav jezik, meningealni znaki.
Zdravljenje ciprofloksacin, ceftriakson, deksametazon (teak potek) ob zapletih
KRG.
- bakteriemija z zunajrevesnimi vnetnimi arii ali brez njih: pojavlja se pri IK
bolnikih,
AIDS, starostniki;

neznailni klinini znaki: vroina, mrzlica, potenje, hujanje, pojav ari v

razlinih organih: osteomielitis, meningitis, pljunica, absces vranice, jeter.
zdr.: ATB, KRG
- akutni enterokolitis: inkubacija 6 48 ur, pojavlja se sporadino in epidemino.
Nenaden
zaetek s slabostjo, boleinami v trebuhu, drisko, lahko bruhanje, visoka vroina,
glavobol,
boleine v miicah.
Traja 2 10 dni. Izloanje salmonel 4 5 tednov po prenehanju bolezni.
prepreevanje: higiena, cepljenje (3 vrste cepiva).
Zdr.: simptomatsko (FR, ORS), vzrono.
DRISKE S CLOSTRIDIUM DIFICILE in PO ANTIBIOTINEM ZDRAVLJENJU:
Epidemije se pojavljajo predvsem na oddelkih za novorojenke, kirurkih,
internistinih,
onkolokih oddelkih. Izvor okube je bolnik, bacilonosec ali kontaminiran
predmet. C. difficile se nahaja v zemlji, plavalnih bazenih, obalah jezer, bregovih
rek, ivalih. Prenos je posreden in neposreden (roke, predmeti).
klinina slika: lahko je asimptomatska (novorojenki) lahko pa poteka
fulminantno.
Simptomi in znaki se pojavijo 5 10 dni po zaetku ATB zdravljenja: driska, bole
trebuh,
vroina, lahko se razvije slika akutnega abdomna (trd trebuh, boleina). Traja 10
12 dni.
Zdravljenje: prekinitev ATB zdr. = spontana ozdravitev, simptomatsko,
metronidazol.
KOLERA:
Povzroa jo enterotoksin bakterie Vibrio cholerae. Pojavlja se endemino,
epidemino in
pandemino. lovek se okui z uivanjem kontaminirane vode in hrane. Asimpt.,
huda oblika.
klinina slika: inkubacija 12 72 ur; nenaden zaetek, vodena driska (podobna
rievi vodi, 5 l in ve), brez trebunih krev, bruhanje, miini kri, dehidracija
(udrte oi, hladna in suha koa, slab turgor, suhe sluznice) tahikardija,
hipotenzija, kri, oligurija, ok, smrt. Traja 12 ur 7 dni. Prognoza je dobra,
smrtnost 1%.
Zdravlj.: rehidracija (i.v., ORS), ATB 3 dni.
Prepreevanje.: higiena
BOLEZEN MAJE PRASKE:
Povzroitelj je Bartonella henselae. Bolezen je razirjena po vsem svetu. 90%
vseh bolnikov je imelo stik z makami (opraskanine, ugrizi). Bolezen se prenaa
z neposrednim stikom loveka z mako, predvsem z ugrizom ali lizanjem. Zelo
redko se pojavi po ugrizu ali praski psa ali opice.
klinina slika: inkubacija 3 10 dni; na mestu pokodbe se pojavi mehurek,
papula ali
pustula. Prisotna je nekoliko zviana TT, utrujenost, glavobol, boleine v relu. 2
tedna po praski se pojavijo poveane lokalne bezgavke, ki niso bolee. Bezg. se
lahko zagnojijo. Lahko se pojavi makulopapulozen izpuaj ki traja 2 tedna.
Bezgavke lahko ostanejo poveane 2 meseca do 2 leti.
Atipini potek: vnetje oesnih veznic, lahko izguba vida (1 oko), encefalitis ali
encefalopatija, granulomi v jetrih, nejasno vroinsko stanje, osteitis. Zdr.:
spontano v nekaj mesecih, ATB.

BOTULIZEM:
Bacil je prisoten v zemlji, vodi, dno jezer, morij. Bolezen je posledica zastrupitve
z doma
pripravljeno ali konzervirano hrano zelenjava, meso, sadje, suho meso, ribe,
konzerve, med dojenki (med). Okuena hrana ima drugano barvo, arkast vonj
in okus, konzerve so
napihnjene. Lahko pa je videz in okus normalen. Botulizem lahko nastane zaradi
okub rane z bacilom, pri i.v. narkomanih, uivalcih kokaina.
klinina slika: inkubacija 6ur 8 dni, slabost, bruhanje, boleina za prsnico,
bole trebuh,
driska, lahko vrtoglavice, glavobol, oslabelost miic. Bolezen se zane s
simetrinimi
ohromitvami ki se irijo navzdol (pareze okulomotorinih ivcev, ohromitev
ivcev
glosofaringeusa in vagusa, ohromitev dihalnih miic, miic udov in telesa). Pri
dojenki je prvi znak zaprtje, postopoma nevroloki znaki.
zdravljenje: emetiki, lavaa elodca, visoke klizme, antitoksini serum,
simptomatsko zdr.
prepreevanje: pravilna priprava in shranjevanje hrane, termina obdelava
kontaminirane
hrane (kuhanje, peenje), dojenkom do 1. leta ne dajamo meda.

KUGA:
Povzroa jo Yersinia pestis. Pojavlja se pandemino in je endemina v nerazvitih
deelah.
Epidemioloki rezervoar so glodalci, podgane, bolhe. PRENAA se preko ugriza
okuene ivali ali pik bolhe, premalo kuhano meso okuene ivali, vdihavanje
okuenih izkaljanih delcev bolnika s pljunico, sluznica oesne veznice in rela,
laboratorijska okuba.
klinina slika:
- bubonska kuga: inkubacija 2-7 dni, nenaden zaetek, temperatura, mrzlica,
glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje, driska, boleine v terbuhu. V enem
dnevu se poveajo bezgavke buboni, prizadetost, nemir, kri, poveana jetra,
veanica. Po 1 tednu postopna izdravitev, buboni se lahko zagnojijo flegmona.
- septina kuga: inkubacija 2-7 dni, kot G-negativna sepsa, brez poveanih
bezgavk. Nevroloki simptomi.
- pljuna kuga: razvije se kot primarna ali sekundarna bolezen. Poteka kot
najhuja hemoragina pljunica z vroino, kaljem, hemoptizami, dispneja,
boleine za prsnico. Velika kunost in smrt.
zdravljenje: streptomicin, tetraciklin, kloramfenikol.
prepreevanje: iztrebljanje podgan, uporaba insekticidov, izolacija bolnikov s
pljunico,
zaitni ukrepi v laboratoriju, preventivno ATB zdravljenje oseb v stiku z
bolnikom, cepljenje.
LEGIONELOZE:
Najdemo jih v vodah, klimatskih napravah, okuba preko vodnih hlapov med
prhanjem.
Epidemije se pojavljajo v bolninicah, hotelih
klinina slika:
- pontiaka vroica: inkubacija 1-2 dni, poteka kot influenca (mrzlica, vroina,
glavobol, boleine v miicah), spontana ozdravitev po 2-7 dneh.

- legionarska bolezen: poteka kot pljunica, inkubacija 2-10 dni. Prvi in drugi dan
ima bolnik
neznailne znake (utrujenost, glavobol, vroina - 40, izguba apetita, boleine v
miicah), kaelj, krvav sputum, plevralna boleina, glavobol, driska, bruhanje,
lahko nevroloki znaki, izpuaj.
zdravljenje: makrolidi 14 dni, kinoloni, tetraciklin.
prepreevanje: en dan v tednu v vsem vodovodnem omreju za 24 ur dvigniti
temperaturo vode nad 60 stopinj, izogibanje slepim rokavom pri gradnji.
LEPTOSPIROZA:
Je bolezen divjih in domaih ivali, ki spirohete izloajo z urinom. Kontaminirana
je tudi voda in zemlja. Prenos je neposreden (urin, kri) ali posreden. Pojavlja se
sporadino in epidemino.
klinina slika:
inkubacija 2-20 dni.
- leptospiroza brez zlatenice: septino obdobje traja 2-4 dni, nenaden zaetek,
temperatura, utrujenost, glavobol, fotofobija, konjunktivitis, boleine v miicah,
oeh, trebuhu. Drugo obdobje traja 4-30 dni: konjunktivalne sfuzije, otrdelost
miic, boleine v oeh, adenopatija, ispuaj, lahko serozni meningitis.
- leptospira z zlatenico: znaki nezlatenine oblike + odpoved jeter, ledvic,
hemoragina pljunica, krvavitve.
zdravljenje: hudo obliko s penicilinom i.v., ostalo tetraciklin, ampicilin p.o.
prepreevanje: higienska ureditev klavnic, farm, kopali, deratizacija,
cepljenje domaih
ivali, kemoprofilaksa.

LISTERIOZA:
Listerie so osamili iz zemlje, prahu, ivalske krme, vode, odplak, iztrebkov ivali.
tevilna ivila so kontaminirana zelenjava, sadje, nepasterizirano mleko,
mleni izdelki, ribe, perutnina, meso. Obolevajo predvsem IK bolniki, nosenice,
novorojenki, starostniki, onkoloki bolniki. lovek se okui s kontaminirano
hrano, neposredni stik, aerogeno, transplacentarno.
klinina slika: okube v nosenosti (neznailna vroinska bolezen), okuba
novorojenka,
sepsa, meningoencefalitis, arine okube, enterokolitis.
zdravljenje: ampicilin.
prepreevanje: kemoprofilaksa, higiena.
TETANUS:
Clostridium tetani se nahaja v iztrebkih loveka in ivali, v zemlji, hini in cestni
prah. Bacil
vstopa v telo skozi rane, igelni vbodi, gangrena, absces, izdrtje zob
klinina slika: inkubacija 1 dan nekaj tednov. Pojavlja se v 4 oblikah: lokalni,
kefalni,
generalizirani, nenonatalni.
- generalizirani: je najpogosteja oblika; rigidnost, tonini kri veilnih miic,
razdraljivost,
nemir, otrplost tilnika, okorelost trebunih miic, teave pri poiranju, tonini kri
miic,
generalizirani tonini kri, hiperrefleksija, prizadetost vegetativnega ivevja
(znojenje,
hipertermija, motnje srnega ritma, vroina, vazomotorne motnje).

zdravljenje: humani tetanusov imunoglobulin, stalna nega, sedacija,

relaksacija, umetna
ventilacija, oskrba ran, antibiotino zdravljenje, simptomatska terapija.
prepreevanje: cepljenje otrok, cepljenje ob pokodbi.
TULAREMIJA(zajja vroica):
Povzroitelj: F r a n c i s e l l a t u l ar a n si s ( G n e g k o ko b a c i l , z o o n o z a )
Bacile najdemo v vodi, odplakah, pri ivalih (zajci, klopi, muhe, komarji). Pojavlja
se sporadino in epidemino. Prenos dotik ali ugriz ivali, vbod klopa,
kontaminirana voda ali meso, laboratorij. Je nalezljiva bolezen.
klinina slika: inkubacija 3-4 dni, nenaden zaetek, vroina, mrzlica, glavobol,
utrujenost, bruhanje, kaelj, driska, boleine v trebuhu, relu in miicah, koni
izpuaj (makula, papula, pustula).
zdravljenje: streptomicin, meningitis s kloramfenikolom.
prepreevanje: z mesom divjih ivali ravnamo previdno, nosimo rokavice,
meso pravilno
toplotno obdelamo, zaita pred klopi (obleka in repelenti), atenuirano cepivo
(omili potek bol.).
VRANINI PRISAD ANTRAKS:
Pojavlja se endemino (ival zemlja ival), sporadino in epidemino. lovek
se okui na ve nainov: pri stiku z bolno ivaljo (agrikulturni A), z izdelki
ivalskega izvora (industrijski A), inhalacija spor (inhalacijski A), uivanje
kontaminiranega mesa, prek domae muhe, v laboratoriju (laboratorijski
antraks).
Spore bacila antraksa so pridobivali za uporabo biolokega oroja. Spore so
nevidne, zelo
toksine, se jih lahko pridobiva, lahko se jih uporablja v vojnah, teroristinih
akcijah. Inhalacijski antraks smrtna e zelo makhna koliina spor.
klinina slika:
- koni antraks: inkubacija 2-5 dni; zane se s pojavom majhne rdee pege na
koi, ki se razvije v papulo in ima trdo, rno sredie. Papula se razvije v
krvavkast mehurek. V okolici mehurka se pojavi rdeina. Mehurek se posui
in na njegovem mestu nastane temno rdea, skoraj rna krasta, ki se iri v irino
in globino. Okoli kraste nastane venec sekundarnih krvavkastih mehurkov. V
okolici kraste lahko najdemo edem, lokalne bezgavke oteejo. V 2. tednu bolezni
se krasta zane celiti. Bolniki so ves as bolezni utrujeni, prizadeti, imajo
vroino, glavobol.
- pljuni antraks: prva faza 1-3 dni (temperatura, utrujenost, suh kaelj,
tianje za prsnico), druga faza (nenaden zaetek, tahipneja, stridor, hipoksija,
hematemeza, melena, lahko smrt v 24 48 urah).
- revesni antraks: inkubacija 3-7 dni; abdominalni antraks (slabost, bruhanje,
vroina, driska, boleine v trebuhu, hematemeza, smrt v 2-5 dneh) in
orofaringealni antraks (edem in psevdomembrane ali razjede).
zdravljenje: peniclin G, ciprofloksacin, simptomatska terapija.
prepreevanje: imunoprofilaksa (veterinarji, laboratorijski delavci),
kemoprofilaksa (ATB).
MUMPS:
Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se preko tesnega stika, kunih
kapljic, sline,
direktnega stika. Pojavlja se sporadino in epidemino.

klinina slika: inkubacija 13-18 dni, slabo poutje, visoka vroina, boleine v
eljustih,
suha usta, oteklina obuesne slinavke.
zdravljenje: simptomatsko, hiperimuni gamaglobulini pri vnetju edinega
testisa.
prepreevanje: cepivo mrtvo in atenuirano.
OTROKA OHROMELOST (POLIOMIELITIS):
Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se direktno fekalno-oralno, indirektno
(slina, feces), kontaminirana voda, ivila.
klinina slika: inkubacija 9-12 dni, lahko kot asimptomatska okuba (95%)
- mala bolezen: vroina, slabost, bruhanje, glavobol, bole trebuh, inapetenca,
likvor normalen
- velika bolezen: kot mala bolezen + boleine v kriu in tilniku, parestezije,
hiperestezije, likvor spremenjen
- paralitini poliomielitis: poteka kot mala bolezen, prost interval, nato kot velika
bolezen z meningitisom, vroino, glavobolom, bruhanje, pojav ohromitev,
boleine v miicah.
zdravljenje: simptomatsko (analgetiki, sedativi, poitek, topli, vlani ovitki, lega
okonin).
prepreevanje: cepljenje
AKUTNI RETROVIRUSNI SINDROM:
Prognoza: visoka stopnja virusa, po serokonvenziji t.virusov pade,
asimptomatsko obdobje 7-10 ali ve let.
Zdravljenje: 2 zaviralca reverzne transkriptaze + 2 zaviralca proteaze
BRUCELOZA (maltelka mrzlica)
P o v z r o c i t e l j i :B r u c e l l a m e l i t e n si s, B . b o v i s, B . s u i s, B . c a n i s. E p i d : v s t o p n a
mes ta : po lk . ko a , pren al a se aer o geno i n pr eko ko nj ukt ive
(vez nic e), oraln o, spolno.
P a t o g e n e z a : vstop no mesto l imf a, bez g. kri no t. o rgani (bez g., jet ra, vr
anica, ledvica, k. mozeg ).
K S : i nkuba cij a 1- 3t (l ahk o nek a j d ni - n eka j mes ecev), as imp to mat sk a o ku
b a, a ku tna br ucel oz a: T -va lu jo ca , u tru jeno s t, z noj enj e, s l ab os t, nesp ecno st ,
g lavo bol , bru hanje, dr iska, bolec e milice, sklep i, depresivnost, hujlanj e; b ez
g ., jetr a , vr a nica , C S, s kl epi , o ci , i zpu lca ji , k r oni cna b ruc elo za: > 1 leto .
D g : anam neza (zau i tj e nep aster izi raneg a mleka, sir ov ), i zol acij a br ucel iz
k rv i, do ka z IgG in I gM pp t.
Z d r : spo ntano , atb (tetr acikli ni ). P rep recev anj e: od st rani tev o ku eni h iv al i
, cepl jen je iv al i, u i vanj e ter micn o obd elane hrane.
RIKECIOZE (kokobacili)
R e z e r v o a r ma li s esa lc i, uli , bo lhe, klo pi , p aj ki , dro bn ica .
S k u p n i k l i n . z n a k i : akuten zacetek, mrzlica, glavobol, T, izpulcaj. Iz jema
: Q mr zli ca. 1 . sk. r ikeci jskih mrzl ic z i zpu lcajem : m rzl ica skal natega g or ov ja
(R MSF- Ro cky mo un tai n sp oted fev er), medi teranska mrzl ic a, av st ralska mr
zl ic a, s evern oa zij s ka k lo pn a mrzl ic a, ri kecij sk e k o ze.
2 . T if us na s k. r ik ecio z: peg av ica (p ega vi tif us ), B ri ll - Zin ss er jeva bo lez en (r e
ci di v p egavice), mi lj i tif us. 3 . Or ient ia tsutsug amu sh i: j ap onska recn a mrzl i
ca.
Q MRZLICA
P o v z r o c i t e l j Coxiella burnetii.

E p i d : zo ono za (bo l ezen iva li , ki s e l ah ko pr enes e na c lo veka prek o iz treb

kov, sline)
d ivj e i n d oma ce i va li - pren al al ec k l op , o ku ba c lo veka d ir ekt na in i ndi rek tn
a.
K S : kr atko traj no feb ri lno stanj e (2- 14 d ni) glavo bo l, T, mi li ce, sklep i, ev.
d ri ska, b ruh an je; atip icn a plj ucn ica: T, kal elj , glavo bo l, 20 % samo rtg pl ju cn
i ca ; endo ka r dit is : su bkli nic ni po tek, vec m a li l et p o p ri mar ni o ku bi , T , utr uj
en ost, di sp nea, hemo kult ure
N E G . K S na spl ol no: h epatit is, en cefali ti s, sero zni mgt , Q mr zl ica p ri IK, Q
mr zl ica pr i do jenc ki h.
P r o g n o z a : nezd ra vlj ena a k bo lezen tr aj a 2- 14 d ni, o kr eva nje do lgo tr aj no ,
s mr tno st 1% (od po ved sr ca a li jet er- kro nic ni pot ek).
D g : KS (T + gl av obo l + ok va ra j eter), i zol a cij a iz kr vi in ur ina , PCR , s er ol ol ka
.
Z d r : t ra ja 1 4 dni , s po nta na o zdr ., a tb (t etra ci kl in i, mak r ol id i), endo kar di tis
zd ravljenje 2-5 let. Pomembna je pasterizacija ali prekuhavanje mleka, higi
en ski post opki z ivi li .