PREHLAD: povzroitelji prehlada so najvekrat virusi:

rinovirusi,koronavirusi, virusi parainfluence, respiratorni

sincicijski virus, virus influence,adenovirusi...Vir bolezni je
lovek. Z omenjenimi virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah.
Otroci prenaajo okube v druino in v svojo okolico.
Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko
okuenih rok in predmetov.
Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje,
izcedek iz nosu, praskajoe in peloe boleine v relu, suhi
kaelj, lahko je prisotna poviana tel.temperatura.
Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa...
Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane
vode, poitek...
Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki
pridejo z obolelim v stik, si morajo pogosto temeljito umivati
roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke in ne v prostor.
Uporabljajo naj robke za 1x uporabo.
GRIPA: je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi
influence Ain B.Znailnost gripe je, da nastopa v epidemijah.
Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki
jih razirijo bolniki v okolico s kaljanjem in kihanjem, razirijo
pa se tudi z neposrednim in posrednim stikom in z aerosoli.
Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija
traja 24-48ur. Bolezen se zane nenadoma, prisotna je
mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C,
hripavost,pekoe boleine v relu, boleine v miicah in kriu,
pekoe boleine v oeh, glavobol, bolnik ima poviano
tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen obiajno traja en
teden.
Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko
povzroi smrt v 48h,bakterijska pljunica, vnetje
moganov(encefalitis), vnetje srne miice(miokarditis),
vnetje miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave lahko
tako velike,da prepreijo normalno hojo.
Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali
sputuma, seroloke metode.
Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev
bolnika, tudi oboleli ZD naj ostanejo doma.
Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za
prepreitev gripe, vendar mora cepivo vsebovati antigene, ki
so identini ali zelo podobni antigenom virusa, ki povzroa
trenutno epidemijo.
ANGINA (vnetje nebnic): najpogosteje nastane kot
posledica okube z betahemolitinim streptokokom.
Zbolevajo otroci od 3.- 5. leta starosti. Inkubacija traja od
12ur-4dni. Bolezen je pogosteja v hladnih mesecih.
Prenos: tesen stik z okueno osebo prek vejih delcev
relnega izloka.
Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico,
glavobol, boleine pri poiranju, otroci imajo tudi boleine v
trebuhu, relo je mono rdee, nebnici sta pordeli, gnojne
obloge na nebnicah, poveane in bolee vratne bezgalke.(e
se vnetju nebnic, ki ga povzroa Streptococcus pyogenes
pridrui e izpuaj, ima bolnik krlatinko).
Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic,
raziritev okube v okolno tkivo, huda splona okuba
organizma.
Diag.: klinina slika, bris rela.
Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja
10dni,...simptomatsko
OSLOVSKI KAELJ (PERTUSSIS): je nalezljiva bolezen
dihalnih poti z znailnimi napadi hudega kalja. Povzroitelj:
je bakterija Bordetella pertussis.Bakterija povzroa bolezen le
pri loveku. Ogroa predvsem otroke, zbolijo pa lahko tudi
odrasli.
Prenos: s kunimi kapljicami in aerosoli. Klinina slika:
inkubacija traja 6-20dni. V zaetnem obdobju, ki traja teden
ali dva ima bolnik znake okube zgornjih dihal: nahod,
solzenje, poviano telesno tem., pojav kalja, ki je izrazit
predvsem ponoi. Sledi obdobje pogostih napadov kalja.
Bolnik ima 5-10x/dan paroksizme kalja, tako da z vso mojo
iztiska zrak iz plju, nato pa sledi nenaden globok vdih, ki ga
spremlja znailen pisk-podoben riganju (oslovski kaelj)
Napadi si sledijo toliko asa, dokler bolnik ne izkalja sluzi,ki
se nabira v bronhijih. Med napadom se lahko pojavi cianoza
ustnic. Po napadu je otrok izrpan, prestraen,...lahko tudi
bruha. Med posameznimi napadi se lahko pouti dobro. To
obdobje lahko traja 2-4tedne. Pri dojenku se lahko pojavijo
apnea,modrikavost,cianotine ustnice, lahko tudi kri.
Zapleti: pljunica, akutno vnetje srednjega uesa, popkovna
ali dimeljska kila, krvavitve v oesni veznici.
Diag.: klinina slika, osamitev bakterij iz kulture brisa ali
aspirata nosno-relnega prostora, seroloke metode
Zdravljenje: je vzrono.zdravnik najvekrat predpie
antibiotik. Bolnik mora zauiti dovolj tekoine, hrana naj bo
tekoa. Dojenke in otroke opazujemo in nadzorujemo, po
potrebi jih oskrbimo s kisikom. Zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem, ki je pri
nas po zakonodaji obvezno. Dojenki in otroci do 7.leta, ki
niso bili cepljeni, so pa bili v tesnem stiku z obolelim,
preventivno dobijo antibiotik.
DAVICA (DIPHTHERIA) : povzroitelj je bacil
Corynebacterium diphtheriae, ki izloa toksin. Prebiva v relih
zdravih oseb in bolnikov, povzroa pa vnetje nebnic, rela,
sapnika in sapnic, vasih tudi koe in ran. Obolevajo zlasti
otroci. Prenos: z izloki dihal in s stikom.
Klinina slika: lahko poteka brez simptomov ali kot hitro
potekajoa smrtna bolezen.
Davica dihal: inkubacija traja 2-4dni, bolezen se zane
poasi, z utrujenostjo, izgubo apetita, vroino in boleino v
relu. Bolniki teko poirajo. Na nebnicah se pojavijo belozelenkaste obloge, ki se v 2-3 dneh razirijo do jezika, rela,
trdega neba, v sapnik in sapnice. Postopoma se obloge
odebelijo. Lahko je prisoten moan edem mehkih tkiv. Zaradi
zoenja dihalnih poti otrok teko diha, je hripav,pojavi se
stridor in napadi lajajoega kalja. Poveane so vratne
bezgavke.
Davica koe: kone spremembe se kaejo z razjedo, pokrito
z belkasto oblogo iz katere lahko izteka gnoj. Celi se poasi.
Pogosta je v tropskih krajih.
Zapleti: bacili davice proizvajajo toksine, ki povzroajo hude
zaplete: vnetje srne miice(miokarditis), nevroloke
zaplete( ohromitve mehkega nebe, oesnih
miic,sapnika,perifernih udov).
Diag.: klinina slika, osamitev bacila iz brisa
nosu,rela,konihsprememb
Zdravljenje: imunoglobulini, antibiotiki,simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje
KRLATINKA: je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna
bolezen otrok od 3-15.leta starosti. Povzroajo jo
betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni
eksotoksin.
Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s
kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s kontaminirano
hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).
Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku
streptokokne angine, le da je pridruen e koni izpuaj. Ta
se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja 2-3dni. Zaetek
bolezni je nenaden, z mrzlico in visoko vroino. Prisoten je
glavobol, bolnik uti mone boleine pri poiranju, na
nebnicah so obloge. Na mehkem in trdem nebu so pikaste
krvavitve, jezik je sprva obloen z belimi oblogami, ki se
kmalu zanejo luiti in jezik postane malinast. Vratne
bezgavke so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj
se pojavi drugi dan bolezni ( folikularni izpuaj). Izpuaj se
najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat in
okonine,na dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le
izjemoma v obliki drobnih makul...najpogosteji je v
zgibih(komolni, pazduni,dimlje,kolenska kotanja) Koa na

obrazu je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim

belim trikotnikom med ostnima kotoma in nosom ( trikotnik
filatova). Izpuaj se zane luiti ez 7dni.
Zapleti: septini zapleti(gnojni),ko se streptokoki razirijo v
okolno tkivo (vnetje srednjega uesa,vnetje obnosnih votlin,
peritonzilarni abces)., imunsko pogojeni(negnojni): akutni
poststreptokokni glomerulonefritis, akutna revmatina vroica
Diag.: klinina slika, rutinske preizkave (zviani L, SR,CRP),
osamitev streptokoka iz rela in nosu, hitri testi..
Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi
makrolidne antibiotike
EN: je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje
koe, posebej na obrazu in na spodnjih okoninah. Bolezen
ima nenaden zaetek,bolnik se slabo pouti, ima visoko
vroino, poveane lokalne bezgavke, rdeino na koi.
Zdravnik postavi diagnozo na podlagi simptomov in znakov
bolezni. Zdravimo s penicilinom 10dni. Na koo dajemo
lokalno mrzle obkladke.
VIRUS HERPES SIMPLEKS TIP 1 in 2: je razirjen po vsem
svetu. Rezervoar virusa je lovek. Ti virusi povzroajo razline
bolezenske sindrome, od blagega herpesa labialisa do hude,
smrtno nevarne okube osrednjega ivevja (encefalitisa).
Prenos: virus herpes simpleks tip1 se prenaa predvsem s
slino( herpes labialis); virus herpes simpleks tip2 se prenaa
predvsem s spolnimi izloki ( genitalni herpes).
Klinina slika: inkubacija traja nekaj dni. Veina prvotnih
okub poteka brez simptomov. e se pojavijo
simptomi,nastanejo na mestu vstopa virusa v telo.
Spremembe nastanejo na stikih med koo in sluznico.
VNETJE DLESNI IN USTNE SLUZNICE je najpogosteja prvona
okuba z virusom herpesa simpleksa tip 1.OKUBA SPOLOVIL
je najpogosteja oblika prvotne okube z virusom hepatitisa
simpleksa tip2 pri mladostnikih. OKUBE MOGANOV
povzroa predvsem virus herpes simpleks tip1. nezdravljen
encefalitis ima visoko smrtnost. Oboleli imajo mnogokrat
okvare osrednjega ivevja.
Diag.: klinina slika, osamitev virusov iz vsebine mehurkov,
iz razlinih brisov, iz telesnih tekoin in tkiv na tkivni kulturi.
Zdravljenje: bolniki z normalno imunsko obrambo pri veini
klininih slik, ki jih povzroa HVS, otrebujejo le simptomatsko
zdravljenje ( antipiretike, analgetike, poitek, dovolj tekoine
in higienske ukrepe za prepreitev sekundarne bakterijske
okube.) Na voljo imamo tudi uinkovita protivirusna
zdravila,ki jih uporabljamo predvsem pri tejih oblikah.
Prepreevanje: herpes virusi so zelo obutljivi na
toploto,svetlobo,milo,vroo vodo,antiseptike in drugo...s
pravilno higieno rok lahko prepreimo okube. Pri genitalnem
herpesu svetujemo uporabo kondomov. Bolnike v asu
izpuaja osamimo.
NORICE(varicella) : so po vsem svetu razirjena mono
nalezljiva bolezen, ki ponavadi prizadene otroke. Bolezen
povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja
virus v organizmu v mirojoi obliki, najverjetneje v celicah
senzorinih gangijev moganskih ivcev. Ponovno obolenje
poteka kot pasavec( herpes zoster).
Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim
stikom.
Bolnik je kuen 2dni pred pojavom izpuaja in e 5dni
potem, ko so se iz vseh mehurkov razvile kraste.
Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan
ali dva nekoliko zviano tel.temp. in se slabo poutijo. Pojavi
se izpuaj v obliki makule,sledi vezikula. Ko vlani mehurki
na koi poijo,nastane krasta. Izpuaji lahko srbijo. Prizadeta
je cela koa,tudi sluznica v ustih in v vagini. Izpuaj se
najpogosteje pojavi na trupu, obrazu,manj na okoninah.
Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno
okuijo stafilokoki.
Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi
Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti
srbenju ( antihistaminiki), uporaba tekoega pudra se
odsvetuje.
Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z
noricami ali zostrom damo preventivno hiperimune
gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v prvih tednih
nosenosti, e e niso prebolele noric in so bile v stiku z njimi,
damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je tudi cepivo,
primerno za otroke in odrasle; cepimo po naroilu zdravnika.
PASOVEC ( HERPES ZOSTER): najpogosteje sreamo pri
osebah starejih od 50let. Bolezen povzroa virus varicella
zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po noricah. Aktiviranje
virusa v organizmu se kae kot herpes zoster, vlogo za
aktiviranje pa pripisujejo zniani telesni odpornosti.
Prenos: neposreden stik.
Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem
dermatomu. Najpogosteje so to prsni ko, predel vratu,
obrazni in sakralni predel. Priblino po 5ih dneh se lahko
pojavi izpuaj, ki je enak izpuaju pri noricah. Navadno se
pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec izjemoma poteka
brez izpuaja, le z boleinami. Nekateri bolniki imajo
poviano tel. Temp. In se slabo poutijo. Poveane so lokalne
bezgavke.
Zapleti: huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega
ivca, ki traja od enega do dvanajst mesecev; pareze
( ohromitve) razlinih ivcev.
Zdravljenje: virostatiki, paracetamol, blokade ivcev za
lajanje bolein, lokalno dajemo led, akupunktura.
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA: povzroa virus EpsteinBarr. Virus vstopa v telo prek celic nosne in relne sluznice.
Raziri se na limfocite B, ki jih okui. Za to bolezen zbolevajo
predvsem mladostniki.
Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa
s slino med poljubljanjem, zato imenujemo bolezen tudi
bolezen poljubljanja...
Klinina slika: inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki
bolezni so: utrujenost,slab apetit, boleine v relu,bolei in
pordeli nebnici,poveane bezgavke, zviana tel. temp., ki
traja do 10 dni, lahko celo ve mesecev. Nekateri bolniki
imajo poveano vranico. Na telesu se lahko pojavi izpuaj.
Bolezen mine sama od sebe.
Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika)
seroloka...
Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek.
Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri
ele ez 6mesecev po okrevanju.
OKUBE, KI JIH POVZROA VIRUS HERPESA SIMPLEKSA
TIPA 6: virus povzroa okube pri otrocih.
Otroci imajo 3dni visoko vroino, pri tem se ne poutijo slabo,
nato temp. naglo pade, otrok pa dobi izpuaj, podoben
izpuaju pri opicah. Bolezen lahko poteka tudi brez
izpuaja in mine brez posledic.
PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM): nalezljiva
bolezen olskih otrok. Povzroa jo parvovirus B19. najve
obolenj je spomladi in zgodaj poleti.
Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih
pripravkov, z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi
do 18dni.,2-3 dni imajo ortoci vroino,glavobol,boleine v
miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje brez simptomov,...sledi
obdobje izpuaja na licih...izpuaj je rdekast, ima
dvignjene robove in obliko metulja...v naslednjih dneh se
izpuaj raziri po telesu in udih, je makulopapulozen, traja 13tedne in pogosto srbi. Nekateri otroci imajo boleine v
sklepih zaradi vnetja sklepov.
Diag.: klinina slika, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo
protivnetna zdravila.
Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko
poteka subklinino. Cepiva e ni.

OPICE(MORBILLI): povzroa virus opic. Prenos:

aerogeni, s kunimi kapljicami, z neposrednim ali posrednim
stikom.
Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se
pojavijo visoka vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne veznice in
hripavost. Po nekaj dneh se vroina znia. V ustih ugotovimo
Koplikove pege. 14i dan po okubi vroina ponovno hiro
naraste, pojavi se svetlo rde izpuaj za uesi, na obrazu, po
telesu in udih. Vzbrsti se sprva makulozne, nato postanejo
papulozne in se zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.
Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega
prostora, ugotovitev antigena opic v izlokih,seroloke
preiskave.
Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje
srednjega uesa), akutni postinfekcijski encefalitis,
miokarditis,perikarditis
Zdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko,
bakterijske zaplete zdravimo z antibiotiki
Prepreevanje: cepljenje
RDEKE (RUBELLA): povzroa virus rdek. Je bolezen otrok
in mladostnikov.Prenos: s kunimi kapljicami, z neposrednjim
ali posrednjim stikom.
Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so
znailni znaki prehlada, izpuaj se pojavi na obrazu, iri se
na trup,roke in noge. V 24ih urah se raziri po celem telesu,
je rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne izliva,lahko
srbi,traja do 5dni. Poveane so bezgavke,predvsem na zatilju
in za uesi, so znailen znak okube z virusom rdek.
Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih
izlokov, seroloka..
Zdravljenje: simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje.
GNOJNI MENINGITIS: je akutna, smrtno nevarna bolezen.
Povzroajo jo bakterije, ki vdrejo v moganske ovojnice.
Najpogosteji povzroitelji gnojnega meningitisa so:
pnevmokoki, meningokoki,Heamophilus influenzae tipa B.
Bolezen lahko povzroajo tudi streptokoki,stafilokoki,
Pseudomonas aeruginosa. Nujno je zgodaj ugotoviti bolezen,
im hitreje doloiti povzroitelja in im hitreje zaeti
zdravljenje z antibiotiki.
Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik.
Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik
ima moan glavobol, ki se stopnjuje. Moti ga svetloba,
prisotna sta slabost in bruhanje. Bolniki imajo boleine v
zatilju, so nemirni, razdraljivi,zmedeni,somnolentni. Bolezen
poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo e nekaj ur po
zaetku bolezni. Pri ostarelih je klinina slika neznailna.
Imajo poviano tel.temp., prisotna je psihina prizadetost. Pri
dojenkih se pojavijo visoka vroina, razdraljivost,
odklanjanje hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi
kri.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preizkave,bakterioloke
preiskave, preiskava moganske tekoine (lumbalna
punkcija),seroloke preiskave,raunalnika
tomografija,magnetna resonanca.
Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na
osrednjem ivevju,vzdrujemo osnovne ivljenjske funkcije
Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z
gnojnim meningitisom prepreujemo okubo in bolezen s
preventivnim dajanjem antibiotikov. Uspeno je preventivno
cepljenje( s pnevmokoknim cepivom,s cepivom proti
H.influenzae tipaB).
Posledice: pri gnojnem meningitisuje smrtnost e vedno
velika. Veliko bolnikov ima razline hude posledice: okvaro
sluha,motnje govora,ohromitve,teave pri uenju,motorine
okvare,epilepsijo,slepoto,hidrocefalus,...
SEROZNI MENINGITIS: je akutno ali kronino vnetje
moganskih ovojnic. Povzroitelji so najvekrat virusi
(enterovirusi,herpesvirusi,virus
opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega
meningoencefalitisa), lahko tudi bakterije,glive in zajedalci.
Od bakterij je najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.
Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko
stikov,kapljino,skozi koo z vbodom okuenega klopa.
Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik
vroino,glavobol,slabost,bruha. Bolezen se lahko zane
nenadoma ali poasi, poteka lahko v eni fazi ali dveh.
Simptomi so blaji kot pri gnojnem meningitisu.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave(likvor je
znailno spremenjen.bister)
Zdravljenje: zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti
nekaterim povzroiteljem.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: je bolezen osrednjega
ivevja. Povzroitelj je virus klopnega meningoencefalitisa.
Virus prenaa klop.Gostitelji virusa pa so razlini gozdni
sesalci. Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s
pitjem okuenega neprekuhanega kravjega ali kozjega mleka
ter mlenih izdelkov.
Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka
brez simptomov ali z neznailnimi simptomi. Prvo obdobje
traja do 8dni. Prisotni so neznailni znaki,slabo
poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v miicah,znaki
prehlada, bruhanje,driska...Sledi prosto obdobje brez
simptomov,ki traja 20dni. Drugo obdobje se kae z znaki
prizadetosti osrednjega ivevja. Bolnik ima visoko temp.(ez
39C), glavobol,bruha, in ima meningealne znake.
Meningitisu se pogosto pridruijo znaki encefalitisa:
zaspanost,tremor rok in jezika, motnje zavesti(koma),motnje
govora, vedenja in ravnoteja ter kri.
Diag.: epidemioloka,klinina slika...laboratorijske
preiskave(znailen likvor), seroloka (specifina protitelesa
IgM.)
Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben
je poitek, rehabilitacija ob morebitnih parezah.
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva
imunizacija, pasivna imunizacija...( v SLO je obvezno
cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene
nevarnosti okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi,...)
HEPATITIS B: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus
vstopa v organizem skozi epitelj sluznic,prehaja v lokalne
bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.
Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri
uivalcih drog, pri tetovai,...) , z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka
najvekrat subklinino in brez simptomov. e bolezen poteka
z znaki akutnega hepatitisa, je klinina slika podobna kot pri
hepatitisu A. Bolnik ima slabi apetit, toi o slabostih z
bruhanjem,ima poviano tel.temp., drisko ali zaprtje. Bolnik
opazi temen urin in svetlo obarvano blato. Sledi zlatenica.
Pojavijo se boleine pod desnim rebrnim lokom. Pri otrocih
traja bolezen do tri tedne, pri odraslih pa 4-6tednov. Bolezen
pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini
hepatitis. Pri kronino okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter
in posledino rak na jetrih.
Zapleti: ciroza jeter, rak jeter...
Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske
preiskave(poviani so jetrni encimi), seroloke preiskave.
Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona
alfa.Prepovedane so alkoholne pijae...
Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene
delavce in za posamezne skupine preb.homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih
mater,druinski lani okuenih...
HEPATITIS C: povzroa izrazito kronino potekajoo okubo
jeter.Prenos: s krvjo(nakljuni vbodi, z iglami pri uivalcih
drog,pri tetovai,...); z matere na plod,predvsem med
porodom;...

Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub

poteka asimptomatsko.Bolezen traja 20let in ve...velikokrat
jo prepoznamo ele v konnem obdobju, ko se razvije huda
ciroza jeter.Pozen zaplet je karcinom jeter.
Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija
Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in
ribavirin(protivirusno zdravilo v obliki tablet), pegiliran
interferon alfa...Prepreevanje: cepiva e ni.
HEPATITIS D: povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D.
Prenaa se enako kot hepatitis B. Virus lahko povzroa okubo
samo pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom hepatitisa
B ali pri osebah,ki so se istoasno okuile z obema virusoma.
Okuba s hepatitisom D poslaba kronini potek hepatitisa B,
ki se lahko kona s smrtjo. Cepljenja ne poznamo.
HEPATITIS A: povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno
predstavlja velik problem v deelah v razvoju(slabe hig.
razmere). Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in
hrano.Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v
4.obdobja.Inkubacijska doba traja od 15-45dni.Predzlatenno
obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se tel.temp, pojavijo se
znaki znailni za okubo zgornjih
dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje
traja 3-10dni.
V zlateninem obdobju se pojavi zlatenica, najprej v
belonicah,nato na koi. Se je temno obarvan,blato je sive
barve. Zlatenica traja 1-3tedne. Ob pojavu zlatenice se
poutje bolnika najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti
koncu tretjega tedna. Poutje bolnika se izboljuje,velikost
jeter in nivo jetrnih encimov se v serumu normalizira. Pri
hepatitisu A ne poznamo kroninih oblik bolezni in ne
klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno
imunost.Zapleti: so redki.
Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave
Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati
alkoholnih pija.
Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno
je umivanje rok po uporabi strania in pred jedjo. Obstaja
cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v deele,ki je prisoten
hepatitis A. Cepljenje zanemo vsaj 2tedna pred
potovanjem...
HEPATITIS E: poteka podobno kot hepatitisA, epidemije se
pojavljajo v predelih, kjer ni neoporene pitne vode.obolevajo
zlasti mladi. Bolezen je zelo nevarna za nosenice. Prenos:
fekalno.oralni, z zauitjem s fekalijami onesnaene vode.
Klinina slika: inkubacija traja 4-7tednov, simptomi so
podobni kot pri hepatitisu A: izguba
apetita,slabost,bruhanje,poviana tel.temp.,boleina pod
desnim rebrnim lokom, zlatenic,poveana jetra. Pri
nosenicah poteka veliko huje in se lahko kona s smrtjo
matere in ploda. Diag.: klinina slika, seroloki testi.
Zdravljenje: simptomatsko.
Prepreevanje: skrb za isto vodo,varno odstranjevanje
fekalij in osebno higieno. Cepiva ni.
AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS: izvor okube je
najvekrat kontaminirana hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto
meso,voda in druge pijae). Prenos: z uivanjem
kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z dotikom
okuenih rok osebja in premetov...Klinina slika: inkubacija
traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami v
trebuhu, driska(sprva kaasto blato,nato tekoe,primeana
sta lahko sluz in kri.), drisko lahko spremlja visota
vroina,glavobol,boleine v miicah, bruhanje...bolezen traja
2-5dni. Hitro se lahko pojavi dehidracija,posebej pri otrocih.
Bolnik lahko izloa salmonele e 4-5tednov. Antibiotino
zdravljenje lahko podalja bacilonotvo. Diag.: koplokultura
Zdravljenje: nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo
rehidracijsko tekoino in infuzijske
raztopine...Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno,
higiensko urejeno oklje,pravilnim in natannim umivanjem
rok, ustrezna predelava hrane...
ROTAVIRUSNE DRISKE: povzroitelji so rotavirusi skupin A
in B. Najve obolenj je pri otrocih v starosti 6-24mesecev. So
pogosti povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben
povzroitelj potovanih drisk.Prenos: fekalno oralni, prek
okuenih predmetov, z uivanjem kontaminiranih ivil in
vode.Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni
gastroenteritis(glavni znaki: driska,bruhanje,vroina in
dehidracija. Iztrebki so tekoi, ponavadi brez primesi sluzi in
krvi.) ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve tednov ali
celo mesecev; rotavirusi prizadenejo osrednje ivevje;
kronini enteritis lahko vodi v izsuitev,elektrolitske motnje,
acidozo, odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).Diag.:
dokaz virusnih delcev v iztrebkih, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in
uravnavanje elektrolitov. Prepreevanje: higiena rok, varno
odstranjevanje fekalij, razkuevanje kontaminiranih
predmetov in povrin...
POTOVALNA DRISKA: se pojavi pri potnikih, ki potujejo v
tropske in subtrobske predele.(pojavi se infekcijska driskaslabe sanitarne razmere). Povzroitelji potovalnih drisk so
bakterije,virusi in zajedalci. Prenos: uivanje s fakalijami
kontaminirane hrane in vode. Klinina slika: inkubacija je
kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki najvekrat
zbolijo v prvem tednu potovanja. Bolezen se zane z
boleinami v trebuhu,navzeo in bruhanjem. Nekateri imajo
poviano tel.temp.,odvajajo tekoe blato od 310x/dan.Bolezen traja 3-5dni.Zdravljenje: nadomeanje
tekoino in elektrolite;simptomatska terapija, antimikrobna
zdravila. Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna
izbira ivil in pijae, antimikrobna zdravila dajemo po naroilu
zdravnika, imunoprofilaksa...
LAJMSKA BORELIOZA: povzroa bakterija Borrelia
bugdorferi.Prenos: vbod okuenega klopa iz rodu
Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih insektov.Klinina slika:
Zgodnja okuba: kone spremembe(erythema migrans),ki
sledijo so odraz lokalnega irjenja povzroitelja po koi.nekaj
dni ali tenov kasneje vdrejo borelije v kri in se raznesejo v
tkiva. Moen je tudi razsoj prek limfe.Sledi latentno obdobje,
ki traja od nekaj dni do najve nekaj tednov ali celo let, ko se
okuba kae kot prizadetost ivevja,srca,sklepov,...Diag.:
anamneza bolnika, klinina slika,seroloka; Zdravljenje:
antibiotiki,simptomatsko; Prepreevanje: zaita pred
vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje koe ter obisk
pri zdravniku ob spremembah na koi.
ERYTHEMA MIGRANS: Erythema migrans je najpogosteji
klinini znak zgodnje lymske borelioze. Okuba je lahko
omejena samo na koo, lahko jo spremlja razsoj bakterije B.
burgdorferi sensu lato v kri, ali pa druge manifestacije lymske
borelioze, kot so prizadetost ivevja, srca in sklepov.
AIDS:je zadnja,konna faza okube z virusom loveke
imunske pomankljivosti-HIV.Okuba s HIV je okuba
limfatinih tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni
mozeg,prieljc...itd.) Virus HIV napada celice pomagalke in
monocitno-makrofagne celice. Imunski sistem ne more
uinkovito zatreti okube.Prenos: spolni stik,s krvjo in
krvnimi pripravki; z matere na plod in otroka. Klinina slika:
nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino
3tedne po okubi se pojavi klin.slika podobna infekcijski
mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane lokalne
bezgavke,boleine v relu, izpuaj...iz HIV se AIDS v
povpreju razvije 10let po okubi.V tem obdobju nastanejo
razlini tumorji, HIV-encefalopatija, teave s spominom,
vedenjske spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca.
Bolniki umrejo zaradi odpovedi funkcij vitalnega organa ter
spremljajoih zapletov bolezni HIV.Zdravljenje: zdravila,ki bi
uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV;
oportunistine okube;rakaste novotvorbe. Prepreevanje:
Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s
HIV. Svetujemo spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna

uporaba kondomov mono zmanja monost okube.

Pregledana mora biti kri krvodajalcev. Uivalcem drog nudimo
brezplane igle. V zdravstvu upotevamo ukrepe za
prepreevanje prenosa okub s krvjo in izloki.
SEPSA: sistemska bolezen, ki jo povzroajo patogeni
mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih,
izzivajo obrambo imunskega sistema s klininimi znaki, kot so
hipertermija,tahikardija,tahipneja...
Atipina PLJUNICA: (virusna) prenos: kapljino,
kontaktno, Klinina slika:pov.temp.,suh kaelj,boleina v
prsnem kou, dispnea
Zdravljenje: vzrono, simptomatsko Prepreevanje: dojenje,
izloacija,umivanje rok.
BAKTERIJSKA PLJUNICA: Bakterijska pljunica nastane
zaradi dodatne bakterijske okube ob prebolevanju gripe.
Obiajno je otrok e nekaj dni brez temperature, se bolje
pouti, nato pa nenadoma ponovno dobi visoko temperaturo,
bolj kalja ter tee, pospeeno diha. Zdravnik, ki otroka
pregleda, razlikuje virusno od bakterijske pljunice v poteku
gripe po rentgenski sliki plju in beli krvni sliki. Bakterijsko
pljunico zdravimo z ustreznimi antibiotiki.