INFEKCIJSKE BOLEZNI:

So bolezni, ki jih povzroajo MO (bakterije, virusi, glive, paraziti).

irjenje: osebe v inkubaciji, bolniki, rekonvalescenti, osebe z latentno okubo, zaasni ali trajni
klicenosci in nosilci MO na sluznicah, v krvi in tkivih.
Pojav: sporadino (zbolijo posamezniki), epidemino (zbolijo ljudje na irem obmoju),
pandemino (raziritev obolenja po kontinentu), endemino (stana prisotnost bolezni na enem
mestu).
Povzroitelji: eksogeni-zunanji zajedalci (zrak, aerosol, zloki dihal, slina, prah, voda, hrana,
piki uelk, ugrizi ivali, stik z bolnikom, pokodbe, okuene injekcije, stik z okueno krvjo);
endogeni notranji zajedalci (1014 bakterij, 150 vrst virusov, glive, paraziti, okvarjena imunska
obramba, patogeni mikrobi)
Simptomi, znaki: Nespecifini zgodnji znaki: slabo poutje, blag glavobol, utrujenost, izguba
apetita, motnje koncentracije, lokalni znaki vnetja: rdeina, boleina, toplota, oteklina, motena
funkcija, Sistemski simptomi in znaki: vroina, mrzlica, glavobol, boleina v miicah,
dehidracija, zmedenost, delirij.
Lab. preiskave: odvzem vzorca, barvanje po G, doloanje antigena iz likvorja, hitri
antibiogram, hemokultura, seroloke preiskave (IgM, IgG).
SEROZNI MENINGITIS: je akutno ali kronino vnetje moganskih ovojnic.
Povzroitelji so najvekrat virusi (enterovirusi,herpesvirusi,virus
opic,rdek,mumpsa,influence,parainfluence,virus klopnega meningoencefalitisa), lahko tudi
bakterije,glive in zajedalci. Od bakterij je najpogosteja Mycobacterium tuberculosis.
Prenos: je odvisem od povzroitelja. Moen je preko stikov,kapljino,skozi koo z vbodom
okuenega klopa.
Klinina slika: v akutni fazi ima bolnik vroino,glavobol,slabost,bruha. . Meningealni znaki so
lahko nakazani ali izraziti, vasih jih tudi ni. Bolezen se lahko zane nenadoma ali poasi,
poteka lahko v eni fazi ali dveh. Bolezen lahko spremljajo driska,prehlad, ali kone
spremmembe. Veina bolnikov ozdravi brez zdravljenja. Simptomi so blaji kot pri gnojnem
meningitisu.
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave, likvor(likvor je znailno spremenjen.bister),
seroloke preiskave
Zdravljenje: zdravimo simptome.
Prepreevanje: bolezen prepreujemo s cepljenjem proti nekaterim povzroiteljem.
GNOJNI MENINGITIS: je akutna, smrtno nevarna bolezen. Povzroajo jo bakterije
( pnevmokoki, meningokoki, Hib, streptokoki in stafilokoki),ki vdrejo v moganske ovojnice.
Pojavlja se sporadino, zato se bolezen lahko pojavlja v epidemiji. Najve obolemj je pozimi in
spomladi. Pojavlja se pri vseh starostih. Nujno je zgodaj ugotoviti bolezen, im hitreje doloiti
povzroitelja in im hitreje zaeti zdravljenje z antibiotiki.
Prenos: kapljini, aerogeni...posredni in neposredni stik. Rezervoar bolezni je lovek, bolnik ali
prenaalec.
Klinina slika: bolezen se zane z vroino in mrzlico. Bolnik ima moan glavobol, ki se
stopnjuje. Moti ga svetloba, prisotna sta slabost in bruhanje. Bolniki imajo boleine v zatilju, so
nemirni, razdraljivi,zmedeni,somnolentni. Bolezen poteka hitro, motnje zavesti se pojavijo e

nekaj ur po okubi. Pri ostarelih je klinina slika neznailna. Imajo poviano tel.temp., prisotna
je psihina prizadetost. Pri dojenkih se pojavijo visoka vroina, razdraljivost, odklanjanje
hrane,nenavaden jok in zaspanost, lahko tudi kri.
Posledice: smrtnost je e vedno velika. Veliko bolnikov ima razline posledice ( okvare sluha,
motnje govora, ohromitve, teave pri uenju, motorine okvare, epilepsijo, slepoto,..).
Diag.: klinina slika, laboratorijske preiskave ( hemogram, biokemine preiskave
hemokultura ),bakterioloke preiskave, preiskava moganske tekoine (lumbalna
punkcija),seroloke preiskave,raunalnika tomografija,magnetna resonanca.
Zdravljenje: vzrono z antibiotiki,zdravimo zaplete na osrednjem ivevju,vzdrujemo osnovne
ivljenjske funkcije
Prepreevanje: pri osebah, ki so bile v stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom prepreujemo
okubo in bolezen s preventivnim dajanjem antibiotikov. Uspeno je preventivno cepljenje( s
pnevmokoknim cepivom,s cepivom proti H.influenzae tipaB).
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS: je bolezen osrednjega ivevja. Klopni meningitis je
virusno vnetje moganskih ovojnic, ki se pojavi 2-3 tedne po ugrizu klopa. V sloveniji je najbolj
razirjena vrsta klopa Ixodes ricinus, igar ugriz lahko povzroi predvsem dve bolezni:
meningoencefalitis in lxmsko boreliozo, ni pa nujno saj vsak klop ni okuen. Habitat klopov je v
travi, v grmovju in v podrasti vlanih meanih gozdov, aktivni pa so od pomladi do jeseni.
Povzroitelj je virus klopnega meningoencefalitisa. Virus prenaa klop.Gostitelji virusa pa so
razlini gozdni sesalci.
Prenos: najvekrat z vbodom okuenega klopa, s pitjem okuenega neprekuhanega kravjega ali
kozjega mleka ter mlenih izdelkov.
Klinina slika: inkubacija traja 7-14dni. Okuba lahko poteka brez simptomov ali z
neznailnimi simptomi. Prvo obdobje traja do 8dni. Prisotni so neznailni znaki,slabo
poutje,glavobol,poviana tel.temp., boleine v miicah,znaki prehlada, bruhanje,driska...Sledi
prosto obdobje brez simptomov,ki traja do 20dni. Drugo obdobje se kae z znaki prizadetosti
osrednjega ivevja. Bolnik ima visoko temp.(ez 39C), glavobol,bruha, in ima meningealne
znake. Meningitisu se pogosto pridruijo znaki encefalitisa: zaspanost,tremor rok in jezika,
motnje zavesti(koma),motnje govora, vedenja in ravnoteja ter kri.
Posledice: pri odraslih je smrtnost priblino 1-2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v
obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobutljivosti na sonenje.
Diag.: preiskavo moganske tekoine, epidemioloka,klinina slika ( bivanje v endemskem
obmoju-vbod klopa).laboratorijske preiskave(znailen likvor), seroloka (specifina protitelesa
IgM.)
Zdravljenje: simptomatsko(analgetiki,antipiretiki), potreben je poitek, rehabilitacija ob
morebitnih parezah.
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, aktiva imunizacija, pasivna imunizacija...( v SLO je
obvezno cepljenje za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti
okube(gozdarji,vojaki,ola v naravi,...)

PREPREEVANJE HEPATITISA
PREPREEVANJE HEPATITISA A
Higiena rok,
Izolacija bolnika doma ni potrebna,
Prepoved pripravljanja hrane do ozdravitve,
Hospitalizacija v enoposteljni sobi z lastnim WC-jem,
Uporaba rokavic
Pasivna imunizacija: Gamaglobulini do 2 tedna po okubi; Potovanje; druinski
lani, kuhar.
Aktivna imunizacija - cepivo: Potniki, Zavodi za duevno prizadete, hemofiliki,
Zapori, i.v. narkomani, Bolniki s kronino boleznijo jeter.
PREPREEVANJE HEPATITISA B in D (enako)
Higiena rok
ienje predmetov, ki so bili v stiku s krvjo in izloki bolnika,
Druinski lani-prepovedana uporaba: termometer, zobna etka, brisaa, perilo,
jedilni pribor,
Izolacija v bolninici ni potrebna, uporaba rokavic pri negi,
Necepljeno osebje: uporaba mask, oal,
Pasivna imunizacija-hiperimuni gamagloblini:
- Vsaj v 24h po stiku, sicer do 14 dni
- Nakljuni vbod z iglo,
- Nakljuni vbod ranjene koe ali sluznice,
- Spolni stik ali poljub, raba zobne krtake,
- Novorojenek prvih 12 ur.
Aktivna imunizacija-cepivo
- Ogroene skupine v zdravstvu,
- Homoseksualci, prostitutke, narkomani, zaporniki,
- Hemofiliki,
- Duevno prizadeti v zavodih,
- Druinski lani,
- Novorojenki mater nosilk HBsAg,
- 0-1m 6m, IK 4. Doza,
- Cepljenje otrok.
PREPREEVANJE HEPATITISA C
Testiranje krvodajalcev
HCV bolniki po 40 letu: UZ/6 mesecev

KRLATINKA: je pogosta in zelo nalezljiva izpuajna bolezen otrok od 3-15.leta starosti.

Povzroajo jo betahemolitini streptokoki skupine A, ki izloajo pirogeni eksotoksin ( visoka
vroina- bakterija izloa strupe).

Prenos: neposreden stik z bolnikom, najverjetneje s kapljicami sline ali nosnim izcedkom, s
kontaminirano hrano(meso, solata,ki jo pripravlja klisonosec).
Klinina slika: potek krlatinke je povsem enak poteku streptokokne angine, le da je pridruen
e koni izpuaj. Ta se pojavi drugi dan bolezni. Inkubacija traja 2-3dni. Zaetek bolezni je
nenaden, z mrzlico in visoko vroino. Prisoten je glavobol, bolnik uti mone boleine pri
poiranju, na nebnicah so bele obloge. Na mehkem in trdem nebu so pikaste krvavitve, jezik je
sprva obloen z belimi oblogami, ki se kmalu zanejo luiti in jezik postane malinast. Vratne
bezgavke so poveane in na dotik ponavadi bolee. Izpuaj se pojavi drugi dan bolezni. Najprej
nastane mona difuzna rdeina koe, ki je enakomerno razdeljena. Iz tega nastane folikularni
izpuaj- obutek gosje koe. Izpuaj se najprej pojavi spredaj po trupu in se iri na vrat in
okonine,na dlaneh,podlahti in obrazu ni izpuaja, le izjemoma v obliki drobnih
makul...najpogosteji je v zgibih(komolni, pazduni,dimlje,kolenska kotanja).
Koa na obrazu je mono pordela,praviloma brez izpuaja,z znailnim belim trikotnikom med
ostnima kotoma in nosom ( trikotnik filatova). Izpuaj se zane luiti ez 7dni.
Hudi bolezenski znaki krlatinke: so posledice vdora streptokokov v kri in takrat govorimo o
septini krlatinki. Kadar pa gre za izloanje velikih koliin toksinov, gpvorimo o toksini
krlatinki. Bolezen se lahko kona s smrtjo.
Zapleti: -septini zapleti(gnojni)-ko se streptokoki razirijo v okolno tkivo (vnetje srednjega
uesa,vnetje obnosnih votlin, peritonzilarni abces).,
-imunsko pogojeni(negnojni): akutni poststreptokokni glomerulonefritis, akutna revmatina
vroica
Diag.: klinina slika, rutinske preizkave krvi (zviani L, SR,CRP), osamitev streptokoka iz rela
in nosu, hitri testi..
Zdravljenje: penicilin dajemo 10dni ob alergiji tudi makrolidne antibiotike
Prepreevanje: ko se v vrtcu ali oli pojavi ve primerov krlatinke odvzamemo brise. Vse
otroke pri katerih so brisi pozitivni, 10 dni zdravimo s penicilinom
RDEKE (RUBELLA):
Rdeke povzroa virus rdek. Je bolezen otrok in mladostnikov. Pojavlja se po celem svetu.
Najve bolezni je pozimi in spomladi.
Prenos: s kunimi kapljicami,aerogeno, z neposrednim ali posrednjim stikom.
Klinina slika: inkubacija traja 14-21dni. Za zaetni stadij so znailni znaki prehlada, izpuaj
se pojavi na obrazu, iri se na trup,roke in noge. V 24ih urah se raziri po celem telesu, je
rdekast,makulopapulozen,posamien, se ne izliva,lahko srbi,traja do 5dni. Poveane so
bezgavke,predvsem na zatilju in za uesi, so znailen znak okube z virusom rdek.
Diag.: klinina slika. Osamitev virusa iz rela,urina,drugih izlokov, seroloka..
Zdravljenje: simptomatsko
Prepreevanje: cepljenje.
Zapleti: okuba nosenice z virusom rdek lahko povzroi okubo ploda in prizadane vse
plodove organe. Povzroi lahko njegovo smrt ali prezgodnji porod.

OPICE(MORBILLI):
Opice so po vsem svetu zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroa virus opic.
Prenos: aerogeni, s kunimi kapljicami, z neposrednim ali posrednim stikom.

Klinina slika: inkubacija traja okoli 10dni. V zaetku se pojavijo visoka

vroina,kaelj,nahod,vnetje oesne veznice in hripavost. Po nekaj dneh se vroina znia. V ustih
ugotovimo Koplikove pege. 14i dan po okubi vroina ponovno hiro naraste, pojavi se svetlo
rde izpuaj za uesi, na obrazu, po telesu in udih. Vzbrsti se sprva makulozne, nato postanejo
papulozne in se zlivajo. Izpuaj traja 4-7dni.
Diag.: klinina slika, osamitev virusa iz nosno-relnega prostora, ugotovitev antigena opic v
izlokih,seroloke preiskave.
Zapleti: sekundarne bakterijske okube(pljunica, vnetje srednjega uesa), akutni postinfekcijski
encefalitis, miokarditis,perikarditis
Zdravljenje: protivirusna zdravila, vitamin A, simptomatsko, bakterijske zaplete zdravimo z
antibiotiki
Prepreevanje: cepljenje
PLJUNICA:Je vnetje pljunega parenhima.
- tipina bakterijska pljunica:
je najpogosteja bakterijska bolezen pri starih ljudeh. pogosto zbolijo stareji ljudje, slabo
prehranjeni, kronini bolniki (ledvini, sladkorni, jetrni), bolniki z boleznimi srca in oilja, s
kroninim bronhitisom, z malignimi obolenji, alkoholiki, z nevrolokimi obolenji, bolniki po
preboleli virozi.
povzroitelji: s. pneumoniae, h. influenzae, s. aureus, g-negativne bakterije
klinina slika: nenaden zaetek z mrzlico, vroina, boleine v prsnem kou, produktiven
kaelj (lahko krvav), dispneja, tahikardija, tipien avskultatorni izvid nad pljui.
klinina slika pri starostnikih: poasen zaetek, mrazenje, redko mrzlica, ne
kaljajo, nezmonost izkaljevanja, temperatura je normalna ali nija, zmedenost,
neorientiranost,
tahikardija, tahipneja, inapetenca, ibkost, boleine v trebuhu.
-atipina bakterijska pljunica:
povzroitelji: mycoplasma pneumoniae, chlamidia pneumoniae
klinina slika: poasen zaetek, nekoliko poviana temperatura, glavobol, boleine v
miicah in sklepih, po nekaj dneh suh in drae kaelj, ni izpljunka, avskultatorni izvid normalen.
zdravljenje pljunic: izolacija povzroitelja, zaetno empirino zdravljenje z
antibiotiki, veliko tekoine, opazovanje.
prepreevanje: cepljenje proti influenci, cepljenje proti pnevmokoku.
- atipina virusna:
povzroitelj: virus influence, respiracijski sinicijski virus, adenovirusi, virus herpes simplex
prenaa se s kunimi kapljicami (kaelj), s kontaktom (roke).
klinina slika: vroina, suh kaelj, boleine v prsnem kou, teko dihanje.
zdravljenje: vzrono in simptomatsko (ribavirin, kisik, umetna ventilacija, aciklovir)
prepreevanje: pri dojenkih dojenje, osamitev bolnika, umivanje rok.
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA:

Povzroa jo virus Epstein-Barr, ki spada v druino herpesviridae. Virus vstopa v telo prek celic
nosne in relne sluznice. Raziri se na limfocite B, ki jih okui. Za to bolezen zbolevajo
predvsem mladostniki. Razirjena je po vsem svetu.
Prenos: kapljino, s transfuzijo krvi. Najverjetneje se prenaa s slino med poljubljanjem, zato
imenujemo bolezen tudi bolezen poljubljanja...
Klinina slika: veina prvotnih okub poteka brez simptomov, zlasti pri otrocih.
inkubacija traja 30-50dni. Znailni znaki bolezni so: utrujenost,slab apetit, boleine v
relu,bolei in pordeli nebnici,poveane bezgavke, zviana tel. temp., ki traja do 10 dni, lahko
celo ve mesecev. Nekateri bolniki imajo poveano vranico. Na telesu se lahko pojavi izpuaj.
Bolezen mine sama od sebe. Utrujenost je prisotna se nekaj asa po bolezni.
Diag.: klinina slika, krvne preiskave( bela krvna slika, tevilo belih krvnik je zelo poviano,
prevladujejo limfociti, prisotni so atipini limfociti, ki so morfoloko spremenjeni), seroloke in
mikrobioloke preiskave ( obiajno so to brisi, urin, kri )
Zdravljenje: simptomatsko, priporoamo poitek.
Prepreevanje: oseba, ki je prebolela IM, lahko daruje kri ele ez 6mesecev po okrevanju.
VIRUSNE DRISKE
3-5 milijard drisk/leto (Azija, Afrika, J. Amerika).
5.10 ilijonov smrtni izid.
POVZROITLEJI: Rotavirusi, Adenovirusi, Kalicivirusi, Norwalk virus, astrovirusi

ROTAVIRUSNE DRISKE:
povzroitelji so rotavirusi skupin A in B. Najve obolenj je pri otrocih v starosti 6-24mesecev.
So pogosti povzroitelji bolnininih epidemij in pomemben povzroitelj potovanih drisk.
Prenos: fekalno oralni, prek okuenih predmetov, z uivanjem kontaminiranih ivil in vode.
Klinina slika: okuba brez simptomov, akutni gastroenteritis(glavni znaki:
driska,bruhanje,vroina in dehidracija. Iztrebki so tekoi, ponavadi brez primesi sluzi in krvi.)
ali kot kronini enteritis (bolezen traja ve tednov ali celo mesecev; rotavirusi prizadenejo
osrednje ivevje; kronini enteritis lahko vodi v izsuitev,elektrolitske motnje, acidozo,
odpoved ledvic in srca;lahko vodi v smrt).
Diag.: dokaz virusnih delcev v iztrebkih, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, nadomeanje tekoine in uravnavanje elektrolitov.
Prepreevanje: higiena rok, varno odstranjevanje fekalij, razkuevanje kontaminiranih
predmetov in povrin...
POTOVALNA DRISKA: se pojavi pri potnikih, ki potujejo v tropske in subtrobske predele.
(pojavi se infekcijska driska-slabe sanitarne razmere).
Povzroitelji potovalnih drisk so bakterije,virusi in zajedalci.
Prenos: uivanje s fakalijami kontaminirane hrane in vode.
Klinina slika: inkubacija je kratka. Traja od nekaj ur do nekaj dni. Potniki najvekrat zbolijo v
prvem tednu potovanja. Bolezen se zane z boleinami v trebuhu,navzeo in bruhanjem. Nekateri
imajo poviano tel.temp.,odvajajo tekoe blato od 3-10x/dan.Bolezen traja 3-5dni.
Zdravljenje: nadomeanje tekoino in elektrolite;simptomatska terapija, antimikrobna zdravila.
Prepreevanje: sploni higienski ukrepi, pravilna izbira ivil in pijae, antimikrobna zdravila
dajemo po naroilu zdravnika, imunoprofilaksa...

SALMONELOZA:
Bolezen, ki jo povzroajo bakterije iz rodu salmonel (gram negativni bacili).
- neprilagojene salmonele: epidemioloki rezervoar so ivali (perutnina, praii, pes,
maka ptii, morske, elve, kae), lovek se okui nakljuno. Pri irjenju okub med domaimi
ivalmi je pomembna industrijsko pripravljena krmilna meanica, ki je velikokrat okuena. Tudi
sadje in zelenjava sta lahko kontaminirana. Pojavlja se sporadino in epidemino, najve poleti.
Osnovne znailnosti epidemij: mnoinost, eksplozivnost, hiter konec, odsotnost kontaktnega
repa, obolevajo le osebe ki so jedle kontaminirano hrano.
- salmonele prilagojene na loveka: (S. Typhi in S. Parathypi)
Trebuni tifus je velik zdravstveni problem, na leto zboli 12 33 mio ljudi. Bolezen je
endemina v nerazvitih dravah. Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se neposredno
analno-oralno (umazane roke) in posredno s kontaminirano vodo in ivili. Dejavniki tveganja za
huji potek so starost, motnje v imunskem odzivu, anomalije olnih poti, seil, malarija
klinina slika:
- bacilonotvo brez simptomov
- trebuni tifus in paratifus: inkubacija 7 21 dni. 1. teden: poasen zaetek, glavobol,
utrujenost, boleine v miicah, vroina ki postopoma naraa, bolnik = zaprt, suh, drae kaelj.
2. teden: slabost, visoka vroina (febris continua), suha koa, pojav rozeol na koi, bradikardija,
piski in poki nad pljui, napet trebuh, poveana vranica, jetra, bezgavke, rjav jezik, meningealni
znaki.
Zdravljenje ciprofloksacin, ceftriakson, deksametazon (teak potek) ob zapletih KRG.
- bakteriemija z zunajrevesnimi vnetnimi arii ali brez njih: pojavlja se pri IK bolnikih,
AIDS, starostniki;
neznailni klinini znaki: vroina, mrzlica, potenje, hujanje, pojav ari v
razlinih organih: osteomielitis, meningitis, pljunica, absces vranice, jeter.
zdr.: ATB, KRG
- akutni enterokolitis: inkubacija 6 48 ur, pojavlja se sporadino in epidemino. Nenaden
zaetek s slabostjo, boleinami v trebuhu, drisko, lahko bruhanje, visoka vroina, glavobol,
boleine v miicah.
Traja 2 10 dni. Izloanje salmonel 4 5 tednov po prenehanju bolezni.
prepreevanje: higiena, cepljenje (3 vrste cepiva).
Zdr.: simptomatsko (FR, ORS), vzrono.
EN- ERYSIPELAS
en je bolezen starejih. Gre za akutno streptokokno vnetje koe, posebej na obrazu in spodnjih
okoninah.
Klinina slika: bolezen ima nenaden zaetek, bolnik se slabo pouti, ima visoko vroino,
poveane lokalne bezgavke, rdeino na koe
Diagnoza: zdravnik jo postavi na podlagi simptomov in znakov bolezni
Zdravljenje: s penicilinom 10 dni, z mrzlimi obkladki lokalno na koi
AIDS:
je zadnja,konna faza okube z virusom loveke imunske pomankljivosti-HIV.Okuba s HIV je
okuba limfatinih tkiv in organov(bezgavke,vranica,kostni mozeg,prieljc...itd.) Virus HIV
napada celice pomagalke in monocitno-makrofagne celice. Imunski sistem ne more uinkovito
zatreti okube.

Prenos: spolni stik,s krvjo in krvnimi pripravki; z matere na plod in otroka.

Klinina slika: nastajajo opurtunistine okube in rakasta obolenja.Priblino 3tedne po okubi
se pojavi klin.slika podobna infekcijski mononukleozi:pov.tel.temp.,poveane lokalne
bezgavke,boleine v relu, izpuaj...iz HIV se AIDS v povpreju razvije 10let po okubi.V tem
obdobju nastanejo razlini tumorji, HIV-encefalopatija, teave s spominom, vedenjske
spremembe,kri,tremor,...razvije se demenca. Bolniki umrejo zaradi odpovedi funkcij vitalnega
organa ter spremljajoih zapletov bolezni HIV.
Zdravljenje: zdravila,ki bi uniilo HIV ni,zdravi pa se osnovno okubo s HIV; oportunistine
okube;rakaste novotvorbe.
Prepreevanje: Cepiva e ni. Ljudi je potrebno seznaniti o nainu okube s HIV. Svetujemo
spolne odnose z enim partnerjem. Pravilna uporaba kondomov mono zmanja monost okube.
Pregledana mora biti kri krvodajalcev. Uivalcem drog nudimo brezplane igle. V zdravstvu
upotevamo ukrepe za prepreevanje prenosa okub s krvjo in izloki.
PREPREEVANJE AIDS-a (pogosto)
AIDS sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti! bolezen.
HIV- virus humane imunske pomanjkljivosti virus.
Osveanje populacije : nain okube, zdrava spolnost, prepreevanje okube,
Spolna vzdrnost, odnosi z enim partnerjem
Uporaba kondoma,
Pregled krvi krvodajalcev,
Brezplane igle za i.v. narkomane
Konec nosenosti: zdravljenje matere, nato otroka, carski rez.
Nakljuni vbod z iglo, stik pokodovane koe ali sluznice s kunino:
Monost okube 0.003 0.007%
Iztisniti kri, dolgo izpirati pod tekoo vodo, razkuitev z alkoholom.
Veliko tveganje:
1-2h po pokodbi zaviralec rezervne transkriptaze ali zaviralec proteinaz,
Nato zdravljenje 4 tedne.
SEPSA:
Je sindrom z zelo razlinimi klininimi simptomi in znaki. Kae se z znaki okube in znaki
sistemskega odgovora. Konna oblika sepse je lahko odpoved tevilnih organov in smrt.
Pomembna je hitra diagnoza in imprejnje zdravljenje. Povzroajo jo po gramu negativne in
pozitivne bakterije in glive.
dejavniki tveganja: hospitalizacija (zlasti dalja), tip hospitalizacije (CIT), OP, trajni
urinski kateter, vsadki, visoka starost, neonatalno obdobje, invazivni posegi, kronine bolezni.
patogeneza: bakterije vdrejo v kri, razpad celine stene bakterij povzroi vnetni odgovor
organizma. Ob tem se sproanjo bioloko zelo aktivnih snovi, na katere se organizem odzove s
tvorbo mediatorjev vnetja. Ko se mediatorji aktivirajo inducirajo kaskado sepse, ki vodi v okvaro
tkiv in celo smrt.
klinina slika: Zaetek je lahko buren ali poasen. Simptmi so na zaetku lahko neznailni,
lahko so prisotni znaki, ki nakazujejo vstopno mesto okube. Pozorni smo na predhodna
potovanja, stik z ivalmi, operacije, antibiotino in imunosupresivno zdravljenje.

Utrujenost, ibkost, slabost, glavobol, bruhanje, driska, boleine v miicah, zviana ali zniana
temperatura, mrzlica, hiperventilacija, motnje zavesti, kone spremembe, krvavitve, levkopenija,
trombocitopenija, odpoved organov (pljua, ledvice, jetra, srce).
zdravljenje: hitra prepoznava bolezni in takojnje pravilno zdravljenje, baktericidni ATB,
zagotovitev prekrvavitve vitalnih organov, vzdrevanje oksigenacije tkiv, prepreevanje zapletov.
prepreevanje: prepreevanje okub pri ogroenih osebah, antibiotina kemoprof., imunop.

PASOVEC ( HERPES ZOSTER): najpogosteje sreamo pri osebah starejih od 50let.

Bolezen povzroa virus varicella zoster(VVZ), ki ostaja v organizmu po noricah. Aktiviranje
virusa v organizmu se kae kot herpes zoster, vlogo za aktiviranje pa pripisujejo zniani telesni
odpornosti.
Prenos: neposreden stik.
Klinina slika: bolnik uti pekoe boleine v prizadetem dermatomu. Najpogosteje so to prsni
ko, predel vratu, obrazni in sakralni predel. Priblino po 5ih dneh se lahko pojavi izpuaj, ki je
enak izpuaju pri noricah. Navadno se pojavi le na eni polovici telesa. Pasovec izjemoma
poteka brez izpuaja, le z boleinami. Nekateri bolniki imajo poviano tel. Temp. In se slabo
poutijo. Poveane so lokalne bezgavke.
Zapleti:nevralgije- huda ostra boleina, ki se iri vzdol senzorinega ivca, ki traja od enega do
dvanajst mesecev; pareze ( ohromitve) razlinih ivcev.
Zdravljenje: zdravila, ki zavirajo razmnoevanje virusov, skrajajo bolezen in zmanjajo
boleino -virostatiki,sredstva proti boleinam in poviani tel. Temperaturi- paracetamol, blokade
ivcev za lajanje bolein, lokalno dajemo led, akupunktura.
VETJE OBNOSNIH VOTLIN
Odrasli-sproitev: vnetje dihal, zobje.
Povzroitelji: bakterije 80% (pnevmoko, H. influenzae), virusi
Klinina slika: glavobol, temperatura, zadah, izcedek, zamaen nos, motnje vonja,
oteklina vek, solzenje, bolei gibi zrkel, eventuelno zobobol.
Zapleti: vnetje O, prehod vnetja v okolna tkiva.
Diagnoza: rtg in CT obnosnih votlin.
Zdravljenje: kapljice za nos, antibiotik, kirurki poseg.
BRONHITIS
Povzroitelji: virusi 90%, bakterije.
Klinina slika:
Suh, drae kaelj traja 2-3 tedne, eventuelno do 8 tednov.
Nato:gnojni izpljunek, boleine za prsnico, temperatura.
Zdravljenje:
Veliko tekoine, sredstvo proti kalju zveer,
Antipiretik, poitek,
Antibiotik po potrebi, bronhodilatator.
KRONINI BRONHITIS

Kaelj traja 3 meseca na leto, 2 leti zapored; obstruktivni bronhitis.

Odrasli po 40 letu 10-25%, moki > (ve kot) enske, v SLO 20.000 bolikov
Vzroki: kajenje, okube, onesnaenost zraka, okvare imunosti
Klinina slika:
Kaelj z izpljunkom (zjutraj po govorjenju)
Utrujenost, dispnea ob naporu
Cianoza ustnic, znaki popuanja srca
Zdravljenje
Bronhodilatatorji, antibiotiki po potrebi, dovolj tekoine, izkaljevanje v posebni
legi.
Prepreevanje:
Opustitev kajenja, telesne tee, cepljenje proti gripi in pnevmokoku
DRISKE PO ATB ZDRAVLJENJU:
Povzroa: Clostridium dificcile (del . flore). Ob spremembi flore (po atb, citostatikih) nastopi
kolonizacija in tvorba toksinov, pokodba sluz., vnetje. Epidemije na neonatalnih, krg, onko,
internistinih odd. Prenos: direkten, indirekten. KS: asimptomatska (novorojenki do
fulminantna. s+z 5 -10 d po zaetku zdr. z ant. Driska, bol. trebuh, T, lahko slika ak. abdomna
(trd, bole trebuh), traja 10-12 d. DG: endoskopija, izolacija bacila iz blata. ZD: prenehanje
atb th spontana ozdr., protimikrobno zdr. (metromidazol), simptomatsko.
GRIPA: je akutna nalezljiva bolezen,ki jo povzroajo virusi influence Ain B.Znailnost gripe je,
da nastopa v epidemijah.
Prenos: virusi influence se prenaajo s kunimi kapljicami,ki jih razirijo bolniki v okolico s
kaljanjem in kihanjem, razirijo pa se tudi z neposrednim in posrednim stikom in z aerosoli.
Klinina slika: gripa je drugana od prehlada, inkubacija traja 12-48ur. Bolezen se zane
nenadoma, prisotna je mrzlica, poviana tel.temperatura 39-39,5C, hripavost,pekoe boleine v
relu, boleine v miicah in kriu, pekoe boleine v oeh, glavobol, bolnik ima poviano
tel.temp. 3-4dni redko do 8dni, bolezen obiajno traja en teden.
Zapleti: virusna pljunica,ki zelo hitro napreduje,lahko povzroi smrt v 48h,bakterijska
pljunica, vnetje moganov(encefalitis), vnetje srne miice(miokarditis), vnetje
miic( miozitis),posebej pri otrocih so teave lahko tako velike,da prepreijo normalno hojo.
Diag.: osamitev virusa iz nosnega izloka, izpirka rela ali sputuma, seroloke metode.
Zdravljenje: simptomatsko, poitek,pitje tekoine, osamitev bolnika, tudi oboleli ZD naj
ostanejo doma.
Prepreevanje: imunizacija je najbolje sredstvo za prepreitev gripe, vendar mora cepivo
vsebovati antigene, ki so identini ali zelo podobni antigenom virusa, ki povzroa trenutno
epidemijo.
ANGINA (vnetje nebnic): najpogosteje nastane kot posledica okube z betahemolitinim
streptokokom. Zbolevajo otroci od 3.- 5. leta starosti. Inkubacija traja od 12ur-4dni. Bolezen je
pogosteja v hladnih mesecih.
Prenos: tesen stik z okueno osebo preko relnih izlokov.

Klinina slika: nenaden zaetek z visoko vroino in mrzlico, glavobol, boleine pri poiranju,
otroci imajo tudi boleine v trebuhu, relo je mono rdee, nebnici sta pordeli, gnojne obloge na
nebnicah, poveane in bolee vratne bezgalke.(e se vnetju nebnic, ki ga povzroa Streptococcus
pyogenes pridrui e izpuaj, ima bolnik krlatinko).
Zapleti: akutna revmatina vroica, akutno vnetje ledvic, raziritev okube v okolno tkivo, huda
splona okuba organizma.
Diag.: klinina slika, bris rela.
Zdravljenje: vzrono s penicilinom traja 10dni,...simptomatsko
LYMSKA BORELIOZA:
povzroa bakterija Borrelia bugdorferi.
Prenos: vbod okuenega klopa iz rodu Ixodes;vbodi in piki drugih okuenih insektov.
Klinina slika: Zgodnja okuba: kone spremembe(erythema migrans),ki sledijo so odraz
lokalnega irjenja povzroitelja po koi.nekaj dni ali tenov kasneje vdrejo borelije v kri in se
raznesejo v tkiva. Moen je tudi razsoj prek limfe.Sledi latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do
najve nekaj tednov ali celo let, ko se okuba kae kot prizadetost ivevja,srca,sklepov,...
Diag.: anamneza bolnika, klinina slika,seroloka;
Zdravljenje: antibiotiki,simptomatsko;
Prepreevanje: zaita pred vbodom klopa, odstranitev klopa in opazovanje koe ter obisk pri
zdravniku ob spremembah na koi.
NORICE(varicella) : so po vsem svetu razirjena mono nalezljiva bolezen, ki ponavadi
prizadene otroke.
Bolezen povzroa virus varicella zoster. Po preboleli okubi ostaja virus v organizmu v mirojoi
obliki, najverjetneje v celicah senzorinih gangijev moganskih ivcev. Ponovno obolenje poteka
kot pasavec( herpes zoster).
Prenos: s kunimi kapljicami, z zrakom, z neposrednjim stikom.Bolnik je kuen 2dni pred
pojavom izpuaja in e 5dni potem, ko so se iz vseh mehurkov razvile kraste.
Klinina slika: inkubacija traja 10-20dni. Nekateri imajo dan ali dva nekoliko zviano tel.temp.
in se slabo poutijo. Pojavi se izpuaj v obliki makule,sledi vezikula. Ko vlani mehurki na
koi poijo,nastane krasta. Izpuaji lahko srbijo. Prizadeta je cela koa,tudi sluznica v ustih in v
vagini. Izpuaj se najpogosteje pojavi na trupu, obrazu,manj na okoninah.
Zapleti: kone spremembe pri noricah velikokrat sekundarno okuijo stafilokoki.
Diag.: brisi izpuajev, seroloke preiskave, hitri testi
Zdravljenje: simptomatsko (antipiretiki), sredstva proti srbenju ( antihistaminiki), uporaba
tekoega pudra se odsvetuje.
Prepreevanje: novorojenkom, ki so izpostavljeni bolniku z noricami ali zostrom damo
preventivno hiperimune gamaglobuline ali plazmo...nosenicam v prvih tednih nosenosti, e e
niso prebolele noric in so bile v stiku z njimi, damo hiperimune gamaglubuline,...na voljo je tudi
cepivo, primerno za otroke in odrasle; cepimo po naroilu zdravnika.
VNETJE SREDNJEGA UESA OTITIS MEDIA
Je najpogosteje bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih. Povzroajo ga tudi virusi. Znailnost
vnetja je prisotnost tekoine v srednjem uesu. Vnetje lahko poteka kot akutno, subakutno ali
kronino.

klinina slika: nespecifini klinini znaki: vroina, nespenost, jokavost, zaspanost,

vrtoglavica, umenje v uesih; specifini kz: boleine v uesu, slab sluh, obutek tekoine v
telesu, izcedek iz uesa.
diagnoza: pordelost bobnia
zdravljenje: pri 60% bolnikov spontana ozdravitev; kronino vnetje izboljanje okolja,
odstranjenje relnice, prepihovanje tub, redni pregledi otrok, timpanostomija
zapleti: motnje v razvoju govora, slabi sluh, bakterijsko vnetje okolnega tkiva.
prepreevanje: izboljanje okolja, preventivno dajanje atb v zimskih mesecih.
PREHLAD:
povzroitelji prehlada so najvekrat virusi: rinovirusi,koronavirusi, virusi parainfluence,
respiratorni sincicijski virus, virus influence,adenovirusi...Vir bolezni je lovek. Z omenjenimi
virusi se okuijo otroci v vrtcih in olah. Otroci prenaajo okube v druino in v svojo okolico.
Prenos: bolezen se prenaa z izloki iz dihal in preko okuenih rok in predmetov.
Klinina slika: inkubacijska doba traja 1-3dni, kihanje, izcedek iz nosu, praskajoe in peloe
boleine v relu, suhi kaelj, lahko je prisotna poviana tel.temperatura.
Zapleti: vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega uesa...
Zdravljenje: simptomatsko, vitamin C, grgranje tople slane vode, poitek...
Prepreevanje: osebe osamimo doma. Bolniki in osebe, ki pridejo z obolelim v stik, si morajo
pogosto temeljito umivati roke. Bolniki kihajo in kaljajo v robke in ne v prostor. Uporabljajo
naj robke za 1x uporabo.
PETA BOLEZEN( ERYTEMA INFECTIOSUM): nalezljiva bolezen olskih otrok.
Povzroa jo parvovirus B19. najve obolenj je spomladi in zgodaj poleti.
Prenos: s kapljicami,aerogeno, s transfuzijo krvi in krvnih pripravkov, z matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja obiajno 6-10dni, lahko tudi do 18dni.,2-3 dni imajo ortoci
vroino,glavobol,boleine v miicah, so utrujeni. Sledi 7dni stanje brez simptomov,...sledi
obdobje izpuaja na licih...izpuaj je rdekast, ima dvignjene robove in obliko metulja...v
naslednjih dneh se izpuaj raziri po telesu in udih, je makulopapulozen, traja 1-3tedne in
pogosto srbi. Nekateri otroci imajo boleine v sklepih zaradi vnetja sklepov.
Diag.: klinina slika, seroloka
Zdravljenje: simptomatsko, pri boleinah v sklepih dajemo protivnetna zdravila.
Prepreevanje: okube teko prepreujemo,saj jih veliko poteka subklinino. Cepiva e ni.
HEPATITIS B:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa B.Virus vstopa v organizem skozi epitelj sluznic,prehaja
v lokalne bezgavke in nato s krvjo v jetra,kjer povzroa bolezen.
Prenos: s spolnim stikom, s krvjo( vbodi z iglami, i zglami pri uivalcih drog, pri tetovai,...) , z
matere na plod.
Klinina slika: inkubacija traja 2-4mesece. Bolezen poteka najvekrat subklinino in brez
simptomov. e bolezen poteka z znaki akutnega hepatitisa, je klinina slika podobna kot pri
hepatitisu A. Bolnik ima slabi apetit, toi o slabostih z bruhanjem,ima poviano tel.temp., drisko
ali zaprtje. Bolnik opazi temen urin in svetlo obarvano blato. Sledi zlatenica. Pojavijo se boleine
pod desnim rebrnim lokom. Pri otrocih traja bolezen do tri tedne, pri odraslih pa 4-6tednov.
Bolezen pua trajno imunost. Bolezen lahko poteka tudi kot kronini hepatitis. Pri kronino
okuenih se lahko razvijeta ciroza jeter in posledino rak na jetrih.

Zapleti: ciroza jeter, rak jeter...

Diag.: anamneza, klinina slika,laboratorijske preiskave(poviani so jetrni encimi), seroloke
preiskave.
Zdravljenje: podkono dajemo injekcije interferona alfa.Prepovedane so alkoholne pijae...
Prepreevanje: cepljenje je obvezno za vse zdravstvene delavce in za posamezne skupine preb.homoseksualci,uivalci drog, novorojenki okuenih mater,druinski lani okuenih...
HEPATITIS C:
povzroa izrazito kronino potekajoo okubo jeter.
Prenos: s krvjo(nakljuni vbodi, z iglami pri uivalcih drog,pri tetovai,...); z matere na
plod,predvsem med porodom;...
Klinina slika: inkubacija traja 6-7tednov. Veina okub poteka asimptomatsko.Bolezen traja
20let in ve...velikokrat jo prepoznamo ele v konnem obdobju, ko se razvije huda ciroza
jeter.Pozen zaplet je karcinom jeter.
Diag.: laboratorijski testi, seroloke preiskave,jetrna biopsija
Zdravljenje: simptomatsko, interferon alfa, interferon alfa in ribavirin(protivirusno zdravilo v
obliki tablet), pegiliran interferon alfa...
Prepreevanje: cepiva e ni.
HEPATITIS D:
povzroitelj bolezni je virus hepatitisa D. Prenaa se enako kot hepatitis B. Virus lahko povzroa
okubo samo pri bolnikih, ki so bili prej okueni z virusom hepatitisa B ali pri osebah,ki so se
istoasno okuile z obema virusoma. Okuba s hepatitisom D poslaba kronini potek hepatitisa
B, ki se lahko kona s smrtjo. Cepljenja ne poznamo.
HEPATITIS A:
povzroa virus hepatitisa A,bolezen e vedno predstavlja velik problem v deelah v
razvoju(slabe hig. razmere).
Prenos:fekalno-oralni, z okueno vodo,mlekom in hrano.
Klinina slika: klinini potek te bolezni razdelimo v 4.obdobja.Inkubacijska doba traja od 1545dni.Predzlatenno obdobje je podobno kot pri gripi;zvia se tel.temp, pojavijo se znaki
znailni za okubo zgornjih dihal,slabost,utrujenost,glavobol,izguba apetita.to obdobje traja 310dni.
V zlateninem obdobju se pojavi zlatenica, najprej v belonicah,nato na koi. Se je temno
obarvan,blato je sive barve. Zlatenica traja 1-3tedne. Ob pojavu zlatenice se poutje bolnika
najvekrat izbolja. Okrevanje se zane proti koncu tretjega tedna. Poutje bolnika se
izboljuje,velikost jeter in nivo jetrnih encimov se v serumu normalizira. Pri hepatitisu A ne
poznamo kroninih oblik bolezni in ne klicenotva. Preboleli hepatitis A pua trajno imunost.
Zapleti: so redki.
Diag.: jetrni testi, seroloke preiskave
Zdravljenje: specifinega zdravila ni, bolnik ne sme uivati alkoholnih pija.
Prepreevanje: prepreimo s pravilno higieno, pomembno je umivanje rok po uporabi strania
in pred jedjo. Obstaja cepljenje, ki ga priporoamo potnikom v deele,ki je prisoten hepatitis A.
Cepljenje zanemo vsaj 2tedna pred potovanjem...

AKUTNI SALMONELOZNI ENTEROKOLITIS: izvor okube je najvekrat kontaminirana

hrana(perutnina,jajca,mleko,mleto meso,voda in druge pijae).
Prenos: z uivanjem kontaminirane hrane, fekalno-oralni; v bolninicah z dotikom okuenih rok
osebja in premetov...
Klinina slika: inkubacija traja 6-48ur. Nagel zaetek s slabostjo in boleinami v trebuhu,
driska(sprva kaasto blato,nato tekoe,primeana sta lahko sluz in kri.), drisko lahko spremlja
visota vroina,glavobol,boleine v miicah, bruhanje...bolezen traja 2-5dni. Hitro se lahko pojavi
dehidracija,posebej pri otrocih. Bolnik lahko izloa salmonele e 4-5tednov. Antibiotino
zdravljenje lahko podalja bacilonotvo.
Diag.: koplokultura
Zdravljenje: nadomeanje tekoine in elektrolite. Dajemo rehidracijsko tekoino in infuzijske
raztopine...
Prepreevanje: z zdravo pitno vodo,sanitarno, higiensko urejeno oklje,pravilnim in natannim
umivanjem rok, ustrezna predelava hrane...
HAEMOPHILUS INFLUENZAE MENINIGITIS
Haemophilus influenzae povzroa razline okube: vnetje srednjega uesa, obnosnih votlin,
bronhitis, pljunico, torakalni empiem in invazivne okube (bakteriemija GM). Okuba je lahko
tudi asimptomatska. Pred pojavom bolezni imajo bolniki lahko simptome okube zgornjih dihal.
Bolezen se zane z mrzlico, visoko vroino, glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti. Kri se
pojavljajo 2x pogosteje kot pri MM. Pojavlja se sporadino. Zbolevajo otroci od 2. meseca do 2.
leti oz. do 4. leta.
prepreevanje:s cepljenjem (polisaharidna cepiva) in kemoprofilakso (rifam.)
GRIA (DYSENTERIA):
povzroitelj: igela (negativna, anaerobna, negibljiva bakterija).
Epidemioloki rezervoar je lovek, zbolevajo predvsem otroci od 1. 4. leta. Pojavlja se
sporadino in epidemino.
igele so pomembne povzroiteljice potovalne driske. Gria se porenaa fekalno-oralno
(direktno, z rokami) in posredno s kontaminiranimi ivili, vodo.
prepreevanje: higiena
KLININA SLIKA: inkubacija 36 72 ur; nenaden zaetek, vroina, utrujenost, boleine v
trebuhu, bruhanje, driska (krvavo-sluzasta), tevilo iztrebljanj do 100 / dan, majhna izguba
tekoine, napet trebuh.
zdravljenje: rehidracija, prilagojena prehrana, simptomatsko zdr., ATB.
TUBERKULOZNI MENINGITIS
Povzroa ga Mycobacterium tuberculosis. Odvisen je od socialno-ekonomskih in higienskih
pogojev. Kae se z glavobolom, bruhanjem, motnjami zavesti, kri, pareza obraznega ivca,
arini nevroloki znaki, spremembe v likvorju.
- 1. obdobje: 2 tedna: poasen zaetek z utrujenostjo, splonim slabim poutjem, glavobolom,
slabostjo, bruhanje, subfebrilni, vedenjske motnje, depresija
- 2. obdobje: klinini znaki zaradi zvianega intrakranialnega tlaka: motnje zavesti, zaspanost,
pareze moganskih ivcev, bruhanje, kri, otrplost tilnika
- 3. obdobje: koma, naraajoa vroina, motnje dihanja.

imprejnje zdravljenje e preden potrdimo povzroitelja s kulturo, kemoterapevtiki (rifampicin,

INH, PZA, EMB, streptomicin)
posledice: huje motnje vida in sluha, debelost, duevna zaostalost, diabetes insipidus.
prepreevanje: aktivna imunizacija
ENCEFALITIS
Je akutno ali kronino vnetje moganov. Veina bolnikov ima hkrati prizadete tudi meninge
(meningoencefalitis). Najpogosteji povzroitelj so virusi, pa tudi bakterije, glive in paraziti.
Bolezen se zane z glavobolom, zviano TT, bruhanjem.
simptomi: glavobol, motnje zavesti, motnje osebnosti, zaspanost, zmedenost, koma
znaki: arini nevroloki znaki, generalizirani kri, tremor, hipertermija, diabetes insipidus,
pareze moganskih ivcev, neustrezno izloanje antidiuretinega hormona.
posledice: intelektualne in duevne motnje, gibalna prizadetost, epilepsija, motnje vida, sluha.
prepreevanje: cepljenje
KOLERA:
Povzroa jo enterotoksin bakterie Vibrio cholerae. Pojavlja se endemino, epidemino in
pandemino. lovek se okui z uivanjem kontaminirane vode in hrane. Asimpt., huda oblika.
klinina slika: inkubacija 12 72 ur; nenaden zaetek, vodena driska (podobna rievi vodi, 5 l
in ve), brez trebunih krev, bruhanje, miini kri, dehidracija (udrte oi, hladna in suha koa,
slab turgor, suhe sluznice) tahikardija, hipotenzija, kri, oligurija, ok, smrt. Traja 12 ur 7 dni.
Prognoza je dobra, smrtnost 1%.
Zdravlj.: rehidracija (i.v., ORS), ATB 3 dni.
Prepreevanje.: higiena
BOLEZEN MAJE PRASKE:
Povzroitelj je Bartonella henselae. Bolezen je razirjena po vsem svetu. 90% vseh bolnikov je
imelo stik z makami (opraskanine, ugrizi). Bolezen se prenaa z neposrednim stikom loveka z
mako, predvsem z ugrizom ali lizanjem. Zelo redko se pojavi po ugrizu ali praski psa ali opice.
klinina slika: inkubacija 3 10 dni; na mestu pokodbe se pojavi mehurek, papula ali
pustula. Prisotna je nekoliko zviana TT, utrujenost, glavobol, boleine v relu. 2 tedna po praski
se pojavijo poveane lokalne bezgavke, ki niso bolee. Bezg. se lahko zagnojijo. Lahko se pojavi
makulopapulozen izpuaj ki traja 2 tedna. Bezgavke lahko ostanejo poveane 2 meseca do 2
leti.
Atipini potek: vnetje oesnih veznic, lahko izguba vida (1 oko), encefalitis ali encefalopatija,
granulomi v jetrih, nejasno vroinsko stanje, osteitis. Zdr.: spontano v nekaj mesecih, ATB.
BOTULIZEM:
Bacil je prisoten v zemlji, vodi, dno jezer, morij. Bolezen je posledica zastrupitve z doma
pripravljeno ali konzervirano hrano zelenjava, meso, sadje, suho meso, ribe, konzerve, med
dojenki (med). Okuena hrana ima drugano barvo, arkast vonj in okus, konzerve so
napihnjene. Lahko pa je videz in okus normalen. Botulizem lahko nastane zaradi okub rane z
bacilom, pri i.v. narkomanih, uivalcih kokaina.
klinina slika: inkubacija 6ur 8 dni, slabost, bruhanje, boleina za prsnico, bole trebuh,

driska, lahko vrtoglavice, glavobol, oslabelost miic. Bolezen se zane s simetrinimi

ohromitvami ki se irijo navzdol (pareze okulomotorinih ivcev, ohromitev ivcev
glosofaringeusa in vagusa, ohromitev dihalnih miic, miic udov in telesa). Pri dojenki je prvi
znak zaprtje, postopoma nevroloki znaki.
zdravljenje: emetiki, lavaa elodca, visoke klizme, antitoksini serum, simptomatsko zdr.
prepreevanje: pravilna priprava in shranjevanje hrane, termina obdelava kontaminirane
hrane (kuhanje, peenje), dojenkom do 1. leta ne dajamo meda.
KUGA:
Povzroa jo Yersinia pestis. Pojavlja se pandemino in je endemina v nerazvitih deelah.
Epidemioloki rezervoar so glodalci, podgane, bolhe. PRENAA se preko ugriza okuene ivali
ali pik bolhe, premalo kuhano meso okuene ivali, vdihavanje okuenih izkaljanih delcev
bolnika s pljunico, sluznica oesne veznice in rela, laboratorijska okuba.
klinina slika:
- bubonska kuga: inkubacija 2-7 dni, nenaden zaetek, temperatura, mrzlica, glavobol,
utrujenost, slabost, bruhanje, driska, boleine v terbuhu. V enem dnevu se poveajo bezgavke
buboni, prizadetost, nemir, kri, poveana jetra, veanica. Po 1 tednu postopna izdravitev, buboni
se lahko zagnojijo flegmona.
- septina kuga: inkubacija 2-7 dni, kot G-negativna sepsa, brez poveanih bezgavk. Nevroloki
simptomi.
- pljuna kuga: razvije se kot primarna ali sekundarna bolezen. Poteka kot najhuja
hemoragina pljunica z vroino, kaljem, hemoptizami, dispneja, boleine za prsnico. Velika
kunost in smrt.
zdravljenje: streptomicin, tetraciklin, kloramfenikol.
prepreevanje: iztrebljanje podgan, uporaba insekticidov, izolacija bolnikov s pljunico,
zaitni ukrepi v laboratoriju, preventivno ATB zdravljenje oseb v stiku z bolnikom, cepljenje.
LEGIONELOZE:
Najdemo jih v vodah, klimatskih napravah, okuba preko vodnih hlapov med prhanjem.
Epidemije se pojavljajo v bolninicah, hotelih
klinina slika:
- pontiaka vroica: inkubacija 1-2 dni, poteka kot influenca (mrzlica, vroina, glavobol,
boleine v miicah), spontana ozdravitev po 2-7 dneh.
- legionarska bolezen: poteka kot pljunica, inkubacija 2-10 dni. Prvi in drugi dan ima bolnik
neznailne znake (utrujenost, glavobol, vroina - 40, izguba apetita, boleine v miicah), kaelj,
krvav sputum, plevralna boleina, glavobol, driska, bruhanje, lahko nevroloki znaki, izpuaj.
zdravljenje: makrolidi 14 dni, kinoloni, tetraciklin.
prepreevanje: en dan v tednu v vsem vodovodnem omreju za 24 ur dvigniti temperaturo vode
nad 60 stopinj, izogibanje slepim rokavom pri gradnji.
LEPTOSPIROZA:
Je bolezen divjih in domaih ivali, ki spirohete izloajo z urinom. Kontaminirana je tudi voda in
zemlja. Prenos je neposreden (urin, kri) ali posreden. Pojavlja se sporadino in epidemino.
klinina slika:
inkubacija 2-20 dni.

- leptospiroza brez zlatenice: septino obdobje traja 2-4 dni, nenaden zaetek, temperatura,
utrujenost, glavobol, fotofobija, konjunktivitis, boleine v miicah, oeh, trebuhu. Drugo obdobje
traja 4-30 dni: konjunktivalne sfuzije, otrdelost miic, boleine v oeh, adenopatija, ispuaj,
lahko serozni meningitis.
- leptospira z zlatenico: znaki nezlatenine oblike + odpoved jeter, ledvic, hemoragina
pljunica, krvavitve.
zdravljenje: hudo obliko s penicilinom i.v., ostalo tetraciklin, ampicilin p.o.
prepreevanje: higienska ureditev klavnic, farm, kopali, deratizacija, cepljenje domaih
ivali, kemoprofilaksa.
LISTERIOZA:
Listerie so osamili iz zemlje, prahu, ivalske krme, vode, odplak, iztrebkov ivali. tevilna ivila
so kontaminirana zelenjava, sadje, nepasterizirano mleko, mleni izdelki, ribe, perutnina, meso.
Obolevajo predvsem IK bolniki, nosenice, novorojenki, starostniki, onkoloki bolniki. lovek
se okui s kontaminirano hrano, neposredni stik, aerogeno, transplacentarno.
klinina slika: okube v nosenosti (neznailna vroinska bolezen), okuba novorojenka,
sepsa, meningoencefalitis, arine okube, enterokolitis.
zdravljenje: ampicilin.
prepreevanje: kemoprofilaksa, higiena.
TETANUS:
Clostridium tetani se nahaja v iztrebkih loveka in ivali, v zemlji, hini in cestni prah. Bacil
vstopa v telo skozi rane, igelni vbodi, gangrena, absces, izdrtje zob
klinina slika: inkubacija 1 dan nekaj tednov. Pojavlja se v 4 oblikah: lokalni, kefalni,
generalizirani, nenonatalni.
- generalizirani: je najpogosteja oblika; rigidnost, tonini kri veilnih miic, razdraljivost,
nemir, otrplost tilnika, okorelost trebunih miic, teave pri poiranju, tonini kri miic,
generalizirani tonini kri, hiperrefleksija, prizadetost vegetativnega ivevja (znojenje,
hipertermija, motnje srnega ritma, vroina, vazomotorne motnje).
zdravljenje: humani tetanusov imunoglobulin, stalna nega, sedacija, relaksacija, umetna
ventilacija, oskrba ran, antibiotino zdravljenje, simptomatska terapija.
prepreevanje: cepljenje otrok, cepljenje ob pokodbi.
TULAREMIJA(zajja vroica):
Povzroitelj: Francisella tularansis (G neg kokobacil, zoonoza)
Bacile najdemo v vodi, odplakah, pri ivalih (zajci, klopi, muhe, komarji). Pojavlja se sporadino
in epidemino. Prenos dotik ali ugriz ivali, vbod klopa, kontaminirana voda ali meso,
laboratorij. Je nalezljiva bolezen.
klinina slika: inkubacija 3-4 dni, nenaden zaetek, vroina, mrzlica, glavobol, utrujenost,
bruhanje, kaelj, driska, boleine v trebuhu, relu in miicah, koni izpuaj (makula, papula,
pustula).
zdravljenje: streptomicin, meningitis s kloramfenikolom.

prepreevanje: z mesom divjih ivali ravnamo previdno, nosimo rokavice, meso pravilno
toplotno obdelamo, zaita pred klopi (obleka in repelenti), atenuirano cepivo (omili potek bol.).

OTROKA OHROMELOST (POLIOMIELITIS):

Epidemioloki rezervoar je lovek. Prenaa se direktno fekalno-oralno, indirektno (slina, feces),
kontaminirana voda, ivila.
klinina slika: inkubacija 9-12 dni, lahko kot asimptomatska okuba (95%)
- mala bolezen: vroina, slabost, bruhanje, glavobol, bole trebuh, inapetenca, likvor normalen
- velika bolezen: kot mala bolezen + boleine v kriu in tilniku, parestezije, hiperestezije, likvor
spremenjen
- paralitini poliomielitis: poteka kot mala bolezen, prost interval, nato kot velika bolezen z
meningitisom, vroino, glavobolom, bruhanje, pojav ohromitev, boleine v miicah.
zdravljenje: simptomatsko (analgetiki, sedativi, poitek, topli, vlani ovitki, lega okonin).
prepreevanje: cepljenje
BRUCELOZA (maltelka mrzlica)
Povzrocitelji :Brucella melitensis, B. bovis, B. suis, B. canis. Epid: vstopna mesta: polk. ko a, prenala se a
erogeno in preko konjuktive
(veznice), oralno, spolno.
Patogeneza: vstopno mesto limfa, bezg. kri not. organi (bezg., jetra, vranica, ledvica, k. mozeg).
KS: inkubacija 1-3t (lahko nekaj dni- nekaj mesecev), asimptomatska oku ba, akutna bruceloza: T-valuj
oca, utrujenost, znojenje, slabost, nespecnost, glavobol, bruhanje, driska, bolece milice, sklepi, depresivno
st, hujlanje; bezg., jetra, vranica, C S, sklepi, oci, izpulcaji, kronicna bruceloza:> 1leto.
Dg : anamneza (zau itje nepasteriziranega mleka, sirov), izolacija brucel iz krvi, dokaz IgG in IgM ppt.
Zdr: spontano, atb (tetraciklini). Preprecevanje: odstranitev oku enih ivali, cepljenje ivali, u ivanje termi
cno obdelane hrane.
RIKECIOZE (kokobacili)
Rezervoar mali sesalci, uli, bolhe, klopi, pajki, drobnica.
Skupni klin. znaki : akuten zacetek, mrzlica, glavobol, T, izpulcaj. Izjema: Q mrzlica. 1. sk. rikecijskih m
rzlic z izpulcajem: mrzlica skalnatega gorovja (RMSF- Rocky mountain spoted fever), mediteranska mrzl
ica, avstralska mrzlica, severnoazijska klopna mrzlica, rikecijske koze.
2. Tifusna sk. rikecioz: pegavica (pegavi tifus), Brill- Zinsserjeva bolezen (recidiv pegavice), milji tifus. 3.
Orientia tsutsugamushi: japonska recna mrzlica.
Q MRZLICA
Povzrocitelj Coxiella burnetii.
Epid: zoonoza (bolezen ivali, ki se lahko prenese na cloveka preko iztrebkov, sline)
divje in domace ivali- prenalalec klop, oku ba cloveka direktna in indirektna.
KS : kratkotrajno febrilno stanje (2-14 dni) glavobol, T, milice, sklepi, ev.
driska, bruhanje; atipicna pljucnica: T, kalelj, glavobol, 20% samo rtg pljucnica; endokarditis: subklinicni
potek, vec m ali let po primarni oku bi, T, utrujenost, dispnea, hemokulture

NEG. KS na splolno: hepatitis, encefalitis, serozni mgt, Q mrzlica pri IK, Q mrzlica pri dojenckih.
Prognoza: nezdravljena ak bolezen traja 2-14 dni, okrevanje dolgotrajno, smrtnost 1% (odpoved srca ali
jeter- kronicni potek).
Dg: KS (T +glavobol +okvara jeter), izolacija iz krvi in urina, PCR, serololka.
Zdr: traja 14 dni, spontana ozdr., atb (tetraciklini, makrolidi), endokarditis zdravljenje 2-5 let. Pomembn
a je pasterizacija ali prekuhavanje mleka, higienski postopki z ivili.